PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevnik
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 7 (13.238)
Trst, torek, 10. januarja 1989
Tretji dan konference v Parizu tudi prvi incident
Zadovoljstvo ob napovedi SZ da bo uničila kemično orožje
Razbitine boeinga 737, ki je strmoglavil v bližini avtoceste Ml. Pilotu priznavajo, da je s svojo spretnostjo preprečil ponovitev tregedije pri Lockerbieu	(AP)
PARIZ Nepričakovana napoved sovjetskega zunanjega ministra Edvarda Ševardnadzeja, da bo Sovjetska zveza še letos uničila vse zaloge svojega kemičnega orožja, je naletela na pozitiven odmev v mednarodni javnosti, še posebej pa to velja za kroge pakta Nato. Predstavnik Atlantskega zavezništva v Bruslju je izjavil, da se je Sovjetska zveza tako pridružila prizadevanjem pakta Nato, ki je uničenje kemičnega orožja postavil na drugo mesto v prizadevanjih za razorožitev in to takoj za 50 odstotnim skrčenjem jedrskega orožja. V krogih Nato pa so z velikim zadovoljstvom pozdravili predvsem sovjetsko pripravljenost, da dovoli tudi nenapovedano mednarodno kontrolo skladišč in tovarn kemičnega orožja.
Prav način kontrole pa je med najbolj vprašljivimi točkami konference. Osnovni cilji konference, ki zadevajo prepoved proizvodnje, skladiščenja in uporabe kemičnega orožja, niso sporni, postavlja pa se vprašanje, kako vzpostaviti učinkovit nadzor nad spoštovanjem teh dogovorov.
Včerajšnji dan pa je minil v znamenju vse večje napetosti. Izraelski zunanji minister Arens je zavrnil arabske obtožbe, da na zasedenih ozemljih uporablja kemično orožje, Libijo in Sirijo pa je obtožil, da razpolagata z vsemi potrebnimi strukturami za proizvodnjo kemičnega orožja. Včeraj popoldne je govoril tudi sirski minister Faruk Al Šareh, ki je zahteval povezavo med kemično in jedrsko razorožitvijo. Prišlo pa je tudi do prvega incidenta, ko je med govorom južnoafriškega zunanjega ministra Bothe večina udeležencev (na sliki AP) zapustila dvorano.
Danes sestanek zaradi vode med vlado in deželami
RIM Italija in pesticidi v njeni pitni vodi. Vrhovno sodišče ES je že nekajkrat obsodilo Italijo zaradi neposlušnosti, saj italijanska pristojna ministrstva redno zavlačujejo spremembe obstoječih pravilnikov, ki določajo maksimalno sprejemljivo vrednost pesticidov, še posebno atrazina, v pitni vodi.
Nove težave so izbruhnile pred kratkim, ko so z ministrskim odlokom določili, da je za italijanske razmere sprejemljiva vrednost, ki je sorazmerno precej večja od tiste, ki jo dopušča pravilnik ES.
Danes se bodo o kočljivem vprašanju pesticidov v pitni vodi sestali vlada ter predsedniki in odborniki za okolje šestih italijanskih dežel, ki so najbolj ogrožene. Med temi je tudi Furlanija-Julijska krajna, saj je atrazin kemična snov, ki jo uporabljajo na koruznih poljih. V Furlaniji so uporabo pesticida sicer prepovedali 1986. leta, količine izredno topljive snovi pa so v dolgih letih stalne rabe pronicale v globino. To seveda še ne pomeni, da je pitna voda onesnažena, saj so količine atrazina kljub vsemu izredno nizke in, kot trdi minister Donat Cattin, statistično povsem nepomembne. Zastopniki deželnih vlad bodo morali sedaj zahtevati od ministra ukrepe, ki naj bodo vsekakor v skladu s predpisi ES.
Zaradi požara na obeh motorjih boeinga 737-400 British Midland Airways
Letalo strmoglavilo pri Leicestru Vzroki nesreče zaenkrat še nejasni
Na krovu letala je bilo 126 oseb - Zaradi spretnosti komandanta in vrste srečnih naključij je nesrečo preživelo 82 ljudi - Preiskovalci ne izključujejo možnosti atentata
LONDON Zaenkrat še niso pojasnili pravih vzrokov letalske nesreče, do katere je prišlo v nedeljo pri Leicestru, približno 170 kilometrov severno od Londona. Letalo boeing 737-400 britanske družbe British Midland Airways je strmoglavilo kakih deset minut po vzletu z lonclonskega letališča Heathrow. Na krovu je bilo 126 oseb, zaradi nedvomne spretnosti pilota in izredno učikovitih reševalnih akcij, pa je nesrečo preživelo 82 ljudi. Število žrtev se je namreč v zadnjih štiriindvajsetih urah dvignilo ha 44 in nekaj oseb se še bori za življenje, najhujšim posledicam pa so se le izognili. Med preživelimi so tudi vsi člani posadke, ki že sodeluj eo s preiskovalci.
Preiskovalci bodo morali namreč sedaj odkriti, kako je do tragedije sploh prišlo, saj je letalo strmoglavilo potem, ko sta se vnela oba motorja. Pilotu, ki je nesrečo preživel, je uspelo pogasiti požar na prvem motorju, nekaj sekund za prvim pa se je vnel požar tudi na drugem motorju. Pilot je prosil kontrolni stolp, naj dovoli zasilni pristanek na letališču pri Castle Doning-tonu v bližini Leicestra, vendar je letalo strmoglavilo kakih sto metrov od
pristajalne steze. Komandant Kevin Hunt je skušal do zadnjega upravljati letalo in je tako preprečil, da bi se boeing zrušil na mestece Kegworth. Kljub brezupnemu manevru pa mu ni uspelo pristati in tako je letalo strmoglavilo v bližini avtoceste. Gasilci so z naglim posegom prekrili razbitine s peno, zdravniške ekipe pa so poskrbele za prenos ranjencev do najbližjih bolnišnic.
Očividci so izjavili, da so ognjeni zublji uhajali iz obeh motorjev boein: ga 737, družba, ki je zgradila letalo, pa trdi, da te možnosti sploh niso nikoli vzeli v pretres. Letalo, ki je strmoglavilo pri Leicestru je bilo namreč novo in je letelo manj kot 500 ur. Gre za eno od najmodernejših potniških letal, ki bi v teoriji lahko letelo tudi brez pilota, saj je povsem avtomatizirano. Prav zaradi sumljive dvojne okvare na motorjih pa preiskovalci ne izključujejo možnosti atentata. Letalo je namreč letelo na progi London-Belfast na krovu pa je bilo nekaj britanskih vojakov v službi na Irskem. Več podrobnosti o nesreči bo vsekakor znano po odprtju črne škatle, ki so jo že našli in izročili preiskovalcem.
Dan boja za jezikovne, kulturne in gospodarske pravice Slovencev
ČEDAD — V Čedadu je bil v nedeljo že tradicionalni Dan emigranta, ki ga prirejajo slovenske organizacije videmske pokrajine. Na njem so beneški Slovenci potrdili, da bodo nadaljevali z bojem za vsestranki |'azvoj krajev, ki jih je pojav izseljenstva v preteklosti močno prizadel. Predvsem pa si bodo prizadevali Za ohranitev in utrditev narodne zavesti in da bi vladne oblasti končno sPrejele tiste ukrepe, ki jih prebivalstvo že dolgo pričakuje. Prireditve v Polnem gledališču Ristori so se udeležili številni in ugledni gosti, ki so letošnjemu Dnevu emigranta dali še Poseben pomen. Osrednji govor je v hnenu prirediteljev imel Pavel Pet-
ričič.
NA 3. STRANI
		
Q|glri		
Ministrovi ukrepi proti Fiatovi sindikalni vojni
TURIN, RIM Kratenje sindikalnih svoboščin in pravic v Fiatovih obratih, ki je preraslo v politični problem, počasi dobiva tudi oprijemljivejše rezultate. Minister za delo For-mica je pooblastil inšpektorje deželnih uradov za delo, da zadevo preverijo; jutri bi morali rezultate izročiti ministru, ki bo o njih poročal v parlamentu. Formica pa se je včeraj srečal tudi z generalnimi tajniki CGIL, CISL, UIL in jih- podrobneje seznanil s svojo pobudo. Trentin, Marini in Benvenuto so ministrovo pobudo ugodno ocenili še zlasti, ker bodo inšpektorji poslušali poleg prizadetih delavcev tudi višje kadre. Sindikalni tajniki pa so tudi mnenja, da bi bilo treba podobno akcijo uvesti tudi v manjših industrijskih stvarnostih, kjer je možnost izsiljevanja delavcev še večja. Fiatovo vodstvo pa je spet odločno zavrnilo vse obtožbe, zavrnitev pa bo skušalo utemeljiti na današnji
tiskovni konferenci, ki jo bo vodil odgovorni za stike s tiskom Annibaldi.
Tajnik KPI Occhetto je imel včeraj tiskovno konferenco, na kateri je govoril o ukrepih in pobudah partije o »aferi Fiat«. Occhetto je napovedal, da bo zaprosil predsednika Cossigo za srečanje, v teku katerega mu bo predstavil dokument o nespoštovanju demokratičnih izbir v Fiatovih obratih. Tajnik KPI je tudi poudaril, da je napočil čas za ustrezno reformo delavskega statuta, ki krepko zaostaja za potrebami in zahtevami novega časa. Protisindikalni ukrepi Fiata pa so se medtem razširili tudi v druge obrate. Tovarniški svet Alfa - Lancia iz Arese-ja je objavil podatke o postopnem odrekanju sindikalne izkaznice številnih delavcev. V letu dni odkar je Fiat prevzel upravo, se je iz sindikata izbrisalo skoraj tisoč uslužbencev, od tega 20% delavcev in 80% uradnikov.
Ta čas priljubljen šport v Jugoslaviji
Splošno ugibanje o sestavi vlade
BEOGRAD - Jugoslovani spet pridno sklepajo stave: kdo bo mandatar za sestavo nove zvezne vlade? Tokrat so se "navadnim" smrtnikom navdušeno pridružili tudi novinarji, ki kar tekmujejo, kdo bo naštel več "pravih" kandidatov.
Čeprav je imela Jugoslavija že kar lepo število vlad, še nikoli ni bilo ugibanje tako privlačno, kajti tokrat se dogaja prvikrat, da bo nov zvezni izvršni svet zamenjal ekipo, ki je morala odstopiti. In če v Jugoslaviji kdo odstopi, mora že biti hudo - tako je bilo vsaj do nedavnega. Ko pa je hudo, ni prijetno priti na izpraznjeno mesto, zlasti pa ne za predsednika vlade. Poleg tega bo tokratni mandatar prišel na stolček brez običajnih republiških ključev, ki so povsem uporabna metoda za "folklorne" funkcije, pri vladi pa si verjetno država, ki je v hudi krizi, ne more privoščiti nadaljnjih kadrovskih eksperimentov.
Toda čeprav se domala vsi zavedajo, kako usoden je trenutek, se komentatorji (in preroki) kar ne morejo otresti železne srajce. Tako še kar naprej iščejo nove, perspektivne voditelje tudi v Makedoniji (omenjajo Petra Goševa in Gligorija Gogovskega), torej v republiki, ki je kot Črna gora popolnoma bankrotirala - najbrž zgolj zato, ker Makedonci že dolgo niso imeli kakšnega pomembnega mandata in se nekaterim zdi, da so zdaj "na vrsti".
Bolj realni so pisci, ki se zatekajo v kadrovske arzenale Srbije, Hrvaške in Slovenije. Srbija je kot baza za prihodnjega predsednika vlade realna zato, ker je v resnici na vrsti (čeprav pri predsednikih ZIS republiški ključ ni nikoli trdno veljal), Hrvaška in Slovenije pa najbrž zaradi gospodarskih referenc, ki jih imata. Pa naštejmo nekaj imen, ki se najpogosteje pojavljajo med (časopisnimi) kandidati: iz Hrvaške Ante Markovič, Branko Horvat, Marjan Korošič, Ivo Perišin; iz Slovenije Štefan Korošec, dr. Aleksander Bajt, dr. Ivan Ribnikar.
Med srbskimi kandidati pa se je na prvem mestu pojavil sam Slobodan Miloševič, sledi pa mu naslednja četica: njegova desna roka Borisav Jovič, Oskar Kovač (ki je nedavno tega odstopil iz dosedanje vlade), Svetozar Rikanovič, Ljubomir Madžar itd. Ob imenu Slobodana Miloševiča je morda zanimiv komentar nekega slovenskega poznavalca političnih razmer: »Slobo bi to mesto sprejel le v primeru, če bi se mu zmešalo. Kajti z dosedanjimi manevri v Srbiji si je nakopičil toliko političnega kapitala, da mu dve leti ni treba migniti s prstom. Pa bo ostal skorajda božanstvo. Čemu bi se spuščal v jugoslovansko avanturo, v kateri si lahko nakoplje na glavo kvečjemu nezadovoljne množice...« No, dosedanje poteze srbskega vodje nedvomno kažejo, da mu je mogoče očitati vsemogoče - nor pa prav gotovo ni...
Toda večina komentatorjev ob vsem veselju nad novimi, perspektivnimi funkcionarji, ki naj bi popeljali voz iz blata, pozabljajo na večtisočglavo množico uradnikov zaprašene in nesposobne administracije, ki je doslej preživela še vse vlade. Pred leti je tokratni podpredsednik ZIS Zvone Dragan v nekem pogovoru tako dejal: »Stoodstotno smo prenovili vlado, staro administracijo pa 101-odstotno zadržali...«
Takrat so Dragana zaradi teh besed precej napadali. Toda če se jugoslovanska politična oblast ne bo lotila tudi te trdnjave, lahko namesto Mikuliča pride Einstein, pa najbrž ne bo dosti bolje... (Z. Š.)
Ob ostrih protestih slovenske politične javnosti
Spor o začasnem financiranju federacije v letošnjem letu
LJUBLJANA — Zaostruje se spor o začasnem financiranju federacije za letošnje leto. Slovenski delegati v jugoslovanski zvezni skupščini so namreč že ob sprejemanju sklepa ostro protestirali, kasneje pa je uradno protestiral predsednik slovenskega parlamenta Miran Potrč. Sklep o začasnem financiranju je sprejel zvezni zbor, kjer velja število in torej tudi možnost preglasovanja, po mnenju slovenskih delegatov in slovenske skupščine pa bi ga na osnovi nove ustave moral sprejeti zbor republik in pokrajin.
Razlika je načelna in izredno pomembna. V primeru zveznega zbora seveda ni in ne more biti veta republik, prav okrog financiranja potreb zveznega proračuna z vključeno JLA pa se je razvnela ustavna debata in je do kraja kazalo, da nove ustave ne bodo sprejeli, ker je Slovenija odločno vztrajala pri svoji suverenosti.
Zato tudi ni nič čudnega, da je že prišlo do ostrih protestov slovenske politične javnosti. Tako smo pred dnevi o tem objavili daljši citat iz govora predsednika ZK Slovenije Milana Kučana. V petek je predsedstvo SZDL imelo na dnevnem redu predvsem razpravo o političnem pluralizmu, odložilo je razpravo o volitvah slovenskega predstavnika v zvezno predsedstvo države, toda z vso ostrino je protestiralo proti kršitvi komaj sprejete zvezne jugoslovanske ustave.
O celotni zadevi se je že razpisal jugoslovanski tisk, seveda iz različnih zornih kotov. Na zahtevo
slovenskih delegatov bo o sporu razpravljala ustavna komisija zvezne skupščine, proti koncu meseca pa slovenska skupščina.
Pri tej zadevi in polemiki gre predvsem za ustavno načelo, saj zadeva bistvo jugoslovanske ustavne ureditve, obenem pa za osnovno vprašanje, ah je Jugoslavija sestavljena iz suverenih republik in pokrajin ah pa je centralistična država, kjer se o vsem odloča v Beogradu.
S tem pa je tudi povezano konkretno vprašanje financiranja federacije in JLA. Za federacijo velja načelo, da v primeru neodobritve proračuna, ko se odobri samo začasni proračun, ta proračun dosega dvanajstino sredstev lanskega rednega proračuna. Tako načelo velja tudi v italijanski republiki in je povsod logično in normalno, seveda brez inflacije. Toda v razmerah izredno ostre inflacije je teh sredstev izredno malo.
Za potrebe JLA so zato ta način začasnega financiranja spremenili. Nekaj podobnega (začasna odobritev financiranja) se je namreč že pripetilo lanskega januarja in ker je veljalo načelo dvanajstin, je armadi zmanjkalo celo za prehrano. Po novem torej velja odstotek narodnega dohodka, naveden v petletnem načrtu. Ta odstotek znaša 512 in je zelo visok. To pa so ogromna sredstva, mnogo višja, kot bi jih armada prejela z rednim financiranjem. V ozadju so torej izredno visoka sredstva in poseben status največjega potrošnika zveznega proračuna, g §
Umrl je
dr. Marijan Brecelj
LJUBLJANA — V 79. letu starosti je v Ljubljani umrl član sveta federacije in narodni heroj dr. Marijan Brecelj-Miha. Rodil se je 23. aprila 1910 v Gorici v družini znanega zdravnika dr. Antona Breclja, ki je svoja sinova, Marijana in Bogdana, kasnejšega Titovega osebnega zdravnika, vzgojil v naprednem in domoljubnem duhu.
Že med študijem prava v Ljubljani je Marijan Brecelj pomagal organizirati napredno študentsko gibanje, ob izbruhu 2. svetovne vojne in ustanovitvi OF pa je postal član njenega vodstva. Zavzemal se je za širjenje narodnoosvobodilnega gibanja in za to, da so se slovenski katoliki vključevali v osvobodilno gibanje. Med vojno je bil tudi član glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet, član predsedstva SNOS in AVNOJ, 5. maja 1945 pa je postal podpredsednik prve slovenske vlade in minister za industrijo.
Po vojni je opravljal vrsto pomembnih političnih in družbenih dolžnosti, večkrat pa je bil izvoljen za republiškega in zveznega poslanca. V tem času je bil podpredsednik skupščine SFRJ, predsednik republiške skupščine in član predsedstva SRS. Zaradi svojega junaštva je bil imenovan za narodnega heroja, bil pa je tudi nosilec partizanske spomenice in drugih visokih odlikovanj.
Vedno jasnejša nujnost vključitve Jugoslavije v Evropsko skupnost
LJUBLJANA — Predsednica republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje slovenske vlade Cvetka Selšek je na včerajšnji tiskovni konferenci odločno poudarila, da se mora Jugoslavija na ustrezen način vključiti v Evropsko skupnost. Velika večina izvoza je namreč že usmerjena k državam skupnosti in bi bile posledice dramatične, če bi se po 1992. letu te gospodarske vezi prekinile.
Skoro sedemdeset odstotkov slovenskega izvoza je usmerjeno v države EGS in EFTA, v jugoslovanskem merilu pa dosega 70 odstotkov. To je tako velik delež, da ga nihče drug ne more nadomestiti. Klirinška izmenjava s SZ je nekrita in predstavlja v resnici za Jugoslavijo hudo breme, ameriško in japonsko tržišče sta za Jugoslavijo malo pomembni in v glavnem zaprti, tretji svet pa ne more nuditi industrijsko in tehnološko kvalitetne opreme in drugih izdelkov, obseg pa je objektivno skromen. Jugoslavija torej mora biti v Evropi, če želi izvažati, dvigati standard, rešiti svoje ekonomske probleme in tehnološko napredovati.
Evropska skupnost je predpisala belo knjigo, ki se nanaša na razne pogoje za drža-
ve, ki želijo sodelovati, predvsem pa vrsto novih tehničnih, ekonomskih in pravnih pogojev ter standardov, ki bodo pričeli veljati po 1992. letu.
Že sedaj je treba narediti vse, da bodo tudi jugoslovanska podjetja prilagodila svoje izdelke novim standardom, ki jih sedaj sestavlja evropska skupnost in ki bodo pričeli veljati 1992. leta. Standardi, direktive in norme so zelo točni in se nanašajo na različne stvari. Vsebujejo tudi točna ekološka določila, na primer maksimalno količino pesticidov, avtomobili ne bodo smeli imeti v izpušnih
plinih prevelike količine strupenih snovi, živina hormone in podobno. Dosedaj je evropska komisija že poslala 187 normativov in standardov, ustrezni jugoslovanski zvezni zavod pa še ni ničesar ukrenil.
Ta vprašanja so povezana tudi s potnimi listi, ki bodo za Evropsko skupnost poenoteni in bo obstajal skupni elektronski center z nadzorstvom. Že s tem bodo države, ki ne bodo članice, v težjem položaju, saj bodo morali njihovi 'državljani čakati na osebno kontrolo.
Selškova je ob tem opozorila na dve osnovni vprašanji, predvsem na načelno vprašanje, ali bo Jugoslavija vstopila v skupnost ali ne. Tehnično vsekakor mora, politično pa je mogoče najti različne rešitve "sui generis", kot jih je že na primer našla Švica in kot jih išče Avstrija. Možni so različni odgovori o politični obliki in ohranjanju prvin sistema, toda ni možno odlašati ali omahovati.
Zvezni izvršni svet je dobil nalogo, da do 15. novembra izdela strategijo Jugoslavije glede sodelovanja z EGS, naredil pa ni niče-
sar in je formalno odložil sestavo predlogov
na pomlad. Odpori so očitni in izvirajo iz drugačne miselnosti in interesov. Vendar pa obstaja zelo široko uveljavljeno jugoslovansko gospodarsko mnenje o nujnosti vključevanja v EGS in je značilno, da je takega mnenja večina uspešnih jugoslovanskih podjetij. Seveda pa pomeni vključevanje v EGS izredno hudo konkurenco za podjetja, ki so usmerjena na sovjetski trg in ki niso sposobna izdelovati kvalitetnih izdelkov niti za jugoslovanski, kaj šele za mnogo zahtevnejši evropski tr9	BOGO SAMSA
Odnosi ZDA-Libija: tovarna v Rabti ni razlog za dialog
VVASHINGTON, TRIPOLI — Reaganova uprava nima namena odpirati dialoga z Gadafijem v zvezi s sporno tovarno v Rabti. Glasnik Bele hiše Mariin Fitzwater je med drugim povedal, da bi bil neposreden dialog odveč, saj problem ni toliko tovarna v Rabti, kolikor obnašanje Gadafija samega. »Tovarno v Rabti je treba zapreti,« je dejal Fitzwater »in od tega stališča ZDA ne bodo odstopile.« Poleg tega je glasnik Bele hiše izjavil, da ZDA razpolagajo z dokumentacijo, ki priča, da v Rabti dejansko izdelujejo kemično orožje, saj je bil objekt zgrajen izključno v ta namen. Dokazi, ki.so jih ZDA pripravljene pokazati drugim državam, naj bi bili neizpodbitni.
Libijska tiskovna agencija JANA pa je včeraj obtožila tuje novinarje, ki so si lahko »ogledali« tovarno v Rabti, da so o dogodku pisali neprizadeto in pristransko. Novinarje je v Rabto povabila libijska vlada, vendar je ogled tovarne potekal ponoči, objekt pa so si lahko ogledali le od zunaj. Takoj po izletu so morali vsi tuji novinarji zapustiti Libijo, kar je izzvalo nemalo komentarjev v posameznih državah. Pač pa je libijski veleposlanik pri OZN Ali Treiki včeraj izjavil, da bo Tripoli dovolil mednarodno inšpekcijo v Rabti, »saj se nima česa bati«. Inšpekcija pa bo dovoljena le v primeru, da bodo tudi druge države, ki imajo podobne sporne industrijske objekte dovolile ogled. Treikova napoved pa ni vzbudila pretiranega zanimanja, saj prevladuje mnenje, da je to le diplomatska poteza, s katero je želel libijski veleposlanik nekoliko pomiriti duhove.
Hamburški inšpektorat za finance pa je med tem skoraj zaključil preiskave v zvezi z domnevo, da je nemški koncern Imhausen Chemie dobavil Libiji surovino in tehnologijo za tovarno v Rabti. Zahodnonemške oblasti so izjavile, da v poslovnih knjigah koncerna niso našle nič sumljivega.
Začetek prizivnega procesa sovpada z objavo nove obtožnice
Po 17 letih še en proces o Petovljah
BENETKE — Skoro 17 let je minilo, odkar so bili pri Petovljah, v atentatu, ubiti trije karabinjerji, ki so takrat bili v službi v vojašnici v Gradišču ob Soči. Številnim procesom in sodnim razsodbam navkljub zadeva ni bila še do konca razčiščena. Pred dvema letoma je pred poroto v Benetkah bil del procesa proti obtoženim atentata in tistim, ki so na stranpota usmerili preiskavo. Dva izvršilca atentata, fašista Fincenzo Vinciguerra in Carlo Cicuttini, sta bila takrat obsojena na dosmrtno ječo. Vinciguerra je takrat dejanje priznal, Cicuttini pa se še vedno skriva na Španskem in težko bo prišel v roke italijanski pravici. Leta 1987 pa so na dolge zaporne kazni obsojeni general karabinjerjev Dino Mingarelli, ki je leta 1972 poveljeval legiji karabinjerjev v naši deželi in še vrsta drugih karabinjerskih častnikov ter podčastnikov in še cela vrsta fašističnih prvakov iz Veneta in Furlanije-Julijske krajine, ki so na začetku 70. let pripravljali in tudi sodelovali v izvršitvi številnih atentatov v teh dveh deželah.
Obtoženci na takratnem procesu so se včeraj zjutraj spet znašli pred beneškimi sodniki. Tokrat je na vrsti prizivno sodišče, ki mu predseduje sodnik Giuseppe De Leo, javni tožilec pa je Stefano Dragone.
Medtem ko na dosmrtno ječo obsojeni Vincenzo Vinciguerra ni vložil priziva, so to naredili vsi drugi leta 1987 obsojeni. Upokojeni general Dino Mingarelli je bil včeraj prisoten, ni pa bilo bolnega polkovnika Girica. Prisotna sta bila polkovnika Santoro in Pignatel-li, ter prav tako obsojena fašista Gaetano Vinciguerra, brat glavnega obtoženca petoveljske zadeve, in beneški zdravnik Carlo Maggio.
Začetek prizivnega procesa sovpada z objavo nove obtožnice o petoveljski zadevi. Prav v soboto, kot smo v našem listu že poročali, je beneški preiskovalni sodnik Felice Casson, ki je na petoveljskem procesu leta 1987 bil javni tožilec in zahteval ter dosegel hude kazni za vse obtožence, novinarjem poveda, da je proti devetim ljudem vložil obtožnico, ker da so svoj čas bili med tistimi, ki da so po njegovem leta 1972 preusmerili preiskavo na stranpota. Tokrat so na spisku nekateri policijski funkcionarji goriške kvesture, preiskovalni sodnik ter še nekateri drugi sodniki ter karabinjerski častniki. Vsi ti so nastopili kot priče na petoveljskem procesu leta 1987. Takrat j e javni tožilec proti njim sprožil sodni
postopek, ker da je iz njihovega pričevanja prišlo na dan, da niso ravnali v skladu z zakonskimi predpisi in s tem dopustih, da se je takratna preiskava usmerila na napačna pota.
Ta istočasnost je bila na včerajšnji razpravi predmet ostrih polemik. Goriški odvetnik Magnaco, zastopnik civilne stranke - brani namreč nekatere od mladih Goričanov, ki so bili kmalu po atentatu po krivem obtoženi, da so izvršili atentat, - je zahteval, da se Cassonova obtožnica sprejme kot akt k sedanjemu prizivnemu procesu. Beneški odvetnik Carpo-ni-Schittar, ki sodi v krog branilcev obtoženih v letu 1987, pa je preiskovalnega sodnika Cassona obtožil, da izdaja sodne skrivnosti in ga zaradi tega prijavil pristojnemu sodišču. Nekateri odvetniki pa so izrazili zaskrbljenost, ker se o isti zadevi, petoveljskem atentatu namreč, istočasno razpravlja na dveh ločenih sodnih obravnavah.
Veliko stvari o atentatu pri Petovljah je že bilo razjasnjenih. Očitno pa je še veliko takratnega dogajanja odeto v skrivnost. Morda jo bosta sedanji obravnavi razkrili.	MARKO VVALTRITSCH
Krvavi spopadi med muslimani v Libanonu
BEJRUT — Vse kaže, da niso spopadi med pristaši prosirskega šiitskega gibanja Amal in proiranskimi hezbolahi le običajne praske oziroma borba za strateške položaje na jugu Libanona ampak, da gre za obračun širših razsežnosti. To domnevo potrjuje visoko število mrtvih zaenkrat so jih sešteli preko 80 -uporaba težkega orožja, več primerov krutega ravnanja z vojnimi ujetniki in civilisti ter ponudbi za posredovanje pri hudem sporu, ki sta jih dala palestinski voditelj Jaser Arafat in brat predsednika iranskega parlamenta Mahmud ^Rafsand-žani.
Arafat je zaman ponudil, da bi se palestinski borci postavili med sprtimi milici] ami. Do najtežjih spopadov je prišlo v težko prehodnih planotah vzhodno od Saide, 40 kilometrov južno od Bejruta, kjer so na široko uporabili topništvo,
oklepna vozila in minometalce. Kot običajno prihajajo iz bojišča protislovne vesti. Hezbolahi so sporočili, da so odvzeli amalovcem nadzor nad petimi vasmi, kar so prosirski borci seveda takoj zanikali. Amalovci so posredno obtožili Izrael, da pomaga hezbolahom. Sporočili so namreč, da so hezbolahi dobili pomoč preko območja, ki ga nadzoruje armada odpadniškega majorja Lahada. Majorjevo »vojsko južnega Libanona«, namreč finančno podpirajo Izraelci, saj ščiti območje, ki jo Židje imajo za svojo varnostno cono.
V Tunizu se bodo jutri sestali zunanji ministri članic Arabske lige. Skušali bodo poiskati izhod iz hude libanonske notranjepolitične krize, razpravljali pa bodo tudi o ameriško-libijski krizi.
Na sliki (AP): ena izmed žrtev spopadov med libanonskimi muslimani
V nedeljo v Čedadu tradicionalni Dan emigranta
Bitka za kulturni in gospodarski razvoj Benečije edina možna pot za ohranitev narodne identitete
Gledališče Ristori je bilo v nedeljo polno zasedeno
Petričič: Z bojem ne bomo prenehali!
»Dan emigranta ni le moment, ko se spominjamo naše zgodovine, ki jo v prvi vrsti označuje bridka izkušnja izseljevanja, ampak tudi moment, ko podajamo obračun našega dela in predstavimo načrte za prihodnost«. Tako je v svojem govoru uvodoma dejal Pavel Petričič, ki je na nedeljskem prazniku slovenskih izseljencev spregovoril v imenu slovenskih društev videmske pokrajine. Potem ko je govoril o razlogih (ekonomskega značaja), ki so privedli do tega množičnega eksodusa (Benečijo je v takih okoliščinah zapustilo približno polovica Slovencev), je Petričič ugotavljal, da je bila glavna posledica bega za kruhom obu-božanje slovenske narodnostne skupnosti. Posledice so še danes močno opazne, zaradi česar se je treba stalno boriti za ohranitev narodne zavesti in identitete slovenske Benečije.
Prav zaradi tega, je pribil Petričič, je Dan emigranta v prvi vrsti posvečen slovenski kulturi, ker je problem kulturne identitete še tako pomemben, pa čeprav so v Benečiji globoko prepričani, da je treba na njen razvoj gledati celovito. To je v bistvu idejni program Slovencev videmske pokrajine, ki ga z raznimi pobudami skušajo stalno dopolnjevati s politično in kulturno vsebino. Je izbrana pot pravilna, se je nato vprašal govornik. Odgovor je bil pritrdilen, saj je bitka za gospodarski in kulturni razvoj Benečije edina možna pot. Pri tem je odločno podčrtal, da za dosego tega cilja v Benečiji delajo enotno in avtonomno. Z zmernim zadovoljstvom je ugotavljal, da so bili v tej smeri že doseženi določeni rezultati, za kar se je treba zahvaliti tudi nekaterim krajevnim upravam, Pokrajini in Deželi. Razvija se gospodarsko jedro, razvija se in raste
Pavel Petričič
zanimivo gospodarsko zadružništvo, pri vsem tem pa je potrebno, da bi se razvili tudi gospodarski kadri. Pri tem je Petričič podčrtal nujnost odobritve zakona za obmejna področja.
V mnogih krajih je zelo razvita tudi kulturna dejavnost, pri čimer ima velike zasluge predvsem mladina. To dejavnost priznavajo Občine in Pokrajine, odnosi s katerimi so že lepa tradi-
cija. Čigave pa so zasluge za zaščito slovenske kulturne identitete, če ne prav naših društev, je s ponosom ugotovil Petričič. Njihova je zasluga, da so kljub številnim težavam preprečile, da bi se vse kar je slovenskega poiz-gubilo in šlo v pozabo. Njim je treba tudi pripisati zaslugo za začetek slovenskega izobraževanja v Benečiji. V Špetru je sedaj šola, kjer se 40 otrok poleg italijanskega uči tudi slovenski jezik na osnovi proste izbire družin.
In prav problemu šolstva je Petričič namenil največjo pozornost. Zavrnil je trditve tistih, ki pravijo, da bi morali čakati na odločitve parlamenta in ne ukrepati po svoji glavi. Vedno smo opozarjali politične sile, je poudaril, da je treba za Benečijo sprejeti nujne ukrepe na področju kulture, šolstva in gospodarstva. Vendar nas niso vzeli niti v poštev, je z grenkobo dodal, nekateri so celo trdili, da na tej zemlji Slovencev ni nikoli bilo. Zato se je govornik v imenu slovenskih društev videmske pokrajine obrnil na vse s pozivom, da bi podpirali slovensko šolo in bitko beneških Slovencev, dokler ne bo država uredila tega vprašanja. Opozoril pa je, da v teh prizadevanjih ne sme nihče videti nekakšnega poskusa, da bi se postavili izven zakona. To naši manjšini pripada, je pribil, in za ta cilj se bomo še naprej borili. Državi pa moramo še enkrat pripisati odgovornost, da je izgubila še eno priložnost, da bi Slovencem dala kar jim pritiče v okviru pravičnega normativnega okvira.
Ob koncu je Petričič še enkrat ponovil, da v Benečiji tega boja ne bodo prenehali in pozval politične in družbene sile, da bi jih podpirale v teh prizadevanjih, ker gre za pravične zahteve.
ČEDAD — V gledališču Ristori v Čedadu je bil v nedeljo že tradicionalni Dan emigranta. Pod pokroviteljstvom čedajske občine so ga priredile slovenske organizacije videmske pokrajine, ki so tudi letos poskrbele za lepo prireditev, ki je napolnila obnovljeno dvorano občinskega gledališča. Dan emigranta, osrednja manifestacija Slovencev videmske pokrajine je predvsem dan boja za jezikovne, kulturne in gospodarske pravice beneških Slovencev. Glavni govor je v imenu slovenskih organizacij imel Pavel Petričič, pozdrave pa so prinesli župan Pas-colini ter poslanca Renzulli in Fachin Schiavi. V kulturnem programu so nastopili skupina Rezija, pesnica Silvana Paletti in Beneško gledališče.
Posebno važnost so prireditvi dali številni in ugledni gosti, med katerimi čedajski župan Pascolini, senator Spetič, poslanca Renzulli in Fachin Schiavi, čedajski vicekvestor Maiova, predsednik SKGZ Palčič, deželna svetovalca Budin in Brezigar, pokrajinski odbornik Mazzola, župana občin Špeter in Grmek Marinig in Bonini, predsednika Gorskih skupnosti Nadiških dolin in Brd Chiabudini in Koršič, župan Nove Gorice Benčič, delegacija SZDL iz Tolmina, predstavnik konzulata SFRJ v Trstu ter upravitelji in zastopniki strank. Brzojavki sta prirediteljem poslala podpredsednika deželnega sveta F-JK De Piero Barbina in Braida.
Schiavi: Od besed preiti k dejanjem
Važnost prireditve je še posebej podčrtala komunistična poslanka Silvana Schiavi Fachin. Gre za prireditev, je med drugim dejala, na kateri prihajata do izraza in se krepita narodna identiteta in pripadnost k slovenski manjšini. V tem okviru je poslanka Schiavi, ki ima velike zasluge za dvojezično šolo v Špetru, govorila in podčrtala važnost jezika za razvoj vsake skupnosti. Počrtala je tudi važnost znanja več jezikov in obžalovala, da se je rodila v Furlanijl-Ju-lijski krajini, deželi, ki se sicer proglaša za pravo križišče v središču Evrope, ni pa poskrbela za instrumente, da bi se lahko vsi tisti, ki bi to želeli (kot tudi ona, ki je morala v mladih letih tudi sama v emigracijo), naučili slovenskega jezika. Izrazila je veliko zadovoljstvo, da so sedaj manjšine naenkrat v središču pozornosti in da so postale nekakšni »poslanci« med državami. Pri tem pa je ugotovila, da je nujno potrebno preiti od besed k dejanjem, od lepih proglasov h konkretnim dejanjem. Zato je potrebno razkriti te dobre namere in v tem okviru je poslanka Schiavi obtožila krščansko demokracijo, ki nosi največjo odgovornost, ker ni dala na razpolago potrebnih instrumentov, da se stvari v Benečiji niso spremenile. Poslanka je sicer priznala, da sta se tako KD kot vlada obvezali, vendar... Zato je poudarila, da je potreben dober zakon, ki mora veliko pozornost nameniti prav izobraževanju in jeziku. Vsem prebivalcem je pač treba zagotoviti konkretne instrumente, da bodo imeli v enaki meri enake možnosti za sodelovanje v družbenem življenju. Tega sedaj ni, je zaključila, kar še enkrat dokazuje, kako velika je razlika med resničnimi potrebami in potrebnimi ukrepi, ki jih prebivalstvo čaka.
Pozdrav
župana
Pascolinija
Pozdrav prirediteljem, gostom in udeležencem je prinesel tudi čedajski župan Giuseppe Pascolini, ki je predvsem z zadovoljstvom ugotavljal, da so obnovljeno občinsko gledališče Ristori ponovno odprli za to priložnost. V svojih besedah se je spomnil vseh tistih, ki so pod silo razmer zapustili rodno zemljo in šli v emigracijo, kjer so, čeprav v velikih težavah, vedno pokazali veliko dostojanstvo. Priznal je, da so tudi oni veliko prispevali, da so se stvari v Benečiji v določeni meri spremenile in da se je _pojav izseljenstva zmanjšal. Čedajski župan se je tudi spomnil vseh tistih, med katerimi Mira Gradnika, ki jih ni več med nami in ki so stalno sledili manifestacijam izseljencev.
Renzulli: Leto 1988 negativno za manjšino
Socialistični poslanec Gabriele Renzulli je v pozdravnih besedah ugotavljal, da je bil na lanskem dnevu emigranta optimist, ker se stvari glede z zaščite manjšine niso razvile po pričakovanju. Leto 1988 ni bilo torej za manjšino pozitivno. Zakon o zaščiti je obtičal na ravni predlogov, na mrtvi točki je tudi zakon za obmejna področja, poleg tega pa v lanskem letu beležimo še neverjetni sklep ministrstva, ki noče priznati špetrske šole. Kljub temu pa ne smemo biti tako veliki pesimisti, je dejal Renzulli in dodal, da je z zadovoljstvom sprejel zadnje izjave KD o zaščiti Slovencev. Po njegovem so te izjave rezultat drugačne linije KD; zato se je obrnil na senatorja Spetiča in poslanko Schiavi Fachin in ju povabil za skupen nastop pri krščanski demokraciji, da bi se stvari ponovno začele premikati. Nahajamo se namreč, je še dodal, pred važnimi dogodki, pred sklepi evropskega parlamenta, ki ne bodo vedno ostali le na papirju. Ta organizem bo namreč od leta 1993 dalje postal zelo važen in njegovih odločitev ne bo mogoče sprejemati le kot priporočil. Med važne dogodke je poslanec Renzulli vključil tudi papeževe besede o pravicah manjšin. Izrazil je še upanje, da bi se moralo nekaj spremeniti tudi glede zakona za obmejna področja. Po njegovem bo treba preveriti v Bruslju, kaj bo mogoče storiti, pri čimer pa je povsem jasno, da dežela Veneto ne more priti v poštev za tak zakon. Po njegovem je treba opustiti bitko, ki sloni na golih principih in sestaviti zakon, ki naj upošteva dolg, ki ga imata Italija in Evropa do F-JK in ki' naj »zajame« vsebino osimskih sporazumov. Ali bo zakon odobren letos, je zaključil Renzulli, ali pa nikoli več.
Otožna poezija Rezije in o »niekem kamunskem konseju«
Skupina Rezija, ki jo sestavljata Giovanni Di Lenardo in Rino Chinese s pesnico Silvano Paletti (levo) in prizora (v sredi in levo) iz komedije Preklet Computer, ki ga je uprizorilo Beneško gledališče
V kulturnem delu nedeljske prireditve so nastopili skupina Rezija in Pesnica Silvana Paletti ter Beneško pledališče, ki se je predstavilo s komedijo Adriana Gariupa Preklet Computer.
Skupina Rezija, ki jo sestavljata Giovanni Di Lenardo in Rino Chinese (pred nedavnim sta posnela in izdala-kasefo, ki nosi naslovi Iti din), je skupno s pesnico Silvano Paletti Predstavila dolino pod Kaninom, ka-
kršna je bila pred leti in kakršna je sedaj. S poezijo in pesmijo nam je prikazala dolino polno otožnosti, a nikoli obupa, ker je v vsaki pesmi tudi veliko upanja in optimizma. Pesmi Rina Chineseja, ki jim glas Giovanni-ja Di Lenarda daje posebno globino in Silvane Paletti je številno očinstvo lepo sprejelo, saj se je v njih tudi v marsičem prepoznalo.
Po treh letih se je ponovno predstavilo tudi Beneško gledališče, ki je pr-
vič nastopilo pred 13 leti s komedijo Izidorja Predana Beneška ohcet. Tokrat se je predstavilo s komedijo Adriana Gariupa Preklet Computer v režiji Alda Clodiga, medtem ko sta za scene in kostume poskrbela Renzo Rudi in Donatella Ruttar. Komedija, ali pa bolje rečeno tragedija, nam je pokazala, kaj nam lahko zakuha kom-pjuter, brez katerega, kot kaže, ne moremo več živeti. Govori nam o nekem občinskem svetu, vmes pa tudivo čud-
nih družinskih težavah mladega para. Obema jo kompjuter dobro zagode, za občinske može pa je prava tragedija, ker morajo pospraviti svoje daleko-sežne načrte. Domiselna vsebina, lepe scene in prizadevnost nastopajočih so pripomogli, da se je občinstvo zabavalei/ dobre volje in smeha ni manjkalo, ob koncu pa je topel aplavz nagradil vse, ki so se potrudili za lep uspeh igre, v kateri, naj še dodamo, so na-
stopili Renzo Gariup, Mario Bergnach, Bruna Ciuch, Graziella Tomasetig, Roberto Bergnach, Gianni Trusgnach, Marko Predan, Luigi Chiabai, Dario Martinig, Antonella Bucovaz, Franco Oualizza in Teresa Trusgnach.
Besedilo: ALEKSANDER SIRK Slika: DAVORIN KRIŽMANČIČ
Ustanovili koordinacijski odbor tržaških občinskih svetovalk
Ženske glasno opozarjajo na probleme našega mesta
Zaradi spornega odloka ministra Prandinija
Včeraj triurna stavka tudi v našem pristanišču
Tržaške ženske so premalo prisotne v krajevnem političnem in upravnem življenju, v javnih ustanovah in v izvoljenih telesih pa posvečajo v glavnem pozornost le tako imenovanim tradicionalnim ženskim problematikam. Nove družbene razmere zahtevajo sodobnejše načine politične angažiranosti in torej nove delovne prijeme v zapleteni in v marsičem "težki" stvarnosti, kot je tržaška, v kateri vprašanja, ki ločujejo skupnost večkrat močno zasenčijo tista, ki jo združujejo. Od tod tudi razlogi, ki so privedli do ustanovitve koordinacijskega odbora tržaških občinskih svetovalk, neformalnega telesa, ki bo skušalo prispevati svoj delež ne samo za učinkovitejše delo občinske uprave, ampak tudi za boljšo kvaliteto življenja v mestu, ki je večkrat samo na papirju model "moralne in družbene čistoče".
Adelaide Aglietta, Luisa Nemez, Gi-anna Rizza Gallico, Anamarija Kalc, Antonella Rampolla, Romanita Moli-nari, Ester Pacor, Ariella Pittoni, Ros-sana Poletti in Antonia Zanin so koordinacijski odbor predstavile včeraj dopoldne na javnem srečanju, na katerega so poleg upraviteljev in svetovalcev povabile tudi časnikarje ter predstavnice ženskih gibanj in organizacij. Novoustanovljeni odbor, kot so povedale njegove pobudnice, ni in tudi ne more biti neke vrste ženska nadstrankarska organizacija, ampak mora izhajajoč iz ideoloških in strankarskih različnosti občinskih svetovalk prispevati k reševanju konkretnih problemov, ki ne zadevajo samo ženske, ampak za katere so ženske navadno bolj občutljive. V ta okvir sodi-
jo tako socialno in zdravstveno skrbstvo, vprašanja ostarelih in mladoletnikov, spolno nasilje, a tudi problemi zaščite okolja in kulture, »ki mora premostiti težnje po lokalističnem in mu-nicipalističnem zapiranju mesta«.
V razpravi se je oglasila tudi slovenska komunistka Anamarija Kalc, ki je podčrtala, da se bo moral Koordinacijski odbor soočati tudi s kulturo sožitja ter z jezikovnim ter narodnostnim pluralizmom, ki označuje tržaško stvarnost. »Zaščita in vsestransko ovrednotenje slovenske manjšine predstavljata obogatitev za tržaško skupnost, ki mora premostiti stara ne-
soglasja in odločno ubrati pot dialoga in medsebojnega spoštovanja«, je dodala še Kalčeva. Pobudo je pozdravil tudi župan Richetti, po mnenju katerega pomeni ustanovitev ženskega ko-odinacijskega odbora pozitivno spodbudo za občinski svet, da se res loti konkretnega reševanja problemov, na katere opozarjajo ženske s svojim novim odborom. Njihovo delo bo vse prej kot lahko, bo pa mogoče izziv za premostitev apatičnosti in tudi paralize, ki pestita krajevno upravno življenje. (st)
Na sliki (foto Magajna) pobudnice ustanovitve ženskega koordinacijskega odbora na tržaški Občini.
Stavkovnim akcijam italijanskih pri-staniščnikov, ki so se začele že preteklo soboto, so se včeraj pridružili tudi tržaški pristaniški delavci, in sicer s triurnim vzdržanjem od dela ob koncu vsake delovne izmene. Tržaško pristanišče je kljub temu redno obratovalo, saj namen sindikalne akcije ni bil ohromiti pristaniški promet, ampak protestirati proti nedavno izdanemu odloku ministra za trgovsko mornarico Giovannija Prandinija.
Novo zaostritev med vlado in konfederalnimi sindikati je na področju pristaniških dejavnosti sredi preteklega tedna - kot rečeno - sprožil prav minister Prandini: le nekaj ur po začetku pogajanj s sindikalnimi organizacijami za transport, je minister, ne meneč se za pravila korektnih sindikalnih odnosov, izdal administrativni ukrep, ki krši tako delovno rezervo, zaščiteno s navigacijskim zakonikom, kot področje funkcionalne avtonomije pristanišč. S tem pa je vlada po mnenju sindikatov zavrnila soočanje s sindikati in je - ne da bi predstavila predloge za reformo pristanišč - preprosto ubrala pot adrfiinistrativnega uvajanja njihove privatizacije, kakor je to že storila z železnicami. CGIL, CISL in UIL očitajo vladi, da je izbrala povsem nasprotno smer od drugih evropskih držav, kjer krepijo javni značaj transportnih služb, in da na tak način odpira pot enosmerni uporabi te velike javne dobrine ter nesprejemljivemu nazadovanju delovnih odnosov v italijanskih pristaniščih.
Prandini se zagovarja, da njegov ukrep sodi med tiste, s katerimi želi vlada italijanskemu pristaniškemu sistemu povrniti učinkovitost in kompetitivnost, še zlasti v perspektivi leta 1992. Objektivno pa ta ukrep po trditvah sindikatov krči dejavnosti, ki so bile doslej v izključni pristojnosti enotnih družb pristaniških delavcev, in sicer tako, da te dejavnosti natančno opredeljuje in da vrsto drugih sprošča, tako da jih bodo lahko opravljala zasebna podjetja ali druge organizacije in ustanove. Pristaniščniki obtožujejo ministrski dekret, da dejavnosti, ki so v pristojnosti enotnih družb pristaniških delavcev omejuje le na operacije, povezane s pretovarjanjem blaga in drugega materiala v pristaniščih, in sicer samo ob prihodu in odhodu ladij. Vrsto ostalih operacij, kot na primer tistih, ki so povezane s pristankom in odhodom ladij in z njihovim oskrbovanjem, z dokumentacijo in shrambo raztovorjenega blaga, s pretovarjanjem blaga na vojnih in drugih državnih ladjah itd., pa Prandi-nijev odlok obravnava kot »neprista-niške dejavnosti«, ki torej niso v pristojnosti delavcev pristaniških družb.
Stavkovne akcije, kakršna je bila včerajšnja v tržaškem pristanišču, imajo torej namen prisiliti vlado k takojšnjemu sklicanju srečanja med sindikati in predsedstvom vlade. Na tem srečanju naj bi z resnim in korektnim soočanjem stališč oblikovali temeljna pravila, po katerih naj bi stekel korenit preustroj javnih prevoznih služb in v njegovem okviru seveda reforma italijanskega pristaniškega sistema.
Ob današnji proslavi v Borštu
Obsodba netilcev narodnostne mržnje
Nocoj bo v Borštu že tradicionalna proslava v spomin žrtev nacifašističnega napada na vas, ki jo organizira sekcija VZPI-ANPI za Boršt in Zabrežec.
Gre za proslavo, s katero se bodo starejši vaščani spomnili tistih težkih dogodkov pred 44 leti, s katero pa se bodo tudi mlajše generacije oddolžile spominu padlih v Borštu, pa tudi spominu vseh tistih, ki so žrtvovali svoje življenje v boju proti fašizmu, za mir in mirno sožitje, za enakopravnost narodov, majhnih in velikih.
O dogodkih v Borštu smo vsako leto zapisali kar veliko, saj gre za proslavo, ki jo domačini močno občutijo, za obujanje spominov na tiste čase, ki so resda terjali veliko, na katere pa gledamo danes s ponosom, saj smo se kot pripadniki majhnega naroda uprli sovražniku, ki bi nas, če ne bi imeli tiste notranje sile, tiste notranje moči in zavesti, prav gotovo strl, premagal in dokončno uničil.
Zato bi želeli nocojšnjo proslavo v Borštu povezati s številnimi pojavi vandalizma in skrunitev naših spomenikov. Nič ni slučajnega, nič nepredvidenega v tej mazaški akciji, v tej ponovni skrunitvi spomenikov našim padlim in slovenskih napisov.
Vse je preračunano, vse teži k enemu samemu cilju: zaostriti odnose med tu živečim prebivalstvom, stopnjevati mržnjo do slovenske manjšine, do njenih upravičenih zahtev po spoštovanju in uveljavitvi njenih pravic, netiti sovraštvo in utrditi na našem območju vzdušje intolerance in šovinizma.
Slovenci odklanjamo takšno politiko sovraštva, medsebojne mržnje, ker vemo, koliko slovenske, pa tudi italijanske krvi, je bilo prelite, da bi se uveljavilo načelo prijateljstva, mirnega medsebojnega sožitja. Nocojšnja proslava je delček v teh naporih za dosego naših pravic, a tudi za utrjevanje miru v svetu in tu pri nas.
Sodelovanje učencev osnovne šole, kot tudi udeležba vaščanov in gostov na nocojšnji proslavi, bo porok, da stopamo po pravi poti, da veljajo še danes ideali, za katere so se pred tolikimi leti borili in padali številni borci, aktivisti: ideali pravičnega miru v svetu, ideali enakih pravic za vse, majhne in velike, brez razlik.
NEVA LUKEŠ
Po vrnitvi s počitnic šolarje in profesorje pričakali stari problemi
Danes manifestacija dijakov Trgovskega zavoda Žiga Zois
Po letošnjih dolgih božičnih počitnicah se je včeraj spet začel pouk, med prazniki pa se seveda niso rešili številni problemi na naših šolah. Pouk na Trgovskem zavodu Žiga Zois se je začel prav v znamenju protesta dijakov. Le-ti so včeraj imeli informativno zborovanje, na katerem so sklenili, da bodo danes uprizorili povorko po mestnih ulicah, da bi protestirali proti ravnanju pokrajinske uprave, ki ni sposobna rešiti njihovih problemov.
Težave na zavodu Zois so dvojne narave, kot so nam razložili predstavnika dijakov Marko Rupel in Rado Jagodic ter prof. Peter Močnik. Zadnje čase se je zaostril problem pomanjkanja neučnega in upravnega osebja. Na zavodu, ki v Trstu šteje skupno 22 razredov (17 razredov trgovskega zavoda, 5 pa na oddelku za geometre) in kjer se je število dijakov v zadrtih desetih letih potrojilo, imajo samo dve slugi, od katerih je eden stalno zaposlen, drugi pa ima trimesečno pogodbo. Dve slugi morata torej paziti na 22 razredov v dveh precej oddaljenih stavbah (del razredov je v paviljonu bivše umobolnice). V tajništvu zavoda pa delata samo dve tajnici s trimesečno pogodbo (obe stalni tajnici sta na porodniškem dopustu), ki seveda nimata dovolj prakse, poklicnega tajnika pa bodo dobili šele konec meseca. Tajništvo je torej sposobno opravljati samo tekoče delo, nikakor pa ne zahtevnejših nalog, ki sodijo v normalno šolsko življenje. Na ta način se bodo dijaki morali odpovedati šolskim izletom in ekskurzijam, ker zahteva organizacija izletov preveč časa. Najhujše
pa je dejstvo, da je knjigovodstvo popolnoma zanemarjeno in da je zavodni svet moral odobriti proračun za letoš-nje leto, ne da bi ga preveril.
Drugi problem pa zadeva prostore. Pokrajinska uprava je že uredila nekaj razredov v paviljonu bivše umobolnice, vendar še ni dokončala del, tako da še vedno nimajo nekaterih nujnih prostorov. Zavod se je v zadnjih mesecih obogatil z novim in dragocenim učnim materialom (med katerim so tudi računalniki, ki so jih prejeli prav včeraj), ki ga nimajo kam spraviti. Tako bodo morali računalnike spraviti v sobo podružnice, ta pa je tako rekoč dostopna vsakomur.
»Nova pokrajinska uprava se je precej potrudila, da bi rešila naše probleme,« nam je dejal prof. Močnik, »vendar ni mogla nadoknaditi tega, kar je zamudila stara, ki je skoraj povsem zanemarila naše zadeve. Po drugi strani pa bi za izredno stanje, kakršno je naše, lahko potrošila tudi izredne energije. Dijaki zato uživajo popolno podporo profesorskega zbora in zavednega sveta, saj si vsi prizadevamo za to, da bi šola najbolje delovala.«
Dijaki so torej sklenili,' da bodo danes po enournem zborovanju pred šolo šli ob 9. uri v povorki do sedeža Pokrajine. Če jih na Pokrajini ne bodo sprejeli, pa se bodo podali na prefekturo. Predložili bodo pismo, ki ga je podpisal tudi zavodni svet. Tokrat se jim dijaki drugih šol ne bodo pridružili. Če njihov protest ne bo obrodil sadov, pa bodo v prihodnosti priredili skupno manifestacijo.
Šoli D. Kette grozi zaprtje
Te dni potekajo v državnih otroških vrtcih, v osnovnih šolah in srednjih šolah predvpisi v prve letnike. Za slovensko šolo in za vso našo skupnost je to velikega pomena, saj
iz predvpisov izhajajo podatki o številčnem stanju prvih
razredov prihodnjega šolskega leta.
Poseben problem je letos šola Dragotin Kette v Ul. Giotto 2, ki tvega, da bo s prihodnjim šolskim letom ostala brez učencev. Šola je v bistvu enorazrednica, saj letos deluje na šoli le peti razred s petimi učenci. V primeru da letos ne bo dovolj vpisov, bo šola prisiljena zapreti svoja vrata. To pa je toliko bolj hudo, če pomislimo, da je ta šola edina slovenska šola v mestnem središču. Njeno zaprtje bi zadalo hud udarec naši skupnosti, saj bi praktično pomenilo umikanje slovenskega šolstva iz mestnega središča.
Starši otrok, ki obiskujejo to šolo, so se za rešitev tega problema zelo zavzeli. Že pred leti so začeli prirejati srečanja s predstavniki združenj staršev naših mestnih in predmestnih šol, z učitelji in ravnatelji, da bi dobili ustrezno rešitev. Starši si še naprej prizadevajo, da ne bi bila šola ukinjena, »lovijo« otroke po raznih vrtcih, se približujejo njihovim staršem. Po mnenju staršev bi bila najustreznejša rešitev ta, da bi šolo združili, in sicer tako, da bi bili razredi porazdeljeni po ciklusih med dvema bližnjima šolama, toda žal pristojne oblasti niso pokazale posluha za ta predlog. Drugi problem je tudi, da si nekateri starši ne upajo vpisati svojih otrok v šolo Kette, ker se bojijo, da bi v naslednjih letih, v primeru prenizkega vpisa, šolske oblasti združile razrede, kar ne nudi optimalnih pogojev za razvoj otrok.
Starši menijo, da vsekakor šola Kette veliko nudi tako otrokom kot njihovim staršem. Pouk se začne ob osmih, torej pol ure prej kot na drugih šolah. Sluga je na šoli že ob 7.30, tako da starši, ki gredo v službo, lahko pustijo otroke njemu v varstvo. Pouk pa se konča ob 12. uri, nato lahko gredo otroci po potrebi v Dijaški dom. Enkrat na teden je podaljšani pouk ter tečaj informatike in angleščine.
Kot je jasno, je vprašanje obstoja šole Kette problem, ki zadeva vso našo skupnost in ne le samo šolsko osebje. Starši bodočih prvošolčkov naj resno premislijo o tem, kajti v tem trenutku so le oni odločilen dejavnik za rešitev šole.
ST. S A.
LINE/S
Vidimo se v
VABIMO VSE NAŠE PRIJA TEL J E NA
RAZPRODAJO
od danes, 10. januarja, dalje s popusti od 20 /o do 80 Vo
PRIČAKUJEMO VAS
Občinski odbor spet odložil sklep
Ni znano, kdaj zaprejo prometu mestno središče
Vrsta listarskih veljakov naj bi prestopila k drugim strankam
Govorice o novem razkolu v LpT razdvajajo upravno koalicijo
Tržaški kaotični promet bo po vsem sodeč še lep čas del našega vsakdana. Občinski odbor je namreč sinoči razočaral vse, ki so pričakovali dokončno odločitev o zaprtju mestnega središča avtomobilskemu prometu. Do napovedanega sklepa, ki bi urejeval zaprtje središča in seveda vse, kar bi s tem bilo tesno povezano, na sinočnji seji ni prišlo. Občinski odbor se je sicer redno sestal, odsotnost odbornika za urbanistiko in promet Eralda Cecchinija pa je onemogočila vsakršno dokončno odločitev. Odborniki so tako odobrili le nekatere tehnične aspekte, ki so bili več ali manj že znani.
Občinski odbor, ki je na sinočnjem dnevnem redu poleg problema o prometu imel še celo kopico točk (med katerimi je bil tudi silno aktualen problem o smeteh), je sicer ponovno proučil načrte o zaprtju središča, vendar ni določil datuma, po katerem bi se za obisk mestnega središča morali odpovedati osebnemu avtomobilu. Odbor je odobril samo nekatere okvirne in tehnične aspekte tega vprašanja. Tako naj bi na primer držalo, da bodo mestno središče zaprli samo med 7. in 10. uro zjutraj, prav tako naj bi držalo, da bodo prepovedane prometu ulice na območju med Goldonijevim trgom, ulicama Carducci in Ghega, Korzom Cavour, nabrežjem. Borznim trgom in Korzom Italia, medtem ko bodo ulice Filzi, Milano, Valdirivo in Roma ostale odprte za promet tudi ob urah zaprtja.
Kot nam je po seji povedal odbornik za policijo in trgovino Trauner, pa bo treba rešiti še celo kopico drugih tehničnih vprašanj, kot so, na primer, ureditev že obstoječih parkirišč, priprava učinkovite informativne kampanje in zagotovitev zadostnega števila mestnih redarjev. Vse te težave bi lahko privedle celo do tega, da bodo mestno središče zaprli šele čez nekaj mesecev (zlasti pomanjkanje mestnih redarjev naj bi lahko oviralo uresničitev načrta). Kljub temu pa je bil Trauner v svojih izjavah precej optimističen, saj je napovedal, da bo dokončna odločitev padla »že« čez kakih petnajst dni. Mestne redarje naj bi na primer vzeli v službo s trimesečnimi pogodbami po končanem natečaju (ki je sicer še vedno v teku).
Če na sinočnji seji glede problemov prometa niso dokončno rešili niti vprašanja, katero odborništvo je zanje najbolj pristojno (kot je znano, se zdaj z njimi ukvarjata tako odborništvo za urbanistiko kot tisto za policijo), pa so skušali vsaj delno rešiti vprašanje o odvažanju mestnih smeti. Med prazniki se je položaj zaradi pripravnega stanja občinskih smetarjev izredno poslabšal, tako da na vsakem vogalu ležijo že gore smeti, kar je zelo nevarno predvsem zaradi širjenja stekline (smeti privabljajo okužene živali, ki iščejo hrano). Zato je odbor sklenil, da bodo občinskim smetarjem priskočile na pomoč zasebne tvrdke (kar se bo zgodilo čez približno dva tedna).
(bg)
Lista za Trst je verjetno pred novim političnim razkolom. V časnikarskih krogih se širijo vesti, da namerava skupina izvoljenih predstavnikov LpT v kratkem zapustiti gibanje in pristopiti h Krščanski demokraciji in k liberalni stranki, kjer jih čakajo z odprtimi rokami. Na ta politični korak se baje pripravljajo občinski svetovalci Rossi, Hermet, Di Lorenzo in Colombis ter pokrajinski svetovalec Bonat, KD pa bi bila pripravljena sprejeti bivšega pokrajinskega odbornika za zaščito okolja Dinija in devinsko-nabrežin-skega občinskega svetovalca Baicija. Nekateri od teh so nam sicer demantirali to vest, drugi pa je niso hoteli sploh komentirati, s čimer pa so dejansko priznali, da se nekaj znotraj Liste vendarle dogaja. Zvedeli smo tudi, da so nekateri melonarji v preteklih tednih stopili v stik tudi s socialisti in preverili možnost prestopa v Craxijevo stranko, pogajanja pa niso obdrodila konkretnih sadov.
Zaprta cesta Mavhinje-Vižovlje
Občina Devin-Nabrežina sporoča, da bo zaradi del za kanalizacijo in napeljavo metana od danes zaprta prometu cesta Vižo vlje-Mavhinje. Promet bodo preusmerili na pokrajinsko cesto Sesljan-Cerovlje-Mavhinje.
Če bo prišlo do bega skupine listar-jev, bo to seveda nadaljnji korak na poti političnega razkroja LpT. Med domnevnimi ubežniki sicer ni zvenečih političnih imen, če izvzamemo nekdanjega župana Dea Rossija, ki je trenutno predsednik ustanove za tržaško industrijsko cono EZIT. Ta politična operacija bi nedvomno pozročila upravni potres, posebno v tržaškem občinskem svetu, kjer bi svetovalska skupina PLI čez noč štela pet svetovalcev, medtem ko to stranko zastopa sedaj edinole odbornik Trauner.
To bi nedvomno razgibalo itak že precej razburkane politične vode v petstrankarski koaliciji, ki vodi tržaško Občino in Pokrajino. Upravni zmedi na Pokrajini, kjer je deželni nadzorni odbor razveljavil vse odborniške resorje, so se sedaj pridružila še naraščajoča nesoglasja v zvezi s predsedstvi nekaterih pomembnih javnih ustanov. Na tehtnici je predvsem predsedstvo Sklada za Trst, za katero se potegujejo demokristjani in socialisti. PSI je mnenja, da mora to mesto spričo volilnega uspeha ostati v rokah Craxijeve stranke, demokristjani pa so že uradno predložili kandidaturo svojega predstavnika Calandruccia. Socialisti se vsekakor niso še sporazumeli, ali bodo za predsednika kandidirali deželnega svetovalca Tersarja ali pa predsednika Pokrajine Crozzolija. V polemiko se je grobo vključila tudi Lista, ki je izdala lepak, v kateri ocenjuje kot "škandal" dejstvo, da so bili v odbor Sklada za
Prireja jih SDGZ
Danes se začenja dvomesečni val izrednih popustov
Predavanja o novih davčnih predpisih
Slovensko deželno gospodarsko združenje je sinoči v prostorih društva Igo Gruden v Nabrežini priredilo prvo iz niza predavanj, namenjenih članstvu in ostalim gospodarskim operaterjem, o novih davčnih in knjigovodskih predpisih. O njih je tudi naš dnevnik že pisal, a problematika je tako obširna in zapletena, da časnikarsko poročanje ne more nadomestiti neposrednega soočanja med operaterji in izvedenci. Prav včerajšnje predavanje je dokazalo, da so take pobude izredno potrebne. Ravnatelj Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Vojko Kocjančič je udeležencem nazorno prikazal novosti vladnega ' novoletnega paketa". Paket je treba hočeš nočeš sprejeti, prav pa je storiti tudi vse, da se ublaži davčni pritisk.
Direktor Kocjančič je med diskusijo odgovarjal članom na postavljena vprašanja. Odprtih jih je sicer ostalo še mnogo, saj ministrstva niso še izdala potrebnih navodil in okrožnic, a gospodarstveniki se morajo do 31. januarja odločiti za knjigovodski sistem, in to za dobo treh let, ne glede na pomanjkljivost zakonodajalca.
Danes bo na sporedu drugo predavanje v prostorih kulturnega društva Tabor na Opčinah, in sicer ob 18.30. (ok)
Na sliki (foto Magajna): pogled na udeležence sinočnjega predavanja v Nabrežini
Slaba zimska prodaja privedla do »sredisezonskih« razprodaj
Danes se začne zares: po nepopisnem mrtvilu, ki je v tržaških trgovinah zavladalo takoj po božičnih praznikih in ki se je rahlo razgibalo le za nakup kakšnega elegantnejšega silvestrskega oblačila in za nekaj darilc starke Befane, si trgovci od danes pa vse do 6. marca obetajo novega kisika za svoje posle. Pisali smo že, da so se razprodaje oziroma popusti letos začeli že nenavadno zgodaj (prvi takoj po božiču), vendar se pravi val prodaje po »enotni kočni ceni«, kot uradno imenujejo razprodaje, začenja z današnjim dnem. In reči je treba, da se kupcem tokrat obetajo res velike priložnosti. Običajnim prodajam po 10 ali 20 odstotkov znižanih cenah se letos pridružuje množica pravih razprodaj, ki ponujajo od 50 do 70 ali celo 80 odstotkov popusta pri cenah obutve, oblačil, usnjenih in krznarskih izdelkov. Tradicionalne sezonske razprodaje osebnega in hišnega perila, ki so včasih kraljevale v tem letnem obdobju, so s svojimi 20 do 50 odstotkov znižanimi cenami ostale kar nekam v senci.
Kaj stoji v ozadju take razprodaj ne mrzlice? Nedvomno krepko »rdeči« podatki o iztržku zimske prodaje oblačil in obutve, ki je trgovcem zapustila v skladiščih in na policah prodajaln krepko več blaga od tistega, ki so ga uspeli prodati. Negativnemu letu 1987 se je pridružilo še bolj porazno leto 1988, med razlogi pa je nedvomno na prvem mestu ogromen osip jugoslovanskih kupcev, zaradi katerih se je v preteklih desetletjih v Trstu ustvarila daleč predimenzionirana prodajna mreža, ki je mesto samo oziroma pokrajina ne more vzdrževati. Kot druga dva razloga skopih prodaj pa trgovci navajajo klimatske spremembe, ki so tudi letos prinesle milo in suho zimo brez nekdaj silovite burje, in postopno spreminjanje kupnih navad odjemalcev. Mila zima se je baje najbolj maščevala pri prodaji
plaščev, še posebno usnjenih in krznenih, medtem ko je spreminjanje porabniških navad povečalo povpraševanje v potovalnih agencijah in ga zmanjšalo v prodajalnah modnih oblačil, obutve in drugih kratkotrajnejših dobrin.
Oktobra in novembra je šla prodaja slabo, ker so bile cene visoke, potem so prišli prazniki in ljudje so navalili na živila in darilne predmete, sedaj pa je nastopil čas »suhih krav«, ko je treba poravnati toliko plačilnih obveznosti, da za kaj drugega skoraj nič ne ostane. Tako utemeljujejo tržaški trgovci val razprodaj, ki je poplavil opustelo tržišče in s katerim upajo priti do sveže likvidnosti, saj se sicer ne bodo mogli oskrbeti s spomladanskim sezonskim blagom. Njihove finančne razpoložljivosti namreč tačas tičijo v neprodanem zimskem blagu, medtem ko dobavitelji nestrpno čakajo na plačilo jeseni ali celo poleti naročenega oziroma dobavljenega blaga.
Ali je torej perspektiva tržaške prodajne mreže v rokah dinarske kupne moči, vremena ali muhastih kupčevih navad? In ali jo bodo reševali samo z drastičnim - ne več posezonskim, ampak sredisezonskim - zniževanjem cen? Prav gotovo ne. Značilnost sodobne trgovine je prav njena prilagodljivost in tržaške prodajalne se bodo morale hočeš nočeš prilagoditi skromnejšim dimenzijam svojega ožjega zaledja. Prodajna mreža se bo morala nujno skrčiti in prilagoditi zahtevnejšim kriterijem domačega kupca, morala bo v bolj specializirano ponudbo in v zmernejšo politiko cen. Namesto astronomsko visokih cen na začetku in prav tako astronomskih znižanj sredi sezone, se bodo morali trgovci odločati za bolj uravnovešene cene skozi vse leto. In konec koncev, zakaj bi morali odjemalci kupovati določeno blago šele potem ko ga ne potrebujejo več in denimo, polovico zime prebiti v starih škornjih ter si šele na pomlad omisliti nove?
Moncini verjetno jutri v Italiji Dva tržaška sodnika odšla v ZDA
Dva tržaška sodnika, pretor Piervalerio Reinotti in namestnik državnega pravdnika Oliviero Drigani, sta včeraj odpotovala v Združene države. Kaže, da sta namenjena v Teksas, kjer je bil zaprt Alessandro Moncini. Po uradno Potrjetnih vesteh tržaški podjetnik še ni zapustil ameriških tal, ker je za rešetkami čakal na postopek za izgon. Kaže, da bo danes končno odpotoval iz El Pasa v Teksasu.
Afera Moncini se je nepričakovano zapletla prav pred koncem njegovega 293 dni trajajočega jetništva. Zakaj sta Reinotti in Drigani prav sedaj, ko bi moralo biti že vsega konec, nenadoma odpotovala v Ameriko? V tržaški sodni Palači je bilo včeraj mogoče izvedeti le, da sodnika nameravata poglobiti preiskavo o preprodaji pornografskegama-teriala in se prepričati, ali je Moncini kršil člen 528 italijanskega kazenskega zakonika, zaradi česar bi ga bilo mogoče kaznovati tudi v Italiji. Policisti so namreč v njegovem tržaškem stanovanju našli precejšnjo "zalogo" pornografskih kaset, revij in nekaj fotografij s prizori, v katerih se poj avli aj° tudi otroci. Posest tega materiala za lastno uporabo je v Italiji dovoljena, strogo pa je prepovedano trgovanje z
njim.
Na tržaški kvesturi včeraj ni bilo mogoče izvedeti niče-sar- Namestnik načelnika letečega oddelka je povedal, da Je Moncini za italijanske oblasti povsem svoboden držav-
ljan, če seveda ne pride do novih sodnih razpletov. Niti z njegovima odvetnikoma ni bilo mogoče govoriti. Advokat Cavalieri je že pred nekaj dnevi odpotoval v S. Domingo, odvetnik Aleffi pa sploh ni odgovarjal na telefon. Nekdo je omenil, da je tudi on odpotoval. V ZDA je že znan datum prizivnega procesa proti Monciniju. Priziv so vložili njegovi ameriški odvetniki, razprava pa se bo pričela 20. januarja.
Kot rečeno, pa bi moral Alessandro Moncini danes odpotovati proti Italiji. Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da se bo v El Pasu vkrcal na letalo za Huston (ali Dallas), od tam pa bo odpotoval v New York, kjer bo končno sedel na letalo za Rim. Zaradi velike časovne razlike in dolgega potovanja bo Moncini stopil na italijanska tla predvidoma šele jutri popoldne.
Sprva je kazalo, da mora tržaški podjetnik opraviti le nekaj formalnosti in da se bo lahko takoj vrnil domov. Postopek za izgon pa se je zavlekel, kljub temu da so si odvetniki prizadevali za njegovo takojšnjo vrnitev v Trst, posebno še po smrti njegove 86-letne matere Fosce Massei. Priletna ženska je umrla v nedeljo zgodaj zjutraj, po vsej verjetnosti pa jo bodo pokopali v sredo v družinsko grobnico v Montecatiniju. Ni izključeno, da se bo pogreba udeležil tudi njen sin.
Nova imenovanja pri Tržaškem Lloydu
Franco Pellegrino, ki je doslej zastopal Tržaški Lloyd v Nigeriji, je z novim letom postal načelnik zastopništva, ki ga je tržaška pomorska družba pravkar ustanovila za celotno zahodno Afriko. Glavni sedež tega zastopništva je v nigerijskem glavnem mestu Lagosu, urade pa ima tudi v drugih zahod-noafriških mestih. Tržaški Lloyd je ustanovil omenjeno zastopništvo zato, da bi okrepil svojo navzočnost na zahod-noafriških tržiščih.
S 1. januarjem pa je dosedanji oddelek za Italijo tržaške pomorske družbe, ki ga vodi Guglielmo Broccoli, razširil svojo dejavnost na celotno Sredozemlje. Zato so ga preimenoval v "Center za Sredozemlje".
• Tržaški velesejem bo v soboto, 14. t.m., gostil kulturno prireditev za mlade, ki jo prireja Kulturno umetniška skupina '78 pod pokroviteljstvom pokrajinske uprave. Nastopili bodo posamezniki ter glasbene, gledališke in kulturne skupine iz našega mesta, med temi Claudio Misculin, Ugo Vidic, skupini Teatrocome in Velemirte-atro ter krožek II pošto delle Fragole.
Trst izvoljeni "kar trije" Slovenci, in sicer Brezigar, Budin in Tersar.
O tem bo vsekakor tekla beseda na petkovem sestanku pokrajinskih tajnikov petstrankarskega zavezništva. Na seji bodo spet vzeli v pretres tudi vprašanje predsedstva pristaniške ustanove, ki jo trenutno vodi demokristjan Zanetti. Predsedstvo tržaške luke je sicer tesno povezano s predsedstvom genovskega pristanišča. Če bo na to mesto potrjen socialist, kot je precej verjetno, bo predsednik EAPT še dalje tržaški demokristjan.
S. T.
t
Zapustil nas je naš dragi mož, oče, sin in brat
Ivo Laurenčič
Pogreb bo jutri, 11. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Samatorco.
Žalostno vest sporočajo: žena Anica z malo Ivano, starši, sestra z družino in Julka.
Samatorca, 10. januarja 1989
Ganjena ob težki izgubi dragega tov. Iva Lovrenčiča izreka prizadeti družini občuteno sožalje sekcija KPI J. Pegan iz občine Zgonik
Zapustil nas je naš dragi
Vittorio Toniutti
v starosti 72 let.
Pogreb bo danes, 10. t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice splošne bolnišnice v Pordenonu ter ob 13. uri v cerkvi v Devinu.
Žalostno vest sporočajo žena Mal-vina in sorodniki.
Posebna zahvala dr. Sardagni, ki je pokojnega ljubeznivo zdravil.
Pordenon, Devin, 10. januarja 1989
(Pogrebno podjetje Prescheren)
t
Dne 9. t. m. nas je zapustila naša draga mama in nona
Marija Košuta
Pogreb bo jutri, v sredo, 11. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice tržiške glavne bolnišnice v Križ.
Žalostno vest sporočajo: hčeri Zofi in Mari z družinama, sestri Štefanija in Dora, vnuki Fulvio, Livio, Robi in Tanja ter drugo sorodstvo.
Križ, 10. januarja 1989.
10. 1. 1983	10. lj.1989
Ob 6. obletnici smrti drage mame in sestre
Marije Tence vd. Maganja
se je spominjata sin Mario in sestra Tonči
Trst, 10. januarja 1989
Božični koncert ZCPZ v stolnici sv. Justa
V stolni cerkvi sv. Justa je bil v nedeljo božični koncert, ki ga že tradicionalno prireja vsako leto v tem času Zveza slovenskih cerkvenih zborov. Tudi tokrat je koncert privabil številno občinstvo. (foto Magajna)
Pri Tončki je ugasnila luč
Če sem svoj prispevek ob Tončkini 90-letnici naslovila Pri Tončki še luč gori, moram danes zapisati, da je ugasnila luč življenja v 92. letu starosti Tončke Kosovel. Dasiravno smo to žalostno novico pričakovali ob težki bolezni, ki jo je prestajala, nas je resnica, da Tončke ni več, boleče zarezala. Kako ne, ko pa nas je leta in leta razvajala s prijaznimi sprejemi in svojo neizmerno dobroto. V družini Kosovelovih, kjer je bilo pet otrok, je bila Tončka nekaj izjemnega. Zdela se mi je kot poglavar družine, ki uživa tudi med svojimi najbližjimi poseben ugled in ima avtoriteto. Spominjam se, ko je bila še Anica živa in je prišla še Karmela iz Avstrije pa smo bili v prijaznem kotičku zbrani ob mizi in govorili. Kadar je Tončka spregovorila, je v hipu nastal molk in njene besede so imele posebno težo. Tisti, ki smo poznali Tončko, se ne moremo čuditi, če si je Tončka želela umreti doma. V hiši, kjer je preživela vse svoje življenje med predmeti, ki jih je imela rada, med svojimi življenjskimi spomini. V družini Kosovelovih, kjer je bilo pet otrok, je bil najstarejši Stano, znan pubicist pa tudi pesnik, sestra Anica je bila slavistka, ki je živela v Ljubljani in kot profesorica vzgojila vrsto generacij, ki so jo ohranile v spominu ne le kot dobro profesorico, temveč kot odlično pedagoginjo. Tončka je imela trgovsko izobrazbo, Srečko, ki mu je bilo življenje kratko odmerjeno, je študiral na filozofski fakulteti, Karmela, znana pianistka, pa še danes živi v Avstriji, poročena s slikarjem Grabejem.
Tončka, ki je bila izredno delaven človek, se je velikokrat čudila, kako malo ljudje delajo, kajti sama je velikokrat rekla, da za časa njenega službovanja se ni mogla ozirati na uro, kot uradnica je delala ves dan od jutra do večera. Po vojni je vodila vrsto let tudi gospodinjske tečaje. Predvsem pa je pomembno njeno kulturno poslanstvo, kot kustosinje Kosovelove domačije. 40 let je prijazno odpirala vrata neštetim gostom, ki so prihajali v Tomaj ne-le iz Slovenije, temveč tudi iz drugih republik. In kdor bi prelistal spominsko knjigo, bi videl, da so Srečkove pesmi privabile v Tomaj ljudi iz najbolj oddaljenih krajev, kot je Amerika in Sovjetska zveza. Seveda je bilo med obiskovalci največ mladih, zlasti v maju mesecu, ko je obletnica Srečkove smrti, so bili obiski množični. Včasih je Tončka potožila, da so prvi avtobusi prišli že ob 5. uri zjutraj in zadnji odšli ob 20. uri zvečer tako da je minil dan, ko ni utegnila niti jesti. Ob takšnih prilikah se je pojezila, ker so prihajali skoro vsi nenapovedano. Za vse to svoje neprecenljivo kulturno delo Tončka ni-
koli ni prejela nobenega plačila, niti ni imela pomoči pri oskrbovanju hiše. A vselej se je bila pripravljena razdajati, pripovedovati svoje spomine na Srečka, pokazati njegove predmete, ki jih je ljubeče hranila, ob tem pa še spregovoriti o svojem očetu, učitelju, ki je kot pevovodja opravljal tudi veliko kulturno poslanstvo, vodil številne pevske zbore, ob vsem tem pa še sam pisal note, dokler niso otroci zrasli in mu pomagali. V hiši je še sedaj klavir, ki ga je oče kupil od glasbenika Volariča in kadar pride Karmela na obisk, nanj zaigra. S posebno ljubeznijo je Tončka govorila o svojih starših, ki so otrokom privzgojili ljubezen do knjig, da so že v rani mladosti namesto sladkarij kupovali knjige in hodili v Trst kar peš na kulturne prireditve. Tisti, ki smo zahajali k Tončki, vemo, kako je vse noči pri njej gorela luč in povedala nam je, da noči preživi ob knjigah, ker ne more spati, pa tudi zato, ker je ponoči mir. Sele proti jutru je Tončka ugasnila luč in za nekaj ur utrujena zaspala. Tako ni bilo čudno, da je bila na tekočem zlasti s slovensko literaturo, naročena pa je bila tudi na vse pomembne revije in časopise, tudi tiste, ki izhajajo onstran meje, kot so Zvon, Zaliv in Most. Tudi ko ji je vid opešal branja ni opustila, temveč si je pomagala s povečevalnim steklom. Ko je pogovor nanesel na literaturo, je kar zažarela ob Cankarju, za katerega je menila, da je njen najljubši pisatelj, od tujih pa je rada omenjala Tolstoja in Dostojevskega.
Čudila sem se, kako Tončke tudi v pozni starosti ni zapustil spomin, in ni upadlo zanimanje za vse, kar se je novega dogajalo. Tako je v poletnih mesecih želela videti Spacalovo galerijo v Štanjelu in ne morem pozabiti, kako se je kljub temu da so jo že močno bolele noge, vzpenjala po stopnicah in duhovito komentirala. Prav tako se je do zadnjega diha, kljub bolečinam, ki ji jih je povzročala bolezen, ob vsakem obisku zanimala, kaj je novega, kaj pripravljamo v knjižnici in priporočala, naj kaj lepega in zanimivega naredimo. Po Tončkini smrti smo ostali prikrajšani za vsa neprecenljiva srečanja, na katera smo bili že kar navajeni. V naši zavesti in v zavesti tisočev, ki smo jo poznali, pa bo živela njena podoba, njene misli, ki nam jih je povedala in njeni neprecenljivi napotki, ki nam jih je dajala. Živela bo kot svetel lik in podoba tistega človeka iz Kosovelove družine, ki je ob vsem, kar je že napisanega, s svojo živo besedo znala približati svojega brata Srečka, pa še Stanota in Karmelo in svoja ljubeča starša. Za vse ji ostajamo hvaležni.
LUČKA ČEHOVIN
Celoletna
125.000 lir
Mesečna
16.000 lir
□	Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 125.000 + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1989. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 192.000 + 500 lir kolka.
□	Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
GOSTUJE PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA
Joe Orton
Kaj je videl batler
Režija: Radoslav Doric
V petek, 13. januarja, ob 20.30 abonma RED A in D v soboto, 14. januarja, ob 20.30 abonma RED B, E in F v nedeljo, 15. januarja, ob 16.00 abonma RED C in G
		
| GLASBENA /'-'J MATICA		/W\	TRŽAŠKI
11 TRST		PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR
Koncertno-abonmajska sezona		
1988/89		obvešča, da bo
jutri, 11. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu		PRVA VAJA
KVARTET		letos v petek, 13. t. m., ob 20.30
STELIA DOZ - sopran GIORGIO BLASCO - flavta ENNIO GUERRATO - kitara		Pogovorili se bomo tudi o turneji po Jugoslaviji in po Italiji,
		
PATRIZIA TASSINI - harfa		
		Ob rojstvu drugorojenke
Na sporedu: Sofianopulo, Coral,		
Vidali, Stravinski.		KAJE
Prodaja vstopnic v Pasaži Protti		iskreno čestita Nataši in Sašku
- UTAT in eno uro pred pričet-		Slovenski deželni
kom koncerta pri blagajni Kultur-		zavod za poklicno
nega doma.		izobraževanje.
		
4. in 5. ter 7. in 8. februarja		včeraj - danes
		Danes, TOREK, 10. januarja 1989
vabimo na		DOBROSLAV
pustovanje v Portorož
ki bo v Hotelu Riviera
Večerja, ples, prenočitev, zajtrk in kosilo ter potovanje z avtobusom - 65.000 lir.
Informacije in rezervacije pri potovalnem uradu AURORA v Ul. Milano 20 - tel. 60261.
Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.41 - Dolžina dneva 8.57 - Luna vzide ob 9.34 in zatone ob 20.03.
Jutri, SREDA, 11. januarja 1989
BOŽIDAR
PLIMOVANJE DANES: ob 4.59 najnižje -16 cm, ob 10.29 najvišje 40 cm, ob 17.11 najnižje -63 cm, ob 23.59 najvišje 45 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
3,5	stopinje, zračni tlak 1025,3 mb raste, brezvetrje, vlaga 95-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 9,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giulia Zorat, Lucia Ličimo, Enrico Nauta, Piero Vescovi, Gia-da Suffer, Irene De Nicolo.
_________gledališča______________
VERDI
Prihodnja opera na repertoarju je Puccinijeva MADAME BUTTERFLV, ki bo na sporedu 17. januarja 1989.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1988/89
Nocoj ob 20.30 bodo na sporedu Goldonijeve PRIMORSKE ZDRAHE v izvedbi Venetoteatra. Režija Gianfranco De Bosio. V abonmaju: odrezek št. 5. Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Nocoj ob 20.30 se bo gledališka skupina Geppyja Gleijesesa predstavila z delom LA PALLA AL PIEDE Georgesa Feydeaua. Režija Armando Pugliese. V glavnih vlogah nastopajo Arnolde Foa, Geppy Gleijeses, Mila Vannucci in Ma-rilu Prati.
UMRLI SO: 81-letna Maria Bergani, 63-letni Claudio Furlani, 55-letni Romolo Coladonato, 94-letna Palmira Ranzato,
80-	letna Fosca Massei, 72-letna Anna Schabus, 77-letni Epifanio Ferro, 84-letni Ermanno Stubez, 95-letna Angela Cesar, 84-letna Anna Pecchiar, 84-letna Madda-lena Bilucaglia, 82-letni Giovanni Marini, 81-letna Antonia Indihar, 67-letna Angela Rotter, 84-letni Ermanno Vatta, 87-letna Filomena Filippello, 80-letna Pieri-na Longo, 90-letna Giovanna Gerk, 84-letni Luigi Delise, 81-letna Darinka Scheimer, 81-letna Elia Anna Sedmak, 83-letni Pietro Luciano, 80-letni Antonio Pitacco, 68-letna Eda Sossi, 82-letna Stelama Gregori, 79-letni Giovanni Svetina,
81-	letna Maria Rovis, 76-letni Stanislao Danieli, 64-letni Giuseppe Facchin, 70-letna Renata Colle.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 L'orso, r. Jean Jacgues Annaud, i. medvedek La Dou-ce in medvedinja Bart, Tcheky Karyo, Jack VVallace.
EKCELSIOR - 16.00, 22.15 Chi ha incas-trato Roger Rabbit, kom., ZDA 1988; r. R. Zemeckis; i. B. Hoskins, C. Lloyd.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.00, 22.00 Red e Toby nemiciamici, Walt Dis-ney.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Fantozzi va in pensione, kom., It., r. N. Parenti, i. P. Villaggio.
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Caruso Pascoski (di padre polacco), kom., It., 1988, r. in i. Francesco Nuti.
NAZIONALE III - 16.15, 22.15 La dolce bocca di Lyza, porn.,
NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 Un mon-do a parte, i. Barbara Hershey.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Rambo III, pust., ZDA 1988; r. P. MacDonald; i. S. Stallone.
MIGNON - 16.30, 22.15 Donne sull orlo di una crisi di nervi, dram., Šp. 1988,
Od ponedeljka, 9., do sobote, 14. januarja 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), MILJE - Lungomare Venezia 3.
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, MILJE - Lungomare Venezia 3.
FERNETIČI - (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, MILJE - Lungomare Venezia 3. FERNETIČI - (Tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je odprta razstava slikarja KLAVDIJA PALČIČA - risbe in grafika.
V	galeriji Cartesius bo do'19. t. m. na ogled razstava slikarke Adriane CICOG-NANI.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 - Piazza Vecchia 6 - bo do 27. t. m. odprta razstava kitajskega slikarja ZHOU ZHI WEI-JA. Urnik: 10.30 - 12.30 in 17.30 - 19.30. Ob nedeljah: 11.00 - 13.00. Zaprto ob ponedeljkih.
V	tržaški občinski galeriji bo do 20. t.
m. na ogled razstava slikarja DIMINIJA. Razstava je odprta po običajnem urniku.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 16. t. m„ ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert S. ACCARDA (violina) in B. CANINA (klavir).
čestitke
Tudi mi se veselimo prihoda male RADHE. Želimo ji sreče in zdravja Breda, Mojca in Matjaž.
Matej je sestrico RADHO dobil. Obilo zdravja in sreče v življenju jima želijo Emil, Vida, Irena in stara mama Dragica.
razna obvestila
Slike o proslavi ob 100-letnici Ciril-Metodove šole, ki jih je posnel Mario Magajna so na ogled v Tržaški knjigarni.
Kmetijska zadruga v Trstu obvešča, da bo v soboto, 14. t. m., ponovno odprta za en dan torkla. Interesenti naj se čim-prej javijo, tel. 817325.
razne prireditve
Sekcija VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec, s
sodelovanjem osnovne šole priredi PROSLAVO V SPOMIN PADLIH TOVARIŠEV danes, 10. 1. 1989, ob 20. uri v prosvetni dvorani v Borštu.
V barkovlj^nskem društvu. Ul. Cer-reto 12, bo nastopil harmonikar Corrado Rojac v petek, 13. t. m., z začetkom ob 20. uri. Vabljeni!
mali oglasi
APE prodam, skoraj nov, po ugodni ceni. Tel. 824381 - ure delavnice.
PRODAM novo peč na drva ali premog, z možnostjo kuhanja. Tel. 200865.
PRODAM drva za kurjavo najboljše vrste, po želji tudi suha metrska. Tel. 0481/884161.
PRODAM pando 30 po ugodni ceni. Tel. 229224.
PRODAM 3-mesečnega psička. Tel. 229472 v popoldanskih urah.
PRODAM fiat 500, zadnji model v odličnem stanju. Tel. v večernih na tel. št. 225533.
V ČASU marec/april (tri tedne) organiziram potovanje po Tajski po zelo ugodni ceni. Interesenti naj pišejo na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Tajska".
ITALIJANSKO PODJETJE nujno išče v okolici Slovenije sposobno dinamično osebo s trgovskim znanjem za praktično delo in dober zaslužek. Tel. 040/573121 ob uradnih urah.
FORD FIESTA 1100 L, letnik 78, v dobrem stanju, nove gume, prodam po ugodni ceni. Kličite po 20. uri na tel. št. 040/827493.
DOSTAVLJAMO na dom prvovrstne prašiče domače reje za koline, raznih tež. Kmetija Grudina, Rupa pri Sovod-njah, Čase sparse 54, tel. 0481/882343.
prispevki
V spomin na dragega prijatelja in so-letnika Karla Kalca daruje Franc Milkovič 30.000 lir za KD Skala.
Namesto cvetja na grob Pavle Marc daruje Sergio Milkovič 20.000 lir za Godbo na pihala V. Parma.
Marija Stemberger vd. Rustija daruje
10.000	lir za sekcijo VZPI-ANPI s Konto-vela in ne za Zvezo borcev Boljunec.
Ob izgubi dragega moža in očeta Rug-gera Schiozzija darujeta žena Cilka in hči Neda 100.000 lir za SKD Slavec,
100.000	lir za Godbo na pihala iz Ric-manj, 50.000 lir za Sklad M. Čuk in
50.000	lir za Dijaško matico.
Mladina iz Ricmanj daruje ob silvestrovanju v Babni hiši 100.000 lir za SKD Slavec.
Namesto cvetja na grob pok. Ruggera Schiozzija darujeta Bruno in Marija Kuret (Ricmanje 76) 20.000 lir za SKD Slavec.
r. Pedro Almodovar; i. Carmen Maura, Antonio Banderas.
EDEN - 15.30, 22.10 Bagno di lingua's... per cavalli in calore, porn., □□
VITTORIO VENETO - 16.00, 21.30 L’ul-tima tentazione di Cristo, dram., ZDA 1988, r. Martin Scorsese, i. VVillem De-foe, □.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Sotto il vestito niente II, r. Dario Piana, □.
LUMIERE FICE - 18.00, 22.00 Amore e rabbia - Vangelo '70, 1968; r. C. Lizza-ni, B. Bertolucci, P. P. Pasolini, J. L. Godard, M. Bellocchio.
ALCIONE - 16.00, 22.10 VVall Street, i. Michael Douglas.
RADIO - 15.30, 21.30 Vacanze particola-ri di giovani mogli, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □.
menjalnica			9. 1.	1989
	FIXING BANKOVCI	TUJE VALUTE	FIXING 1	BANKOVCI
TUJE VALUTE		 MILAN	TRST		MILAN	TRST
Ameriški dolar .		 1345,250 1325. —	Japonski jen 		10,603	10,—
Nemška marka .		 734.	732,-	Švicarski frank		861,—	857,—
Francoski frank		 215,220 213,—	Avstrijski šiling		104,390	104,—
Holandski florint ... 650,150 647.		Norveška krona		200,850	197,—
Belgijski frank		 35,022	34,500	Švedska krona		214,600	210,500
Funt šterling ..		 2366,250 2345.—	Portugalski eskudo .	8,943	8,400
Irski šterling ..		 1964,500 1945.	Španska pese ta 		11,703	11,100
Danska krona .		 190,120 187,500	Avstralski dolar		1156,500 1090.	
Grška drahma.		 8,836	8,300	Jugoslov. dinar 		—	0,210
Kanadski dolar		 1121,900 1080.	ECU		1527,600	
FS5S				
Rock za vse okuse
Popoldanske oddaje na mreži Italia 1 so nekoliko »zdrknile«, zato bo tudi Deejay Television na sporedu uro kasneje, ob 15.25. Ta teden bo glavni gost Phil Collins (na sliki), ki se bo pojavil tako v sredo kot v četrtek z videoclipi svojih najbolj znanih pesmi. Podlago oddaji bo predstavljal intervju, ki ga je z bivšim bobnarjem skupine Genesis in sedanjim protagonistom filma Buster posnel Roy Zin Senheim.
V drugih oddajah se bodo pojavili še Robbie Nevil, Tom Jones, Lionel Richie in skupine Duranduran, Bros ter Gun'n'Roses.
Razgovor s tržaškim glasbenikom Angelom Baiguero
Med ustvaijanjem in pedagoškim delom
Angelo Baiguera se je v zadnjem obdobju kot avtorski pevec nekoliko »potuhnil«, vendar je to storil iz nekega dokaj tehtnega razloga. Skupaj z vrsto dolgoletnih prijateljev in znancev z glasbenega področja je namreč ustanovil glasbeno šolo Cinquantacin-que (Petinpetdeset), za katero je, po njegovih lastnih besedah, »garal 24 ur na 24«. In vendar se je Baiguera prav pred kratkim kot pevec spet oglasil. Izdal je namreč novo ploščo, ki ji je izbral za naslov prav ime glasbene šole, katere je med drugim umetniški vodja in eden od učiteljev. Ta pravzaprav pomemben dogodek za brezkrvno tržaško glasbeno stvarnost smo izkoristili za pogovor s popularnim h> žaškim pevcev, ki je seveda potekal v prostorih dinamične glasbene šole »mladih za mlade«.
Angelo, končno si se oglasil z novo ploščo...
Res je, in še ta ni originalna! No, šalim se. Takoj ti razložim. Plošča Cinquantacinque je nekak izbor mojih najboljših pesmi in vseh mojih plošč. Prav pred kratkim se mi je namreč zgodilo, da sem prvič v življenju poslušal še enkrat vse svoje pesmi in se ob njih zamislil. Nato sem se odločil, da izdam v veliki plošči vse tiste pesmi, ki so mi ob poslušanju nanovo ustvarjale emocije in neko nežno valovanje srca. Ko sem jih izbral, sem opazil, da so te z umetniškega stališča tudi moje najkvalitetnejše stvaritve. Ploščo sastavlja enajst pesmi, in sicer Strana giornata, Chissa dove sei, Occhi di lupo, Caffe degli Spec-chi, Quando nasce un blues, Notte notte, E nata quando nasce il rockn'-roll, Anime disperate, Grande uomo, Terra Bruciata in Adalexca. Plošča je nekakšen sklepni akt mojega dosedanjega glasbenega ustvarjanja, ki navsezadnje obsega celo vrsto koncertov, turnej in osem plošč...
Kar osem plošč... Spominjam se tiste prve, ki si jo pripravil z nekaj prijatelji na »obrtniški« način. Bilo je menda leta 1978...
Tako je. Plošča z naslovom York nome di cane spada že v "prazgodovino", vendar sem zelo vezan nanjo. Leta 1981 sem izdal ploščo Angelo Baiguera, leto kasneje Ultima fermata, leta 1984 Blue notte, ki je predstavljala nekak prelom na moji glasbeni poti. Te plošče sem dosti prodal in spoznali so me malone po vsej Italiji. Malo kasneje je izšla mala plošča Tempi al neon, s katero sem nameraval nastopiti na festivalu v Sanremu, pa mi žal ni uspelo, leta 1986 ploščo Caffe degli Specchi, pred dvema letoma pa še delo z enostavnim naslovom Angelo. »Zbrano delo« Cinquan-tacinque pa predstavlja mojo sedanjo stvarnost, ko se posvečam tej glasbeni šoli z vsem srcem in dušo.
Tvojo glasbeno kariero lahko razdelimo na dva dela: pred in po srečanju s Fabriziom De Andrejem, s katerim si opravil nadvse uspešno turnejo...
Res je, do srečanja z De Andrejem pa je prišlo kot v dobro zrežirani moderni pravljici. Ko je namreč mitični Fabrizio bral v »neodvisni« glasbeni reviji Tuttifrutti novico, da je plošča Blue notte ena najboljših italijanskih plošč v tistem letu, si jo je pač kupil ter bil nato nad njo navdušen. Poklical me je ter me enostavno vprašal: »Bi opravil večmesečno poletno' turnejo z mano?« Meni se je zdelo, da sanjam. Turneja je bila nepozabna: štela je 25 koncertov v velikih in majhnih italijanskih mestih, jaz pa sem zapel kakih šest ali sedem pesmi pred nastopom De Andreja samega. Tako so me spoznali »povsod«, to pa mi je odprlo marsikatero pot. Moja naslednja plošča Caffe degli Specchi je bila moja najboljša, tudi zato ker sem imel na razpolago najboljše glasbenike in predvsem dosti denarja, kar ti pač omogoča dosti »lenarjenja« in eksperimentiranja v glasbenih studiih, kar je bistveno pri našem umetniškem ustvarjanju. Ta plošča pa je šla manj v prodajo, kot je založnik predvidel, ker je bila vezana izključno na mesto Trst.
.Kaj pa potem? Po tej »tržaški« plošči si spet nekoliko preokrenil svojo glasbeno ustvarjanje...
V bistvu se ni nič spremenilo. Le posvetil sem se tej glasbeni šoli z vso dušo in telesom, kar mi je seveda pobralo mnogo dragocenega časa, ki bi ga v obratnem primeru posvetil umetniškemu ustvarjanju. Prepričan pa sem, da sem takrat ukrepal dobro, saj je sedaj naša šola zelo uspešna in deluje nad vsemi najbolj rožnatimi pričakovanji. Jasno pa je, da še bom še posvečal pisanju pesmi in izdaji plošč ter da bom imel koncerte in dolge turneje po Italiji. Trenutno je to na drugem mestu, vendar ostajam tisto, kar sem vedno bil: pevec, ki hoče s svojimi pesmimi posredovati svoje emocije in najintimnejše občutke širši publiki.
DUŠAN JELINČIČ


današnji televizijski in radijski sporedi
	til!		iilliii
lllillli

C RA| 1 i
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nadaljevanka: N on bas-ta una vita
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
12.55	Moški veleslalom (iz Kirchberga)
13.30	Dnevnik
14.00	Dok.: Kvarkov svet
14.45	Pravljica: L'uomo e il
serpente
15.00	Italijanske kronike
15.30	Tednik: Sever kliče Jug, Jug kliče Sever
16.00	Risanke: Cartoon clip
16.15	Mladinska oddaja: Big!
18.00	Dnevnik, nato Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Tednik: TG1 - Sette
21.20	Variete: Biberon
22.20	Dnevnik
22.30	Nočni rock
23.30	Aktualno: Per fare mez-zanotte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Inf. oddaja: Otrok 90. let
rc BAI 2____________________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Film: Natale al campo 119 (kom., It. 1947, r. Pie
tro Francise^
9.55	Dok.: Živali sonca
10.15	Rubrika: Trentatre
10.25	Moški veleslalom (iz Kirchberga)
11.35	Nanizanka: Uno psico-logo per tutti
11.55	Variete: Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
14.00	Nan.: Saranno famosi
14.45	Dnevnik, Argento e oro
16.55	Iz parlamenta
17.05	Nanizanka: Il mistero del Morca
18.00	Rubrika: Come noi
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nanizanka: Il commis-sario K oster
19.30	Horoskop, dnevnik
20.30	Film: La notte delFagui-la (vojni, VB 1976, r. John Sturges, i. Michael Caine)
22.25	Dnevnik, nato II sicario
22.55	Variete: Chiappala
chiappala
23.20	Dnevnik - zadnje vesti
23.45	International DOC
0.40 Film: Napoleon (zgod., Fr. 1927, r. Abel Gance, i. V. Roudenko)
| jK RAI 3	|
11.15	Nadaljevanka: Destini
12.00	Informativna oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalni oddaji: Otroški laboratorij,
15.00	Zgodovina olivnega olja
15.30	Popoldne z opero: Un ballo in maschera (G. Verdi; Luciano Pavarotti, Katia Ricciarelli)
16.35	Umetnostno drsanje (prenos iz Brixna)
17.00	Nadaljevanka: Destini
17.45	Variete: Videobox
18.00	Dokumentarec: Geo
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualnosti: Io confesso
20.30	Aktualno: Allarme in citta
21.20	Nanizanka: Schimanski sul luogo del delitto
22.55	Dnevnik - večerne vesti
23.15	Ekološka rubrika: Greenpeace - La nave dell’-arcobaleno
23.50	Dnevnik - večerne vesti 0.05 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
RTV Ljubljana 1	]
10.05	Video strani
10.20	SP v smučanju: moški veleslalom (posnetki iz Kirchberga)
11.15	Mozaik. Šolska TV: Planet zemlja - Usoda zemlje, Pamet je boljša kot žamet
12.20	Tečaj angleščine
12.50	SP v smučanju: moški veleslalom (posnetki iz Kirchberga)
13.40	Video strani
15.45	SP v smučanju: moški veleslalom (posnetki iz Kirchberga)
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik. Šolska TV, Tečaj angleščine
17.55	Video strani
18.00	Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj -Sadni napitki, Periskop - Bliža se železna cesta
19.05	Risanka
19.15	TV okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik
19.50	Vremenska napoved
20.05	Nadaljevanka: Ciklon Tracy (3. del)
21.10	Aktualno: Omizje, vmes Poročila
23.10	Video strani
|~pP} TV Koper_______________
10.20	Moški veleslalom, 1. tek
12.50	Moški veleslalom, 2. tek
13.40	TVD Novice
13.50	Rally Pariz-Dakar
14.20	Ameriški football NFL
16.00	TVD Novice
16.10	Hokej na ledu NHL
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji:
BENETKE — Prizivni proces zaradi atentata v Petovljah ČEDAD — Reportaža z Dneva emigranta
TRST — Občinski svet o ureditvi prometa TRST — Pravoslavni božič
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka
20.30	Rally Pariz-Dakar
21.00	Košarka
22.30	TVD novice
22.45	Sportime magazine
23.00	Rubrika: Mon-gol-fiera
23.30	Mednarodni nogomet
RTV Ljubljana 2
18.45	Zborovodje vi
19.30	Dnevnik
20.05	Hokej: Jesenice-Medveš-čak, nato Videogodba
21.30	Loto, Svet na zaslonu
22.20	Zabavni torek
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Naše ljube navade in razvade; 8.40 Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: (12.00) Svet v črno-belem (12.40) Zbori; 13.20 Glasba po željah, 13.30 Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Oddaja iz Benečije;
15.00	Roman: Moj Kras (4. del); 15.13 Glasba, novice; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Igra: Granellova hiša (rež. M. Uršič); 18.45 Glasba.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes ob 13.00; 13.30 Čestitke poslušalcev; 14.05 Nenavadni pogovori; 14.25 Glasbene šole; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Slavka Žnidaršiča;
20.00	Slovenska zemlja; 20.35 Komorna glasba; 21.05 Radijska igra: Do konca;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Lahka glasba.
CANALE S	[
8.30	Nanizanki: Una famiglia americana, 9.30 General Hospital
10.35	Kvizi: Cantando cantan-do, 11.15 Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari geni-tori, 14.15 Gioco delle coppie
15.00	Nanizanka: La časa nella prateria
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. il prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e mari-to
20.30	Nanizanki: Dallas, 21.30 Dynasty
23.20	Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.40 Rubrika: Premiere 0.50 Nanizanki: Baretta, 1.50 Mannix
RETE 4________________
7.45	Nanizanki: Lou Grant,
8.45	Svvitch
9.45	Film: Il tradimento di Elena Marimon (dram., It.-Fr. 1954, r. Henry Ca-lef, i. Isa Miranda)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	La valle dei pini,
15.30	Cosi gira il mondo,
16.30	Aspettando il domani, 17.00 Febbre d'a-more
18.00	Nanizanka: New York New York
19.00	Aktualno: Dentro la noti-zia
19.30	Nanizanka: Sulle strade della California
20.30	Film: Assassinio sulFOri-ent Express (krim., VB 1974, r. Sidney Lumet, i. Albert Finney)
22.55	Dok. oddaja: Big Bang
23.40	Film: Sinfonia di prima-vera (dram., ZRN 1983, r. Peter Schamoni, i. Nas-tassja Kinski)
1.40	Nanizanka: Vegas
ITALIA t_____________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amore,
8.45	Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Hardcastle and McCormick, 11.00 L'uo-mo da sei milioni di dol-lari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.00	Nanizanki: Časa Keaton,
14.30	Baby sitter
14.55	Variete: Smile
15.15	Variete: Megasalvishovv
15.25	Glasbena oddaja: Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanke: D Artagnan
20.30	Film: Il Diavolo e 1' acguasanta (kom., It. 1983, r.
Bruno Corbucci, i. Tomas Milian)
22.20	Nan.: I Robinson
22.50	Variete: Megasalvishovv
23.05	Rally: Pariz-Dakar
23.35	Rubrika: Premiere
23.45	Film: La vendetta del dr. K (fant., ZDA 1959, r. Ed-ward L. Bernds, i. Vincent Priče)
1.15	Nanizanka: Star Trek
OPEON_______________
7.30	Nan.: Il fantastico mondo di Mr. Monroe
8.00	Nad.: Aguaviva
10.00	Nanizanka: La fattoria dei giorni felici
10.30	Kviz: La spesa in vacanza
11.00	Nan.: Mary Hartman
11.30	Kviz: La spesa in vacanza
12.00	Nanizanki: T.H.E. Cat,
12.30	II supermercato piu pazzo del mondo
13.00	Otroški variete: Sugar, vmes risanke
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanka: Maria
16.00	Sugar... (2. del)
19.00	Filmske novosti
19.30	Variete: Benny Hill Show
20.00	Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills
20.30	Film: Picnic ad Hanging Rock (dram., Avstral. 1975, r. Peter Weir)
22.30	Film: L'ultima onda (dram., r. Peter Weir)
1.00	Nan.: Mary Hartman
TMC__________________
10.20	SP v smučanju: moški veleslalom (iz Kirchberga)
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.50	Moški veleslalom (iz Kirchberga)
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nan.: Sceriffo Lobo
16.00	Film: L'assedio di Sidney Street (dram., VB 1960, r. Baker-Berman, i. Donald Sinden)
17.45	Aktualno: Tv donna
18.45	Dokum. o naravi
19.15	Rubrika: Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nan.: Chicago story
21.50	Rubrika: Galileo
22.50	Aktualno: TMC nocoj
23.05	Rubrika o motorjih
23.40	Športne vesti
TELEFRIULI____________
13.30	Nanizanka: Lo sceriffo del Sud
14.30	Risanke
15.45	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nanizanka: Aeroporto internazionale
18.00	Nad.: Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika o obrtništvu
20.30	Športne vesti
21.30	Nanizanka: Quando arri-va il giudice
22.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
24.00	Dnevnik, nato dražba
1.30	Inf. oddaja: News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
12.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servisa; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 8.00 Radio Lj;
13.00	Danes na Radiu Kp; 13.45 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.40 Aktualno; 18.00 Glasba; 19.00 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba, Almanah; 6.30 Drobci zgodovine; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Pošiljam ti razglednico; 8.00 Sanremo; 8.20 Naj... program; 8.35 Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.30 Revival parade; 10.05 Disco scoop; 10.40 Družina;
11.00	Turizem, Pismo; 11.43 Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Avtomobilizem; 14.32 Popevka; 14.40 Locandina; 15.00 Popoldne ob treh; 16.00 Čokoladno popoldne; 16.33 Kronika in zgodovina; 17.00 Bub-bling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.30 Mi in vi; 19.00 Melodije z ekrana; 19.50 Jutri je drug dan.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Mozaik; 17.00 Filatelistična oddaja; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta in Nočna glasba.
Začela sta delovati včeraj v Gorici
Dva nova univerzitetna tečaja
Svojevrsten protest proti onesnaževanju
V Gorici sta včeraj pričeli delovati še dve posebni visoki šoli pod okriljem Tržaške univerze: gre za šolo za gospodarske operaterje v turističnih dejavnostih ter šolo za tehnike v jes-tvinskem blagoznanstvu. Novi šoli sta se pridružili tečaju za upravljanje in nadzorstvo v podjetih, ki so ga odprli že lani in torej deluje že drugo akademsko leto.
Odprtje dveh novih univerzitetnih tečajev pomeni korak naprej v uresničevanju centra za univerzitetni študij v Gorici. Nadaljnjo izpopolnitev akademskih struktur v našem mestu pričakujejo že v prihodnjem letu, ko naj bi začel delovati tudi diplomski tečaj fakultete za politične vede s specializacijo v diplomatskih vedah.
Novi dve šoli so začasno namestili v palači Rabatta, kjer bodo počakali na ureditev dokončnega sedeža v poslopju nekdanjega semenišča v Ul. Alvia-no, v katerem so danes slovenska nižja in tri višje srednje šole. Brž ko bo dozidano novo šolsko središče v Ul. Puccini se bodo slovenske šole preselile, poslopje v Ul. Alviano pa bo na razpolago Univerzi.
Predavanja na dveh novih tečajih so se včeraj pričela takoj po preprostem uvodnem srečanju, medtem ko bo do uradne otvoritve dveh univerzitetnih-šol prišlo ob odprtju akademskega leta. Pred začetkom predavanj so spregovorili dekan ekonomske fakultete v Trstu prof. Borruso, ravnatelj šole za turistične operaterje prof. Valussi in
prof. Prestamburgo s šole za jestvinske tehnike. V svojih posegih so ugotovili, da ti novi tečaji v Gorici nikakor niso dvojniki znanstvenih in akademskih dejavnosti, ki se odvijajo na drugih univerzah, pač pa gre za pomembne pobude na področju specialističnega izobraževanja. Izbrali so namreč smer usposabljanja izvedencev na takih gospodarskih področjih, ki so danes v polnem razvoju in torej potrebujejo visoko specializirano osebje. Zaradi tega pričakujejo veliko zanimanje in razvoj teh študijskih smeri ter odlične možnosti zaposlitve za diplomirane na teh tečajih. Prof. Borruso se je tudi zahvalil predstavnikom Konzorcija za razvoj univerzitetnega študija v Gorici za organizacijski in finančni napor, ki je omogočil že letos odprtje dveh novih šol.
Pozdrav mesta profesorjem in študentom je na včerajšnjem srečanju izrekel župan Scarano in med drugim dejal, da bodo skušali čimprej zagotoviti univerzitetnim tečajem trajen in skupen sedež.
Nocoj gledališče
Po božičnem premoru se ljubiteljem gledališča v Gorici obeta pester mesec januar. Še nocoj gostuje v Kulturnem domu Primorsko dramsko gledališče z Ortonovo komedijo Kaj je videl batler. Drevi bo v Verdijevem gledališču nastopila skupina Comunita Teatrale Italiana z uprizoritvijo Rossa di San Secondo "Marionette che pas-sione", ki jo je režiral Giancarlo Sepe. V glavnih vlogah nastopata Aroldo Tieri in Giuliana Lojodice.
Šestnajstega januarja bo Contrada iz Trsta uprizorila Arbuzov "Vecchio mondo", 26. t. m. pa bo gledališka skupina Venetoteatro nastopila z Goldonijevo komedijo "Baruife Chiozzot-te".
' Socialisti se pripravljajo na deželni in državni kongres
Odnosi med večinskimi strankami v Gorici so spet predmet razprave in skorjašnjega preverjanja, ki so ga zahtevali socialisti. PSI namreč že dalj časa zahteva večjo težo v goriški občinski upravi. Ob tej "zunanji fronti" pa so goriški socialisti v teh dneh zaposleni tudi s pripravami na deželni in vsedržavni kongres. Tako je bilo te dni srečanje med pokrajinskimi predstavniki struje, ki se sklicuje na tajnika Craxija in predstavniki leve struje v stranki ter poslancem Renzullijem in deželnim tajnikom Sarom. Prisotni so bili tudi predstavniki mestne in nekaterih drugih sekcij stranke na Goriškem.
Govor je bil o pripravah na kongres, o utrjevanju enotnosti v stranki in krepitvi organizacijske stopnje s ciljem utrjevanja na lanskih volitvah pridobljene moči.
Ob ocenjevanju stanja na Goriškem so posebej poudarili potrebo po premostitvi sedanjih težav znotraj stranke, ki zavirajo ali onemogočajo notranji dialog. Ob odpravi notranjih težav in nesoglasij, menijo v PSI, bo mogoče veliko lažje reševati tudi vprašanja, ki zadevajo sodelovanje v raznih krajevnih upravah, kjer hočejo socialisti igrati pomembnejšo vlogo.
V razpravi je bil govor tudi o kritičnih točkah v politično-upravnem življenju na Goriškem. Tako predstavniki Craxijeve struje, kakor leve struje trdijo, da ta vprašanja (uprava v Gorici, Gradežu, Starancanu, stanje v KZE), ni mogoče zavlačevati v nedogled, ampak je treba zelo jasno povedati, kakšno je stališče stranke. Sodelovanje med Craxijevo in levo strujo naj bi se zato v pripravah na kongres še utrdilo.
(foto Marinčič)
Po sobotni objavi podatkov o onesnaževanju na območju v bližini upepelje-valnika za odpadke pri Sovodnjah, so si neznanci omislili svojevrstno obliko protesta in obenem seznanjanja javnosti z nevarnostjo, ki jo predstavlja upepe-ljevalnik. Napis ob vhodu v kraj so dopolnili s samo tremi besedami, ki pa v bistvu povedo, kako je z okoljem na tem območju.
O onesnaževanju okolja in o upepeljevalniku bodo v prihodnjih dneh razpravljali na seji rajonskega sveta v Štandrežu. Gre namreč za objekt, ki je na njihovem območju.
V Tržiču pianist F. J. Thiollier
V tržiškem mestnem gledališču se nadaljuje koncertna sezona. Nocoj ob 20.30 bo nastopil znani francoski pianist Francois Joel Thiollier. Program koncerta obsega izključno Gershwino-va dela (An American in Pariš, Rapso-dy in blue, Song book, Rialto Ripples itd). Vstopnice so v prodaji pri blagajni gledališča od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure ter v agenciji Utat v Trstu.
Nezgoda v Štmavru
Včeraj okrog poldneva se je na gradbišču v Štmavru, Znorišče 3, huje poškodoval 38-letni delavec podjetja Noledil iz Mortegliana Silvio Braida, bivajoč v Palazzolu dello Stella. Do nezgode je prišlo med premikom večjega žerjava, ki ga je gradbeno podjetje Dose iz Gonarsa uporabljalo pri gradnji hiše.
Braida se bo moral zaradi zloma piščali in številnih odrgnin zdraviti v ortopedskem oddelku goriške splošne bolnišnice 60 dni. Na kraju nezgode so posegli tudi goriški gasilci in z večjim žerjavom dvignili žerjav podjetja, ki je nevarno padel na bližnje cestišče.
V soboto v nabito polnem avditoriju
Novoletni koncert mariborske Opere
	BfV' '.
	
Številno občinstvo se je v soboto zbralo v deželnem avditoriju v Gorici na novoletnem koncertu orkestra mariborske Opere. Koncert, ki so ga ob začetku leta ponudili slovenski denarni zavodi na Goriškem v sodelovanju z Glasbeno matico, je navdušil poslušalce, med katerimi so mnogi verjetno prvič prisluhnili znanim arijam iz nekaterih oper.
Z orkestrom, ki ga je vodil tržaški rojak dirigent Boris Švara, so nastopili tudi nekateri operni solisti, basist Ivan Sancin, sopranistki Svetlana Čursina -Magdič in Olga Gracelj ter tenorist Jurij Reja.
Goriško občinstvo je na koncertu lahko poslušalo arije iz oper Seviljski brivec, Don Pasguale, Prodana nevesta, Faust, Slovo od mladosti, Traviata in Don Kihot. Orkester mariborske Opere je izvedel še finale iz Gotova-čeve opere Ero iz onega sveta in iz Smetanove Prodane neveste, na koncu programa pa še nekaterih krajših arij. Na sliki (foto Čubej) občinstvo na sobotnem koncertu.
pogrebi
Danes ob 8.00 Francesco Fabjan z glavnega pokopališča, ob 9.30 Karlo Zavadlav iz splošne bolnice v Štandrež, ob 12.30 Anton Rožic iz splošne bolnice v Ločnik, ob 13.30 Olga Černič vd. Paoletti iz splošne bolnice v Sovodnje, ob 14.30 Jožica Sivec vd. Ouali iz cerkve sv. Justa na glavno pokopališče.
Zapustila nas je naša draga
Olga Černič vd. Paoletti
85 let stara
Pogreb bo danes ob 13.30 iz splošne bolnišnice v Gorici in ob 14. uri v cerkvi v Gabrjah. Zahvaljujemo se vsem, ki bodo kakorkoli počastili njen spomin. Posebna zahvala dr. Tomasiniju in vsem, ki so ji pomagali.
Žalostno vest sporočajo hčeri Jožica in Ana in drugi sorodniki
Gorica, Gabrje, 10. januarja 1989
Zgorel avtomobil predsednika Pro Gorizie Giancarla Pozza
Požar v avtoličarski delavnici Gior-gia Brigadinija v Svetorski ulici 61 je v soboto zvečer povzročil več kot sto milijono^ lir škode. Ogenj je v zelo kratkem času uničil avtoličarsko peč, popolnoma pa je zgorel tudi luksuzni avtomobil predsednika nogometnega kluba Pro Gorizia Giancarla Pozza.
Pozzo je svojo novo, komaj nekaj mesecev staro lancio thema ferrari pretekli teden peljal k Brigadiniju, da bi mu ta popravil in prebarval lažje poškodovana vrata. Ko je Brigadini delo opravil, je v soboto pozno popoldne spravil avtomobil v peč, kjer naj bi se sveža barva hitreje posušila. Kmalu se je začel iz peči viti gost dim. Hiter poseg goriških gasilcev je preprečil, da bi se ognjeni zublji lotili tudi celotnega poslopja, v katerem je Brigadinijeva avtoličarska delavnica. Zaradi barvnih hlapov pa je ogenj v zelo kratkem času uničil notranjost peči, vključno z avtomobilom. Vrednost avtomobila ocenjujejo okrog 80 milijonov lir, saj je predsednik Pozzo vanj vgradil tudi drag radijski sprejemnik in telefon, približno za 30 milijonov pa je škode v delavnici.
Požar v stanovanju
V noči na nedeljo je ogenj zajel stanovanje 87-letne Pie Derandich v bivši palači grofov Lantieri na Trgu sv. Antona v Gorici. Priletna ženica je po naključju vstala ob treh ponoči, da bi popila skodelico čaja. Ko je bila v kuhinji je opazila gost dim, ki je uhajal iz spalne sobe. Prisebna Derandicheva
je s pomočjo soseda poklicala goriške gasilce, ki so v dobrih dveh urah popolnoma pogasili požar. Gmotna škoda je velika, saj je Derandicheva imela v stanovanju slike in staro pohištvo precejšnje vrednosti.
Prespala med trtami
Noč na nedeljo bi lahko postala usodna 83-letni Brigidi Perco iz kočnika. Ženica je v soboto popoldan okrog 17. ure odšla neznano kam. Sosedje so kasneje sprožili alarm, kljub prizadevnemu iskanju prostovoljcev in karabinjerjev pa so Percovo našli v vinogradu na pobočju Kalvarije šele naslednje jutro. Stara ženica je bila močno premražena, saj je imela na sebi le lažjo haljo, vendar bila je še živa in razmeroma zdrava. Brž so jo prepeljali v goriško bolnišnico, kjer so ji na nogah ugotovili lažje ozebline. Njeno zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče.
Gosta megla in poledica precej ovirata promet
Letošnja zima je bila doslej skopa s padavinami, nikakor pa ne z meglo, ki se je že v nedeljo pod noč spet pojavila širom po Goriški. Tudi včeraj se je gosta megla valila po naših krajih. Največ preglavic so seveda imeli avtomobilisti, tudi zaradi poledice, ki se je pojavila na cestah, saj je temperatura tudi čez dan komaj presegla ničlo.
Gosta megla je včeraj med drugim popolnoma ohromila letalski promet na letališču v Ronkah, kjer je le zjutraj eno samo letalo vzletelo v smeri proti Milanu. Na avtocesti iz Trsta proti Benetkam je bila vidljivost v nekaterih predelih zelo slaba, saj ni bilo videti ceste dlje od deset dvajset metrov. Kljub gosti megli pa se je promet po goriških cestah odvijal brez težjih prometnih nesreč. Očitno je, da so se vozniki prilagodili vremenskim razme-
ram. Edino štiri osebe so bile lažje ranjene v trčenju v nedeljo pri Vilešu.
Nekaj preglavic je imel le šofer Francesco di Santo, ne zaradi megle, pač pa ognja, saj mu je tovor napol zažganega bombaža ponovno zagorel, ko ga je peljal iz podgorske predilnice proti nekemu oglagališču v Venetu. Goriški gasilci so goreči bombaž pogasili brez večjih težav.
kino
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
^4»
GOSTUJE PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA
Joe Orton
Kaj je videl batler
Režija: Radoslav Doric
Danes, 9. januarja, ob 20.30 ABONMA RED A
v Kulturnem domu v Gorici
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Rambo III«. S. Stal-lone.
VERDI 20.30 Gledališka predstava.
VITTORIA 17.30-22.00 »Porno profonde visite«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 20.30 Koncert.
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Pieno damore«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.00 »Vrnitev v šolo«, 20.00 »Živalski vrt ponoči«.
ŠEMPETER 18.00-20.00 »Kdo mi ubije ženo«.
DESKLE 19.30 »Kokain ne odpušča«.
t
Zapustila nas je naša draga mama in nona
Karla Lutman
Pogreb bo jutri ob 11. uri iz splošne bolnišnice v Gorici v cerkev in na pokopališče v Štandrežu.
Žalostno vest sporočata Gianni in Milojka z družinama
Štandrež, Sovodnje, 10. januarja 1989
Odborniki Kulturnega društva Oton Župančič ganjeni ob izgubi dragega očeta, izrekajo globoko sožalje hčerki Milojki.
Kraški krti žalujejo z Igorjem Jur-nom ter družinskimi člani ob smrti Branka Jurna.
Kulturno društvo Kras Dol-Poljane izreka družini Branka Jurna najgloblje sožalje.
Gorica je v letu dni izgubila približno tristo prebivalcev
Pred letom dni, točneje 31. decembra 1987 je bilo v občini Gorica registriranih 39.839 prebivalcev s stalnim bivališčem. Za koliko se je omenjeno število znižalo v letu dni? Na dokončne podatke bo treba sicer počakati še nekaj časa, kajti na občini še nimajo registriranih in usklajenih podatkov za december. Sicer pa so podatki ob koncu novembra dovolj zgovorni. 30. 11. 1988 je bilo v Gorici 39.559 oseb s stalnim bivališčem, 280 manj kakor ob začetku leta. V mesecu dni, to je v decembru, se stanje ni bistveno spremenilo, saj je bilo razmerje med smrtnimi primeri in rojstvi še zmeraj približno 2:1. Stanje na dan 31. decembra 1988 bo zato predvidoma izkazovalo še nekaj prebivalcev manj.
Resnici na ljubo je treba zapisati, da se je stanje glede rojstev v lanskem letu malenkostno popravilo. Štorklje so, kot se zdi, nekoliko pogosteje preletavale Gorico. Do konca novembra se je v občini rodilo, oziroma se je v občino preselilo 224 otrok, 113 dečkov in 111 deklic. Toliko otrok se je rodilo, oziroma priselilo v dvanajstih mesecih leta 1987.
V porodnišnici v Gorici se je v decembru rodilo še 22 otrok staršev, ki imajo stalno bivališče v Gorici, ker pa živi precej goriških družin začasno tudi izven občine, je možno, da bodo na županstvu v prihodnjih tednih re-
gistrirali še katerega novega občana. Število novorojenih otrok v Gorici se tako približuje 250. Nekaj več kakor leto poprej, vendar še zdaleč premalo, da bi nadoknadilo razliko s smrtnimi primeri.
Po podatkih, ki so razpoložljivi na občini, je do 30. novembra umrlo 545 občanov (število rojstev do omenjenega datuma je bilo 224). Iz registrov re-zidenčnega prebivalstva so zaradi smrti črtali 305 žensk in 240 moških. V prvih enajstih mesecih se je v Gorico priselilo 640 občanov (349 moških in 291 žensk), odselilo pa se je 599 občanov (358 moških in 241 žensk). V tem številu so vključene tudi premestitve pripadnikov varnostnih sil, na kar kaže že tudi podatek, da tako pri doseljevanju, kakor pri odseljevanju prevladujejo moški.
Taki so pač podatki, čeprav še nepopolni, o gibanju prebivalstva v lanskem letu. Gorica, tako kakor številna druga mesta, se stara. Nadaljuje se proces, ki je, kot kaže, neustavljiv, ki ima Že danes, še bolj pa bo imel v prihodnjih letih, precejšnje posledice v družbeni stvarnosti, predvsem glede preureditve in prilagoditve družbenih služb, od šolstva do socialnega skrbstva, prevozov, domov za ostarele itd. Pravzaprav so posledice v šolstvu vidne že nekaj let in prav te dni je goriš-
ko šolsko skrbništvo napovedalo, da ne bodo sprejemali predvpisov v prve razrede na kar sedmih šolah v pokrajini, od teh jih je nekaj v Gorici. Odločitev je upravičeno že sprožila val protestov staršev, društev in ustanov, ki se postopnemu zapiranju upirajo. Tak trend, to je velik razkorak med rojstvi in številom smrtnih primerov in postopno staranje prebivalstva pa bo najverjetneje v nekaj letih prispeval k povsem drugačnemu stanju (od današnjega) na področju zaposlovanja, oziroma delovnih mest.
Občni zbor goriške sekcije VZPI- ANPI
Člani goriške sekcije VZPI-ANPI se bodo zbrali na rednem letnem občnem zboru v četrtek, 12. t. m., ob 15.30 v prostorih Delavske zbornice CGIL v Ul. 24. maja 1. Potek zasedanja predvideva poročilo o finančnem poslovanju in glasovanje o njem, poročili predsednika in tajnika, razrešnico odboru in izvolitev novega odbora ter razno. Kandidature za obnovo odbora sprejemajo do 9. t. m. Sedež je odprt ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 18. ure.
Razstava skrinj na gradu zbuja precej zanimanja
Občinstvo ob odprtju razstave v grajskih dvoranah	(Foto Bumbaca)
Na goriškem gradu je na ogled razstava dragocenih skrinj, ki jo je pripravila goriška Občina v sodelovanju z Narodnim muzejem iz Ljubljane. V razstavnih prostorih je prikazanih več kot štirideset eksponatov iz skoraj poltisočletnega razdobja: najstarejše prikazane skrinje so namreč iz 14. stoletja. Pregled razvoja teh svojevrstnih delov hišne opreme in istočasno umetnin obsega primerke skrinj iz renesančnega in baročnega obdobja, zaključuje pa se s primerki iz konca prejšnjega stoletja. Deloma gre za restavrirano opremo goriškega gradu, nekaj skrinj so dali na razpolago zasebniki, večina pa jih je iz obsežne zbirke ljubljanskega Narodnega muzeja. Razstava, ki so jo odprli tik pred novim letom, bo predvidoma ostala na gradu do konca meseca maja. Odprta je vsak delavnik (razen ponedeljka) od 9.30 do 12.30 in od 14.30 do 17.30, ob nedeljah in praznikih pa od 9.30 do 13.00 in od 14.30 do 18.00.
Nova odrska postavitev gledališča v Štandrežu
Prizor z nedeljske premiere v župnijski dvorani v Štandrežu (foto Marinčič)
Župnijska dvorana v Štandrežu je bila v nedeljo nabito polna ob krstni predstavi komedije Branislava Nušiča Kaj bodo rekli ljudje...? v izvedbi dramskega odseka prosvetnega društva Štandrež. Kot vsako leto so štandreški amaterski gledališčniki tudi tokrat že v začetku januarja poskrbeli za novo odrsko postavitev, ki potrjuje kontinuiteto njihovega uspešnega delovanja. Novo postavitev je omogočil prispevek štandreškega rajonskega sveta.
Trinajst štandreških igralcev je na nastop uspešno pripravil novogoriški režiser Emil Aberšek. Po krstni predstavi v Štandrežu bodo v prihodnjih tednih začeli s ponovitvami v raznih krajih na Goriškem in drugod. Pričakovati je, da bodo z zabavno komedijo želi uspeh, kakršnega so v nedeljo pred domačim občinstvom.
Vozni red avtobusov podjetja APT
GORICA-SOVODNJE-
DOBERDOB-TRŽIČ-TRST
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.35, 8.10, 12.15, 13.00, 14.00, 16.15(a), 16.45(a), 17.30.
Prihodi v Gorico - ob delavnikih:
6.17,	7.44, 8.03, 8.08, 8.11, 9.54, 13.51,
15.29,	18.09(a), 18.39(a), 18.59.
GORICA-GRADIŠČE-TRŽIČ Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 4.48(a), 6.18, 6.38, 6.42, 7.29, 8.20, 10.00, 11.25, 12.15, 12.50, 14.00, 16.14, 17.30, 18.59, 21.25(a); ob nedeljah in praznikih: 8.20, 11.25, (13.00), 18.59, 20.30.
Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 6.35, 7.18, 8.08, 9.43, 11.23, 12.58, 13.49, 15.12, 17.43, 18.20(a), 19.01, 20.18, 23.07(a); ob nedeljah in praznikih: 9.47, 13.02, 16.27, 20.22..
GORICA-FIUMICELLO-GRADEŽ Odhodi iz Gorice - ob delavnikih:
6.15,	8.45, 9.50, 11.30, 13.01, 14.00(b),
14.30,	17,30, 19.25; ob nedeljah in praznikih: 8.45, 13.01, 17.30.
Prihodi v Gorico - ob delavnikih:
7.18,	7.37, 8.10(b), 8.12, 9.32, 12.38, 13.53, 15.23, 18.38, 20.08; ob nedeljah in praznikih: 11.08, 15.23, 20.08.
GORICA-TURJAK-ČERV1NJAN-
GRADEŽ
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih:
6.15,	11.35, 14.00(b).
Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 8.13, 13.48.
GORICA-VILEŠ-ČERVINJAN
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih:
6.15,	8.30, 13.00, 14.00(b), (14.30), 17.30(a), 18.45(c). '
Prihodi v Gorico - ob delavnikih:
7.18,	8.10, 12.48, 14.57, 18.38(a).
GORICA-KRMIN-(ČEDAD ali VIDEM)
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih:
6.50,	7.20(b), 8.10, 8.50, 10.40, 12.15, 12.15(b), 13.00(b), 14.00, 14.00(b), 16.25, 17.30(a), 18.15(a), 19.25.
Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 7.17, 8.07, 8.10(b), 9.41, 11.43, 12.43, 12.59, 13.33(b), 13.41(b), 13.51, 15.54, 17.55(a), 18.33(a), 19,16.
GORIC A-MARJAN-KRMIN-VER-SA-GRADIŠČE-GORICA
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih:
6.50,	13.00, 14.00(b).
Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 7.17, 8.08(b), 9.41, 11.56, 13.25, 13.53(b), 15.03(b), 19.33.
GORICA-GROJNA-ŠTEVERJAN-
OSLAVJE-GORICA
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih.
6.50,	7.40, 12.15, 14.30; ob nedeljah in praznikih: 7.40.
Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 7.20, 8.10, 13.00, 15.00; ob nedeljah in praznikih: 8.10.
GORICA-OSLAVJE-ŠTEVERJAN-
GROJNA-GORICA
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 10.10, 13.10, 14.00, 17.45, 19.30; ob nedeljah in praznikih: 13.10, 17.45.
Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 10.40, 13.40, 14.30, 18.15, 20.00; ob nedeljah in praznikih: 13.40, 18.15.
GORICA-PALMANOVA-
ČERVINJAN
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 8.33, 14.00(b).
Prihodi v Gorico - ob delavnikih: 8.1 l(b), 13.31.
GORICA-GRADIŠČE-ŠPETER OB SOČI-TURJAK-ŠKOCJAN-TRŽIČ
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.04, 6.26(a), 6.35, 9.55, 10.50, 13.00(b), 14.00, 17.30(a), 18.45(a).
Prihodi v Gorico - ob delavnikih:
7.18,	8.12, 9.07, 12.38, 13.13(b), 13.56, 14.57(b), 18.38(a), 19.18(a).
legenda: (a) - vozi od ponedeljka do petka; (b) - vozi ob delavnikih, ko je šola; (c) - vozi od ponedeljka do petka, ko je šola.
V Števerjanu skupščina glede odvoza smeti
Davek bodo plačevali tudi kmetje
Skupščine so se udeležili številni občani, predvsem kmetje (Foto Marinčič)
Spremembe zakonodaje glede občinskih pristojbin za kritje stroškov pri uničevanju odpadkov so upraviteljem povzročile nemalo dvomov in težav. Največ nejasnosti je bilo v zvezi z obdavčenjem površin prostorov, ki so tesno vezani s kmetijsko dejavnostjo. Zaradi tega je problem zelo občuten v števerjanski občini, kjer je v povprečju prisotnost kmetov večja kot drugod. V zadnjem času so v Rimu razvozlali dvome in nejasnosti, tako da je končno točneje opredeljeno, katere površine so podvržene plačevanju davka in katere ne. O teh vprašanjih je bil govor na sestanku z občani, ki ga je števerjanska občinska uprava priredila v osnovni šoli.
Zadevo je uvodoma obrazložil župan Ivan Humar. Prvotno zakonsko besedilo je določalo, da so vse pokrite površine podvržene davku, ki se odmerja glede na njihovo razsežnost. Proti tako zasnovanemu zakonu so nastopile kmečke stanovske organizacije, saj so kmetje morali plačevati davek ne samo na stanovanjsko površino, pač pa na skupno površino kmetije, torej vključno s hlevom in drugimi gospodarskimi prostori. Protest kmetov ni naletel na gluha ušesa, tako da so že leta 1987 spremenili zakon in določili, da se davek plačuje za odpadke, ki jih proizvajajo družine, medtem ko so kmetijski odpadki po novem označeni kot posebni odpadki. Zaradi tega so prostori namenjeni za kleti, spravilo orodja, rejo živali itd. oproščeni davka, vendar morajo kmetje sami poskrbeti za uničevanje odpadkov, ki jih Proizvajajo pri delu. To lahko storijo na različne načine: ali jih uničijo sami, ali se poslužijo specializiranega podjetja, ali sklenejo pogodbo z občinsko
upravo, da prevzame tudi te posebne, kmetijske odpadke. V vsakem primeru mora biti postopek uničevanja v skladu z zakonskimi določili in so v nasprotnem primeru kršilci lahko podvrženi precej strožjim denarnim kaznim kot poprej.
Toda, kot se često dogaja v Italiji, zakonsko besedilo je bilo nekoliko dvoumno. Katere dele kmetije zajema pojem ' proizvodna površina"? Kmečka združenja so trdila, da je stanovanje kmeta nekaka "pritiklina" kmečkih gospodarskih poslopij in mora zato biti oproščeno davka. Ta trditev, je bila izraz razumljivega cehovskega interesa, nikakor pa ni bila v skladu z
logiko in pravičnostjo. Ne bi bilo namreč pravično, ko bi morali občinsko službo za smeti plačevati delavci, uslužbenci in drugi, kmetom pa bi smeti odvažali zastonj. Zato sta tako vlada kot Državni svet pred kratkim pojasnila, da stanovanja kmetov (in kar sodi k stanovanju, kot na primer garaža in podobno) niso oproščena davka. Oproščene so le proizvodne kmečke površine.
Ker je zadeva tako pojasnjena, bodo morali števerjanski kmetje čimprej javiti na županstvu (vsekakor v teku meseca januarja) točno razsežnost stanovanjske ter razsežnost proizvodne pokrite površine. Za prvo bodo plačevali pristojbino za odvoz smeti, za
drugo ne. Pri tem pa morajo biti pozorni na obveznosti glede uničevanja posebnih odpadkov.
V posegih mnogih občanov na skupščini v števerjanu je bilo slišati precej negodovanja. Nekateri so vprašali, zakaj so morali za lansko leto plačati davek na celotno površino (vključno s proizvodno) in če jim bodo ta denar vrnili. Upravitelji so pojasnili, da se davek odmeri na površino, ki jo občani prijavijo: kdor ni javil razsežnosti proizvodnih prostorov je zato moral plačati celotni davek. Prav zaradi tega je v interesu kmetov, da sedaj čimprej javijo površine, ki so oproščene davka, da jim jih ne bodo zaračunali. Kar zadeva že vplačan davek povračil najbrž ne bo, ker je občinska služba doslej odnašala tudi odpadke iz kmetijske proizvodnje. Dokončno besedo o tem bo vsekakor imela finančna uprava, ko bo odločala o prizivih, ki so jih vložili nekateri kmetje.
Oprostitev davka za gospodarska poslopja, so še ugotovili upravitelji, bo kot neizbežno posledico prinesla s seboj podražitev tarif: zakon namreč določa, da morajo pristojbine kriti strošek službe za odvoz. Ker ocenjujejo, da bi se morale površine, ki so podvržene davku zmanjšati za približno četrtino, bodo po vsej verjetnosti prav tako za četrtino morali podražiti tarife.
Nekaj je bilo tudi pripomb na račun kriterija izračunavanja zgolj na osnovi površine. To pa je najbrž osnovna napaka v zakonu, ki ga morajo občine spoštovati, čeprav je lahko krivičen: osebe, ki živijo same v velikem stanovanju, morajo plačevati več kot številnejša družina v manjši hiši, pa čeprav proizvajajo dosti manj odpadkov.
__________prispevki________________
Stanko Malič daruje 30 tisoč lir v sklad za spomenik padlim v Rupi.
Ob obletnici smrti Berte Pelicon darujejo svojci 20 tisoč lir za KD Sovodnje.
Za Združenje klubov alkoholikov v zdravljenju so v razne namene darovali: učno osebje italijanskih in slovenskih šol iz Ronk in Romjana 226 tisoč, Elisea Brollo in Rina Lucardi 100 tisoč lir.
Za Zeleni križ so v razne namene darovali Irene Grandi, Gianna Brecelli in Grazia Strgar 50 tisoč, Giovanni Grandi, Irene in Bruno 15 tisoč, Francesco Mos-ca, Giovanni Adotti, Rinaldo Turus, De Marchi, Sergio Rovis, Aldo Orazietti, Su-ligoi, Salvatore Petruziello, Renzo Salus-tri, gospa Marita in Pino Minella 100 tisoč, Carmen Ramot, Giulia, Claudia in Giorgio Nardini 300 tisoč, Anita Tabai in Franco z družino 50 tisoč, Emilio z ženo 50 tisoč, Iole Gerbi 20 tisoč, Claudia in Paolo Peric, družini Rossi in Chissi 100 tisoč, žena pokojnega Oliviera Stibela 50 tisoč, Marisa in Sergio Zanelli 50 tisoč, Emilia Chersovani 50 tisoč, Maria Sclau-zero Torcello, hči Ermi in sin Edgardo 50 tisoč, družina Calligaris 50 tisoč, Bognolo Sozzi 500 tisoč, Ines Manzini 50 tisoč, Pi-erina 100 tisoč, Lidia in Clara 200 tisoč, Aurora Santisi 50 tisoč, družina Martinuz 50 tisoč, Ida Mosetic 20 tisoč, družine Carrara, Bressan in Gorini 90 tisoč, družini Omeri in Gasparini 50 tisoč, družine Antonacci 100 tisoč, Sonia, Anna, Šanson, Ada, Rosa in Pina 70 tisoč, Sergio Battel-lo, Gastone Berloso, Pepi Comauli, Titti Della Ricca, Sergio Fabbro, Etel Lenar-duzzi, Boris Rizzuto, Renato Russo in Ne-reo Visintin 520 tisoč, družina Giuseppe Ballare 100 tisoč, Aurora in Adele 50 tisoč, družina Bacchielli 200 tisoč, Ines Bert os 20 tisoč, družina Buse 50 tisoč, salon Pinuccia in stanovalci poslopja v Ul. Veneto 65 400 tisoč, družina C altana 50 tisoč, Moto club Pino Medeot 100 tisoč.
Za Združenje pionirjev prve pomoči so v zadnjem času darovali Lino Ceschia 34 tisoč lir, Vittorino Altieri 45 tisoč, Rosa Princi 6 tisoč, Ameba Scubin 40 tisoč, Mario Sgoifo 40 tisoč, Aurora Zilli 70 tisoč, Margherita Orzan 8 tisoč, Igino Toso 5 tisoč.
Slovensko deželno gospodarsko združenje prireja vrsto pojasnilnih predavanj
Kako je z najnovejšimi finančnimi predpisi vlade
Afera s hormoni se je ublažila
Italijanski finančni ministri so v drugi polovici lanskega leta pokazali veliko iznajdljivost: ugotoviti so morali, kako bi priteklo čim več svežega denarja v državno blagajno, ampak tako, da bi se ognili uradnemu povišanju inflacijskih tokov - torej avtomatičnemu zvišanju draginjske doklade. To ni bilo lahko, saj so morali stisniti davčni vijak, a istočasno so uvedli nove dajatve, kar je vezano tudi na novo izrazoslovje. Tako se je kar na lepem pojavil izraz »elusione«, ki so ga le redki državljani poznali, zdaj pa vsi govorijo o tem novem gospodarskem pojmu. Italijanski slovar nas uči, da pomeni glagol »eludere« spretno ogniti se nekomu ali nečemu,- »elusione« pomeni torej v sodobnem ministrskem izrazoslovju: spretno ogniti se plačilu davkov, ali po domače, dobiti luknje v obstoječi zakonodaji. Mnogi so namreč izkoriščali vse možnosti, ki jih je nudila zakonodaja, da so »znižali« svoje dohodke oz. povečali stroške in odvajali državi manj
Dolar vsak dan više
Vrednost ameriškega dolarja nezadržno narašča: včeraj se je v Milanu vzpel na 1.345,25 lire proti 1.315,35 v četrtek (dan pozneje je bilo zaradi »befane« zaprto) in ni bil tako močan že od 19. oktobra lani, ko je veljal 1.347 lir. V Frankfurtu pa, kjer je Bundesbank prodala 49,2 milijona dolarjev, je zeleni bankovec včeraj vseeno kotiral kar 1,8308 marke proti 1,8022 v petek in dosegel najvišjo raven po 13. oktobru lani (1,8326). Ne samo, po fixingu se je še dodatno učvrstil - 1,8330 marke - kar pomeni, da poseg bonske državne banke ni zalegel. Marka se je ošibila tudi nasproti liri, saj je v Milanu včeraj veljala 734 lir proti
735,35	v četrtek. Lira se je obenem okrepila nasproti vsem drugim devizam znotraj evropskega denarnega sistema.
sredstev. To ni bilo nezakonito, ampak le »spretno poznavanje zakonodaje«.
Prav temu delu stare finančne zakonodaje je zakladni minister Amato posvetil največ pozornosti in tako smo ob koncu leta dobili kar osem vladnih od-klokov, ki naj bi urejali finančno poslovanje v tekočem letu. Namerno sem uporabil izraz »naj bi«, saj ni še gotovo, ali bodo ta trenutno polnoveljavna zakonska določila ostala v veljavi. Zakonske odloke morata namreč zbornici potrditi v 60 dneh, drugače odloki zapadejo in ostane v veljavi stara zakonodaja. Kaj bosta storili zbornici do 1. marca, je uganka, saj se je tako iz vrst opozicije kakor iz nekaterih krogov vladnih strank dvignil glas proti novim finančnim ukrepom. Sleherni državljan se je vprašal, zakaj zgubljati čas in razpravljati o nečem, za kar še ne vemo, če bo postalo polnoveljaven pravni predpis. Vendar ni tako: odloki so stopili v veljavo že 1. januarja in trenutno so zakon italijanske republike, ki ga je treba spoštovati. Za gospodarstvenike je najbolj važno to, da morajo do 31. januarja sprejeti določene odločitve (zlasti na knjigovodskem področju), ki bodo lahko vplivale na njihovo triletno poslovanje.
Slovensko deželno gospodarsko združenje se prav dobro zaveda težav na katere bodo naleteli gospodarstveniki; težko je nekomu svetovati, kaj naj stori, pa tudi gospodarstvenikom se je težko odločiti, a vsi skupaj smo v časovni stiski. Združenje, in to mu lahko štejemo v čast, je pripravilo niz predavanj po vaseh, kjer bodo člani podrobno seznanjeni z glavnimi zakonskimi določili. Poleg tega bo dobil sleherni član na svoj dom izčrpno okrožnico z navedbo novih predpisov. Pripraviti taka vprašanja ni bilo lahko, saj so predpisi popolnoma novi: že samo dejstvo, da je SDGZ edino stanovsko združenje v Trstu, ki je sprožilo taka predavanja, je dokaz resnega pristopa in odnosa do članstva.
Del novosti smo nadrobno opisali v petkovem Gospodarstvu, drugi del bo objavljen ta teden, vtem ko bomo danes le bežno pregledali glavna določila. Kot prvo smo zvedeli, da so bili spremenjeni količniki IVA, kar bo povzročilo določene podražitve najnujnejšega blaga. Izgovor, da moramo prilagoditi stopnje davka na dodano. vrednost evropskemu povprečju, držijo le deloma, saj ima npr. Italija tudi 30% količnik, ki ga ni nikjer drugje, pa vseeno ni bil odstranjen!
V knjigovodstvu je bil uveden novi pojem: »teoretična minimalna dohod-kovnost podjetja«. Vlada bo do 31. marca pripravila specifične tabele, ki bodo določale dohodke podjetja. Ta tabela bo služila predvsem finančnim organom pri preverjanju bilanc in drugih listin. Skratka, vknjižbe niso več važne, važne so druge postavke. Smatramo, da bodo podjetja uvrščena v razne kategorije in da bo vlada izračunala za vsako kategorijo stopnjo dohodkovnosti. Za izračun teoretične donosnosti bodo upoštevali število zaposlenih in njihovo strokovnost, površino obrata, opremljenost obrata (stroji, orodja, prevozna sredstva itd.), količino porabljene pogonske energije vseh vrst in stroške za nakup surovin oz. repromaterialov. In prav da bi lahko dobili te podatke na mesta samem, bodo tudi tisti podjetniki, ki bodo izbrali forfetarno knjigovodstvo (dovoljeno le pri prometu do 36 milijonov lir letno), morali točno voditi knjigo nakupov. Poleg tega so bili uvedeni novi ob-
činski davki na gospodarsko dejavnost, njihova višina je odvisna od površine obrata in dejavnosti. Povišane so tudi tarife za odvoz smeti, saj bomo morali sodelovati pri kritju stroškov čiščenja ulic in ne le odvoza naših domačih smeti, ravno tako bo treba sodelovati pri kritju stroškov za vzdrževanje vodovodov ipd. Nova taksa pride v poštev za vsakogar, ki je bil prisiljen odpreti številko IVA (partita IVA). To so vsi podjetniki in tudi ljudje, ki so, recimo, občasno sodelovali pri radijskih oddajah ali kot dopisniki časopisov. Plačilo davka na številko IVA predpostavlja tudi plačilo občinskega davka.
Naše gospodarstvenike torej vabimo, da se udeležijo predavanj SDGZ. Prvo je bilo včeraj v Nabrežini, danes (ob 18.30) bo v Prosvetnem domu na Opčinah, druga pa bodo v Boljuncu in v Gregorčičevi dvorani v Trstu.
M. Ž.
Kaže, da se »hormonska bitka« EGS-ZDA ne bo razvila v trgovinsko vojno. Prvič, ker bo Bruselj šele 23. t. m. javil, kdaj začne veljati dodatna carina na ameriško suho sadje idr. kot protiukrep zaradi ameriške uvedbe 100% carine na evropsko sveže meso idr. (potem ko je EGS prepovedala uvoz z estrogeni treti-rane ameriške govedine). Drugič pa, ker pismo washingtonske administracije posameznim vladam držav EGS, s katerim jih ZDA naprošajo za točne informacije o higiensko-sani-tarni kontroli nad mesom, ki je namenjeno v Ameriko, ni grozilne narave, kot so sprva mislili, temveč »rutinsko«. Zaradi tega se lahko zgodi, da bo tudi Bruselj 23. januarja kako drugače ukrepal, kot pa je bilo napovedano. Očitno začenja na obeh straneh prevladovati zdrava pamet.

:
I11P


+ •	Z *
# •
::::::::::::::

II
simnnetit
Bistveno omejen učinek »pokojninske strehe«
VPRAŠANJE. Čeprav imam že skoraj 36 let zavarovalne dobe, se pri 56. letu nisem še odločil za upokojitev in tega zaenkrat iz subjektivnih razlogov ne nameravam še storiti. Skrbi pa me, da ne bi stopil v veljavo kak nov zakon, ki bi me oškodoval. Imam precej visoko plačo (okoli 55.000.000 lir) in zanima me, koliko bi trenutno znašala moja pokojnina.« S. C.
ODGOVOR. Za tiste odvisne delavce, ki imajo dokaj visoke delovne prejemke, je prišlo lani do zelo pomembnega premika na bolje. Čeprav ni bila v celoti odpravljena tako imenovana »pokojninska streha«, pa je bil z novimi določbami vidno omejen njen dejanski učinek. Prej je bila namreč že vnaprej določena naj višja meja plače, ki je prišla v poštev za odmerjanje pokojninske osnove. Kdor je plačeval socialne dajatve na višje prejemke, so bili zanj ti zavarovalni prispevki brez vsakega učinka in so se iztekali v solidarnostni sklad. Sedaj pa so vsi prispevki izkoriščeni, čeprav je za višje zneske predviden nižji odstotni donos.
Za leto 1989 se je »pokojninska streha« povišala od 38.725.000 lir na 41.866.000 lir in se do tega zneska računa v višini 2% za vsako leto zavarovanja. Za višje prejemke pa so določeni trije pasovi: 1. za prejemke od
41.866.000 do 55.681.780 lir se odstotek zniža na 1,5%; 2. za prejemke od 55.681.780 do 69.497.560 lir je odstotek 1,25%; 3. za vse višje prejemke pa velja le 1%.
Na podlagi približnih podatkov, ki jih navajate, bi se v primeru predčasne starostne upokojitve vaša pokojnina trenutno sukala okoli 2.800.000 lir na mesec (za točen izračun bi morali razpolagati s prejemki zadnjih petih let). Pokojnina je torej precej ugodnejša kot v bližnji preteklosti, ko je bila določena višja meja prejemkov. Vendar pa bi vam bližnja prihodnost lahko postregla z nezaželenimi presenečenji. Že dalj časa namreč vlada pripravlja pokojninsko reformo in veliko se govori o tem, da bodo pri računanju pokojninske osnove vzeli v poštev zadnjih 10 namesto sedanjih 5 let prejemkov. V tem primeru bi prav gotovo bili nekoliko oškodovani v primerjavi s sedanjim načinom izračunavanja pokojnine.
ŠE DANES ČAS ZA PORAVNAVO ZADNJEGA OBROKA KMEČKIH PRISPEVKOV
Danes (10. januarja) zapade rok za plačilo še zadnjega obroka kmečkih zavarovalnih prispevkov za pokojninski sklad (davek na zdravje so dolžni plačati le kmetovalci, ki imajo kak dohodek).
	5.1.	9.1.
URADNE KOTACIJE		
Generali		44450	44400
Lloyd 		18750	18500
Lloyd risp		10170	10150
RAS 		44500	44700
RAS risp		19400	19400
Sai 		22000	21850
Sai risp		8770	8790
Montedison 		2091	2100
Montedison risp		1053	1057
Pirelli 		3070	3035
Pirelli risp		3000	2980
Pirelli risp. nc 		1690	1715
Snia 		2800	2810
Snia risp		2740	2750
Snia risp. nc		1260	1270
Rinascente		4945	4990
Rinascente priv		2620	2650
Rinascente risp		2750	2750
Premuda 		1780	1780
Premuda risp		1220	1220
SIP 		2945	2950
SIP risp		2350	2350
Bastogi		305	306
Comau 		2700	2700
	5.1.	9.1.
Fidis		6890	6900
Gerolimich		94	95
Gerolimich risp		85	87
SME 		3850	3850
Štet		3840	3870
ŠtetW 10 		—	—
Štet W 9 		825	820
Štet risp		2960	2970
Tripcovich 		6950	6980
Tripcovich risp. nc		2910	2920
Att. Immobiliari 		4250	4250
FIAT 		9930	9970
FIAT priv		6190	6215
FIAT risp		6025	6030
Gilardini		12400	12375
Gilardini risp		9400	9500
Dalmine		296	306
Marzotto		6800	6750
Marzotto risp		7090	7050
Marzotto risp. nc		4730	4730
NEURADNO TRŽIŠČE		
I. C. C. u		—	—
SO. PRO. ZOO		—	—
Carnica Ass		—	—
9.1. spr. %
VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI
BTP april 1989 12%.............. 100,45	+0,05
BTP junij 1990 9,15% ------------ 98,00
BTP maj 1990 10,5% ............. 100,30	—0,30
BTP marec 1989 12,5% .. .	100,20	—
BTP januar 1990 ................. 98,95	—0,10
ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA_____________
CCT ECU	1982/89	13% .	.	.	103,40	—0,19
CCT ECU	1982/89	14% .	.	.	100,15	—
CCT ECU	1983/90	11,5%	.	.	105,50	+0,29
CCT ECU	1984/91	11,25%	.	106,05	+0,24
CCT ECU	1984/92	10,5%	.	.	106,65	—
CCT ECU 1985/93 9% ________ 101,40 —0,29
CCT ECU	1985/93 9,6% .	.	.	103,00	+0,10
CCT ECU	1985/93 8,75%	.	.	100,80	—0,05
CCT ECU	1985/93 9,75%	.	.	104,00	+0,53
CCT april 1992 10%............... 96,60	—
CCT julij 1992 IND . ............ 97,75	—0,05
CCT januar 1991 IND........	99,70	—0,25
CCT julij 1993 IND............... 95,45	—0,26
9.1. spr. %
CCT december 1990 IND	. .	100,05	—0,30
CCT februar 1991 IND ....	99,50	+0,05
CCT februar 1997 ............ 94,55	+0,11
CCT junij 1993 CV IND . .	. .	95,15	—0,05
CCT marec 1991 IND........	99,55	+0,05
CCT nov. 1993 CV IND______	96,70	—
CCT sept. 1993 CV IND ...	95,55	—0,16
CCT avgust 1992 ............. 97,70	+0,05
CCT avgust 1993 ............. 95,05	—0,16
CCT 1983/93 TR 2,5% _________ 86,20	+0,12
CCT avgust 1988/93 IND	. .	—	—
CCT avgust 1990 IND.......	99,60	—0,05
CCT avgust 1991 IND.......	99,95	—
CCT avgust 1995 IND.......	94,25	—
CCT avgust 1996 ............. 94,00	+0,05
CCT april 1991 IND ......... 100,50	—
CCT april 1992 .............. 97,90	—
CCT april 1995 IND .......... 93,30	—0,05
CCT april 1996 .............. 93,90	—0,05
CCT december 1990 IND	. .	101,90	—0,10
CCT december 1991 IND	. .	99,85	—0,05
CCT december 1995 IND	. .	95,70	—0,05
CCT december 1996 IND	. .	95,70	—0,05
9.1. spr. %
CCT ECU febr. 1994 ............ 100,40 —0,15
CCT ECU maj 1994 .............. 94,95 —0,05
CCT EFIM avg. 1988 IND . .	—	—
CCT ENI avg. 1988 IND . . .	—	—
CCT februar 1991	IND ... .	101,55	—
CCT februar 1992	IND________	98,95	+0,05
CCT februar 1992	9,8%	.	.	.	100,00	—
CCT februar 1995	IND	....	97,55	—
CCT februar 1996	............ 95,20	—
CCT februar 1997	IND___	94,55	+0,11
1
CCT jan. 1990 BA 12,5% . .	102,60	—
CCT jan. 1990 BB 12,5% . .	102,50	—0,19
CCT jan. 90 USL 12,5% . . .	102,25	—0,05
CCT januar	1991 IND.....	101,90	+0,10
CCT januar	1992	IND.	100,40	—
CCT januar	1992	11%- 100,55	—0,15
CCT januar	1993	IND.	97,30	—0,10
CCT januar	1996 CV IND . .	99,70	+0,71
CCT januar	1997	IND.	94,95	—0,05
CCT januar	1995	IND.	93,15	—
CCT januar	1996	IND.	95,70	—
CCT INAM jan. 89 12,5% . .	99,85	—
MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE

i
______________________________9.1. spr. %
ŽIVILSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO
Alivar ........................ 9240	+0,42
Buitoni .......................... —	—
Eridania ...................... 5905	+0,06
Perugina.......................... —	—
ZAVAROVALSTVO - BANČNIŠTVO
Alleanza Ass.................. 41000	—2,11
Alleanza Ass. risp. por. . . .	39390	+1,00
Assitalia..................... 16850	—1,17
Ausonia ....................... 2314	+0,56
Latina Ass. ord............... 17440	—0,17
Generali Ass.................. 44350	—0,22
Italia Ass.................... 12750	—
Abeille ..................... 108500	+5,33
La Fondiaria spa.............. 74190	—
La Previdente ................ 26900	+1,12
Lloyd Adriatico .............. 18500	—1,33
RAS fraz...................... 44610	'—0,08
RAS risp. port................ 19380	—0,10
Toro ord...................... 22700	+0,93
Unipol priv..................  18820	—0,42
Banca Comm. Italiana'. . . .	3640	+2,24
Banco di Roma ................. 8220	+4,71
Credito Italiano .............. 1809	+0,66
Interbanca ord.................... —	—
Mediobanca.................... 20330	—0,04
PAPIRNA INDUSTRIJA - CEMENT_______________
Cart. Burgo ord............... 14370	—0,20
L‘Espresso.................... 26135	—1,34
Mondadori .................... 22470	—1,83
Mondadori priv................ 12350	+0,08
Poligraf. Editoriale........... 4480	+0,67
Cementir ...................... 3820	+0,76
Italcementi.................. 127400	—0,23
9.1. spr. %
Unicem		25000	+ 0,08
Unicem risp		10700	+ 1,90
KEMIJSKA INDUSTRIJA	- OGLJIKOVODIKI	
Calp 		3050	—1,13
Fidenza Vetrar 1000 ...	7522	—0,76
Italgas 		2170	+ 0,50
Mira Lanza		44250	+ 0,45
Montedison 1000		2092	—0,61
Montefibre 		1590	—0,62
Pirelli 		3031	—1,20
Pirelli risp		2980	—0,66
Recordati ord		10790	+ 0,65
Saffa		8850	+ 0,05
Siossigeno		32900	+ 0,92
Snia BPD 		2795	—0,95
Snia Fibre 		1353	+ 0,22
Snia Tecnopolimeri ....	5900	+ 0,18
TRGOVINA - KOMUNIKACIJE		
Rinascente		4970	—0,12
Silos Genova			 '	—
Standa 		19700	—1,45
Standa risp. port		6870	—1,15
Alitalia cat. A		2160	—0,46
Alitalia priv		1280	+ 0,39
Italcable		12200	—
SIP 		2940	
SIP risp. port		2380	+ 0,42
Sirti		10000	+ 0,21
ELEKTROTEHNIKA - FINANCE		
Ansaldo Trasporti 		5550	—
Tecnomasio		1825	—
Bastogi................... 307	+0,40
Bonifiche Siele ...........
Bonifiche Siele risp.......
CIR - Comp. Ind. Riunite . .
CIR risp...................
Cofide.....................
Comau Finanziaria .........
Editoriale SpA ............
Euromobiliare .............
Ferruzzi Agric.............
Fidis......................
Fimpar ....................
Finarte ...................
Fiscambi Fielding..........
Fiscambi risp..............
Fornara ...................
Gaic ......................
Gemina.....................
Gemina risp................
Gerolimich.................
Gerolimich risp. port......
IFI priv...................
IFII fraz..................
IFIL risp. port. fraz......
Iniziativa Meta............
Iniziativa Meta risp.......
Italmobiliare..............
Pirelli & C................
Riva Finanziaria ..........
Sabaudia Finanziaria
Sabaudia risp. nc .........
Saes.......................
SME .......................
SMI Metalli................
SMI Metalli risp...........
SOGEFI.....................
Štet.......................
Štet risp. port............
9.1.	spr. %
32400	—1,51
10000	—1,85
5919	—0,77
5765	—1,28
5840	+ 0,68
2700	—
2830	—0,35
6320	—
1840	—0,48
6920	+ 0,50
1505	—
3700	+ 0,27
6430	+ 0,46
1700	+ 3,03
2334	—0,63
29500	—
1820	+ 0,05
1762	—0,50
95,00	+ 4,39
84,25	+ 4,01
19850	—0,75
4359	+ 0,92
2150	+ 0,46
150000	Z
7325	—
9820	—0,60
1874	—1,31
3880	+ 1,30
1140	+ 1,96
1001	+ 1,52
4269	+ 0,68
3881	—0,10
2996	+ 0,16
9.1. spr. %
Tripcovich 		6980	+ 0,43
Tripcovich risp. nc		2898	—0,13
NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO		
Attiv. Immobiliari		4240	—0,21
Calcestruzzi . 			11220	+ 0,08
Cogefar 		4990	—
Del Favero		4680	+ 0,97
Grassetto SpA 		12680	+ 0,39
IMM Metanopoli		1099	+ 0,18
Risanamento Napol! . . .	21500	+ 1,89
Vianini 		3175	—0,47
MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA		
Aeritalia ord		3149	—
Danieli & C		7840	+ 0,06
Data Consyst		. . .. 10200	+ 0,44
Fiar SpA				20310	—0,92
Fiat			 9928	—0,22
Fiat priv		6162	—0,64
Fiat risp			 5975	—1,07
Franco Toši 		. . . .	19550	—1,01
Gilardini			 12375	—0,12
Magneti Marelli 		3089	+ 0,12
Merloni		3090	—0,16
Necchi ord		3110	—2,20
Olivetti ord		9449	+ 0,53
Olivetti priv			 5580	+ 0,54
Pininfarina		. . . .	10095	—0,04
Rodriguez SpA		9380	+ 0,96
Safilo 		... .	7650	+ 1,32
Safilo risp		7200	—
Saipem		2580	+ 0,66
Saipem risp		2450	+ 1,28
Teknecomp 			 1260	+ 0,80
CCT jul. 88 EM 83 IND_______	—	—
CCT julij 1990 IND ......... 99,75	—
CCT julij 1991 IND.......... 100,15	—
CCT julij 1995 IND .......... 94,55	—
CCT julij 1996 .............. 94,15	—0,05
CCT maj 1991 IND............ 100,60	—
CCT maj 1992 ................ 96,95	+0,10
CCT maj 1995 IND............. 93,25	—
CCT maj 1996 ................ 93,80	—0,05
CCT maj 1997 IND............. 93,90	+0,05
CCT marec 1991 IND..........	100,45	—0,05
CCT marec 1995 IND..........	93,50	—
CCT marec 1996 .............. 94,55	—
CCT marec 1997 IND..........	94,30	+0,05
CCT nov. 1990 IND........... 99,75 —0,05
CCT nov. 90 EM 83 IND . . .	101,75 —0,05
CCT nov. 1991 IND........... 100,00	—
CCT nov. 1992 IND............ 97,80	+0,05
CCT nov. 1995 IND............ 95,00	+0,05
CCT nov. 1996 IND............ 94,50	—
CCT oktober 1993	IND_	95,80	—
CCT okt. 88 EM 83	IND . . .	—	—
CCT oktober 1990	IND_	99,70	—
CCT oktober 1991	IND_	99,90	—
CCT oktober 1995	IND_	94,50	—
CCT oktober 1996	IND_	94,00	—
CCT sep. 88 EM 83 IND . . .	—	—
CCT sep. 1990 IND............ 99,60	+0,05
CCT sep. 1991 IND............ 99,90	—
CCT sep. 1995 IND...........	94,50	—0,05
CCT sep. 1996 IND............ 94,05	—0,05
CTS marec 1994 IND..........	72,05	+0,49
CTS april 1994 IND ......... 72,65 —0,07
ED SCOL 1975/90 9% __________ 98,50	—
ED SCOL 1976/91 9% ....	100,00	—
ED SCOL 1977/92 10% . . .	98,40
REDIMIBILE 1980 12% . . .	101,60 —0,05
RENDITA —35 5% ............. 72,00	—
Abonmajska sezona v Contradi
Komika Georgea Feydeaua
Geppy Gleijeses in Arnoldo Fo&
Do kakšnih nevšečnosti lahko privede izvenzakonsko ljubezensko razmerje! Še posebej, če se oblastniška in narcisoidna ženska prilepi na mladega moškega, ki je vse življenje osvajal nežna srca, naenkrat pa se odloči za poroko, a nima korajže tega sporočiti svoji ljubimki. Zgodi se, da se mora mladi latin lover zares poročiti oziroma zaročiti, na njegovo zaroko v ugledno aristokratsko hišo pa je povabljena tudi ljubica, ki je uspešna pevka in bi morala s svojim glasom kratkočasiti goste. Lahko si mislimo, kaj se v tej hiši dogaja: skrivanje, tekanje, izogibanje neljubemu srečanju, srečanje samo in ljubimkanje, odkritje te razuzdane zveze, izgon iz hiše, na koncu pa vendarle ugoden razplet: mladi mož odločno zapodi svojo ljubimko in se poroči s tisto, s katero je sklenil zaročitveno zvezo.
George Feydeau je seveda mojster paradoksov, komedije, nemogočih zvez in zapletov, srečanj in farsičnih prividov, kar vse je prišlo do izraza v uprizoritvi gledališke skupine Geppy-ja Gleijesesa, ki je v soboto začela svoje nastope v okviru abonmajske sezone gledališča La Contrada. Un fil a la patte (svobodno bi lahko to prevedli Veriga na nogi) je neizbrisno s
pečatom velikega francoskega komediografa, ki je bil veliko let v senci, a prihaja do prave veljave prav v tem času, ko je vaudeville spet priljubljen. Komedija s tolikimi neverjetnimi obrati je sprožala v polno zasedeni dvorani salve smeha, vsa je bila prikrojena v smislu zabave in humorja (režija Armando Pugliese), z razgibanimi liki in dinamiko. Ob vlogi samega Gep-pyja Gleijesesa, ki je igral mladega zapeljevalca in ženina in ob Marilu Prati, ki je bila zavržena ljubimka, bi poudarili predvsem delež izjemno komične figure, ki jo je v obleki španskega generala ustvaril Arnoldo Foa. General je med najbolj komičnimi stvaritvami Feydeaua sploh, pravi biser humorja, ki ga je Foa ponazoril elegantno in smešno. V igri so nastopili še Milly Falsini, Andrea Cesari, Enrico Salvatore, Gea Martire, Alfre-do Vasco, Mila Vannucci, Nicola Di Pinto in Laura Martelli.
Komedija nudi torej obilo zabave in postavljena je v tem duhu. Nikjer ne moralizira ali poučuje, je pa zato toliko bolj živa in »trenutna«, sveža in komična, da razbremenjuje gledalca, ki se tri ure prepušča samo smehu.
MARIJ ČUK
PD Štandrež uprizorilo Nušičevo komedijo
Kaj bodo rekli ljudje...?
Branislav Nušič je našemu občinstvu dobro znan avtor, saj je bil na odru Slovenskega stalnega gledališča že večkrat uprizorjen in vedno so njegova dela doživela ugoden sprejem, saj jih odlikujejo humor, enostavna zgodba, ki se na odru zakomplicira in razpleta, tipičnost situacije in miljeja ter nekakšna ljudska morala. Zgodbe, ki jih Nušič pripoveduje, so nadčasovne, čeprav neizbežno obarvane z mišljenjem njegovega rodnega kraja in zato privlačne za vsak čas in prostor, saj skoraj vedno tematizirajo človekove slabosti ali celo njegovo topoumnost. Taka je tudi komedija »Kaj bodo rekli ljudje... ?«.
Dramski odsek PD Štandrež, ki uspešno deluje že vrsto let, je v nedeljo uprizoril Nušičevo delo, premiera pa je bila tudi v sklopu 6. srečanja goriških ljubiteljskih gledaliških skupin. Takoj na začetku je treba povedati, da je bila to tipična, a kvalitetna predstava gledališčnikov amaterjev. V sebi je imela vse odlike in slabosti amaterskega odra, ki jih lahko strnemo v sledeče: neposrednost, razposajenost, skrb za detajl in celoto, enostavnost, po drugi strani pa moteča izgovarjava, nekaj zastojev, neuravnoteženost v izraznosti vlog. Sicer pa korektna in dobra uprizoritev, kateri se je poznala profesionalna roka režiserja Emila Aberška, ki že vrsto let sodeluje s štandreškim odrom.
»Kaj bodo rekli ljudje...?« je komedija, ki govori o tem, kako lahko neka družina preoblikuje svoje življenje, da bi odgovarjala nekim družbenim normam oziroma javnemu, ljudskemu ali glasu množice, ki naredi iz muhe konja, a kljub temu groteskno vpliva na bivanje
in navade posameznika in družinske skupnosti. Ta ljudska volja seže celo tako daleč, da začne v bistvu razjedati to družinsko jedro in prižene stvar do meje vsakršnega razkroja. Le hip in vse bi propadlo, na »srečo« pa se stvari vrnejo v stari utečeni red, kar je rešitev. Morala: človek se mora požvižgati na mnenje in hotenja ljudi ter živeti svoje življenje, oblikovano po individualni volji. Le tako ostaja avtentično bitje.
Na taka in podobna vprašanja opozarja predstava PD Štandrež, ki govori o družini Tome in Stane, o njunih hčerkah, interferencah ljudi in mešetarjev, spremembi hišnega reda in vračanju v domačo strugo. Polna je komičnih momentov, katerih pa režiser Aberšek ni vodil v farso, držal jih je na uzdi in s tem uprizoritev discipliniral, da se ni razlila v mozaik ampak v celoto. Videli smo tudi nekaj posrečenih igralskih vlog, na prvem mestu pa bi vsekakor omenili Božidara Tabaja, ki je v nosilnem liku Tome dojal ton celotnemu dogajanju. Po nekoliko preveč efeminiranem začetku je bil Tabaj najbolj prepričljiv v trenutkih jeze in »norosti«. Lep delež predstavi je dala tudi Majda Paulin, pa vsi ostali: Valentina Pavio, Kristina Marušič, Marko Brajnik, Daniela Puja, Silvana Žnidarčič, Vladimir Boštjančič, Jordan Mučič, Ticiana Zavadlav, Anita Lutman, Mitja Breščak in Marko Tabaj. Sceno je oblikoval Lucijan Pavio. Pomembno ob vsem tem je dejstvo, da je bilo tokrat na odru veliko mlajših sil, ki so se prvič preizkusile v gledališki izraznosti in treba je reči, da uspešno.
MARIJ ČUK
Zanimiv poskus furlanskega založnika
Tudi v Furlaniji so pred koncem leta razne založbe izdale več knjig, ki naj bi bile kot nalašč za praznične dni. Med temi knjigami gre prav gotovo opozoriti na delo Giancarla Pretinija »Cirkus iz papirja« (založba Trapezio), zajetna publikacija velikega formata, ki vsebuje veliko ikonografskega materiala o zgodovini cirkusa. Knjiga je razdeljena na šest poglavij in opremljena z reprodukcijami lepakov, pogodb, znamk, kartic in podobic (vsega skupaj 440 ilustracij). Izid knjige nudi priložnost za nekaj podatkov o delu in liku Giancarla Pretinija.
Rodil se je v Venetu pred šestdesetimi leti (vendar je Furlan od nog do glave), po poklicu je trgovec, vendar s konjičkom, ki ga je silil, da z neverjetnim navdušenjem zbira iz leta v leto vse tisto, kar se navezuje na tako imenovani spektakel na trgu. Že pred leti
je prišel na misel, da bi izdal knjigo, ki pa je razni založniki niso hoteli uvrstiti v njihove programe, saj je bila vsebina »nevabljiva«. Zato je Pretini ustanovil svojo založbo Trapezio in najprej izdal knjigo »znanega neznanca« Antonia Franconija. Franconi je bil eden tistih Furlanov, ki se je uveljavil s tem, da je ustanovil moderni cirkus. Pretini je odkril njegov rojstni list v videmski cerkvi sv. Jakoba in nato je rekonstruiral Franconijevo življenje do ustanovitve Cirgue olympi-gue na Elizejskih poljanah v Parizu leta 1807. To je bil prvi primer, da so v cirkusu ob živalih in žonglerjih nastopili tudi klovni. Franconi je tudi izumil besedo cirkus.
Potem je Pretini leta 1987 izdal monumentalno delo v štirih knjigah, »Zgodovino potujočega spektakla«. Posebno pozornost je seveda namenil
furlanskemu zemljepisu. In tako spoznamo zgodovino Facanape, avtentične videmske maske, ki jo je leta 1800 oblikoval marionetist Antonio Reccar-dini; nadalje sledimo vsem spremembam, ki jih je doživljal sejem sv. Kate-rine v Vidmu; spoznamo osebnosti, kot je Leonida Casartelli iz Pasian di Pra-ta (dolga leta je vodila cirkus Medra-no) in ekvilibrista iz Buje Adelia Ton-dola; ob tem zvemo tudi o velikem navdušenju, s katerim je bil v deželi sprejet leta 1906 cirkus Buffala Billa. Vendar zanimanje in raziskave avtorja se ustavijo predvsem na najbolj drobnih likih: tistih, ki so na raznih trgih in trgičih poosebljali avtentični ljudski duh in ljudsko norost. Zato Pretini z veliko simpatijo piše o anonimnih čudežnikih, ki pretrgajo vse verige, požirajo ogenj in navdušujejo ljudi s svojimi potegavščinami.
TO JE PROSTOR ZA URESNIČITEV VAŠIH IDEJ!
razpisuje zbiranje ponudb
železniško in ^ gospodarstvo
ljubljena SLL^J
žto nova gorica 065 nova gorica, kolodvorska 8
interesentov, ki bi želeli sodelovati v skupnih naložbah kot udeleženec v mešanem podjetju ali najeti poslovne prostore za opravljanje dejavnosti drobnega gospodarstva (gostinske, storitvene ali proizvodne dejavnosti) oziroma skladiščne prostore za visoko kvalitetno blago.
Objekt oziroma prostori so v Novi Gorici ob Prvomajski ulici (nekdanji Prostori Vozil)
Podrobnejše informacije lahko dobite (pri) ŽTO Nova Gorica TOZD za UVP Nova Gorica, Kolodvorska 8 na telefonski številki 065 21-469 vsak dan razen sobote in nedelje od 8. do 15. ure.
Ponudbe pošljite najpozneje do 30. 1. 1989. V njej opišite program in način njegove uresničitve, navedite pogoje, ki jih je treba izpolniti v zvezi z njim, višino udeležbe, ki ste jo pripravljeni vložiti, ter predlog o obliki sodelovanja.
Interesenti lahko dobijo načrt prostorov, iz katerega je razvidna funkcionalna uporabnost proti plačilu 1.000.000,- din.
PREDNOST IMAJO DOBRE IDEJE IN IZDELANI PROGRAMI!
Ženski slalom v Mellauu za svetovni pokal
Naj večji ekipni uspeh Jugoslovank z 2. mestom Svetove in 4. Šarčeve
MELLAU (Avstrija) — S slalomsko preiskušnjo v švicarskem Mellauu je jugoslovansko Žensko smučanje doseglo največji ekipni uspeh. Ob drugem mestu, ki ga je dosegla zastavonoša jugoslovanskih smučark Mateja Svet, je treba dodati odlično četrto mesto Veronike Šarec. Sicer so Jugoslovani imeli v ognju še tretji adut, Katjušo Pušnik, ki je bila po prvem spustu na enajstem mestu, v drugem pa je na ciljni strmini, nekaj vratič pred koncem, zašla s proge.
Zmagovalka nedeljskega slaloma je bila Vreni Schneider, ki je s tem uspehom dosegla svojo 8 letošnjo zmago v svetovnem pokalu in z ogromno prednostjo vodi na lestvici za SP. Švicarska smučarka pa si je z zmago v Mellauu že zagotovila kristalni globus, kar zadeva slalomsko tekmovanje.
Po tekmovanju je bilo vzdušje v jugoslovanskem taboru izredno navdušujoče, saj takega uspeha nihče ni pričakoval.
Vrstni red slaloma: 1. Schneider (Švi.) 1'46"12; 2. Svet (Jug.] 1'46"40; 3. Chauvet (Fra.) 1'46"99; 4. Šarec (Jug.) 1 '47" 11; 5. Maierhofer (Av.) 1'47"68; 6. Von Gruenigen (Švi.) T48T8; 7.Gersch (ZRN) l'48"51i 8. Wachter (Av.) 1’43"43; 9. Salvenmoser (Av.) 1'48"51; 10. Percy (Kan.) in Oertli (Švi.) 1'48"95; 12. Gui-nard (Fra.) 1'49"32; 13. Nilsson (Šve.) 1'49"55; 14. D. Mogore (Fra.) T49"15; 15. Voelker (ZDA) 150"02.
Skupna lestvica za SP: 1. Schneider (Švi.) 232; 2. Maier (Av.) 118; 3. Svet (Jug.) 84; 4. Merle (Fra.) 75; 5. Wachter
Vreni Schneider (Švi.)
(Av.) 70; 6. Walliser (Švi.) 65; 7. Figini (Švi.) 59; 8. Mc Kinney (ZDA) 52;...14. Šarec (Jug.) 14.
Skupna lestvica slaloma: 1. Schneider (Švi.) 100; 2. Maierhofer (Av.) 43; 3. Von Grueningen (Švi.) 31; 4. Svet, Pušnik (obe Jug.) in Mc Kinney (ZDA) 30; 7. Fernandez Ochoa (Špa.) in Salvenmoser (Av.) 29; ...14. Šarec (Jug.) 14.
LAAX — Švicar Martin Hang je zmagovalec drugega superveleslaloma sezone v Laaxu. Kar zadeva boj za svetovno lestvico povejmo, da je Zur-briggen s 4. mestom izbojeval rahlo prednost pred neposrednim tekmecem, Girardellijem, ki je bil komaj 14. Italijan Alberto Tomba se je povsem dobro obnesel in dosegel 5. mesto; zelo slabo pa so to pot smučali Jugoslovani, saj je bil od njih najboljši Sašo Robič s 35. mestom.
Vrstni red superveleslaloma: 1. Hang (Švi.) 1'16" 14; 2. Enn (Av.) 1'16"48; 3. Mayer (Av.) 116"80; 4. Zur-briggen (Švi.) 116 '92; 5. Tomba (It.) 1T7"01; 6. Mader (Av.) 1T7"24; 8. Strolz (Av.) 1T7"31; 9. Eder (ZRN) 1T7"45; 10. Eriksson (Šve.) 1T7"58; 11. Runggaldi-er (It.) 1'17"59.
Skupna lestvica za SP: 1. Zurbrig-gen (Švi.) 140; 2. Girardelli (Lux.) 101; 3. Hoeflehner (Av.) 77; 4. Bittner (ZRN) 69; 5. Stock (Av.) 64; 6. Tomba (It.) 63; 7. Wasmaier (ZRN) 69.
Skupna lestvica superveleslaloma: 1. Zurbriggen (Švi.) 37; 2. Piccard (Fra.) 29; 3. Hang (Švi.) 28; 4. En (Av.) 26; 5. Tomba (It.) 23.
Tekmovanja za svetovni pokal v moški konkurenci se bodo nadaljevala danes, ko bo v Kirchbergu veleslalomska preizkušnja, kjer bo Zurbriggen skušal obdržati prednost pred zasledovalci, predvsem pred Giradellijem in Tombo, ki sta najresnejša kandidata, ob Švicarju, za dosego velikega kristalnega globusa.
Prvaki krepko zaostajajo
Medtem ko Inter in Napoli nadaljujeta svojo zmagovito pot (Milančani so zmagali doma z zadetkom Serene proti Bologni, Neapeljčani pa v gosteh z golom Carece proti Torinu), je nedeljsko kolo prve italijanske nogometne lige potekalo v znamenju derbija v Rimu med domačo Romo in turinskim Juventusom. Srečanje je bilo še kako pomembno, saj je odločalo, katera ekipa bo tretji tekmec v boju za »scudetto«.
Pravi junak derbija v Rimu je bil Ju-ventusov vratar Tacconi, ki je branil zares izredno. Nič pa ni mogel proti enajstmetrovki, ki jo je uspešno izvedel Gi-annini.
Še en vratar je bil junak nedeljskega srečanja, to je Rossi, vratar Cesene, proti kateremu nič niso mogli Milanovi napadalci. Državni prvaki Milana sedaj zaostajajo kar za 10 točk za vodilnim Inter-jem. Take krize tega moštva, ki je še pred nekaj meseci zmagovalo vsepovsod, ni pričakoval nihče.
Od ostalih srečanj naj omenimo težko osvojeno točko doma Sampdorie proti Atalanti, zanesljivo zmago Ascolija (Cvetkovič je bil strelec dveh golov) proti Veroni in Fiorentine proti Laziu ter zlata vredni točki v boju pred izpadom Lecceja proti Pescari.
Igralci Napolija zelo tvegali ...
Po zmagovitem srečanju v Turinu se je večina nogometašev Napolija skupno s sodnikom Lanesejem preselila v Genovo, kjer naj bi poletela za Neapelj. Ko je letalo že drvelo po pisti, je prišlo do hude okvare kolesa in potniki se lahko le zahvalijo prisebnosti in spretnosti pilota, ki je uspel letalo zaustaviti, da ni prišlo do prave katastrofe.
Nogometaši Napolija in Lanese so nato menjali letalo in vendarle srečno pristali v Neaplju.
Udinese: pomembni sta predvsem točki ...
Sicer še kar številni gledalci se v nedeljo na drugoligaškem srečanju v Vidmu med domačim Udinesejem in Cosen-zo gotovo niso zabavali. Nasprotno! Obe ekipi sta prikazali nadvse poprečno igro
Najpomembnejše je, da je videmski drugoligaš zmagal (gola sta dala Branca in De Vitis iz enajstmetrovke) in je tako osvojil dragoceni točki, s katerima je ohranil tretje mesto na lestvici. Udinese se je tudi približal na eno samo točko od Barija, ki je v tem kolu izgubil v Mesini s kar 0:3.
Vodilna Genoa pa se je morala v Parmi zadovoljiti s točko.
Triestina: tretja po prvem delu
Proti zadnjeuvrščenemu Spalu iz Ferrare je Triestina dosegla minimalno zmago doma, in to še povrhu z avtogolom. Tržaško moštvo pa z igro gotovo ni zadovoljilo in brez napora* tudi doseglo obe točki.
Končal se je tako prvi del tega prvenstva. Spezia je prva na lestvici s 23 točkami, točko manj ima Prato, tretje mesto pa si delita Triestina in Reggiana, ki imata po 21 točk. Tržačani so doslej igrali s spremenljivo srečo. Na dlani pa je, da moštvo ima veliko »rezerve«, ki je ni znalo doslej še izkoristiti.
Košarka: derbi v Milanu Philipsu
Milanski Philips je v 14. kolu italijanske košarkarske A-l lige zanesljivo premagal državne prvake Scavolinija iz Pe-sara in je tako na vrhu lestvice dohitel
moštvo Enichema iz Livorna, ki je izgubilo v Trevisu proti Benettonu.
Za podvig je poskrbela rimska Phono-la, ki je doma odpravila bolonjski Knorr. Skansijevo delo pri rimskem moštvu naj bi torej že dalo prve sadove. Če je Skansi imel tokrat srečno roko, pa to ne velja za ostala jugoslovanska predstavnika v tej ligi. Novoselov Paini iz Neaplja je kar doma izgubil proti ekipi Cantine Ri-unite, medtem ko je Radovanovičev Hitachi ostal przanih rok v Turinu proti Ipifimu.
V	A-2 ligi pa je Braga iz Cremone nepričakovano sama v vodstvu. Zmagal je tudi Dalipagičev Glaxo v Pescari. Po sobotni zmagi v deželnem derbiju si je videmski Fantoni nekoliko opomogel, medtem ko je goriški San Benedetto že v skupini ekip, ki se borijo proti izpadu.
Stefanel: s polno paro tudi v Ferrari
Da se je temeljito delo tudi med prazniki še kako izplačalo, je bilo jasno na nedeljski tekmi v Ferrari, kjer je tržaški Stefanel kar nadigral domače moštvo COOP.
Tržaški košarkarji so tako na najboljši način končali prvi del prvenstva. Zanesljivo so na vrhu lestvice s kar šestimi točkami prednosti pred ekipama iz Sas-sarija in Vareseja. Doslej so Tanjevičevi varovanci le dvakrat izgubili.
Pokal pokalnih prvakov: danes Snaidero in Gibona
V	tretjem četrtfinalnem kolu skupine A bo danes Snaidero iz Caserte gostoval pri francoskem Choletu, medtem ko bo v skupin B zagrebška Cibona gostovala v Atenah, kjer se bo pomerila z moštvom AEK.
Nogomet: končal se je zimski prestopni rok v Jugoslaviji
Velikih novosti ni bilo
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Potem ko se je v Jugoslaviji konec leta končal zimski prestopni rok nogometašev in večji klubi tu in tam še lovijo igralce iz manjših klubov, ki imajo nastope v dveh mesecih, je večina klubov tudi že začela s pripravami za nadaljevanje sezone, ki bo steklo 26. februarja.
Pred in med prestopom je bilo veliko pompa v zvezi s prestopi mnogih asov, toda zgodilo se ni prav nič pretresljivega. Čeprav so se v časopisnih naslovih dan za dnem vrstila tudi taka imena, kot so Vokrri, Mrkela, Šuker, Musemič, Djukič, Mladenovič, Dimit-rijevič, je skoraj vse ostalo pri starem.
To še zlasti velja za velike klube, ki niso upali prodati niti najbolj zgrešenih »investicij«, seveda z razlogom, da se ne bi okrepila konkurenca. K takemu razpletu pa so veliko prispevale tudi astronomske cene, ki ne zaostajajo prav dosti za zahodnoevropskimi. Na letošnji borzi je bil naj dražji mladi Osiječan Šuker, za katerega bi bilo treba plačati kar 750.000 mark. Seveda kupca ni bilo, čeprav so nanj štartali tudi vsi štirje klubi velike četverice.
Nekaj novosti pa bo vendarle, še najbolje in poceni je kupil zagrebški Dinamo, ki je angažiral Djurdjeviča iz Čelika in Topiča iz Rudarja. Izmed beograjskih klubov je le Partizan dobil eno pomembnejšo okrepitev: član ekipe mladinskih svetovnih prvakov Petrič (doslej Beograd) je novi član Partizana.
Crvena zvezda se ni okrepila, zato pa je dobila novega trenerja. To je legendarni as Dragoslav Šekularac, ki je naposled le dočakal svoj trenutek. Toda ni mu bilo lahko, kajti beograjski klub se je po odstopu Stankoviča za njegovim hrbtom pogajal z Ivičem in Blaževičem, ki delata v francoskih klubih in nista mogla čez noč urediti prestopkov. Šekularčev pomočnik je Vladimir Petrovič »Pižon«, ki je končal igralsko pot.
Veliko je bilo govora tudi o spremembi na krmilu Partizana. Očitno je, da mladi trener Vukotič ni kos nalogi. Vodstvo kluba mu je skušalo dodati »supervisorja« - nekdanjega selektorja Miloša Milutinoviča, toda te ponudbe zaradi nekoliko omejenih pristojnosti ni sprejel. Pač pa je Vukotič dobil sodelavca - Ivana Golca, ki se je kalil v Angliji, utegne pa se zgoditi, da bo
imel spomladi prav on glavno besedo. Ob Stankoviču je trenersko mesto izgubil tudi Duvančič iz Slobode, ki so ga zamenjali kar igralci, ni pa še znano, kdo ga bo zamenjal.
Tudi pri ljubljanski Olimpiji, ki je tretja v II. ligi in ima lepe možnosti za uvrstitev v I. ligo, so imeli v prestopnem roku precej ambicij. Toda tudi za Bežigradom se ni zgodilo nič velikega. Ali pač! Iz Zrenjanina so prišle vesti, da je v tabor Proleterja, ki je drugi na lestvici, prišla finančna inšpekcija in temu klubu pošteno zmešala štrene. Nekaj ljudi se je znašlo celo za rešetkami, predsednik kluba pa je moral odstopiti. To seveda pomeni, da so se možnosti Olimpije izdatno povečale, saj bo eden najhujših tekmecev bržkone finančno propadel.
Sicer pa je Olimpija dobila nekaj okrepitev, ki pa so po slovesu daleč od imen, o katerih se je govorilo. Tako je iz titograjske Budučnosti prišel rezervist Božovič, iz enega najslabših drugoligašev Bačke Pisanj uk in Tešič, iz novogoriških Vozil pa Valentinčič. Na tega mladega Goričana trener Šoš-kič še največ stavi, Olimpija pa ga je dobila šele potem, ko so Vozila odškodnino s treh zmanjšala na eno milijardo.
Italijanska A liga
IZIDI 12. KOLA
Ascoli - Verona 3:0, Cesena - Milan 1:0, Como - Piša 1:1, Fiorentina - Lazio 3:0, Inter - Bologna 1:0, Lecce - Pescara 1:0, Roma - Juventus 1:3, Sampdoria -Atalanta 1:1, Torino - Napoli 0:1.
LESTVICA
Inter 22, Napoli 19, Juventus 17, Sampdoria 16, Atalanta in Roma 15, Milan in Fiorentina 12, Lazio, Como in Pescara 10, Verona, Cesena in Lecce 9, Torino, Ascoli in Piša 8, Bologna 7.
PRIHODNJE KOLO
Atalanta - Ascoli, Bologna - Lecce, Fiorentina - Juventus, Verona - Cesena, Lazio - Roma, Milan - Como, Napoli -Inter, Pescara - Sampdoria, Torino - Piša.
Italijanska B liga
IZIDI 17. KOLA
Barletta - Ancona 1:0, Catanzaro - Ta-ranto 2:0, Cremonese - Avellino 1:1, Em-poli - Reggina 3:0, Messina - Bari 3:0, Monza - Licata n. o., Padova - Brescia 1:0, Parma - Genoa 1:1, Sambenedettese -Piacenza 0:0, Udinese - Cosenza 2:0.
LESTVICA
Genoa 26, Bari 23, Udinese 22, Cremonese 20, Avellino 19, Catanzaro, Cosenza in Parma 18, Messina, Empoli, Padova in Reggina 17, Ancona 16, Brescia, Barletta in Taranto 14, Piacenza 13, Licata ih Monza 12, Sambenedettese 11.
PRIHODNJE KOLO
Ancona - Cosenza, Avellino - Barletta, Bari - Padova, Brescia - Parma, Catanzaro - Messina, Genoa - Udinese, Licata -Sambenedettese, Piacenza - Empoli, Reggina - Cremonese, Taranto - Monza.
Italijanska A-1 liga
IZIDI 14. KOLA
Allibert - Snaidero 108:102, Philips -Scavolini 108:98, Vismara - Alno 96:82, Phonola - Knorr 86:83, Arimo - Divarese 89:80, Ipifim - Hitachi 82:68, Benetton -Enichem 81:74, Paini - Riunite 74:76.
LESTVICA
Philips in Enichem 20, Allibert in Benetton 18, Scavolini, Knorr, Vismara in Snaidero 16, Paini in Divarese 14, Arimo 12, Riunite, Ipifim in Hitachi 10, Phonola 8, Alno 6.
PRIHODNJE KOLO
Scavolini - Allibert, Divarese - Ipifim, Snaidero - Benetton, Knorr - Paini, Enichem - Vismara, Riunite - Phonola, Hitachi - Arimo, Alno - Philips.
Italijanska A-2 liga
IZIDI 14. KOLA
Neutroroberts - Standa 85:82, Caripe -Glaxo 84:86, Fantoni - San Benedetto 98:95, Annabella - Teorema 95:120, Filo-doro - Irge 103:91, Marr - Jollycolombani 98:88, Sangiorgese - Kleenex 71:87, Braga - Sharp 98:94.
LESTVICA
Braga 22, Standa 20, Neutroroberts in Filodoro 18, Irge, Glaxo in Marr 16, Jol-lycolombani in Fantoni 14, San Benedetto, Annabella in Kleenex 12, Sharp in Sangiorgese 10, Teorema 8, Caripe 6.
PRIHODNJE KOLO
Irge - Marr, Standa - Sangiorgese, Sharp - Filodoro, Jollycolombani - Fantoni, Kleenex - Braga, San Benedetto -Annabella, Glaxo - Neutroroberts, Teorema - Caripe.
Italijanska C-1 liga
TRIESTINA - SPAL	1:0 (0:0)
STRELEC: Dozio v 50. min. (avtogol)
TRIESTINA: Cortiula, Butti (od 57. min. Pasgualini), Costantini, Tomasoni (od 86. min. Polonia), Cerone, Danelutti, De Falco, Papais, Russo, Lenarduzzi, Si-monetta.
SPAL: Fontana, Vertoni, Comba, Mas-trocingue, Dozio, Biolcati, Novelli, Brescia, Fattori (od 65. min. Carta), Cini, Su-perbi (od 57. min. Monguzzi).
IZIDI 17. KOLA
Carrarese - Venezia Mestre 0:0, Cente-se - Arezzo 0:0, Modena - Pro Livorno 3:1, Montevarchi - Derthona 0:0, Prato -Reggina 1:0, Spezia - Lucchese 1:0, Trento - L.R. Vicenza 2:4, Triestina - Spal 1:0, Virescit - Mantova 2:2.
LESTVICA
Spezia 23, Prato 22, Reggiana in Triestina 21, Lucchese in Carrarese 20, Modena 19, Montevarchi 18, Dethona 17, Mantova in Centese 16, Trento, Virescit in Arezzo 15, Venezia Mestre 14, Pro Livorno 12, L.R. Vicenza in Spal 11.
PRIHODNJE KOLO
Arezzo - Trento, Centese - Carrarese, Derthona - Spezia, Lucchese - Modena, L.R. Vicenza - Prato, Mantova - Triestina, Pro Livorno - Spal, Reggiana - Virescit, Venezia Mestre - Montevarchi.
Meddeželna liga
PRO GORIZIA - OPITERGINA	0:0
PRO GORIZIA: Fabro, Candutti, Cal-vani, Cotterle, Lazzara, Candoni, Della Valentina (od 76. min. Muccin), Gon, Romano (od 60. min. Lugnan), Gaicometti, Trevisan.
OPITERGINA: Zambon, Frausin, Pio-vesan, Serafin, Lescarini, Bincoletto, D -Oriano P., Fosco, Roman, Franca (od 86. min. Roiter), Bertazzon (od 88. min. D O-riano A.).
IZIDI 17. KOLA
Bassano - Monfalcone 2:1, Caerano -Pievigina 0:0, Conegliano - Montebellu-na 0:0, Gemeaz - Union Clodia 1:1, Mira -Cittadella n. o., Pasianese - San Dona 1:1, Pro Gorizia - Opitergina 0:0, Tombolo -Miranese n. o., V. Venelo - Sacilese 0:0.
LESTVICA
Cittadella 25, Tombolo in Pro Gorizia 19, Mira, Montebelluna, Bassano, Conegliano in Caerano 18, Opitergina, Union Clodia, Monfalcone, San Dona in Pievigina 17, V. Venelo 16, Sacilese in Gemeaz 14, Pasianese 13, Miranese 7.
PRIHODNJE KOLO
Caerano - Conegliano, Miranese - Gemeaz, Opitergina - Cittadella, Pievigina - Monfalcone, Pro Gorizia - Mira, Sacilese - San Dona, Tombolo - Pasianese, Union Clodia - Montebelluna, V. Venelo -Bassano.
Altobelli je dosegel prvi Juventusov zadetek
Italijanska B-1 liga
COOP FERRARA -
STEFANEL	86:112	(41:49)
COOP: Gurtner 6, Chiavieri, Ansaloni 10, Natali, Morelli 6, Magri 10, Manzin 22, Cavallari 6, Coppo 6, Cenderelli 20.
STEFANEL: Procatcini 13, Pilutti 14, Bonino 8, Bianchi 16, Colmani 10, Lokar 4, Cantarello 10, Zarotti 12, Maguolo 19, Sartori 6.
IZIDI 15. KOLA
Faciba - Delizia 105:108, Coop - Stefanel 86:112, Inalca - Ranger 80:90, Electro-lux - Mestre 98:100, Ragusa - Benati 83:86, Rieti - Docksteps 90:74, Marr - Sas-sari 91:87, Conad - Racine 83:74.
LESTVICA
Stefanel 26, Numera in Ranger 20, Conad 18, Benati, Čuki, Marr, Racine in Coop 16, Delizia in Sebastjani 14, Virtus, Docksteps in Inalca 12, Electrolux 10, Faciba 0.
PRIHODNJE KOLO
Benati - Faciba, Virtus - Coop, Inalca -Čuki, Marr - Sebastiani, Ranger - Numera, Electrolux - Conad, Docksteps - Racine, Delizia - Stefanel.
totip		
1.	— 1. Erving Fc	X
	2. Fiona Galla	2
2.	— 1. Free di Jesolo	X
	2. Grif Sca	X
3.	— 1. Florida Jet	2
	2. Erz di Jesolo	X
4.	— 1. Gadino Mas	1
	2. Estro del Mare	X
5.	— 1. Frog Bi	X
	2. Egeo	X
6.	— 1. Shannon Cottage	X
	2. Hatal Boy	X
	KVOTE	
12 (58 dobitnikov)	10.512.000	lir
11 (1.617 dobitnikov)	375.000	lir
10 (15.236 dobitnikov)	39.500	lir
Ascoli - Verona	1
Cesena - Milan	1
Como - Piša	X
Fiorentina - Lazio	1
Inter - Bologna	1
Lecce - Pescara	1
Roma - Juventus	2
Sampdoria - Atalanta	X
Torino - Napoli	2
Barletta - Ancona	1
Sambenedettese - Piacenza X Monopoli - Campobasso	X
Cecina - Pro Vercelli	X
KVOTE
13 (207 dobitnikov)	61.455.000 lir
12 (8.386 dobitnikov)	1.516.000 lir
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (15. 1.): Atalanta - Ascoli, Bologna -Lecce, Fiorentina - Juventus, Verona - Cesena, Lazio - Roma, Milan - Como, Napoli - Inter, Pescara - Sampdoria, Torino - Piša, Ancona - Cosenza, Reggina - Cremonese, Rimini - Torres, Poggibonsi - Alessandria
MOŠKA B-2 LIGA
IZIDI 15. KOLA
Asola - San Dona	76:66
Čampi Bis - Oderzo	78:76
Castelfranco - Ravenna	67:84
Castel S. P» - Stefanel	84:82
Faenza - Malaguti	87:99
Imola - Petrarca	98:87
JADRAN - Dueville	77:60
Virtus Pd - Montebelluna	96:92
LESTVICA	
Malaguti
Virtus Pd
Ravenna
Oderzo
Castel S. P.
Faenza
JADRAN
Imola
Čampi Bis
Dueville
Petrarca
Castelfranco
Montebelluna
Asola
San Doni
Stefanel
15 12 15 11 15 10 15 10 15 10 15 9
15
15
15
15
15
15
15
15
15
15
5 10 5 10 5 10 5 10 4 11 2 13
1385:1271 24 1270:1199 22 1367:1219 20 1193:1147 20 1219:1225 20 1240:1183 18 1324:1294 18 1351:1364 18 1338:1364 14 1131:1195 14 1327:1308 10 1091:1106 10 1309:1331 10 1325:1389 10 1118:1224 8 1150:1337 4
PRIHODNJE KOLO Dueville - Asola, JADRAN - Castel S. P., Castelfranco - Faenza, Čampi Bis - Imola, Stefanel - Montebelluna, Oderzo - Petrarca, Virtus Pd - Ravenna, San Dona - Malaguti.
JADRANOVI STRELCI Ban 309, Čuk 184, Daneu 158, Rauber 157, Gobbo 157, Starc 157, Manzano 118, Sosič 68, Persi 13, Corsi 3, Arena 2.
MOŠKA D LIGA
IZIDI 10. KOLA
POM Tržič - Miane	93:79
Soteco - Ponte di Piave	89:91
Roncade - Tecnoluce	97:69
Mogliano - Latisana	89:71
Ormelle - BOR RADENSKA 92:83 Inter 1904 - Autosandra	74:75
Arniči PN - Arte GO	93:74
Roncade	LESTVICA 10 8 2			839:732 16
Arniči PN	10	8	2	877:776 16
Soteco	10	7	3	828:733 14
Mogliano	10	7	3	859:790 14
Arte GO	10	6	4	774:811 12
Latisana	10	5	5	834:783 10
Tecnoluce	10	5	5	793:819 10
PON Tržič	10	4	6	826:807 8
Ponte Piave	10	4	6	847:856 8
Autosandra	10	4	6	752:799 8
BOR RADEN.	10	3	7	811:891 6
Miane	10	3	7	735:825 6
Ormelle	10	3	7	731:801 6
Inter 1904	10	2	8	772:818 4
PRIHODNJE KOLO (14.				in 15. t. m.)
Latisana - Soteco; Tecnoluce - PON Tržič; Miane - Roncade; Mogliano -Ormelle; Arte GO - Inter 1904; Autosandra - Arniči PN; Ponte Piave -BOR RADENSKA.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO Na Tržaškem
IZIDI 10. KOLA Intermuggia - Barcolana Alabarda - CGI Milje Liberas - CICIBONA Ferroviario - KONTOVEL ES
Scoglietto - BREG ADRIAT. CUS - Motonavale
79:87
87:94
89:84
93:95
51:50
70:78
LESTVICA
CGI Milje
Scoglietto
Intermuggia
Alabarda
Barcolana
10 10
KONTOVEL ES 8
Ferroviario
Libertas
CICIBONA
Motonavale
BREG ADRIA.
CUS
882:833 20 609:524 14 768:727 12 767:727 10 662:639 10 662:669 10 735:744 8 704:774 6 655:706 4 586:616 4 576:610 2 663:758 2
PRIHODNJE KOLO (14. in 15. t. m.) CICIBONA - CUS; KONTOVEL ES -Intermuggia; BREG ADRIATHERM -Ferroviario; Barcolana - Libertas; Motonavale - Alabarda; CGI Milje -Scoglietto.
Rokomet: na sobotni tekmi v moški C ligi
Tesen poraz Krasa Trimac
SAN DONA’ Dl PIAVE - KRAS TRIMAC	31:28 (15:14)
KRAS TRIMAC: Klinc, Glavina, Milič 3, Vremec 3, Raseni 1, Sosič 8, Sardoč 8, Fonda, Oberdan, Simoneta 5.
Kljub porazu so krasovci zadovoljili, saj so se znali pošteno upirati izkušenim igralcem iz S. Donaja, med katerimi je bilo tudi nekaj veteranov iz A lige. Omeniti je treba tudi, da so naši fantje odpotovali v S. Dona s hudo okrnjeno postavo. Najvidnejši sta bili odsotnosti Kozloviča in pa Grudna, ki je praktično nenadomestljiv v obrambi.
Domačini so v začetku tekme podcenjevali naše, a kaj kmalu so morali spremeniti odnos do igre, saj so krasovci v 13. min. že presenetljivo vodili z 8:4. Le s pomočjo nekaterih dvomljivih odločitev sodniškega para je nasprotnikom uspelo izenačiti in povesti pred koncem prvega polčasa.
V drugem delu tekme so Lazarjevi varovanci nadaljevali s svojo igro in onemogočili nasprotnikom, da bi se »odlepili«. Izid tekme je bil tako v dvomu vse do zadnje minute, ko je prišla na dan večja izkušenost domačinov, ki so spretno izrabili nekatere naivne napake naših rokometašev in si zagotovili zmago.
Krasovci so torej pustili dober vtis, s kančkom sreče pa bi jim prav gotovo uspelo vsaj remizirati. Ugodno sta presenetila Simoneta in Vremec.
(Pjotr)
KBA/
Standardni igralci Krasa Trimac: (od leve) Vojko Sosič, Marko Sardoč in
Gabrijel Raseni
LIBERTAS - CICIBONA 89:84 (54:38)
CICIBONA: Kovačič 9 (1:1), Perčič, Jogan 23 (5:10), Pertot, Semen 10 (2:2), Lippolis 4, Jankovič 2, Gregori 18 (4:6), Semen 5 (1:2), Pieri 13. TRI TOČKE: Jogan 2, Pieri 1. PON: Š. Semen (37), A. Semen (38), Pieri (38), Lippolis (39), Kovačič (39).
Cicibonaši so pričeli novo leto na enak način, kot so končali staro, to je z nerodnim porazom proti povprečnemu nasprotniku. Ob povratku Andreja Pierija pa je treba zabeležiti odsotnost obeh standardnih playmakerjev Smot-laka in Volka zaradi bolezni.
Prvi polčas je bil za naše res katastrofalen. V drugem polčasu so plavi dali vse od sebe in so z dobro consko obrambo počasi nadoknadili visok zaostanek. V 37. min. je bil izid 79:77 za domačine, nakar je sodnik v pičlih dveh minutah poslal na klop kar pet naših igralcev zaradi osebnih napak. Igralci Libertasa so tako ohranili minimalno prednost in osvojili dragocen par točk. Cicibonaše je treba pohvaliti za prikazano igro v drugem delu. (V. Jogan)
SCOGLIETTO - BREG
ADRIATHERM	51:50 (25:25)
BREG ADRIATHERM: Canciani 6, Piščanc, Corbatti 8 (1:2), R. Žerjal (0:1), Bandi, Barini 20 (4:7), B. Žerjal (0:2), Slavec 6 (0:2), Furlan 2, Mezzavilla 8 (4:6).
PON: Furlan (33), Barini (37). TRI TOČKE: Corbatti 1.
Tekma proti drugouvršeni ekipi Scoglietta ]e bila vseskozi izenačena, Brežani pa so igrali posebno zanesljivo v obrambi, kjer so onesposobili nasprotnikovega centra Plisko, ki je po splošnem mnenju najboljši igralec v ligi. Tokrat pa je dosegel le sedem točk. Izid je bil stalno zelo nizek, ker sta obe obramni zaigrali zelo zbrano in učinkovito.
V začetku drugega polčasa je Breg povedel s 35:29, vendar pa se je takrat poškodoval Mezzavilla, ki je dotlej dobro vodil Bregovo obrambo. Nasprotniki so tako dosegli Brežane, izid pa je bil izenačen prav do konca tekme. Breg je imel devet sekund pred koncem celo zmagovito žogo v rokah, vendar pa so igralci zgrešili zadnji prodor. Pohvalo si zasluži predvsem, obramba. (L. Koren)
ŠD BREG
organizira smučarske izlete 15., 22. in 29. 1. ter 12. 2. 1989 v Sappado. Vpisovanje v telovadnici v Dolini jutri, 9., in torek, 10. januarja, od 20. do 21. ure.
SK BRDINA
Priredi smučarski izlet na Monte Elmo ' Šesto v nedeljo, 15. t. m. Vpis na sedežu v torek in četrtek od 19. do 21. Ure v Proseški ul. 131 na Opčinah. Vsi ljubitelji smučanja so vabljeni!
ZSŠDI
obvešča, da danes, 10. t.m. odpade plavalni tečaj v Lipici.
Odbojkarsko društvo Bor
iskreno čestita svojemu trenerju Saš-ku in soprogi Nataši, ob rojstvu male
KAJE
košarkarska prvenstva

Košarka: Jadran doma dosegel svojo tretjo zaporedno zmago
Zrelost in odgovoren pristop do igre
JADRAN - BERTON DUEVILLE	77:60 (34:30)
JADRAN: Starc 8 (4:5), Persi, Čuk 10, Manzano 22 (0:2), Corsi, Sosič 2, Gobbo 8, Rauber 4, Ban 18 (3:3), Daneu 5 (3:5).
BERTON DUEVILLE: Rossato 2, Barbiero 7 (3:6), Bortoli 5 (0:1), Zuppel 4 (2:4), Mescalchin 12 (3:4), Michelon 11 (1:5), Sartori 15 (1:1), Rossato, Rampon 4 (2:2), Cumerlato.
SODNIKA: Filazzola (Matera) in Dell’AquiIa (Foggia). PM: Jadran 10:15, Dueville 13:23. ON: Jadran 18, Dueville 23. PON: Čuk (30). POŠKODOVAN: Michelon (33). TRI TOČKE: Manzano 2, Ban 3. GLEDALCEV: 1200.
Moška igra z obeh strani, dobra Jadranova obramba in marljiv napad, izredna stabilnost v vrstah naših: to so značilnosti nedeljske tekme, na kateri je Jadran zmagal povsem zasluženo ter tako dokazal, da se boj za prva mesta na lestvici in torej za uspešno izhodišče v play-offu vsekakor nadaljuje. Tekma je bila zelo trda in nervozna, saj sta sodnika z nekolikom čudnim kriterijem sojenja dupuščala pretirano »agonistične« posege pod košema, tako da tehnična plat obeh ekip tokrat ni mogla izstopati. Boj se je nadaljeval prav do zadnje sekunde tekme, saj je bila zmaga »plavih« gotova le v zadnjih minutah igre.
Jadran je takoj povedel z 8:0, vendar pa ga je nasportnik na polovici prvega polčasa celo prehitel (17:19). Ban in tovariši so nato do konca polčasa stalno vodili za nekaj točk ter ga tudi zaključili v svojo korist. Najboljši na igrišču je bil v tem delu tekme Manzano, kateremu je uspevalo »vse«, vendar pa moramo poudariti, da so se vsi igralci Jadrana zelo vestno držali trenerjevih navodil ter bili vsi maksimalno koncentrirani. V obrambi so poskušali najprej z »mož-moža« ter 1-3-1, vendar se je nato še najbolj obnesla solidna »klasična« cona 2-3. Zanimivo je, da ni Ban v prvem polčasu dosegel niti točke, kar se ne dogaja od »pamtiveka«.
V drugem delu igre je bila prva »emocija« prva trojka Marka Bana v 33. minuti, kar je med gledalci povzro-
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI - 2 TOČKI: Starc 2:8; Čuk 4:8; Manzano 8:9; Sosič 1:4; Gobbo 4:6; Rauber 2:2; Ban 4:8; Daneu 1:7. 3 TOČKE: Starc 0:1; Manzano 2:6; Ban 3:7. SKOKI: Starc 4 v obrambi, 1 v napadu; Čuk 2, 2; Manzano 1, 1; Sosič 2, O; Gobbo 2, 0; Rauber 2, 1; Ban i. 1; Daneu 10, 2. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Starc 4, 1; Čuk 1, 2; Manzano 3, 2; Sosič 1, 2; Gobbo 2, 0; Rauber 1, 0; Ban 3, 3; Daneu 0, 2. ASISTENCE: Starc 3; Manzano 1; Sosič 1.
čilo val navdušenja. Slednji dokazuje, kako je Marko res priljubljen med našimi ljubitelji košarke. Vodstvo Jadrana se je nekoliko povečalo ter do sredine polčasa nihalo med osmimi in dvanajstimi točkami. Nasprotnik ni in ni hotel popustiti, na igrišču pa so se pod košema odvijali pravi boji »na nož«, vendar vedno v športnem duhu in seveda brez hudobije. Tu sta nekoliko izstopala Ban, ki se je končno razigral in zaigral v stilu »Atile« (strah in trepet sovražnikov) ter Daneu, ki je polovil nekaj zelo uporabnih žog.
Po poškodbi korpulentnega Miche-lona, kateremu je ob odhodu z igrišča športna publika daljše ploskala, se je končno tehtnica tekme odločilno nagibale na Jadranovo stran. Na koncu so si plavi še za publiko privoščili nekaj atraktivnih potez, kar je bilo dokaz, da je tekme konec. Jadran je vsekakor pokazal zrelo, umirjeno in odgovorno igro, kar daje dobro upati za bodoče nastope. (D. Jelinčič)
Brumen: Končno stabilnost in konstantnost!
Po zaključku tekme je bil Jadranov trener Peter Brumen nadvse zadovoljen. Na izrecno vprašanje, kaj in kdo je tokrat odločil tekmo, je tako odgovoril: »Stabilnost v igri! Tokrat ni bilo v igri jadranovcev običajnih nihanj, temveč neka konstantnost, ki smo jo do sedaj še prevečkrat pogrešali. Pravzaprav je to tekma, ki sem jo pričakoval in želel. Zelo pazljiva obramba, ki je prejela le 30 točk v vsakem polčasu in izredna koncentracija in požrtvovalnost vseh igralcev. Menim namreč, da so si bili vsi naši igralci na igrišču enakovredni, saj so vsi sprejeli nase svoj delež odgovornosti. No, če prav moram omeniti kakega posameznika, bi pohvalil Manzana iz prvega polčasa, ko je bil neverjetno točen in Robija Daneva iz drugega dela igre, ko je polovil nekaj neverjetnih žog. Bila je to torej solidno odigrana tekma proti vsekakor solidni ekipi.«
Ob koncu tekme smo videli nekaj »ameriških« atraktivnih potez, npr. zabijanje Gobba in »leteče podaje« Starca in Bana...
»Tu moram dodati, da v bodoče ne bomo videvali mnogo takih akcij. Košarka, pa tudi naša igra se postopoma spreminjata, tako da bo »amerikanad« vse manj, saj ne moremo več »umirati« na igrišču. Vsekakor pa je igra bolj
umirjena in preudarna. Od nasprotnika smo bili boljši za kakih deset točk, obramba pa je bila tokrat odločilna.«
V slačilnici smo poiskali »junaka dneva« Andreo Manzana, ki pa se je izkazal predvsem po svoji skromnosti.
»Menim, da nisem opravil nič posebnega. Vsi igralci smo se dosledno držali naučene sheme, v kateri imam jaz zadnji prodor. Igra nasprotnika pa nam je dovoljevala izvajanje te sheme...«
Toda se ne dogaja posebno pogosto, da dosežeš 22 točk v eni tekmi!
»To se mi dogaja vedno v treningih. No, res je. Na tej tekmi sem bil še kar točen...«
Na hodniku pred slačilnicami je bil trener nasprotne ekipe Ivreo Carnaccini še precej resigniran, vendar je prijazno odgovarjal na naša vprašanja: »Razlog za naš poraz je po mojem neučinkovita igra v drugem polčasu. Takrat smo igrali preveč neizdelano in površno ter izgubili preveč žog. Sicer je bila tekma z agonističnega stališča »zanimiva«, vendar povprečna s tehničnega. Pri nasprotnikih me je prijetno presenetil Manzano.« (dj)
Košarka: v promocijskem prvenstvu na Tržaškem
Nerodna poraza Cicibone in Brežanov
V ženski odbojkarski C-1 ligi
V moški C-l ligi Olympia izgubila v Cessaltu
deželna prvenstva
Borovke četrtič uspešne
Goričani z igro razočarali
Po tesnem porazu v mestnem derbiju z ekipo OMA Mobili San Giusto so odbojkarice Bora Elpro pospravile dve zlata vredni točki na gostovanju v Villi Vicen-tini. Glede na dejstvo, da so borovke izbojevale točki v gosteh in bržkone z enim od neposrednih tekmecev za varno mesto v sredini lestvice, je seveda osvojitev točk še toliko bolj dragocena. Omeniti velja, da je tudi to pot padla končna odločitev v tie-breaku in Tržačanke se že prave specialistke igranja po novih pravilih, 'saj so že četrtič preverile na lastni koži hiter razplet v petem odločilnem nizu, ko se praktično spremeni vsaka napaka v točko in je odločilna tudi minimalna prednost.
Srečanje z Vivilom je bilo precej izenačeno in polno preobratov. Gostje pa niso popustile niti tedaj, ko je Vivil povedel z 2:1, saj so bile v preostalih dveh nizih občutno boljše ter povsem zasluženo pospravile letošnji četrti par toč ter se povzpele na spodbudno 6. mesto lestvice, a ne gre pozabiti, da imata toliko točk še mestni tekmec OMA, ki je zlahka izgubil doma z AUSA Pav ter Albatros iz Trevisa, ki je ugnal šesterko Frat-te. Odbojkarice iz S. Giustine ostajajo še naprej na zadnjem mestu in za nameček brez točk in bržkone z eno nogo v nižji ligi.
Derbi kola je bil v soboto v Dolu, kjer sta se spoprijela domača istoimenska ekipa in Laprevidente, ki sta bili še nepremagani. Slavile so domačinke, a ne brez težav, saj je tudi v Dolu padla končna odločitev v petem nizu po tie-brea-ku, ko so domačinke prepustile trdoživim nasprotnicam samo 7 točk. Za vodilno dvojico sta AUSA Pav in Pav iz Vidma, ki sta verjetno izločena iz bitke za vrh, a brez najmanjše bojazni pred najhujšim. Solidno se drži šesterka Foče Co-lori iz Latisane, ki je doslej pospravila 10 točk. Prav ta ekipa prihaja v soboto v goste Boru Elpro ter ni potrebno posebej poudarjati, da se ponuja Tržačankam
lepa priložnost, da z dobro igro in uspešnimi nastopi še dodatno potrdijo trenutno vzpenjajočo se formo in nasprotnice dohitijo. Ze sedaj pa lahko ugotovimo, čeprav manjkata do konca prvega dela prvenstva še dve koli, da sta Fincantieri in Fiume Venelo, ki sta izgubila z borov-kami, slabša nasprotnika.
Ženska C-1 liga
IZIDI 9. KOLA
Vivil Villa Vicentina - Bor Elpro 2:3 (3:15, 15:12, 15:7, 12:15, 9:15), OMA Mobili San Giusto Trst - AUSA Pav Cer-vignano 0:3 (8:15, 4:15, 7:15), Foče Co-lori Latisana - Fincantieri Tržič 3:1 (15:9, 15:9, 5:15, 15:7), Pav Green Videm - Itas Fiume Venelo 3:1 (15:11, 15:4, 10:15, 15:13), Dolo Pallavolo - Laprevidente Feltre 3:2 (15:6, 9:15, 15:12, 11:15, 15:7), Albatros Treviso - Fratte San Gi-ustina 3:1 (15:10, 10:15, 15:10, 15:7).
LESTVICA
Dolo Pall.	9	9	0	27:11	18
Laprevidente	9	8	1	26:6	16
AUSA Pav	.9	6	3	21:11	12
Pav Videm	9	6	3	21:14	12
Foče Colori	9	5	4	16:16	10
Bor Elpro	9	4	5	18:19	8
Albatros TV	9	4	5	15:20	8
OMA San Giusto	9	4	5	14:19	8
Fincantieri	9	3	6	16:21	6
Vivil	9	3	6	14:20	6
Fiume Venelo	9	2	7	12:22	4
Fratte	9	0	9	6:27	0
PRIHODNJE KOLO (14. 1.)
Bor Elpro - Foče Colori Latisana, Itas Fiume Venelo - OMA Mobili San Giusto Trst, Laprevidente Feltre -AUSA Pav Cervignano, Vivil Villa Vicentina - Albatros Treviso, Fratte San Giustina - Dolo Pallavolo, Fincantieri Tržič - Pav Green Videm.
Goriška 01ympia ni najbolj spodbudno pričela prvenstva v novem letu. Goričani so namreč gladko izgubili na gostovanju v Cessaltu z neposrednim tekmecem za obstanek, ki je bil pred tem nadstopom na zadnjem mestu na lestvici z enakim številom točk, kot sta jih imela Volley Badia in San Giustina Bellunese. Vsekakor pa velja omeniti, da je Volley Badia igral tekmo manj. S 6 točkami so Goričani še naprej na spodnjem delu razpredelnice, toliko jih imata sedaj Cessalto (s tekmo več) in Anchor Fix Vivil, ki je v soboto ostal praznih rok na gostovanju v Trstu v srečanju s CUS. Potem ko so Jakopičevi varovanci na zadnjem nastopu v lanskem letu doma premagali Petrarco iz Padove, je bilo pričakovati dober in s tem uspešen nastop tudi na gostovanju v Cessaltu. Na žalost ni bilo tako, pa čeprav^ gre delno pripisati za medel nastop Špacapana in tovarišev, premajhni telovadnici. Pri slovenskih odbojkarjih se bržkone pozna, da so novinci v tej konkurenci in pomanjkanje izkušenj je prav gotovo odločilen činitelj za osvajanje točk. Prvenstvo je še dolgo in v nadaljevanju se bo prav gotovo obrnilo na bolje.
Kot izgleda v skupini ni nepremagljivega nasprotnika, saj je padla še zadnja trdnjava, ki je glede na ime spon-sorja zagotavljala, da bo izredno trdna. Tržaški Ferro Alluminio je namreč potegnil krajši konec na gostovanju v Povolettu po dveh izenačenih nizih, a v zadnjem so ostali pri ničli. Nepričakovani spodrsljaj mestnega tekmeca je skrbno izkoristil CUS, ki je, kot smo že omenili, zlahka odpravil Vivil. Mrtvi tek se med tržaškima šesterkama spet nadaljuje, tako kot je bilo do zadnjega nastopa 17. decembra lani. Vse bolj za petami vodilni dvojici je sedaj Flebus iz Povoletta, ki zaostaja za dve
točki in zadnji uspeh jim bo prilil še dodatnega zagona in samozavesti.
Na lestvici je po 9. kolu izredna izenačenost, saj so med četrtouvrščeno in zadnjo šesterko samo štiri točke razlike, s tem pa da sta Cessalto in San Giustina odigrala tekmo več. V nadaljevanju prvenstva je lahko vsaka nepazljivost lahko usodna in prav gotovo neposredni spopadi med tekmeci za obstanek bodo odločilni.
Moška C-1 liga
IZIDI 9. KOLA
Cessalto - 01ympia Gorica 3:0 (15:6, 15:7, 15:5), Flebus Povoletto - Ferroal-luminio Trst 3:0 (16:14, 15:13, 15:0), CUS Trst - Anchor Fix Vivil 3:0 (15:10, 15:9, 15:3), Petrarca Padova - Volley Badia 3:1 (15:4, 15:9, 3:15, 15:12), San Giustina Bellunese - Nova Gens No-venta 1:3 (10:15, 15:8, 5:15, 8:15); Pallavolo Bassano ni igral.
LESTVICA
CUS Trst	8	7	1	23:8	14
Ferro Ali. TS	8	7	1	21:10	14
Flebus	8	6	2	22:10	12
Nova Gens PD	8	4	4	17:15	8
Petrarca PD	8	4	4	15:15	8
Bassano	8	4	4	13:17	8
Anchor Fix	8	3	5	10:16	6
01ympia GO	8	3	5	12:20	6
Cessalto	9	3	6	14:20	6
Volley Badia	8	2	6	13:20	4
San Giustina	9	2	7	14:23	4
PRIHODNJE KOLO (14. 1.)
01ympia Gorica - CUS Trst, Ferro-alluminio Trst - Pallavolo Bassano, Volley Badia - Anchor Fix Vivil, Flebus Povoletto - Pallavolo San Giustina, Nova Gens Noventa - Petrarca Padova; počiva Cessalto.
V Gorici slovenski derbi v moški odbojkarski C-2 ligi
Nepričakovana, a zaslužena zmaga Mebla Imsa
Na sliki: posnetek s sobotnega derbija v Gorici	(foto Jarc)
V	ženski C-2 ligi ostaja položaj Sloge Koimpexa povsem nespremenjen, saj sta bili uspešni tudi šesterki, ki se potegujeta za vrh lestvice. Po zadnjem, šestem letošnjem neuspehu, je Agorest še naprej na spodnjem delu lestvice, saj imajo 6 točk še Libertas iz Martignacca, Celina in Pav Natisonia.
Nabrežinskemu Sokolu je v soboto napravil veliko uslugo Al Fungo iz Humina, ki je nepričakovano, a toliko bolj prepričljivo premagl Banco popo-lare iz Cente. Ostali dve naši ekipi v tej konkurenci, Breg Agrar in Konto-vel Electronic Shop sta se srčno borili, a na koncu sta morali točki prepustiti nasprotnikoma.	»
Za odbojkarje Soče Sobema ni bilo pričakovati, da bi prekrižali račune vodilni Intrepidi, ki je sicer na vrhu lestvice.
V	soboto zvečer so v Gorici odigrali slovenski derbi v C-2 ligi med Borom Cunja Avtoprevoz in Meblom Imsa.
Pred tekmo je pomožni trener Mebla Imsa Ferucij Mužič dejal, da je v tej tekmi vse možno. Treba bo namreč preveriti, kdo je bolje uigran in predvsem kateri ekipi je bolj škodil novoletni premor.
Spremljevalec Mebla Imsa Marjan Bevčar pa je bil mnenja, da bodo fantje dali vse od sebe. Podčrtal je tudi, da bo zmaga odvisna predvsem od tega, koliko napak bodo naredili. Dodal je tudi, da je Meblo Imsa v glavnem podlegel nasprotnikom le zaradi svojih napak, ne pa zaradi objektivno močnejšega nasprotnika.
Trener Mebla Imsa Zvonimir Brožič je povedal, da je bilo med prazniki malo treningov in da so tudi nekateri igralci poškodovani.
Borov trener Massimo Jesu pa je dejal, da so med prazniki precej popustili; v zadnjem tednu pa so dobro delali. Dodal je tudi, da nima nobenih težav s postavo in da večjih problemov ni. Prav zato bi ne smeli biti go-riški odbojkarji pretrd oreh.
V	prvem setu je slavil Meblo Imsa, ki je^zelo presenetljivo dobro zaigral predvsem v bloku. Poleg tega je bil tudi sprejem dober, kar je seveda vplivalo na hiter potek napadov. Mladi odbojkarji so bili namreč v tem elementu zelo učinkoviti. S svoje strani pa se je Bor potrudil, da ni nikoli zaostajal za Meblom Imsa. Ugotoviti pa je bilo treba, da je pri Tržačanih pešal sprejem in prav zaradi tega je borov napad prevečkrat nasedel bloku mladih Goričanov.
Drugi set se je začel ob premoči Mebla Imsa, ali po pravici povedano, sami Borovci so se potrudili, da so zgrešili kar se je dalo. Sprejem je bil prava katastrofa, le napad je začenjal biti učinkovitejši. Bor se je potegnil iz krize predvsem s servisi. Stančič in Batič sta namreč nizala točko za točko, kljub temu pa je Meblo Imsa reagiral in ni nikoli popustil. Na koncu seta je Bor zasluženo slavil, čeprav le z dvema točkama prednosti.
V	tretjem setu je Meblo Imsa takoj povedel, Bor je moral stalno zasledo-
vati. Tržaški napad je bil sila neučinkovit, saj so Goričani blokirali vse, kar se je dalo. Meblo Imsa je z Alešem Ferijem postal tudi zelo učinkovit s servisi v skoku. Ponavljala se je slika iz prvega dela drugega seta. Meblo Imsa je povedel s 6:0 oziroma 8:1, nakar so se Borovci začeli naglo približevati. Pri stanju 11:11 je sodnik zagrešil grobo napako v škodo borovcev. Blok je zelo jasno odbil žogo v out in ni bilo nobenega dvoma, da so Borovi igralci imeli vso pravico do energičnega protesa. Vsekakor se nam je zdelo, da je prav ta sodniška napaka vzpodbudila Bor. Občutek smo imeli, da so Tržačani začeli igrati mnogo bolj zagrizeno in z večjo voljo. Žal pa je bilo prepozno. Meblo Imsa se je približal zmagi. (14:11), nakar je Bor dosegel še dve točki, nato pa je bilo seta konec. V četrtem setu je bilo pričakovati reakcijo Bora. Neverjetno je bilo namreč misliti, da prvouvrščena ekipa prepusti nasprotniku tekmo
brez boja. Na žalost se je to zgodilo. Pri Tržačanih je predvsem odpovedal napad oziroma blok Goričanov je bil brez dvoma zelo dober.
Meblo Imsa je takoj povedel in ostal v vodstvu do konca: 6:3, 10:7, 13:10, 14:11 in 15:12. Izid četrtega seta je bil vsekakor precej v dvomu, saj si ni nihče mislil, da bo Bor kar tako popustil. Tudi mladi igralci Mebla Imsa so zdržali do konca, čeprav so se začele vrstiti nekatere napake. Zadnja točka, ki je pomenila zmago, je bila za mlade odbojkarje združene ekipe pravi praznik. Zmaga v derbiju, kot po navadi, velja dvakrat več.
Za ekipo Mebla Imsa sta točki zlata vredni, predvsem v zvezi z obstankom v ligi. Glede Borovega nastopa pa ni kaj dramatizirati. Slab dan je pač slab dan, po praznikih pa je lahko še bolj črn, kot po navadi.
Po tekmi se je trener Jesu izogibal intervjuju in ni hotel dati nobene izjave. Očitno je bil zelo jezen na svoje
igralce, ki so zgrešili preveč osnovnih napak.
Sergij Stančič pa je brez ovinkarjenja izjavil, da je Bor naletel na slab dan. Kar se tiče učinkovitosti nasprotnikovega bloka je dejal, da so bile podaje precej slabe, zato napad je bil neučinkovit.
Ob tem bi radi dodali, da tudi sprejem ni bil kristalno čist, kar se je potem tudi stalno odražalo v igri.
Poleg tega je Stančič dodal, da so malo trenirali, kar se je tudi odražalo v igri.
Pri Meblu Imsa pa je bilo veselje veliko.
Kapetan Rado Lavrenčič je dejal, da je ekipa malo trenirala, vseeno pa so se pripravili na derbi. Podčrtal je tudi dejstvo, da so svoji mladi soigralci solidno zaigrali, česar si ni pričakoval. Vsekakor je tekma mimo in je treba že misliti na naslednjo preizkušnjo.
Trener Brožič je bil zadovoljen z obrambo na mreži in tudi sprejem se mu je zdel zelo dober. Malo slabše je bilo s servisi. Vsekakor je povedal, da so bili fantje sproščeni, zato so tudi tako dobro igrali. Mladost in volja sta premagali izkušenost. -Zmaga je pripadla ekipi, ki je igrala z večjo voljo in z večjim srcem.
Podajač Mebla Imsa Andrej Vogrič je bil tudi zelo vesel zmage. Povedal je da so vsi zelo dobro igrali, predvsem so dobro sprejemali, zato je veliko lažje gradil igro, ki je postajala iz seta v set bolj učinkovita. Tudi sami na igrišču so se zavedali dobrega bloka, kar jim je dalo še več zagona.
Pomožni trener Mužič je pred tekmo prerokoval pozitiven rezultat za Meblo Imsa. Po tekmi je še dodal, da so fantje igrali nad vsakim pričakovanjem. Počitek je pozitivno vplival na ekipo, poleg tega pa so odbojkarji Mebla Imsa pokazali veliko zagrizenosti in volje do zmage. Po njegovem mnenju so se odlikovali Prinčič, Lavrenčič in Aleš Feri, v požrtvovalnosti pa tudi drugi niso zaostajali.
Marko Jarc
★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
OL1NVIC ¥
TRST — Ul. del Bosco 10/A - Tel. 773902
PRI SMUČEH SMO PRED OSTALIMI!
ZARADI POMANJKANJA SNEGA
vse PO POLOVIČNI CENI
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆ ☆
* PRIČAKUJEJO VAS UGODNA PRESENEČENJA	obv.občim29/12/88	#
☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆lir
_________Moška C-2 liga___________
IZIDI 9. KOLA
Meblo Imsa - Bor Cunja Avtoprevoz 3:1, Legovini Šport Trst - Cima Truciola-ri Sacile 1:3, Pav Imme Remanzacco -ASFJR Čedad 1:3, Volley Pordenon -Virtus Fontanafredda 3:0, Pav Natisonia -Libertas Turjak 3:0, Fincantieri Tržič -Volley Bali Videm 0:3, DLF Trst - Futura Torriana Gradišče 3:2.
LESTVICA
ASFJR Čedad	9	8	1	24: 4	16
Pav Natisonia	9	8	1	24: 9	16
Bor Cunja Av.	9	7	2	22:10	14
Cima Sacile	9	6	3	19:12	12
Fincantieri	9	6	3	19:13	12
VBU Videm	9	5	4	17:15	10
Lib. Turjak	9	5	4	20:19	10
Meblo Imsa	9	4	5	15:19	8
DLF Trst	9	4	5	15:21	8
Legovini TS	9	3	6	16:20	6
Volley PN	9	3	6	16:20	6
Remanzacco	9	3	6	13:20	6
Torriana	9	1	8	8:24	2
Fontanafredda	9	0	9	3:27	0
PRIHODNJE KOLO (14. 1.)
Futura Torriana Gradišče - Mebl-o Imsa, Bor Cunja Avtoprevoz - Legovini Šport Trst, Volley Bali Videm - DLF Trst, Libertas Turjak - Fincantieri Tržič, Virtus Fontanafredda - Pav Natisonia, ASFJR Čedad - Volley Pordenon, Cima Truciolari Sacile - Pav Imme Remanzacco.
_________Ženska C-2 liga___________
IZIDI 9. KOLA
Juniors Casarsa - Sloga Koimpex 1:3, Villacher Bier Tržič - Agorest Gorica 3:0, Ginnastica Spilimberghese - Ottica Tomasini 1:3, Torriana Gradišče - Kenne-dy Feletto Umberto 0:3, Virtus Fontanafredda - Celinia Maniago, Pav Natisonia -Libertas Martignacco 1:3, Pieris - Prata 0:3.
LESTVICA
Ottica Tom.	9	9	0	27: 9	18
Prata PN	9	7	2	24:10	14
Sloga Koimpex	9	7	2	23:13	14
Kennedy	9	6	3	22:13	12
Villacher	9	6	3	20:12	12
T orriana	9	5	4	16:14	10
Fontanafredda	9	5	4	20:19	10
Juniors	9	5	4	18:18	10
Martignacco	9	3	6	19:19	6
Agorest GO	9	3	6	14:20	6
Celinia	9	3	6	13:22	6
Pav Natisonia	9	3	6	13:23	6
Pieris	9	1	8	5:25	2
Ginn. Spilim.	9	0	9	10:27	0
PRIHODNJE KOLO (14. 1.)
Sloga Koimpex - Ginnastica Spilimberghese, Agorest Gorica - Pieris, Libertas Martignacco - Villacher Bier Tržič, Celinia Maniago - Pav Natisonia, Kenne-dy - Virtus Fontanafredda, Ottica Tom-masini - Torriana Gradišče, Prata - Juniors Casarsa.
__________Moška D liga____________
IZIDI 9. KOLA
Soča Sobema - Intrepida 1:3, Libertas Martignacco - Acli Ronchi 3:1, Prata -Pallavolo Trst 3:0, Volley Club Trst - Nu-ova Pallavolo Trst 3:2, Pallavolo Lucinico - CG San Sergio TRST 2:3, Carmona Ru-
ote - Friuli Povoletto 1:3, Majanese -					Bo
Frost Fiume Venelo 3:1.					
LESTVICA					
Prata PN	9	8	1	24: 6	16
Intrepida	9	8	1	26: 7	16
Nuova P. TS	9	7	2	24: 7	14
Martignacco	9	7	2	23:13	14
Friuli Povol.	9	6	3	21:12	12
Volley Trst	9	5	4	17:15	10
Pall. Trst	9	5	4	18:18	10
Lucinico	9	5	4	19:19	10
S. Sergio TS	9	4	5	17:21	8
Maianese	9	3	6	12:23	6
Fiume Venelo	9	2	7	10:22	4
Acli Ronchi	9	1	8	10:24	2
Carmona Ruote	9	1	8	9:25	2
Soča Sobema	9	1	8	7:25	2
PRIHODNJE KOLO (14. 1.)
Bo Frost Fiume Venelo - Soča Sobema, Friuli - Majanese, CG San Sergio Trst - Carmona Ruote, Nuova Pallavolo Trst - Pallavolo Lucinico, Pallavolo Trst -Volley Club Trst, Acli Ronchi - Prata, Intrepida - Libertas Martignacco.
_________Ženska D liga___________
IZIDI 9. KOLA
Sokol Indules - Virtus Trst 3:1, Gam-malegno Cecchini - Kontovel Electronic Shop 3:2, Breg Agrar - Promovolley Pordenon 2:3, Lavoratore Fiera Martignacco - Fincantieri Tržič 3:0, CUS Videm -Dannone Rivignano 3:0, Al Fungo Hu-min - Banca Popolare Tarcento 3:0.
LESTVICA
CUS Videm	9	9	0	27: 3	18
Sokol Indules	7	6	1	19: 5	12
Al Fungo	8	6	2	20: 7	12
Tarcento	7	5	2	15:10	10
Danone Riv.	7	4	3	13:11	8
Promovolley	. 8	4	4	14:14	8
Martignacco	9	4	5	15:16	8
Breg Agrar	7	3	4	11:18	6
Cecchini	9	3	6	14:22	6
Kontovel ES	7	1	6	6:18	2
Fincantieri	7	1	6	6:18	2
Virtus TS	7	0*	7	2:21	0
PRIHODNJE KOLO (14. 1.)
Virtus Trst - Breg Agrar, Banca Popolare Tarcento - Sokol Indules, Kontovel Electronic Shop - Al Fungo Humin, Dannone Rivignano - Gammalegno Cecchini, Fincantieri Tržič - CUS Videm (Počivata Promovolley in Lavoratore Fiera Martignacco).
Nogomet: v 14. kolu 1. AL (skupina B)
Neroden poraz Primorja
12. etapa rallyja Pariz - Dakar
Vatanen in Lalay v vodstvu
TAMAI - PRIMORJE	2:0 (1:0)
PRIMORJE: Allisi, Umek, Milani, Pipan, Olivo, Manzini, Livan, Zurini, (v 71. min Cavalli), Barbieri, Krevatin, Saraullo.
Ekipa iz Tamaia je zasluženo zmagala, predvsem po zaslugi veznega igralca in strelca obeh golov Piovesane, ki je bil nerešljiva uganka za gostujočo postavo.
Prosečani so sicer odigrali zadovoljivo tekmo (tokrat brez Sullinija — odsotna sta bila tudi poškodovana Antoni in Rojac), toda nič niso morali, da bi s tega gostovanja odnesli vsaj točko. Z enim samim napadalcem so imeli precej majhne možnosti, da bi dosegli zadetek. Toda v prve.m polčasu so imeli vseeno dobro priložnost, ki so jo nerodno zapravili. Saraullo je po podaji Oliva v protinapadu preigral prvega branilca, ko je preskočil še drugega, je slednji napravil nanj prekršek. Ker je žoga ostala pri napadal-
cu, je sodnik pustil prednost. Žal pa se je Saraullo, sam pred vratarjem, dotaknil žoge z roko in zapravil res ugodno priložnost.
Domači so zadetek dosegli, ko je Zambon prestregel žogo v obrambi Primorja in z desnega krila predložil v sredino kazenskega prostora, kjer je vezni igralec Tamaia nemoteno zatresel mrežo.
V drugem polčasu, verjetno zaradi težkega igrišča, so gostom začele postopoma pojemati moči in še redki napadi niso bili učinkoviti.
Drugi zadetek so domači dosegli iz 11-metrovke po prekršku Manzinija nad Zambonom, ki se je znašel sam pred vratarjem. »Rdeče-rumeni« pa so to odločitev precej osporavali, saj so v isti akciji domačini storili prekršek nad Zurinijem. Sodnik svoje odločitve ni spremenil in s doseženim golom je tekme bilo praktično konec. (S. M.)
BAMAKO — Dvanajsta etapa rally-ja Pariz-Dakar se je sklenila z bistvenimi spremembami, kar zadeva vrh razpredelnice. Z zmago v najdaljši etapi »Padaka« si je Finec Vatanen (med avtomobilisti) zagotovil tudi 1. mesto na skupni razpredelnici in za skoraj 3 minute prehitel klubskega tovariša Jackyja Ickxa. Med motociklisti pa je za dokajšnje presenečenje poskrbel vodilni Franco Picco, ki je izgubil smer in na cilj dospel s 23 minutami zaostanka za zmagovalcem Edijem Oriolijem.
Zaradi nepredvidene napake je Italijan Picco izgubil vodstvo na skupni lestvici in ga prepustil Francozu Lala-yu.
Ob samih rezultatih pa je odločitev vodstva Peugeota, da z žrebom odloči, kdo bo vodilni pilot avtomobilske hiše med Fincem Vatanenom in Belgijcem Ickxom (sreča se je nasmehnila prvemu), dvignila precej prahu in polemik. Proti tovrstni izbiri so se izrekli doma-
la vsi piloti in odgovorni pri motorističnem športu.
AVTOMOBILISTI
Vrstni red: 1. Vatanen (peugeot); 2. Fraguelin (peugeot) po 3'44"; 3. Ickx (peugeot) 5'12";4. Wambergue (peugeot) 7’58T; 5. Servia (range rover) 13'05”; 6. Tambay (mitsubishi) 15'51".
Skupna lestvica: 1. Vatanen (peugeot); 2. Ickx (peugeot) po 2'51"; 3. Tam-bay (mitsubishi) 2.56’06"; 4. Meike (mitsubishi) 5.50'51".
MOTOCIKLISTI
Vrstni red: 1. Orioli (cagiva); 2. Mas (yamaha) po 4'53"; 3. Morales (honda) 5'47"; 4. Lalay (honda) 7'16"; 5. Char-bonnier (suzuki) 10'56".
Skupna lestvica: 1. Lalay (honda); 2. Picco (yamaha) po 8'19 ; 3. Morales (honda) 1.14'29"; 4. Peterhansel (yama-ha) 1.34' 11"; 5. Magnaldi (honda) 2.00'57"; 6. Neveu (yamaha) 2.43'23"; 7. Orioli (cagiva) 4.18'00".
2. AL: v skupini F
Štandreška Juventina uspešna v gosteh
MOSSA - JUVENTINA 0:1 (0:0)
STRELEC: Tesolin v 89. min.
JUVENTINA: Molinari, Tegas (Bastiani), Tra vagin, Trevisan, Scer-mino, Kavs, Del Negro (Furlan), Molinari, Tabaj, Cingerli, Tesolin.
Štandreška Juventina je z zmago sredi Moše pripravila svojim številnim navijačem prijetno presenečenje. Resnici na ljubo je treba povedati, da so si gostje zmago povsem zaslužili, saj so bili še posebno v prvem polčasu boljši od doačinov, ki so igrali z jasno željo, da bi iztržili le točko. Juventina pa je že od vsega začetka potrdila, da ji delitev točk ne zadošča. Zato je brez pomislekov prevzela pobudo in v prvih 20. minutah ustvarila nekaj dobrih priložnosti za zadetek.
V drugem delu srečanja sta si ekipi bili dokaj enakovredni. Do odločilnega trenutka pa je prišlo v 89. minuti, ko je Tesolin spretno izkoristil predložek v kazenski prostor.
(pr)
Skupina E 2. amaterske lige
Križanom točka
S. MARIA - VESNA	0:0
VESNA: Savarin, Sedmak, Ridolfo, Podgornik, Rados, Barilla, Picchierri, Kostnapfel, Papini, Naldi, Švab.
Kriška Vesna se je z gostovanja vrnila s točko. Spoprijela se je s solidno ekipo, ki je predstavljala trd oreh za »plave«. Po prvih 20 minutah srečanja so gostje igrali zelo dobro, saj so se domačini samo branili. Vesna je izpeljala tri lepe akcije in imela tudi lepo priložnost s Švabom. »Plavi« so nato nekoliko popustili in napravili tudi nekaj grobih napak v obrambi. Igra se je odvijala v glavnem na sredini. Povedati pa je treba, da niso domačini niti enkrat v prvem polčasu zaposlili Savarina.
Na koncu prvega polčasa so Križani s Papinijem izvedli nekaj kazenskih strelov, toda razdalja je bila prevelika, in vratar ni imel težav.
V drugem polčasu so »plavi« ostreje pritisnili in to se je takoj poznalo, četudi je bila konica napada nerazpoložena. Z lepimi streli se je tudi v drugem delu srečanja izkazal Papini, toda vratar je bil vedno na mestu.
Vesna je napadala, toda domača obramba se je v vseh primerih dobro znašla in tako preprečila težko pričakovani zadetek. Tudi vezna vrsta je igrala precej solidno. Nekoliko pa je Vesna šepala v napadu, kjer je bila ponavadi zelo nevarna.
(A. Kostnapfel)
Skupina D 2. amaterske lige
Previsok poraz
INDIPENDENTE - KRAS	3:0 (1:0)
KRAS: Messina, Endrigo, Cozman, Fabris, D. Škabar, M. Zini, Purič, Žagar (od 46. min. L. Škabar), Granata, Vidali, Parma.
Krasovi nogometaši niso na najboljši način pričeli nastopov v novem letu. Sicer pa nas visoka zmaga v korist domačega Indipendenteja nikakor ne sme varati, saj je bila po prikazani igri na obeh straneh zdaleč prehuda kazen za Gardinijeve varovance.
Zelo težko se je spoprijazniti z ugotovitvijo, da prav v trenutkih, ko ekipi nikakor ne gre od rok, ji še sreča obrne hrbet. Že v uvodnih minutah ni za goste kazalo najhuje, saj so s Fabrisom zadeli prečko. Pod odlično režijo Mitje Žagarja so se rdeče-beli predvsem dobro odrezali na sredini in bili dotlej boljša ekipa na igrišču. Na žalost pa se je omenjeni igralec v 30. minuti poškodoval, vsa prizadevanja maserja, da bi ponovno stopil na igrišče šo bila zaman, tako da je Kras več kot 10 minut igral v desetih, in prav tedaj je Indipendente povedel po ne preveč prepričljivem posegu Krasove obrambe.
V začetku drugega dela igre so imeli Kraševci dve izredni priložnosti, a ju niso izkoristili. Tik pred drugim zadetkom, kateremu je takoj za tem sledil še tretji, je sodnik s prenagljeno odločitvijo izključil Fabrisa, ki je porinil v stran igralca, ki ga je motil pri izvajanju prostega strela.
(Z. S.)
V13. kolu 3. amaterske nogometne lige (skupini I in L)
Zarja z zmago proti Beglianu prevzela vodstvo
SKUPINA I
S. LORENZO - SOVODNJE 1:1 (1:0)
STRELEC: v 85. min. Acconcia (11-metrovka).
SOVODNJE: Gergolet, Hmeljak, Devetak (v 80. min. Tomšič), Braini (v 48. min. A. Fajt), Marson, Mrak, Ac.-concia, M. Fajt, Peric, Gulin, Čevdek.
Sovodenjci so sicer odnesli točko iz gostovanja v Šlovrencu, s prikazano igro pa so razočarali. Srečanje se je za naše igralce dokaj slabo pričelo, saj so domačini povedli že v 14. minuti po napaki Brainija. Tudi po prejetem zadetku so Sovodenjci zelo slabo igrali v obrambi, na srečo pa niso domači nogometaši znali izkoristiti nastalega položaja.
V nadaljevanju so končno Sovodenjci zaigrali bolj živo, vseeno pa pravih priložnosti za izenačenje ni bilo.
Zelo razburljivo je bilo v zadnjih petnajstih minutah, ko so gostje tudi remizirali. V 85. minuti je Cevdek lepo podal žogo do Perica, ki so ga podrli v kazenskem prostoru. Najstrožjo kazen je realiziral Acconcia.
(E. Čurlič)
SKUPINA L
ZARJA - BEGLIANO	3:1 (1:0)
STRELCA: Piščanc v 31. min, Zeug-na v 59. in 77. min.
ZARJA: Sardi, Gotti, Grgič, Franko (v 73. min. Gregorič), Samec, Jerman, Antonič, Fonda (v 76. min. Žagar), Ze-ugna, Auber, Piščanc.
Zarja je z zmago nad Beglianom prevzela vodstvo na lestvici.
Tekma še je začela ob premoči gostov, ki so gospodarili na sredini igrišča, in z Zarjo, ki je se pretežno urejeno branila. Za preobrat pa je poskrbel Piščanc po zelo lepi akciji Damjana Fonde in Auberja, ko je v 31. min. zatresel mrežo gostov.
V drugem polčasu so imeli domači že od prvih minut pobudo v rokah in bi lahko takoj zaključili tekmo v svojo korist, če bi bili bolj točni pri strelih. Vseeno pa je v 59. min. Zeugni uspelo Podvojiti. Toda v enem redkih protinapadov so gostje, po nesporazumu v obrambi Zarje, zmanjšali razliko. V Nadaljevanju pa je prisebni Piščanc Poskrbel za tretji gol, ko je po lepi osebni akciji podal popolnoma samemu Zugni. (BIG)
JUNlORS AURISINA - PRIMOREC 1:4
STRELCI: v 34 min. Andrej Carli, v 53 min. Husu, v 75 min. Ferluga, v 81 min. Pitacco.
PRIMOREC: Luciano Leone, Marko Kralj, Castro, Ferluga, Florean, Coppo-la, Mule, Andrej Carli, Pitacco, Bac-chia, Husu (v 84. min. Facchin); Pussa-ni, Massimo Leone, Milkovič.
Prav v zadnji tekmi prvega dela prvenstva je Primorec zmagal na tujem. V Nabrežini je Primorec igral zelo lepo tekmo, saj je skozi ves prvi polčas močno napadal in samo po naključju zgrešil celo vrsto ugodnih priložnosti. V 33. minuti pa je Andrej Carli, v kombinaciji s Husujem, končno dosegel gol.
Po premoru je Primorec iskal drugi gol in kaj kmalu je Husu, po podaji Andreja Carlija, z lahkoto potisnil žogo v mrežo. Trebenci so se tako oddahnili in v 70. minuti je Aurisina z odličnim prostim strelom svojega napadalca dosegla gol. Nabrežine! so odločno reagirali, kar je gostom dovolilo, da so izkoristili orožje protinapada in s tem dosegli še dva odločilna zadetka. (Andrej)
GAJA - ROMANA	1:0 (0:0)
STRELEC: B. Grgič v 48. min.
GAJA: Zemanec, W. Kalc, Dalla Gi-acoma, Šuč, Neppi, Bortolotti (v 46. min. M. Grgič), Girardi, Starc, A. Kalc, Calligaris, B. Grgič.
Po dvotedenskem premoru so gajev-ci v delno okrnjeni postavi stopili na igrišče trdno odločeni, da si zagotovijo celoten izkupiček. Zato so od začetnega žvižga z lepimi kombinacijami ogrozili nasprotnike. Gostje so se krčevito branili in imeli precej sreče, saj so domači zamudili več zanimivih priložnosti.
V drugem polčasu se položaj ni bistveno spremenil. "Zeleno-rumeni" so večkrat prisilili vratarja na izredne posege. Odločilni zadetek pa so domači dosegli z Brankotom Grgičem, ki je z glavo zatresel mrežo, potem ko se je žoga odbila od prečke po silovitem Kalčevem strelu.
Celotna ekipa je tokrat ubrano zaigrala, lepo pokrivala celotno polje in pokazala dopadljivo tehnično znanje. Zato prav vsi zaslužijo priznanje.
(A. R.)
3. AMATERSKA LIGA
Skupina I
IZIDI 13. KOLA
Azzurra - Torre Tap.	0:3
Fossalon - Aiello	0:0
Medea - A. S. Anna	1:1
Poggio - Pro Farra	1:1
S. Lorenzo - SOVODNJE	1:1
Sagrado - Brazzanese	2:0
Visco - Moraro	0:2
LESTVICA
LESTVICA
Moraro	13	8	4	1	33: 8 20
Torre Tap.	13	8	4	1	25: 7 20
Pro Farra	13	9	2	2	24:10 20
A. S. Anna	13	8	3	2	28:12 19
Poggio	13	8	3	2	26:13 19
S. Lorenzo	13	6	4	3	17:10 16
Medea	13	6	3	4	14:10 15
Fossalon	13	4	5	4	20:15 13
Aiello	13	2	4	7	10:15 8
SOVODNJE	13	2	4	7	12:19 8
Azzurra	13	2	3	8	7:21 7
Visco	13	2	3	8	7:25 7
Sagrado	13	2	2	9	11:31 6
Brazzanese	13	1	2	10	11:49 4
PRIHODNJE KOLO (15. 1. 1989) Aiello - A. S. Anna, Fossalon - Azzurra, Medea - SOVODNJE, Poggio -Torre Tap., S. Lorenzo - Brazzanese, Sagrado - Moraro, Visco - Pro Farra.
Skupina L
IZIDI 13. KOLA
GAJA - Romana	1:0
J. Aurisina - PRIMOREC	1:4
MLADOST - Aurisina	3:2
SanVAndrea - BREG	1:0
Vermegliano - Hermada	3:0
ZARJA - Begliano	3:1
Počitek: Isonzo
LESTVICA
LESTVICA
ZARJA	12	6	4	2	15:9 16
PRIMOREC	12	5	5	2	19:8 15
GAJA	12	4	7	1	9:5 15
Isonzo	12	5	4	3	15:11 14
Begliano	12	5	4	3	9:10 14
Aurisina	12	5	3	4	13:12 13
Vermegliano	12	4	4	4	9:8 12
J. Aurisina	12	3	6	3	9:9 12
San'Andrea	12	4	4	4	12:12 12
MLADOST	12	4	3	5	13:17 11
BREG	12	4	2	6	12:13 10
Romana	12	1	5	6	10:15 7
Hermada	12	1	3	8	3:19 5
PRIHODNJE KOLO GAJA - Aurisina, Isonzo - Romana, J. Aurisina - Hermada, MLADOST -BREG, SanVAndrea - PRIMOREC, Vermegliano - Begliano, počitek: ZARJA.
MLADOST - AURISINA 3:2 (2:0)
STRELEC: v 4., 7. in 80. min. H. Kobal.
MLADOST: Zanier, L. Frandolič, Regolin, Malaroda, D. Frandolič, Devetak, Sambo (Peres), Argentin, E. Kobal (Ferfoglia), Lavrenčič, H. Kobal.
V	nogometu se večkrat zgodi, da zamenjava trenerja ugodno vpliva na razpoloženje igralcev. To se je zgodilo tudi z enajsterico Mladosti, ki jo je v nedeljo prvič vodil s klopi novi trener Barbana, ki je nasledil Uraniča. Do-berdobci so stopili na igrišče zelo odločni in z namenom, da popravijo vse napake, ki so botrovale slabim prvenstvenim nastopom v zadnjih dveh mesecih. To jim je tudi uspelo že v uvodnih minutah srečanja. Odlično sta v tem delu zaigrala Lavrenčič in Hilarij Kobal, ki je spretno izkoristil nesporazume v nasprotnikovi obrambi in dvakrat zatresel nasprotnikovo mrežo.
V	drugem polčasu se je slika popolnoma spremenila. Gostje so zaigrali bolj odločno in napadalno. Njihov trud je bil tudi poplačan, saj so hitro dosegli dva zadetka in izenačili. To je zdramilo Kraševce, ki so s Hilarijem Kobalom dosegli zmagoviti zadetek.
(I. Lakovič)-
S. ANDREA - BREG	1:0 (0:0)
BREG: Petronio, Pavletič, Tul, Albertini, Germani, Prašel, Giuressi, Zac-chigna, La Calamita (Slavec), Jez (D'A-gostino), Celin, Castellano, Pečar, Cor-batti.
Brežani so novo leto začeli s porazom. Tekma ni bila zanimiva, saj so igralci S. Andree imeli stalno premoč na igrišču, a malokrat ogrožali Brego-vega vratarja.
Domačini so prešli v vodstvo v začetku drugega polčasa z lepim strelom izven kazenskega prostora, ki je presenetil vratarja Petronia.
Poskusi Brežanov, da bi remizirali, so bili zaman, predvsem zaradi neorganizirane igre, ki so jo predvajali. Ob koncu povejmo, da je sodnik, iz nejasnih razlogov, izključičl trenerja Brega.
(E. B.)
Od 10. januarja do 10. marca
SEZONSKA RAZPRODAJA S 50% popusti
professionai
TRST - Ul. Udine 45/A - Tel. 481315
1. AMATERSKA LIGA Skupina B
IZIDI 14. KOLA
Skupina B
IZIDI 14. KOLA
San Canzian - Torviscosa	1:1
Azzanese - Porcia	0:2
Sangiorgina - Codroipo	1:0
Tamai - PRIMORJE	2:0
Portuale - Costalunga	0:1
Ronchi - Gradese	0:1
Cervignano - Palmanova	0:1
Spal - Lignano	3:1
LESTVICA
Palmanova	14	9	3	2	17:8 21
Tamai	14	7	6	1	16:5 20
Codroipo	14	7	5	2	17:8 19
Gradese	14	7	4	3	23:14 18
Torviscosa	14	7	3	4	17:13 17
Sangiorgina	14	6	5	3	16:12 17
San Canzian	14	6	3	5	17:16 15
Ronchi	14	5	4	5	15:13 14
Azzanese	14	4	5	5	16:15 13
PRIMORJE	14	5	3	6	18:22 13
Costalunga	14	6	1	7	15:12 13
Spal	14	5	1	8	11:22 11
Porcia	14	5	1	8	11:17 11
Portuale	14	3	4	7	9:12 10
Cervignano	14	2	5	7	16:18 9
Lignano	14	1	1	12	6:31 3
PRIHODNJE KOLO Codroipo - Tamai, PRIMORJE - San Canzian, Gradese - Portuale, Costalunga - Azzanese, Torviscosa - Sangiorgina, Palmanova - Ronchi, Lignano - Pro Cervignano, Porcia -Spal.
2. AMATERSKA LIGA Skupina D
IZIDI 14. KOLA
Bertiolo - i	Olimpia				1:2
Zaule - Castionese					1:1
Latisana -	Maranese				n.o.
Gonars - Pocenia					2:2
San Marco	- Varmo				2:0
Indipendente - KRAS					1:0
Morsano -	Mortegliano				1:2
Rivignano	- Flambro				2:1
	LESTVICA				
Gonars	14	7	5	2	23:12 19
Varmo	14	8	2	4	18:11 18
San Marco	14	7	3	4	14:10 17
Rivignano	14	6	5	3	21:13 17
Maranese	13	5	6	2	11:5 16
Castionese	14	4	7	3	19:16 15
Indipendente 14		5	5	4	18:15 15
Olimpia	14	6	3	5	16:18 15
Mortegliano	14	5	5	4	18:17 15
Flambro	14	3	8	3	8:7 14
Zaule	14	6	2	6	12:17 14
Pocenia	14	4	4	6	19:24 12
Latisana	13	1	9	3	8:10 11
KRAS	14	3	5	6	14:17 11
Bertiolo	14	2	5	7	9:16 9
Morsano	14	1	2	11	6:23 4
PRIHODNJE KOLO Maranese - Gonars, Pocenia - Berti-olo, KRAS - San Marco, Varmo - Za-ule Rabuiese, Olimpia - Latisana, Mortegliano - Indipendente, Flam-bro - Morsano, Castionese - Rivigna-no.
Skupina E
IZIDI 14. KOLA
Turriaco	- Pieris				0:1
Santamaria - VESNA					0:0
San Vito	- C.G.S.				0:0
Aguileia	- Fiumicello				1:3
Architrave - Fincantieri					1:1
Opicina -	Ruda				0:2
Muggesana - Porpetto					0:2
Paviese -	Staranzano				2:0
	LESTVICA				
Ruda	14	9	4	1	20:7 22
Santamaria	14	8	4	2	19:12 20
VESNA	14	8	4	2	16:8 20
Fiumicello	14	6	7	1	24:11 19
Paviese	14	6	4	4	18:15 16
Muggesana	14	5	5	4	20:16 15
Staranzano	14	4	7	3	15:13 15
Pieris	14	5	4	5	13:14 14
C.G.S.	14	3	7	4	14:17 13
Porpetto	14	4	5	5	20:13 13
Aguileia	14	4	4	6	16:23 12
Turriaco	14	2	6	6	12:19 10
Architrave	14	1	8	5	15:24 10
Fincantieri	14	2	5	7	9:25 9
Opicina	14	3	2	9	9:17 8
San Vito	14	1	6	7	12:18 8
	Skupina F				
IZIDI 14. KOLA					
Capriva -	Fogliano				0:0
Giarizzole - E. Adriatica					1:0
Mariano -	Medeuzza				1:1
Mossa - JUVENTINA					0:1
Natisone	- Čampi Elisi				2:1
Piedimonte - Villanova					0:0
Pro Romans - Villesse					0:3
S. Nazario - S. Luigi					1:1
	LESTVICA				
S. Nazario	14	8	5	1	20: 9 21
Natisone	14	6	5	3	14: 8 17
Capriva	14	4	9	1	11: 8 17
Fogliano	14	6	5	3	14:12 17
JUVENTINA 14		5	5	4	14:11 15
E. Adriatica	14	6	2	6	12:10 14
S. Luigi	14	4	6	4	17:16 14
Piedimonte	14	3	8	3	9: 9 14
Mossa	14	3	7	4	8: 9 13
Mariano	14	4	5	5	11:12 13
Villanova	14	4	5	5	16:17 13
Giarizzole	14	3	7	4	9:12 13
Čampi Elisi	14	3	6	5	13:17 12
Medeuzza	14	2	7	5	17:22 11
Villesse	14	3	4	7	12:16 10
Pro Romans	14	3	4	7	9:18 10
PRIHODNJE KOLO (15. 1.					1989)
Čampi Elisi - Pro Romans, E. Adriatica - Piedimonte, Fogliano S. Naza-rio, JUVENTINA - Natisone, Mede-uzza - Giarizzole, S. Luigi - Mariane, Villanova - Capriva, Villesse -| Mossa.
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 1.200.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000-din, letno 320.000,- din, upokojenci, mesečno
25.000,	- din, trimesečno 65.000.- din, polletno
120.000.	- din, letno 240.000,- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul .(šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-60C - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko Waltritsch
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
10. januarja 1989
Po končanem košarkavskem turnirju v Esperanzi na Filipinih
Eksplozija dveh ročnih bomb povzročila smrt 27 gledalcev
MANILA — Zaradi eksplozije dveh ročnih bomb med gledalci neke košarkarske tekme je v nedeljo zvečer v Esperanzi, mestecu 850 km jugozahodno od Manile, umrlo 27 oseb, 83 pa jih je bilo ranjenih. Bojijo se, da število žrtev še ni dokončno, saj je med ranjenimi nekaj zelo težko poškodovanih.
Kot avtorje tega norega zločinskega dejanja je policija aretirala tri osebe, vendar pa njihovih imen ni sporočila. Teroristi so obe bombi vrgli, ko so začeli z nagrajevanjem ob koncu krajevnega košarkarskega turnirja in ko so bile tribune dvorane natrpane z gledalci. Med mrtvimi je največ otrok, ki so se takoj po za-
dnji tekmi zgrnili okrog odra za nagrajevanje.
Preiskovalci odgovornost za zločin pripisujejo muslimanskemu gibanju MNFL (Moro national libera-tion iront), ki se že dalj časa bori za avtonomija otoka Mindanao. Toda iz vrst gibanja MNFL so odločno zavrnili vsako namigovanje, da je to gibanje odgovorno za to teroristično dejanje.
V Manili pa so državne oblasti zanikale tudi govorice, da je bombni napad povezan s četrkovim ubojem nekega generala in njegovega adjutanta, ki so ju ubili islamski gverilci. Njihov vodja je uspel pobegniti,
vojska pa je ubila 19 gverilcev, ki so vdrli v vojašnico v Zamboangi.
Islamski gverilci si s silo prizadevajo od Manile izsiliti samostojnost za deželo Mindanao, ki sama proizvaja 56 odstotkov iilipinskega notranjega bruto proizvoda. Iz Manile so že obljubili, da bodo s 27. januarjem uvedli večjo samostojnost v 13 pokrajinah otoka Mindanao in otočja Sulo, toda islamski gverilci zahtevajo samostojnost za 23 pokrajin. Kljub temu da si gibanje MNFL z orožjem prizadeva za dosego svojega cilja, pa so mnogi prepričani, da zločina v Esperanzi niso storili oni, saj bi s tem bolj škodili, kot pa koristili svojim načrtom.
Central Park pod snegom
Prvi snežni metež 1989. leta je pobelil New York in pustil sanjsko sled tudi v Central Parku	(Telefoto AP)
Armenski skrajneži kmalu pred sodniki
MOSKVA — Policija iz Erevana je aretirala še zadnje štiri člane tako imenovanega Odbora za Karabah in 7 aktivistov armenskega nacionalističnega gibanja. Odbor za Karabah je štel vsega enajst članov, prvih sedem pa so oblasti zaprle že v dneh po potresu v Armeniji. Člani odbora in ekstremistični aktivisti so v trenutku aretacije imeli tajno sejo v nekem stanovanju v Erevanu.
Prve drastične ukrepe proti armenskim nacionalistom je policija določila 10. decembra lani, se pravi komaj tri dni po usodnem potresu. Tistega dne se je Odbor za Karabah sestal v Domu pisateljev v Erevanu, policija pa je potek seje preprečila, ker je neslednjega dne obiskal potresno področje predsednik Gorbačov. Odbor je tedaj izjavil, da bo prenehal s svojo dejavnostjo, očitno pa se tega ni držal. Zadnje aretacije so znak, da sovjetske oblasti ne nameravajo izpustiti že zaprtih armenskih nacionalistov in da pripravljajo »opozorilni« proces proti voditeljem, ki so sodelovali pri demonstracijah zaradi priključitve Gorskega Kara-baha Armeniji.
V Abrucih zaplenili 11 stotov mamila
ANCONA — Finančna straža je zaplenila skoraj 11 stotov hašiša, ki so ga neznanci skrili v kovinske zaboje, v kakršnih običajno hranijo kemikalije. Zaboje so pustili v gozdiču na obali približno pet kilometrov od Giulianove v Abrucih. Hašiš je bil skrbno pripravljen v hlebih po 250 in 500 gramov, vsega pa je bilo 3.517 hlebov. Mamilo je vredno več kot pet milijard lir.
Preiskovalci menijo, da so nameravali razpečevalci zakopati zaboje in postopoma prodati mamilo, najbrž na rimski trg. Tako spravljeno bi namreč pod zemljo lahko čakalo več časa. Zaenkrat so ugotovili le, da so zaboji ostali na obali dva dni in da so ga nepridipravi raztovorili s kake večje ladje s pomočjo majhnega gumijastega čolna. Mamilo je finančna straža odkrila čisto po naključju, potem ko je njen helikopter preletel gozdič. Stražniki so tu opazili nekaj oseb opremljenih z lopatami in krampi. Čeprav so možje postave pripravili zasedo in dva dni čakali, da se zlikovci vrnejo na plažo, ni bilo več sledu za njimi. Preiskave so usmerjene tudi na gost ladijski promet v tem predelu Jadranskega morja.
Polemike po zaključku Hirohitove dobe Sova
TOKIO — Prvo leto dobe heisei se je pričelo v znamenju zgodovinskega rekorda na tokijski borzi, predvsem pa s polemikami o dejanski vlogi, ki jo je pokojni cesar Hirohito imel v svoji dolgi politični karieri. Hirohitov naslednik Akihito je včeraj prvič spregovoril državi, srečanja »Čhoken no gi« pa se niso udeležili socialisti in komunisti, ki so se uprli šintoističnemu ceremonialu. Choken no gi pomeni namreč »podložniki gredo v palačo, da bi se srečali z nebeškim sinom«.
Del japonskega prebivalstva je vsekakor prebolel cesarjevo smrt. Včeraj
je bil ponovno reden pouk, trgovine in uradi pa so bil odprti. Nekateri Japonci so se vzdržali vsesplošnega žalovanja, saj so izjavili, da ni mogoče prezreti zgodovine, cesar Hirohito pa le ni bil »vzoren borec za mir«, kot je izjavil minister Takešita.
Nekatere tuje organizacije bivših vojnih ujetnikov so tudi uradno prosile svoje vlade, naj nikakor ne pošiljajo svojih zastopnikov na državni pogreb, ki bo 24. februarja. Polemike so že na dnevnem redu.
Na sliki (AP): žalujoča množica pred cesarjevo palačo
Odkrili orožje pri Sarajevu Udar terorističnim organizacijam
V Avstriji raste negodovanje ob imenovanju konservativca Ederja za salzburškega škofa
štiri pištole, osem revolverjev in 898 nabojev. Gre za takšno vrsto orožja in razstreliva, ki ga najpogosteje uporabljajo teroristi. To so revolverji z dušilcem, naboji s solzilnim plinom, revolverji izjemne ubojne moči, municija raznih kalibrov in rušilnega učinka ter plastične šibre in krogle.
Republiški sekretar za notranje zadeve Muhamed Bešič je dejal, da bodo po končanem postopku objavili imena oseb, ki so prinašale razstrelivo v državo. Tedaj bo tudi jasno, kdo se skriva za to teroristično akcijo in kaj je bil njen glavni namen, (dd)
Usad v predoru pod Karavankami
HRUŠICA — Človek je z najmodernejšo tehniko uspel zvrtati v osrčje Karavank 3.028 metrov dolg predor. Minuli konec tedna pa je gora vrnila udarec. Hud vdor vode in peščenega materiala je za zdaj še težko oceniti, inž. Boris Mikoš iz Skupnosti za ceste SRS pa je po razpletu nesreče ob odgovoru na enega številnih telefonskih klicev dejal: »Gori je treba vrniti udarec. Treba je zajeziti ogromno količino materiala, speljati vodo, začeti reševati - ugotavljati stanje je premalo.«
V pičlih treh urah sta iz Salzburga pripotovala dva svetovno znana strokovnjaka - dr. Peter Schubert, prof. dr. inž. Johann Golser (znan po reševanju predorov po vsem svetu), zvečer so tekli dogovori in sestanki. V predorski cevi je samo nekaj ljudi, opazovalec z eno samo nalogo: opozoriti pravočasno pred nadaljevanjem vdora, ostali že skušajo čistiti cev.
Sto štirideset metrov po cevi je naneslo ogromne količine materiala, povsem zasutih je nekaj deset metrov predora, kjer je cev povsem zapolnjena. Voda je vdrla s tako silo, da je pritisk nemogoče izmeriti (okoli 600 litrov na sekundo), speljali so jo v Savo. Čeprav so tak razvoj situacije v predoru pričakovali (pred kratkim so bile opravljene nove, dodatne geološke raziskave), so trije vdori bili pravi šok za investitorje in izvajalce, (dd)
SARAJEVO Republiški sekretariat za notranje zadeve, BIH je prekinil kanal za prenašanje terorističnega materiala v državo, kar je brez dvoma uspeh v boju proti mednarodnemu te-
rorizmu.
Novinarjem so sporočili, da so med novoletnimi prazniki našli v avtomobilu nekega jugoslovanskega državljana, ki je prihajal čez mejo, avtomatsko puško ameriške izdelave, pet revolverjev, 450 nabojev raznih kalibrov in bajonete. Na domu tega državljana, s katerim je potoval tudi njegov ožji sorodnik, je varnostna služba našla še
DUNAJ - Izvolitev 60-letnega, konservativno usmerjenega Georga Ederja za salzburškega nadškofa, je znotraj dela avstrijskih katoliških krogov ponovno vzbudila nezadovoljstvo nad sedanjo vatikansko perzonalno politiko in usmeritvijo. Zaradi vsebine novoletne pridige novoimenovanega nadškofa pa se je v polemike vključil celo zvezni kancler Franz Vranitzky, kar je novost v zgodovini druge avstrijske republike.
Ob špekulacijah v zvezi z imenom novega salzburškega nadškofa se je še pred mesecem dni pojavljalo predvsem ime koroškega škofa Egona Kapellarija, ki v konservativno-progresivni razdelitveni shemi znotraj avstrijske cerkve sodi v tim. sredinsko krilo. Prve neuradne govorice o tem, da so člani salzburškega škofovskega kolegija med tremi s strani Janeza Pavla II. predlaganimi kandidati izbrali Georga Ederja so se razširile okoli božiča. Razlogi za daljše omahovanje pri potrditvi njegove izvolitve pa so se razkrili šele pred dnevi, ko je postalo znano, da je Vatikan salzburškemu škofovskemu kolegiju predstavil paleto treh kandidatov, ki vsi po vrsti sodijo v tradicionalistično-konserva-tivni tabor. Člani kolegija so se končno odločili za marija-nista Ederja samo zato, ker je od trojice na vatikanskem predloženem spisku kandidatov Eder veljal za najmanj konservativnega. Pa tudi do tega je prišlo - kot je šele sedaj postalo znano - potem ko so člani škofovskega kolegija zaman poskušali vplivati na Janeza Pavla II. zato, da bi spremenil spisek predlaganih kandidatov in pri tem upošteval tudi njihove predloge.
Po imenovanju Hermanna Groerja za dunajskega nadškofa in Kurta Krenna za njegovega pomožnega škofa gre pri novoimenovanem salzburškem nadškofu skratka ponovno za primer papeževe perzonalne politike mimo pomislekov dela avstrijske katoliške hierarhije in velikega dela avstrijskih vernikov, ki sedanji vatikanski politiki očitajo centralizem, premajhno upoštevanje želja lokalnih cerkvenih krogov in laikov in odmik od smernic drugega vatikan-
skega koncila. Eder, ki mašo često bere v latinščini, pa je še dolil olja na ogenj s svojimi prvimi izjavami o nujnosti ženske pokorščine, o AIDS kot ' božji kazni ", o neprimernosti spolnega pouka v šolah in o tem, da je demokracija v sodobno družbo vnesla "grozljivo hlastanje po svobodi .
Polemike, ki so jih povzročile Ederjeva izvolitev in njegove izjave prihajajo iz različnih strani. Graški škof Georg Weber je zadržano vendarle jasno opozoril, da bi moral Vatikan iz zapletov v zvezi z Ederjevo izbiro za bodoče potegniti nauk. Številne laične organizacije so izrazile ogorčenje zaradi Ederjevega fundamentalizma, kritične glasove na račun papeževih odločitev pa je tudi s strani nižje duhovščine te dni slišati še posebej v Predarlskem (Vorarlberg), kjer so se razširile govorice o tem, da Janez Pavel II. namerava predlagati generalnega vikarja ultrakonservativ-ne cerkvene organizacije Opus Dei Klausa Ktinga (ta je bil že na spisku predlaganih za salzburškega nadškofa) za škofa v najbolj zahodni avstrijski deželi. Novost v zgodovini odnosov med državo in cerkvijo v drugi republiki pa je intervencija samega zveznega kanclerja Franza Vranitzke-ga. Socialistični kancler je namreč z ugotovitvijo, da se vlada ne namerava zoperstaviti Ederjevemu imenovanju, 'spomnil'" na člen konkordata, po katerem bi moral Vatikan pred imenovanjem novega škofa povprašati tudi avstrijsko vlado o njenih možnih pomislekih. V zvezi z Ederjevim mnenjem o demokraciji pa je Vranizky navidezno spravljivo dejal, da Ederjevo mnenje demokratičnih ustanov ne bo zamajalo, da pa je dolžnost države, da na takšna stališča reagira. Na delikatnost položaja in neenotnosti znotraj avstrijske cerkve pa nenazadnje kaže bodisi sedanje molčanje predstavnikov tradicionalno katoliško usmerjene OEVP (Ljudske stranke) ali pa celo reakcije ministrice za mladinska in družinska vprašanja (OEVP) Marilies Flemming, ki je zaradi Ederjevega stališča izrazila svoje obžalovanje.
BOJAN GROBOVŠEK