PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do £. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
7096 AA
60'i 00200
OSREDNJA KNJIŽNICA S .VILHARJA	p„p _132
trg remolul- 1 'J -66001 KOPER
PP 559
D 1
35723
dnevnik
Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 122 (14.213)
Trst, petek, 29. maja 1992
Deveti italijanski predsednik včeraj svečano zaprisegel v parlamentu
Scalfaro: Vse svoje moči bom posvetil delu za skupno korist
Glavne misli v njegovem govoru namenjene doslednemu spoštovanju zakonov in ustave Zavzel se je za institucionalne reforme in spregovoril o nujnosti moralizacije politike
Stranke
pozitivno
ocenile
Scalfarov
govor
Novoizvoljeni italijanski predsednik Oscar Luigi Scalfaro je včeraj svetno zaprisegel v parlamentu, kjer je nato v 40-minutnem programskem Sovoru nakazal glavne smernice, ki ga bodo vodile pri opravljanju predsedniške funkcije. Zagotovil je, da bo vedno in dosledno spoštoval zakone in ustavo, njegov glavni sogovornik pa bo parlament, v katerem je do lzvolitve za devetega italijanskega predsednika kot poslanec sedel v Vseh povojnih zakonodajnih dobah	(Telefoto AP)
RIM — Z obljubo, da bo z vsemi silami in »za vsako ceno služil državi, ki naj bo država, v kateri se bo lahko prepoznal vsak državljan,« se je včeraj začelo sedemletno obdobje Oscarja Luigija Scalfa-ra na Kvirinalu. Iz njegovega sporočila po svečani prisegi so povsem jasno razvidne vodilne ideje, ki naj bi označevale njegov mandat. Scalfarova laična zamisel države pa naj bi se izražala v »absolutnem spoštovanju ustave in zakonov,« zagotovil pa je tudi, da sam ne bo »nikoli prekoračil svojih pristojnosti in odgovornosti.«
Glavni sogovornik predsednika bo parlament, kateremu je Scalfaro tudi v včerajšnjem umestitve-nem posegu izrazil vso svojo »vdanost.« O svojih bodočih nalogah pa Scalfaro meni, da bo moral zaznati »ljudske želje in nato v skladu s svojimi pristojnostmi ukrepati, da se bodo te ljudske želje tudi uresničile.« Prav v zvezi s
tem pa so po Scalfarovem mnenju izrednega pomena institucionalne reforme. Zavzel se je za ustanovitev parlamentarne komisije, ki naj bi pripravila »globalno revizijo ustavne listine.« Pri tem pa bo morala znati določiti, česa ni treba spreminjati, kaj zahteva nove rešitve in kaj le manjše popravke. Vendar pa je Scalfaro ob vsem tem tudi poudaril, da je ustava, »za katero so mnogi plačali s svojim življenjem,« še živa, veljavna in jo je zato treba spoštovati, »kar bo tudi naloga in dolžnost državnega poglavarja.«
Ob institucionalnih reformah je novi predsednik spregovoril tudi o javnem dolgu, boju proti kriminalu in vprašanju morale, pri čemer je poudaril, da politika, ki »ne upošteva morale, ni več politika.« Prav ponovna uveljavitev morale bo ena prioritetnih nalog Scalfarovega predsednikovanja.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
RIM — Programski govor novega italijanskega predsednika Scalfara je požel splošno odobravanje, saj so ga v celoti ali pa vsaj deloma pohvalili vsi razen misovskega tajnika Pinija. Ob strankah, ki so že v parlamentu podprle Scalfarovo kandidaturo (gre za KD, PSI, PSDI, PLI, DSL, Zelene, Mrežo in Pannellovo listo) in so včeraj pozitivno ocenile njegov poseg, so tokrat v predsednikovem govoru tudi drugi našli smernice, s katerimi se strinjajo in jih podpirajo. Tako je tajnik SKP Garavini poudaril, da kljub temu, da niso glasovali zanj, cenijo njegove izjave o nepristranski vlogi parlamenta, o vrednotah ustave in o parlamentarni komisiji za institucionalne reforme. Ta del Scalfarovega govora je pozitivno ocenil tudi predsednik Severne lige Miglio, edini, ki je govor skritiziral, pa je bil misovski tajnik Fini.
Po masakru na tržnici ponovno eksplozije v Sarajevu
Svet se še vedno pogovarja
in razhaja v
LJUBLJANA Na Sarajevo, katerega prebivalci so še vedno v šoku zaradi predvčerajšnje strašne morije v centru mesta, so tudi včeraj padale granate. Nekaj granat je eksplodiralo v neposredni bližini Predsedstva Bosne in Hercegovine, pri čemer so bile ranjene tri osebe. V Tomislavgradu so Srbi brezuspešno poskušali z novim prodorom, miru ni v Mostarju, napadi so bili v Čapljini, Livnu in še zlasti v noči na četrtek v Čitluku. V Tuzli je bila proglašena splošna nevarnost.
Medtem pa Evropa in svet še vedno samo napovedujejo ukrepe proti Srbiji in Črni gori. Poročila o tem, kaj se v mednarodnih forumih dejansko dogaja postajajo čedalje bolj protislovna. Za zdaj je jasno, da so pripravljene ekonomske sankcije ES (ki pa ne zajemajo naftnega embarga), vendar pa morajo te sankcije še formalno potrditi zunanji ministri, ki se bodo v Lizboni sestali v ponedeljek. Potem naj bi ukrepi začeli veljati takoj. Kaj se v resnici dogaja v Združenih narodih in v Varnostnem svetu očitno še vedno ni povsem znano. Nekateri poročevalci so včeraj že napovedovali, da naj bi tudi Varnostni svet sprejel ekonomske sankcije proti takoimenovani Zvezni re-
zvezi z niti
publiki Jugoslaviji in sicer najprej v obliki prekinitve trgovinskih odnosov, letalskega prometa in zamrznitve vseh kreditov in jugoslovanskh rezerv v tujini, če to ne bi pomagalo pa tudi z dodatnim naftnim embargom in v skrajnem primeru z oboroženo intervencijo. Takšne, v bistvu optimistične napovedi, pa so vsaj delno demantirala poročila iz Moskve in Pekinga. Rusi so sporočili, da so proti ukrepom proti Zvezni republiki Jugoslaviji in da se bodo še naprej prizadevali, da bi rešitev krize v BiH našli s političnimi sredstvi. Tudi Kitajci so, po nekaterih agencijskih poročilih izjavili, da ne podpirajo ekonomskih sankcij.
Konferenco o BiH so predvčerajšnjim zvečer na zahtevo muslimanske strani iz Bosne in Hercegovine prekinili, vendar pa so se le dogovorili zlasti na in-sistiranja Hrvatov, da je bodo ob ustreznem času nadaljevali.
Vodja Srbov v Bosni in Hercegovini dr. Radovan Karadžič je v Lizboni, kjer se je udeleževal Konference o Bosni in Hercegovini, kategorično izja-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
AJovi predsednik Conjindustrie kritičen do politikov in države
Abete proti indeksizaciji plač
RIM Z nekajurno zamudo zaradi umestitve Predsednika republike Scalfara se je včeraj začela etna skupščina Confindustrie. Novi predsednik Lui-V Abete se je v svojem govoru zavzel za »odprto ružbo«, ki naj daje mesta vrednotam svobode in °Sebne odgovornosti. Politike je pozval, naj državo Popeljejo v prenovo, za kar so potrebne takojšnje stitucionalne reforme.
Abete je zagovarjal stališče, da je treba ponovno skladiti vprašanje dolžnosti in pravic, uresničiti °Va pravila, ki naj uredijo odnose med podjetji, tr-Jorn, družbo in inštitucijami. »Zvezda vodnica« pri P-sničitvi vsega tega je Evropa iz Maastrichta, prav j 0 je treba takoj ukrepati tako glede inflacije kot j javnih financ. Abete je spregovoril tudi o mo-zalf6111 vPrašariju, ne da bi pri tem omenil Milana, in hteval nova pravila igre, ki bi odpravile sedanje Oplete.
Novi predsednik Confindustrie je včeraj ponovil nasprotovanje kakršnikoli indeksizaciji plač. Glede bodočih pogajanj o ceni dela in premični lestvici je Abete navdel, da nasprotovanje Confindustrie nima za cilj »kratkoročno zamrznitev cene dela«, temveč stremi za dolgoročnimi cilji zajezitve inflacije, ki ni uresničljiva samo s sklepi vladnega vrha, temveč je tudi »vsota mikroekonomskega obnašanja«.
Kljub nasprotovanju draginjski dokladi pa Abete ni bil pretirano grob, ker noče že sedaj še poslabšati napete odnose z delavstvom in sindikati, a je vseeno jasno povedal, da Confindustria ne bo odstopila od svojih sklepov.
V glavnem lahko trdimo, da je Abete ponovil že znana stališča Confindustrie, ne da bi pretiraval v napadih na politike, prav tako ni dovolj jasno povedal, zakaj je italijanski kapitalizem v težavah, ker prav vsega niso krivi politiki in država.
Delegacija SKGZ na obisku pri sbvenskih socialistih
LJUBLJANA — Predstavniki Slovenske kulturno-gospodarske Zveze iz Trsta, predsednik Klavdij Palčič, Viljem Černo in Duško Udovič, so se danes v Ljubljani sestali s predstavniki Socialistične stranke Slovenije.
Klavdij Palčič je predsedniku socialistov, Viktorju Žaklju, vročil vabilo na občni zbor SKGZ, ki bo 12. in 13. junija t.l. v Trstu.
V pogovoru je bila posebej izpostavljena potreba po tesnejšem političnem, še zlasti pa gospodarskem sodelovanju med Slovenci v zamejstvu in matično domovino. Obe strani sta bili enotni v ugotovitvi, da je oživitev gospo-
darskih tokov med Italijo in Slovenijo v tem hipu prioritetna naloga, ki naj prispeva tudi k utrditvi položaja slovenske manjšine. SKGZ si bo prizadevala za vzpostavljanje stikov z gospodarskimi subjekti na severovzhodu Italije, Socialistična stranka Slovenije pa bo izkoristila svoj vpliv pri italijanskih socialistih, da bi bila v Italiji čim prej sprejeta ustrezna zakonodaja za zaščito slovenske manjšine. V tej luči so ocenjevali tudi priprave Slovencev v Italiji na bližnje krajevne volitve, od katerih si obetajo povečanje svojega vpliva na politično, gospodarsko in kulturno življenje.
Preiskava o milanskem škandalu se je že razširila tudi na Bergamo
Zaradi podkupnin aretirali predsednika Pokrajine Bergamo Giovannija Gaitija
MILAN — Karabinjerji so včeraj v okviru preiskave o podkupninah v Milanu aretirali demokrščanskega predsednika Pokrajine Bergamo Giovannija Gaitija. Preiskovalni sodnik Italo Ghitti je proti njemu izdal preventivni zaporni nalog pod obtožbo, da je v sodelovanju z drugimi v daljšem obdobju in večkrat zahteval podkupnine.
Poleg Ghittija je Gaitija včeraj že zaslišal tudi sodnik Antonio Di Pietro. Kaj sta iz njega izvlekla, ni znano. Sinoči so Gaitija izpustili iz zapora, tako da je sedaj v hišnem priporu. Vseeno pa se je izvedelo, da je Gaitijevo ime na seznamu 42 oseb, ki so ga poslali sodstvu v kantonu Ticino, da bi preverili, če so ti ljudje imeli tekoče račune v švicarskih bankah. Gaiti je v prejšnjih tednih odločno zanikal, da ima kako hranilno vlogo v Švici, prav tako je zavrnil vsako namigovanje, da bi lahko bil vpleten v škandal s podkupninami.
Aretacija Giovannija Gaitija je bržkone v zvezi z gradnjo zdravstvenega centra v Bergamu. Prav zaradi nepravilnosti pri tej gradnji je osumljen bivši tehnični direktor Cogefarja Roberto Schellino, ki so ga najprej aretirali in mu nato odredili hišni pripor. Schellino je do sedaj dosledno zavračal vsako obtožbo, tako da bržkone ni kriv za Gaitijevo aretacijo. Dokazno gradivo je baje dal neki gradbenik, ki je moral Gaitiju izplačati 150 milijonov lir podkupnine, da je lahko dobil v zakup gradbena dela.
Medtem se nadaljuje preiskava o celotnem škandalu. Včeraj so bila na vrsti soočenja med raznimi obtoženci. Bivšega predsednika IPAB Mattea Carriera (PSI) so soočili s tajnikom te skrbstvene ustanove Francescom Scuderijem, nato pa še z bivšim svetovalcem te ustanove Brunom Cremascolijem (DSL), kasneje pa je še prišlo do soočenja med Scuderijem in Cremascolijem.
Scotti ne verjame v toskansko sled
PALERMO — Pet dni po krvavem atentatu pri Palermu se preiskava ni premaknila niti za milimeter. Varnostne sile še vedno zbirajo in katalogirajo podatke, ki bi lahko koristili preiskovalcem, dlje od tega pa niso šli.
Notranji minister Scotti je včeraj zanikal, da bi toskanska sled prekupčevalcev z orožjem in eksplozivom vodila do palermskega pokola. V pogovoru z novinarji je Scotti za šefa posebne superprokure kandidiral namestnika državnega pravdnika iz Palerma Paola Borsellina. Ta pa je povedal, da se v Palermu zaradi pokola ruši »zid molka«, saj so ljudje s pozivi preplavili policijske in karabinjerske telefonske centrale.
Prva zamenjava v Drnovškovi vladi
LJUBLJANA — Finančni minister Janez Kopač je včeraj potrdil govorice, da ga bo na ministrskem sedežu že v kratkem zamenjal Mitja Gaspari, nekdanji namestnik guvernerja Narodne banke SFRJ, ki zdaj dela na sedežu Svetovne banke v New Yorku. Po besedah Kopača bi moralo biti to pravzaprav vsem jasno že ob predstavitvi nove Drnovškove vlade, ko naj bi Drnovšek ob svojem predstavljanju ministrov namignil na takšno naknadno zamenjavo v finančnem ministrstvu. Vsekakor je Janez Kopač včeraj tudi povedal, da bo na izrecno željo Mitje Gasparija ostal v finančnem ministrstvu in sicer kot namestnik ministra.
Sicer pa je bil Janez Kopač od vlade pooblaščen, da pojasni razloge, ki so narekovali novi vladi, da se je odločila za povišanje plač v državni upravi in v družbenih dejavnostih, kar je povzročilo različne komentarje v javnosti. Oglasil se je tudi bivši predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, ki je v "odprtem pismu"
Janezu Drnovšku očital, »da že v prvih dneh svojega vladanja in na račun bodočih vlad ter generacij kupuje socialni mir«. Lojze Peterle misli, da je Drnovškova vlada z odločitvijo, da se v šolstvu in zdravstvu plače povečajo za 30% in nekaj manj v državni upravi (in s tem, da o 19% povišanju pokojnin sploh ni razpravljala) storila slabo premišljen korak z nevarnimi in dolgoročnimi posledicami, predvsem za gospodarstvo. Peterle ne soglaša z utemeljitvijo, da gre pri tem zgolj za avtomatiko, legali-zem in celo pospravljanje za prejšnjo vlado. »Če bi se naša vlada držala zgolj teh izhodišč, ne bi dosegli ne osamosvojitve, ne zamenjave denarja, ne deviznih rezerv, ne bi zbili inflacije na okoli 5% mesečno in ne bi dosegli drugih pozitivnih gospodarskih trendov. Ta odločitev nove vlade je dodatno nerazumljiva ob dejstvu, da se po strokovnih napovedih lahko pričakuje padec družbenega bruto proizvoda
za okoli 3%.« Lojze Peterle še dodaja, da se je prejšnji vladi očitalo, da ni kompetentna in strokovna. »Bila je realistična, zato je delila toliko, kolikor je bilo mogoče in skrbela za zdrav ekonomski razvoj Slovenije.«
Novi podpredsednik vlade Viktor Žakelj je dejal, da so nekateri »izgubili spomin in jih je zato treba spomniti na nekatera dejstva«. Sedanja vlada pač misli, da je o naj novejšem povišanju plač odločala na osnovi "instrumentov", ki jih je pripravila prejšnja vlada. V tem smislu je stvar pojasnjeval tudi finančni minister Kopač, svetovalec ^predsednika vlade dr. Janeza Drnovška Mile Šetinc pa je včeraj »odprto pismo Lojzeta Peterleta Drnovšku« ocenil kot »pripisovanje lastnih grehov drugim«. Včeraj se je s pismom naposled oglasil tudi predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, ki je Peterletovo pisanje zoper njegovo vlado označil za "nekorektno dejanje". (NIA)
Za gospodarsko preživetje Slovenije nujno povečanje izvoza na vsaj 60% proizvodnje
LJUBLJANA Predsednik slovenske gospodarske zbornice Feri Horvat je včeraj dejal, da je za normalno preživetje Slovenije neizbežno bistveno povečanje izvoza in to na najmanj 60% celotne proizvodnje, pri tem pa je mišljena tudi prodaja na jugo trg. Zdaj je delež izvoza v skupni slovenski prodaji bistveno manjši in skrb zbujajoči.
Feri Horvat je govoril na Novem gospodarskem forumu, ki deluje v okviru Stranke socialdemokratske prenove o zunajtrgo-vinski strategiji Slovenije. Predsednik gospodarske zbornice Slovenije Horvat meni, da je zdaj stopnja internacionalizacije slovenskega gospodarstva bistveno premajhna. Lani je samo 20% prodanega blaga iz Slovenije odšlo na klasična tuja tržišča (brez Jugoslavije), delež izvoza v domačem bruto proizvodu pa je bil le okoli 39%. Horvat meni, da mora postati izvoz v slovenski ekonomski strategiji in politiki prioritetna naloga. Povečevanja izvoza pa se ne bi smeli lotiti z dveh skrajnostnih pozicij: niti ni moč vsega prepuščati zgolj volji in iznajdljivosti posameznih podjetij niti vsemogoči vlogi in arbitriranju države. Horvat se zavzema za kombinacijo podjetniške iniciative in državne spodbude in opore, pri čemer misli, da država ne bi smela kar tako in vnaprej podpirati in proglašati kot izvozne posamezne panoge, ampak bi morala pri tem ravnati selektivno. Slovensko gospodarstvo potrebuje več tujih vlaganj, teh pa ni zaradi neurejenih odnosov in vojne na območju nekdanje Jugoslavije (česar se Slovenija premalo zaveda): omejevalni dejavnik so lahko tudi različna nenormalna politična stanja v sami slovenski državi, kakršna so nekateri poskušali ustvariti ob sicer povsem normalni in legalni zamenjavi Peterletove vlade.
V gospodarski zbornici Slovenije so nezadovoljni s sedanjo regionalno razporeditvijo izvoza: 70% vsega izvoza odpade na štiri države, daleč preveč pa so zapostavljene ZDA, Kanada, Velika Britanija, Nizozemska, arabske države, Severna Afrika in vzhodnoevropske države. Feri Horvat misli, da sploh ne more biti dilema ali ostati na bivšem jugoslovanskem trgu ali ne, bistveno vprašanje je kako zadržati čimveč teh tržišč in pridobiti nova. Tudi mnogi tuji partnerji čedalje bolj vidijo Slovenijo v vlogi nekakšnega veznega člena ali mosta prav z nekdanjimi jugo
trgi in z Vzhodom. Ali se Slovenija tega že dovolj zaveda?
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije je posebej govoril o tekoči ekonomski politiki in sicer z vidika njenega odnosa do izvoznega gospodarstva. »Ob sedanjem tečaju in restriktivni monetarni politiki, česar pa ne spremljajo ustrezni drugi ekonomski ukrepi, prihajajo sposobni, nadpovprečni izvozniki v hude težave«, je poudaril Horvat in dejal, da so nujni ukrepi, ki bodo spet povečali motivacijo izvoznikov.
S tem opozorilom pa je predsednik slovenske gospodarske
zbornice samo podžgal razpravo uglednih gospodarstvenikov in drugih ekonomskih strokovnjakov. Vsekakor je paradoksalno, da se je ekonomska politika dosedanje vlade, kakor so poudarjali različni razpravljale!, najbolj mačehovsko obnašala prav do izvoznega gospodarstva, ki naj bi bilo motor celotnega razvoja. Direktor celjske Cinkarne je celo dejal, da se izvozniki počutijo oropane in dokazoval, da so najbolj oškodovani tisti, ki največ izvažajo. Podobnega mnenja je bil tudi direktor novomeškega Laboda, konfekcijske tovarne, ki izvaža kar 80% celotne svoje proizvodnje. (NIA)
•	Scalfaro
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Po njegovem mnenju za tiste, ki imajo ali želijo imeti javhe funkcije, ni dovolj, da na njihovem kazenskem listu ničesar ne piše, temveč je potrebno spoštovanje javnosti in jasnost delovanja.
Deveti italijanski predsednik bo »vrhovni garant, moderator in sodnik,« zato pa bo potrebna izpolnitev »osnovnega in vitalnega« pogoja, in sicer, »da ostane nad in izven vseh strani.« Ob vsem tem pa je Scalfaro tudi poudaril, da nihče ne more zahtevati, da bi z odhodom na Kvirinal, »v trenutku spremenil politično prepričanje in ideale.«
Govor novega predsednika so parlamentarci kar štirinajstkrat prekinili z aplavzom, ki je prihajal iz vseh parlamentarnih klopi. Z včerajšnjo zaprisego pa je Scalfaro za sedem let tudi zapustil poslanske klopi, kjer je bil od ustavodajne skupščine po vojni kot poslanec izvoljen v vseh zakonodajnih dobah.
•	Svet se pogovarja
NADALJEVANJE S 1. STRANI
vil, da v sredo Srbi proti Sarajevu niso izstrelili niti enega strela in za zločin obtožil Muslimane, ki naj bi vse skupaj zrežirali. Oglasil se je tudi predsednik Srbije Slobodan Miloševič, ki je zahteval striktno spoštovanje premirja, za razliko od Karadžiča pa ni govoril o tem, da naj bi bili Srbi pri vsem skupaj nedolžni. Včeraj pa je Predsedstvo tako imenovane Zvezne republike Jugoslavije generalnemu sekretarju Združenih narodov Butrosu Galiju poslalo pismo, v katerem zahteva, naj formira mednarodno komisijo, ki bi proučila okoliščine napada na sarajevsko ulico, v katerem je po naj novejših uradnih poročilih na licu mesta umrlo 16 ljudi, in ugotovila krivce za ta napad. V pismu piše, da »morajo biti zločinci kaznovani, ne glede na to, kdo je poveljeval in kdo je izvrševal ukaz«.
V sarajevskem ministrstvu za notranje zadeve pa so včeraj objavili dokumentacijo o zločinih generala Jugoslovanske armade Rat-ka Mladiča, v kateri je med drugim zapisano, da so enote pod poveljstvom Mladiča na Ilidži zajele konvoj s 5000 otroki in z granatami napadle sarajevsko porodnišnico in kliniko za plastično kirurgijo. Z vednostjo Mladiča naj bi po Bosni in Hercegovini organizirali tudi koncentracijska taborišča in vanje zaprli 60.000 ljudi.
Ob tragičnih dogodkih v Bosni in Hercegovini je vodstvo Republike Slovenije (Milan Kučan, dr. France Bučar; dr. Janez Drnovšek in dr. Dimitrij Rupel) poslalo poziv mednarodni skupnosti, v katerem najodločneje obsoja »barbarski pokol, ki so ga nad nedolžnim prebivalstvom Sarajeva zagrešile enote nekdanje Jugoslovanske armade in paravojaške srbske enote«. Zahtevajo odločno mednarodno akcijo, ker verbalne obsodbe očitno niso dovolj. Zavzeli so se tudi za neposredni poseg mednarodnih sil, ki naj ustavijo vojaški pohod Srbije in njenih podivjanih ostankov Jugoslovanske armade. (NIA)
Nove naloge po sprejemu Slovenije v OZN
Sprejem Slovenije in nekaterih drugih republik na področju nekdanje Jugoslavije v Združene narode je nadvse pomembno, ključno mednarodno priznanje, toda hkrati tudi svarilo, da bodo njihovo ravnanje in naloge še bolj odgovorne in zahtevne kakor dosedaj. Slovenija, Hrvatska ter Bosna in Hercegovina so zdaj končno postale resnično suverene države, resnično enakopravno z drugimi so vstopile v mednarodno skupnost.
Odslej bodo v razčiščevanju svetovnih problemov, zlasti pa v oblikovanju sodobnih poti svetovnega razvoja, sodelovale kot svetovni dejavnik. Preoblikovale so se v dejavnega udeleženca; postale so mednarodni subjekt.
V bistvu to pomeni, da so »zdaj suvereni objekt mednarodnega prava na svojem ozemlju«; seveda je to daleč bolj pomembno, kot je bilo priznanje neodvisnosti s strani te ali one države, se pravi bilateralno. Dvostransko priznanje, pa čeprav na primer s strani držav kot so Združene države ali pa Skupnost neodvisnih republik, je pač ustvarjalo samo »bilateralne možnosti«, odpiralo je takorekoč samo bilateralna vrata, s sprejemom v Združene narode, pa so se »odprla svetovna vrata«, kakor je dejal But-ros Gali.
Vključitev v svetovno organizacijo pa nalaga niz novih obveznosti, pa čeprav je Slovenija v glavnem že spoštovala določila in program Združenih narodov. Tako bo morala Slovenija
zdaj kakorkoli še aktivneje sodelovati v reševanju krize na področju nekdanje Jugoslavije ter si seveda prizadevati za mir. Poklicana bo to delati tako kot vsi deli nekdanje Jugoslavije, navsezadnje pa tudi za to,*ker ima z nekdanjo jugoslovansko tvorbo še vrsto nerazčiščenih problemov.
Novo stanje, nastalo s sjorejemom v Združene narode, mednarodno pravno zdaj seveda korenito spreminja tolmačenje agresije na Bosno in Hercegovino. Ne gre pač več za »eno izmed agresij«, kakor je dejal predsednik generalne skupščine OZN Šamir Sihabi, marveč kar za agresijo na »članico svetovne organizacije«. Za Slovenijo in drugi dve državi, sprejeti v Združene narode, pa velja pojasniti tudi tole: OZN namreč ni samo tako rekoč svetovna »politična« organizacija (če pojem »politična« raztegnemo na vse mednarodno pravne izpeljanke), temveč tudi nekakšna varnostna zveza, ki zagotavlja njihovo neodvisnost in obstoj.
Položaj se je zatorej spremenil tudi s tega stališča, da odpadejo zdaj nekatera dosedanja ravnanja; tako je na primer znano, da je povelj sto mednarodnih enot še takorekoč do včeraj reševalo ključna vprašanja v Beogradu, pač v glavnem mestu nekdanje Jugoslavije, saj so jo ponekod še zmeraj jemali kot subjekt. V zvezi s sprejemom v Združene narode pa so bistveni sodobni in resnični pristopi v spošto-
vanju človekovih pravic. Slovenija jih je doslej spoštovala vestno, toda mestoma bo morala svoj odnos oblikovati še natančneje. Tu je red' mo zdajšnji odnos do beguncev iz Bosne ip Hercegovine, ki ga, kakor kaže, le ne uresni' čujejo dovolj čisto, dasiravno so razmere v Sloveniji zavoljo teh beguncev res sila otežkoče-ne.
Novo stanje po vstopu v Združene narode terja še bolj »odkrit« odnos do sosedov (o čemer je govoril tudi predsednik Kučan v Združenih narodih) ob tem pa seveda zlasti »neopP' rečen« odnos do manjšin, ki so eden glavnih elementov človekovih pravic. V vsakem pd' meru naj bi v prihodnje še bolj kakor do sedaj uveljavljali dialog, strpnost in konstruktivnost-
Slovenija je zdaj (skupaj s Hrvatsko in Bosno in Hercegovino) mednarodno priznana neodvisna in suverena džava. Spada med najmanjše v Evropi, J50 pa Slovenci v tem delu Evrope ze tisoč let. Šlo je potemtakem tudi za tako rekoč zgodovinsko legitimiteto. Na Balkanu zdaj nastaja nova podoba; vrsta dežel ne bo več živela skupaj v eni državni tvorbi, v katero so j1*1 svoj čas očitno vključili na silo, marveč ločeno-Ločeno življenje pa bo v bodoče bržkone ustvarilo mirnejše razmere in omogočilo plodnejše stike v tem delu Evrope.
Nemara smemo reči, da doživljamo zdaj P°' trebne »zgodovinske popravke«.
MIRO KOCJAN
Vodstva deželnih sindikatov za odločen mednaroden poseg
Ostra obsodba vojne
Unija Italijanov: Logiko vojne lahko zlomi samo moč razuma
TRST, REKA — Deželna vodstva sindikatov CGIL, CISL in UIL izražajo v skupnem sporočilu hudo zaskrbljenost nad razmerami, v katerih živijo ljudje v Bosni zaradi absurdne in okrutne vojne. V imenu 250.000 delovnih ljudi in upokojencev pozivajo Deželo, deželne parlamentarce in osrednjo vlado, naj v okviru Evropske skupnosti in OZN izborijo takšne ukrepe, ki bi privedli do ustavitve bojev. Ni namreč sprejemljivo, naglašajo sindikati, da se državniki civilnega sveta, garanti demokracije in neodtujljivih pravic ljudi, zadovoljujejo zgolj z diplomatskimi pobudami in v bistvu prepuščajo nesrečne žrtve vojne njihovi usodi. Smisel solidarnosti z ondot-nim prebivalstvom ni več ali ne več samo v asis-tenčnih posegih, ki so sicer premalo učinkoviti in slabo usklajeni, marveč v odločnem političnem nastopu, s katerim naj se doseže, če treba tudi s pomočjo mednarodnih vojaških oddelkov, trajno premirje kot edini pogoj za ustavitev sovražnosti in za sprožitev pravih pogajanj, v Lizboni ali kje drugje, na katerih naj se opredeli nova državnostna ter institucionalna ureditev ozemelj, ki so bila v preteklosti del Jugoslavije. Sindikati CGIL, CISL in UIL v Furlaniji-Julijski krajini se zavzemajo tudi za to, da bi njihova vsedržavna vodstva posredovala pri Evropski sindikalni kon-
federaciji za ustrezen pritisk na posamezne evropske vlade, da dosežejo konec vojne.
Grozljivo dogajanje v Bosni in Hercegovini ostro obsoja tudi Unija Italijanov v Sloveniji in Hrvaški. Na osnovi povojnih izkušenj, ko je več stotisočev ljudi zapustilo svoje domove v Jugoslaviji zaradi etnično-ideoloških razlogov - piše v tiskovnem sporočilu Ul - si Italijanska skupnost za Reko in Kvarner močno prizadeva za ustvaritev vzdušja miru in stabilnosti, gospodarskega razvoja in kulturnega razmaha v znamenju dialoga ter interaktivnih izmenjav z drugimi etnijami, narodi, jeziki, kulturami in tradicijami ter v duhu solidarnostnega sožitja, ki edino lahko prispeva k skupni civilni rasti, kakor je poudaril med svojim obiskom v Trstu tudi papež. Logiko vojne bo zlomila samo moč razuma, zato naj mednarodna skupnost pomnoži svoje napore za naglo dosego trajne in miroljubne rešitve bosan-sko-hercegovskega problema. Italijanska unija ter vse komponente narodnostne skupnosti v Sloveniji in Hrvaški so se tudi močno angažirale za pomoč beguncem z raznovrstnimi posegi, sicer tako z logističnim posredovanjem in usklajevanjem pomoči, ki prihaja iz Italije, kakor s tem, da dajejo na razpolago vse svoje strukture.
Slovensko-hrvaško italijanska akcija za čistejši Jadran
BENETKE — Mešana italij ansko-slovensko-hr-vaška komisija, ki so jo ustanovili na osnovi Osimskega sporazuma, a ki zaradi vojnih dogajanj na tleh bivše Jugoslavije doslej ni mogla pričeti z delom, se je prvič sešla včeraj v Benetkah, da bi zasnovala skupen načrt za zaščito Jadrana.
Zasedanja so se udeležili med drugimi z italijanske strani odgovorni za okolje pri zunanjem ministrstvu Tarelli s predstavniki ministrstva za trgovsko mornarico Avanzija, ministrstva za znanstvene raziskave Pagnotte in tehniškega tajništva organizma za Jadran Sellerja ter Verdija, s hrvaške strani pomočnik ministra za trgovsko mornarico Tomič in pomočnik ministra za javna dela ter okolje Simončič, s slovenske strani pa generalni direktor na ministrstvu za okolje Kokolj.
Obravnavali so pripravljalno študijo o jadranskem ekosistemu, ki so jo bili naročili družbi Palo-mar, pri kateri so soudeleženi konzorcij Venezia Nuova, mariborska Hydrogea in zagrebška Ingra. , Cilj tega je uresničiti za vse tri države homogen sistem informacij o Jadranu, na katerega podlagi bi potem skupno sanirali morje in ovrednotili obalo na obeh straneh Jadrana ter siceršnje okolje.
Z avtobusi samo še do nedelje?
TRST — Kot najavljeno, utegnejo podjetja, ki imajo v koncesiji avtobusne prevoze, v ponedeljek za nedoločen čas ustaviti vse storitve, češ da ne bodo mogla izhajati, če jim ne bo Dežela dovolila podražitve vozovnic. Silvano Barbiero, predsednik deželnega Anaca, ki združuje vseh devet podjetij, je povedal, da ponuja Dežela 5-odstoten povišek tarif, kar pa da je odločno premalo. Z druge strani sindikati ostro nasporotujejo vsaki podražitvi, Dežela pa namerava ubrati, kot vse kaže, srednjo pot. To podjetij ne bo zadovoljilo, kar pomeni, da bi morali ostati od ponedeljka avtobusi v garažah. To bi tudi hudo prizadelo študente, nekaj desettisočev delavcev in posledično seveda tudi obrtna in proizvodna podjetja.
Obiskujejo jih mali iz Žabnic, Ukev in Ovčje vesi
Tudi v Kanalski dolini uvedli tečaje slovenščine
Mladi tečajniki iz Ukev in Ovčje vesi	(Foto Pavšič)
ŽABNICE — V Kanalski dolini, kjer nimajo slovenskih šol, že več časa prirejajo tečaje slovenščine. Dobrodošla pobuda traja že od leta 1976, ko so v Kanalski dolini prvič pričeli z zasebnim poučevanje slovenščine. Odtlej je tečaje obiskovalo več desetin zavednih Slovencev. Več jih je nadaljevalo slovensko šolanje na Tržaškem in Goriškem, drugim pa so tečaji služili kot osnova za boljše razumevanje in pisanje slovenskega jezika.
Petero otrok in vaditeljica Irena Šumi iz ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja so nas sprejeli v Žabnicah in nas seznanili s potekom pouka. »Tečaje vodim že peto leto,« nam je povedala Šumije-va, »v začetku je bil tečaj v Žabnicah razdeljen na dve skupini. Letos, ker je bil vpis nekoliko nižji, smo otroke -vsega skupaj devet - zbrali v eno samo skupino. V glavnem so to mladi iz Žabnic. Za otroke iz Ukev in Ovčje vesi pa
imamo poseben tečaj. Kar zadeva skupino iz Žabnic naj povem, da v njej delo poteka dokaj tekoče, saj so vsi, kar zadeva slovenščino, pismeni in zato ni treba znotraj skupine opravljati diferencirano vodenje tečaja. V Ukvah pa vodim dva tečaja: v mlajši skupini je osem otrok, v starejši, ki šteje tudi dijake nižje srednje šole, pa jih je sedem. Povedati gre, da smo lani imeli še četrti razred, ki so ga sestavljali otroci iz italijanske šole, ki niso imeli nikakršnega znanja slovenščine, niti narečne. Žaradi različnih skupin in različnih krajev, kjer se tečaji vodijo, bi bila potrebna še dodatna učna moč. Tečaje namreč imamo enkrat tedensko, kar je premalo.«
V zvezi s tečaji slovenščine v Kanalski dolini velja podčrtati, da sta leta 1990 Irena Šumi in Salvatore Venosi za SLORI izdala študijo, v kateri podrobno analizirata jezikovno stvarnost v teh krajih.
RUDI PAVŠIČ
Na maloobmejnih prehodih v Sloveniji
Carinska služba zamenja policijo
LJUBLJANA — Od ponedeljka, 1. junija, bo nadzorstvo nad maloobmejnimi prehodi med Slovenijo in Italijo prevzela slovenska carinska služba. To je v skladu s konceptom, ki ga uveljavlja slovenska država in ki teži k evropskim standardom varovanja oziroma nadzorstva nad mejo. Policija bo do nadaljnjega še naprej nadzorovala vstop in izstop oseb na mednarodnih mejnih prehodih, predvidoma pa naj bi tudi na teh pomembnih točkah, skozi katere se pretaka na milijone potnikov in ogromno blagovnih pošiljk, prišlo do reorganizacije, vendar šele s prihodnjim letom.
Do lanske junijske vojne je bilo varovanje državne meje v tedanji Jugoslaviji v pristojnosti vojske oziroma posebnih graničarskih enot. V samostojni Sloveniji je pristojnost nadzora meje prevzela policija, odpadle pa so vse dotedanje omejitve gibanja v obmejnem pasu.
Zdaj se policija umika tudi z mejnih prehodov in nadzorstvo prepušča carinski službi.
Pa še tole: uslužbenci carine bodo v ponedeljek, 1. junija, tudi prvič oblekli nove uniforme.
Sežanci prvi na preizkušnji iz italijanščine
SEŽANA — Na republiškem tekmovanju iz italijanskega jezika v Ljubljani, namenjenem srednješolcem, je prvo mesto osvojila srednja šola Srečka Kosovela v Sežani, saj je njena dijakinja Anuš-ka Štoka pokazala največ znanja; 2. in 3. mesto je pripadlo srednji šoli v Novi Gorici, sicer pa so Sežanci osvojili še šesto (Jasna Sever), osmo in deveto mesto. Zmagovalke in njihovi profesorji se bodo jutri, 30. maja, udeležili slavnostne razglasitve rezultatov in podelitve nagrad. Zmagovalko čaka enomesečno bivanje v Perugii z učenjem italijanskega jezika kot nagrado. (O.K.S.)
Papež hvali pobudo za priredbo zimske olimpiade na tromeji
TRST Papež Janez Pavel II. je preko državnega tajništva v Vatikanu poslal deželnemu odborniku za turizem Gioacchinu Francescuttu pismo, v katerem se čez vse pohvalno izraža o pobudi za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 2000 na območju tromeje, to je istočasno na italijanskem Trbižu, na slovenskih Jesenicah in v avstrijskem Beljaku.
Karol Wojtyla, ki se je obrnil na Francescutta kot na predsednika meddeželnega izvršilnega komiteja za priredbo ZOI 2000, je opredelil to iniciativo kot prispevek k miru in bratstvu med narodi. Med papeževim štiridnevnim obiskom v Furlaniji-Julijski krajini mu je odbornik Francescutto izročil kopijo prve številke trojezičnega biltena z naslovom Olimpijski krogi za novo tisočletje, ki je bil namenjen ravno kandidaturi naše dežele, Slovenije in Koroške za olimpiado. To je močno učinkovalo na svetega očeta, ki je tedaj večkrat zaželel, naj bi postala FJK spodbuda za izgradnjo nove Evrope in naj bi bila domovina dialoga v Evropi, ki mora spet pridobiti svojo identiteto in enotnost. No, zimske olimpijske igre leta 1992 naj bi podrle stare in nove zidove...
Nove letalske zveze iz Ronk proti Nemčiji
RONKE — Družba Air Dolomiti je uvedla novo progo med deželnim letališčem v Ronkah in nedavno odprtim letališčem Munchen 2, na kateri bo prvo letalo poletelo v ponedeljek, 1. junija: odhod iz Ronk ob 8.50, v Benetkah prestop na drugo letalo, prihod v Munchen ob 11.15; odhod iz Munchna ob 12. uri in prihod v Ronke ob 13.15.
Ta zveza bo vsak dan od ponedeljka do sobote, pridružuje pa se linijam nemške Lufthanse, katere letala bodo prav danes, 29. maja, pričela letati na dveh novih progah: Benetke-Diissel-dorf in Verona-Frankfurt. S tem se je število Lufthansinih linij med Nemčijo in Trivenetom povzpelo že kar na 114.
Izlet ESA v Antwerpen za draguljarje
VIDEM — Deželna ustanova za razvoj obrtništva - ESA prireja štiridnevni študijski izlet v Antwerpen za urarje in zlatarje. Pobuda sodi v sklop prizadevanj, da se tovrstnim obrtnikom zagotovi neprestana strokovna ažurnost, ki spodbuja kakovost in z njo konkurenčnost. Izlet bo od 8. do 11. junija; udeleženci se bodo odpeljali iz Trsta oziroma Vidma in Pordenona na letališče v Trevisu, od tod pa z letalom v Antwerpen. Tam si bodo pod strokovnim vodstvom ogledali draguljarski inštitut HDR (drugi najpomembnejši na svetu), borzo diamantov, delavnico za rezanje draguljev in zbirko barvnih diamantov, ki sodi med najlepše na mednarodni ravni.
Privezov veliko,
PORTOROŽ — Kljub temu, da še zmeraj ni dokončnih in pravih rešitev oziroma dogovorov med Hrvaško in Slovenijo o tem, kako naj bi državi urejeni turistično navtični promet med slovenskim in hrvaškim morjem, je povpraševanje po privezih v pi-ranski občini ogromno. »Če bi imeli še nekaj sto razpoložljivih privezov, jih ne bi bilo težko prodati,«
(e Povedal pomočnik direktorja portoroške marine Marjan Matevljič.
V portoroški marini so zasedeni takorekoč do zadnjega kotička. Konec aprila so imeli v morju (komercialni privezi) 513 plovil, na kopnem 259 plovil in M v hangarju, poleg tega pa še 250 plovil v kanalu **azan, kjer so komunalni (cenejši) privezi za manjša Plovila. Skupaj so torej imeli 1056 turističnih ladij in Prrvez je težko dobiti s še tako dobrimi "zvezami". Hič čudnega torej ni, če so cene za domača plovila skoraj izenačili s cenami za privez tujih plovil, saj
bark pa še več
morajo odklanjati tudi tuje navtične turiste. Nekateri so se po lanski vojni sicer umaknili iz portoroške marine, vendar jim je zdaj žal. Mnogi bi se radi vrnili, toda prostora več ni. Obdržali so ga lahko le tisti, ki so plačevali privez tudi potem, ko so se z jahto za nekaj mesecev umaknili iz slovenskega morja. Cena priveza za šest metrov dolgo jadrnico na leto je v tej marini 73.600 tolarjev, za desetmetrsko pa že 170.540 tolarjev.
Ceneje (približno za eno četrtino) ponujajo "priveze" oziroma "parkirišča" na kopnem. Bistveno cenejši (do desetkrat) pa je privez v piranskem pristanišču, kjer pa je gneča prav zaradi tega še toliko večja. Zastonj so privezi v kanalu Jerneju pri sečoveljskih solinah, tam pa seveda barčic nihče ne varuje. Letni komunalni privez v kanalu Fazan stane za petmetrsko pasaro 8.120 tolarjev.	g §
V nedeljo bodo glasovali o novem pravilniku zadruge Vinakras Sežana
Kmetje pojdejo
Kmetje kmetijske zadruge Vinakras Sežana so zaključili razpravo v zvezi z novimi pravili zadruge. Zadružni svet je na osnovi zbranih pripomb oblikoval predloge pravil, o pravilih samih pa se bodo dosedanji člani zadruge izrekali na referendumu, ki bo pojutrišnjem, 31. maja, v naslednjih vaseh sežanske občine: Vreme, Sežana, Dutovlje, Komen, Kozina, Dolenja vas, Štjak, Slivje in Avber. Pravico do glasovanja na referendumu imajo dosedanji člani zadruge, ki so vplačali članske deleže in bodo prejeli tudi pisna vabila za glasovanje na referendumu. Po izvedbi referenduma bo sledilo vpisovanje v članstvo. Kmetje postanejo člani zadruge s podpisom pristojne
na referendum
izjave in z vplačilom članskega deleža. Tudi dosedanji člani zadruge morajo podpisati članske izjave, če želijo postati člani zadruge, saj tako narekujejo njena nova pravila. V članstvo zadruge so vabljeni vsi dolgoletni kooperantje kmetijske zadruge, s katero že vrsto let sodelujejo z oddajo mleka, mesa, grozdja in drugih pridelkov. Člani zadruge naj bi postali vsi, ki se s kmetijstvom aktivno bavijo in želijo svoje pridelke prodati na trgu preko zadruge in imeti tudi ugodnosti pri oskrbi z repromaterialom. Dokončno naj bi se zadruga oblikovala na občnem zboru, ki je predviden za 20. junija.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
V ponedeljek bo gost SSk minister Rupel
Occhetto se bo srečal tudi s Slovenci v DSL
Ivan Peterlin (SSk) kandidat za mesto v pokrajinskem svetu
»Manjšina bi morala biti bojevitejša v dialogu z italijansko stvarnostjo«
Vsedržavni tajnik DSL Achille Occhetto, ki bo v četrtek, 4. junija v Trstu, se bo po shodu na Trgu Unita srečal s Slovenci na odprtem javnem srečanju, ki bo na Krasu ali v dolinski občini. To je včeraj javila slovenska komponenta DSL, ki je na predsinočnji seji na Opčinah sestavila neke vrste koledar zadnjega tedna volilne kampanje. Jutri dopoldne bo v Barkovljah novoizvoljeni senator Darko Bratina predstavil slovenske kandidate Demokratične zveze, v ponedeljek zvečer bo v Trebčah okrogla miza o zaščiti Krasa, isti dan bo v Nabrežini shod s kandidatko za Pokrajino Nives Košuto, ki se bo v torek predstavila v zgoniški občini.
V	sredo, 3. junija bo na Opčinah javno soočanje o pristojnostih javnih uprav na kulturnem področju, zaključni pokrajinski shod Slovencev v Demokratični zvezi pa bo v petek ob 20.30 v kriškem Ljudskem domu. Na seji na Opčinah, ki jo je vodil načelnik komisije Miloš Budin, so potrdili podporo kandidatom Anamariji Kalc in Ravlu Kodriču (za Občino) ter Nives Košuti in Mitji Racetu (Pokrajina).
RUPEL GOST SSK
V	ponedeljek, 1. junija, bo gost stranke Slovenske skupnosti slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki bo ob 20.30 v Peterlinovi
Stvarna solidarnost s prebivalstvom BiH
Demokratična Zveza Trst za Evropo je včeraj naslovila vsem kandidatom za junijske volitve javni poziv za solidarnostno akcijo v korist nesrečne Bosne-Hercegovine. Prvi podpisnik poziva je nosilec liste za Občino Roberto Treu, ki vabi kandidate, naj denarno prispevajo za pomoč beguncem iz te razkosane države. Denarne prispevke zbirajo na tržaškem sedežu Združenja katoliških delavcev ACLI. Pozivu Treua se je včeraj odzval neodvisni kandidat PSI Edi Bukavec.
Občina Zgonik je sklenila, da se pidruži humanitarni akciji za zbiranje finančnih sredstev v korist beguncem iz BiH v dogovoru z Rdečim križem iz Sežane. Zainteresirani občani lahko nakažejo finančne prispevke na bančni tekoči račun št. 2287/6 pri Tržaški hranilnici na Proseku ali v občinskih uradih vsak dan med 9. in 12. uro.
dvorani govoril na temo »Slovenija v svetovnem zboru držav«. SSk je, kot znano, napovedala tudi prihod drugih znanih osebnosti iz slovenskega političnega življenja, med katerimi obrambnega ministra, sicer člana socialdemokratske stranke, Janeza Janše in nekdanjega premierja Lojzeta Peterleta.
BUKAVEC O RAZVOJU
NAŠEGA KMETIJSTVA
O razvoju kmetijstva in zaščiti okolja kot o dveh plateh iste kolajne je predsinočnjim slovenski neodvisni kandidat na listi PSI Bukavec spregovoril vaščanom Gropade, ki so se zbrali v prostorih društva Skala. Bukavec je udeležencem spregovoril o nujnosti, da se tudi na na Občini Trst vprašanju kmetijstva odredi poseben odborniški resor in naj ne bo torej več ta problematika nekoliko potisnjena v ozadje in deležna pozornosti izključno na ravni funkcionarjev.
Bukavec je med svojim izvajanjem obravnaval tudi vprašanje jusarskih zemljišč in posebno še tistih, ki so bila razlaščena na slovenski strani državne meje in ki bi morala biti vrnjena pravic lastnikom prav s sprejetjem lastninske zakonodaje. O tem vprašanju se je kandidat PSI, kot je sam povedal, razgovarjal tudi s generalnim konzulom Slovenije Jožetom Šušmeljem, ki je zagotovil, da bo
posredoval za pozitivno reševanje te problematike.
SKR PROTI DELITVI DEŽELNE UPRAVE
Senatorka Jelka Gerbec, ki kandidira za Občino in za Pokrajino, je na včerajšnjem volilnem shodu v Naselju sv. Sergija izrazila nasprotovanje vsakršni razdelitvi Furlanij e-J ulij ske krajine. SKP se torej zavzem za enotnost naše dežele in za ovrednotenje Trsta kot sodobnega evropskega mesta. V naši stvarnosti, je podčrtala zastopnica SKP, je treba v prvi vrsti izpostaviti načela miroljubnega sožitja med Italijani in Slovenci, ki predstavlja obogatitev in zgodovinsko dediščino za vso tukajšnjo levico.
BRECELJ ODGOVARJA RAVLU KODRIČU
V zvezi z javnim vprašanjem kandidata Demokratične zveze Ravla Kodriča okrog predsednika zahodnokraškega rajonskega sveta nam je pokrajinski tajnik SSk Martin Brecelj posredoval naslednji odgovor:
»Predstavniki SSk v zahodnok-raškem rajonskem svetu so se v prejšnji mandatni dobi odločili, da podprejo izvolitev domačina dr. Renata Busettija za predsednika, potem ko so ugotovili, da tedanja KPI ni bila pripravljena na resna pogajanja z njimi o tem vprašanju in je zahtevala oziroma predpostavljala, da bodo brezpogojno podprli njenega kandidata. Zaradi kronične krize, v kateri se je potem nahajala tržaška uprava, pa tudi zaradi korektnosti, s katero je Busetti po splošni oceni vodil rajonski svet, se ni zdelo oportuno odločneje zahtevati njegovo zamenjavo. Mimo tega razvoja dogodkov pa mislim, da bi v bodoče bilo za vse boljše, ko bi v ključnih trenutkih imeli večjo pripravljenost za dialog ter več posluha za stališča in zahteve drugih«.
Ivan Peterlin, zakaj ste sprejeli kandidaturo za pokrajinski svet kot neodvisen na listi Slovenske skupnosti?
Pravemu političnemu vrvežu v našem mestu sem vsa ta leta sledil nekako od strani in nisem v sebi našel prave vzmeti, da bi tudi sam, aktivno, stopil v to - včasih že noro - areno. K sprejemu kandidature me je pravzaprav spravil neljub občutek, da so ljudje že vsega naveličani in da postajamo Slovenci čedalje plitvejši in da že neodgovorno in skorajda pasivno sprejemamoo vse, tudi krivice, ki nam jih italijanski Trst ponuja. Vse do danes nisem bil aktiven v nobeni stranki in moja neodvisnost pomeni vabilo vsem, ki so razočarani in oklevajo, da me podprejo. SSk pa sem izbral, ker sem prepričan, da bi moral to biti edini vseslovenski forum, v katerem bi morali najti svoj prostor vsi Slovenci v Italiji.
Vi se v prvi vrsti ukvarjate s športom in mladino. Verjetno sta ti dve področji glavni temi vašega volilnega programa?
Res je, da imam to veliko srečo, da večji del svojega dne tudi profesionalno preživim med mladimi in v športnih arenah. Vendar nisem svojega volilnega programa ozko zastavil v reševanje samo te problematike, saj razmišljam, da bi ob morebitni izvolitvi moral veliko časa in sil usmeriti v reševanje socialnih problemov našega mesta sploh: tu je problematika ostarelih, ki je ne gre reševati s sočutjem, ampak z vitalnostjo pobud, ki naj človeka peljejo iz apatije in osamelosti. Tu so potem še vsebinska vprašanja kot absolutna revizija statuta, gospodarski razvoj teritorija, oživitev področij, ki so zanemarjena.
Nekateri pravijo, da je šport v naši manjšini premalo valoriziran, drugi pa so nasprotnega mnenja. Kaj pa vi?
Ivan Peterlin
Na razpolago imam premalo prostora, da bi lahko bil v odgovoru dovolj izčrpen in tehten. Vendar bi rad poudaril naslednje: slovenski šport v Italiji se je mogočno razrasel, se vkoreninil in se prebil do neslutenih višin. Gre za pravo gibanje, ki danes aktivno zajema najširše plasti naše narodnostne skupnosti. Stalna konfrontacija z italijanskimi partnerji je dala gibanju izredni zagon in vitalnost in česa takega ne moremo trditi o drugih naših resorjih, če izvzamemo gospodarskega. O tem govorijo neizpodbitne številke. Mnenja sem, da so vse delo in vsi napori naših ljudi premalo valorizirani in da ostaja šport še vedno aktivnost B kategorije.
Kot pedagog in kot človek, ki delam na terenu, vse to močno občutim na lastni koži in tako zadržanje tudi ob vsakem koraku kritiziram.
Na predstavitvi kandidatov SSk ste rekli, da je slovenska manjšina zelo agresivna navznoter, premalo pa navzven. Kaj ste s tem mislili?
Mislim, da je še danes ena najosnovnejših karakteristik naših ljudi prav ta, da se leta in leta izčrpavajo v polemičnih dvojnikih ali trojnikih in se grej o ideoloških razlik tudi takrat, ko proslavljamo Prešerna, ali pa otroke peljemo na Miklavževanja! V nas tiči neka skorajda prirojena polemična ost, ki nas razdvaja tudi ob vprašanjih, ki so življenjskega pomena za našo narodnostno skupnost. Tako je bilo v naši preteklost in še danes ni bistvenih premikov. Ta naša agresivnost navznoter, ta naša interna polemična dialektika pa zvodeni v odnosu do italijanskega sveta, do katerega ne kažemo iste vihravosti in iskrivosti. Po mojem bi morali biti med sabo strpnejši in se zavzemati za kul-turnejši dialog, energije in naboje bojevitosti in večje samozavesti pa uporabljati v dialogu z italijansko stvarnostjo.
Vi ste znani kot športni organizator predvsem na področju Vzhodnega Krasa. Kaj menite o predlogu o ustanovitvi Kraške občine?
Ker sam doživljam veliko mače-hovstvo in zapostavljenost, ki ju Tržaška občina odmerja Vzhodnemu in Zahodnemu Krasu, popolnoma razumem in podpiram protest, ki se kaže v razmišljanjih o ustanovitvi samostojne kraške občine. Vem, da marsikomu pobuda ne diši, da se marsikdo z njo ne strinja in vem, da lahko stvar v sebi skriva zanke, ki znajo za našo manjšino pomeniti pravi politični in vsebinski boomerang. Tudi ne vem, če bi tovrstna nova struktura rešila akutno problematiko zapostavljenosti! A o nečem sem globoko prepričan: kraško območje že dolgo požira krivičnost in neracionalnost tratmaja in prav gotovo je napočil čas, ko je treba območju zagotoviti neko administrativno avtonomijo. Ljudje za tem stremijo in prav je, da jim politika prisluhne!
Danes v Zgoniku odprejo tradicionalno razstavo vin
Danes ob 18.30 bodo na prireditvenem prostoru v Zgoniku odprli 28. občinsko razstavo vin, tradicionalno manifestacijo, katere namen je še izrazitejše ovrednotenje tega tipičnega kraškega pridelka. Po mnenju izvedencev je bila zadnja letina količinsko sicer skromnejša, vendar pa je kakovostna stopnja vina na več kot na zadovoljivi ravni. Po predhodni selekciji sta integrirani ocenjevalni komisiji prepustili na razstavo 13 vzorcev vina, in sicer 8 primerkov belega vina in 5 terana. Belo vinow razstavljajo: Janko Budin iz Koludrovce, Mario Milič iz Repniča, Srečko Štolfa in Aleksandra Humar-Škrk iz Saleža, bratje Colja iz Samatorce ter Janko Kocman, Stanko Nlilič in Miro Žigon iz Zgonika; teran pa: bratje Colja iz Samatorce, Srečko Štolfa iz Saleža, Ivan Milič, Stanko Milič in Miro Žigon iz Zgonika.
Pripravljalni odbor, v katerem so poleg občinskih svetovalcev zastopana tudi krajevna društva in organizacije, je po posvetovanju s komisijo za kmetijstvo poskrbel tudi za novost. V posebnem kiosku bo nameč prvič pokušnja izbranih vin in vin z zaščitenim poreklom, sad dela nekaterih specializiranih vinogradnikov iz zgoniške občine. Tako bodo obiskovalci lahko pokusili 7 vrst terana, 6 malvazije, 5 vitovske garganije in en vzorec chardonaya vinogradnikov Marije Pahor-Škrlj, Rada Miliča in Srečka Štolfe iz Saleža, Joška Colje iz Samatorce, Zvonka Ostrouške in kmečkega podjetja Milič iz Zagradca ter Slavka Škrlja iz Zgonika. Razglasitev najboljših vin z nagrajevanjem bo že nocoj.
Občina Zgonik vas vljudno vabi na
XXVIII. RAZSTAVO IV POKUŠAJO DOMAČIH VIA
ki bo v Zgoniku 29., 30. in 31. maja 1992
od 21.
DANES, 29. MAJA, ob 18.30 otvoritev razstave vin in nagrajevanje; do 1. ure ples na prostem ob zvokih ansambla TAIMS.
JUTRI, 30. MAJA, ob 9. uri mednarodni balinarski turnir ŠK Kras za XIX. KRAŠKI POKAL - finale ob 18. uri; ob 17. uri turnir »med, dvema ognjema« za XII. KRAŠKI POKAL osnovnošolske mladine v ŠKC; ob 18. uri odprtje kioskov; od 21. do 1. ure ples na prostem ob zvokih ansambla LOJZE FURLAN.
V NEDELJO, 31. MAJA, ob 10. uri EX TEMPORE za otroke; ob 14. uri SHINKAI KARATE CLUB - mednarodni pionirski turnir karateja za 3. POKAL ZGONIK v ŠKC v Zgoniku; ob 16. uri odprtje kioskov; ob 17. uri prikaz karateja in nagrajevanje; ob 19. uri koncert slovenskega kantavtorja ANDREJA ŠIFRERJA; od 21. do 24. ure ples na prostem ob zvokih ansambla HAPPY DAV.
RAZSTAVA KMETIJSKIH STROJEV IN ORODJA
Zagotovljen parkirni prostor.
KD Valentin Vodnik
vabi na odprtje razstave risb
MLADINSKEGA EX TEMPORE V DOLINI
drevi, 29. t. m., ob 20. uri v Galeriji Torkla
Nastopi Mladinska pevska skupina V. Vodnik
Vprašanja zastavil S.T.
	SLOVENSKA SKUPNOST - ZAHODNOKRAŠKA SEKCIJA
	prireja JAVNO SREČANJE S KANDIDATI
• S® j	jutri, 30. t. m., ob 19. uri v Soščevi hiši na Proseku
\"IT/ e v/'''	ter v ponedeljek, 1. junija, ob 20.30 v Domu Alberta Sirka v Križu
	Prisotni bodo odv. Peter Močnik, prof. Samo Pahor, prof. Josip Pečenko in prof. Ivan Peterlin
	Vljudno vabljeni
MLADINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI
vabi vse svoje člane, prijatelje in somišljenike na
PREDVOLILNO DRUŽABNO SREČANJE
jutri, 30. t. m., ob 20. uri
v prostorih Kmečkega turizma »Škrlj Just« v Saležu
Slovenski neodvisni kandidat, št. 10 na listi PSI za tržaške občinske volitve
EDI BUKAVEC
bo danes, 29. t. m., ob 20.30 v prostorih Kulturnega društva v Barkovljah
spregovoril na temo:
UREJANJE TERITORIJA, JAVNE USLUGE IN CESTNE POVEZAVE
Prisotna bosta arh. Dario Jagodic in Bogo Samsa
Srečanje prireja slovenska komisija PSI
/l
.c*’5'
\0 TRiesrf
%

v
\
/
Jutri, 30. t. m., ob 11.30 bo
v prostorih PD BARKOVLJEpredstavitev
SLOVENSKIH KANDIDA TOV
DEMOKRATIČNE ZVEZE TRST ZA EVROPO
, T**1
Prisoten bo: senator DARKO BRATINA
Vljudno vabljeni
Po izvidih Observatorija severnojadranskega morja
Letos morje brez alg a pozor na meduze!
Vse kaže, da se bomo letos lahko kopali, ne le sončili na plažah, kot brezskrbna, soncu predana deklica na sliki, ki jo je posnel Davorin Križmančič. Vest, ki bo po dveh »sušnih kopalskih sezonah« gotovo razveselila tukajšnje ljubitelje morja, so včeraj sporočili javnosti izvedenci Observatorija severnojadranskega morja, organa, ki so ga pred tremi leti ustanovili pri deželnem ravnateljstvu za okolje, da bi sledil žgočemu vprašanju alg in svetoval možne rešitve, s katerimi naj bi omilili njen katastrofalni učinek.
Izvedenci Observatorija so v preteklih tednih opravili letošnje drugo in tretje križarjenje ob obalah Furlanije-Julijske krajine in na odprtem morju. Rezultat opravljenih izvidov je - vsaj v primerjavi s prejšnjimi leti - nadvse zadovoljiv. Severni predel Jadranskega morja je kolikor toliko čist, vsekakor pa primeren za kopanje. Izvedenci so sicer izsledili v globinah manjše sklope alg, za katere pa menijo, da ne bodo povzročile preglavic kopalcem, turistom in turističnim delavcem. Le v Kvarnerskem zalivu in v Velebitskem kanalu so zabeležili večjo stopnjo alg, kar pa je - vsaj tako sklepajo strokovnjaki - povsem normalno za to obdobje. Takšno stopnjo so namreč beležili tudi v sezonah, ko alge še niso preplavile severnojadranskih obah. Izvedenci za morsko biologijo so v svojem ekspozeju opozorili le na eno nevarnost: vse kaže, da nas bodo letos, po nekajletnem premoru, spet »obiskale« meduze. Gre za majhne, nekaj centimetrov dolge nevšečne živalice, katerih opekline pa naj ne bi bile nevarne: občutile naj bi jih le najbolj občutljive kože.
Strokovnjaki Observatorija severnojadranskega morja so tudi dokončno razrešili vprašanje o vzrokih onesnaženja morja v preteklih tednih. Potrdili so domnevo, da je onesnaženje »maslo« cvetnega prahu, ki ga je veter spihal s kraških obronkov na morje, z valovi pa je pljusknil na obalo. Fenomen je bil letos izjemen zaradi predčasnega obilnega cvetenja drevja.
O rezultatih znanstvenih križarjenj po Severnem Jadranu so med drugim tudi razpravljali na včerajšnjem srečanju izvedencev, ki se ga ie udeležil tudi prof. Antonio Brambati.
Danes odločitev o usodi škedenjske železarne
Odločilno bo zadržanje javne finančne družbe Ilva
Položaj, v katerem se je znašla Skedenjska železarna oziroma Pit-tinijeva družba »Alti Forni e Fer-riere di Servola« je bil včeraj predmet poglobljene razprave med predstavniki Dežele oziroma njenega odborništva za industrijo in sindikalnih organizacij. Odbornik za industrijo Ferruccio Saro je potrdil globoko zaskrbljenost nad težkim položajem, ki ga je na eni strani povzročilo negativno gibanje na mednarodnem tržišču jekla, na drugi pa težave v odnosih med grupo Pittini in javno železarsko finančno družbo Ilva. Predstavniki Dežele in sindikatov so srečanje vsekakor zaključili s sklepom, da bodo od družbe Ilva in Pittinija zahtevali, naj na današnji skupščini delničarjev ne sprejmeta »prenagljenih in tveganih« odločitev. Po besedah odbornika Sara to praktično pomeni zahtevo po času za premislek, na koncu katerega naj bi prišlo do obnovitve dialoga med Pittinijem in Ilvo ter hkrati tudi do začetka pogajanj o prihodnosti deželnega jeklarskega pola, pri katerih morajo sodelovati Dežela, sindikalne organizacije, grupa Pittini in družba Ilva.
Veliko vznemirjenost spričo dogajanj okrog škedenjske železarne sta včeraj izrazila tudi dva vidna deželna eksponenta, in sicer odbornik za ozemeljsko načrtovanje Gianfranco Carbone in načelnik svetovalske skupine PSI v deželni skupščini Dario Tersar. Zadnji je v preteklih dneh naslovil na deželni odbor tudi interpelacijo, v kateri zahteva naj večje možno angažiranje deželne vlade za rešitev položaja, v katerem se je znašla železarna kot izredno pomebna enota za vse krajevno gospodarstvo in za neposredno in posredno zaposleno visoko kvalificirano delovno silo. Povsem nesprejemljivo bi bilo - poudarja Tersar v tiskovni noti - da bi vpletene strani v tako občutljivem trenutku za prihodnost obrata ne izrazile najvišjo ra-
ven odgovornosti in zavzetosti za uravnovešenje notranje strukture družbe in za pridobitev potrebnih finansiranj. Posebno skrb pa zbuja zadržanje Ilve - nadaljuje Tersar -za katero se zdi, da jo bolj zanima dobiček, ki bi ga lahko iztržila iz težav v železarni, kot pa sodelovanje pri reševanju zapletene operacije za proizvodno preusmeritev gospodarskih dejavnosti, za katero je institucionalno poklicana. Tisto, kar še posebej preseneča Tersarja, pa so zadržanje in izjave predsednika Ilve Traunerja, za katerega se ne razume, »ali deluje v interesu Trsta, ali pa za kakega pruskega kralja«. Partija pokerja s ponarejenimi kartami - zaključuje Tersar - bi za prihodnost Trsta utegnila imeti dramatične posledice, zato upam, da bo prevladal občutek odgovornosti in doslednosti.
Deželni odbornik Carbone, ki je že pred mesecem prvi opozoril na dogajanja okrog škedenjskega obrata, pa je včeraj izjavil, da bi železarno sedaj lahko rešil le še čudež. Ko sem prvič sprožil alarm -je dejal - so me obtožili nagajivosti in mi zabrusili, naj se ne spuščam v delo pristojnih. Dežela si je medtem prizadevala, da bi našla možna finansiranja, Ilva in Pittini pa se še nista uspela dogovoriti za dokapitalizacijo družbe, brez katere ji grozi propad. Dogovor preprečuje predvsem odločenost Ilve (ki je skupaj s SPI lastnica 74 odstotkov družbene glavnice), da se dokončno umakne iz Trsta, čeprav jo pred tremi leti in pol podpisani sporazum o privatizaciji obvezuje, da ohrani svojo odgovornost do škedenjske železarne. Če se bo kljub temu umaknila in danes.ne bo pristala na podpis neobhodne-ga povišanja družbine glavnice -zaključuje Carbone - bo Ilva odgovorna za izgubo okrog tisoč neposrednih delovnih mest, za krizo z železarno povezanih dejavnosti in za poslabšanje splošne ekonomske krize v tržaški pokrajini.
Oklicali so jo sindikati kovinarjev
Danes stavka za zaščito majske doklade
Danes bo tudi v naši pokrajini štiriurna splošna stavka kovinarjev, ki so jo njihovi sindikati FIM-CISL, FIOM-CGIL in CCdL-UILM oklicali v protest zaradi neizplačanja v maju dozorele draginj ske doklade premične lestvice. Stavki kovinarjev, ki bo trajala od 8. do 12. ure, se bodo pridružili tudi zaposleni v raziskovalnih dejavnostih, ki bodo stavkali eno uro, tiskarji in papirničarji, delavci iz poštnotelegrafskega sektorja in tržaški občinski uslužbenci, včlanjeni v sindikat CGIL.
Sindikalna tajništva kovinarjev so stavkovno akcijo utemeljila z »novim napadom na plače, do katerega prihaja sredi politične krize, onesnažene s korupcijo, nečistimi posli in podkupninami«. Javni in zasebni delodajalci - nadaljujejo sindikati - želijo z blokado pogajanj in z ukinitvijo premične lestvice zvaliti breme industrijske krize na plačilne ovojnice delavcev, država pa jim hoče naložiti tudi stroške poloma pri upravljanju javnih zadev in ekonomske politike. K temu se pridružuje še nadaljnje poglabljanje krize v naši pokrajini -zaključujejo sindikati - ki povzroča hude negotovosti glede prihodnosti industrijskega sektorja, vključno s kovinarskim in s področjem malih in srednjih podjetij.
Sindikati zato odločno zahtevajo, naj sistem draginj ske doklade ohrani svoj avtomatični in splošni značaj vsaj do obnove prihodnjih vsedržavnih delovnih pogodb. Do takrat pa mora s pogajanji priti do oblikovanja novega sistema, ki bo jamčil kupno moč plač neodvisnih delavcev.
Zbirališče za udeležence današnje stavke bo ob 9.30 na Šentjakobskem trgu.
Posledice napovedanih sankcij proti Srbiji za naše zunanjetrgovinsko gospodarstvo
Razkroj bivše Jugoslavije je že lansko poletje močno prizadel tukaj šne podjetnike, ki so v teku desetletij stkali bogate in plodne stike z gospodarskimi in industrijskimi krogi v takratnih jugoslovanskih republikah. Vojna v Slo-yeniji prej in na Hrvaškem pozneje je močno ohromila dialog z gospodarskimi dejavniki v teh dveh republikah, obenem pa tudi s srbskimi ekonomskimi silami. Osamosvojitev obeh severozahodnih republik in prekinitev ognja (to velja sicer izključno za Slovenijo) sta bili nekakšen obliž na gospodarske rane teh območij, za katere pa bo potrebno še mnogo Casa, predno se bodo lahko popolnoma zacelile.
Slovenski zamejski gospodarski krogi so se že takoj po razglasitvi osamosvojitve Slovenije zavzeli, da bi Italija vzpostavila z novo republiko ploden gospodarski dia-*°g- Ta prizadevanja so prav ta te-den obrodila zaželjene sadove s Podpisom ustanovnega akta mešajo Italijansko-slovenske gospodarske zbornice in tudi Italijan-ko-hrvaške gospodarske zborni-S®' pri katerem so odigrali vodilni oiani zunanjetrgovinske sekcije lovenskega deželnega gospodar-.ega združenja ključno gonilno ln povezovalno vlogo.
Le dan po podpisu listine pa je na glavo tukajšnjih gospodarstvenikov izvozno-uvoznih podjetij padla nova, čeprav pričakovana opeka: Evropska skupnost je po večmesečnem oklevanju napovedala uvedbo gospodarskih sankcij proti Srbiji, omejitvene ukrepe pa naj bi podprla tudi OZN.
Gospodarski embargo bo gotovo prizadel naša izvozno-uvozna podjetja. Da bi izvedeli, do kolikšne mere jih bo oškodoval, smo se pogovorili s predsednikom zunanjetrgovinske sekcije SDGZ Marinom Košuto.
»Vsaka gospodarska sankcija, ki je uperjena na določeno tržišče, gotovo prizadene podjetja, ki na tem tržišču poslujejo,« je začel Košuta. »Gospodarski dialog z republikami bivše Jugoslavije je bil že v preteklih mesecih izredno otežkočen, napovedane sankcije proti Srbiji pa ga bodo še dodatno obremenile. Težko je kvantificira-ti, kolikšno škodo so doslej utrpela naša izvozno-uvozna podjetja zaradi jugoslovanske krize. Ta gotovo ni majhna, če pomislimo na velike težave, s katerimi so se morala spoprijeti. Naj omenim le nekaj zgovornih primerov. Blago je treba kupcu dobaviti, prevoz pa je postal v sedanjih razmerah prava uganka. Pred izbruhom krize je
Kultura je temelj naše biti. Slovenski neodvisni kandidat št. 10 na listi PSI za občinske volitve
EDI BUKAVEC
vabi slovenske zamejske kulturne delavce, organizatorje in ustvarjalce na pogovor o aktualnih perečih vprašanjih
Pogovor, ki ga prireja slovenska komisija PSI, bo
danes, 29. maja, ob 17.30 v gostilni Pri Dolencu na Devinščini
stal prevoz blaga do Beograda milijon 800 tisoč do 2 milijona lir, sedaj pa stane trikrat toliko. Oktobra je slovenski tolar veljal enako kot dinar; danes je treba za nemško marko odšteti v Ljubljani 52 tolarjev, v Beogradu pa kar 600 dinarjev! Srbijo dobesedno poplavlja inflacija. Zadnje številke govorijo celo o 36.000-odstotni inflaciji, kar je gospodarsko uničujoče: kdo naj bi investiral ali pa vzpostavljal gospodarske stike v tako rizičnih pogojih? Srbija je sedaj rizična država, mednarodna podjetja se je otepajo, podobno pa velja tudi za Hrvaško, ki se še ni rešila vojne. Napovedana uvedba gospodarskih sankcij bo le še bolj ohromila gospodarski dialog s tem območjem.«
Predsednik zunanjetrgovinske sekcije SDGZ se je ustavil tudi pri gospodarskih odnosih s Slovenijo. »Ti odnosi se počasi izboljšujejo. Vojna v Sloveniji je za kakih 20 odstotkov znižala slovenski gospodarski potencial, zaradi česar bo potrebno še mnogo časa in veliko truda, da bomo lahko dosegli raven gospodarske izmenjave izpred krize.«
Marino Košuta je skušal predložiti tudi svoj recept za izhod naših zunanjetrgovinskih podjetij iz krize. »Gospodarske politike ni mogoče graditi na nesreči nekoga ali se zanašati na obnovo porušenih podjetij,« je poudaril. »Težko je zato sedaj dobiti pravo in učinkovito strategijo za prebroditev krize, saj bodo prenovitveni procesi trajali celo generacijo. Naša gospodarska vojska je številčno majhna, zato pa mora biti profesionalno dobro oborožena s strokovnim znanjem, s poznavanjem položaja, s poznavanjem tehnologije, s hitrim ukrepanjem. S tem in drugim znanjem bomo lahko postali močnejši in bomo lahko kos vse bolj bojeviti mednarodni konkurenci.«
Dvajsetletni srčni bolnik izginil neznano kam po sporu z domačimi
V ponedeljek, 25. t. m., je neznano kam izginil 20-letni Alfredo Leo iz Ul. Valmaura 69. Mladenič stanuje skupno z materjo in sestro. Kaže, da se je od doma oddaljil po manjšem sporu z domačimi. Ko je odhajal, je dajal razumeti, da se bo vrnil, a odtlej se je zgubila vsaka sled za njim.
Alfredo Leo je v ponedeljek bil oblečen v temno zelene hlače ter v jopič iz jeansa z napisom West Valley. Visok je 1,65 metra, je vitke postave in ima rjave oči. Domače posebno skrbi, ker je mladenič srčni bolnik in je odšel, ne da bi vzel zdravil, s katerimi se običajno zdravi. Mladeniča zdaj iščejo sile javnega reda in drugi. Policija je med drugim zbrala vrsto podatkov o Alfredovih znancih in prijateljih, pa tudi o njegovih navadah, da bi učinkovitejše usmerila iskanje.
Hudo ranjen Tržačan na avtocesti A 23 Alpe-Jadran v Kanalski dolini
Predsinočnjim se je na avtocesti A23 Alpe-Jadran v bližini Naborjeta v Kanalski dolini hudo ponesrečil 53-letni Tržačan Mitja Vapetič. Potem ko so mu nudili prvo zdravniško nego v huminski bolnišnici, so ga prepeljali v videmsko, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo.
Do nesreče je prišlo okrog 21. ure. Moški se je s svojim avtom vozil proti Vidmu, ko je iz neznanih vzrokov izgubil nadzor nad njim in večkrat trčil v obcestno zaščitno ograjo. Dinamiko nesreče preiskuje prometna policija iz Amara. Vapetič je v trčenju utrpel več ran po raznih delih telesa.
Pri Ferlugih nastop mladih harmonikarjev
Drevi bo pri Ferlugih zanimiv glasbeni dogodek. Na povabilo tamkajšnje vaške skupnosti in kulturnega društva Grad od Banov bo pred domačim občinstvom nastopil harmonikarski odsek Glasbene matice s Proseka in Kontove-la. Skupino sestavljajo: Dario Furlan, Aleksander Ipavec, Igor Kante, Aljaž Nehod, Dario Savron in Matjaž Stoj sablje vič; vodi pa jih prof. Lore-dana Coceani. Sekstet mladih glasbenikov se bo na dreviš-njem koncertu predstavil v različnih zasedbah, tako solistično kot komorno. Izvajal bo bogat in zahteven izbor iz klasične in sodobne harmonikarske glasbene literature.
29. 5. 1991	29. 5. 1992
Pred letom dni je ugasnil nasmeh ljubljene
Laure Pertot por. Kozina
Spomin nanjo je bogastvo, ki ne more ublažiti žalosti.
SVOJCI
Lakotišče, Barkovlje, 29. maja 1992
Prenovljena trgovina s kolesi v strožjem mestnem središču
Giuliano Di Donato, domačin iz Boršta, je pred kratkim odprl prenovljeno in razširjeno trgovino s kolesi v Ulici Foscolo št. 8 (na sliki M. Magajne utrinek z otvoritve). Trgovina in delavnica sta zadnje čase postali pretesni, zato je postala razširitev prodajne površine resnično nujna.
PD Mačkolje vabi na
30. praznik
češenj
danes, 29. in jutri, 30. maja: ob 17. uri odprtje kioskov, sledil bo ples z ansamblom HAPPY DAV;
nedelja, 31. maja: ob 15. uri odprtje kioskov; ob 18. uri nastop gojencev diatonične harmonike PD Venturini od Domja, sledil bo ples z ansamblom KRT
ponedeljek, 1. junija: ob 17. uri odprtje kioskov, sledil bo ples z ansamblom CALIFORN1A
EDI BUKAVEC VABI
Protifašistični boj, izročilo Osvobodilne fronte slovenskega naroda in evropskega odporništva predstavljajo za našo skupnost temeljne vrednote, iz katerih izhajajo tudi danes prizadevanja ljudi za poštene in demokratične odnose v družbi.
Neodvisni kandidat za tržaški občinski svet Edi Bukavec vljudno vabi bivše aktiviste, partizane, invalide in druge udeležence NOB na tovariško srečanje, na katerem bo govor o teh vprašanjih in konkretnih problemih bivših udeležencev NOB.
Srečanje bo v ponedeljek, 1. junija, ob 17. uri v prostorih Odseka za zgodovino v Ul. Petronio 4.
Slovenska komisija PSI
		
gledališča		včeraj - danes
ROSSETTI
Danes ob 21. uri bo enkratna predstava izven abonmaja LE MEMORIE Dl ADRIANO - RITRATTO Dl UNA VOCE po romanu M. Vourcenarja. Izvaja Gior-gio Albertazzi. Prodaja vstopnic za abonente pri osrednji blagajni pasaže Protti in pri blagajni gledališča.
V nedeljo ob 21. uri bo v gledališču Rossetti zaključna prireditev gojencev Societa Ginnastica Triestina s predstavo SAGGIO Dl FLASHDANCE.
Od 17. junija do 18. julija se bo v
gledališču Rossetti odvijal FESTIVAL OPERETE. Že tradicionalno prireditev bodo otvorili z opereto ADDIO, GIOVI-NEZZA.
koncerti
VERDI
Simfonični maj
Danes ob 20.30 (red A) bo na sporedu koncert pod vodstvom dirigenta Maxima Šoštakoviča. Nastopila bo sopranistka SUMI JO. Na programu Gliere in Šošta-kovič.
Ponovitev jutri ob 18. uri za red S.
V nedeljo, 31. t. m., ob 20.30 bo na sporedu izreden koncert pred zaprtjem gledališča Verdi zaradi popravil. Nastopil bo pianist KRVSTIAN ZIMERMAN. Na sporedu Brahms, Szymanowski in Chopin. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča.
Gledališče MIELA
Danes ob 21. uri bo v gledališču Mie-la celovečerni koncert ameriške skupine FISH & ROSES. Ansambel sestavljajo Rick Brown (bobni), Sue Garner (bas) in Dave Sutter (klaviature).
Jutri ob 21. uri bo v gledališču Miela na sporedu ekratna izvedba koncerta, ki ga je pripravil Moni Ovadia CABARET VIDDISH. Z glasbenikom se bodo predstavili še Maurizio Deho (violina), Alfre-do Lacosegliaz (bobni), Gian Pietro Ma-razza (harmonika), Cosimo Gallotta (kitara), Patrick No vara (oboa in klarinet), Mario Fragiacomo (tromba) in Riccardo Crotti (kontrabas).
Predprodaja vstopnic še danes pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Evangeličansko-luteranska cerkev
Jutri ob 20.45 bo v organizaciji združenja Citta di Trieste koncert nabožne glasbe. Nastopila bosta zbor "Santa Maria Maggiore" iz Trsta in ženski zbor "G. Faure" iz Romansa.
Danes, PETEK, 29. maja 1992
MAKS
Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.44 - Dolžina dneva 15.14 - Luna vzide ob 3.12 in zatone ob 18.01.
Jutri, SOBOTA, 30. maja 1992
FERDINAND
PLIMOVANJE DANES: ob 2.54 najnižja -50 cm, ob 9.16 naj višja 19 cm, ob 14.13 najnižja -15 cm, ob 20.23 najvišja 52 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,2 stopinje, zračni tlak 1013,4 mb rahlo raste, brezvetrje, vlaga 47-odstotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 16,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Matteo Carboncini, Michela Cok, Thelma Turino, Mattia Martini, Andrea Micalizzi, Beatrice Bra-ut, Nico Peschechera.
UMRLI SO: 36-letna Rita Palladino, 83-letni Mario Beccherini, 38-letna Jožica Kocjan por. Speretta, 78-letna Jolanda Sestan, 86-letni Anastasio Farmakidis, 92-Ietna Maria Standa, 66-letni Sergio Martellani, 45-letni Franco Seppi, 79-let-na Angela Ielincic.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 25., do nedelje, 31. maja 1992 Normalen urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Combi 17, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Flavia 89 (Zavije).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Combi 17, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija). Ul. Mazzini 43, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Mazzini 43 (tel. 631785).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
I razne prireditve
V nedeljo, 31. t. m., ob prazniku 50- in 60-letnikov bosta nastopili v barkovljan-skem društvu, Ul. Cerreto 12, TONKA IN VANČA. Začetek ob 12. uri. Vabljeni vsi.
Pro Logo in prijatelji rajona Sv. Ivana organizirajo 1. MEDNARODNO SREČANJE GODB junija 1992. Prijave in vpisovanje na tel. št. (040) 368977 vsak dan, razen sobot in nedelj, od 17.30 do 18.30.
SKD Grad od Banov in vaška skupnost od Ferlugov vabita na koncert harmonikarskega oddelka Glasbene matice s Proseka-Kontovela, ki ga vodi prof. Lo-redana Coceani. Nastop bo danes, 29. t. m., ob 20.30 pri Ferlugih.
Dekliški zbor Devin vabi na jubilejni koncert ob 20-letnici delovanja, ki bo v nedeljo, 31. t. m., ob 18. uri v stari štivan-ski cerkvi Sv. Janeza Krstnika.
Slovenski kulturni klub - Ul. Donizet-ti 3 - vabi jutriL 30. t. m., ob 18.30 na literarni večer. Časnikar in kritik Jurij Paljk bo predstavil knjižne novosti letošnjega leta v zamejstvu. Vabljeni vsi, posebno maturanti.
Koncert Ekumenskega zbora bo danes, 29. t. m., ob 20.30 v cerkvi na Katina-ri. Na sporedu bodo cerkvene pesmi vzhodnega obreda v staroslovanskem cerkvenem jeziku, ruskih skladateljev, Makedonca Mokranjca in Tržačana Sinica. Povezoval bo J. Gerdol, razlago liturgij sv. Janeza Zlatousta bo podal dr. Angel Kosmač.
Združenje partizanov - ANPI Prosek-Kontovel vabi na komemoracijo ob 48-letnici obešanja 10 talcev, ki bo v nedeljo, 31. t. m., ob 11.30 pri spomeniku na travniku ob železniški postaji. Sodelovale bodo domače kulturne ustanove in godba Prosek. Govorila bosta člana-izvršnega pokrajinskega odbora VZPI-ANPI.
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union vabi na 14. rajonsko razstavo vin, ki bo v Ljudskem domu v Podlonjerju jutri, 30., in v nedeljo, 31. t. m. Delovali bodo dobro založeni kioski z domačim vinom in okusnimi jedmi. Oba večera glasba za ples.
Ob priliki koncerta koračnic po vaseh bo Godbeno društvo Nabrežina obiskalo v ponedeljek, 1. junija, ob 20.30 Šempolaj in v četrtek, 4. junija, ob 20.30 Praprot.
Župnija sv. Jerneja Apostola in MePZ Sv. Jernej z Opčin vabita na koncert v župni cerkvi na Opčinah v nedeljo, 31. t. m., ob 20. uri. Sodelujejo: DPS Vesela pomlad, oktet Vrtnica iz Nove Gorice in MePZ Sv. Jernej.
razna obvestila
Sindikat upokojencev SPI-CGIL občine Dolina obvešča člane CGIL, da imajo možnost za prijavo dohodkov in izpolnitev obrazcev 740 v prostorih KD V. Vodnik v Dolini ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, v Borštu v srenjski hiši ob četrtkih od 16. do 18. ure.
Slovenska prosveta v Trstu se pridružuje akciji v korist beguncev iz Bosne in Hercegovine, za katero so dale pobudo slovenske organizacije na Tržaškem in Goriškem. Sporoča, da zbira v ta namen prispevke, ki jih bo izročila slovenski Caritas. Uradi Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3 so odprti vsak dan (razen sobote in nedelje) od 9. do 13. ure, tel. 370846.
Sklad Mitja Čuk, Narodna ulica 126, prireja tudi letos poletno središče na Opčinah. Vpisovanje v ponedeljek, 3. avgusta 1992, informacije tel. 212289.
SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 12, prireja v nedeljo, 31. t. m., za Barkovljane, člane in prijatelje PRAZNIK 50- IN 60-LETNIKOV. Za informacije telefonirajte na št. 415797.
SKD Primorec in MePZ Primorec-Ta-
bor obveščata, da je še nekaj prostih mest za avtobusni izlet na Koroško (Pliberk) jutri, 30., in v nedeljo, 31. maja, ob priliki pevske revije Pesem ne pozna meja. Za podrobnejše informacije in prijave: Dejan Malalan, Trebče 224, tel. 212811.
Kmetijska zadruga v Trstu vabi svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo v prvem sklicanju danes, 29. t. m., ob 17.30 in v drugem sklicanju jutri, 30. t. m., ob 18. uri v prostorih Kmetijske zadruge, Ul. Travnik 10.
šolske vesti
Otroški vrtec in osnovna šola v Borštu vabita na prireditev, ki bo danes, 29. t. m., ob 15. uri v dvorani pri sestrah. V šolskih prostorih bo razstava ročnih del in risb danes od 16. do 18. ure, jutri in v ponedeljek od 8. do 12.30.
COŠ M. Samsa - Domjo/I. Trinko-Za-mejski - Ricmanje, vrtca Domjo in Ric-manje v sodelovanju s KD F. Venturini od Domja vabijo na zaključno prireditev in 10-letnico poimenovanja šole po Mari Samsi v nedeljo, 31. maja, ob 18. uri na šolskem dvorišču pri Domju. V šolskih prostorih bo na ogled razstava ročnih del ž urnikom: od 9. do 12. in od 16. do 20. ure. V primeru slabega vremena bo prireditev v šolski telovadnici pri Domju.
Osnovna šola Albert Sirk in otroški vrtec iz Križa vabita na ogled razstave ročnih del in risb v nedeljo, 31. t. m., od 9. do 13. in od 16. do 20. ure.
Osnovna šola Stanko Gruden Šempo-laj-Slivno vabi na ogled razstave ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v prostorih šempolajske šole v nedeljo, 31. t. m., od 10. do 12. in od 17. do 20. ure.
Učenci osnovne šole Fran Milčinski
na Katinari vabijo starše in prijatelje na zaključno šolsko prireditev, ki bo jutri, 30. t. m., ob 11. uri v šolskih prostorih.
SLOVENSKA SKUPNOST KOMISIJA ZA ŠOLSTVO, KULTURO IN ŠPORT
prireja javni posvet na temo:
ŠPORT IN NARODNOST
Pri okrogli mizi sodelujejo Franko Drasič, Jurij Kufersin, Ivan Peterlin, Emidij Susič in Mario Šušteršič
. Srečanje bo na stadionu 1. maj v Trstu danes, 29. t. m., ob 20.30
Vljudno vabljeni!
kino
ARISTON - 18.30, 20.20, 22.15 II mio pic-colo genio, r.-i. Jodie Poster.
EKCELSIOR - 18.15, 20.15, 22.15 Rotta verso 1'ignoto, fant, i. VVilliam Shat-ner, Leonard Nimov.
EKCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00,
22.00	Niente baci sulla bocca, i. Phi-lippe Noiret.
NAZIONALE I - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 II fantasma delTopera, i. Robert En-glund.
NAZIONALE II - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 II ladro di barabini, r. Gianni Amelio.
NAZIONALE III - 16.00, 18.50, 21.45 Con le migliori intenzioni, r. Ingmar Bergman.
NAZIONALE IV - 16.30, 18.20, 20.10,
22.15	Sette criminali e un bassotto, i. John Candy, James Belushi, Ornella Muti.
GRATTACIELO - 18.30, 20.20, 22.15, Or-chidea selvaggia 2, □ □
MIGNON - 16.30, 22.15 II padre della sposa, i. Steve Martin, Diane Keaton.
EDEN - 15.30, 22.10 Eva, massaia in ca-lore, porn., □ □
CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 II si-lenzio degli innocenti, i. Jodie Poster.
LUMIERE - 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 Me-diterraneo, r. Gabriele Salvatores, i. Diego Abatantuono.
ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 Un medico, un uomo, i. VVilliam Hurt.
RADIO - 15.30, 21.30 Prenesla di piaceri bestiali, porn., □ □
_________mali oglasi_________________
PEPI SANCIN (Šarnik) v Dolini odpre danes osmico. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Giuseppe Kukanja, Devinščina 1.
APRILIA ETX 125, prevoženih 11.600 km, v dobrem stanju, prodam. Tel. (0481) 882024.
PRODAM iz družinskih razlogov trgovino z zelenjavo v okolici Trsta. Tel. na št. 828988 od 8. do 13. ure.
PROFESIONIST z ženo išče v najem majhno stanovanje ali hišo z uporabo vrta za poletne mesece v bližini Dutovelj ali Sežane do Lipice, po zmerni ceni. Ponudbe sprejema telefonska tajnica na št. (040) 212119.
PRODAM renault clio 1.4, letnik oktober 90. Tel. 214444 - Livio, v uradnih urah.
V NAJEM dajem prostore velike 130 kv. m v središču Opčin. Telefonirati ob urah obedov na št. 211385.
PRODAM ford escort sive barve, letnik 85, v odličnem stanju, po ugodni ceni. Tel. na št. 723010.
PRODAM citroen AX10, julij 90, prevoženih 22.000 km. Tel. na št. (040) 213772.
PRODAM fiat 126, opravljen tehnični pregled marca 91, predelan motor, v dobrem stanju, 2.500.000 lir. Tel. 812309 v jutranjih urah.
20-LETNO dekle z dokončano trgovsko šolo in izpopolnjevalnim tečajem išče zaposlitev. Tel. na št. 830265.
MLAD PAR išče v najem majhno hišo ali stanovanje na Krasu. Tel. na št. 229234.
PRODAM po ugodni ceni prikolico (ru-lotko) knaus. Tel. (040) 882026.
RIBOGOJNICA GLINŠČICA IZ BOL-JUNCA obvešča cenjene odjemalce, da prodaja odlične salmonirane postrvi. Urnik prodaje: vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30. Tel. 228297.
PEKARNA ČOK na Opčinah išče vajenca. Tel. na št. 213645.
KUPIM staro intarzirano kraško skrinjo. Tel. na št. 211815.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA v Trstu išče knjigi V. Bartola Lo-pez in Obiski pri slovenskih znanstvenikih, zbornik Dr. Klement Jug - veliki slovenski alpinist in knjigo I. Krefta Spomini ljudskega agitatorja. Kdor jih želi odstopiti knjižnici, naj telefonira od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure na št. 635629.
DOBRO VPELJANO trgovino s sadjem in zelenjavo, z novo opremo, prodam. Tel. na št. 829963 po 20.30.
PRODAM majhno roulot graziella z verando po zelo ugodni ceni. Tel. na št. (040) 213282.
PODJETJE na področju elektronike išče sodelavca part-time dvakrat > trikrat tedensko. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro »Elektronika.
razstave
Sklad M. Čuk prireja še danes razstavo FURLANSKIH NAIVCEV v prostorih Hranilnice in posojilnice na Opčinah. Urnik: od 17. do 19. ure.
Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito
je na ogled XXX. Deželna krajinska razstava.
V	Galeriji Juliet v Ul. Madonna del Mare 6 je na ogled razstava MARCA MOSCHINIJA.
V	galeriji Cartesius je na ogled razstava ELENE TALLERI z naslovom »Baci e Abbracci«.
Milje - V Beneški hiši, Calle Oberdan 5, je še danes in jutri odprta razstava FRANCESCA GARBELLIJA.
V	galeriji Le Cavera v Ul. S. Frances-co 51/A je do 27. junija na ogled razstava GUIDA ANTONIJA.
V	galeriji "Antiche mura" - Tržič, Ul. Rosselli 20 - bo danes ob 19.30 otvoritev razstave Bogomile Doljak PESEM OLJKE, RUJA in GLADEŽA. Predstavitev Carlo Milič. Razstava bo na ogled do 4. junija vsak dan od 16. do 20. ure ter ob nedeljah od 10. do 13. in od 16. do 20. ure.
čestitke
Danes praznuje rojstni dan naša ANI. Vse najboljše ji želijo Fredi, Tanja, Aleksandra, Franko im Jasmin, ki pošilja noni 50 poljubčkov.
Včeraj je praznovala ZORKA KOROŠEC rojstni dan. Še na mnoga srečna in zdrava leta ji želi Vida z družino.
___________prispevki__________________
Ob prvi obletnici smrti drage žene Laure daruje mož Vali 50.000 lir za KD Fran Venturini in 50.000 lir za Dijaško matico.
Ob prvi obletnici smrti drage Laure darujeta mama Marica in oče Nesti
50.000	lir za Dijaško matico.
Ob prvi obletnici smrti nepozabne Laure Pertot se je spominja teta Majda in daruje 30.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Lauro Pertot-Kozina darujejo družini Kozina in Kapič 25.000 lir za TFS Stu ledi, 25.000 lir za TPK Sirena in 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob Silvestra Komarja in Josipa Ferfolje daruje Miran Kuret 50.000 lir za MPZ Jacobus Gallus.
Namesto cvetja na grob Ondine Sabadin daruje družina Živec 50.000 lir za Dom Jakoba Ukmarja.
Ob otvoritvi novega sedeža Skupnosti družine Opčine darujejo: N.N. 50.000 lir, N.N. 30.000 lir, N.N. 50.000 lir, N.N.
20.000	lir, N.N. 20.000 lir, N.N. 10.000 lir, N.N. 10.000 lir, N.N. 10.000 lir, N.N.
10.000	lir, družina Nadja Cibic s Proseka
50.000	lir, družini Foraus in Čok iz Lo-njerja 50.000 lir, Marčelo iz Trsta 100.000 lir, Marija s Proseka 100.000 lir, družina Bisio 150.000 lir, družina^ Pescatori
200.000	lir, družina Lučano Živic 50.000 lir, Sonja s Proseka 20.000 lir in družina Licer 150.000 lir.
V	spomin na Martina Rupla darujeta Srečko in Olga Verša 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Josipa Ferfoljo daruje Iva Pirjevec 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Josipa Ferfoljo darujeta Srečko in Olga Verša 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Josipa Ferfoljo darujeta daružini Tavčar (Opčine) in Guštin (Prosek) 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin Pepija Ferfoljo daruje žena Gabrijela 100.000 lir za ŠD Primorje in
100.000	lir za VZPI-ANPI Prosek.
V	spomin na Pepija Ferfoljo darujeta Darko in Irenka Briščak (Praprot) 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Pepija Ferfoljo daruje Marija Milič 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-kontovel.
Za gradnjo kulturno-športnega centra v Lonjerju daruje Edi Glavina 25.000 lir-
Pri Slovenskem dobrodelnem društvu sta prispevala za pomoč bosanskim beguncem Dušan Jakomin 200.000 lir 'n Marija Brišček 100.000 lir.
28. 5. 1992
menjalnica
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Ameriški dolar		.	1228,15	1190,—
Nemška marka		752,86	745,—
Francoski frank ....	.	224,24	221.—
Holandski florint ..	.	668,64	662,—
Belgijski frank		36,592	35,50
Funt šterling		. 2211,70	2195.—
Irski šterling		. 2015,25	1990,—
Danska krona		.	195,35	192.—
Grška drahma		6,312	5,50
Kanadski dolar		. 1020,60	975.
Japonski jen 		9,463	9,—
Švicarski frank		828,81	817.—
Avstrijski šiling		106,977	105,50
Norveška krona		193,30	190.—
Švedska krona		209,17	205.—
Portugalski eskudo .	9,078	8.—
Španska peseta 		12,078	11,30
Avstralski dolar		930,10	875.—
Jugoslov. dinar 		—	
ECU		1548,20	
Slovenski tolar		—	14.—
Hrvaški dinar		—	5,25
nr||/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE ^encMa^^io04«/-?"!
BUKd tržaška kreditna banka ^:::^drdo,04n32;7130-63!->
Pestra in bogata dejavnost Kulturnega centra »Srečko Kosovel«
Sežanske poletne prireditve
Kulturni center »Srečka Kosovela« v Sežani je pripravil pester spored prireditev za poletne mesece. Med večjimi prireditvami, ki bodo potekale na odprtem, v amfiteatru Kulturnega centra, naj omenimo glasbeno predstavo -musical »Sen kresne noči« W. Shakespeareja z gostovanjem gledališča Bratov Mrštikov iz Brna na Češkoslovaškem. Predstava bo v soboto, 6. junija, ob 21. uri. V petek, 26. junija, ob 21. uri bo gostovalo Mladinsko gledališče ljubljansko s Svetinovo »Šeherezado« v režiji Tomaža Pandurja. V juliju bo najprej gostovalo Kazalište Komedija iz Zagreba z odlomki iz operet in musicalov (10.7.), avgusta pa napovedujejo obisk Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta z Verčevo in Kobalovo predstavo »Ime mu bo Just« (21.8.), nato gostovanje svetovno znanega zbora Dunajski dečki (28.8.) in predstavo domačega gledališča KČ »Srečko Kosovel« z Goldonijevimi »Primorskimi zdrahami« v režiji Bojana Podgorška. Nekaj uprizoritev Primorskih zdrah je predvidenih že za junij, kot je razvidno iz sporeda junijskih predstav, ki ga objavljamo posebej. Prav tako sta predvideni dve uprizoritvi za šole.
Omeniti velja tudi Grajske večere v Štanjelu, ki se bodo pričeli v petek, 12. junija, ob 21. uri s satiričnim kabaretom skupine Moped Show. V soboto, 20. junija bodo predstavili Osmico, ljudske običaje v izvedbi Folklorne skupine s Krasa. Naslednjo soboto, 27. junija bo na vrsti predstava SSG »Ime mu bo Just« z Borisem Kobalom in Polono Vetrihovo. Za julij so predvidene štiri predstave: v sredo, 3 julija bo Večer za mlade,
naslednjega dne bo predstava »Kuge, vojske, lakote reši nas, o...« po romanu Draga Jančarja »Galjot« v režiji Vesne Poštrak; 11. julija bodo predstavili Vilharjevo in Levstikovo delo »Kako smo se možili«, ki ga je režiral Aleksij Pregare, 18. julija pa bo Večer solo petja.
Naj omenimo še, da bo 28. junija, ob 17. uri na prireditvenem prostoru v Majcnih polfinalno tekmovanje za Zlato harmoniko. Kulturni center »Srečka Kosovela« se že sedaj pripravlja tudi na tradicionalno mednarodno literarno prireditev Vilenica 92, ki bo od 10. do 12. septembra.
KULTURNI CENTER »SREČKA KOSOVELA«
Junijski spored
torek, 2. junija, ob 20. uri:
ameriški film:
SKODRANA SUZI
četrtek, 4. junija, ob 17. in 20. uri:
ameriški film:
MOJA PUNCA
petek, 5. junija, ob 20.30:
Carlo Goldoni:
PRIMORSKE ZDRAHE režija: Bojan Podgoršek
ponovitev 13. junija
sobota, 6. junija, ob 10. uri:
filmska matineja:
POLICAJ IZ VRTCA
ob 21. uri:
William Shakespeare:
SEN KRESNE NOČI gostovanje gledališča iz Brna
torek, 9. junija, ob 20. uri:
ameriški akcijski film: DELTA FORCE II
četrtek, 11. junija, ob 20. uri
ameriški film komedija:
PRI ADDAMSOVIH
sobota, 13. junija, ob 10. uri:
filmska matineja:
ZDAVNAJ POZABLJENA DEŽELA
torek, 16. junija, ob 20. uri:
pustolovski film:
AMERIŠKI NINJA IV
četrtek, 18. junija, ob 20. uri:
ameriška melodrama:
BUGSY
sobota, 20. junija, ob 10. uri:
filmska matineja:
OLIVER IN TOVARIŠIJA
torek, 23. junija, ob 20. uri:
am. romantična komedija: MANEKENKA
četrtek, 25. junija, ob 20. uri:
ameriški akcijski triler: ZADNJI SKAVT
petek, 26. junija, ob 21. uri:
I. Svetina:
ŠEHEREZADA režija Tomaž Pandur
sobota, 27. junija, ob 10. uri:
filmska matineja: DOBROSRČNI MEDVEDKI
torek, 30. junija, ob 20. uri:
ameriški akcijski film: SMRTNA OBSODBA
30. slikarska razstava o temi »Krajina v deželi«
Tržaško umetnostno literarno društvo (Societa artistico lette-raria) je priredilo letos na Gradu sv. Justa jubilejno trideseto slikarsko razstavo na temo: »Krajina v deželi«. Vabilu k udeležbi se je letos odzvalo rekordno število več kot sto ustvarjalcev iz raznih krajev naše dežele, katerih dela so razstavljena v sugestivnih prostorih grajskega obzidja.
Delovanje umetnostno literarnega društva obsega širok krog dejavnosti, katerih vzporedna, a ne postranska, je organizacija prikaza likovnih dejavnosti v deželi. V teku treh desetletij se je ta dejavnost razmahnila, vendar le v enkrat letnem prikazu, kljub temu pa dovolj širokem, da pritegne veliko število udeležencev. Kvaliteta te množične manifestacije je pač ravno zaradi števila nastopajočih zelo nihajoča in tudi selekcija ne uspe dati enotne ravni prikazanim delom.
Osemindevetdeset izbranih in razstavljenih del, med katerimi je dvanajst povabljenih umetnikov in članov organizacijskega odbora, ki zato niso prišli v poštev za nagrade, je tvorilo osnovo, iz katere je ocenjevalna komisija izbrala osem slik za nagrade. Prvo nagrado je prejel Giancarlo Caneva, ostali nagrajenci pa so: Demetrij Cej, Clau-dio Fuchs, Lucia Ghirardi, Giuli-ano Babuder, Luigi Murello, Valena Bonazza in Fulvio Sisto.
Širina pojma krajine v slikarstvu in interpretacija tega pojma je prišla do izraza v prikazanih delih umetnikov v vseh svojih variantah. Tako smo priča, poleg klasične slikarsko figura-
tivne krajine, slikam, kjer je krajina bila samo vzgib za svobodno izražanje umetnikovega občutja ali znakovnega prenosa tega občutja na izvedbeno površino. V nekaterih slikah si lahko krajine samo domišljamo kot fantazijsko tavanje ustvarjalca po krajinah svoje notranjosti in iznašanje bežnih srečanj skozi risbo in barvo na platno. Tak je tudi dober del nagrajenih slik, krajino označuje v glavnem naslov slike, vizualni vtis pa gre mnogo dlje in se oddalji od prvotnega namena in pomena, ostane nam samo še več ali manj kvalitetna barvno-znakov-na govorica. Slikarji kot so Babuder, De Fabris, Fabro, Fermo, Morpurgo, Murello, Nemarini, Ponte, Ronay, Sguazzi, Turk in Zuppel so ostali zvesti svoji likovni govorici, krajina sama kot tema razstave pa je bila vzgib za delo in sodelovanje. Krajino v figurativno-inierpretacijskem smislu pa so predstavili Bernini, Birolla, Cej, Clavora, Fabiani, Gasparini, Lotta, Micalesco, Osojnik, Raza in E. Spinelli.
V tako širokem krogu ustvarjalcev je seveda nujno, da se soočamo z velikim razponom kvalitete, verjetno pa je organizatorjem šlo tudi za to, da prikažejo čim večje število ustvarjalcev iz dežele in je tudi zato kvaliteta nekoliko trpela. Navesti pa je treba, da eno samo delo posameznega ustvarjalca težko omogoča pravilno oceno in velika množica različnih osebnosti pusti tudi v obiskovalcu nelagoden občutek prenasičenosti.
(-srce-)


današnji televizijski in radijski sporedi
• ■«
iiiiipjjii
lili

RAI 1______________
6.55	Aktualno: Unomattina
10.00	Vesti in Gospodarstvo
10.15	Risanke: Hallo Kitty 1100 Kratke vesti iz Milana
11.05	Nan.: Poliziotti in citta,
12.00	E' proibito ballare
12.30	Dnevnik 1
12.35	Nanizanka: La signora in giallo (i. A. Lansbury)
13.30	Dnevnik in Tri minute
14.00	Nan.: Black Beauty
14.30	Otroška oddaja
15.00	Dok.: I saloni del libro
16.00	Mladinski variete: La banda dello Zecchino
17.40	Odprti prostor
18.00	Dnevnik 1
18.10	Variete: Hočeš zmagati?
18.20	Glasba: Notte rock
18.50	Dok.: Kvarkov svet
19.40	Aktualno: II našo di Cleopatra
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	Film: Senza indizio ((kom., VB 1988, r. Thom Eberhardt, i. Michael Caine, Ben Kingsley)
22.30	Dnevnik
22.45	Nan.: Hitchcock
23.10	Košarka: Italija-Hrvat-ska-Španija-Grčija
24.00	Dnevnik in vreme 0.30 Rubrika opolnoči 0.50 Dok.: Dove il si suona
^ RAI 2
7.00	Nanizanke in risanke
8.45	Dok.: Dove il si suona,
9.15	Grčija (4. del)
9.45	Film: Gli uomini voglio-no vivere (kom., Fr.-It. 1962, r. L. Moguy)
11.20	Segreti per voi
11.30	Kratke vesti
11.35	Nan.: Lassie, 12.10 L'ar-ca del dottor Bayer
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Gospodarstvo, rubrika o medicini in vreme
13.50	Nad.: Quando si ama,
14.45	Santa Barbara
15.35	Kolesarstvo: 75. dirka po Italiji (6. etapa)
17.00	Salviamo la Terra
17.25	Dnevnik TG 2
17.30	Nanizanka: Metropolitan Police
18.20	Športne vesti
18.30	Šport: Girodivagando
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York, vreme
19.45	Dnevnik in šport
20.20	Aktualno: Ora
20.30	Variete: Serata d onore (vodi Marisa Laurito)
23.00	Aktualno: RAI 2 za vas,
23.15	TG 2 - Pegaz
23.55	Vesti, vreme, horoskop
0.05 Filmske novosti 0.15 Nočni spored
^ RAI 3	|
11.00	Šport: atletika, 11.30 tenis - Open Francije, vmes (12.00) kratke vesti iz Milana
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Dok. DSE: Šola se posodablja (31. del)
15.15	Šport: tenis - Open Francije, 16.30 IP v rokometu
18.30	Pregled tujega tiska in televizijskih oddaj
18.45	Rubrika Derby in vremenska napoved
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Risanke: BlobCartoon
19.55	Varieteja: Blob cinico
TV, 20.05 Blob
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Aktualno: Chi l'ha vi-sto? (vodita A. Graziot-tin, Luigi Di Majo)
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Film: La rabbia (dok., It. 1963, r. Pier Paolo Paso-lini-G. Guareschi)
0.30 Dnevnik, pregled tiska in vremenska napoved 0.55 Variete: Fuori orario -Cose (mai) viste
2.05	Nočni spored
|~ ^ TV Slovenija 1	]
9.40	Video strani
9.50	Spored za otroke: nanizanki Čira čara, 10.15 Jelenček
10.50	Zelena ura (pon.)
11.50	Poslovna borza
12.00	Poročila
12.05	Video strani
13.20	Napovednik
13.25	Umetniški večer: Povečava — Cannes in film Bežno srečanje
16.15	Gospodarska oddaja
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.10	Kontaktna oddaja za mladostnike: Tok Tok
19.10	Risanka
19.20	Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Forum
20.30	Nad.: Semenj ničevosti (VB, i. Eve Matheson)
21.30	Ex libris
22.20	Dnevnik, vreme, šport
22.45	Napovednik
22.50	Sova, vmes nanizanka Pri Huxtablovih, nadaljevanka Hobotnica 4 ter film Goreča slama (kom., Nem. 1972, r. Vol-ker Schlondorff, i. Mar-garethe von Trotta)
1.50	Video strani
[~1B^ TV Koper
12.50	Prodaja po TV
13.00	Nad.: Rayanovi
13.30	Agencija Rockford
14.20	Film: Miren konec tedna (kom., VB, i. D. Farr)
16.00	TV novice Oresedici
16.05	Glas. oddaja: Juke box
(vodi Alex Bini)
18.00	Slovenska kronika
18.10	Studio 2
19.00	TV dnevnik Vsedanes
19.25	Nad.: Rayanovi
19.45	Agencija Rockford
20.35	Razvedrilni program v živo: Bella TV
22.20	TV dnevnik in Globus
23.20	Film
Plf TV Slovenija 2
15.40	Sova, vmes nan. Dragi John in nadaljevanki Hobotnica 4 ter Šingeh
18.00	Regionalni programi in Slovenska kronika
19.00	Jazz in blues
19.30	TV Dnevnik Koper
20.00	Koncert simfonikov RTV Slovenija
20.40	Večerni gost
21.35	Dobrodošli
22.05	Umetniški eksp. program: Studio city
23.05	Video strani
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Halo, dober dan! Tu 362875; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Roman: Mesto v zalivu (B. Pahor, r. M. Kravos, 4. del); 11.45 Priljubljene melodije; 12.00 Šaljivo - Resno; 12.20 Lahka glasba; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestri; 13.25 Narodnozabavna glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Zvočne kulise; 15.30 O poeziji 80. let; 15.40 Evergree-ni; 16.00 Mi in glasba: fagotist Vojko Cesar v studiu; 17.10 Kulturni dogodki; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.05 Radio Ga-Ga; 9.35 Turistični napotki; 10.00 Program A; ; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje;
12.05	Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna;
17.05	Studio ob 17.; 18.30 Ekološki kotiček; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
CANALE5	RETE 4		ITALIA 1		ODEON
' 00 Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nanizanki: Arnold, 9.00 I cingue del guinto piano
0-35 Variete: Maurizio Co-stanzo Show (pon.)
11.50	Kviz: II pranzo e servito (vodi Claudio Lippi)
12.40	Aktualno: Affari di fami-glia
13.00	Dnevnik TG 5
13.20	Variete: Non e la RAI (vodi E. Bonaccorti)
14.30	Aktualno: Forum, 15.00 Agenzia matrimoniale,
15.30	Ti amo parliamone
16.00	Otroški variete
18.00	Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna
20.00	Dnevnik TG 5
-•"•25 Striscia la notizia
20.40	Variete: Caccia al ladro (vodita Paolo Bonolis, Jo Sguillo)
2.30	Aktualno: Gelosia (vodi Ombretta Golli)
3.05	Aktualno: zanimivosti o nadaljevanki »Senza
23.25	Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5 ■45 Spored non stop
8.00	Nan.: Lmcredibile Hulk
8.55	Dober dan, prijateljica
9.00	Nadaljevanki: Una don-na in vendita, 9.30 General Hospital
10.10	Kviz: Čari genitori, vmes (10.55) TG 4 vesti
11.10	Nad.: Marcellina
11.50	Otroški variete
13.00	Nadaljevanka: Sentieri
13.30	TG 4 vesti
13.45	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
14.00	Nadaljevanke: Maria,
14.55	Vendetta di una donna, 15.40 Io non čredo agli uomini, 16.10 Tu sei il mio destino, 16.55 Cris-tal, 17.25 Febbre d amo-re, nato (17.50) TG 4 vesti
18.00	Variete: Ceravamo tan-to amati
18.30	Kviz: Gioco delle coppie
19.15	Nad.: Dottor Chamberlain, 19.50 Gloria, sola con-tro il mondo
20.30	Nadaljevanka: La donna del mistero 2
22.30	Nan.: Dallas
23.30	Aktualno: Ciak, 24.00 Parlamente in
0.55 Nadaljevanka: Sentieri
1.25	Nočni spored
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroška oddaja
8.30	Odprti studio
9.05	Nan.: Il mio amico Ricky,
9.30	Chips - La febbre della velocita, 10.30 Magnum P.I. - Fortuna al gioco
11.30	Odprti studio
11.45	Variete: Mezzogiorno italiano (vodi Gianfran-co Funari)
14.00	Odprti studio
14.30	Nanizanke: Genitori in blue jeans, 15.00 Super-car - Contatto mortale,
16.00	Paradise, 17.00 A-Team - Occhio! Taglia-legna taglieggiati, 18.00 MacGyver - Il prezzo della verita
19.00	Odprti studio
19.30	Studio šport in vreme
19.40	Kviz: Il gioco dei 9 (vodi
Gerry Scotti)
20.30	Film: Oltre ogni rischio (krim., ZDA 1989, r. Abel Ferrara, i. Kelly McGil-lis, Peter VVeller)
22.30	Aktualno: L'istruttoria (vodi Giuliano Ferrara)
0.30 Odprti studio in šport
1.05	Nočni spored
13.00	Risanke
15.30	Nadaljevanka: Viviana (i. Lucia Mendez)
16.15	Film: Fiat voluntas Dei (kom., It. 1935, r. Amleto Palermi, i. A. Musco)
18.00	Nad.: Veronica - Il volto delVamore (i. Veronica Castro)
19.30	Risanke: He Man
20.00	Nanizanka: Eguipaggio tutto matto
20.30	Film: Ercole, Šansone, Maciste e Ursus, gli in-vincibili (pust., It. 1965, r. Giorgio Capitani)
22.15	Rubriki: Auto & Motori,
22.45	Emozioni nel blu
23.45	Nan.: Stazione di polizia
TMC___________________
8.30	Nanizanki: Batman, 9.00 Il ritorno del Santo
10.00	Rubrika: Ženska TV
11.45	Variete: Kosilo z Wilmo
12.30	Nanizanka: Get Smart
13.00	Dnevnik in šport
14.00	Variete: Amici mostri
15.00	Risanke: Snack
15.30	Rubrika: Ženska TV
17.20	Film: La capanna dello
zioTom (pust., ZDA 1987, r. Stan Lathan, i. Avery Brooks, Bruce Dem)
19.30	Sportissimo '92
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Quel lungo Vener-di Santo (krim., VB 1981, r. John McKenzie, i. Bob Hoskins, Helen Mirren)
22.40	Variete: Out-Officina (vodi Umberto Smaila)
23.40	Večerni dnevnik
24.00	Film: Un uomo da abbat-tere (dram., Fr. 1972, r. Philippe Condroyer, i. Jean-Louis Trintignant, Valerie Lagrange)
1.35	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI____________
11.45	Nan.: Avventura
15.00	Nan.: Adorabili creature
16.00	Risanke
17.30	Nad.: VVhite Florence,
18.05	Davinia, vmes kratke vesti
19.00	Večerne vesti
19.30	Aktualno: O Deželi
20.00	Rubrika: Občina
21.30	Nad.: Cuore (r. L. Co-mencini, i. Johnny Do-relli, 2. del)
22.45	Nočne vesti
24.00	Mare pineta
0.30 Rubrika o motorjih
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30	Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar, informacije; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Vodeni program Modri val; 11.00 Hladno-Toplo-Vroče; 12.00 Souvenir d'Italy; 12.30 Opol-dnevnik Radia Koper; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance mušic; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 JS Digital; 18.30 Pudding time; 19.00 Zaključek in prenos Radia Slovenija.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasba je...; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinski svet; 11.00 Aktualnosti; 11.30 Spomin iz Italije; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street
16.00	Ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.40 Kantavtorji; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Studio 12; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja z obvestili; 19.00 V svetu fantazije;
20.00	Mix time; 21.00 Nočni val.
Župan Tuzzi se je v sredo pogovarjal z Andreottijem
Na prvem mestu vprašanje beguncev Nujnost podaljšanja roka zakona 17/92
Jutri v Krminski zadružni kleti
Promocija Vina miru 1991 Živa veriga do Ara Pacis
Župan dr. Erminio Tuzzi je bil v sredo v Rimu, kjer je imel daljši pogovor s predsednikom vlade Andreottijem. Razpravljala sta o treh sklopih vprašanj in o možnostih za njihovo reševanje. Največ pozornosti je bilo seveda namenjeno obravnavi položaja na območju nekdanje Jugoslavije, kako pomagati beguncem, kaj ukreniti za prenehanje spopadov.
Predsednik Andreotti, ki očitno dobro pozna razmere v sosednji državi, je sogovornika seznanil s težavami, ki jih je bilo treba premagati, zato da so druge države, članice Evropske gospodarske skupnosti, prepričali o novonastalem položaju.
Predsednik vlade je goriškega župana seznanil tudi z dejstvom, da je v stiku z ameriškim predsednikom Bushem v iskanju načina in možnosti razreševanja jugoslovanske krize.
Dvajset let po atentatu
V nedeljo bo minilo dvajset let od atentata pri Petovljah, kjer so izgubili življenje trije pripadniki karabinjerskega zbora, četrti pa je bil hudo ranjen. Ob obletnici bo v nedeljo, pred spominskim obeležjem, komemoracija. V Zagraju pa bo danes, ob 18. uri, javna razprava, ki jo prireja občinska uprava in pri kateri bodo sodelovali predsednik parlamentarne komisije o pokolih, senator Gualtieri, dr. Felice Casson, sodnik v Benetkah, senator Nereo Battello, član zgoraj omenjene Gualtierijeve komisije in goriški odvetnik Bernot, ki je v sodnih postopkih proti odgovornim za atentat in njihovim pomagačem zastopal zasebno stranko. Kljub temu, da je od tragičnega dogodka minilo že dvajset let, ostaja še marsikaj nepojasnenega.
Razprava bo v občinski večnamenski dvorani.
Glede pomoči beguncem iz kriznih območij, zlasti iz Bosne, je predsednik vlade goriškemu županu ponovno potrdil že znano stališče, da bo Italija pomagala predvsem s pošiljanjem pomoči v obliki hrane, zdravil, šotorov in drugega materiala v republike nekdanje Jugoslavij, kamor so se begunci zatekli. S tem, da begunci ostajajo v bližini področij, od koder so zbežali ali bili pregnani, povečuje možnosti za njihovo vrnitev.
Načeloma torej Italija ne bo sprejela - razen izjemnih primerov - beguncev.
V	tej zvezi velja podčrtati, da je šotorišče, ki so ga prejšnji teden postavili na letališču, zamišljeno le kot zbirni center, ne pa taborišče za daljšo namestitev beguncev.
Pogovora s predsednikom vlade se je udeležil tudi Massimo Zulli, predsednik združenja mladih industrij cev. Skupaj z županom sta Andreottiju posredovala predlog, naj bi vlada, z denarjem, ki je bil že odobren za pomoč beguncem, kupila potrebni material na Goriškem in ga tudi vskladiščila v razpoložljivih prostorih obmejnega postajališča.
Ena od tem pogovora je zadevala možen poseg države za dokončno sanacijo vodnih tokov Soče, Vipave in Korna.
V	skoraj enournem pogovoru s predsednikom vlade, ki pa se mu, kakor znano, izteka mandat, je goriški župan Tuzzi opozoril na potrebo po podaljšanju rokov predvidenih v zakonu št. 17 od letos. Gre za zakon, ki, kakor znano, predvideva olajšave za gospodarske operaterje v obmejnih območjih.
Na to vprašanje je predsednika vlade Andreottija v posebnem pismu opozoril tudi predsednik Trgovinske zbornice dr. Bevilacgua.
Stanje tukajšnjega gospodarstva se je še zaostrilo spričo nadaljevanja vojne v Jugoslaviji in pritiska vala beguncev.
V času nerazumljivih krvavih obračunov na območju nekdanje Jugoslavije in pod vtisom vsakodnevnih vesti o begu stotisočev pred grozotami vojne, dobiva vest o jutrišnji predstavitvi Vina miru 1991 v
kleti pričakujejo jutri preko dva tisoč oseb dobre volje, predstavnikov oblasti, članov pihalnih orkestrov in zborov tudi iz Avstrije in Slovenije. Gosti bodo s kozarcem v roki stopili v vrsto in sestavili živo verigo med zadružno kletjo in spomenikom Atra pacis na griču nad Medejo, oddaljenem okrog tri kilometre. Udeležencem bodo natočili vina in skupno bodo nato nazdravili miru. To bo, kakor napovedujejo, tudi "najdaljša" Zdravljica na svetu, vredna vpisa v Guinessovo knjigo rekordov.
Slovesnost v Krminski zadružni kleti se bo začela ob 10. uri, že uro pred tem pa bodo udeležencem začeli deliti kozarce, ki so jih za to priložnost posebej gravirali in ki jih bodo gosti obdržali kot spomin.
Slovesnosti se lahko udeleži vsakdo.
Krminu še poseben pomen. V Krminski zadružni
SLOVENSKA KOMISIJA PSI ZA GORIŠKO
vabi člane in prijatelje na
POKRAJINSKI KONGRES
ki bo danes, 29. maja, ob 19.30 na sedežu pokrajinske federacije PSI v Gorici (Korzo Italija).
Prireditve so bile že prejšnji teden
Jutri in v nedeljo drugi del Praznika špargljev v Štandrežu
V	Štandrežu se bo ob koncu tedna nadaljeval in tudi zaključil tradicionalni Praznik špargljev. Pričel se je prejšnjo soboto in nedeljo.
V	soboto je mlade zabaval ansambel Happy day, v nedeljo pa so prireditelji, člani PD "Štandrež" poskrbeli za prijeten program, v znamenju folklornih plesov in ritmike, ki je privabil veliko obiskovalcev.
Predstavile so se tri skupine. Otroška folklorna iz Nove Gorice "Pepelka" štandreška ritmična in baletna ter plesni klub iz Nove Gorice. Na ploščadi se je najprej predstavilo skoraj 50 otrok, starih od 5 do 8 let, članov novogoriške folklorne skupine, ki so zaplesali pozdravni ples pomladi, kavbojsko in slovensko polko. Mlade plesalke in plesalci, ki jih vodi Vladka Juretič, so takoj ustvarili prijetno vzdušje, ki se je nadaljevalo tudi z nastopi ostalih skupin.
Za novogoriškimi otroci so se nastopili člani štandreške ritmične in baletne skupine, ki ji vodi prof. Nataša Sirk ob sodelovanju
Kristine Marušič in lepo odplesali tri točke.
Program so sklenili plesni pari kluba Pepelka, ki so izvedli vrsto klasičnih plesov.
V nedeljo so izpeljali tudi slikarski ex tempore za otroke iz vrtcev in osnovnih šol ter dijakov srednjih šol. Odziv je bil dober.
Praznik špargljev se bo nadaljeval v soboto, 30. in nedeljo, 31. maja.
Nedeljski program se bo začel ob 19. uri. Nastopili bodo štan-dreški mladinski zbor, zbor "Rupa-Peč", društvo "Podgora" s spevoigro Za prazen nič ter člani štandreške dramske skupine z vedrim prizorom Obravnava. V nedeljo bodo tudi izročili nagrade zmagovalcem slikarskega ex tempore.
• V dvorani Palazzetto Veneto v Tržiču bo drevi, ob 20.30, na pobudo SDP javna razprava o nezgodah na delu ter o "ceni", ki jo delavski razred plačuje na račun produktivnosti.
Na pobudo sindikata šolnikov CdL/CISL/UIL in SNALS
V torek bodo počastili spomin umorjenega sodnika Falconeja
Sindikati šolnikov zvez CGIL, CISL, UIL in SNALS iz goriške pokrajine bodo na umor sodnika Giovannija Falconeja odgovorili z dnevom proti mafiji in organiziranemu kriminalu, ki ga prirejajo 2. junija. Sindikati vabijo vse šolnike, dijake in starše, naj se pridružijo tej pobudi, ki bo potekala z različnimi dejavnostmi po posameznih šolah. Šolniki in sindikalni predstavniki napovedujejo vsekakor na ta dan srečanja, debate in druge vzgojno-informativne dejavnosti. S tem, pišejo v tiskovnem poročilu, se želijo pokloniti spominu sodnika, ki je s svojim pogumnim zadržanjem v boju proti mafiji bil zgled za vsakogar. Falconeja se še posebej spominjajo zaradi sodelovanja na številnih skupščinah, manifestacijah in posvetih o organiziranem kriminalu in o boju proti mamilom, kjer je bil vedno pripravljen na sodelovanje in je s svojimi bogatimi izkušnjami prispeval k rasti demokratične družbe tudi kot vzgojitelj mladega rodu.
Poskrbeti za ureditev groba
Rajonski svet za Revmo, O slavje in Štmaver naj bi poskrbel za prenos posmrtnih ostankov partizanskega borca Giuseppa Suligona — Pina v partizansko grobnico na pevmskem pokopališču. Tak predlog je Predsedniku rajonskega sveta naslovila skupina svetovalcev (Mirko Vendramin, Boris Pintar, David Sossou, Albert Sošol in Marjan Sošol) s priporočilom, da o njem razpravlja na prvi seji. Prenos posmrtnih ostankov naj bi rajonski svet, v sodelovanju z borčevskimi organizacijami, tudi primerno obeležil.
Suligoni, čigar družina je pred vojno živela v Pevmi, je umrl prve dni aprila 1945.
Bogomila Doljak razstavlja v Irzicu
Danes bodo v galeriji "Antiche mura", v Ul. Fratelli Rosselli 20, v Tržiču, odprli razstavo znane slovenske umetnice Bogomile Doljak.
Otvoritev bo ob 19.30, razstava pa bo odprta vsak dan od 16. do 20. ure, v nedeljah pa od 10. do 13. ter od 16. do 20. ure.
Razstava se bo odvijala pod naslovom "Pesem oljke, ruja in gla-deža". Umetnico bo predstavil umetnostni kritik Carlo Milic.
Večer o Indiji
Goriški fotografski krožek CIFI nadaljuje danes s predvajanjem diapozitivov o Indiji ciklus večerov, ki je posvečen predstavitvam daljnih krajev. Diapozitive bodo predvajali Anita, Silvia in Franco Pellizzon. V pripravi večera, ki bo ob 20.30 v dvorani Cocolin vUl. Seminario, sta sodelovala tudi Massimo Cargnel in Agostino Colla.
Jutri in v nedeljo bodo nastavljali vabe s cepivom proti gozdni steklini
AU
TONOMA FFMUU-VB^
,i,, .•-»* d**«
comunicato

- r	**•
•>>"-• ’:.y.y>T ■>'* vtiti X'''1	‘
.r;r
(»tam** «i*a

, «*!«'**!(.*
. v-,,),s- pek-,?, <:»	.	,,	,
****** f***<i>mm* so**	#
:.	rzrjrjs
' • -   s-	* i*	«0*
f. *».!!«** & ismjs*
- - ” -O' :.<» e <l?>	oy* « e«#««*
-	1 ««x*> pomit pu-^0 li cmti« deltif USI
' f ?>;'	eti.%<*#*»*$<**ti *,4	:
* <-*.so e? ssmvA#wm tm
*****	e**«**
* m vrnem
S*	(os»te,
««* m***«***
■*, - - ,
- v *	' ' »tr s* tj '"sjsraj* :fnman<zt*rtt*	**

Fibn so ustvarili štirje režiserji
Štirje italijanski režiserji Giuseppe Bertoluci, Giuseppe Torna-tore, Marco Tullio Giordana in Francesco Barilli so avtorji filma v štirih epizodah Predvsem ob nedeljah ("La domenica specialmen-te") na sporedu nocoj ob 20.45 v kinu Vittoria v okviru petkovih srečanj z italijanskim filmom.
Vse štiri epizode se dogajajo med kmetijami Val Marecchie. Modri pes Tornatoreja opazuje trmasto in nemočno ljubezen med potepuškim psom in vaškim brivcem. Sneg na ognju Giordane pripoveduje o ljubezni med mlado ženo in možem, ki jo opazuje moževa mati. V epizodi Predvsem ob nedeljah, ki jo je snemal Bertoluc-ci, Anna in Vittorio doživljata nemogočo ljubezen v čudni hiši, medtem ko v Barillijevih Lesenih cerkvah priplujejo pred Rimini tri lesene cerkve polne gorečih sveč.
• Kulturni krožek "Frontiera aperta" bo v ponedeljek, 1. junija, predstavil knjigo časnikarja Ful-via Molinarija "Jugoslavija znotraj vojne". Predstavitev bo ob 18. uri, v avditoriju Fogar, v Ul. Seminario 7.
Poročali smo že, da bo konec meseca široka preventivna akcija cepljenja lisic proti steklini. Jutri, v soboto in nedeljo bodo v vseh občinah na Goriškem, z _izjemo občin Gradež in deloma Škocjan ob Soči, na najbolj primerna mesta postavili posebne vabe za lisice. Vabe imajo vgneteno majhno plastično kapsulo s cepivom. Kraje, kjer bodo omenjene vabe na-
stavili, bodo primerno označili. Sočasno s preventivno akcijo, ki zajema širok pas deželnega teritorija ob meji s Slovenijo, pa so župani izdali ukaze, ki od 30. maja do 30. junija prepovedujejo prosto gibanje psov in mačk.
Dežela je te dni poskrbela za dvojezično obvestilo o preventivni akciji cepljenja (foto Klemše).
Zaplenili so 500 kg školjk
Tržič je prehodna točka, posebej pa velja to za vstopno postajo avtoceste pri Moščenicah. Včeraj v prvih jutranjih urah so finančni stražniku tu zaplenili avtomobil s puljsko registracijo in skoraj 550 kilogramov školjk. Od teh je bilo 409 kilogramov dateljnov.
Morski sadeži, sumljivega izvora, so bili menda namenjeni odjemalcem v Venetu. Poleg tega pa je nabiranje in prodajanje dateljnov v Italiji prepovedano. Zdi se, da sta bila tuja državljana, ki so ju prijavili sodišču, kar dobro vpeljana na tržišču. Na podlagi zaseženih dokumentov naj bi finančni stražniki menda ugotovili, da sta vožnje z dragocenim tovorom opravljala precej pogosto.
razne prireditve
V Sovodnjah bo v nedeljo, 31. t.m. zborovski koncert ob 10-letnici delovanja skupine Sovodenjska dekleta. Prireditev bo ob 18. uri v Kulturnem domu.
izleti
SPD Gorica obvešča da bo 14. junija avtobusni izlet v Martuljek, na vsakoletno srečanje planincev. Prijave in pojasnila v trgovini Bauzon, v Carduccijevi ulici. Vpisovanje se zaključi 5. junija.
kino
Gorica
VITTORIA 20.45 »La domenica speci-almente«.
CORSO 18.00-22.00 »I gladiatori della strada«.
VERDI 20.30 Baletni večer. Jutri 18.00-
22.00	»II ladro di bambini«. Film nagrajen na festivalu v Cannesu.
Tržič
COMUNALE 20.30 koncert pianista Louisa Lortiea. Izvajal bo skladbe L. Van Beethovna.
Nova Gorica
SOČA 18.00 in 20.00 »Moja punca«.
SVOBODA Šempeter 20.00 »Hladen kot led«. Ob 22.00 »Razpuščena«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Thea - Raštel 52 - tel. 533349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo - ul. E. Toti 52 - tel. 410701.
pogrebi
Danes, ob 11. uri, Igino Blasizza, krsto pripeljejo iz Aviana v cerkev v Stražicah, pogreb bo na glavnem P°' kopališču. 12.00 Marino Vidoz iz splošne bolnišnice v Ločnik, 13.15 Nerina Barello iz splošne bolnišnice v Zagraj.
13.15	Evelina Gregorutti vdova Moret-ton iz splošne bolnišnice v Gradišče.
- prejezikati jezik
Lutman
Andrej Lutman: Na prepihu, založba Lipa (zbirka Rob), Koper 1991, str.: 39
Drobna pesniška zbirka je Lut-manova prva prava knjiga, ki jo je izdala od države posvečena založba, čeprav to še zdaleč ni tudi njegov prvi nastop pred javnostjo. Iz zavihka knjige razberemo zanimive podatke o Lutmanovem ustvarjanju: večkrat je priredil multime-dialne literarne večere, v samozaložbi je že leta 1984 izdal pesniško zbirko Opisovanja, dve leti kasneje je presenetil s sedmimi literarnimi priponkami, ki so mu zaradi atraktivne vsebine kar hitro pošle, še bolj nenavadna je njegova literarna kaseta, na kateri ob spremljavi elektronskih zvokov recitira pesmi, predlani pa je celo napisal tekst za kantato V vibah vsemirja skladatelja Alda Kumarja, ki je bila nato izvedena ob praznovanju petstote obletnice mesta Idrija. Lutman je torej vse prej kot anonimen avtor in pričujoča knjiga je njegov le formalni prvenec.
Mlad literarni teoretik Andrej Blatnik je Lutmanovo zbirko označil z naslednjimi besedami: »Poglavitna poteza te zbirke je igra jezika in igra z jezikom. Pri teh pesmih gre velikokrat za izhodiščno Pozicijo vaje v slogu (recimo pesmi na števila, mesece in podobno), Pri katerih Lutman pokaže vso svojo jezikovno veščino in okret-
nost. Efekt je duhovit in hkrati pesniško trpek, saj prinaša grenko sladke konstatacije o življenju, katerih večno izrekanje je privilegij pesniške muze.«
Najbrže bo kar držalo, da je osnovni Lutmanov namen »prejezikati« vse, kar se sploh da izpovedati z besedo; ko zmanjka jezikovne izrazne moči, pa se brez zadržkov posluži še drugih sredstev - od čistih glasbenih do vizualnih ali iz-venčutnih metafor. Metamorfoze besednega tkiva so torej pesnikove neglavne obsesije in v tem je Lutman resnično mojster. Zdi se, da je cel svet ena sama velika Beseda, ki se razrašča ali usiha v odvisnosti od pesnikove ustvarjalne volje. Peklenski prah iz črk in drugih komunikacijskih valenc je že od vekomaj *razsut po obličju naše duhovnosti, le pomesti ga je potrebno v knjigo, da se materializira v pesem, v svetlobo izrečenega in resničnega. Lutman to čudežno igro najraje preigrava v smislu alitera-cijskih postopkov (»vitek srp prstov leti v votla tla zvokov«), ne brani se niti metonimij in pleonazmov (»vitke vitice citer«), strastno pa se poigrava tudi s homonimi (»belo je barva, ki jo porabiš tono za barvo tonov«) in hipalagami (»obod zvona v hrapav zvokov prah se stresa«), kar vse skupaj zlito v poezijo zbirki daje posebno gibljiv, tekoče pre-
senetljiv, a tudi do bolečine grob ritem. Marsikaterega bralca prvi stik s teksti ne bo prepričal, ker bo pač nasedel jezičnemu brbotanju, ki včasih učinkuje samozadostno, zato bo površno zaključil, da gre pri Lutmanu za zapoznele ludistične reflekse, toda nekoliko resnejši vpogled navrže za celo paleto aktualnih postmodernih (in tudi čisto tradicionalnih) pesniških vsebin, ki jim kraljuje panična praznina, v sunkovitem galopu pa ji sledijo še smrt, eros, bit, instinkt in nič.
Torej: Lutmanova poezija se ne oddaljuje od časa, v katerem, nastaja, le tako samosvoja je, tako prekleto avtopoetska, da na trenutke postane izmuzljiva in odmaknjena. Rada se vsesa sama vase in za hip ponikne v medena mednožja zemlje, »globoko v notranjosti skritega«, kjer se rojevajo pesmi. Če zberemo dovolj poguma in prisluhnemo pesniku, bomo v njegovi duši odkrili rudnik samorodnega živega srebra: »V vibah vsemirja prihajam. / Sklicale moči so me od vsepovsod / in od vedno - za zmeraj, za tu! / Vidim se in svetim s svetlobo, ki svet bo postala. / Sij sem in spuščam se z žarenji v čar zemlje.«
Žlahtna kovina danes resda nima visoke cene, toda Lutmana se kljub temu (ali pa prav zato) splača prebrati-	JOŽEK ŠTUCIN
Giuseppe Conte (1945)
Ljubezenska metamorfoza
Though they sink through the sea they shall rise again; Though lovers be lost love shall not.
Dylan Thomas
Jožef je bilo moje krščansko ime, zdaj nimam več imena: sem čebele in martinčki, kamenje in mimoze, morje: ona me ne bo prepoznala več.
Ona mi ne bo mogla več reči: ljubi.
Skupaj bova lahko poletela v sončni uljnjak, drug ob drugem, a vendar tuja, pogrezala se bova lahko iz strmih obronkov na skalne bregove in postala školjki na tihotnem morskem dnu.
Iz italijanščine prevedla JOLKA MILIČ
Iz pesniške zbirke Deček in ocean (L oceano e il ragazzo), 1983 Opomba prevajalke: Ime pesnika Giuseppe se glasi v slovenščini Jožef.
Prijetna knjižna novost: Majenca B. Pangerca
Naslovna stran Pangerčeve knjige
Zajemati iz žive realnosti, črpati iz domačega izročila, poistiti se s prvinskostjo avtohtonega brežanskega domačina, rasti tako slogovno kot tematsko iz rodnih korenin, vse to je Ztlačilno za Pangerčevo naj novejše Prozno delo in pomeni toliko, kot zajetno ubrati povsem nasprotno pot, *ot jo ubira velik del mlajše slovenje proze. In rezultat teh hotenj?
Predvsem je to prijetno berljiva Kojiga, napisana tako rekoč v enem 'Phii, v sproščenem razživljanju nad 9rivo pripovedjo, katero kot peneče Se yino razganja »Lust zu fabulieren«, pravi slast po upovedovanju. In Pršcu je vse vredno upodobitve. Z ®nako veščim in spretnim peresom mrrše liričen pokrajinski pejsaž in ži-, opisan, dinamičen množični prizor, f1 ie s svojo živostjo vreden filmske amere. Prav tako z ostrimi kontura-jm v kratkih potezah izriše portret, °t povzame hrupno vzdušje med °žaki v gostilni. Kot eden redkih Piscev svoje generacije ima še razvi-čutnice za zaznavanje drobnih od-s Okov vonjav in barv; še ima antene Pfojernljive za pristno domačo bese-o, za ljudski pogovorni zasuk. Pred-ž^6rn pa je to pisatelj, ki še čuti dol-, ost in veselje, da ohrani pozabi
štet,
men.
a domača ledinska imena in poi-
r mrvanja predmetov ljudske kultu-Tako v tem delu ni le prikupen f spovednik, marveč tudi pričevalec h klornega izročila, zapisovalec do-Vai 6 9ovor‘ce ter s tem tudi potrjene tiste zdrave pristnosti in ljud-
skosti, ki tu in tam še polje v naših vaseh. - Celo v Sloveniji bi težko našli kraj, kjer bi bila tako rekoč vsa vas zrasla s svojim osrednjim ljudskim običajem, vsa skupinsko povezana okrog njega. S ponosom lahko pokažemo »unejcem« ta literarno sveži in živopisani dokaz o našem bivanju na teh tleh, o živosti naše tradicije, o zanosu, ki združi vso vas, in o izročilu tega zanimivega slavja pomladi, ki se prenaša od davnih rodov v naše dni z isto svežino. In to povrh vsega v vasi na robu velemesta in na zadnjih okopih slovenstva. Prav zaradi vsega tega mislim, da je bilo prav, da je knjiga izšla v Sloveniji, ker bo tako imela še večji odmev in bo še bolj odzivno pričevala o nas.
Med branjem se mi je vtisnilo v spomin nekaj najboljših strani. Denimo imenitni toponimi, ledinska imena, ko da vstajajo iz Pleteršnika - ali še dlje, iz Trubarja: Koromačnik in Klenčič, Župelk in Suhorje, Ždeka in Lukovec, Selinke in Trničje. Že za to je bilo vredno napisati to knjigo! Pa stari napis v bohoričici! Nekaj teh odlomkov bi bilo vredno navesti, da tudi vam zadiši po tej Majenci. Denimo dva drobca iz liričnega uvoda, ali prikaz »pila« in lipe sredi vasi. Pa kratek slavospev dolinski mladini, »parterjem in partercam«. Ali kratek množični prizor z majence. Predvsem pa osrednji prizor: prinašanje češnje skozi vas, dviganje maja in padec maja. Seveda je takšnih branja vrednih mest cela vrsta, pa naj gre za skupinske scene s same majence ali za slikovite pohode po zajčevino ali po češnjo; ali za ljubko deške prizore iz šole ali z vaških vogalov. Vse tja do posrečenega nastopa pevca Andreja Šifrerja, ki tolče sredi Doline kar svojo ljubljanščino. Meni pa so posebno prirasli k srcu tisti stavki, kjer Dolina z okolico dobesedno zadiši s svojimi vonji in razstilja s svojimi barvami in kjer so tako imenitno izniansirani dnevi s svojimi urami in menjavami razpoloženj in vonjav v njih.
Nazadnje je treba pohvaliti pogum, s katerim se je Pangerc odmaknil od prevladujočih modernih trendov v današnjem pisanju in tako rekoč skromno pokleknil k izvirku pristnosti, čeprav je sicer v svojem pisanju nagnjen k lepotnim epitelom,
kdaj celo k iskanosti in tudi k besednemu novatorstvu. Morda je šel kdaj v tej zvestobi domači govorici celo predaleč, recimo ko je vztrajal pri »dratu« in podobnem, češ da v Dolini pač tako pravijo in bi ga sicer ne razumeli in bi mislili, da se spakuje. Vsekakor pa sta neposrednost in svežina, ki vejeta iz tega dela, dokaz, da je pisec pristopal k svojemu ubese-ditvenemu gradivu z vso resnostjo in spoštljivostjo. Iz tega razloga se je tudi odpovedal tako okraskom kot li-rizmu, prav tako pa tudi patosu na eni in vulgarizmom na drugi strani. Tako pripoved teče stilno uravnovešeno in kompozicijsko skladno, kljub tako heterogenim prvinam, ki se včasih izmenjujejo v dokaj naglem tempu. Tako srečno ravnovesje ni ravno samo po sebi umevno. Vzeti si namreč za svoj prvi in edini umetniški cilj, prikazati še danes živi ljudski običaj - kot je to dolinska majenca -v njegovi enkratnosti in neposrednosti, je kar drzno početje: težko je namreč, da ne bi zašel v narodopisno deskripcijo raziskovalca. Ali pa, še nevarneje, v poceni domačijsko sladkobnost; ali pa v nadrobno opisarstvo
tolikih prizadevnih, a premalo umetniško nadarjenih piscev naših ljudskih povesti. Pangerca so pred temi nevarnostmi obvarovali najprej tako rekoč znanstveni odnos do snovi, ki mu je narekoval pravo mero in dober okus, še v večji in odločilni meri pa izjemno sproščen pripovedni talent.
Vse te silnice so se srečno združile v tej knjigi, ki se bere lahko v dušku kot kriminalka, a hkrati tudi počasi, z zanimanjem etnografa, dialektologa, jezikoslovca in stilista. Predvsem pa učinkuje igrivo, brez zastojev, za kar skrbijo spretni prehodi med posameznimi kompozicijskimi prvinami, kjer so nedvomno najbolj mojstrsko opisane skupinske scene.
In sama majenca kot osrednje pripovedno jedro te zgodbe? Lahko bi rekli, da je majenca samo pretveza za eno samo odo Dolini in njenim ljudem. A da je hkrati majenca tudi brez Doline, vsa razviharjena okrog mlaja-maja, en sam žuboreč potok mladosti, ki se toči skozi to našo zamejsko puščobo. Še najbolj pa je to barvit, ozvočen, vesel film, ki bi se odvijal pred našimi očmi v sončno in sočno hvalnico Bregu in njegovemu
človeku. Obenem pa je to, ožje vzeto, ta knjiga seveda kar najbolj nazoren, a zato prav nič pust popis dolinske majence - in v tem redkost v svojem žanru, saj ne pomnim, da bi bila kdaj brala kakšno knjižico z umetniškim predznakom, ki bi prikazala, denimo, koroško štehvanje.
Kdo bo morda vihal nos, češ, kako, tu se znova vračajo k realizmu! Kje smo!? In vendar se je Pangerc prav s tem, da se je vrnil k zemlji in k stvarem, kot umetnik uglasil z vsem živim in tako s samim kozmosom. Skozi to knjigo zato umirjeno in spokojno diha prav to skladno občutje povezanosti človeka in stvari v enovito, vseobjemajoče občutje harmonije. Toda ta harmonija ni umirjena, statična, je živa, mrgoleča, pršeča in polna vitalnosti - kakor je mladost sama. Pangerčevo Majenco je torej mogoče brati mnogopomensko in večplastno. In čeprav je izšla pri Prešernovi družbi v Ljubljani v seriji mladinskih knjig, ni mladinska, pač pa - mladostna! ZORA TAVČAR
(beseda na predstavitvi v Tržaški knjigarni v Trstu)
Pomlad je v Dolini nepopisno razkošje barv in vonjav...
Objavljamo odlomek iz zadnje knjige Borisa Pangerca »Majenca«, ki je izšla letos pri Prešernovi družbi v Ljubljani v zbirki otroške in mladinske literature. Spremno besedo napisala Anaroža Slavec, opremila Marika Georgievska s fotografijo Anerože Slavec. Fotografije so prispevali Davorin Ota, Danilo Šik, Mario Magajna ter Anaroža in Ksenija Slavec. Izid knjige je omogočil Odmor majence — Dolina.
Pomlad je v Dolini nepopisno razkošje barv in vonjav. Rumene površine po Valah in od zime in burje stolčeni sadovnjaki pri Križcu se začenjajo plaho preoblačiti v bledo zelene pajčolane in cvetni listki dežujejo na vršičke mandeljnov in breskev; najprej posamič, kot kaplje v poletni nevihti; s prvim pogumnejšim soncem pa se začenjajo razletavati popki in okrog pestičev se razcvete bujna rast, kot bi umetnikova roka izpod neba sipala žamet in baržun, svilo in žlahtni puh.
Nič ne moti, če skozi skalnato tesen Glinščice zareže v dračje živih mej in v vogale hiš ostrejši zrak. Toplina belih in rožastih kožuščkov, s katerimi se odevajo Ninijev mandljevec nasproti vrtca, Blažonove breskve na Rotondi in oživljajoča se debla, rastoča po vinogradih od Trničja do
Martinjevca in Župelka, ogrevajo oko in dušo in naznanjajo veličastno prebujenje sv. Jurija.
Čudovito je spremljati preboj pomladi na njive, v vas in v Grižo vse do zgornjega grebena Dagle; takrat popusti tudi državna meja nad Se-linkami in ognjeno zeleni jeziki plivkajo vse bolj drzno in prepleskavajo gabre in akacijo do vznožja sršečega kršja pod socerbskim gradom na oni strani.
Ko v zadnjih aprilskih dneh zakipijo smrčki zajčevine in se dražeči pomladanski dež razsuje po zoranih paštnih in ljubeče urejenih latnikih od Suhorij do Dovšce, ko zažehtijo lehe pod Ždeko in v Lukovcu, takrat dahne v Dolino posebno vzdušje.
Vas zahrepeni po majenci.
To je v Dolini čarobna beseda in z njenim neodtujljivim zvenom v srcu so zrasli nepreštevni rodovi Dolinčanov, od dandanašnjih pa tja daleč nazaj do megleničnih časov.
Majenca je več kot praznik in praznik je več kot običaj. Majenca je Dolina in Dolina je majenca. Dolinčani nosijo to sladko prekletstvo v dedni zasnovi. Majenca jim je zapisana v krvi in nihče je ne more izžgati iz sebe, ker je oddavna zažeta v naravo vaščanov in vasi.
Po prvi finalni tekmi za nogometno EP under 21
Italija na dobri poti
5. etapo gira je dobil šprinter Cipollini
V znamenju padcev
ITALIJA - ŠVEDSKA	2:0 (0:0)
STRELCA: Buso v 71', Sordo v 80'
ITALIJA: Antonioli, Bonomi, Fa-valli (v 46' Rossini), D. Baggio, Mat-recano, Verga, Melli (v 68' Muzzi), Marcolin, Buso, Corini, Sordo,
ŠVEDSKA: Svensson, Johansson, Lilius, Apelstav, Alexandersson, Mild, Landberg, Moberg, Paldan (v 76' Jansson), Rodlund, Gudmunds-son (v 76’ Simpson).
SODNIK: Van Deer Ende (Niz.); GLEDALCEV: 18.046.
FERRARA — Italijanska reprezentanca pod vodstvom Cesareja Maldinija je na najboljši poti, da osvoji evropski nogometni naslov under 21. Po včerajšnji zmagi v prvi finalni tekmi je namreč težko pričakovati, da bi v povratnem dvoboju, ki bo čez teden dni na Švedskem, spustila iz rok edinstveno priložnost. Švedi so sicer telesno očitno prekašali mlade »azzurre«, vendar te premoči niso znali tudi izkoristiti. Na drugi strani pa so Italijani z dvema uspešnima protinapadoma izničili ves njihov trud.
Pred tem so se »azzurri« zlasti v prvem polčasu znašli v precejšnjih težavah (hudo je pešala vezna vrsta). Po odmoru je zgledalo, da jih je Maldini le »prebudil«, vendar je kaj kmalu znova zavladala precejšnja zmešnjava. Iz težav jih je rešil Renato Buso, ki je najprej zatresel mrežo, zatem pa z odlično podajo zaposlil Sorda, ki sam pred vrati ni mogel zgrešiti.
Žal je malo pred koncem tekme petarda, ki so jo izstrelili z zahodne tribune, zadela v obraz neko dekle
in jo precej hudo ranila. Prvo pomoč so ji nudili že na igrišču, nakar so jo odpeljali v bolnico, kjer so jo sprejeli na oddelku za oživljanje.
Mladinsko namiznoteniško DP
Spet novi kolajni za Krasova dekleta
PERUGIA — Bera kolajn Kresovih zastopnikov na državnem namiznoteniškem prvenstvu za mladinske kategorije je od včeraj bogatejša še za dve odličji. Katja Milič je namreč med naraščajni-cami osvojila srebrno odličje, potem ko je v finalu z 2:0 klonila proti Balbonijevi, proti kateri je v polfinalu izgubila tudi Vanja Milič (2:0). Pot do finala je bila izredno težka, posebej za Vanjo Milič, ki je v četrtfinalu po izredno naporni tekmi premagala Ballocchi-jevo z 2:1. Erika Radovič je izgubila v četrtfinalu proti igralki San Marina Mondaldinijevi (2:0), katero je Katja Milič v polfinalu odpravila z 2:0. Tudi Ivana Stubelj je prikazala dopadljivo igro, kljub kratkemu stažu in neizkušenosti se je prebila med prvih šestnajst naraščajnic v Italiji.
V dvojicah sta Katja in Vanja Milič v četrtfinalu z 2:0 izgubili proti Monaldinijevi in Tiao Yi iz San Marina, Erika Radovič in Ivana Stubelj pa proti Donvittovi in Albertinijevi v 1. kolu. (M. Šercer)
PORTO S. ELPIDIO —- Pred današnjo prvo nekoliko bolj zahtevno 6. etapo (z gorsko VN 1. kategorije s 15,9 km vzpona) so si udeleženci gira včeraj privoščili dan počitka. Etapa od San-sepolcra do letoviščarskega kraja ob Jadranskem morju S. Elpi-dia je bila sicer dolga, a tudi dolgočasna, končala pa se je s Sprintom glavnine, iz katere je prvi privozil skozi cilj šprinter Cipollini. Zanj je bila to deseta zmaga v letošnji sezoni. Tri kilometre pred ciljem je nekaj kolesarjev padlo, najhuje pa jo je skupil ves okrvavljeni Nemec Schur. Bolj je organizatorje vznemiril padec, do katerega je prišlo po 180 km in v katerega se je vpletlo 40 kolesarjev, med katerimi je bil tudi kandidat za končno zmago Chiappucci. Potolkel si je koleno, a kaže, da ni nič hujšega.
VRSTNI RED 5. ETAPE: 1. Cipollini (It.) 5.04'292. Baffi; 3. M. Strazzer; 4. Sciandri; 5. Alloc-chio; 6. G. Strazzer (vsi ItJ; 7. Simon (Fr.); 8. Kindbergh (Sve.) in glavnina v zmagovalčevem času.
SKUPNI VRSTNI RED: 1. In-durain (Šp.) 10.17'37"; 2. Bezault (Fr.) po 44"; 3. De Las Cuevas
(Fr.) 48"; 4. Chiappucci (It.) 1'28"; 5. Giovannetti (It.) 2'07"; 6. Orte-gon (Kol.) 207"; 7. Steiger (Švi.) 217"; 8. Stephen (Avs.) 2'20"; 9. Chioccioli (It.) 2'28".
NBA: s 3:2 vodita Chicago in Portland
V polfinalnih dvobojih ameriškega košarkarskega prvenstva je ekipi Utah uspelo izenačiti na 2:2, potem ko je Portland z zmagama na domačih tleh že vodil z 2:0. V petem srečanju pa so Bla-zersi ponovno tesno zmagali s 127:121 in so tako spet v prednosti (3:2). Najučinkovitejši pa so bili Kersey (29), Duckworth, Porter in Drexler (vsi 24) ter Karl Malone (38) in Corbin (28). Moštvo Utah je ob porazu na slabšem tudi zaradi poškodbe režiserja Stocktona.
Do presenetljivih izidov je prišlo med Chicagom in Clevelandom. Stanje je zdaj 3:2 za »bike«, ki pa so izgubili 2V tekmo sredi Chicaga (107:81) in 4. v Clevelandu (99:85) V peti tekmi je Chicago z izredno igro v tretji četrtini visoko zmagal z izidom 112:89 (Jordan je dosegel 37 točk). (V.J.)
Za VN Monaca v formuli ena
Nigel Mansell spet najhitrejši
MONTECARLO — Prve uradne poskusne vožnje za šesto dirko sezone v formuli ena, veljavno za VN Monaca, na samem vrhu niso prinesle novosti. Najhitrejši je bil znova Nigel Mansell, zmagovalec dosedanjih petih preizkušenj. Napredek je pokazal Senna, ki je zasedel drugo mesto, kar pa gre verjetno bolj pripisati njegovim sposobnostim in progi kot napredku vozila samega. Nekaj težav z obesami je imel Pat-rese, ki je zasedel 3. mesto, zato pa se je srečno izmazal Berger, ki je zaradi okvare (kaže, da se je nekaj zlomilo na zadnjem levem kolesu) zletel s sproge pri hitorsti 250 km na uro.
Novo razočaranje so doživeli pri Ferrariju: Aleši je bil peti, Capelli pa deseti. Kljub temu je Aleši dejal, da so nekaj majhnih izboljšav le dosegli, vendar imajo še težave, ko zavozijo v ovinek.
Velja še povedati, da sta bila v predkvalifikacijah izločena Kataya-ma (venturi lamborghini) in McCar-thy (andrea moda judd).
Nekaj najboljših časov: 1. Mansell (VB) williams renault 1'20"714 (poprečna hitrost 148,435 km/h); 2. Senna (Braz.) mclaren honda 1'21"467; 3. Pat-rese (It.) williams renault 1'22"309; 4. Berger (Av.) mclaren honda 1'22 "359; 5. Aleši (Fr.) ferrari 1'22"942; 6. Schumacher (Nem.) benetton ford F23T50; 7. De Cesaris (It.) tyrrell ilmor 1"23"552; 8. Gachot (Fr.) venturi lamborghini 1’23"606; 9. Alboreto (It.) footwork mu-gen-honda 1'23"774; 10. Capelli (It.) ferrari 1'23"774.
V drugem dnevu košarkarskega turnirja »Carlo Stefanel«
Italija še daleč od prave forme
ALIJA - ŠPANIJA 96:70 (49:39)
ITALIJA: Abbio 4 (2:2 za dva, 0 za i), Gentile 11 (1:3, 2:6); Magnifico 7 6), Rossini 6 (2:2); Bosa 14 (6:12); My-- rs 16 (4:5, 2:3); Pittis 13 (4:8, 1:2); Riva 14 (3:6, 2:5); Costa 4 (2:2); Cantarello 5 (2:2); Vianini 2 (0:4); Coldebella.
ŠPANIJA: Fernandez 3 (1:1, 0:1); Ar-cega 9 (2:4, 1:2); Reyes (0:2); Bosh 6 (3:5, 0:2); Andreu 9 (2:5); Garcia (0:1 za tri); Montero 7 (0:3, 1:3); Hansen 5 (1:2, 1:2); Crespo 12 (3:3, 2:3); Aldama 10 (3:3); Llopis 6 (2:2); Murcia 3 (0:1, 0:2).
PM: Italija 17:26, Španija 21:32.
TRST — Kljub visoki zmagi je Italija ponovno igrala dokaj slabo, saj je proti drugi postavi Španije (odsotni so vsi igralci iz Madrida in prvaka Bada-lone) imela mnogo težav vse do 30. minute, ko je vodila le za tri točke (53:50). Zlasti nekateri posamezniki so zelo daleč od sprejemljive forme, z odlično igro v prvem polčasu pa je vse presenetil 21-letni Carlton Myers. Temnopolti igralec iz Riminija je v samih 10 minutah dosegel kar 14 točk brez zgrešenih metov, zlasti pa je gledalcem postregel z akrobatskimi skoki.
Španci so z manj znano postavo, v kateri ni nobenega izrednega igralca, obdržali stik celih 30 minut, predvsem po krivdi italijanskih igralcev, ki so v napadu igrali pod vsako kritiko (zapravili so neverjetno število enostavnih priložnosti). Šele v zadnjih 10 minutah so popolnoma popustili, tako da je končni izid povsem nerealen pokazatelj razmer na parketu. Trener Gam-ba ima torej še veliko dela, saj občasno delujejo le obramba in neizdelane hitre akcije v napadu, nekoliko bolje od ostalih pa je ob že omenjenem My-ersu zaigral le Bosa.

Gregor Pučka (levo) je predsinočnjim skušal zaustaviti Tonija Kukoča, sinoči pa zaradi težav s hrbtom ni nastopil	(foto D. Križmančič)
HRVAŠKA - GRČIJA 90:73 (43:37)
HRVAŠKA: Petrovič 18, Perasovič 6, Mršič 8, Alanovič 3, Šarlija, Tabak 11, Vrankovič 4, Cvijetičanin 15, Komazec 5, Radja 18, Naglič 2, Gregov.
GRČIJA: Koronios 5, Patavoukas 3, Vannakis 14, Tsekos, Milonas, Ikono-mou , Galakteros 13, Boudouris, Ange-lidis 8, Fasoulas 19, Papadopoulus, Kristodoulu 11.
TRI TOČKE: Petrovič 2, Cvijetičanin 3, Alanovič 1, Mršič 1, Vannakis 1, Galakteros 1.
V dokaj nezanimivi in dolgočasni tekmi je Hrvaška brez večjega napora strla sicer žilav odpor Grčije, ki je še vedno brez svojega najboljšega igralca Galisa zaradi sporov s federacijo.
Trener Skansi je dalj časa igral brez svojih asov (Kukoč ima vročino), "možnost za nastop pa so tako imeli mlajši igralci in rezerve, ki pa niso znali docela streti odpora Grkov. Zlasti visoki Fasoulas je bil zelo učinkovit (16 točk, 8 odbitih žog in štiri blokade), medtem ko je Vannakis imel zelo slab dan pri metu (6:20). S Cvijetičaninom (6:8 v metu) in s Petrovičem je Hrvaška v polovici 2. polčasa najprej povedla za 10 točk, zatem pa se je v ospredje postavil še Radja (15 odbitih žog), ki je v zadnjem delu tekme sam povedel svoje do visoke zmage. (Vanja Jogan) Danes: 19.30 Hrvaška - Španija, 21.30 Italija - Grčija.
Mednarodno teniško prvenstvo Francije
Jim Courier melje
PARIZ — Bo Jim Courier tudi letos osvojil Roland Garros in še povečal svojo prednost na svetovni teniški računalniški lestvici ATP? Čeprav mu spored verjetnih dvobojev tudi v prihodnjih dneh ni naklonjen, je glede na formo, ki jo kaže, lahko odgovor pritrdilen. Avstrijca Musterja, ki velja za izrazitega specialista peščenih igrišč, je včeraj »zmlel«, v 3. kolu pa ga čaka na tej površini enako nevaren Argentinec Mancini.
Medtem se nadaljuje kalvarija Italijanov. Hrvat Prpič je v treh setih premagal Pistolesija, Pozzi pa je proti Agassiju zbral le tri igre. V igri ostaja le Nargiso, ki je včerajšnji dvoboj z Urugvajcem Perezem zaradi teme prekinil pri rezultatu 6:4, 3:6, 0:1. V petem setu pri stanju 5:5 je bil prekinjen tudi izenačen dvoboj med Lendlom in Brazilcem Oncisem. Lendl je vodil že' z 2:0 (6:3, 6:3), a Oncis je izenačil (3:6, 2:6). Od boljših sta v vodstvu prekinila dvoboj tudi Edberg (4:6, 7:6, 7:5, 3:1 proti Argentincu Markušu) in Chang (6:3, 1:3 proti Špancu Gorrizu).
Med ženskami favoritinje ne poznajo zastojev. Zmagale je Seleševa, Sabatinijeva pa je prepustila Italijanki Cecchinijevi le eno igro.
Pomembnejši izidi 4. dne:
Moški (2. kolo): Agassi (ZDA) -Pozzi (It.) 6:0, 6:2, 6:1; Prpič (Hrv.) -Pistolesi (It.) 6:2, 6:4, 6:3; Ferreira (J.Afr.) - Fromberg (Avstral.) 6:3, 7:5, 6:4; Courier (ZDA) -_ Muster (Av.) 6:1, 6:4, 6:4; Larsson (Šve.) - Wheaton (ZDA) 7:6, 6:4, 6:1; Sampras (ZDA) -Prades (Fr.) 7:6, 6:4, 7:6; Medvedev (SND) - Curren (ZDA) 6:4, 4:6, 6:1,
6:3; Ivaniševič (Hrv.) - Limberger (Avstral.) 6:2, 6:2, 6:4; VVoodbridge (Avstral.) - Rostagno (ZDA) 4:6, 7:6, 6:3, 6:3; Gilbert (Fr.) - Guardiola (Fr.) 6:1, 7:6, 6:1; Mancini (Arg.) - Bloom (Izr.) 6:3, 6:2, 5:7, 7:6; Steeb (Nem.) -P. McEnroe (ZDA) 6:2, 6:4, 3:6, 6:3; Leconte (Fr.) - Grabb (ZDA) 6:3, 6:4, 6:3; Stich (Nem.) - Roux (Fr.) 6:1, 6:4, 6:4; E. Sanchez (Šp.) - Masur (Avstral.) 3:6, 5:7, 6:3, 6:4, 13:11; Korda (ČSFR) - Matsuoka (Jap.) 1:6, 4:6, 6:4, 6:4, 6:4; Volkov (SND) - Naewie (Nem.) 6:4, 4:6, 4:6, 6:2, 6:2
Ženske (2. kolo); Seleš (Jug.) -Schwendt (Nem.) 6:2, 6:2; M. Malee-va (Bol.) - Allen (ZDA) 7:6, 6:1; Saba-tini (Arg.) - Cecchini (It.) 6:0, 6:1: Capriati (ZDA) - Testud (Fr.) 6:4, 6:4; Zvereva (SND) - Appelmans (Bel.) 6:1, 7:6; Durie (VB) - Huber (Nem-) 6:1, 7:5; Brjukovets (SND) - K. Male-eva (Švi.) 4:6, 6:4, 6:1; Martinez (Šp.) ' Martinek (Nem.) 6:2, 6:0; Tauziat (Fr.) - Helgeson (ZDA) 3:6, 6:1, 6:3; Pierce (Fr.) - Savčenko (Lit.) 6:2, 6:3; Meški (SND) - Bonsignori (It.) 6:1. 6:1; Halard (Fr.) - Fairbank (ZDA) 6:2, 6:2.
Motociklisti za VN Evrope
BARCELONA — Motociklistična elita se vrača v Španijo, kjer bo v nedeljo na novem dirkališču v kraju Catalunya VN Evrope, šesta preiZ' kušnja za SP. Italijani, ki so v M0/ gellu na VN Italije slavili dve zmag1 (Cadalora v četrtlitrskem razredu. Gianola v razredu do 125 c cm), ra-čunajo tudi tokrat na dobre rezulta-te.
Marko Kralj
Ancona - Cosenza	1	
Casertana - Taranto	X	
Cesena - Lucchese	1	X
Lecce - Avellino	X	
Modena - Padova	1	
Palermo - Reggiana	1	X
Pescara - Udinese	1	X
Piacenza - Brescia	2	
Piša - Messina	1	
Venezia - Bologna	X	2
Barletta - Perugia	X	
Montevarchi - Rimini	1	X
Juve Stabia - Potenza	1	X
Marko Kralj (letnik 1966) je kot športnik pri nas prvič zaslovel kot smučar, saj je bil tudi zmagovalec ene_ izvedbe Zimskih športnih iger, a nato se je popolnoma posvetil odbojki. Že od leta 1982 se udejstvuje pri Slogi kot igralec, trener in odbornik, temu društvu je zvest še danes, v dresu članske ekipe vzhodnokraškega društva pa je dosegel tudi tri napredovanja, zadnjega letos, v C-2 ligo. Prejšnji teden je Francesca Rapotec pravilno napovedala
devet rezultatov.
1.	dirka (Padova): na startu hitri Mandarino (2) bi lahko presenetil, a razplet te dirke je težko napovedati. Na vse boljši ravni tekmuje tudi Les-pres Čast (X). Slediti velja regularnemu Gravinu (1).
2.	dirka (Neapelj): kakovost udeležencev je precejšnja. Omenimo naj regularnega konja Leo Gen (X). Ladrone OK (1) ima dobrega voznika. Preseneti lahko Ende Caf (2).
3.	dirka (Neapelj): možna je baza s skupino X oz. konjem Much more. Nevaren je Mistra lady (1), za zmago pa se bo bržkone potegoval tudi Martinez Luis (2).
4.	dirka (Taranto): naš favorit je Limbo d Asolo (1). Kvalitet mu ne manjka. Kljub štartu iz druge, vrste se bo za visoko uvrstitev boril tudi Me-legnano (2). V odlični formi je Moses d Alma (X).
5.	dirka (Taranto): Exceptional (1) je nesporno favorit te dirke. Od skupine 1 omenimo Imeodiosa, ki starta iz ugodnega položaja. Ippomana je najboljši konj skupine X.
6. dirka (Trst): čeprav štarta iz druge vrste, je favorit kobila Ljuba Horu (2). Gianni Gius (1) pa bo začel ob ograji in utegne presenetiti. Ink de Bessi (X) je konj višje kategorije.
Drika tris
V Milanu bo štartalo 15 konj. Naši favoriti: št. 1 Czelabinsk, št. 4 Modrec, št. 8 Duke of Vienna. Za sistemiste: št. 3 Mayder, št. 2 Lorenteggio; št. 7 Sird Bird.
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
2
X 1 X
1 2 X
1 2 1
X 2 2
X 1 2 X 1
Nogometaši Kopra ne bodo igrali?
KOPER — Po včerajšnjem treningu se je predsednik NK Koper Bor1 Srebrnič sestal z igralci, ki so napovedali, da v soboto s Potrošnik011/ ne bodo igrali, če ne ugodijo njih0 vim zahtevam, oz. če ne najdeJ skupnega jezika glede zaostalih °D_ veznosti kluba. Srebrnič nam je P° vedal, da je igralcem ponudil zag° tovilo, da bodo do 10. junija prej6^ neizplačane obveznosti. Igralci P ponudbe niso sprejeli in so odšh sestanka z nespremenjeno verzij0 v soboto ne bodo nastopili. Seve je še možnost, da dosežejo sp°r zum, toda za vsak primer je Pr® sednik naročil sekretarju kluba K kar ju, naj uredi specialne zdravn ke preglede za mladince.
Kljub vsemu pa prevladuje nje, da bodo nogometaši Kopra t . mo s Potrošnikom le odigrali. (Kr
Na množičnem turnirju superminivolleyja v Miri
V konkurenci 32 četverk so se borovke res izkazale
Prelomnica za ŠZ Mladost?
Ob obisku V. Jankoviča v Gorici
Sprejem, a tudi poziv za mir
Pred dnevi se je mudil v Gorici kot gost_ odbojkarskega kluba Val-prapor (Štandrež) znani odbojkarski strokovnjak prof. Vladimir Jankovič, trenutno trener italijanskega prvoligaša Pallavolo Brescia. Hrvaški strokovnjak je za goriške trenerje in odbornike slovenskih goriških društev opravil pravi odbojkarski simpozij, povezan s praktičnimi oprijemi.
Ob tej priložnosti so člani društva Valprapor v prostorih telovadnice Kulturnega doma v Gorici priredili tudi krajši sprejem gostu, katerega so se udeležili predstavniki raznih slovenskih ustanov in člansko moštvo društva Valprapor.
Ob tej priložnosti je gosta najprej pozdravil predsednik društva Valprapor Sandro Corva, ki je še posebej poudaril pomembnost strokovnega izpopolnjevanja naših odbojkarskih kadrov. Za njim pa sta še spregovorila predsednik pokrajinskega odbora ZSŠDI za Goriško Marko Lutman in ravnatelj Kulturnega doma iz Gorice Igor Komel.
Tudi s tega srečanja, ki so se ga udeležili predstavniki goriške odbojkarske federacije Fipav, je izšel skupen in iskren apel vsem jugoslovanskim narodom, naj končno prenehajo z vojnimi grozotami ter naj bo mir tista osnova, za katero se je vredno zavzemati in graditi lastno bodočnost.
Mladi azzurri na pripravah v FJK
Od 13. junija do 8. julija bo moška državna odbojkarska mladinska reprezentanca trenirala v naši deželi in sicer v Magnanu di Riviera. Ekipo vodi trener Fausto Polidori, vseh 15 igralcev pa pripada prvoligaškim klubom. Reprezentanca bo v FJK odigrala tudi nekaj tekem.
Pri Odbojkarskem društvu Bor polagajo v zadnjih letih naraščaju veliko pozornosti. Zdaj je za vse mlade selekcije napočil čas sodelovanja na številnih turnirjih in drugih manifestacijah, ker so tekoča sezonska prvenstva na pokrajinski ravni preskromen zalogaj izkušenj.
Tako so se mlade miniodbojkarice našega mestnega društva v nedeljo v Miri pri Padovi udeležile medde-želnega turnirja v superminivolleyu (v priredbi društva Pallavolo Riviera), na katerem je nastopilo kar 32 društev. OD Bor je tekmoval z dvema ekipama.
Treba je reči, da je bil turnir za letnika 80/81 res na visokem nivoju, zato smo lahko zadovoljni s končnim 5. mestom ekipe Bor A in 11. mestom Bora B. Turnir, ki se je začel ob 9. uri, končal pa ob osmih zvečer, je zahteval velik fizični napor, tudi zato, ker se je odvijal na odprtem pod žgočim soncem.
Ekipa Bor B (Tina Furlani, Corin-na Candian, Tjaša Rogelja in Karin Mezgec) je pričela turnir z dvema porazoma, tudi zato, ker je taka postava prvič igrala skupaj. Ko pa so se dekleta nekoliko uigrala, so dosegla kar pet zaporednih zmag (vse z 2:0) in se tako povzpela na 11. mesto.
Bor A (Ivana Flego, Giulia Sad-lowski, Fjona Mezgec in Dana Furlani) je odlično pričela. V izločilni skupini štirih ekip je zmagala na vseh treh tekmah in se uvrstila v nadaljnjo fazo. Moč slovenske četverke je marsikoga motila, tako da so se nekatere društva začela glasno pritoževati, ker je naša ekipa štele le štiri elemente, ne pa predvidenih pet, vendar pa, ker se ni igralo po sistemu obvezne menjave serverja z rezervo, to sploh ni bilo bistveno,
kvečjemu so bile borovke na slabšem. Le poseg delegata mladinskega odbora FIPAV Marchiorija je omogočil borovkam, da so nadaljevale s tekmovanjem. Dosegle so še dve zmagi, nato pa z 2:1 klonile pred močno ekipo Monaster, v tej tekmi pa je svoj kanček k porazu pristavilo še nenaklonjeno sojenje. V drugem nizu so z delnim izidom 12:3 naodknadile zaostanek 2:9, a so na koncu vseeno izgubile in se uvrstile v finale za 5. mesto, v katerem so že utrujene s težavo zmagale z 2:1.
Odbojkarice obeh ekip je treba pohvaliti, saj so v 14 nastopih dosegle kar 11 zmag. Pohvalo zasluži tudi prireditelj za profesionalno raven organizacije. Ogromno število tekem je izpeljal brezhibno in hitro, hrane in pijače je bilo še v prekomernih količinah. Škoda, da na turnirju niso bili prisotni prireditelji nedavnega ne ravno uspelega turnirja tržaškega federacije, saj bi se lahko marsikaj naučili.
Na nagrajevanju so naše odbojkarice prav gotovo požele najdaljši aplavz, kar je dokaz več, da je bila ekipa A potencialno najmočnejša. Našemu društvu je odbornik za šport pri Občini Mira, Gatti, izročil posebno trofejo mesta Murano, ki je bila namenjen udeležencu turnirja iz najbolj oddaljenega kraja. Tudi delegat FIPAV je čestital našim dekletom in se spomnil našega društva še iz časov, ko je kot sodnik sodil tekme Borove ženske ekipe v A ligi.
Naj povemo še, da so taki turnirji za naše odbojkarice dobrodošli, saj predstavljajo bogato izkušnjo. Dobro je, da se že od mladih let naučijo, da moraš biti na tujih igriščih za razred boljši od nasprotnic, če se želiš prebiti do prvega mesta. (E.M.)
V ponedeljek zvečer bo po dveletnem obdobju spet na vrsti občni zbor ŠZ Mladost iz Doberdoba. Preteklo mandatno obdobje je označevala spremenljiva sreča, bodisi glede zultatov kot same organizacije, saj ni manjkalo težav. Prav zaradi govoric, da bo občni zbor zanimiv, pester in po svoje »težak«, smo se obrnili do predsednika Nordia Gergoleta. Slednji je nanizal vrsto težav, ki so pestile prve ekipe, saj članska vrsta že nekaj let ne dosega spodbudnih rezultatov. Po njegovem mnenju je za to kriva generacijska zamenjava, kajti novi igralski kader ni dorasel prejšnjemu. Problemi so tudi finančnega značaja, ker Doberdob zaradi svoje geografske lege ni zanimiv za sponsorje. Brez zadostnih finančnih sredstev pa z veliko težavo izvajajo kvalitetne programe. Vendar so tudi notranje organizacijske težave zelo velike.
Spodbudno pa je delovanje na mladinskem področju. Mladost si je že pred leti kot osnovno nalogo zadala skrb za mladinske ekipe, kar se danes obrestuje. Zahvala za uspehe gre trenerjem, odbornikom in staršem otrok. Nagrada za veliko požrtvovalnost vseh je bila udeležba na turnirju v Materi. Demografski padec pa žal hro-
mi in bo tudi še hromil društvo. Poraja se tudi nevarnost, da bi razpustili skupne mladinske ekipe med Sovod-njami in Juventino. Včasih prihajajo na dan kampanilistična trenja, ki lahko samo škodujejo dolgoletnemu delu.
Poleg tega je aktivna ženska odbojkarska dejavnost, kjer pa je s strani društva premalo angažiranosti in spodbude. Teniška sekcija je rekreativnega značaja in dobro uspeva. Ger-golet je podčrtal, da izboljšujejo strukture nogometnega igrišča, kjer bo prišlo do preureditev glede na nove varnostne predpise. Prva pridobitev pa bo razsvetljava. Nato je Gergolet dejal, da po občnem zboru ne bo več zasedal predsedniškega mesta, ker je z drugimi funkcijami preobremenjen, ostal pa bo v krogu odbornikov.
S svoje strani je odbornik Dario Gergolet povedal, da bi občni zbor moral biti prelomnega značaja, kolikor je treba društvo reorganizirati. Mnenja je namreč, da organizacijska struktura ni na višku, poleg tega pa sama doberdobska športna organizacija potrebuje ljudi, ki bi bili tudi navzven čim bolj reprezentativni, (mj)
Na sliki: ekipa Mladosti, ki je na-satopala v prvenstvu cicibanov.
Na poprvenstvenem nogometnem turnirju proti Domiu
Začetniki Zarje Adriaimpex vendarle prišli do prvih točk
ZARJA ADRIAIMPEX - DOMIO 2:1
(1:0)
ZARJA ADRIAIMPEK: Damjan Gregori, Križmančič, Martini (Vatto-vani), Iozza, Tence, Jan Gregori, Lorenzi, Zornada (Sancin), Kariš, Ota (Baselice), Čurman.
STRELEC: Čurman 2.
V	nadaljevanju turnirja so zarjani Po porazu v prvem kolu tokrat proti Domiu tesno zmagali in tudi prišli do prvih točk. Domačini so si priborili zmago proti koncu tekme in strelec obeh golov je bil prisebni Gurman.
Začetek srečanja je pripadel »rde-če-belim«, saj je Kariš takoj po Uvodnem žvižgu za las zgrešil zadetek. Igra se je nadaljevala v glavnem na sredini, nakar je Čurman nepričakovano poskrbel za zadetek, ko se je lepo odkril v kazenskem Prostoru in zadel mrežo ter pripomogel, da so zarjani zaključili polčas v svojo korist.
V	nadaljevanju so domači imeli yeč od igre, a si niso znali ustvariti niti ene resne priložnosti za gol. Na drugi strani pa so gostje od Domja s hitro izvedenim prostim strelom Presenetili Zarjine branilce in izenačili. Ko je vse kazalo, da se bo
tekma zaključila z delitvijo točk, je Čurman spet povedel svoje v vodstvo. Zarja je prednost tudi ohranila do konca, vsekakor pa je bila zmaga naših upravičena, saj gostje niso pokazali nič posebnega, samo upanje na neodločen izid. (d.gr.)
TOLAŽILNA SKUPINA
CICIBANI
PORTUALE - BOR FARGO 0:2 (0:2)
BOR FARGO: Jaš Gregori, Berce, Carli, Longo, Primorsi, Tolentino, Štokelj, Umari.
STRELCA: Berce, Tolentino.
Čeprav so zmagali samo z 2:0, so borovci nadigrali Portuale in tudi s prikazano igro smo bili zadovoljni. Minilo ni niti deset sekund in že je Berce mojstrsko streljal in žoga je obtičala v mreži. Podvojil pa je s precejšnjo srečo Tolentino, ko se je žoga vratarju izmuznila iz rok in se zakotalila v mrežo. Zlasti v drugem polčasu so se »plavi« dobesedno razigrali, si ustvarili nešteto priložnosti za gol, toda mreža domačih je ostala nedotaknjena, tako da so na koncu »častno« izgubili, naši pa ostajajo sami na vrhu. (d.gr.)
obvestila • obvestila
ŠZJADRAN
obvešča, da bo danes, 29. t.m., v mali dvorani Prosvetnega doma na Opči-jjah ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicanju redni občni zbor. DNEVNI RED: 1. predsedniško in tajniško poročilo, 2. blagajniško porinilo, 3. volitve novega odbora, 4.
razno.
JADRALNI KLUB ČUPA °rganizira jadralne tečaje za otroke od 7. do 11. leta (prvi tečaj bo od 15.
0-	do 26. 6.; drugi od 29. 6. do 10. 7.; :retji od 13. 7. do 24. 7.) ter dva tečaja za upravljanje windsurfov (prvi “° Od 13. 7. do 18. 7.; drugi od 20. 7. d° 25. 7.) Vpisovanje poteka na sedejo1 društva v Sesljanskem zalivu vsa-*o soboto od 16. do 18. ure - tel. 299858.
nogometna sekcija sd breg
Priredi v nedeljo, 31. t.m., ob za-, Bučku sezone celodnevni izlet na /netijo v Vitovlje. Izlet je za vse
1-	JdPatizerje nogometa in tudi osta-*n panog (za športnike posebna ona). Cena izleta (prevoz, hrana in
PBača) je 35.000 lir. Odhod ob 9. uri »pred občinske telovadnice v Doli-*• Vpisovanje na nogometnem ig-
rišču v Dolini in pri Mariu Pavletiču (tel. 228782), pri Silvestru Korenu (tel. 228551) ali pri Koradu Švabu (tel. 631434).
TPK SIRENA
organizira tečaje za začetnike v razredih optimist in vvindsurf. Tečaji za razred optimist bodo: prvi od 15. do 26. junija in drugi od 6. do 17. julija. Tečaji za vvindsurf pa: prvi od 29. junija do 3. julija in drugi od 17. do 21. avgusta. Vpisovanje na društvenem sedežu, tel. 422696, v popoldanskih urah.
KK ADRIA
prireja v sodelovanju z Organizacijskim odborom Maraton Franja in KK Rog iz Ljubljane v nedeljo, 7. junija letos, 5. KOLESARSKI MARATON PRIJATELJSTVA iz Lonjerja preko Sežane na Turjak (približno 125 km). Vsa navodila in pojasnila interesenti dobijo na sedežu KK Adria y Lonjerju v večernih urah.
KOŠARKARSKA SEKCIJA
ŠD POLET
vabi vse košarkarje, da se udeležijo akcije za čiščenje Poletovega odprtega igrišča v Prosvetnem domu na Opčinah, ki bo v nedeljo, 31. t.m. s pričetkom ob 8. uri.
Statistični pregled naših ekip v 2. amaterski nogometni ligi
Kras m izpolnil pričakovanj
Pregled nogometnih prvenstev nadaljujemo danes z drugo amatersko ligo (skupina F), v kateri so igrale štiri naše ekipe: Gaja, Kras, Primorec in Sovodnje. Letošnjega prvenstva, vsaj glede naših ekip, ne moremo primerjati z lanskim, ker so z izjemo Gaje ostale tri igrale še v 3. AL. Prvenstvo se je začelo 15. septembra lani in se je končalo v nedeljo, 3. t.m. Za prvi del smo že podali statisčni pregled takoj ob koncu 15. kola, tokrat pa so na vrsti statistični podatki povratnega dela, ki se je začel 12.1.92.
Prvenstvo je povsem zasluženo osvojil Piedimonte, ki je v 30 tekmah zbral 44 točk in tako napredoval v 1. AL. Iz lige pa so izpadli Mariano (12 točk), S. Lorenzo (19) in Gaja (25). Kar se tiče odloženih tekem, tudi v povratnem delu ni bilo velikih problemov. Prekinili so namreč samo tri srečanja.
Na skupno 240 tekmah je padlo 551 golov (278 v prvem in 273 v drugem delu). Povprečno so torej dosegli 2,3 gola na tekmo. Največ golov (29) je padlo v 10., najmanj (6) pa v 14. kolu. Skupno se je tretjina (83) srečanj končala pri neodločenem rezultatu (36 v prvem in 47 v drugem delu). Najboljši napad s 47 goli sta imela Fogliano in Medea. Najmanj golov (16) je dobil Piedimonte, ki je obenem dosegel tudi največ (16) zmag in doživel najmanj (2) porazov. Vsi negativni rekordi pa pripadajo zadnjeuvrščenemu Marianu, ki je dobil največ (55) in dal najmanj (23) golov, doživel največ (19) porazov in dosegel najmanj (1) zmag. Edini rekord, ki pripada našim ekipam, je ta,
da so Sovodnje zbrale najmanj (8) neodločenih rezultatov.
Po tem splošnem pregledu pa poglejmo podrobno, kako so igrale naše ekipe.
KRAS
Od naših ekip se je najbolje uvrstil Kras, ki je z 29 točkami osvojil 9. mesto. V prvem delu so krasovci zbrali 14 točk (3 zmage, 8 neodločenih rezultatov, 4 porazi), dali 18 in prejeli 19 golov.
V	drugem delu prvenstva je Kras v Repnu premagal Primorca, Isonzo, Pro Farro in Mariano, igral neodločeno s Sovodnjami, izgubil pa s Foglia-nom in Fincantierijem. Zbral je 9 točk, dal 10 in prejel 8 golov.
V	gosteh so krasovci premagali S. Lorenzo in Piedimonte, igrali so neodločeno z Zaulami in Audaxom ter izgubili proti Medei, Villessam, Cap-rivi in Gaji. Osvojili so 6 točk, dali 7 in prejeli 15 golov.
Obračun Krasa na 15 tekmah v Repnu je 18 osvojenih točk (6 zmag, 6 neodločenih rezultatov, 3 porazi), 22 danih in 18 prejetih golov. V gosteh pa so krasovci zbrali 11 točk (3 zmage, 5 neodločenih rezultatov, 7 porazov), 13 danih in 23 prejetih golov.
Skupni obračun letošnjega prvenstva je torej 29 osvojenih točk (9 zmag, 11 neodločenih rezultatov, 10 porazov), 35 danih in 42 prejetih golov.
Tudi v povratnem delu prvenstva je bilo v vrstah Krasa precej izključitev (9). Predčasno so morali v slačilnico Caputo (Medea), Lepore in Fad-da (Fogliano), Drassich (Primorec), Massai (Isonzo), Padoan in Tul (Cap-riva), Drassich (S. Lorenzo), Massai
(Pro Farra). V korist so krasovci imeli le eno 11-metrovko, katero je uspeš no izvedel Palumbo proti S. Lorenzu Proti pa so imeli dve: medtem ko je bil vratar Caputo brez moči proti Medei, je naj strožjo kazen ubranil s. Pro Farro. Krasovci so zakrivili tudi dva avtogola, oba proti Foglianu (Massai in Padoan).
Krasovci, ki so letos precej ojačili ekipo in računali na visoko uvrstitev, so končali prvenstvo na sredini lestvice, potem ko so prav v zadnjih dveh tekmah zbrali 4 točke. Večji del prvenstva je bil namreč Kras na spodnjem delu lestvice, predvsem zaradi slabega začetka. Vodstvo kluba je že po četrtem kolu, ko je ekipa imela eno samo točko, zamenjala trenerja Franzota z Mocchiutom. S to zamenjavo pa se nogometaši niso strinjali in po dveh nedeljah (5. in 6. kolo) je v sedmem kolu je Franzot ponovno sedel na trenerski klopi. Z vrnitvijo trenerja so krasovci tudi dosegli prvo zmago in so nato s serijo pozitivnih nastopov precej popravil svoj položaj. Ob koncu prvega dela prvenstva so imeli 14 točk.
V nadaljevanju pa sta napetost in živčnost, ki sta se v ekipi pojavili že v prvem delu, prišli še bolj do izraza, o čemer tem pričajo številne izključitve (v vsem prvenstvu kar 17). To bi bilo skoraj usodno za ekipo, saj se je Kras s tremi zaporednimi porazi že v začetku povratnega dela spet znašel na spodnjem delu lestvice. Položaj se je nato še poslabšal s tremi porazi od 8. do 10. kola. Na srečo pa so se nogometaši v zaključnem delu prvenstva vendarle zbrali, vendar so si zanesljivo zagotovili obstanek v ligi le v predzadnjem kolu. Zato pa menimo, da Kras letos ni izpolnil pričakovanj.
Skupno sta trenerja Franzot in Mocchiut v teku prvenstva poslala na igrišče 21 nogometašev (novi so bili Massai, Denuzzo, Padoan, De Pase, Drassich, Palumbo in Pisani). Na vseh tekmah pa je bil prisoten le Marjan Božič (v oklepaju doseženi goli).
30 ODIGRANIH TEKEM: Božič (4); 28: Šuc (1); 26: Caputo; 25: Massai in Padoan (1); 24: Spazapan (9) in Lepore; 23: Rotta (4) in De Pase (3); 22: Fadda; 18: Cucarich (2) in Palumbo (10); 17: Tul; 15: Drassich (1); 14: Denuzzo; 10: Gregoretti; 7: Pisani; 6: Fabris; 5: Colino; 4: Purič; 3: Škerk.
BRUNO RUPEL fSe nadaljuje)
Na sliki Maria Magajne: akcija z derbija Kras - Sovodnje.
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasili trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
primorski
M.	dnevnik
petek, 29. maja 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Rlstori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Izraelske oblasti so se znašle pred začaranim krogom slepega nasilja
Palestinska »intifada nožev« sprožila ogorčen bes izraelskega prebivalstva
Se vedno spopadi med Turki in Kurdi
TEL AVIV	Izrael se je znašel
v začaranem krogu nasilja, ki mu za sedaj še ni videti konca. Od nedelje trajajoče protestne manifestacije Izraelcev v telavivskem predmestju Bat Jam (na sliki AP) so se prejšnjo noč izrodile v odkrite spopade z varnostnimi silami, ki so skušale preprečiti lov na Palestince in izraelske Arabce. V nedeljo je namreč neki pristaš palestinskega fundamentalističnega gibanja Hamas z nožem ubil neko 15-letno dekle. Ljudje so zahtevali izgon vseh Palestincev iz Izraela in z zasedenih območij. Svoje varnostne sile so napadli s kamenjem in molotovkami, poskušali so celo vdreti v neko policijsko postajo, a jim to zaradi odločnega posega varnostnih sil ni uspelo. Policija je aretirala več kot 150 oseb in le s težavo ji je uspelo vzpostaviti mir.
Skoraj istočasno so podobni nemiri izbruhnili v židovskem naselju Kfar Darom (Gaza), kjer so koloni iz protesta zaradi predvčerajšnjega umora njihovega rabina požigali palestinska polja in rušili njihove steklenjake.
Navadni ljudje skušajo sedaj z nasiljem nad nedolžnimi Palestinci zaustaviti »intifado nožev«, ki se znaša nad otroci in nebogljenimi. Ljudje so besni, ker se nikjer ne čutijo varne pred napadi palestinskih skrajnežev, oblastem pa očitajo, da jim ne uspe zatreti palestinske intifade.
Skrajno napeto pa je tudi v južnem Libanonu, kjer so prejšnjo noč izvedli napad na neko izraelsko izvidnico v tamponskem pasu. V atentatu je bil en izraelski vojak ubit, v kasnejšem spopadu so ubili še tri napadalce. Včeraj pa je izraelska pehota ob podpori štirih tankov prekoračila mejo in prodrla do vasi Arnun, kjer so razstrelili nekaj hiš, domnevna oporišča »teroristov«. Pred tem pa so Lahado-ve enote v tamponskem pasu prestregla skupinico hezbolahov, enega so južnolibanonski vojaki ubili, nekega drugega ranili, ostalim pa je uspelo zbežati.
ANKARA - Osem turških vojakov je izgubilo življenje, drugih deset pa jih je bilo ranjenih v včerajšnjem napadu kurdskih upornikov na neko osamljeno vojaško postojanko ob turško-armenski meji. Po še nepopolnih vesteh so Kurdi zasuli obmejno stražnico z raketami.
Pred dvema dnevoma pa so kurdski uporniki ubili 14 pripadnikov turških paravojaških obrambnih enot v Umzulu, ki se nahaja v pokrajini Hakkari v jugovzhodni Turčiji. Do napada je prišlo le nekaj ur potem, ko je turška vojska po »uspešnem čiščenju« umaknila svoje tanke in jur-šne helikopterje s tega območja.
Turško letalstvo pa medtem nadaljuje s svojimi letalskimi napadi na oporišča borcev Kurdske stranke dela na iraškem ozemlju.
Podatki o žrtvah teh napadov in nedavnega »čiščenja« so izredno skopi, ker Turčija noče, da bi svetovna javnost izvedela za ceno njenega boja proti »kurdskim separatistom«.
Neapeljska policija zasegla 15 kilogramov zelo čistega kokaina
NEAPELJ — V bližini centralne železniške postaje v Neaplju je včeraj policija zaplenila 15 kg kokaina v vrednosti približno dvajset milijard lir in aretirala 35-letnega Argentinca Joseja Fernanda Palomina Bassanija, iščejo pa še Kolumbijca Luciana Hec-torja, ki se je aretaciji izognil. Kokain je prihajal iz Cartagene v Kolumbiji in je bil izredno čist, namenjen pa za prodajo na širšem neapeljskem območju in še posebej na področju Secondigliana.
Bassani je imel mamilo skrito v kovčku, zavito pa je bilo v posebej prepariran papir, ki naj bi preprečil psom, da zavohajo mamilo. Potoval je s kolumbijskim potnim listom, aretirali pa so ga med policijsko kontrolo številnih neevropskih priseljencev na neapeljski železniški postaji. Policiji je bil Bassani že znan, saj je francoska policija javila italijanskim kolegom, da gre za mednarodnega trgovca z mamili.
Aretirali Patty Pravo
RIM Policija je včeraj aretirala znano italijansko pevko Patty Pravo, pri kateri so med hišno preiskavo našli od 10 do 15 gramov marihuane in hašiša. Pevka je policajem, ki so prišli v njeno rimsko stanovanje, sama izročila mamilo in povedala, da je bilo namenjeno samo lastni uporabi.
Kljub temu so jo agenti aretirali in odpeljali v zapor, češ da količina presega tisto, namenjeno lastni uporabi.
Patty Pravo je zaslovela leta 1965, ko je pela v rimski diskoteki Piper. Nekaj let je bila na višku in vrhu vseh lestvic, potem pa je njena zvezda začela ugašati, posvetila pa se je tudi erotičnim filmom in predstavam. Že lani je bila vpletena v preiskavo o tihotapljenju mamil in od takrat je bila policija vedno pozorna nanjo.
Deng med delavci išče podporo za reforme
PEKING Deng Xiaoping je pred dnevi nenapovedano obiskal največjo pekinško železarno, v kateri je zaposlenih 180.000 delavcev. O tem poroča hongkonški tisk, cilj Dengovega obiska pa je bil v tem, da bi pospešil gospodarske reforme, za katere si prizadeva in katere po njegovem mnenju potekajo vse prepočasi. To je bil po nekaj letih njegov prvi javni nastop v prestolnici, ki predstavlja trdnjavo njegovih dogmatskih nasprotnikov.
Deng se je pritoževal, da je bil doslej le manjši del njegovih reform realiziran, poudaril pa je tudi, da je treba vsaj podvojiti gospodarsko rast, ki jo vlada načr-
tuje v višini 6 odstotkov letno. Očitni je 88-letni partijski voditelj želel s tem nastopom tudi med delavci dobiti podporo, kot jo je pred tem dobil že v vojski, v varnostnih službah in deloma v univerzitetnih krogih. Po mnenju nekaterih opazovalcev želi Deng na ta način odgovoriti svojemu vrstniku Chen Yunu, ki pa je vodja konzervativnih dogmatskih komunistov, ki se z reformami sicer strinjajo, vendar pa zagovarjajo pri tem veliko previdnost.
Z obiskom naj višji partijski krogi niso bili seznanjeni, z njim pa sta bila pekinški župan Chen Xitong in vodja mestne partije Li Ximing, konservativca, ki pa
sta se »skesala« in povzpela na Dengov reformistični voz.
Istočasno z vestmi iz Hongkonga o Dengovem javnem nastopu pa je kitajsko partijsko glasilo včeraj objavilo uvodnik, v katerem podpira reforme, »ki bodo prispevale k izboljšanju življenja širokih množic.« Časopis piše, da bo z večjo produktivnostjo podjetij mogoče izboljšati življenjske pogoje prebivalstva. Glede izgube zajamčenega delovnega mesta in s tem v zvezi zajamčenih dohodkov pa partijsko glasilo piše, »da bodo v zameno za to tisti, ki delajo več in bolje, še posebej nagrajeni in da bodo vsi problemi rešeni postopoma.«
Je filipinski bolničar res noseč?
Filipinski bolničar(ka) Carlo (med pregledom) znan tudi kot Diane, na) bi bil že 6 mesecev noseč. Leta 1985 si je Carlo z operacijo spremenil spol, oče njegovega (njenega) otroka pa naj bi bil neki vojak	(AP)
Tone strupenih snovi gre vsak dan v ozračje
Onesnaženost v Ciudad Mexicu
CIUDAD MEXICO Medtem ko se svetovne velesile, predvsem Evropa in Amerika ne morejo zediniti glede enotne in konstruktivne politike do okolja, so razmere ponekod v svetu res katastrofalne. Evropski komesar za okolje, italijanski socialist Carlo Ripa Di Meana je v sredo sporočil, da se ne bo udeležil svetovne konference o okolju, ki bo prihodnji teden v Riu, ker se bo na njej samo mnogo govorilo, dejansko pa je že vse sklepe in odločitve sprejel ameriški predsednik Bush in torej Evropa na tem posvetu nima dejanskih možnosti, da bi resno vplivala na politiko za okolje v pri-
hodnjih letih, tudi zaradi občutnih razlik v gledanju na ta problem, ki obstajajo znotraj evropske dvanajsterice same.
Da pa je stanje na nekaterih območjih grozljivo, pričajo tudi dogodki v Mehiki. V mehiškem glavnem mestu je onesnaženje takšno, da na primer otroci v svojih risbah barvajo nebo s sivo barvo, saj tovarne in avtomobili praznijo v ozračje tone in tone smrdljivih in strupenih snovi. Indeks onesnaženosti zraka v Ciudad Mexicu je v najboljšem primeru tak kot v Milanu v naj slabših vremenskih razmerah.
Tako so na primer včeraj, kljub temu da smo v deževnem obdob-
ju, ko je onesnaženost v bistvu pod ustaljeno ravnijo, zabeležili stopnjo onesnaženosti 230, kar je premalo, da bi sprožili izredne ukrepe, je pa že dovolj, da povzroči dihalne motnje, solzenje oči in, po mnenju izvedencev, nepopravljive poškodbe organizma.
Edina rešitev bi bila v decentralizaciji tega velemesta, ki šteje nad 18 milijonov ljudi (točnega števila sicer ni mogoče določiti, je pa gotovo višje) in v omejitvi avtomobilskega prometa (3 milijone vozil, v veliki večini starih ameriških onesnažujočih limuzin). Za to pa trenutno ni politične volje-