SEJA OBINSKE SKUPINE
Stabilizacije se moramo lotiti konkretno
Analiza uresniLevanja resolucije o drubenoekonomBkem razvoju nssa obfiine v pretekiem letu In ocena stanja v prvem letoSnjem tromeseju sta pokazali, da je bei-grajsko gospodarstvo doseglo v tam obdobju ugodne rezuttate pri rasti obsega proizvodnje m izvoza, medtem ko je vrsta drugih kazalcev - predvaem padec realnega dohod-ka, zmanjsana akumulativnost. ekonominost in rentabilnosl po-slovanja pokazala zelo ugodno sli* ko. To so na svojih zasedanjih ugo-tovili vai trlje zbon betigrajake ob-filnske skupalne in poudarili, da b> morali bill pozorni tudi na druge. v analizi omenjene elemente, ki ka-ojo. da doaeena gospocfarska osnova. s katero stopa gospodar-stvo v drugo polovico letoSnjega teta, ni ugodna.
Na pobudo drubvnopolltKnaga zbora aia rbora zdruianaaa *! In hfa|*vnlh kupnoati zadollla izMrtnl kw1, d pripravl program konkratnlh aktlvnotll, fcl bodo na-manjen za doaladno IzvafanJ polltlk konomaka atablllzaclja. Program na) zagolavl|a nanahno pov6*vart|* Izvoza, razratuja na| potladlc uvl|avl|anja novaga d*vtznga zakona v organlzacfjah zdruzanaga dala, apodbu|a na| dofMKfkovno povaiovanjm na ako-nomaklh oanovah, boljaa likort-ifian|a zmogljlvoatl, odpravljanja ojtklh grf v prolzvodnjl. varno uporabo nergl[, zmanjicvanj vtah vrat tlroikov In uvaljavl)an|a faatn*g rvojnga ln razitkovai-nga d*la.
-Dosezeni rezultatf gospodarje-nja so pokazali. da mofamo nujno spremenitf in dopolnitl planske do-kumente za lo srednjerono ob-dobje in vanje zapisati tisto. kar bomo reaniino lahko dosegll z lastnimi moznostmi ustvarjenega dohodka. Pri lem moramoSe pose-bej upostevati sprejete drubene usmeritve in sfcfepe 9. fcongresa Zveze komunistov Slovenije,- so
sklenlh delegati vseh treti zborov beiigrajske obinske skupSine. Zaradi zakona o zaiasni prepovedi uporabe drubenih sredstev za fi-nanciranje negospodarskih in ne-proizvodnih investicij lani in letos bodo ibon v prihodnje obravnavali tudi rebalans piana in poroilo o izgradnji objektov drulbenega standarda, ki se financirajo \z sred-slev zdruenih pri samoupravni in-teresni skupnosti za drubeni stan-dard naSe obine. Na zboru idru-enega dela so delavci Casopisne-ga gratinega podjetja Delo zato izrazih prifiakovanje. da bodo tudi samoupravne inleresne skupnosti pripravile pradloge popravkov srednjefonih naCrtov, upoteva-jo zmanjSane monosti gospodar-jen|a in nekatere programe skrrle afi odloille za -boljie Case.
BOLJ VARNI MOTORJI
Detegat konlerence delegacij Slov9nj)a ceste Tehnika. tozd Pro-jekt je nazasedanju zfoora zdruie-nega dela predlagal, naj republiki ali zveznr izvi^ni svet preveri ustreznost zakona. ki bi domaio avtomobilsko industrijo zakonsko obvgzoval, da bl uvedla v prolzvod-njo tehnino lako izpopoln[ene
molorje. katerih poraba goriva bi bila mja od dananje za priblino 15 do 30 odstotkov, Mnogokje v svfltu so to ze storili. Oelegat je menil, da bi bil ta ukrep v danainji zaskrbijujoi situaciji preskrbtjeno-3tl z nafto in nattnimi derivati ustreznejSi. kot pa uvedba tako imenovanega zakona sodi-lihi, bencinskih bonov, prepoved pro-daje naftnih derivatov v doloenih dnevih ali njihova zaaona visoka podraitev,
NEUSTREZNI PHOSTORI
Na zboru krajevnib skupnosti so delegati zastaviii vrsto vpraSanj. ki nakajujejo peslro mandalno ob-dobje Delegata krajevne skupnosli Beigrad I. je zanimalo. kaj je izvrS-ni 3vat bezigrajske obinske skup-Siine stonl, da bi Dopisna delavska umverza Univerzum reSila avo| pro-storski problem. saj te vrslo let de-la v lesenih stavbah v Parmovl ulici
Predsednik izvrSnega sveta Jurij Zavec je odgovoril, da je mestni izvrSni svet s svojim upravnim or-ganom 2e zaCel reSevati prostorski problem Oopisne defavske univer-ze Univerzum. Trenutno leeta raz-prava in poizkus, da bi se delavska unrvBrza iz barak v Parmovi ulici preseilla v DijaSki dom v Kersnikovi ulioi, v obini Cenler, Ta dtjaSki dom se trenulno seli v novozgraje-ni dijaki dom na Gerbiavi ullci V izpraznjene sedanje prostore Dopi-sne deiavske univene Univsrzum na Parmovi ulici naj bt se predvido-ma preselila Giasbena Sola. njene prostore na Smoletovi ulici pa naj bi pridobiti krajevni skupnosti Bei-grad I in II. za svoje delovanje. Ta zapletena veriga preseljevanja se je zataknila e pri prvem lenu zato, ker srgdstva za odkup dljaSkega doma v Kersnikovi ulici niso v celo-ti zagolovljena. -Sicer pa je ves sklop ol srednjega usmerjensga izobraevanja v zelo tekem fi-nannem poloaju,- je konal to-varis Zavec,
VIDA PETROVl
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si