Št. 220 (15.6594) leto Ul. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjenl Evropi.__________________________ TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600_ GORtCA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul, Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ ICfin I ID POSTNNA PLAČANA V GOTOVH f LIK SPED. IN ABB. POST. GR. 1/50% Clinton se bo moral odtočiti Vojko Coua Washingtonska admini-j^acija se je zaman trudi-®’ ''a ne bi izraelsko-pale-(I ^ki vrh klavrno propa-, in s tem prizadel oseb-1 ugled ameriškega pred-*ednika Clintona. Ob Arkovih optimističnih Jinnih zavesah je bilo j^eraj jasno, da nista ne nnton in ne njegov zu-tlanji minister Christopher ^ mrtve točke premaknila nžnjevzhodnega mirov-®e8a procesa. Ameriški Predsednik je le izsilil ob- l®?0' da se bodo prihodnji eden ponovno sestali. Ne-anjahu noče namreč spos-avati obvez sporazuma iz . s)a o umiku iz Hebrona n )e gluh na vse Zahteve o aprtju spornega predora P?, Tempeljskim gričem, je sporožil sedanji val asilja na zasedenih in av-°nomnih palestinskih Remijih. Predobro pozna raeriske razmere, da bi edaj popustil Clintonu, ki rfyav° potrebuje ameriške •dovske glasove za no-embrske predsedniške °utve in si torej ne upa Prevec odkrito pritisniti a Izrael, a to le za mesec ni’ ker se bo položaj po li^rebitni Clintonovi izvo-,Vl bistveno spremenil v odo Netanjahuja. Prav , ato obstaja nevarnost, da rP 1Zraelska desnica izko-■ *s rla Clintonovo nemoč Z1 v Prihodnjih dneh do 0Uca porušila mirovni Proces, ki ga je uresničil Pokojni laburistični predor Rabin. k se jasno zaveda 1 ocljivosti sedanjega po-žaia in bo bržkone po-»'usal preprečiti, da bi se o °žaj ponovno izrodil. . , ’ še ni jasno, ker Ne-s 7abu in desnica dobe-sr no razpihujeta pale-0i*!'ski upor, da bi lahko delW116 eno^e in elitni odlili ^ so prvič po 29 le-Q obkolile palestinska „'jmlja, prešli v napad in S0drr izbili dno. nr;Arufatu je obleka »veC-, ga poraženca in izgu-rja« postala pretesna. S Zad m sedan)im odločnim kji ržanjem je zase prido-ui Vecino Palestincev, Pri° kr )ih lahko pre-cal, naj potrpijo se en tar’ ko položaj ne bi bil ak° eksploziven n ksploziven. Vsaka ^omisljena poteza Pade, sproži krvave spo- VyJ?8a se zavedajo tudi v astirngtonu kjer se bodo kai r 1 k®) kmalu odločiti, J. bo. bolj škodilo Clinto- dela^-j0*3 izgubi podpore Pa P Zl(lovskega lobija, ali rih nemiri, ob kate-skj. ? njegov republikan-vnlii ec Bob Dole lahko tDn e® Prepričal, da Ciin- li,itMmto,LZUnan|ep0' I Scalfaro povabil I Kučana na obisk LJUBLJANA - Slovenski predsednik Milan KuCan je vCeraj sprejel veleposlanika Republike Italije v Sloveniji Massima Spinettija, ki mu je prinesel pismo italijanskega predsednika Oscarja Luigija Scalfara s povabilom na obisk v Italijo. Tako sporočilo predsedstva slovenske republike. Predsednik KuCan se je za vabilo zahvalil in ga sprejel, do obiska pa naj bi prišlo še to jesen. I 10 milijard lir I za Goriški sklad RIM - Osnutek državnega finančnega zakona za leto 1997, ki ga je vlada predala v odobritev poslanski zbornici, namenja 10 milijard lir Goriškemu skladu. Ta je bil ustanovljen leta 1986 z zakonom, ki predvideva posebne finančne posege za razvoj gospodarstva v tržaški in go-riski pokrajini. Omenjeni znesek velja za prihodnje finančno leto in je sestavni del gospodarskih ukrepov, ki so jih ministri uvrstili med izdatke na raCun kapitala. I Tržaška pokrajina: Oljka za Adete Pino TRST - Na pokrajinskih volitvah bo Oljka predstavila kandidata - sindikalistko Adele Pino -, ki jo bodo stranke podprle. V dosedanjih razgovorih namreč ni prišlo do dogovora, o skupnem kandidatu Oljke, do Cesar pa bo nedvomno prišlo v Miljah, kjer bodo v kratkem občinske volitve. Vendar pa imena kandidata za župana gibanje Oljke, ki je vCeraj priredilo zborovanje, še niso povedali. Na 5. strani ZDA / ZARADI TOGEGA ZADRŽANJA IZRAELSKE DELEGACIJE noshinglonski vih propadel Clinton je dosegel samo, da bodo s pogajanji nadaljevali prihodnji teden VVASHINGTON - Palestinci in Izraelci so vso noC razpravljali, ne da bi dosegli niti formalnega sporazuma, tako da je ameriški državni tajnik Christopher sinoči Clintonu prepustil nehvaležno nalogo, naj poskuša resih mir in z njim ameriški ugled. Palestinski voditelj Arafat, jordanski kralj Husein, ameriški predsednik Clinton in predsednik izraelske vlade so se ponovno sestali (na sliki AP) v Beli hiši in slde-nili, da se bodo prihodnji teden spet pogajali. Pred tem je izraelska delegacija zavrnila vse zahteve od spoštovanja sporazuma iz Osla o umiku iz Hebrona, do Huseinovega predloga o imenovanju mednarodne arbitraže o spornem predom pod Tempeljskim gričem. Ko so v VVashing-ton prispele vesti o novih spopadih v Hebronu, kjer je izraelska vojska ubila nekega palestinskega izletnika, sta delegaciji poštah še bolj togi. Arafat ni pristal na novo srečanje z Netanjahujem in je zavrnil sklepni dokument, ker v njem ni bilo nobene konkretne obveze. Na 12. strani Polemike o finančnem zakonu RIM - Finančni manever Prodijeve vlade bo danes ne. Pol svoboščin bo danes orisal svoje alternativne zaCel svojo dolgo parlamentarno pot: minister za eko- predloge ter potrdil namero, da priredi množično de-nomijo Carlo Azeglio Ciampi ga bo namreč danes orisal .monstracijo proti vladi. Toda nesoglasja obstajajo tudi v poslanski zbornici, nakar bo romal v komisije. Na v večinskih vrstah. Predmet polemik je predvsem na-Montecitoriu naj bi ga izglasovali do konca novembra, povedana podražitev davka ICI na nepremičnine: tajnik potem pa bo šele na vrsti senat. DSL Massimo D’Alema je včeraj že namignil na možno- Se preden je bil manever sploh formalno pred- st, da bi ukrep nekoliko ublažili, stavljen, pa že plamtijo polemike okrog njegove vsebi- Na 2. strani Proti selitvi naših šol na Katinari TRST - Katinarci in Lonjerci nasprotujejo preselitvi osnovne šole Frana Milčinskega in oddelka nižje srednje šole na Melaro, kot to v svojem »racionalizacij-skem« naCrtu predlaga tržaška občina, ker bi preselitev obubožala vaško jedro za dve pomembni kulturni središči. Tako so ponovili na torkovem sestanku v prostorih osnovne šole, ki so se ga udeležili tudi predstavniki domačih kulturnih in športnih društev in krajani. Domačini predlagajo občini, naj raje popravi poslopje osnovne šole, saj ob deževnih dneh skozi streho pronica voda v šolske prostore, zaradi Cesar so morali eno uCilnico zapreti in poiskati za en razred zasilno rešitev. Na 6. strani _________NESREČA / VČERA V GENOVSKEM ZALIVU_____________ Šest mrtvih v požaru na tankerju SNAM Portovenere GENOVA - V požaru, ki se je vCeraj razplamtel v strojnici plinskega ta-nerja SNAM Prevenire v Genovskem zalivu, je umrlo šest ljudi, tri osebe pa so bile ranjene. Do nesreče je prišlo med testnimi plovbami. Tanker so namreč splavili v ladjedelnici Fincantieri julija letos in bi ga morali Cez nekaj tednov predati družbi SNAM. Služil naj ; bi ji za prevažanje utekočinjenega plina iz . Alžirije v uplinjevalnik v Portovenem. Nesreča je globoko odjeknila v TržiCu, kjer so se v nedeljo izrekli proti gradnji uplinjevalnika SNAM pri Moščenicah. Na 3. strani Danes v Primorskem dnevniku Necci ostane v zaporu To je odredila preiskovalna sodnica Diana Brusača, obtoženCevi zagovorniki pa so se že obrnili na razsodišče svobode, ki bo zadevo preučilo v ponedeljek. Stran 2 Devinski zavod pri Scalfam Predsednik republike Scalfaro je vCeraj na Kvirinalu sprejel vodstvo in 200 študentov Zavoda združenega sveta ob 15. obletnici delovanja devinske ustanove. Stran 5 Posvet o starostnikih Začel" se bo jutri v avditoriju muzeja ‘Revoltella, govor pa bo o oskrbi na domu, centrih za rehabilitacijo ter integriranih socio-sanitamih službah. Stran 5 Metan proste cone v Gorici Nekaj več kot 34 družin na Goriškem bo že letos dobilo prvi kontingent neobdavčenega metana in sicer 486 kubičnih metrov za vsako gospodinjstvo. Stran 8 Trgovci vabijo v Trst Tržaški trgovci so se v v sodelovanju s Trgovinsko zbornico odločili, da se bodo bolj potrudili za svoje domače in tuje odjemalce in tako je nastal širokopotezni načrt Trst, trgovina in razvoj. Stran 9 RIM / MINISTER CIAMPI GA BO ORISAL V POSLANSKI ZBORNICI LA SPEZIA / SKLEP PREISKOVALNE SODNICE Finančni manever od danes v parlamentu D'Alemo medtem napoveduje ublažitev davka ICI RIM - Minister za ekonomijo Carlo Aze-glio Ciampi bo danes popoldne v poslanski zbornici orisal vsebino finančnega zakona Prodijeve vlade, s Čimer se bo uradno zaCel parlamentarni iter, ki bo dolg in zapleten ter se bo zaključil šele proti koncu leta. Razni zakonski osnutki in povezani dokumenti, ki sestavljajo finančni manever, bodo najprej prišlo v obravnavo, kot rečeno, v poslanski zbornici. 2e danes ga bodo zaCele preučevati razne pristojne komisije, ki naj bi ga odobrile do 26. oktobra, dva dni kasneje pa bodo o manevru razpravljali v avli, kjer naj bi bilo končno glasovanje 17. novembra, nakar bodo ukrepi romali v senat. Spreminjevalni predlogi bodo možni tako v komisijah kot v avli in zelo verjetno je, da bo do nekaterih sprememb res prišlo. Sama senatna skupina DSL je.včeraj poudarila, da finančni manever ne sme biti nedotakljiv, medtem ko je tajnik DSL Massimo D’Alema že napovedal konkretno možnost ublažitve teže davka ICI na nepremičnine, v kar naj bi pristajal tudi tajnik SKP Faust o Bertinotti. Iz vrst opozicije se je vrh Pola svoboščin vCeraj sestal, da bi izbral politično linijo glede finančnega manevra, in sklenil, da bo danes predstavil alternativni predlog. Potrdili so tudi namero, da priredijo veliko demonstracijo proti finančnemu zakonu, ki naj bi bila prve dni novembra, medtem ko bo Forza Italia od prihodnjega petka začela zbirati podpise občanov pod dokument, ki zahteva korenito spremembo korektivnega manevra. Tretjina volivcev Oljke odklanja finančni manever RIM - Dobra tretjina volivcev Oljke ni zadovoljnih z delovanjem Prodijeve vlade v zvezi s jinanCnim manevrom. Tako trdi ustanova za anketiranje javnega mnenja Datamedia, ki je poslušala mnenje 1.002 oseb, ki so vse zagotovile, da so na zadnjih volitvah podprle levosredinsko zavezništvo. Rezultati raziskave, ki jih bo danes objavil tednik Tempo, so pokazali, da je 52,6 odstotka anketiranih zadovoljnih z vlado, 36,1 je nezadovoljnih, drugi pa se niso hoteli izreci. Na vprašanje, ah bo finančni manever zadostoval za vstop v Evropo je pritrdilno odgovorilo samo 25,3 odst. anketirancev, 51,3 pa jih je prepričanih, da »bodo potrebna nadaljnja žrtvovanja«. Danes v Neaplju vrh Prodi-Chirac RIM - Italijansko-francoski vrh, ki se začenja danes v Neaplju, se sicer ne rojeva pod srečno zvezdo, na eni* in drugi strani pa se množijo prizadevanja, da bi se polemike prejšnjih dni utišale in da bi se ne ponovilo, kar se je zgodilo novembra lani, ko so italijansko-francoski vrh -prav tako bi moral biti v Neaplju - odpovedah zaradi ita-lijanskih kritik na raCun francoskih jedrskih poskusov v Mururoi. Sam francoski predsednik Jacques Chirac je prevzel nase vlogo glavnega gasilca in telefoniral Romanu Prodiju in mu izrazil podporo Francije italijanskim prizadevanjem »za ustvarjanje pogojev, da bi Italija med prvimi pristopila k monetarni uniji.« Telefonski pogovor so potrdih tudi iz PalaCe Chigi, kjer so tudi povedali, da je Chirac potrdil tezo o »nesporazumu«, CeS da tiskovne agencije niso pravilno tolmačile izvajanj francoskega predsednika. In tako je italijanski zunanji minister Lamberto Dini vCeraj lahko zatrjeval, da bo neapeljsko srečanje »odličen vrh« ter da med obema državama sploh ni spornih vprašanj. Dini je tudi povlekel na dan novo tezo, po kateri se je Chirac, ko je govoril o liri, nanašal na preteklost, ne pa na sedanjost. Francija, je razložil Dini, je od nekdaj zelo občutljiva do vprašanja kotacij valut, v tej zvezi se je spomnil dolgih polemik glede vrednosti dolarja. V opravičilo Elizeja pa je šef Famesine Se spomnil, da je bila sredi lanskega leta lira za določeno obdobje res podcenjena in to je škodilo nekaterim francoskim blagovnim sektorjem. Skratka, »stvar je bila povsem pojasnjena,« je zagotovil Dini, »zato menim, da bomo imeli s francoskimi partnerji v Neaplju odlično srečanje: prepričan sem, da bo izredno pozitivno.« Dinijevega optimizma pa ne deli vsa večina: odgovoren za zunanjo politiko pri DSL Umberto Ranieri je na primer včeraj izrazil prepričanje, da bo s Chiracom nujno razCi-SCenje. S finančnim zakonom je po Ranierijevi oceni Italija pokazala, da želi od vsega začetka sodelovati pri rojstvu evropske monetarne unije in da ne namerava prositi za popuste. Prav zato »ni nikomur dovoljeno, da bi dvomil v to našo voljo ah jo podcenjevati,« je dejal Ranieri. Premier Romano Prodi se ni spustil v direktno polemiko s Francozi, v intervjuju za ugledni Financial Times pa je odgovoril na nekatere Chiracove kritike. Med drugim je dejal, da je »verodostojnost javnih financ« problem, ki ne tare samo Italijo, ampak tudi druge države, ki se poslužujejo raznih »olepševalnih tehnik«. »Ce drugi olepšajo položaj,« je dejal Prodi, »lahko to storimo tudi mi, Ce to dela Francija, poznamo tudi mi nekaj trikov...« V intervjuju za londonski ki list je Prodi govoril tudi o odnosih s SKP: »Možnost, da bi nas izsiljevali, je zelo omejena. Bertinotti dobro ve, kdaj se mora ustaviti, saj noCe povzročiti padca vlade.« Neccija ne bodo izpustili iz zapora Racini Baftaglia o vpletenosti ministra Maccanica, pa tudi Pinija, Fiorija in Dinija LA SPEZIA - Bivši izvršni direktor Državnih železnic Lorenzo Necci mora ostati v zaporu. Potem ko sta predlog zagovornikov, naj bi ga izpustili iz jeCe, Ceš da ne more ponoviti kaznivega dejanja, niti ne motiti preiskave, zavrnila tožilca Alberto Cardino in Silvio Franz, ga je vCeraj tudi preiskovalna sodnica Diana Brusača. Koliko Časa bo obtoženec Se sedel za zapahi, ni znano. Odv. Paola Balducci je v imenu branilcev izrazila razočaranje, a povedala, da so že nastopili pri razsodišču svobode, ki naj bi zadevo preučilo v ponedeljek. Na tožilstvu v La Spe-zii so imeli včeraj obilo dela. Zasliševanj sicer ni bilo, paC pa je Cardino dobil nove magnetofonske posnetke o telefonskem prisluhu, poleg tega je bil na vrsti sestanek s finančnimi stražniki, ki so iz rimskega pravd-ništva prinesli obilo svežega dokaznega gradiva. Za noVo senzacijo so poskrbeli nekateri Časopisi z objavo odlomkov iz telefonskih pogovorov med bankirjem France-scom Pacinijem Batta-glio, Pierpaolom Ruscal-lo in Emom Danesijem v začetku tega leta, ko je sedanji poštni minister skušal oblikovati novo vlado. Na plan so privrela imena poslanca Nacionalnega zavezništva Publia Fiorija in samega Pinija ter zdajšnjega zunanjega ministra Lam-berta Dinija. Minister Maccanico naj bi bančniku zagotovil, da ni pozabil na dane mu oblju- Lorenzo Necci (telefoto AR) be, in mu celo navedel imena bodočih elanov vlade: Dinija namesto Susanne Agnelli, Neccija kot sekretarja v predsedstvu vlade, Ciampija kot zakladnega ministra in Baldassarreja kot ministra za pravosodje. Maccanico naj bi izključil amnestijo za obtožence v okviru preiskave "Ciste roke", a omenil možnost depenalizacije nelegalnega finansiranja strank, da bi omogočili nekaznovanje lažnih proračunov. Pacini Battaglia in Danesi sta govorila tudi o podkupnini 50 milijonov lir za Fiorija in o 5 milijardah lir, ki da jih je Fini ju obljubil Necci. In še: Gianni Agnelli in En-rico Cuccia sta nasprotovala imenovanju Neccija za ministra, ker bi tako bila ob 9 milijard lir, ki sta jih naložila v železnice. Med prednostne na- loge Maccanicove vlade je bankir uvrstil rešitev vseh Berlusconijevi družb, za kar naj bi P°' skrbel Baldassarre ko pravosodni minister, z druge strani pa je razo del, da hoče Din} izključiti iz vodstva EN Bernabeja, ker ta ni P° godu vodji Forze Italie-Minister Maccanico časopisne vesti označi kot izmišljotine reko > da ni bil nikoli v stiku ^ Pacinijem Battaglio. V° slanec Public Fiori pa J iz protesta pisal pre sedniku zbornice Vio lanteju (in v vednos^ državnemu poglavaD _ Scalfaru) ter sklical no vinarsko konferenco, n kateri je napovedal ovadbo časnikarjev, ke^ so žalili njegovo 0 stojanstvo. Tožilstvo La Spezii je sporočilo-da ne bo zaslišalo nooe ti r\rtr\ /-x/J Tini 1 tl ICO V« NOVICE Anglija naj bi izročila Italiji dokazno gradivo o črnih skladih Fininvesta LONDON - Za to bi se moral Serious Office Fraud odločiti že jutri. Čeprav je odv, Edward Fitzgerald v zastopstvu Berlusconijevega imperija to označil kot nelegalno, Ceš da je Fininvest obtožen političnega kaznivega dejanja. Kot je znano, gre za nezakonito finansiranje PSI oz. za podkupnino v višini 10 milijard lir, nakazano na švicarski banCni račun, ki ga je nadziral Craxi. SFO in britansko notranje ministrstvo sta mnenja, da bi bila izročitev dokumentov milanskemu sodstvo legalna. Predstavnik CCD povezan s komoro NEAPELJ - Bivši podpredsednik Dežele Kampanije Rocco Fusco (CCD), M je bil vpleten v kamoristiCno podkupovanje osebja družbe za visokohitrastne železniške proge TAV in se je zaradi tega v torek odpovedal funkciji, se je včeraj prostovoljno predal in je zdaj v zaporu. Afero sta odkrila karabinjerja, ki sta se izdajala za funkcionarja TAV. Moschetti oproščen RIM - Preiskovalni sodnik je bivšega upravnega sekretarja rimske KD Giorgia Moschettija oprostil obtožbe, da je izsiljeval elana vodstva turinske družbe Fiat Uga Montevecchija. Pod grožnjo, da bo družbo oviral pri licitacijah za zakupe, naj bi ga prisilil, da mu je kupil 2, 4 milijarde lir vredno stanovanje. Montevecchi je to razodel sodnikom milanske skupine "Ciste roke", ki pa je kmalu zatem vso zadevo arhivirala. RIM / ZAKLJUČENA PREISKAVA Gladio: rimski tožilci zahtevali sojenje trem visokim častnikom Admiral Martini, gen. Inzerilli in polkovnik Invernizzi pa naj bi odgovarjali le za uničenje dokumentov, ne poza politično prevrotništvo RIM - Preiskava v zvezi z Gladiom, tako imenovano strukturo »Stay Behind«, ki so jo v okviru Nata usta-novih v Italiji, se je zaključila z zahtevo, da morajo trije višji častniki naposled le pred sodišče, vendar samo zaradi uničenja dokumentov, ki so se nanašali na državno varnost. Tako proti trojici (admiral Fulvio Martini, bivši direktor Sismija, general Paolo Inzerilli, bivši načelnik generalštaba Sismija ter polkovnik Giovanni In-vemizzi, bivši načelnik 7. oddelka, odgovornega za Gladio) kot proti ostalim osumljencem (skoraj vsi so bili vojaki) pa so javni tožilci zahtevah arhiviranje v zvezi z obtožbami o političnem prevratnistvu (Invemiz-zija so obtoževali samo izkoriščanja uradne funkcije). Javni tožilci pravijo, da je bila organizacija uperjena proti morebitni notranji in zunanji nevarnosti, in sicer do leta 1972. Zatem so se zbali, da so posamezniki vpleteni v pravratniske akcije (kot na primer Petovlje) in da je prišlo do spremembe pri strateški viziji, tako da so pričeli bistveno spreminjati celotno mrežo, kar je privedlo do njene dejanske razpustitve. Zato po mnenju tožilstva po letu 1972 ni prišlo do takih dogodkov, ki bi bih kazensko pomembni, medtem ko tega ne morejo trditi za prejšnje obdobje, vendar ne morejo veC proti nikomur postopati, ker so dejanja zastarela. Kot je povedal Salvi, eden od treh javnih tožilcev, ni prišla na dan neposredna vpletenost posameznikov (Gladio je štel 622 oseb) in celotne strukture v teroristične ah prevratniške dejavnosti. Martini, Inzerilli in Invernizzi, je še dodal Salvi, so osumljeni domnevnega uničevanja raznih dokumentov, poleg tega naj bi pohtiCnim oblastem in sodstvu posre-dovah lažne informacije. Dogodki segajo v leto 1990, ko se je tedanji predsednik vlade Andreotti odločil, da se sodne oblasti, ki so vodile preiskavo o atentatu pri Petovljah, lahko poslužijo arhiva, trojica pa naj bi uničila razne spiske pripadnikov Gladia in sezname z imeni. Vse to je seveda zelo otežilo delo preiskovalcev. Včeraj se je oglasil tudi bivši predsednik obrambne komisije v poslanski zbornici Falco Accame, ki je dejal, da je zahteva po sojenju pomembna, saj bo sodna razprava morda omogočila, da osvetlijo nekatera pomembna vprašanja zadnjih šestih let, ki so še brez odgovora, kot na primer vnos orožja v državo ah pa, kako so lahko predsednikom vlade (kot npr. Fanfaniju) skrivali sam obstoj Gladia. Morda bodo tudi osvetlili, je še dejal Accame, operacijo Delfino, ki so jo oddelki Gladia izvedli na Tržaškem. V okviru te operacije so šolske bombe vrgli na tržaški sedež KRI. Operacija Delfino je bila prva velika vaja strategije napetosti, ki se je zgledovala po ameriški doktrini. S svoje strani pa je odgovorni za vprašanja sodstva pri DSL Pietro Polena poudaril, da gre za dobro vest: »Jasno je, da se je zadeva začela premikati. Trdno upam, da bo resnica naposled le prišla na dan, saj so s tem primerom povezani tudi številni drugi.« BRESCIA Četverica TRAGEDIJA V GENOVSKEM ZALIVU Četrtek, 3. oktobra 1996 Šest mrtvih v požaru na plinskem tankerju SNAM Portovenere GENOVA - Zarja smrti ^ Genovskem zalivu, včeraj malo po 6. uri se 1® na tankerju za prevoz utekočinjenega plina SNAM Portovenere vnel Ppžar, v katerem je izgu-t>ilo življenje šest ljudi, rti osebe pa so bile ranjene. Tragedija se je pripetita kakih 13 milj jugozahodno od Genove. Tanker SNAM Portove-?epe, ki so ga splavili 20. julija v ligurski ladjedelnici Fincantieri v kraju Sestri, je tamkaj že nekaj uui opravljal vrsto poskusnih tehničnih plovb, Predno bi ga dokončno Predali koncernu SNAM, tu bi ga uporabil za pre-y°z utekočinjenega me-aua iz Alžirije do plinskega terminala v kraju Urtovenere. Ob izbruhu P°žara je bilo na krovu j 8 ljudi: poleg tehnikov udjedelnice Fincantieri ® člani posadke družbe 8NAM, ki so se vežbali Plovbe, in 'tehniki NAM, da bi preverili, 'rti na velikem tankerju ueluje vse brezhibno. Re-2ervoar;i so bili, seveda, Prazni, saj ladja - na srečo - ge ni opravila pra-Ve krstne plovbe. Požar se je razplamtel Uialo po 6. uri. »Zbudilo j11? je nepretrgano uljenje sirene, ki je na-pu^odovalo ogenj na adji,« je v popoldanskih rah v genovski bolnis-Uici povedal 44-letni pario Liotta, eden od eu ranjencev. »Poka ni- ■ ■ l1 | m ■ H 1 1 sem slišal,-zato požarja ni zanetila eksplozija. Takoj sem stekel iz kabine in videl skupino kolegov, ki so tekli po stopnicah navzdol proti strojnici, iz katere se je gosto kadilo. Zakričal sem jim, naj se ustavijo, a me niso poslušali, ali pa me niso slišali. Izginili so v dimu, in nisem jih vec videl.« Liotta je stekel proti rešilnemu Čolnu in spravil v pogon emergenCni dizelski motor, da bi na ladji ne zmanjkalo električnega toka. Spomnil se je še gasilca, ki se mu je približal, in ga podržal, nato se je onesvestil. Reševalna akcija, ki jo je koordiniralo genovsko luško poveljstvo, je stekla nemudoma. S helikopterjem so takoj prepeljali na krov zdravnika in bolničarja, da bi nudila ponesrečencem prvo pomoč. Iz pristanišča so proti tankerju odpluli vlačilci in motorni Čolni gasilcev, orožnikov, policije in finančne straže, ki so v nekaj urah pogasili plamene. Ko je zdravnik Paolo Cremonesi sestopil z lestve helikopterja, ki ga je bil pripeljal iz Genove, SNAM je zagotavljala: Na tankerjih je nevarnost požarov minimalna sedaj že »pokojnem« uradu SNAM G/. Rosselli v Tržiču so do nedelje Prikupne hostese ponujale gostom rr,eci drugim gradivom tudi brošuro z vPrašanji »imaginarnih« radoved-nežev in odgovori tehničnih izveden-cev SNAM o uplinjevalniku. Posebno P°glavje je bilo v njej namenjeno tudi ^arnosti. V tem oddelku sta dve Prašanji zadevali tudi varnost 'inkerjev za prevoz utekočinjenega j Grta. Na vprašanje št. 39, ali Qhko na teh ladjah pride do ek- splozije zaradi uhajanja metana, je na koncu dolgega tehničnega odgovora zapisano, da se kaj takega ne more dogoditi. V odgovoru na vprašanje št. 40 (Kaj se dogodi, če pride na krovu ladje do požara) pa piše: »Na plinskih tankerjih so možnosti za izbruh požara minimalne zaradi prefinjenih aktivnih in pasivnih varnostnih sistemov, v nekaterih primerih celo dvojnih ali trojnih, ki omogočajo prevencijo in nadzor nad takim tipom nesreč.« na krov ladje, je na palubi zagledal štiri ležeče moške. Trije so bili še živi, eden je bil mrtev. Ranjenci so kazali znake zadušitve. Eden - kasneje se je izazalo, da je bil to prav Liotta - je bil v smrtni nevarnosti, zato so ga s helikopterjem gasilcev takoj prepeljali v bolnišnico. Zdravnik je povedal, da so reševalci na drugem kraju ladje odkrili še eno truplo. Trije tehniki so umrli v strojnici, šesto žrtev pa so našli na povsem drugem delu tankerja. Vse je zadušil gost dim. Opoldne je luško poveljstvo sporočilo njihova imena: strojniCar Piero De Luca (47 let), Alessandro Di Rosario, Andrea Mazza in Mario Puppo (vsi 55), Alessandro Palazzo (46, vsi so bili inženirji). Poleg Maria Liotta so v bolnišnico prepeljali še Lui-gija Milaneseja (54 let) in Romana Tienga (47). Zdravniki so si za njiju pridržali prognozo. Genovski namestnik javnega tožilstva France-sco Pinto je takoj zaCel preiskavo o vzrokih nesreče in odredil zaplembo tankerja. Po mnenju Maria Liotte je bila ladja nadvse vama, saj so bile na njej vgrajene tehnološko najbolj moderne protipožarne naprave. Očitno pa je nekje vendarle prišlo do napake. Ko so izvedeli za tragedijo, so delavci genovske ladjedelnice Fincantieri takoj oklicali dveurno stavko. Mnogi so se podali v pristanišče na pomol, kamor so ob 13. uri štirje vlačilci privlekli tanker smrti. Iz zunanje podobe ladje bi se sploh ne dalo sklepati, da je na krovu izbruhnil požar. A SNAM Portovenere je tragično resnico skrival v svojih nedrjih, v strojnici, ki je še smrdela po morilskem dimu. Na sliki pod naslovom: vlačilci spremljajo tanker SNAM Portovenere v genovsko pristanišče, spodaj pomoč reševalcev enemu od ranjencev (Telefoto AP) Tanker je bil prva ladja nove generacije v Italiji GENOVA - Tanker »SNAM Portovenere« je bil namenjen prevozu utekočinjenega naravnega plina pod izrednim pritiksom in pri temperaturi -163°. Gradili so ga tri leta in je prva ladja nove generacije, ki so jo izdelali v Italiji in Četrta nasploh (pred njo je ista ladjedelnica iz Sestoja ob koncu 60. let zgradila to tankerje, vendar so bili manjši, dva ima SNAM še v uporabi). Utekočinjeni tovor prevažajo v štirih osrednjih cisternah, ki so opremljene s posebnim notranjim plavajočim pokrovom iz posebnega jekla, ki ga je projektiralo francosko podjetje Gaz-Transport. Cisterne so izolirali z dvojno oblogo iz furnirjevih desk, napolnjenih s stiroporom, ki pri prevažanju omogočijo izparevanje 0, 18% celotnega tovora v 24 urah. Cisterne so loCene od prostorov na premcu, kjer so motorji, in na krmi, kjer je vijak, s posebnimi železnimi stenami, ki jih z vodnim hlajenjem držijo pri temperaturi 5°. Avtomatizirani kotli so načrtovani tako, da kot gorivo lahko uporabljajo samo olje, olje in plin ali samo plin. Ker so morali ne glede na okoliščine, v katerih je ladja plula, zagotoviti popolno izgorevanje vsega plina, so se odločili za parno turbino. Najhuje je bilo v Livornu RIM - V prvih popoldanskih urah 12. julija 1981 je strela zadela japonski tanker, ki je v Genovi ravnokar pretočil nafto: prišlo je do eksplozije, v kateri je umrlo šest elanov posadke, okrog deset jih je bilo ranjenih. Požar se je razširil tudi na neko bližnjo ladjo, ki je nosila jugoslovansko zastavo, vendar na slednji žrtev ni bilo. Po desetih dneh se je v Liguriji pripetila nova nesreča, požar je izbruhnil na nekem tankerju z liberijsko zastavo ter terjal dve življenji. Marca 1987 je med odstranjevanjem plinov na tankerju Andreas 2 v Siracusi eksplozija ubila nekega korejskega mornarja, šest pa je bilo ranjenih. Se hujše posledice je 11. aprila 1991 imela eksplozija na tankerju Raven v genovskem pristanišču: pet oseb je izgubilo življenje, ranjenih je bilo šestkrat veC, v morje pa se je izlilo na tisoCe ton nafte. Manj kot 24 ur prej pa je prišlo do prave tragedije v Livornu, kjer je umrlo 140 oseb. Tokrat pa ni bil kriv požar: trajekt, ki je izplul iz Livorna in je bil namenjen proti Ol-bii, je trčil v tanker Agip Abruzzo, ki je bil zasidran 2, 6 milje pred li-vomska luko. V morje se je izlilo na tone nafte, ki se je vnela, plameni pa so zajeli obe ladji. Vest o tragediji v Genovskem zalivu je močno odjeknila tudi v Tržiču TRZIC - Vest o tragičnem incidentu na metanonosilki Portovenere v Genovskem zalivu je včeraj že v jutranjih urah moCno odjeknila v Tržiču in to iz dveh razlogov. Ladja je namreč prva od novih metanonosilk, ki jih je družba Snam naročila genovski ladjedelnici prav za prevažanje metana do načrtovanega uplinje-valnika pri Tržiču. Po drugi strani pa je vest o smrti šestih delavcev družbe Fincantieri močno odjeknila tudi med delavci tržiške ladjedelnice, ki so takoj oklicali protestno stavko. Delavci tržiške ladjedelnice so že v ponedeljek stavkali eno uro po zadnji smrtni nezgodi na delu, ko je 62-letni obrtnik, ki je imel v podzakupu vzdrževanje nekaterih ladjedelniških naprav, izgubil življenje po 15-metrskem padcu. Kovinarski sindikati so vzrok za nezgodo pripisali pomanjkljivim varnostnim razmeram. Včerajšnji tragični incident je še podkrepil njihov protest do vodstva družbe Fincantieri, M da podreja varnost delovne sile proizvodnim in drugim interesom. Sindikati kovinarjev Fim, Fiom in Uilm so zaradi tega tudi v Tržiču, tako kot v vseh obratih Fincantieri po državi, proglasili dveurno protestno stavko ob koncu vsake delovne izmene. Kot rečeno pa je vest o incidentu odjeknila tudi v širši javnosti zaradi posredne povezave s problemom tržiškega uplinjeval-nika. Ladja Portovenere, ki so jo splavih julija in je bila na poskusni plovbi, je prva od osmih orjaških metanonosilk, ki jih je Snam naročila za prevažanje metana do pri Tržiču načrtovanega uplinjevalnika. V polemiki med naravovarstveniki in družbo Snam se je večkrat pojavljalo tudi vprašanje varnosti ladij, pri Čemer so tehniki Snama zagotavljali, da bodo nove metanonosilke opremljene z najsodobnejšimi varnostnimi instrumenti in bodo satelitsko vodene, kar naj bi izključevalo vsakršno nevarnost incidentov med plovbo. Včerajšnji dogodek, poudarjajo elani tržiškega odbora “No terminal”, pa potrjuje utemeljenost pomislekov in zaskrbljenosti, Id so jo nasprotniki izražali tudi glede varnosti ladij. Četudi je statistična možnost incidenta še tako majhna, ga vendar ni mogoče povsem izključiti, kot tragično dokazuje včerajšnji požar. V tragediji, poudarjajo, je še sreča, da se je incident zgodil med poskusno plovbo, ko so bili rezervoarji prazni." Kaj bi se zgodilo, ko bi bil požar izbruhnil na ladji polni utekočinjenega metana? Znano je, da v primeru vnetja rezervoarjev gašenje sploh ni mogoče in da obstajata le dve možnosti: potopitev ladje (vendar- v Tržaškem zalivu to ne bi bilo mogoče zaradi premajhne globine morja) ali Čakanje, da zgori ves metan, kar pa po priznanjih samih tehnikov Snam lahko traja mesece. Člani odbora “No terminal” ugotavljajo, da včerajšnji tragični dogodek potrjuje pravilnost izbire tržiških občanov, ki so se na nedeljskem referendumu izrekli proti gradnji uplinjevalnika. Člani odbora bodo vsekakor še naprej budno sledili dogajanju. Bojijo se namreč, da kljub jasnemu izidu referenduma nevarnost za Tržič še ni povsem mimo. Družba Snam sicer uradno molči, nekatere izjave podtajnika na ministrstvu za industrijo Um-berta Carpija in predsednika družbe Enel Chicca Teste, iz katerih bi se dalo sklepati, da zanju možnost gradnje terminala v Tržiču kljub nasprotovanju prebivalstva Se ni dokončno odpisana, pa so za tržiške nasprotnike uplinjevalnika alarmni zvonec, ki jim narekuje, da še naprej pozorno siedijo zadevi. »Ne bomo dopustili, da bi bili ljudje, ki so se demokratično izrekli o načrtu, izigrani«, zagotavljajo. Marko MarintiC GLOSA Zgodovinarjeva nova spoznanja in novi dvomi Jože Pirjevec Prejšnji teden je prinesel cel plaz razmišljanj, novih spoznanj pa tudi dvomov ali vsaj nagibov k drugačnemu presojanju v zvezi z dogajanjem pri nas med drugo svetovno vojno. ZaCelo se je z Zgodovinskim časopisom, v katerem je Franc Dolinar objavil dobro dokumentirano analizo sodnega postopka proti škofu Rožmanu, ki so ga uprizorili v Ljubljani leta 1946. Slo je za politični proces, v katerem ni bilo prostora za trezno presojo ob-toženCeve krivde, saj se je od samega začetka vedelo, da ga je treba obsoditi. Iz podatkov, ki jih navaja Dolinar, je dokaj očitno, da je bil ljubljanski škof(ena od najbolj spornih osebnosti naše zgodovine) vsaj v prvih mesecih italijanske zasedbe bolj žrtev kot protagonist dogodkov. V brezupnem Času, ko so Nemci začeli z načrtnim raznarodovanjem svojega dela Slovenije in izgnali naš jezik celo iz cerkve, so Italijani v ljubljanski škofiji vendar dopuščali nekaj kulturne in jezikovne svobode, s tem pa tudi nudili prostor za vsaj formalno sodelovanje. V ta kontekst se je vključil Rožman, prepričan da je treba rešiti v dani situaciji, kar je mogoče, ter vklenjen, zaradi svoje formacije in ideološke naravnanosti, v ozke kalupe ne-prožne miselnosti, ki ni bila pripravljena na izziv Časa. Ko pa se je ta izziv z ustanovitvijo OF pojavil, se je Rožman oklenil enciklike Pija XI. iz leta 1936 »Divini redemp-toris«, ki je prepovedovala vsako sodelovanje s komunisti, kot rešilne bilke, ne da bi znal verski nauk prilagoditi dramatičnim prilikam Časa (kakor je to storil politično bolj izobraženi in intelektualno prožnejši Pij XII.). Tako se je ljubljanski škof, namesto da bi postal referenčna točka celega naroda, zabubil v svojo ideološko ekskluzivnost in se podal na pot kolaboracije. Pri tem je zanimiv podatek, ki smo ga slišali na posvetu v Gorici o dogajanju znotraj tamkajšnje škofije med drugo svetovno vojno. (Simpozij je bil drugi močan impulz k razmisleku o razmerah v tem Času pri nas). Potem ko je obsodil komunizem, je baje Rožman nameraval napisati tudi pastirsko pismo z obsodbo fašizma in nacizma, od te namere pa naj bi ga bil odrnil sam papež z ugotovitvijo, da bi v primeru razdora z okupacijskimi oblastmi ne mogel več pomagati tistim, ki so bili preganjani in zaprti. Argument ima seveda nekaj teže, Čeprav še ni mogoče otresti nelagodne misli, da je šlo za dokaj cinično laviranje med ideologijami in trenutno vojaško močjo, pri Čemer je še največ izgubila cerkev sama, saj je na njej ostal madež, da ni ničesar rekla proti najhujšemu grehu našega stoletja: nacizmu. Tretji nagib k preverjanju ustaljenih prepričanj o narodnoosvobodilni borbi v našem in širšem jugoslovanskem prostoru mi je ponudila neka rimska zgodovinska revija, ki me je zaprosila, da vključim problem fojb v širši okvir ideologije in prakse KPJ. Vse, kar sem v svojem Članku zapisal, sem že prej vedel, vendar mi je drugačen pristop k tematiki dovolil nov pogled na stvari. Dejstvo je, da je boljševistična miselnost močno pogojevala vodilne kadre našega komunističnega gibanja, ki so zaceli z bojem proti razrednemu sovražniku v istem trenutku, ko so se dvignili z orožjem v roki proti okupatorju, in jih tako pahnila v ekstremizem, za katerega je izraz »levi ekscesi« neprikladen, ker je premil. Slo je za pravo stalinistično Čistko, ki je sicer od srede 1942 do srede 1944 iz taktičnih razlogov nekoliko popustila, se pa po vkorakanju RdeCe Armade v Srbijo jeseni istega leta razdivjala kot gozdni požar. Kako pri tem ne pomisliti na Lenina in njegovo navodilo iz leta 1918: »Obesite (obesite brez na-daljnega vse, tako da bodo ljudje videli) najmanj sto kulakov, bogatašev, pijavk... Opravite to na način, da bodo na stotine kilometrov okoli ljudje videli, trepetali, vedeli, kričali: oni davijo in davijo do smrti ku-lake-krvosese.« BENEŠKA SLOVENIJA / ODPIRA SE NOVO OBDOBJE? Pod drobnogledom sodstvo protislovenska dejavnost Funkcionarjem videmskega Digosa jo je orisal župnik Božo Zuanella ČEDAD - KonCno! Dočakali smo, da je uradna oblast, v tem primeru sodstvo in policija, ubrala pravo pot, da bi razkrila ozadje, ki je v povojnem Času gospodarilo in ustrahovalo naše ljudi v Benečiji. Mislimo na vse tiste bolj ali manj tajne organizacije in skupine nacionalističnega in protislovenskega kova, ki so vedrile in oblačile po Nadiških dolinah, ustrahovale naše ljudi, pogojevale njihovo življenje in nekatere, kot je bil primer Izidorja Predana-DoriCa, celo potiskale v zapor. To so delali veliko let nemoteno, ob nekakšni prizanesljivosti uradnih oblasti. Dogodkov in primerov je toliko, da jih ne moremo našteti. Vsi tudi vemo, kaj je morala Benečija pretrpeti v tem povojnem obdobju in kolikšna je bila narodna škoda, ki jo bo težko odpraviti. Ne gre samo za gladio in druge po vojni delujoče organizacije v Benečiji. Mislimo tudi na tiste skupine, posameznike in Časopise, ki so tudi v kasnejših obdobjih izražali svojo protislovenskost pod krinko patriotizma in nacionalnih vrednot. Seveda mislimo tudi na tiste upravitelje in druge ljudi, ki so izrabljali takšno miselnost, da so iz uradne in javne organiziranosti Benečije odstranjevali vse, kar je bilo slovenskega in bi koristilo naši narodnostni skupnosti. V ponedeljek so funkcionarji videmskega političnega oddelka kvesture, Digos, veC ur poslušali izjave 54-letnega Ali bo sodna preiskava do dna razkrila ozadja anonimne prijave proti msgr. Paspualu Gujonu (na sliki)? župnika iz Tarčmuna in Sovodenj Boža Zuanelle, da bi kaj več izvedeli o skupinah in posameznikih, ki so v vseh teh letih strašili, grozili in delali proti naši nacionalni skupnosti. Božo Zuanella zelo dobro pozna to problematiko, saj je v petnajstdnevniku Dom objavil daljšo serijo člankov z naslovom »Gladio nostrano«, v katerih opisuje vse, kar je morala pretrpeti Benečija. V kratkem bo pri zadrugi Dom izšla tudi knjiga na to tematiko. Funkcionarji kvesture so Zuanello zaslišali po naročilu videmskega državnega pravdnika Luigija Leghisse, ki je uradno zaCel preiskavo na raCun protislovenskih organizacij v Benečiji. V to smer je videm- skega sodnika »napotil« beneški kolega, ki je obravnaval zadevo karabinjerske preiskave v cerkvici v vasici Matajur. Tam so na podlagi ovadbe iskali orožje, ki naj bi ga skrival msgr. Pasquale Gujon. Takrat sta prav Gujon in Zuanella vložila uraden protest zoper orožnike, ki so opravili preiskavo, ne da bi za to imeli potrebno pooblastilo. Zadevo je prevzelo sodišče v Benetkah, ki je pred kratkim odredilo, da je bila preiskava v redu in da orožniki niso kršili zakona. Pri svojem preiskovalnem delu je beneški sodnik zaslišal tudi brata Boža in Pasqualeja Zuanello ter špetrskega župnika MateuCiCa. Le-ti so mu povedali, da ovadba orožnikom sodi v okvir strategije ustrahovanja in blatenja Slovencev v Benečiji in so mu nanizali vrsto dogodkov, ki pričajo, da je šlo za nekaj povsem organiziranega in spretno zrežiranega. Beneški sodnik, ki je očitno verjel izjavam slovenskih duhovnikov, je o zadevi obvestil pristojno videmsko sodišče, ki je uradno odprlo preiskavo. Ne vemo, Ce bodo funkcionarji Digosa poslušali še koga drugega in kako bodo vodili preiskavo. Pri vsej zadevi je izredno pomembno dejstvo, da so se stvari premaknile z mrtve točke in da pristojna državna oblast želi stopiti na prste tistim, ki so toliko gorja povzročili našim ljudem v Benečiji. Ta dogodek predstavlja nekakšno tretjo etapo v povojnem razvoju beneških Slovencev. Potem ko smo po letu 1976 doživeli kulturni in družbeni preporod teh krajev, smo pred leti zabeležili zgodovinski uspeh naprednih list v krajevnih upravah in posledično uvajanje drugačne in Benečanom bolj prijazne občinske razvojne strategije. Sedaj pa je na vrsti sodišče, ki ima vse elemente, da lahko razkrije ozadje močne protislovenske ofenzive v povojnem obdobju. Javnost in predvsem beneški Slovenci imajo vendarle pravico izvedeti, kdo je v vseh teh letih delal v korist in kdo proti naši narodnostni skupnosti na Videmskem. Rudi Pavšič Danes izpit za trdnost deželne večine TRST - Deželni svet se je vCeraj Se vedno ukvarjal s problemom prejemkov javnih upraviteljev, danes pa bi moralo priti na vrsto delikatno vprašanje institucionalnih reform-Razprava in glasovanje o tem vprašanju bi moralo pokazati, ah je sedanja večina trdna - pod vprašajem je sodelovanje s severno ligo po udeležbi predsednika Ceccottija in drugih ligaških predstavnikov iz FJK na manifestaciji za neodvisnost Padanije - ah pa je kriza neizbežna. Načelnik svetoal-ske skupine DSL Renzo Travanut je v tej zvezi včerajobjavu daljšo tiskovno noto. v kateri pravi, da bi v primeru krize ne mogli sklicati novih volitev, kajti ne samo, da ni pravnih instrumentov za to, ampak tudi, ni novega voh -nega zakona. Potrdi tev sedanje večine pa bi bila možna sam0 v primeru razčiščenja z Ligo glede institucionalnih in drugi11 vprašanj. ___- TRST / OBISK PREDSTAVNIKOV DANSKEGA DRUŠTVA ZA ZUNANJO POLITIKO. Razprava o federalizmu v Italiji in o stanju slovenske manjšine Gostje so najprej obiskali Bočen, od danes pa bodo na obisku v Sloveniji TRST - Včeraj se je v organizaciji društva sloven-sko-danskega prijateljstva iz Ljubljane mudila v Trstu skupina danskih politikov, novinarjev in podjetnikov, ki se v okviru dejavnosti Danskega društva za zunanjo politiko seznanja s stvarnostjo regionalizacije v Italiji in jezikovnih manjšin, od danes pa se mudi na obisku v Sloveniji. Danski gostje so najprej obiskali Južno Tirolsko, kjer so se srečali z najvišjimi predstavniki bo-censkih oblasti, med njimi s predsednikom pokrajine Durnvvalderjem, ter s predstavniki nemške in ladinske manjšine. Osrednja tema teh pogovorov je bila predvsem problematika nemške manjšine, pogovarjali pa so se tudi o stanju italijanskega prebivalstva n a Južnem Tirolskem. V torek so obiskali Trento, kjer jih je sprejel predsednik pokrajine Tarci-sio Grandi, s katerim so se pogovarjali predvsem o odnosih med tridentinsko provinco in rimsko vlado. Včeraj so bili danski gostje v Trstu, kjer so se dopoldne o mestu in njegovih protislovjih pogovarjali s pisateljem Claudiom Magrisem in z zgodovinarjem Jožetom Pirjevcem, popoldne pa so obiskali uredništvo Primorskega dnevnika, kjer so se pogovarjali o stanju slovenske manjšine, o uveljavljanu federalizma v Italiji in o čezmejnem sodelovanju med Furlanijo - julijsko krajino in Slovenijo. Izhodiščne mish o teh temah sta podala podpredsednik deželne vlade Miloš Budin in deželni tajnik Slovenske skupnosti Martin Brecelj. Od danes pa se danski gostje mudijo v Sloveniji, najprej na Obali, nato pa v Ljubljani, kjer jih bosta sprejela tudi predsednik republike Milan Kučan in predsednik vlade Janez Drnovšek. Danski gostje med pogovorom v uredništvu Primorskega dnevnika (Foto KROMA) TRST Četrtek, 3. oktobra 1996 5 GIBANJE OLJKE / VČERAJ ZBOROVANJE NOVICE Na pokrajinskih volitvah ne bo skupnega kandidata Kandidata Oljke, ki bo verjetno Adele Pino, bodo stranke podprle Za skorajšnje pokrajin-ske volitve bo tržaško gibanje Oljke predlagalo za kandidata na predsed-nisko mesto deželno taj-pic° sindikata UIL Adele jnno, v programu pa se b° zavzelo za ovredno-jenje vloge pokrajine, nfje kandidata za župana Ziljske občine še ni bilo ^Porečeno uradno, ven-?ar pa bo v tej občini kandidat Oljke odraz dogovora med vsemi, ki se v gibanju prepoznavajo, Medtem ko bodo na pok-rajinskih volitvah stranke z lastnimi listami Podprle kandidata Oljke, "la včerajšnjem zboro-vanju gibanja, ki je bilo Prvo po poletnem predoru, je bil govor še o 0tganiziranju gibanja na ''aedržavni ravni in o tržaškem sedežu. Na včerajšnjem srecanju v Domu prista-kiških delavcev je We-er, ki je sicer odgovoren Za stike s strankami, najprej poročal o dogovarjanjih za sedež. Kaže, a bo lahko gibanje v Panoviji z drugimi razpolagalo s prostori v Do-ttro, kar pa seveda vseeno rtekaj stane. O organiza-oijskem utrjevanju oz. koraj novem snovanju u jke na vsedržavni rav-jj1 je poročal Stefane ^toni, ki se je udeležil nedavnega srečanja v Ri-tnti, na katerem so tudi Predstavili osnutek statu-a' V splošnem, pa je ekel Fantoni, je bila žaska Oljka z ozirom na ruge polorajinske stvarnosti še kar dejavna in je odi delo zastavila v ^nhu porajajočega statu- Pri razgovorih s bankami ima Oljka še vedno veliko težav, saj so stranke po parlamentarnih volitvah spet začele naglašati svojo avtonomijo, kar je po VVeberjevi oceni zelo očitno tudi na Tržaškem. Po več srečanjih, ki jih je v zvezi s pokrajinskimi volitvami sklicala Oljka, se je izoblikovalo kompromisno stališče, da bo gibanje predstavilo lastnega kandidata, stranke pa se obvežejo, da ga bodo podprle. Proti »pravemu« kandidatu Oljke je bila predvsem Ljudska stranka. V tem okviru in po daljšem preverjanju možnih kandidatov se je Oljka odločila, da predlaga sindikalistko Adele Pino, vendar pa morajo odločitev še formalno potrditi, temu naj bi služil drevišnji sestanek, (bip) OB PRVI OBLETNICI SMRTI POZIV / TRŽAŠKIH MLADINCEV Srečanje v spomin na posl. Albina Škerka Danes poteka leto dni od smrti Albina Skerka, bivšega slovenskega poslanca v italijanskem parlamentu in devinsko - nabrežinskega župana ter vsestransko aktivnega družbeno političnega delavca. V njegov spomin bo devinsko nabrežinska sekcija Demokratične stranke levice ob sodelovanju občinske zveze in tržaške federacije DSL priredila ob prvi obletnici smrti javno srečanje, ki bo v prostorih devinsko na-brežinske ustanove za turistično promocijo v Sesljanu ob 20. uri. Ob tej priložnosti se bodo posl. Skerka spomnili posl. Corrado Belci, ki je bil skupaj s Skerkom v parlamentu, odgovorni urednik Primorskega dnevnika in bivši župan Bojan Brezigar, podpredsednik deželnega sveta . Miloš Budin, sedanji devinsko nabrežinski župan Giorgio Depangher in sen. Paolo Šema, ki je bil tudi v parlamentu v Skerkovih časih. V dopoldanskih urah ( ob enajstih) bo delegacija DSL iz Devina Nabrežine položila venec na Skerkov grob v Vizivljah. Vlada naj izpolni obveze do palestinskega ljudstva Tržaško mladinsko združenje Salaam Ragazzi delFOlivo, ki podpira boj Palestincev za mir v pravičnosti in za lastno državo, je pozvalo italijansko vlado, naj takoj izpolni vse obveznosti, ki jih je sprejela v dogovoru s palestinsko vlado. Hkrati je v sporočilu za tisk najavilo, da bo s pospešenim tempom poskrbelo za predajo palestinskih otrok, žrtev nasilja, v oskrbo italijanskim družinam, kakor tudi za finančno pomoč trem jaslim v Gazi. Združenje hoče s temi svojimi pobudami potrdi- ti, da problem Palestincev zadeva vse države ob Sredozemlju, torej tudi Italijo, in da je zato dolžnost vseh razorožiti tiste, ki ne marajo miru, ampak vojno. Spopadi vselej najbolj prizadenejo izpostavljene in šibke, torej v prvi vrsti otroke, in tako je bilo tudi ob zadnjih krvavih dogodkih. Ti so po zatrjevanju omenjenega združenja pravzaprav pokopali sleherni up v pomiritev, ki je prišel do izraza po madridski konferenci, po dogovorih v Oslu in po podpisu wa-shingtonskega sporazuma dne 13. septembra 1993. Cepljenje proti gripi V ponedeljek, 14. t.m. bodo pričeli letošnjo kampanjo cepljenja proti gripi, in sicer v centih v Ul. Ghiberti 4, v Ul. S. Marco 11 ter v Ul. Val-maura 65/a. Kdor je zainteresiran, se mora za kraj in datum javiti na telefonski številki 3995029 ali 3995071 od 7. t.m. dalje. Na okoliških sedežih ustanove za zdravstvene usluge v manjših občinah ter na Opčinah pa se je treba javiti neposredno od 14. t.m. Urniki so naslednji: v Miljah v petkih od 8. do 12. ure, v Dolini v sredah od 8. do 12. ure, v Devinu-Nabreži-ni v torkih od 8. do 12. (v sobotah od 10. do 12.), na Opčinah v petkih od 8. do 12. ure. Cepljenje bo brezplačno za osebe, ki imajo več kot 65 let ter za tiste, ki jim družinski zdravnik izda ustrezno potrdilo. Netekmovalna manifestacija Športna skupina »Le Tartarughe« bo v nedeljo, 6. t.m. priredilo 11. izvedbo »mednarodnega ekološkega sprehoda ob gradiščih«, že klasično jesensko srečanje tekačev. Netekmovalna manifestacija je odprta vsakomur, proga pa bo speljana po kraških gozdnih poteh po cesti terana; udeleženci se bodo lahko odločili za ti različne razdalje, 6, 11 oz. 16 kilometrov, a med tekom se bodo lahko okrepčali na postajah, ki bodo približno vsakih 6 km. Prireditev bo ob vsakem vremenu, pričela se bo ob 8.10 z maso ob oratoriju sv. Roka v Nabrežini, start bo ob 8.30 (odhod pa je možen vse do 9.30). »Star Trek« na Pomorski postaji V kongresnem centru Pomorske postaje bodo jutri ob 11. uri otvorili »Star Trek, the exhibi-tion«, razstavo, posvečeno dogodkom in osebnostim znanih televizijskih nadaljevank, ki so jih v zadnjih treh desetletjih proizvedli pri Para-mount Pictures. Razstava bo v Trstu odprta do 20. t.m., nakar se bo v organizaciji »Globo divul-gazione scientifica« preselila v Rim, Milan, Bologno, Neapelj in Rimini. Poslabšala si je položaj Karabinjerji s postaje v Ul. Hermet so jo zaman iskali doma, na Drevoredu Čampi Elisi, kjer bi morala biti v hišnem priporu zaradi razpečevanja mamil: za 35-letno Luiso Ferro se je izgubila vsakršna sled. Začeli so pregledovati bližnje ulice in jo zagledali, kako se brezskrbno sprehaja. Odpeljali so jo domov in takoj poslali sporočilo sodniku, ki sedaj lahko prekliče hišni pripor. Lahko pa se odloči še za kaj hujšega, obtoži jo bega, za kar je predvidena težja kazen, od 6 mesecev do 1 leta ječe. Goljufali v lipiškem casinoju Na koprskem okrajnem sodišču so na zaporno kazen obsodili trojico, ki si je v začetku lanskega leta s pomočjo ponarejene kroglice in magneta na goljufiv način priigrala kar čedne dobitke za mizo ameriške rulete v lipiški igralnici Casinoja Portoroža. 50-letnega Turinčana Giovannija Russa so obsodili na dve leti zapora, 71-letnega Tržačana Maria Deverrija na leto in 8 mesecev zapora in 26-letnega Portorožana Alana Terčelja na poldrugo leto zapora. Russu so izrekli še varnostni ukrep petletnega izgona iz Slovenije. fORUM /JUTRI IN V SOBOTO Posvet o zdravstveni in socialni oskibi priletnih Se bo ; Prvo 2 torum Mi ta vic j do ( bil sistem integrirane oskrbe starostnikov. Ob 14.30 bodo zastopniki PZS in občinskih uprav orisali stanje zdravstvenih in so-cio-skrbstvenih storitev glede na cilje, ki si jih je zastavil forum, ob 16. uri pa bo okrogla miza o tehničnih in operativnih vidikih poseganja v korist priletnih, na kateri bodo sodelovali glasniki PZS, občin, voluntarističnih združenj, zdravnikov za splošno medicino, zavoda za socialne posege ITIS, federacije socio-skrbstve-nih operaterjev FISA in zveze dobrodelnih ustanov UNEBA. Pojutrišnjem ob 9. uri bodo prikazali izid državne poizvedbe zavoda Cen-sis o oskrbi starostnikov na domu, temu bo sledilo poročilo deželnega odbornika za zdravstvo Gian-piera Fasole, ob 10. uri bo okrogla miza o javnih obvezah v prid ostarelih, zaključke pa bo povzel Franco Rotelli. ZDRUŽENJE G. MAZZINI 0 fojbah in eksodusu bo jutri govor v Bruslju Bruseljsko združenje G. Mazzini bo priredilo zasedanje na temo »1943/1948. Fojbe in eksodus iz Istre in Dalmacije: pozabljena zgodovina«, ki bo jutri 4. ob 18.30 v dvorani »La Roton-da« hotela Jolly Atlanta v Bruslju. O vprašanju fojb in o eksodusu Italijanov iz Istre in Dalmacije bodo spregovorili pokrajinski tajnik DSL Stelio Spadaro, predsednik izvršnega odbora Italijanske unije Maurizio Tremul in P. Segatti, ki na Beneški univerzi poučuje politično sociologijo. Pri organizaciji bruseljskega zasedanja sodelujeta tudi tiskovna agencija Est - O vest (Milan -Reka) in milanska Nuova Frontiera. Združenje G. Mazzini je namreč mnenja, da nenadno zanimanje tiska za vprašanje fojb in eksodusa Italijanov iz Istre in Dalmacije, kaže tudi spremembo italijanske uradne kulture, ki je ne več tako močno pogojujejo sheme in ideologije in je zato verjetno prosojnejša ter intelektualno poštena. SKP: javno srečanje o varnosti pri delu Na pokrajinskem sedežu SKP v Ul. Taraboc-chia bo jutri ob 16. uri javno soočanje o vprašanjih varnosti pri delu; uvodno poročilo bo podal načelnik strankine svetovalske skupine v deželnem svetu Roberto Antonaz, zasedanje pa bo zaključil Alfonso Gianni, član strankinega vsedržavnega vodstva. RIM / ZAVOD ZDRUŽENEGA SVETA Študenti včeraj pri Scalfaru Predsednik republike pokazal veliko zanimanje za "malo OZN" Predsednik republike Oscar Luigi sožitja in ki jo je že obiskal, je predsed-Scalfaro si je včeraj na Kvirinalu pri- nik republike pokazal veliko zanimanje, voščil veselo sprostitev in sprejel 200 Velik del študentov se mu je predstavil študentov iz 68 držav, ki v Devinu obi- v tradicionalnih oblačilih držav, iz kate-skujejo dvoletne preduniverzitetne štu- rih prihajajo, ob koncu pa mu je zbor za-dije na jadranskem Zavodu združenega pel »Gaudeamus igitur« in »Mnogaja le-sveta; prijazno jih je sprejel ob 15. oblet- ta«. Študente so spremljali predsednik niči delovanja tega originalnega liceja v zavoda Corrado Belci, predsednik med-Italiji, ki deluje še v osmih državah sve- narodnega sveta zavodov Mark Hoffman ta. Za dejavnost te »male jadranske in podpredsednik Antonin Besse, pred-OZN«, ki si predvsem prizadeva, da bi sednik italijanskega komiteja Arrigo Le-vzgajala mlade v duhu miru in mirnega vi ter rektor David B. Šutcliffe. Četrtek, 3. oktobra 1996 TRST ŠOLSTVO / NA TORKOVEM SESTANKU ZADRUŽNI CENTER KRUT Katinarski starši proti preselitvi slovenkih šol »Raje preprečevati kot zdraviti« Predlagajo pa ustanovitev novega šolskega središča S predsinočnjega srečanja v telovadnici osnovne šole Frana Milčinskega (f. KROMA) Ko so v začetku letošnjega februarja iz strani našega dnevnika izvedeli, da namerava tržaška občina preseliti slovensko osnovno šolo in oddelek nižje srednje šole iz sedanjih šolskih poslopij na Katinari na Me-laro v povsem italijansko okolje, so katinarski in lonjerski starši takoj naslovili na tržaškega župana in na podžupana pismo, v katerem so izrazili povsem negativno mnenje o predlagani »racionalizaciji«. Podžupan Damiani jim je odgovoril, da bo pozorno spremljal vso zadevo, in jih povabil, naj se obrnejo na pristojno odborništvo za šolstvo. Marca je Združenje staršev pisalo tudi na odborništvo, a doslej še ni prejelo odgovora. V poletnih mesecih so se starši spet nekajkrat sestali, ker so se bali, da bi šoli preselili že v začetku letošnjega šolskega leta. Do tega ni prišlo, starši pa niso odnehali s svojimi prizadevanji za ohranitev obeh šolskih središč v vaškem jedru. Zato so v torek priredili v telovadnici osnovne šole Frana Milčinskega na Katinari sestanek, ki so se ga poleg staršev udeležili predstavniki vaških kulturnih in športnih organizacij, krajani in oba slovenska ravnatelja. Na srečanju so ponovili svoj »Ne« vsakršni preselitvi obeh šol, in tudi iznesli nekaj konkretnih predlogov. Domenili so se tako, da bodo spet obširno seznanjali javnost o nevarnosti preselitve, začeli pa bodo tudi zbirati podpise pod peticijo, ki jo bodo dokončno izdelali na torkovi seji Združenja staršev. Peticijo bodo nato poslali županu in šolskim oblastem, poleg tega pa jih bodo povabili, naj si ogledajo šolsko prireditev, da bi se na lastne oči prepričali o živahnosti delovanja na obeh šolah in njuni tesni povezavi z domačim okoljem. Morda bodo občinski upravitelji in šolski funkcionarji takrat vendarle sprevideli, da obstaja med Katinaro in Melaro kulturno in družbeno večja razdalja od tistih 400 metrov ali pol kilometra, za katere očitno nevešči upravitelji trdijo, da je zgolj »malenkost«. Starši bodo tudi zahtevali, naj občina poskrbi za popravilo poslopja osnovne šole Frana Milčinskega. Streha je namreč dotrajana in bi jo morali prenoviti, če že drugega ne pa vsaj zato, ker je iz eternita. V eni od uCilnic v prvem nadstropju je zaCela v deževnih dneh pronicati skozi zid voda, in to tako močno, da se je leseno razpelo napihnilo od vode in da je tabla dobesedno padla z zida. Učilnico so seveda zaprli in poiskali za razred, ki se je v njej uCil, zasilno rešitev. Sedaj seveda obstaja nevarnost, da bi oblasti prav zaradi slabega stanja poslopje zaprle in to izkoristile za preselitev šole na Melaro. Starši so na torkovem srečanju zavrnili tako možnost: ja- sno so povedali, da svojih otrok ne bodo peljali v šolo, ki ima nekaj prostih prostorov le zato, ker so se sami tamkajšnji italijanski starši odločili, da vpišejo svoje malčke v druge tržaške šole. Na sestanku je prišel na dan tudi drug predlog. Gradnja novih struktur kot so bolnišnica in hitra cesta je v zadnjih letih iznakazila tamkajšnjo okolje, domačinom je povzročila veliko škodo, krajani pa niso doslej dobili ničesar v zameno. Katinarci in Lonjerci so predlagali, naj jim zato kot odškodnino zgradijo nov šolski center, in to z novimi gradnjami in preureditvijo montažne stavbe na dvorišču slovenske nižje srednje šole. Občina je že namenila tisto prazno strukturo jaslim, ki naj bi jih koristili predvsem zaposleni v bolnišnici, pri čemer pa sploh ni vprašala domačinov za mnenje. Učilnica v prvem nadstropju v katero ob deževju pronica voda (f. KROMA) LIS / NA SEDEŽU USTANOVE Juhi viti evropskega konzorcija za znanost Ravnatelj Laboratorija znanstvenega imaginarija (LIS) prof. Paolo Budinich in podžupan Damiani sta včeraj predstavila periodično zasedanje vrha konzorcija ECSITE (European consor-tium for Science and technology exibitions), to je koordinacijskega odbora, ki združuje velik del evropskih muzejev znanosti. Srečanje, ki ga rotacijsko prirejajo v mestih, kjer imajo sedeže včlanjeni muzeji, bo tokrat prvič v Trstu, na sporedu pa bo jutri na sedežu Laboratorija na Trgu De Gasperi 1. Udeležili se ga bodo ravnatelji včlanjenih muzejev - kot so prestižni evro- pski Science Museums: La Cite de la Science et de 1‘Industrie iz Pariza, Natural History Museum iz Londona, Heureka iz Helsinkov, Exploratory iz Bristola in Techniquest iz Cardiffa - na njem pa bo Znanstvenemu ima-ginariju predlagano, da bi postal stalni član vrha, kot edini italijanski predstavnik v naslednjem petletju. Zasedanje se bo začelo ob 9. uri s pozdravi župana Illyja, rektorja Borrusa in Budinicha ter nadaljevalo s posegi raznih strokovnjakov. Ob 14. uri bo v dvorani akademskega sveta na Univerzi zasedanje vrha ECSITE. Rinaldo Vremec potrjen . _ , zboru zbral pokrajinski odbor Zveze slovenskih kulturnih društev: sestavlja ga šestnajst elanov, ki so jih na srečanju vseh tržaških tako nadaljuje svojo predsedniško nalogo. Prva seja je svoji pokrajinski stvarnosti. Novi odbor tržaške Zveze je izraz 1 ' ‘ obsega predstavnike vseh po- , e na podeželju in v mestu samem posvečajo ljubiteljskemu kulturnemu delu. ZGORNJESAVINJSKA DOLINA Srečanje dramskih skupin Festivala sta se udeležili skupini KD Kraški dom in KD Rdeča zvezda V soboto popoldne so na zaključnem dnevu letošnjega srečanja slovenskih dramskih skupin v Zgornjesavinjski dolini nastopili člani dveh naših društev, ki se ukvarjata z ljubiteljsko gledališko dejavnostjo; festivala podeželskih gledališč sta se namreč udeležili dramski skupini KD Kraški dom z Repentabra in KD Rdeča zvezda iz Saleža. Kot rečeno, sta se igri uvrščali v spored drugega in zaključnega dne letošnje prireditve, ki se je pod pokroviteljstvom krajevnih občinskih uprav in v organizaciji ZKO Mozirje odvijala istočasno v štirih krajih. Gostujoče skupine, iz Slovenije in zamejstva, so se predstavile občinstvu na odrih kulturnih domov v Mozirju, Nazarju, Ljubnem in Gornjem Gradu. Festival je posebnega pomena za ljubiteljsko kulturno prizorišče, saj omogoča vpogled v tovrstno gledališko dejavnost, poleg tega pa iz leta v leto nudi otipljivo podobo dejanskega stanja na tem področju. Za člane zgoniškega in re-pentabrskega društva je bil nastop na festivalu priložnost posebne važnosti: prvič so se predstavili povsem »novemu« občinstvu in se nekako vključili v širši prireditveni krog. Prvi so nastopili člani dramske skupine KD Rdeča zvezda z veseloigro Priprava na zlato poroko, ki jo je na besedilo Gizele Budin-Pegan režiral Anton Petje. Igra pa je nastala ob lanskem praznovanju 50-letnice zgoniškega društva. Za njimi so bili na vrsti elani dramske skupine KD Kraški dom z Variotovo Zgodbo doktorja Fausta, ki je nastala v režiji Draga Gorupa. Obe deli sta izrazito narečno obarvani, ta značilnost pa nikakor ni ovirala dojemanja prisotnega občinstva: niti gledališki izraz torej ne pozna nepremostljivih meja. Dokaz temu je bilo navdušenje, s katerim so v dvorani sprejeli nastopa obeh gostujočih skupin iz našega zamejstva. Čeprav je prišlo že navsezgodaj do organizacijskih zapletov, je sobotno gostovanje v Mozirju takorekoč rodilo svoje sadove: po eni strani zadovoljstvo za nastop na imenitni prireditvi, po drugi strani pa spodbudno sodelovanje med društvi, ki delujeta na sorodnem področju in sta pri skupni organizaciji gostovanja navezali tesnješe stike. (dam) Ponudba v novi sezoni Zadružni center za socialne dejavnosti KRUT je začel s svojo jesensko-zimsko ponudbo raznih zdravstvenih uslug in s tem povezanimi drugimi dejavnostmi, ki zanimajo zaradi svoje vsestranskosti, zaradi udeležbe številnih strokovnjakov in sodelovanja fizoterapevtov s to in onstran meje ter zaradi številnih drugih uslug, vse večje število naših ljudi, pa tudi ljudi italijanske narodnosti. O vsem tem smo se pogovorili z Nevenko Pečar, ki vodi te dejavnosti. »Že po tradiciji začenjamo jesensko in zimsko sezono s plavalnimi urami v bazenih v Strunjanu in Gradežu,« nam je na začetku pogovora povedala Nevenka. »Gre za vodeno telovadbo v bazenih, ki jo spremlja strokovno usposobljeno osebje. Tu gre za ure, ki jih udeleženci naših tedenskih obiskov preživljajo v termalnem zdravilišču v Strunjanu in v rehabilitacijskem centru -termah v Gradežu. Svoje elane vozimo s posebnimi avtobusi od Trga Oberdan vsak dan, od torka do petka, in sicer s prvo vožnjo ob 8. uri zjutraj, z drugo ob 14. mi in zadnjo vožnjo ob 18.30. S tem smo se želeli približati Cim večjemu številu naših elanov, ki imajo na izbiro veliko možnosti rehabilitacije in zdravljenja, tako v že priznanem zdravilišču v Strunjanu, kot v prav tako znanih termah v Gradežu.« Tu se pa dejavnost KRUT-a šele začenja, saj nudi omenjeni center svojim elanom skupinska bivanja na primer v termalnem centru v Ischii, kamor bodo udeleženci odšli 13. oktobra in tam ostali do 27. oktobra, pa tudi v drugih zdraviliščih v Sloveniji. Prav v petek se je vrnila skupina članov KRUT-a iz Šmarjeških toplic, kjer je bila od 17. do 27. septembra. Z 10. oktobrom začenja KRUT tudi s svojo konzulenčno ambulanto, ki se od- -vij a v prostorih centra v Ul. Cicerone. 'V omenjenih prostorih so sedaj še obnovitvena dela, ki pa naj bi bila končana, tako nam je PeCajeva povedala, najkasneje do konca oktobra. »Tu se bodo naši elani, ki se bodo seveda prej telefonsko najavili, lahko pogovorili o raznih svojih težavah in problemih s priznanimi zdravniki: dr. Renatom Stokljem, dr. Evo Za-ghi, dr. Danielom i@r Žerjalom, dr. Borisom Carisom in dr. Zdenkom Floridanom-Gre samo za pogovore in ne dajanje diagnoz, ker ostaja to le v rokah • družinskih zdravnikov,« nam je povedala Nevenka. Člani KRUT-a bodo imeli na razpolago tudi fizioterapevte iz bolnišnice v Valdoltri, kot tudi iz zdravilišča v Strunjanu. Seveda se morajo člani najaviti po telefonu, da pridejo do teh strokovnjakov. KRUT bo ponovno začel tudi z zdravniškimi predavanji, ki so imela že velik odmev in uspeh. Tu bo govora o številnih problemih, kot na primer o osteoporozi, o bolečinah v hrbtu, vratu, ramenih, itd. Ta predavanja bi želel center ponuditi tudi svojim elanom v naši okolici, da bi jim približal problematiko in s tem tudi možnosti in načine zdravljenja. Po 10. oktobru bodo začeli na sedežu v UL Cicerone tudi z masažami, ki bodo na razpolago članom od 8. do 19. ure vsak dan v tednu, seveda s tem, da se bodo za te storitve člani predhodno prijavili. Začeli smo z razgovorom o novi delovni sezoni. Toda KRUT je bil delaven tudi v poletnih mesecih, saj ]e nudil svojim članom lepo in prijetno bivanje na Lošinju in sicer v juniju, juliju> pa tudi sedaj v septembru, pa še bivanje in zdravljenje v Dolenjskih in Smarjet-skih toplicah. Vsa ta skupinska bivanja, vedno pod stro kovnim vodstvom, s° bila dobro obiskana. Pa še nekaj besed 0 glasilu KRUT-a, ki Je zadnjic izšel v mese cu aprilu, katerega novo številko Pa lahko pričakujemo 2e v kratkem. »Raje Pr® prečevati kot zdravi ti«, smo dali kot moto temu našemu glasl lu,« nam je poveda Nevenka, ki je P01) a rila, kako poniembn je pravočasno 1 učinkovito zašCi i naše zdravje. priročnik o rehabi i cijski in socialno-vai' stveni svetovalni s u bi, ki so ga naši ekm z veseljem sprejeli ga nameravamo s P močjo zdravnikov strokovno usposo J,. nih sodelavcev tudi naprej izdajati,« s0 , le zaključne besede našega razgovor Nevenko Pečar. Neva Luke* TRST Četrtek, 3. oktobra 1996 7 Goriška Mohorjeva družba in Devinski pevski zbori vabijo na predstavitev knjige prof. Lojzke Bratuž Gorica v slovenski književnosti in na odprtje likovne razstave Franka Žerjala, ki bo na sedežu zborov v Devinu danes, 3. oktobra, ob 20.30. Lemokraticna stranka levice Devin Nabrežina Pireja danes ob 20. uri v dvorani Ustanove za Uristično promocijo v Sesljanu javno srečanje v sPomin na posl. Albina Škerka ob 1. obletnici smrti j{ČERAJ-DANES □ LEKARNE Danes, ČETRTEK, 3- oktobra 1996 EVALD Sonce vzide ob 7.06 in ."ione ob 18.41 - Dolžina Q^eva 11.30 - Luna vzide j3^3.14 in zatone ob Jutri, PETEK, 4- oktobra 1996 FRAN 12Vreme VČERAJ O , URI: temperatui ni ni18,5 st0Pinj6, zra Vete?,™11’4 mb pad , Z5 km na uro ji ^^hodnik, vlaga 65-oi °tna, nebo oblaCm t °r)e rahlo razgibam .^Peratura morja 19 R°JSTVA in smrti Rodili so se: Nico n jr^ini, Daniele Stefi Ca]0'’ Rrancesco Otto c », °> Luca Bartolott nar°RCiuc> Elisa SaP' ujj Banedetto Sincov DVIRLI SO: 11-letni Sini 116 Turco, 82-letni nadute Dalino, 75-let-Ser • sa Nicoli, 71-letni Qa §!0 Bratcovich, 90-let-i0Vanna Papo, 90-l6t 1 Dgo Lambertini, 75-le, a Bruna Serafini, 65-9g ,a Vanda Mannavola, 7g ,etaa Angela Bubich, 9q ^Pri Giuseppe Samsa, cl erna Valeria Ferneti-elič ?9'^etna Maria Va-j)ici *’ 3l-letna Santa Ver-L. 37-letna Rosa Co-b6,U 9o'letni Cesare Al-!’ 34-letni Giovanni m latJ> 67-letni Carlo CarJ8^11’ 93-letni Carlo ga(j.Us> 83-letni Gentile Od PONEDELJKA, 30. septembra, do SOBOTE, 5. oktobra 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 18 (tel. 7606477), Skedenj - Ul. Soncini 179 (tel. 816296. BAZOVICA (tel. 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 18, Skedenj - Ul. soncini 179, Trg Liberta. BAZOVICA (tel. 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 (tel. 421125). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.30, 20.30 »Cii intrighi del potere-Nixon«, r. Oliver Stone. 11? XX SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST Šolsko leto 1996/97 ^ggVALKA NA DOMU Ri V NAMENSKIH STRUKTURAH razPolo2ljivih mest 12 ‘ Name 700 ur 6Č°* daie poklicno kvalifikacijo omenjen brezposelnim ženskam nad 25. letom starosti < obislgS?10ekstremistične organizacije dir^UVarSka osv°bodilna armada« ko-an in s tem - vsaj zaenkrat - neči-jj ■. Strokovnjaki NSA naj bi pomaga-^prej dešifrirati kombinacijo šte-^oz ln kateri naP^sano najnovejše ls ^ cidjivem delu anonimni pisec ne grozi avstrijskemu zveznemu kan-toiri U ^ranzu Vranitzkemu z atenta-* omenjena sta mdr. tudi dunajski . meni tednik »News« ter moderator tol tv-dnevnika Avstrijske radio-Leteyizije Robert Hochner. ^jjapoved, da bo v Avstriji odjekni- lo osem bomb, pa je v pismu utemeljena s tem, da sta bila neonacistična aktivista Radi in Binder jeseni leta 1995 obsojena na skupno osem let zapora. (Binder in Radi sta bila obsojena zaradi oživljanja nacistične miselnosti, bila pa sta osumljena tudi sodelovanja pri prvi serije atentatov s pisemskimi bombami decembra leta 1993, toda sodišče obema takega sodelovanja ni moglo dokazati). »Ta sodba nas obvezuje, da izvedemo nadaljnjih osem bombnih atentatov z 0, 8 državnih pogrebov«, je dobesedno zapisano v grozilnem pismu, ki ga je začetek tedna prejela dunajska redakcija političnega tednika »profil«. Avstrijski notranji minister Caspar Einem je medtem poudaril, da je treba nove grožnje jemati »zelo resno« in pozval avstrijsko prebivalstvo, naj bo v naslednjih dneh in tednih še posebej previdno. Hkrati je Avstrijke in Avstrijce prosil za aktivno sodelovanje pri izsledovanju »očitno blaznih storilcev«. Ivan Lukan NEMČIJA / KONČNO Policija priznala, naj bi Italijane napadli do tujcev sovražni Nemci Eden od Italijanov je zaradi prebite lobanje še vedno v kritičnem stanju BERLIN - Sele včeraj je potsdamska policija priznala, da so lahko ponedeljkov napad na tri Italijane v brandenburškem Trebbinu zagrešili do tujcev sovražni Nemci. Giovanni Andreozzi iz Gricignana di Aversa pri Caserti je namreč v luckemvaldski bolnišnici policiji in novinarjem podrobno opisal ponedeljkov dogodek. Drugi ranjenec, 55-letni Orazio Gianblanco s Sicilije, ki že 30 let živi v Nemčiji, pa je še vedno v globoki komi, ker so mu prebili lobanjo, tako da so si zdravniki po dveh operacijah še vedno pridržali prognozo. Andreozzi je torej povedal, da so se v ponedeljek zvečer vračali z gostilne proti svojim bivališčem na nekem gradbišču, ko sta trojico Italijanov dva Nemca vprašala po narodnosti. Gianblanco jima je povedal, da so Italijani, nekaj sekund kasneje sta ga Nemca začela surovo pretepati, eden pa ga je z bezbolsko palico udrihal po glavi. Nemca sta takoj zbežala, ranjenca pa sta Italijana odnesla do prve ambulante, kjer pa jima niso dovolili, da bi ga z rešilcem pospremila v bolnišnico. Ko sta se vračala na gradbišče, ju je obkolila druga skupina Nemcev. Andreozzija so pretepli, njegovemu delovnemu tovarišu pa je uspelo zbežati. Kasneje se je vrnil in ranjenega Andreozzija pospremil v ambulanto. Kot se je izvedelo, je italijanski konzulat v Berlinu zahteval srečanje z brandenburškim notranjim ministrom. LONDON - V Londonu so pravkar odprli sodno leto, odvetniki pa se še niso, kot vidimo, odrekli viktorijanskim lasuljam. Pod islandskim ledom se je prebudil ognjenik REYKJAVIK - Pod največjim islandskim ledenikom Vatnajokullom se je prebudil ognjenik, ki je v ozračje pognal ogromne oblake pare in pepela. Ognjenik se nahaja 200 kilometrov vzhodno o Reykjavika. Oblaki pare in pepela se pomikajo proti severu in ne bi smeli ogroziti ljudi, ker so prve vasi šele ob obali. Kot je sporočil islandski radio, je na ledeniku nastalo več ogromnih ognjeniških Zrel, ki bruhajo pepel in lavo. Vozilo za Mars HOUSTON - Ameriški znanstveniki so izdelali posebno terensko vozilo, ki naj bi ga vesoljska ladjica popeljala na Mars. Četrtek, 3. oktobra 1996 SVET BLIŽNJEVZHODNI VRH V VVASHINGTONU LE ZBUJA UPANJE Arafat in Nelanjahu tri ure na štiri oči Izraelski umik iz Hebrona najbolj sporna točka VVASHINGTON (Reuter, B.Ž.) - Izraelsko-palestinski vrh, ki ga je v obupnem poskusu rešiti Bližnjevzhodni mirovni proces sklical ameriški predsednik Bill Clinton, je potekal celo bolje, kot so pričakovali gostitelji. Izraelski premier Benjamin Netanjahu in palestinski predsednik Jaser Arafat sta se namreč v nasprotju z vsemi pričakovanji že v torek zvečer polne tri ure pogovarjala na štiri oCi. Predsednik Clinton se je v torek najprej loCeno seSel z Netanjabujem in Arafatom, zatem pa je v Ovalni dvorani Bele hiše popoldne gostil še 45 minutno skupno srečanje, katerega se je udeležil tudi jordanski kralj Husein. Clinton je v uvodnem nagovoru dejal, da prisotnost treh gostov simbolizira skupno pripravljenost končati nasilje in vnovič zagnati mirovni proces. Jordanski kralj pa je v zelo čustvenem nagovoru Arafata in ^etanjahuja pozval, naj spoštujeta svojo zavezanost miru. Kot je dejal predstavnik Bele hiše Mike McCurry, so pogovori potekali v tako prisrčnem tonu, da se je Clinton odločil za spremembo prvotnega načrta in je vse tri goste povabil na skupno kosilo. Po približno dvajsetih minutah obedovanja sta se Clinton in kralj Husein poslovila, tako da sta oba glavna protagonista mirovnega procesa ostala sama v rezidenCni knjižnici Bele hiše. Arafat in Netanjahu sta se tako na štiri oCi -prisotni so bili zgolj prevajalci - pogovarjala cele tri ure. Vsebina pogovorov sicer ni znana, so pa ameriški pred-stvaniki, Čeprav so bili pri svojih napovedih zelo zadržani, povedali, da prav ti pogovori vlivajo upanje, da se bo iz vrha vendarle nekaj izcimilo. Potem sta se Netanjahu in Arafat ločeno sešla še z ameriškim državnim sekretarjem VVarrenom Christo-pherjem, ki se je včeraj zjutraj sešel tudi z izraelskimi in palestinskimi uradniki, ki so skupaj z ameriškim posrednikom za Bližnji vzhod Dennisom Rossom celo noč iskali rešitve spornih vprašanj. Po srečanju s Christo-pherjem so izraelski pogajal- ci povedali, da jim palestinski kolegi postavljajo nesprejemljivo zahtevo po takojšnjem umiku iz Hebrona, pri tem pa se ne zmenijo za zahteve po trdnejših varnostnih zagotovilih. »V tem trenutku je to najveCji spor,« je dejal eden od izraelskih uradnikov. Prav zaradi tega spora so se Američani odločili, da za nekaj ur prestavijo zaključno srečanje med Clintonom, Netanjahujem, Arafatom in Huseinom. Palestinci so medtem na Zahodnem bregu in v Gazi organizirali veC bolj ali manj mirnih shodov, na katerih so protestirali proti izraelski zapori palestinskih območij in zahtevali umik izraelske vojske iz Hebrona, kjer je včeraj prišlo do edinih večjih izgredov, ko je palestinska mladina s kamenjem obmetavala izraelske vojake in policiste. V Jeruzalemu pa so Izraelci ob židovskem Prazniku tabernaklja skozi sporen predor pod Goro templjev organizirali romanje k zidu objokovanja, kjer so nekateri romanji razvili transparente z napisi »Hebron je naš za vedno«. NOVI AFGANISTANSKI VLADARJI UTRJUJEJO SVOJO OBLAST Talibani v diplomatski ofenzivi SALANG (Reuter, B.Ž.) - Tanki, težko topništvo in večcevni metalci raket uzbeških sil generala Abdula Rašida Dostuma so se včeraj vkopah pred obema vhodoma v strateško pomemben predor Salang, Id afganistansko prestolnico povezuje s severnim delom države. Kljub temu pa poveljnik talibanske islamske milice, ki je prejšnji teden prevzela nadzor nad Kabulom, trdi, da se nima namena spopasti z Do-stumovimi pristaši, ki so prav tako poudarili, da se bodo k orožju zatekli samo v samoobrambi. Zunanji minister vla- dajočega sveta Ser Mohamed Stanakzai je dejal, da Talibani z Dostumom nimajo nerazčiščenih vprašanj. Stanakzai je še dejal, da ultimat, ki naj hi ga Talibani v ponedeljek izročili Dostumu, ni imel odobre-nja vladajočega sveta. »Kdorkoli je že predal pismo, je bil naš in Dostumov sovražnik,« je dejal Stanakzai. Vladajoči talibanski milici je uspelo začeti navezovati tudi prve mednarodne stike. Združene države, ki so imele sprva na račun Talibanov precej ostrih besed, so včeraj sporočile, da bodo v Kabul poslale diplomata, ki naj bi navezal stike z novimi vladarji. Med dragim naj bi se omenjeni odposlanec pogovarjal tudi o vnovičnem odprtju ameriškega veleposlaništva, iz katerega so Američani, ko se je po1 ku ruskih enot v Afganis razbesnela državljanska voj evakuirati vse uslužbence. O novem položaju v Atg ^ nistanu pa bodo ta te. . kazahstanski prestolnici zpravljali tudi na vrhuns zasedanju Skupnosti neo snih držav. Voditelji SNDD° do razpravljali predvsem ukrepih, ki naj bi prepr®, ' da bi se spopadi razširili " njihovo ozemlje, predvse Tadžikistan. Ameriški vojaki naj bi ostali v BiH do marca VVASHINGTON (Reuter) - Iz Pentagona so včeraj sporočili, da bo v naslednjih dneh v Bosno in Hercegovino odpotovalo približno pet tisoC ameriških vojakov, ki naj bi poskrbeli za varen umik 52 tisoC pripadnikov mednarodnih mirovnih sil Nata, ki se jim ob koncu leta izteče mandat v BiH - med temi je tudi 15.800 Američanov (na Reuterjevi sliki). Predstavnik obrambnega ministrstva je ob tem pojasnil, da naj bi nove ameriške sile v Bosni ostale do marca prihodnje leto, kar bo nedvomno sprožilo hud spor v kongresu, saj je predsednik Clinton že večkrat zagotovil, da se bodo vsi ameriški vojaki kmalu po koncu Iforjevega mandata vrnili domov. Prav tako Nato še ni sprejel nikakršne dokončne odločitve o oblikovanju enot, ki bi nasledile Ifor. Natova delavnica v Bukarešti BRUSELJ (STA) - Nato bo v okviru Severnoatlantskega sveta za sodelovanje (NACC), v katerega so poleg Natovih članic vključene srednje- in vzhodnoevropske države ter države na območju nekdanje Sovjetske zveze, danes in jutri v Bukarešti priredil delavnico na temo romunskih izkušenj na področju prestrukturiranja in pretvorbe obrambne industrije. Sestanek sta pripravila Natova direkcija za gospodarske zadeve in romunsko ministrstvo za industrijo. Udeležilo naj bi se ga približno 80 predstavnikov iz držav Članic Nata in partnerskih držav v okviru Severnoatlantskega sveta za sodelovanje. Delavnica se bo ukvarjala z različnimi vidiki pretvorbe vojaške industrije v Romuniji, od gospodarskih priložnosti do tveganj, ki jih prinaša prestrukturiranje. Udeleženci bodo obiskali tudi tovarne, ki so v procesu pretvorbe ali so že popolnoma spremenile vojaško proizvodnjo v civilno. Nemški in albanski vojaki na skupnih vajah BONN (STA/dpa) - Nemški in albanski vojaki so vCeraj na severozahodu Tirane v okviru programa zveze Nato Partnerstvo za mir začeli s prvimi skupnimi vojaškimi vajami. Šesto vojakov naj bi se na večdnevnih vajah urilo predvsem za človekoljubne operacije - evakuacijo prebivalcev v izrednih razmerah ter oskrbo zasilnih zatočišč OVSE dvomi o izidih armenskih predsedniških volitev MOSKVA (STA/AFP) - Opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi so pri preštevanju glasov ugotovili kršitve na armenskih predsedniških volitvah, ki postavljajo pod vprašaj volilne izide, je sporočil moskovski radio. Uvodno uradno poročilo OVSE, ki je nadzorovala potek volitev v Armeniji, so objavili v Varšavi. Uradno je bil vnovič za predsednika države izvoljen Levon Ter-Petrosjan, ki naj bi zbral 51, 7 odstotka glasov, čemur oporeka nacionalistična opozicija, ki predsednika obtožuje prevare. Umorili nekdanjega bolgarskega premiera SOFIJA (STA/dpa) - Predsednik bolgarskega parlamenta Blagovest Sendov je včeraj sporočil, da so neznanci ustrelili nekdanjega bolgarskega ministrskega predsednika Andreja Lukanova. Lukanov, ki je bil zdaj poslanec, je umrl v še nepojasnjenih okoliščinah v svojem stanovanju. Nacionalna konferenca zmagala na volitvah v Kašmirju NEW DELHI (STA/dpa) - V indijski zvezni državi Džamu in Kašmir je Nacionalna konferenca Faruka Abdulaha (na Reuterjevi stiki) zmagala na volitvah v deželni zbor. Od skupno 77 volilnih okrožij, v katerih so glasove prešteli do včeraj opoldne po krajevnem času, jih je ta stranka osvojila 51. Faruk Abdulah je prebivalcem obljubil, da bo v primeru volilne zmage z vlado v New Delhiju začel pogajanja o avtonomiji. Med volitvami, na katerih je prvič po devetih letih lahko večinsko muslimansko prebivalstvo v indijskem delu Kašmirja odločalo o sestavi deželnega parlamenta, je bilo izvedenih več bombnih napadov. Jelcinova bolezen v središču pozornosti poslancev dume MOSKVA (STA/AFP) - Poslanci spodnjega doma ruskega parlamenta so včeraj novo zasedanje začeli v znamenju bolezni predsednika države Borisa Jelcina. Slednji je poslancem poslal sporočilo, v katerem se je zavzel, da bi dokončal, kar je zaCel. »Menim, da je moja naloga, tako politična kot osebna, da dokončam začeto delo in preprečim, da bi bila žrtvovanja, storjena v prvem obdobju reform, zaman,« je zapisal Jelcin, ki v bolnišnici Čaka na operacijo srca. Komunistični vodja Genadij Zjuganov (na Reuterjevi sliki) je v dumi takoj načel vprašanje, ali je Jelcin res sposoben voditi državo do konca štiriletnega mandata. Jelcin naj bi danes v bolnišnici končno sprejel generala Aleksandra Lebeda, sekretarja Sveta za varnost. Jelcin se z Lebedom ni sešel že od 12. avgusta, kljub temu da je slednji večkrat zahteval srečanje. Alternativna Nobelova nagrada materam ruskih vojakov STOCKHOLM (STA/dpa) - Alternativno Nobelovo nagrado bodo letos podelili ruskemu odboru materam ruskih vojakov ter še trem nagrajencem. Matere ruskih vojakov so si priznanje zaslužile predvsem zaradi »pogumne pobude brez primere, ko so navadne ruske in čečenske ljudi pozvale k prenehanju sovražnosti«. Alternativno Nobelovo nagrado za mir pobodo podeliti tudi nemškemu gosp0 darskemu ekologu Hermanu Dalyju, grškemu homeopatu Georgu Vithoulkasu ter skupim indijskih strokovnjakov. Kamboške sile osvojile oporišče Rdečih Kmerov PHNOM PENH (STA/dpa) - Kamboška vojska je po lastnih navedbah ob podpori enot kmer ske frakcije, ki jo vodi Leng Sari in s katero j® vlada pred tedni sklenila sporazum, osvoji zadnje večje oporišče skrajne struje RdeC1 Kmerov. Predstavnik vojske je včeraj v Phno Penhu sporočil, da so pripadniki oboroženi sil in Sarijevih Kmerov na zahodu države o meji s Tajsko v ponedeljek obkolili in zavze oporišče Samlot. Francija bo izročila Španiji nekdanjega šefa Ete PARIZ (STA/dpa) - Prizivno sodišče v Versaill® su je privolilo v izročitev 48-letnega baskovskeg terorista Santiaga Arrospide-Sarasole Španiji' je do leta 1987, ko so ga priprli, veljal za vodilu ^ ga moža baskovske Ete. Terorista so prijeli pr devetimi leti in ga zaradi članstva v krimina organizaciji v Franciji obsodili na deset let zap Predstavniki Greenpeace zasedli predor pri Salzburgu aktivi" SALZBURG (STA/APA) - Približno 80 ^ stov naravovarstvene organizacije Greenp _ je včeraj za ves promet zaprlo salzburški ^ ski predor (na Reuterjevi sliki), kar je P° z čilo velik prometni zastoj. Naravovarstve akcijo pod geslom Povečati cestnino, za nadzor! protestirajo proti ogromnemu P° ^ nju tranzita na cestah na Salzburškem, ki P®1)®)0 je Avstrija postala članica EU. Od februarja se je število tovornjakov, ^g^dstO" skozi Salzburg, podnevi povečalo za . tkov, ponoči pa celo za 45 odstotkov. SVET Četrtek, 3. oktobra 1996 TISKOVNA KONFERENCA ŠEFA SLOVENSKE DIPLOMACIJE DAVORINA KRAČUNA Zapleti s Hrvaško niso ovira za članstvo v Natu ,vo Vajgl je novi sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve q LJUBLJANA (STA, L.S.) - Slovenski zunanji minister avorin Kračun je imel včeraj redno mesečno tiskovno onferenco, na kateri je govoril o aktualni slovenski di-P aziatski dejavnosti, njenih dosežkih ter nadaljnjih nalo-Sah in §e nerešenih vprašanjih. Hkrati je predstavil nove-&a državnega sekretarja v zunanjem ministrstvu Iva Vaj-8*a, dosedanjega veleposlanika v Stockholmu. . Minister Kračun, ki je ariel v New Yorku ob robu ^asedanja Generalne skupke ZN kar 27 dvostran-skih srečanj, je letošnji september označil kot najbolj dejaven mesec v zgodovini ptovenske zunanje politike. °vedal je, da so pogovori V ZDA pokazali, da Slove- nija med članicami Nata uživa vso podporo za vključitev v zvezo, medtem ko njeno članstvo ne bi motilo tistih držav, ki same ne kažejo interesa za Nato. Slovenija sicer že izpolnjuje vse pogoje za članstvo, kar se je pokazalo tudi ob zaključku individualnega Obisk komisarja van den Broeka LJUBLJANA (STA) - Evropski komisar za zunanjo in varnostno politiko Hans van den Broek je včeraj zvečer pri-spel na uradni obisk v našo državo, kjer se bo sestal z naj-''išjimi predstavniki slovenskih oblasti. Kot je van den roek včeraj popoldne dejal na novinarski konferenci v 'nslju, kjer je predstavil novo strategijo EU za odnose z nokdanjo Jugoslavijo in jugovzhodno Evropo, Slovenija v a kontekst ne sodi, saj je »že od samega začetka v druga-cttem položaju, ker je bila samo kratek čas vpletena v obo-r°2eni spopad v nekdanji Jugoslaviji«. »Slovenija je skle-n*la sporazum o pridruženem članstvu v EU, vključena je v Predpristopno strategijo unije in je kandidatka za polnopravno članstvo,« je poudaril komisar, ki je posebej zadol-žen za odnose s srednje- in vzhodnoevropskimi državami. dialoga v Bruslju, treba pa se je zavedati, da bo vstop v Nato odvisen zlasti od političnega in strateškega interesa zveze, je poudaril minister Kračun. Pojasnil je, da je bilo v New Yorku precej govora o takoimeno-vani krepitvi južnega krila Severnoatlantske zveze, za kar se zavzemajo strategi zveze, le-ta pa daje velik poudarek trikotniku Italija - Slovenija - Madžarska. Na novinarsko vprašanje, ali so govorili tudi o nerešenih slovensko-hrva-ških odnosih, je Kračun odgovoril pritrdilno in pojasnil, da je bilo ugotovljeno, da omenjeni odnosi ne predstavljajo varnostnega tveganja, zato niso ovira za slovensko članstvo v Natu. Sicer pa se je Kračun med drugim srečal tudi s hrvaškim kolegom Graničem, s katerim sta se dogovorila, da naj bi kmalu parafirali •premoženjski sporazum med državama ter podpisali že parafiran vodnogospodarski sporazum, medtem ko meja v Piranskem zalival po Kračunovih besedah ne bo določena, dokler Za- greb Sloveniji v skladu z memorandumom državnega zbora ne bo zagotovil nadzora na zalivom in stika z odprtim morjem. Kračun je svojim sogovornikom v ZN predstavil tudi slovensko kandidaturo za nestalno članstvo v Varnostnem svetu, ki po njegovem napoveduje višjo raven zunanje politike in bo pripomoglo k bogatejši komunikaciji s svetom. Slovenija bi na ta način uveljavila svojo formalno težo v ZN, ki je povsem enaka formalni teži drugih, večjih članic. Zunanji minister je včeraj omenil tudi odpravo mednarodnih sankcij proti ZR Jugoslaviji. Po njegovih besedah je bila ta poteza Varnostnega sveta pričakovana, saj so bili zanjo izpolnjeni pogoji, slovenska politika do ZRJ pa se zato ne bo nič spremenila. Kračun je ponovil, da je Ljubljana že konec lanskega leta priznala ZRJ, še vedno pa čaka na odgovor Beograda. Varnostni svet je dokončno ukinil ukrepe proti zrj Cas za korenček ^oshington opozarja Beograd, da vsi računi še niso poravnani ^ NEW YORK, BEOGRAD (Reuter, R.P.) - Potem ko ga je iP p aro^na skupnost kar nekaj časa tepežkala s palico, Beograd vendarle dočakal tudi korenček. Varnostni i ti; Združenih Narodov je z ukinitvijo gospodarskih san-'U proti srbsko-čmogorski federaciji le-tej priznal miro-Lo vlogo v vojni, ki jo je pravzaprav sama sprožila. ®sanski mir, podpisan v Daytonu, in Miloševičeva pri-r svljenost na sodelovanje sta Srbiji in Črni Gori že no-s;i r ra P0111^3^ k ukinitvi trgovinskih in transportnih Lcij. Po kolikor-toliko poštenih volitvah v Bosni in ^^pgovini pa je Varnostni svet soglasno tudi formalno UKui1^ vse omejitve za ZR Jugoslavijo. Ue Cin ^LlAso I16 bodo tev ZRJ v > banke gorska d na katerih so kdaj živeli Srbi, po načelu »kjer leži srbski grob, tam je Srbija«. Po štririletni vojni je srbskih grobov več kot dovolj, ozemlje pa nekoliko manjše kot po prvotnih načrtih. Srbski predsednik Miloševič se je sčasoma znašel v pasti. Vojaški porazi in naraščajoča moč hrvaške ter bosanske armade sta ga postavili pred dilemo, ah naj nadaljuje vojno, kljub sankcijam, ki so pokopale gospodarstvo v njegovi državi, ah pa skuša rešiti svoj položaj, četudi žrtvuje nekaj zvestih služabnikov. Pametno se je odločil za slednje in se iz botra vojne prelevil v največjega mirovnika na Balkanu, kar je potrdil s podpisom daytonskega sporazuma. Tradicionalni zavezniki Srbov in Črnogorcev, Rusi, so zahtevali ukinitev sankcij že 24. septembra, kar je dva tedna po bosanskih volitvah, vendar je varnostni svet počakal, dokler Organizacija o varnosti in sodelovanju v Evropi (OVSE) ni potr- dila izidov volitev v Bosni. Kljub ukinitvi sankcij pa nad ZRJ visi damokle-jev meč ponovne uvedbe, kar je odvisno od obnašanja bosanskih Srbov, ki morajo izpolnjevati vsa določila daytonskega sporazuma. Vendar večina diplomatov meni, da je to le prazna grožnja, kajti nihče ne verjame, da bo Rusija dovolila obnovo sankcij. Ruski veleposlanik v OZN Sergej Lavrov je šel še dlje in trdi, da je izključitev ZRJ iz OZN protizakonita, kajti edini pogoj za srbsko-črnogor-ski sedež v Združenih narodih naj bi bil le prenehanje spopadov. Ameriška veleposlanica Made-leine Albright pa je jasno začrtala pogoje, ki jih mora ZRJ izpolniti za vključitev v mednarodno skupnost: »Pozdravljamo napredek, ki je bil dosežen, vendar morajo sprte strani narediti več za izpolnjevanje obveznosti iz daytonskega mirovnega sporazuma. Srbija in Cma Gora ne bosta sodelovali v mednarodnih organizacijah, vldjučno z OZN in Svetovno banko, dokler ne umirita položaja na Kosovu, brezpogojno sodelujeta z mednarodnim sodiščem za vojne zločine in dokler Beograd ne uredi vprašanje nasledstva s svojimi sosedami.« V ZRJ so seveda z glasnim pompom v državnih medijih objavili novico o ukinitvi sankcij. Predse- dnik Miloševič je v izjavi dejal: »Zdaj smo končno prišli iz najtežjega obdobja naše države v modemi zgodovini.« Neodvisni analitiki so nad novico manj navdušeni in opozarjajo, da so težave ZRJ vse prej kot končane. Gospodarstveniki opozarjajo, da, dokler ne predrejo tako imenovanega »zunanjega zidu« sankcij, niso dosegh ničesar. Ta zunanji zid pa je vključevanje v mednarodne finančne organizacije. Starejši pohtični analitik, ki ni žele biti imenovan, je dejal, da medijski hrušč okoli ukinitve sankcij ni nič drugega kot poceni material za domačo rabo. »Ukinitev sankcij je seveda pozitivna za nas, saj bodo mnoge države ukinile trgovinske omejitve, vendar trgovina ni naša največja težava. Težava je oživljanje gospodarstva.« Večina proizvodnje v ZRJ je v času sankcij propadla, se zmanjšala, ah pa le životarila. Gospodarstvo nujno potrebuje finančnih injekcij iz tujine, če hoče povrniti proizvodnjo vsaj na predvojno raven. Mednarodna skupnost je torej obdržala v svojih rokah palico, s katero lahko žuga neposlušnim Srbom in Črnogorcem, če ti ne bodo živeli in delovali v skladu z mednarodnimi pravili obnašanja. Kako uspešna bo, pa bomo šele videli, saj žuganje samo po sebi ni še nikoli prisililo »pobalinov« v lepo vedenje. Ugodje politične sredine Rudi Corona Voditelj britanske opozicije Tony Blair je z osrednjim govorom na zadnji predvolilni konferenci svoje stranke dokazal, da je sposoben navdušiti ne le privržence laburistov, temveč tudi politične komentatorje z levice in desnice. Celo Sun, časnik z večmilijonsko naklado, ki si lasti zasluge za zmago konservativcev na prejšnjih volitvah, je v članku z naslovom Predsednik Blair njegov nastop ocenil kot »govor njegovega življenja«. Privrženci stranke so navdušeno ploskali ob Blairovem naštevanju desetih obljub, ki jih namerava izpolniti po prevzemu vlade in segajo od zmanjšanja števila dijakov v razredih do ustvarjanja novega, konstruktivnejšega odnosa z Evropo. S tem je Blair že nakazal, da bo imel volilni izid vpilv daleč onkraj obal britanskega otočja. Njegova vizija tržnega gospodarstva z zmernimi socialnimi blažilci naj bi dokazala, da lahko levosredinska evropska stranka ubere prave korake h gospodarski konkurenčnosti brez izgube tradicionalnih privržencev. Britanski pobiralci stav so takoj po govoru zmanjšali dobitke, ki bi jih prinesla morebitna zmaga Laburistične stranke na volitvah, ki jih bo moral sedanji konservativni premier John Major sklicati v roku sedmih mesecev. Predvolilne ankete javnega mnenja kažejo, da si je Blair zagotovil najmanj dvajset od-stotkovnih točk prednosti pred Konservativno stranko, ki se mora še soočiti z najnovejšimi obtožbami o korupciji v svojih vrstah. Nekdanji konservativni minister Neil Hamilton je namreč priznal, da je vzel denar od parlamentarnega lobista. Časnik Guardian je pred tem objavil seznam 24 poslancev vseh treh največjih strank, ki naj bi denar sprejeh od istega lobista. Ceprav časnik s tem ni želel namigovati, da so poslanci s sprejemanjem donacij, ki so znašale največ pet tisoč funtov, zagrešili karkoli kaznivega, pa je zagotovo sprožil sume o nakupu političnega vpliva. Hamilton je v ponedeljek le nekaj ur pred začetkom sodne obravnave odstopil od tožbe proti Guardianu zaradi klevetanja, s čimer je sprožil pravo politično neurje. Hamilton je moral leta 1994 odstopiti s položaja ministra za trgovino, potem ko ga je Guardian obtožil, da je sprejel denar od Mohameda al-Fayeda, lastnika trgovine z luksuznimi izdelki, v zameno pa naj bi v parlamentu postavljal »prava« vprašanja. Nekdanji minister obtožbe o vračanju uslug v parlamentu še naprej odločno zanika, od tožbe pa naj bi odstopil zato, ker nima dovolj denarja. Kljub temu pa je v intervjuju za BBC priznal, da je sprejel dve plačili v skupnem znesku deset tisoč funtov, vse, kar pa naj bi za ta denar storil, pa je seznanjanje lobista in klienta. Blair je škandal izkoristil za javen poziv k neodvisni preiskavi celotnega sistema financiranja političnih strank. Po njegovih besedah je to edini način za rešitev ugleda parlamenta. »Mislim, da bi bilo narobe, da bi bili ljudje prepričani, da vsi člani parlamenta je- mljejo denar za poslanska vprašanja,« je izjavil Blair in ocenil, da sta primera dveh poslancev Laburistične stranke, ki sta tudi vzela denar, povsem drugačna. Zaradi obtožb o korupciji je moralo od leta 1992 odstopiti že 16 poslancev Konservtivne stranke, ki si bo težko rešila omajani ugled. Vsi komentatorji ugotavljajo, da pot do zmage za Blaira še nikoli ni bila tako široko tlakovana. Vendar pa politični svetovalci v volilnem štabu laburistov, ki še niso pozabili zborovanja iz leta 1992 - ko so se privrženci stranke na dan pred volitvami zmagoslavno rajali pozno v noči in morali dan zatem priznati poraz -, opozarjajo, da je za slavje še prezgodaj. Blair je v svojem govoru večkrat ponovil, da si je zmago treba priboriti. »Iskreno navdušenje strankinih delegatov je zameglilo osrednje sporočilo za volilno telo - da Blair tudi približno ne verjame, da je zmaga na prihodnjih volitvah že v žepu,« je zapisal komentator Independanta. Blair lahko zdaj v miru počaka na letno konferenco konservativcev, ki se bodo zbrali prihodnji teden. Evropski vrh, ki bo ta konec tedna v Dublinu, bo skoraj zagotovo še poglobil konflikt med stranko in Evropo, skupaj z obtožbami o korupciji pa bo Major rivalom le težko vrnil primeren udarec. Ključno vprašanje pa ostaja, ah je Blair dovolj uspešen pri prevajanju pozornosti medijev v volilno podporo. Številni volilci namreč še vedno niso prepričani, ati je Blairu kljub modernizaciji, ki je stranko po 17 letih vegetiranja približala politični sredini, uspelo obrzdati levičarje v lastnih vrstah. Blair se je takoj ogradil od obtožb, da se je nagnil preveč na desno. »Kar se je v resnici zgodilo, je to, da je Konservativna stranka izgubila vsak čut za nacionalno politiko in da je Laburistična stranka razvila program za sredino,« je izjavil v včerajšnjem intervjuju za radio BBC. Hkrati je tudi zavrnil trditve, da bodo levičarski ekstremisti vstali iz sence takoj, ko bodo laburisti prevzeli oblast. »Laburistična stranka je spremenjena stranka. Večina kandidatov podpira modernizacijo ... Stari dnevi visokih davkov in porabe so že za Laburistično stranko,« je izjavil in se obvezal »zdravemu finančnemu poslovanju in dobremu gospodinjstvu«. S tem pa se odpitajo nova vprašanja. Na kakšen način bo izpolnil obljube o zmanjšanju nezaposlenosti, povečanju sredstev za izobraževanje in spopadu s proračunom za socialno skrbstvo, hkrati pa obdržal podpore levice in desnice v stranki. Sun se je v uvodnem komentarju osredotočil predvsem na Blairov krhki medeni mesec z desnico. »Njegov sporazum z Britanijo, njegova vizija ... je odmev poziva, ki je na oblast pripeljal Margaret Thatcher. Blair je ponudil največje spremembe, ki jih je Britanija videla v zadnjih dveh desetletjih ... Zapomnite si naše besede; če zmagajo laburisti, bo Sun Blaira vsak dan opozarjal na njegove obljube,« je zapisal dnevnik. Četrtek, 3. oktobra 1996 SLOVENIJA Kakšne barve je tema? otrokom predstavlja svet slepih LJUBLJANA - Slepi in slabovidni otroci se v vsakdanjem življenju srečujejo z mnogimi nevšečnostmi. Zato je tiflopedagoginja Aksinija Kermauner iz Zavoda za slepo in slabovidno mladino napisala knjižico z naslovom Kakšne barve je tema? za predšolske in šoloobvezne otroke, s pomočjo katere bodo razumeli »drugačnost« slepih in slabovidnih otrok ter jim tako znali na ustrezen način pomagati. Knjižico so na včerajšnji novinarski konferenci s pomočjo musicala predstavili učenci 7. in 8. razreda Zavoda za slepo in slabovidno mladino. (STA, foto: Barbara Reya) Invalidi in kulturniki na Festinvalu LJUBLJANA - Prihodnjo sredo se bo v Kulturnem domu v Izoli začel petdnevni Festinval, ki ga pripravlja Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije. S kulturnim festivalom - vsak dan bo posvečen drugi zvrsti (od plesa, poezije, glasbe, lutk in gledališča) - želijo kulturo približati ne samo invalidom, pač pa tudi širši javnosti. Na festivalu se bodo poleg invalidov, ki se ukvarjajo s kulturo, predstavili tudi znani slovenski kulturni ustvarjalci, ki bodo tudi v prihodnje sodelovali s Sončkom, predvsem kot strokovni sodelavci, ki bodo prispevali k poglobljenemu in strokovnemu delu z invalidi na področju kulture. (J. P., foto: Tadej Čeme) i Bil ■■ ____DELITVENA BILANCA NEKDANJE SFRJ / LE DELEN USPEH V PARIZU Koliko deviz je na ledu? Večina deviznega depozita nekdanje skupne države je verjetno že odtekla LJUBLJANA - Na francoskem sodišču se je končala prva stopnja pravnega nasledstvenega spora med Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino in Makedonijo na eni strani ter Zvezno republiko Jugoslavijo na drugi strani okrog depozitov nekdanje Narodne banke Jugoslavije (NBJ). Slovenija, ki so se ji pridružile tudi že omenjene tri države, je namreč zahtevala od pariškega sodišča, da prepove izplačila depozitov, ki jih je nekdanja NBJ naložila v devetih francoskih komercialnih bankah. Sodišče je ugodilo tistemu delu naše zahteve, v katerem Slovenija terja blokado deviznih vlog do razrešitve nasledstva, zavrnilo pa je našo zahtevo, naj te banke posredujejo podatke o depozitih bivše NBJ. Ob vsakem razpadu države, do katerega ne pride po civilizirani, dogovorni poti, se poraja cela vrsta problemov, ki zavirajo normalno razdelitev nekdanjega skupnega premoženja. To se dogaja tudi v primeru razpada nekdanje SFRJ in to predvsem zaradi nepopustljivega stališča Zvezne republike Jugoslavije, torej Srbije in Cme gore, češ da sta prav ti republiki edini pravni naslednici nekdanje Ju- goslavije. Druge države -Slovenija, Hrvaška, BIH in Makedonija seveda na kaj takega ne pristajajo, prav tako pa tudi ne mednarodna skupnost, saj še vedno velja lani novembra sprejeta resolucija združenih narodov številka 1022, v kateri piše, da so vse novonastale države na območju bivše Jugoslavije enakopravne naslednice te države. Pričakovati je, da bodo pogajanja o nasledstvu zaradi teh nesogla- sij trajala še zelo dolgo, Slovenija pa je kljub temu že marsikaj rešila. Zadnja prizadevanja in končno tudi uspeh se nanašajo na omenjeni francoski primer. V devetih francoskih bankah naj bi bilo po nekaterih podatkih deponirano 370 milijonov francoskih frankov, 500 milijonov nemških mark, 111 milijonov ameriških dolarjev in 100 milijonov švicarskih frankov. Te podatke je pred dnevi omenjala tudi agencija Reuter, vendar se kljub temu po- stavlja vprašanje, ali je ta denar sploh še tam. Zvezna republika Jugoslavija oziroma Narodna banka (nove) Jugoslavije je namreč že spomladi letos na pariškem gospodarskem sodišču dosegla, naj bi se sredstva z devetih francoskih bank prenesla samo na eno izmed njih in sicer Banque Franco-Yougoslave, torej, francosko-jugoslovansko banko. Gre za banko, ki jo je še pred razpadom nekdanje Jugoslavije ustanovil srbski poslovnež Zečevič, ki živi v Franciji, seveda v so- Vodja slovenske skupine v pogajanjih pri delitvi premoženja nekdanje Jugoslavije dr. Miran Mejak pravi.' »Ne glede na vse smo se vse štiri države (Slovenija, Hrvaška, BiH in Makedonija) dogovorile, da vztrajamo na osnovi resolucije OZN številka 1022, naj ostanejo vsa sredstva nekdanje NBJ blokirana. In to zato, da jih bomo razdelili tako, kot se bomo dogovorili vsi skupaj« Več o vprašanjih delitvene bilance bomo objavili v pogovoru z dr. Mejakom v Nedeljskih temah Republike. delovanju s srbsko oblastjo. Skratka, dobro se ve, v čigavih rokah je potem ta denar. Pri vsem tem pa zgodbe z depoziti še ni konec, saj se bo še dvakrat nadaljevala pred sodišči. Sredi tega meseca bo nadaljevanje razprave na osnovi tožbe že omenjene francosko-jugoslovanske banke proti dvema francoskima bankama (Uredit Lyonnais in Societe Generale), ki sta zavrnili junijski odlok gospo-" darskega sodišča, po katerem bi morah denar nekdanje NBJ prenesti na francosko-jugoslovansko banko. Proti koncu leta pa bo na vrsti tudi slovenska pritožba, ki od pariškega gospodarskega sodišča terja, naj svoj sodni sklep razveljavi. Toda, kot smo že pisali, je največja verjetnost, da se bomo pravdah okoli denarja, ki ga že zdavnaj ni več na teh računih. Janja Klasinc RIMSKE TOPLICE / PO LETIH ZANEMARJANJA Predstavili program prenove zdravilišča RIMSKE TOPLICE (STA) - Minister za obrambo Jelko Kacin, minister za zdravstvo Božidar Voljč in minister za delo, družino in socialne zadeve Anton Rop so na včerajšnji novinarski konferenci, na kateri so predstavili program prenove zdravilišča Rimske toplice, dejali, da bodo sovlaga-teljstvo v prenovo omenjenega zdravilišča najprej ponudili domačim velikim podjetjem in zdraviliščem. Država naj bi v projekt vključila vse zdraviliške objekte v Rimskih toplicah, s katerimi zdaj upravlja obrambno ministrstvo, ter njihovo upravljanje prepustila lokalni skupnosti, je poročal Radio Slovenija. Ministr- stvo za delo naj bi sofinanciralo ponovno odprtje delovnih mest in strokovno usposobitev kadrov, ministrstvo za zdravstvo pa naj bi preučilo vse možnosti za to, da bi Rimske toplice pod enakimi pogoji kot druga slovenska zdravilišča so- delovale z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Novinarske konference se je udeležil tudi predstavnik Term Čatež, ki so že preučevale možnost za sovlaganje pri oživitvi Rimskih toplic. Po njegovi oceni bo treba za odprtje zdravilišča zagotoviti nekaj 100 milijonov tolarjev, za njegovo obnovo in dolgoročno tržno usmeritev pa več kot milijardo tolarjev. MEDNARODNI KONGRES PNEVMOLOGOV Tuberkuloze skoraj ni več BLED - V organizaciji Inštituta za pljučne bolezni in tuberkulozo na Golniku ter pnevmološke in alergološko-imunološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva se danes začenja 1. mednarodni kongres pnevmologov Slovenije in 9. kongres pnevmologov dežel Alpe - Adria -Panonia. V treh dnevih dela bosta kongresa namenila pozornost tuberkulozi, za katero golniški inštitut ostaja nosilec nacionalnega programa, pljučnici in drugim infekcijam dihal ter ' alergijam in pljučom. Poleg tega bodo udeleženci iz Slovenije, Evrope, ZDA in Kanade na dveh satelitskih simpozijih obravnavali še sodobno zdravljenje dihal z antibiotiki in nove možnosti zdravljenja astme, proste teme pa so namenjene šestim kliničnim področjem in novostim, ki se nanašajo na kronično obstruktivno bolezen pljuč, astmo, nahod, pljučni rak, tuberkulozo in druge infekcije, kakor tudi na klasične in nove diagnostične metode v pnevmologiji. Prvi kongres slovenskih pnevmologov je povezan tudi s 75-letnico Inštituta za pljučne bolezni na Golniku. Pred tričetrt stoletja je bil ustanovljen kot zdravilišče za tuberkulozo, s katero je bil takrat okužen skoraj vsak prebivalec Slovenije. Po drugi vojni je prerasel v Zvezni inštitut za tuberkulozo, leta 1952 pa je postal republiški. Danes sprejme inštitut na leto sedem tisoč in zdravi 15 tisoč bolnikov s pljučnimi in drugimi boleznimi notranjih organov. Se vedno pa nimajo ustrezne in sodobne rentgenske aparature in aparatur, ki bi omogočale izvajati vse vrste zdravljenja pri pljučnem raku, kljub temu pa bolnišnica začenja z uvajanjem načel trajnega zagotavljanja kakovosti, da bi ohranila sloves bolnikom prijazne in uspešne bolnišnice. (KaN) LJUBLJANSKI VRTCI / TEZA VE »Leto bomo prebrodili« LJUBLJANA - Slovenske občine že nekaj časa opozarjajo vlado na težke razmere, v katerih so se znašle, p0-tem ko je država razrezala pogačo za financiranje pro-gramov zagotovljene porabe občin, saj so v občinskih proračunih ponekod predvidevali znatno več sredstev, kot so jih nazadnje dobili. V Ljubljani je zato najbolj ogroženo delovanje vrtcev. Da bi podrobneje pregledali nastali položaj, je ljubljanski župan dr. Dimitrij Rupel s sodelavci včeraj organiziral srečanje z ravnateljicami ljubljanskih vrtcev. Za plače več kot dva tisoč zaposlenih v vrtcih potrebuje mestna občina letno 3, 6 milijarde tolarjev, letos pa je iz državne blagajne dobila le 2, 8 milijarde. Kljub temu je župan Rupel ravnateljicam zagotovil, da bodo vzgojno-izobraževalne ustanove v Ljubljani letošnje leto uspešno prebrodile, saj je v pogovorih s predstavniki ministrstva za finance in predsednikom vlade dosegel, da bo lahko občina del obveznosti do zaposlenih v vrtcm prenesla v naslednje proračunsko leto, v tem času pa je treba z vlado doseči dogovor o tem, kako naj bi financiranje družbenih dejavnosti potekalo prihodnje leto. V ljubljanskih vrtcih je letos okoli 12200 otrok iz mestne občine in še 1300 otrok iz primestnih občin. Poleg tega, da marsikatera primestna občina stroškov za otroke, ki hodijo v ljubljanske vrtce, ne poravnava, država priznava prestolnici le stroške v višini 240 tisoč na otroka letno, medtem ko naj bi dejanski stroški znašali več kot 300 tisoč zaradi višjega standarda, ki si ga je Ljubljana postavila že pred leti. Po mnenju ravnateljic bi moralo ministrstvo za šolstvo pri določanju meril za financiranje vrtcev upoštevati posebnosti prestolnice, kjer so stroški višji že zaradi višjm cen hrane in komunalnih prispevkov. Načelnica pristojnega mestnega oddelka Francka Trobec je opozorila na spremembe, ki jih ministrstvo za šolstvo napoveduje v zvezi s plačevanjem prispevkov staršev glede na njihovo ekonomsko moč, in nova merila pn organizaciji vrtcev, kar bo zagotovo vplivalo tudi na finančno sliko. Po mnenju ministrstva naj bi namreč starši po novem plačevali okoli 30 odstotkov stroškov namesto dosedanjih 22 do 25 odstotkov. Ob koncu so ravnateljice spomnile še na pomanj" kanje sredstev za investicijsko vzdrževanje dotrajanih poslopij, kar naj bi oteževali še pogosti p°jaV1 vandalizma. Zaradi vlomov v vrtce in namernega poškodovanja igral na igriščih so namreč poneko prisiljeni najemati celo varnostne službe. (T- Njih težave vrtcev ne zanimajo (Foto: B. P-) Zae@l se je 3. seminar o statistični zaupnosti BLED - Včeraj se je začel seminar o statistični zaupnosti, na katerem je imela uvodno besedo ministrica za pravosodje Meta Zupančič, udeležence seminarja pa je v imenu Statističnega urada Slovenije pozdravil tudi direktor te institucije Tomaž Banovec. Seminarja, ki bo potekal do 4. oktobra, se udeležuje približno 70 strokovnjakov z vsega sveta, med tridesetimi refe- renti iz tujine pa je tudi šest domačih strokovnjakov. pozornosti bodo namenili pravnim in upravnim vPr statistične zaupnosti, anketam, statističnim in račun ^ v tehnikam za preprečevanje razkritja poročevalskih 6n> ^ tako pa tudi organizacijstd plati varstva podatkov. oe tretji po vrsti, prva sta bila v Dublinu in Luksemburgu-. NAPOVEDI PRIREDITEV Četrtek, 3. oktobra 1996 gledališča LHJRLANIJA-JULIJSKA krajina S-i dom tobraensk° stalno gledališče: V petek, 11. ok-Mill ’ °° 20-30 bo na sporedu premiera A. er ^Razbito steklo« - drama. Režija ssg n IvI1?kaf- abon ra^Pisuje abonma 1996/97: dosedanji Okto^ lahko obnovijo abonma do srede, 2 np„„ r,a °d 10. do 14. ure pri blagajni Kultur- 1 UU11U V1JU tiUUllllld UU bitJUtJ, L ra od 10. do 14. ure pri blagajni Kultur Vp°s c'onla, Ul. Petronio 4, telefon 632664 t0Lnovih abonentov od danes, 3. ok Gl h .1Je' j6sa ^SCe Verdi - Dvorana Tripcovich 5 , c v erui - uvorana r ripcovicn Vik simfonična sezona: vpisovanje no Pri k] onmaiev in potrditev starih abonmaje' ®aini gledališča v Dvorani Tripcovich Umil. O J U gieuaus j2k: 9-12, 16-19. k0ll’ 4' oktobra, ob 20.30 (red A) premiersl p0jCert orkestra in zbora gledališča Vere Vodstvom Johna Neschlinga. Nastopil b pianist Jean Louis Steuerman. Na sporedu Schumannova glasba. Ponovitev koncerta v nedeljo, 6. oktobra, ob 18. uri (red B). Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Jutri, 4. oktobra, ob 20.30 (red premiera) premierska predstava Stalnega gledališča Furla-nije-Julijske krajine »Anima e corpo» z Vit-toriom Gassmanom. Predstava v abonmaju: odrezek 1. Gledališka sezona 1996/97: abonmaje lahko podpišete pri blagajni gledališča Rossetti (ob delavnikih: 8.30-13, 16-19.30), blagajna v Pasaži Protti (ob delavnikih: 8.30-12.30, 16-19), v šolah, na univerzi in pri podjetjih. Gledališče Cristallo - La Contrada Pri blagajni gledališča ali v Pasaži Protti pri UT AT, pri podjetjih, združenjih, v šolah lahko podpišete abonma. Koroška TINJE at*u bo danes, 3. oktobra, ob 19.30 dia V Domu Sodalitas bo danes, 3. oktobra pre-sttgl^Vanje Maxa Santerja »30 mesecev na davanje »Jaz in moja samozavest«. Razne prireditve nJRLANIJA-JULIJSKA KRAJINA sNhion uo 19. oktobra bo na sporedu že 15. pro ^nevov nemega filma. Ob pestrem Prodaj; Sramu bo tudi specializirani razstavno- jai sejem The brst Pordenone film fair. GLEDALIŠČA SNG DRAMA Eriovčeva 1 Liubliana SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE 1 MIAMA ____i J u a L J A N k_ Vito Taufer: BOLHA V UŠESU ali KAPLJA GEZ ROB. Nedelja 6. oktober, ob 20. uri. PREMIERA! Mala drama J. Osborne: OZRI SE V GNEVU Jutri, 4. oktobra, ob 20. uri. D. Mamet: OLEANNA Danes, 3. oktobra, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopovo 14 T. Partljič: ŠTAJERC V LJUBLJANI Sobota, 5. oktobra, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. T. Partljič: POLITIKA, BOLEZEN MOJA Danes, 3. oktobra, ob 19.30, za abonma RED B in IZVEN. Jutri, 4. oktobra, ob 19.30, za abonma K in IZVEN. Mala scena Z. Dunham: LJUBEZEN & SEKS & TERAPIJA Juhi, 4. oktobra, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO. Sobota, 5. oktobra, ob 22. mi, za IZVEN in KONTO. Ponedelje, 7. oktobra, ob 21. uri, za IZVEN in KONTO. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11 Liubliana K« s i m ihs mladinsko o i i en Uti ODPRTO MLADINSKO Danes, 3. oktobra, ob 21. uri: Branko Potočan & Fourklor: SANJAM SPOMIN A SE NE SPOMINJAM SANJ. Za izven in elane kluba. Po gostovanju na mednarodnem festivalu v Anhverpnu (Belgija) končno pred domačim občinstvom. Prodaja in rezervacija vstopnic v prodajni galeriji SMG, Trg francoske revolucije 5, med 10. in 12. mo ter med 15.30 in 17.30, telefon 125 33 12. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 H Veliki oder Milan Jesih: ZVEZDA IN SRCE Sobota, 5. oktobra, ob 11. in 17. uri, za IZVEN. Kulturnica, Židovske steza 1 Zlatko KriliC: JAJCE Danes, 3. oktobra, ob 17. uri. Sobota, 5. oktobra, ob in 16. uri. SNG •OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana R. K. Scedrin: ANA KARENINA (celovečerni balet) 24. oktobra, ob 20. uri. PREMIERA! KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14, Trnovo. Ljubljana Lutkovno gledališče TRI: PETER KLEPEC. Sobota, 5. oktobra, ob 17. uri. Predstava je primerna za otroke od 4. leta naprej. Traja 40 minut. CANKARJEV DOM RAZSTAVE glasba sp**0 koncertno društvo Ptic T3’ se 6° koncertna sezona 1996/97 Star' in se zaključila 21.4.1997. V n *?arna de Zucco (Ul. F. Venezian 5) stlcoDi^i0, 6- oktobra, ob 17.30 koncert Ceii-Elise Frausin. I^SNTABOR bra eP MONTECARLO 19.30, 22.30, 0.45 Dnevnik, 19.40 Spori Nad.: La voce dl signore Nad.: Acapulco Bay Variete: Tappeto volante Variete: Ko bi bil Sherlock Holmes Variete: Zap Zap Variete: Sei forte! Film: Le nuove comiche (kom., It. ’94) Film: Blob - il fluido che uccide (srh., ZDA ’88) Slovenija 2 V žarišču Evropska liga v košarki, Smelt Olimpija - Barcelona, posnetek BlišC in beda Hollywooda, ameriški film Don Kihot, 2. del Red in zakonitost, 12. del Svetovni poslovni utrip, 4. del ameriške poslovne oddaje Ljubezen ni igra, 3. del V območju somraka, 1. del am. nanizanke Dr. Quinnova, 17. del Nisem in ne bom, nimam in ne bom imel, portret Iva Svetine Parada plesa Umetniški večer: Portret E. Albeeja, angleška dok. oddaja Zgodovina kitajskega mesta, 10. del Euronews Euronevvs Košarka - evropska liga: Smelt Olimpija - Barcelona List in cvet, 3. del dokumentarne oddaje Program v slovenskem jeziku Primorska kronika Vsedanes B NoCni sodnik, tv nanizanka B Dokumentarna oddaja Četrtkova športna oddaja Dokumentarna oddaja m TV dnevnik Vsedanes Program v slovenskem jeziku DtO Hrvaška 1 TV koledar Santa Barbara, 1354. del Dobro jutro Poročila Izobraževalni program: Umetnost v svetu teme Hrvaška kulturna dediščina 11.15 11.30 12.00 12.20 13.05 14.50 16.30 16.40 17.35 18.10 Gostje v studiu Duhec Kasper, 4. del otroške nanizanke Poročila Ljubezenske vezi, 30. del nadaljevanke Dekliška leta neke kraljice, ponovitev avstrijskega filma Izobraževalni program, ponovitev Poročila PešCena steza, 4., zadnji del nanizanke Kolo sreče MoC denarja 18.25 18.40 19.10 19.30 20.05 21.20 j Klub d.d. I Danes v saboru Hrvaška spominska knji-iga Dnevnik ; Dramski program Modre čelade, 3., zadnji del dokumentarne oddaje Združeni narodi so svoje vojaške enote, ki so sestavljene iz pripadnikov vojsk držav Članic, ustanovile takoj po svojem nastanku. Potreba po nevtralni vojski se je že velikokrat pokazala. Tako je zadnje Čase najveC govora o modrih Čeladah, ki mirijo sprte 22.15 strani v Bosni in Hercegovini. Dnevnik "N Slovenija 1 5 6-00,6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 6 ^°' 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; ‘ lihrP01^0 jutro' otroci; 8.05 Dobrodošli; l2 in re^e^ ^s*