Št. 84. V Gorici, v soboto dne 21. oktobra 1905. Letnik VII. lzhaja van1' tor«k insobotoob ! 11. mi predpoldne zamostoter oL 3. uri pop. za deželo. Ako pads» na ta dnova praznik izide dan prej ob 6. zvečer. Starie po pošli prejeman all v Gorici na dom pošiljan celolotno 8 '<, pollolno 4 Kin četrtletno 2 K. Prodajasi; v Gorici v to- bakanian Schwarz v ftolskih ulica.ii, Jell ersitz v Nunakili nlica.Ii in Le- ban na Verdijevem tekališču po 8 vin. ^^^^^^ ^WKt^r ^MMl ^^^^ ^^^^^W ^^^/t^ <"^MBfc •HPBWwk (Zjutrauje lzdaitje.) Uredništvo in upravništvo at' nahajata v «N a r o d n i ti e karni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oplase in naročnino pa na upravništvo >Gorice«. Oglasi sv računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se večkrat tiskajo, raöu- nijo ae po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tlskarna" (odgov. J. Marušič). Deželna zavarovalnica proti požaru. Kdor hoče biti objektiven, mora priznati, da se sedanji deželni odbor resno bavi b prestrojitvijo deželne aprave, ki je bila zelo potrcbna, Sivar gre sicer le počasi naprej, toda pomisliti je, da ni lahko in včasih tudi ne umestno naen- krat predrugačiti starih, vkoreninjenih navad in običajev. Vendar pa je napredek viden. V toj dobi se jo ustanovila hipoteöna banka, kalera ni brez ponaena za naše finanöne razmere ; zida ti se je začela tadi nova norisnica, ki je bila deželi potrebna. Kdor natanko pozna tozadevne deželne razmere, mora pač pripoznati, da je bil skrajni čas, da se v tern oziru potrebno ukrene. Res, da imata oba zavoda tudi nasprotnike ; ni dvomiti, da so tuintam tadi pomanjkljivosti, vendar je pa apati, da se tudi te sčaaom odstranijo ter da bosta zavoda v veliko korist vsej deieli. Lep korak naprej je storila dežela tadi na polja ažitnine, ki je bila prej le molzna krava zasebnikom in vir moral- nega propadanja. Ugodna reäitev tega vprašanja bode imela prej ali slej kot poßledico, da se konečno reäi tudi pereče šolsko vpraSanje in sicer v prilog naäim posestnikom in učitelJBtvu, Ce Be pomisli, da je imelo celo to tako jednostavno vpraSanje o užitnini velike nasprotnike, ki so se z vBfmi mogočimi sredstvi upi- rali njegovi rešitvi, ter je trebalo zest težkih let, predno se je vsaj deloma ugodno za doželo in občine rešilo, je pač umljivo, zakaj hodimo polževo pot pri dragih za nas vitalnib vprašanjih. Tako za vao deželo zelo važno vprašanje, za katero se zbirajo — kolikor nam znano — v deželni hiši podatki in materjal in za katero je menda nže pri- pravljen načrt zakona, je deželna zava- rovalnica proti požara. Prvo načelo deželne ekonoraije mora biti pač to, da ne gre denar brez- potrebno ii dežole; a izvestno je, da romajo za zavarovanje proti požara, nezgodam in za zavarovanje življenja stotisočaki iz dežele, ne da bi se kdaj več vrnili, in to ne le ˇ veliko škodo zavarovancem, marveč tadi v počasno opustoženjecele dežele. Saj je pač jasno vsakemn, da mora poatati ludi najboljäa njiva sčasom prava pustota, ako vedno iz nje le jemlješ, a ne skrbiä na drug način za nadomesti'o. (Jže to načelo je napotilo deželni odbor, da se je začel resno baviti s tem vpraäanjem. Da je s tem pravo zadel in da bode treba kmala začeti tudi to vpra- äanje za našo deželo ugodno reäevati, prepričal se je potem iz materijala in podatkov, katere je v to svrho nabiral. V prvi vrsti pridejo v poštev v tem ozira vspehi deželnih zavarovalnic nižjo- avstrijskih, ki so bile ustanovljene leta 1898 in obsegajo različne panoge zava- rovanja. Iz zadevnih poroöil je razvidno, da je znaäal zavarovalni znesek le proti požara leta 1898 okroglih 353 milijonov krön, a leta 1903 uže 1116 milijonov ; zavarovalni zneski za življenje in rente so znadali prvo leto 6 milijonov krön, a leta 1903 uze 57 miljonov ; leta 1899 je bila zavarovana živina za 25 milijonov, leta 1903 pa uže za 54 milijonov. Ker deželne zavarovalnioe ne iščejo dobička, znižale bo se zavarovalne promije nie kmaln po prvih letih ob- vtanka izdatno, tako da znaša dobiček, kuteri ima prebivalstvo le od tega zni- žanja, v teku äestih let na milijone. Če dodamo še, da je izplačala Nižje-Avstrij- ska v teku mal in let blizu 7 milijonov kron zavarovancem različnih vrst kot odäkodnino za zavarovane vsote, označili smo dovolj dobrodelni upliv takih zava - rovalnic v prilog dežele in njenega pre- bivalstva. Toda tudi drage kronovine raanjše vrste so vpeljale deželne zavarovalnice in vne in povsod z dobrim vspehom Ni dvoma, da bode taka zavaro- valnica tudi pri nas dobro vapevala ; into tako je pa tadi gotovu, da bode imela mnogo in vplivnib nasprotnikov. A teh se ne smemo Blrašiti. Ideja o deželni zavarovalnici je uže zelo raz- äirjena po naäi deželi in ji je Ijadstvo zelo naklonjeno. Zaöetka pojde sicer zadeva počasi naprej, a ni dvoma, da prekoei v malib letih vse drage zavaro- valnice, kakor se je zgodilo na Koroäkem in drugod, kjer so vpeljali take zavode. Osobito bi bilo naglemu razäirjenju deželne zavarovalnice v prilog, ako bi se v pravilih doloöilo, da gre čisti do- biček po pokritju statutskih obveznoati v prilog posameznim okrajem ali kra- jevnim občinam za slačaj vremenskih nezgod in slabih letin v dotičnih okrajih. Ker začetka ne bode mogel zavod vpe- ljati tadi zavarovanja proti drugim ne- zgodam, kakor toči, moči, trlni uäi, ter zarovanje za življenje itd., bi bila nLe ta zavarovalnica proti poiaru nekako nadorneatilo dragih zavarovalnic v gori navedenih panogah. Iz vseh teh navedenih razlogov pričaknjemo za stalno, da predloži de- želni odbor uže v tem zasedanja de- želnema zbora tozadevni načrt zakona v pretres in reäitev. —•— Nekoliko statistike o ponemčevanju Slovanov in o raz- šujanju nemške ideje med Slovani. (Piäe Arjöl.) (Dalje.) O Slovanih v Avstriji. 1. Dežele čedke krone. a. Č e i k o. PovrSje 51,948 km*. Prebivalstva 6,818.280 Od teh je 2,337.013 Nemcev in 3,930.093 Čehov, prvih je 37%, dragih 63%. Nemci bo zavxeli 18.701 km», t. j. 86% vse dežele. Od 219 sodnih okrajev v 80tih pre- vladuje nemški živelj (Čehi tvorijo v teh okrajih le 5%), od 120 okr. glav. 19 jih je z meäanim čeako-nemškim prebival- Btvom. Od 12.820 občin je cisto nemäkih 4141, či8to čeških 8242, mešanih z nem- ško prevlado je 303 in s češko pa 92. Nemci imajo 719 čisto nemških ka- toliökih cerk. občin, 3 samostane, enega Skofa v Ljotomericah. Od 25% prote- stantov na Čeftkem 2% preideta na Nemce, kalerih glavni voditelji vpijejo „ProČ od Rima". OJ 35000 tistih, ki so odpadli od Rima v Avstriji za čas 4 let, t. j. od 1899—1903, jihje čoških Nemcev 12000 t. j. V3 vseh. Nemci imajo 49 šolskih okrajev, od teh sta dva v Pragi. V teh okrajih je 2 459 žol z 332.118 učenci. Čehi pa imajo 3.306 šol z 597.149 učenci. Treba je opomniti, da v nemäkih äol. okr. je trikrat več uöencev, kateri znajo dva jezika in obiskujejo Sole z obema učnima jezikoma, ne pa v ceäkih okrajih. Sploh se glede tega Čehi jako trdno drže in ne pustijo upeljavati njih dece v nemäke Sole, kot je pri nas navada. Vladni jezik na Ceäkem je nemški. V Pragi je nemäko vseaciliSÖe in poli- tehnika. Nemiki časopisi v Pragi: 2 časnika shajtita dvakrat na dan, 4 vsaki dan, 1 enkrat na teden, 1 äaljivi list in 2 lepo- Blovna lista. V dragih ceäkih meatih iz- hajajo 69 časopisov, 3 äaljivi, 18 profe- sojinalnih in 3 dragih, — Nemci imajo 3 gledališča v Pragi in 11 v dragih mestih. V ekonomiönem ozira borba Cehof in Nemcev ni nič manj uporna, kot v cerkvenih, jezikovnih in Solskih vpra- äanjih. Od 6390 industrijalnih podvzetij Nemci imajo v Bvojih rokah 5159 t. j. 81%, Cehi pa 1234 ali 19c/o. Povzetni kapital Čehov znada 434,000.000 — Nem- cev pa 4. 7 3 5,0 0 0. 0 0 0. V Pragi samej imajo Nemci 6 veöjih bank. V deželah čežke krone imajo Nemci LISTEK 2 Karamfil s pesnihavega groba. (Hrvaški spisal A. Šeuoa. Poslovenll /..) (Dalje.) Moj Albert je postal sentimentalen, da „nesrečen", dasi o kaki nesreči ni imel niti pojma, brezbrižno in udobno živeč v hiši svojih starišev. Za Boga, kako je požiral Goethejevega Wertherja enkrat, dvakrat, trikrat! Nazadnje je bil prepričan, da je sam v resnici druga, živa izdaja Wertherja. Niti jaz nisem stal na svojih nogah, kakor boste pozneje videli, toda ker sem bolj epske nego lirske naravi, so me Albertovc sanjarije več nego enkrat razjezile in nekoč mu precej ciniški rečem: „Kupi si do zlodja samokres in pritiraj novega Wertherja do koncal" Proti večeru se z Albertom nisem hodil sprehajat, ker mi je pri mesečini neprestano deklamoval Mat- thissonovo pesem „Abendlandschaft", kteri je včasih dodal „Elegijo na razvalinah starega gradu." Na vse zadnje se je zakopal tudi v Lenaua. Iz Wertherja je postal naenkrat Faust; da,« Albert bi se bil skoraj prelevil v Lenaua, ali ne v onega divnega Lenaua, ki je poln pesniške sile, ampak v nesrečnega Lenaua v Döblingu, črez čegar domišljijo se je bil razprostrl temni mrak blaznosti. Albert zdaj več ne pesni, ali imel je jako živo, plamtečo domišljijo. Njegov Pegaz je sedaj vprežen pred prozaiški voz. Takrat pa je bil Lenau. Začel mi je z vso resnostjo govoriti o nekaki tesnobi, o glavo- bolu, kako se mu v domišljiji slike iz preteklosti mešajo s sedanjimi. Govoril mi je tudi o tem, kako in pod kakimi pogoji nastane blaznost. Jaz pa mu se smehoni na kratko odvrnem: „Prijatelj, ne govoriva o postanku blaznosti, saj si že itak popolnoma zblaznel." Razžalil sem ga, toda pomirila sva se zopet. In glej jo, srečo! Moj Albert se zaljubi, moj Albert nekoliko ozdravi. Njegov ideal, duhovita mestna gospica, mu je sicer vračal ljubezen, ako smemo mladinsko igranje imenovati tako, toda vse njegove pesniške hiperbole je dekle odbijalo z zbadljivo šegavostjo in onim pristnim humorjem, ki je prirojen našim pravim Hrva- ticam. Spočetka je to sanjača Alberta res Ščemelo; pozneje pa se je čutil presrečnega ob tej nagajivosti, češ, v njej se razodeva Heinejev sarkatiški duh, kar pa je v resnici bila čisto napačna prispodoba. Sedaj je Albert zapiskal na Heinejevo piščalko ter počel kopirati „knjigo pesmi". Napisal je cele bukve pesmic in to je bil rešilen oddihljaj njegovemu svetobolju. No, če vam povem, da je ideal — menda mu je bilo ime Zorica — štel dvajset let, Albert pa, ki je zraven tega bil še dijak, le osemnajst, boste priznali, da je položaj bil nenaraven in da lek ni mogel biti trajen. Albertov ideal toiej ni ničesar zagrešil, ako je, raču- najoč kakor ves svet, neke predpustne nedelje z vencem na glavi sedel na voz ter se odpeljal v cerkev sv. Marka, da postane neločljiva družica vrednega moža. Albert seveda ni mogel pojmiti te popolnoma zdrave logike ter je s tragiškim patosom, kakor Othello, vzkliknil: „Izdajstvo!" Še enkrat pojde zvečer pod okno nje, ki se mu je izneverila, da vsaj za belimi zastori zadnjič vidi črno silhueto nezvestega dekleta. Ali ideal ni imel kdaj se mu pokazati in naslednjega dne prejme moj Albert po mestni pošti vse svoje imitacije Heineja z uljudno pripomnjo, češ, njegov razum (ta izraz je bil napačen 1) bo uvidel, da omožena gospa nikakor ne more hraniti rokopisov | drugega možkega. Sicer pa naj bo uverjen o odkri- tosrčnem prijattiljstvu i. t. d. To je bilo začetkom počitnic. Prijetaljstvo!, se bridko nasmehne Albert ter zmečka pisemce, ta beseda je lep, blesteč cvet, v katerem se skriva strup nezvestobe. Kolika ironijal Prijatelj, nadaljuje resno in ves obupan, ne morem dihati tega zraka, ki ga napolnjuje izdajstvo. V čisto deviško naravo pojdem, v divne kraujske gore, da si tarn ohladim srce. Hodi Še til Ali hočeš ? Hočem, sem odvrnil, in tukaj se začenja povest o „izgubljeni ovci.u Predno pa začnem pripovedovati o najini mla- deniški Odiseji, mi dovolite, da vam predstavim tudi drugega junaka te pričice, to je — sebe. Ne bodi vam žal za to! Vem, da je to nekam drzno, dasi je postalo pri mnogih pisateljih in učenjakih običaj. No, moj greh sproti vam ne bo tako velik. Do tega me namreč ne navaja ničemurnost ali slavohlepnost, to je marveč pristna zapoved mojega srca; a kjer je moje srce, tarn moram biti tudi jaz. In niti nočem zgubiti mnogo besedij. Definicija moje skromne osebe se glasi: zagrebški sin. Ta izraz boste razumeli, ako veste, kaj je Zagreb. Če vam rečem „zagrebški sin," morate si nehote predstaviti nekaj bledega ali pisanega ali kakor Francozje pravijo „sujet indčcis*)." Zagrebška mla- dina se je takrat tudi doma odgojevala v tujem duhu: mladi Zvonimirčiči in Dušančiči, mlade Zorice in Zlatice so strahovito nemškutarili — in zraven še nemške sole. Tudi jaz sem bil tak zagrebški Nemčič. (Dalje pride.) *) Nekaj nedoločnega. večjih bank, 246 kreditnih (fruiter, /27 posojilno-hranilnih drnštev in 165 poBojilno hranilnih denarnic. V Pragi se nahaja nemäki generalni konzal. Na Češkem se nahajajo ta-le pan- germanska društva: 1.) „Bund der Deu- tschen in Böhmen" v Pragi z 50.000 členi, 700 podružnicami, in vsakoletni dohodki znaäajo 84.500 krcn ; 2.) „Deu- tscher Böhmerwaldbund" v Budjejevicah obstoja že 20 let, z 32.000 členi, 344 podražnic in z letnim dohodkom 37.000 krön. Ta deluje v čeakem lesu in po južnera Čeakem. 3.) „Bund der Deutschen in O.stböhmen" v Trutnovu z 101 po- dražnicami in z 7434 členi, letni do- hodek 12.200 kron; 4.) „Bund der Deu- tschen in Westböhmen" v Plznu z 31 podružnicami, 2600 členi in z letnim doneskom 2032 K; 5.) „Bund der Deu- tschen in Nordwestböhmen" t Toplicah z letnim dohodkom 2495 K; 6.) „Bund der Deutschen im Egerkreis" ; 7.) „Schul- verein" na Dunaju, kateri ima dohodke za Ceäko 427.519 K, vzdržuje 5 äol, 33 otroških vrtcev, 10 knjižnic in daje 33- tim šolam in 31 otroäkim rrtcem pod- pore; 8.) „Deutscher Verein „Germania" für Trebnitz und Umgebung" ; 9.) „Ko- mitč zur Unterstützung der evangelischen Kirche in Österreich" ; 10.) „Deutsche Volksbank für Böhmen zu Leitmeritz." Skupaj torej 10 pangermanskih dru- štev z vsakoletnim dohodkom za njih agitacije 600000 kron! Naseljevanje Nemcev na Ceško za- čelo se je od XI. do XIII. veka. Pryi so prišli Bavarci, prvo z namenom sklepati trgovinske pogodbe, a pozneje so se tukaj trdno ustanovili in razäirili ; od takrat je začel čeako-nemški boj, kateri z ra- stočo moöjo se Še dandanes nadaljuje. (Dalje pride.) D opisi. Iz učiteljskih krogov gradlščan- skih. — Kdo more zanikati, da zavrnitev naärta postave gledö povišanja učiteljskih plač, kateri je sprejel deželni »bor v svojem zasedanju, ni hud in občutljiv vdarec za uöiteljstvo? Roko na arce in vsak mora pripoznati, da učitelj dandanes s svojo borno plačico ne more izhajati I Državni uslužbenci zahtevajo vzlic povi- šanim plačam zopetno povišanje za- služka, trdeö, da pri aedanji draginji zi- vil iti stanovanj s svojimi dohodki ne morejo izhajati. Ako bi bil učitelj in deželni po- slanec g. Falconer glasoval za p'red- log g. dr. G r e g o r č i ö a, kakor je bil obljubil, zviäane so bile gotovo učiteljake place; ker je pa svojo besedo snedel, gla- sujč v deželnem zboru za predlog klike, akopram ga vprav njegovi deželnozborski prijatelji niso hoteli imeti v šolskem odseku, mora uciteljstvo radi njegovega postopanja že dre leti trpeli. Bog ve", ako ga bodo razne moralične zauänice 8preobrnile? Postopanje g. Falcon er ja je krivo, da uciteljstvo cele dežele in naj- bolj v Furlaniji gloda trdo skorjo. Da bi se pred svojimi izdanimi stanovskimi tovariši nekako opravičil, izdal je na nje tiskan oklie, naj bi gmotno podpirali vdovo pokojnega učitelja lluga S c a r d e v Camplungu, kateri je umrl mlad, za- pustivši dva otioka, ki nema pravice do pokojnine. V oklicu pravi javkajo . . . . per cui il soccorrere i miaorelli ehe a cagione della bua tnorle ed a motivo d' una legge scolastica imprevidente, restano privi di qualsiasi appoggio .... — Kdo pa je bolj kriv, kakor on, da se ta „leg- ge scolastica imprevidente" ni odpravila, in da so učitelji že po- novno prisiljeni, podpirati udove in si- rote umrlih kolegov ? Politiöni pregled. Gautsch odstopl ?! Ministerski predsednik baron Gautsch je odpotoval v sredo, v Karlorevare in se vrne na Dunaj 31. t. m. V po- ,li tičnih krogih ge širijo govorico, da na- merava Gautsch odstopiti, ker ga bolezen na jetrih vedno bolj nadleguje, ter da ga pri dein tudi vsled zadnje bolezni oslabeli vid jako orira. Vrh tega se pa povdarja, da je njegovo staliäce vsled vladarjevih koncesij glede na volilno preo8novo na Ogerskera t driavnem zboru omajano. Za njegovegn naalednika se imenuje notranji minister Bylandt. Zasedanje deželnlh zborav. Velika večina deželnih zborov je že pričela zborovanje, ki ae vräi še precej mirno. Le r Brnu je prišlo do burnih prizorov v deželnem zboru, ko se je razpravljalo o zadnjih brnskih iz gredih. Kakor vedno, so hoteli tudi iedaj zvaliti Nemci krivdo na Čehe, kar ae jim pa ni poarečilo. V češkem deželnem zboru Nemci še ne obstruirajo. V pon- deljkovi seji imenovega deželnega zbora so stavili Nemci nujni predlog, naj bi se öeäki deželni odbor razdelil na dva od- delka in sicer na nemški in češki od- delek. Nujnost predloga je bila sicer sprejeta, ker so zanjo glasovali Nemci in zastopniki veleposestva, ali do reali- zacije takega predloga gotovo ne pride, ker se mu češki poslanci odločno zoper- stavJjajo. Čeaka gospodarska polltlka. ČeŠki narodni svet je sklical za prihodnjo nedeljo relik shod, da se skle- ne kazen za ohole nemSke trgovce in obrtnike v Brnu. S pomočjo narodnega sveta se naselijo v Brnu češki trgovci in obrtniki, da se Čehom v Brnu in okolici ne bo treba več zatekati k Nem- cem. Na ta način upajo Čehi že v neka- terih letih to oholo nemäko trdnjavo izstradati, da se vda. LJudiko štetje In splošna volllna pravloa. „Politik" priobčuje pod gonijim na- slovom podatke o razmerju poslancev, ki bi nastalo po splošni rolilni pravici, ako se volilni okraji določijo za pribli- žno 50.000 prebivalcev. Ako bi število poslancev znašalo 502, bi pr šlo na Kranjsko 10 poslancev, na Štajersko 26, na Koroško 7, na Trst 3, na Goriäko 4, na Istro 6, na Dalmacijo 11. Po narod- nosti bi se stvari izpremenile tako, da bi na podlagi ljudskega ätetja, ki pa ni pravilno, imeli Nemci v prihodnjem drž. xboru le 178 poslancev, Čehi 118, Po- Ijaki 83, Ruaini 67, Slovenci 24, Hrvatje 14, Italijani 14, Rumuni 4. Izmed ne- slovenBkih dežel omenimo le Nižje Av- strijeko, kjer bi Nemci imeli 54 poslancev, Čehi pa 2, in pa Moravo (Nemci 18, Čehi 34). Jako zanimivo je razmerje v plnvonskih deželah. Na Kranjskem bi bili vsi slovenski poslanci, na Štajerskem bi bilo 18 poslancev nemških, 8 slovenskih, na Koroškern 5 Nemcev in 2 Slovenca, na Goriškem 3 Slovenci in 1 Italijan, v Istri 3 Hrratje, 1 Slovenec in 1 Italijan; pač pa bi v Trstu še vedno imeli vae mandate Lahi. V Dalmaciji bi bili sarni slovanski poslanci. Slovani bi skupaj imeli v državnem zboru 306 poslancev, Nemci, Italijani in Rumuni pa skupaj 196 poalaneev. Minister gros Buquol. Minister za poljedelstvo grof Buquoi je prišel v sredo v Opatijo. Dopolnllna deželnozborska volltev. Na dopolnilni deželnozborski volitvi v drugem volilnem razredu moravskega veleposestva, ki se je vräila v četrtek je bil soglasno izvoljen kompromisni kan- didat opat Josip Karuset. Ogerska krlza. Ogerski uradni list je prioböil v sredo cesarjevo lastnoročno pismo, s ka- rim je Fejervary vnoviö imenovan raini- sterakiua predsednikom. Cesarjevo pismo ne obsega naznanjenega programa. V pismu je rečeno, da je imenovan baron Fejervary, ker ni bilo možno sestaviti iz koaliranih atrank tako miniaterstvo, ki bi jamčilo za uatavno delovanje vseh zakonodajnih faktorjev. — Pred par dnevi so pisali in trdili razni listi, da baron Fejervary ne nameruje uveati sploäne in enake volilne pravice, ampak da hoöe spremeniti sedanji volilni red na nek Čuden način, tako da bi oni, ki so imeli dosedaj volilno pravico, izbirali najprej poslance v dosedanjih volilnih kurijah in polem še jedenkrat skupno volili z onirni, ki niso imeli dosedaj vo- lilne pravice, neko določeno število po- slancev. Zdaj pa priobčuje da naj ska „Wiener Allgemeine Zeintug" ölanek, v katerem pravi, da sloni načrt Fejervary- jeve volilne preosnove na teh dveh prin- olpih in sicer: Vai aloji madjarskega na- roda, ki niso imeli do sodaj volilne pra- vice, dobe vsled nove volilne reforme isto pravico, kakoräno so imeli dosedaj priveligirani stanovi, in ravno tako uži- vale bodo vselej nemadjarske narodnosti na Ogerskem prav iate pravice, kakordne uživajo Madjari. — Iz tega je ravidno, da namerava baron Fejervari uvesti na Ogerskem splodno in enako volilno pra- vico. V četrtek je ogeraki uradni list priobčil, da ao zopet imenovani za mi- nistre öleni Fejervareyjevega minister- atva izvzemäi ministra za finance. Na raesto miniatra 2a poljedelstvo atopi baron Felitsch. Ministrom je podeljeno dostojanstro tajnih svetnikov. Vodatvo finančnega ministerslva, kakor tudi mi- nistra a latere je prevzel začaano baron Fejervarejy. List „Magyar Orazag" piäe, da Fe- jervary ne more dobiti mož, ki bi hoteli prevzeti izpraznjeni ministerski me8ti. Poslanik pri Vatikanu, grof Sze- esen je sedaj deflnitirno odklonil ponuje- no mu meato ministerstva a latere. Ta- ko se je tudi baron Daniel izjavil, da ne more vaprejeti ministerstva za fi- nance. Fejervary je nato ponudil to ministerstvo državnemu tajniku Popovic- au, ki je tudi odklonil, izjavivši, da hoče začasno voditi ministerBtvo. List pravi nadalje, da se je samo 45 poslancev izjavilo pripravnim, da hočejo podpirati Fojervary-jevo ministerstvo. Strah pred Madjari. Ker ao se madjarske občine izrekle proti temu, da bi se cesarska pesem svirala pri božji službi v cerkvah, je odredil poveljnik vojništva na Ogerskem knez Lobkovitz, da se imajo brati vojaške maše v zaprtih cerkvah, v katerih bodo navzoči sami vojaki in tam, kjer bi to ne bilo mogoče, berejo naj se vojaäke maäe v vojaänicah. Ogerske narodnosti In volllna reforma. Nemadjarski poslanci so se nodavno razgovarjali o volilni reform1. Izračunali so, koliko poalancev nemadjarake narod- nosti bi prišlo v državni zbor, ko bi se vpeljala splošna volilna pravica. Klub nemadjarskih narodnosti računa na 184 mandatov, in sicer bi v 55 okrajih zma- gali Slovaki, v 70 Rumuni, v 9 Srbi in v 30 Nemci. V 20 drugih okrajih so ne- madjarake narodnosti skupno v večini in bi mogel zmagati kandidat nemadjarske koalicije. — Ako bi se pridružili Še hr- vataki poslanci, ki itak ätejejo 40 po- Blancev, bi koalicija nemadjarskih narod- nostih stein 224 poslancev. Madjarski So- vinisti, ki imajo moč v rokah, si paö sami ne bodo izpodžagali veje, na kateri sede. Državnl odbor Vellke Avstrlje. Državni odbor Velike Avatrije, ki so je osnoval na Dunaju, je seatavil na Hrvate ta-Ie oklic : Podpisani naznanjajo hrvatakemu narodu, da se je na Dunaju sestavil : Drž. odbor „Velke Avatrije", ki hoöe poleg drugih nalog doseči tudi „osvobo- ! ditev pod madjar8kim gospod^tvom sto- | ječih narodov habsburške monarhije". j Glede Hrvatske hočo> doseči odbor kul- turno, narodno in administrativno zdru- ženjo vsoh hrvatskih dežel, skupaj z B >sno in Herceg >vino, v močno politično avtonornno skupino, toda v okviru skupne države. Moc države bo reprezen- tiralo močno cesarstvo in močna cesar- ska avatrijska armada ; toda v državi naj bodo le svobodni, neodvisni in ena- kopravni narodi. Srojo akcijo za Hr- vatsko homo 2ačeli na ta način, da U3tanovimo tu na Dunaju — ob enem kot odäkodnino za brezstidno zatiranje hrvatske trgovine od strani Madjarov — „osrednji odbor za gospndarski prospeh vseh hrvatskih dežel". Ta odbor bo s pomočjo in podporo mogočnih finančnih krogov pripravil gospodarski preporod Hrvatsko, Slavonije, Dalmacije in Bosne. Vabimo torej državi zveste može hrvatskega naroda, naj se nam pridražijo in pošljejo na Dunaj deputacijo, ki se bo z nami posvetovala o vseh posamez- nostih programa. Zastopniki Dunaja so nnm obljubili, da bodo zaatopniki hr- vatskega naroda našli tu dostojen in na- vduäen sprejem. Vsi bodo gostje dunaj- skega prebivalstva in kot en mož se bo vea Dunaj obrnil na ceaarja a prosnjo, Bnaj 8prejme hrvatsko deputacijo v cesarskem gradu in poaluša želje Hr- vatov". Pričakujoč, da se odzovete temu vabilu, pozdravljamo vse državi zveste in jim bratsko sežemo v roke. Naj živi država in njeni prosti, enakopravni narodi !M Srbska resoluclja. Na sestanku, ki so ga dne 16. in 17. t. m. imeli srbski poslansi iz Dal- macije in srbski zastopniki iz Hrvatske so enoglasno sklenili resolucijo, v kate- ri isti med drugim pozdravljajo današnjo borbo madjarakega naroda. Ako pride Ogerska do državne samoatalnoati, bo iata le koristila Srbom in Hrvatom, ker bi madjarski narod v svojem lastnem interesu moral iskati sporaznma z ne- madjarskimi narodi na Ogrskem. Zato pa zastopniki srbskega naroda, vzemäi v poštev staliäce, ki so ga na reäki kofe- renci zavzeli hrvatski poslanci, izjavljajo, da bodo skupno s Hrvati podpiruli se- danje gibanje madjarskega naroda, v slu- čaju, da jamči koalicija za izpolnitev atremljenj Hrvatske in Slavonije, ki gre za tern, da se razširi njen državnopravni položaj, in da jima zajamči čim samo- atalneji politični, kulturni in financijelni obstanek in razvoj. Francoske kongregaclje na Ogersken. V zadnjem času se vräe pogajanja med francoakimi kongregacijami in ne- katerimi ogerakimi poaestniki o prodaji zemljišč. Že to jesen se misli naseliti ondi nekaj francoakih kongregacij. V bli- žini Budimpešte pa ae je že naselil en moäki in en ženski red. Itallja In Črnagora. Vest, katero so prinesli listi minule dni in vsled katere v bi ae bila sklenila med Italijo in Črnogoro neka vojna konvencija je bila neresnična. Listi «kleptli ao to le iz dejatva, ker Čr- nogora je knpila od neke ital. tvrdke 40 topov. Novl konfllkt med Anglljo In Mcrokom. Maroäki roparji iz piemen» Anghera so napadli angleška mornarska častnika Growtherja in Hattonä ter ju odvedli v Bvoja skrivaliäca v gorovjo. Ker je ma- roäka vlada napram svojim roparjem brez moči, a angleäka vlada zahteva od nje vrnitev svojih častnikov, pride ne- izogibno nov konllikt med obema drža- vama. Bolgarski knez Ferdinand. Bolgarski knez Ferdinand, ki se je mudil te dni v Parizu in je bil tam slovesno vsprejet, je odpotoval iz Pariza v četrtek. Veliki knez Clril In car. Londonski list „Dail Fxpresa" pri- poveduje, da je car brzojavnifai potom poklical v Petrograd velikega kneza Cirila, ko je iz časopisov zvedel, o tajni poroki njegovi z ločeno hesensko veliko vojvodinjo Melito. — Gar je zahteval pojasnila, in ko je veliki knez potrdil, da ao rosnična poročila časnikov, je car izjavil, da ni zakon v Rusiji veljaven, ker je sklenjen protizakonito. Med obema je nato nastal 09ter prepir, nakar je veliki knez odpotoval v Bsrolin. Gir ni samo ukazal velikega kneza izbrisati h vojake, ampak mu je odvzel tudi apanažo, in obmejne straže so dobile nalog, naj velikega kneza ne puste več v Rusijo. Domače in razne novice. Za „Solski Dom" je prejelo uprav- ništvo ,Gorice" : Domicelj Ivan, trgovec v Korminu 10 K ; izletnik v 0. 2 K. Predaedniätvo je prejelo za sveöe, darovane od častite duhovačine po po- grebu prečastitega vladike Andreja Jor- dana 114 K 43 h (57 K 21 h pa za Alojzijeviäce). Bog povrni 1 Prošnjo za povišau.je davščine na pivo podpisujejo županstva vinorodnih krajev v deželi ter jo odpoSljejo dežel- nemu zboru v uvaževanje. Iz tega, kar je objavila „Gorica" o vinu in pivu ter o kričečem razmerju med naklado, ki se plačuje od vina, in med davščino na pivo, je razvidno, da je taka prošnja popolno utemeljena, ter priporoöamo poalancem, naj jo po vrednosti uvažujejo. Občine, ki niso äe podpisalo, naj se po- žurijo. Izžrcbanl porotnlkl za prlhodnjc porotiio zasedanje. — Za pnhodnje porotno zasedanje so bili izžrebani ti-le porotniki in aicer: Alojzij Clement iz Turjaka, Andrej Komel iz Kronberga, Gf^zar de Zattoni iz Topoljana, Francs Mozetič iz Gorice, Joaip Galot iz Gorice, Andrej Cermelj iz G^rice, Anton Spaz- zapan iz Gorice, Silvester Cigoj iz Malovž, France Zavadlav iz Št. Andreža, Henrik Mulnič iz Kanala, Vincencij Kožuh iz O.^eka, Jakob Bjlaflii it AjdofsÖine, U. Lokar iz Mirna, Alojzij Ballaben iz Gradisöa, Josip Avian iz Kormina, Igna- cij Steiner iz Gorice, Josip Mrevlje iz Dornberga, Anton Beltramini iz Gradiäöa, Josip Bandeu iz Gorice, Ivan Simöiö iz Gorice, Ivan Furlani iz Ronkov, Lenart D?an iz Fiumicella, Alojzij Venuti iz Gi>nce, Joaip' Ghiozza iz Scodovace, Ferdinad Resen iz Gorice, Mihael Malik iz Ajdovščine, Valentin Černic iz Št. Petra, Ivan Savnig iz Bilj, Gustav Garir dussi iz Romanaa, Josip Pavletiö iz Gabrij, Josip Pincherle iz Gorico, France Gruntar iz Šnaarij, France pl. Locatelli iz Dol. Vrtojbe, Hugo Lizzali iz Muacol, Lenart bar. Bianchi iz Rabij, Leopold Gaatellan iz Fare. Kot nameätniki : Artur Franc, Edvard Braunitzer, Joaip Dekleva, Alfred Bozzini, Alfred Verzegnasai, France Pallich, Anton de Re, Avgust Susanna, Joaip Pateraolli vai iz Gorice. Novo poštno poslopje v Gorlcl. — V torek ae jo vräil na lien mesta ko- miaijonelni ogled v zadevi zgradbo no- voga pošlnega poBlopja t Gorici, katero se bode zidalo tik postaje bohinjske že- leznice. Tega ogleda so Re adeležili poleg namestniškega svetnika g. Alojzija Fabi- janija tadi zastopniki goriäkega mesta, dežele in tukajšnje knpčijske zbornice. Zaatopniki mesta, dežele in kupčijake zbornice so izjavili, da nimajo nič proti zgradbi novega poätnega poalopja, zahte- vali so pa objednem, da se imajo sedaj že obstoječi poätni nradi, nahajajoöi se v mestu, ohraniti v doaedanjem stanju. Koncert. — V pondeljek dne 23. t. m. bode v dvorani tukajänjega gleda- lišča jedini koncert, katerega priredi znani vijolinist Cezar Barison in kate- rega bode spremlja'a na glasovirjn njogova sestra g.čna Bianca Barison. Vapored: 1. Bruch.: koncert za gosli v G-molu ; 2. Solo za klavir, svira g.Öna Bianca Barison; 3. a) WmiavBky : legenda, b) Saint Saens : Le Sygnp, c) Sgambatti: napolitanska serenadu, izvaja na goslih Cezar Barison; 4. Corelli : Lt follia (Le- onardova kadenca); 5. S^lo za klavir, izva- ja g.čna Bianca Barison; 6. Paganini: God save the King z varijacijami, izvaja na gosli Cesar Barison. — Vstopnina in se- deži: I.—IV. vrsta 4 K, V.—V11I. vrsta 3 K, IX— XI. vrsta 2 K, stojišča 1 K. Začetek ob 8. uri zvečer. Nesreča na delu. — 18-letni že- h-zniäki delavec Angelj Klanjäcek iz Št. Ferjana, ki je delai v Solkanu, bo je v sredo zjatraj ponesrečil s tem, da je priäel med dva voza, na katerih se pre- važa materijal, ko sta trčila drag ob dru- gega. Bil je pri ti priliki tako močno poäkodovan, da so ga morali prepeljati T tak. bolniänico. Pobegnil iz zapora. — V Tržiča je bil v tamoänjih zaporih zaprt neki Anton Debiasi, proti kateremu se je vršila preiskava zaradi ponarejanja sre- brnih goldinarjev. V noöi od pondeljka na torek pa se je posrečilo Debiasija priti na prosto in Bicer skozi neko luk- njo, katero je napravil v zidu. Debiasi pobegnil je zdaj že drngikrat iz trziäkib 8odnih zaporov. Samomor. — V noöi od pondeljka na torek se je izvräil v hiši, nahajajoči se v nlici Ponte nuovo ät. 11 atraäen samomor. V ti hiäi je stanoval pri dru- žini Forcesin Sestoäolec tukajšnje gim- nazije Jalij Fischer, Btar 19 let in sin začaano vpokojenega stotnika Fischerja, bivajočega v Opatiji. Dijak Jalij Fischer je bil priden in marljiv učenec, a trpel je skoro vedno na glavoboln. Vsled tega urinila ae ma je misel, da bode prej ali slej zblaznel. Bil je zaradi tega navadno potrt in zamiäljen. V torek obdvehurah in pol zjutraj se mu je um tako po- temnel, da je ako<5il s postelje, odprl okno ter skočil skozi vanje. Gospodar Forcesin, katerega je odpiranje okna vzbudilo, skočil je nagloma s postelie in se je kmala prepričal, kaj se je zgodilo. Pohitel je k nesrečnemn dijaka, ki se pa ni posebno poškodoval, ker je bilo okno nizko, ter so bila tla, na katere je te- lebnil, gladka. Posreöilo se mu je spra- viti Fischerja zopet v sobo ter ga neko- liko pomiriti. Potem pa je sei gospodar iskat zdravnika. A da bi tega ne storil. Fischer, namreč čuteč se prostega, akočil je zopet s postelje. Podal se je v kuhi- njo, to je poiskal velik kuhinjski nož ter 8e je začel po vratu ž njim tako mesa- riti, da si je prerezal vse vratne žiie. Ko je priäel gospodar domov, našel ga je v kuhinji že mrtvega, kar je zdravnik, ki je priäel kmalu za gospodarjem, tudi konstatiral. Pokojnikovo traplo prepeljali so v mrtvaänico na tukajänjem poko- paliäcu. Akademiška cast — kje si? — Jud je povsod jednak. Ne straäi se no- benih aredstev, — tadi nedostojnih izo- bražcnca — samo, da doseže svoj — namen. Tako si je nekega večera izpo- sodil neki inžener — jud — posteljo ne- kega pisurja pri zelezniäkem podjetniätvu in 8icer v hribih. Seveda — olikanec — si je vzel sam čiato perilo, prebrskal in preiskal vse omare in skrinje. Drugega dne, ko prispe oni piaar domov, pogleda v Bvojo sobo, katero najde na veliko avoje začudenje — popolnoma v neredu. Začne pregledovati svoje stvari — ali glej vraga — inžener — jud — ma je odnesel najboljšo, novo zimsko obleko. — Revež hodi ves potrt okoli in ne upa si nikomur kaj taeega povedati. Šalo na moj pritisk izjavi, da sumi nekega, kateri ga je o^radel. — Stvar ae hilro razneso, pride tudi do uses inženerjev — in jud je imel vaaj toliko poštenosti, da je obstal avoj Rreh. -- Pa kaj mislite, da je sam rabil dotično obleko ? One! Komedijan- tom jo je dal, — da bi si tako navezal „lepo" dekle! — A kazen za tak presto pek ? Gospoda je vse potu^ala — in on je samo odsloTljen iz alužbe — morda samo začasno. — Kaj, ko bi kaj tacega naredil kak Slovenoc — oj to bi bilo krika in vika. A ženJarmerija gotovo ne bi držala križem rok in molčala o vsej stvari kot tukaj. Gorlški župan prl ce^arju. — V ponedeljek dopoludne je cesar vsprejel v avdijenci goriškega župana dr. Frana Marani-ja. Elektrlka v Gorici štrajka. — V četrtek zvečer okolo 7. ure je nastala po ulicah, ki ae razsretljujejo z elektriko, hkratu tema. Ravno tako so se ugasile hkratu tudi električne avetilke v privatnih lokalih. V dela? nicah, v katerih imajo stroje katere gonijo električni motorji, so se pa ti atroji ustavili. Ž<3 dva dni popravljajo in preiskujejo na električni centrali električne priprave, a zaman. Elektrika še vedno ätrajka, in to na veliko škodo vseh onih, ki imajo različne stroje, katere goni električna moč. Do«edanje skuSnje pa kažejo, da je elektrika jako muhasta, ter da se ni preveö nanjo zanaSati. Ravnokar ob sklepu lista smo pa opazili v naši tiskarni, da elektrika spet l'unkcijonir». Občinski dom na Otlici je res lep in pripraven: eno leto obstoji žu- panstvo Dol-Otlica, pa ima že avojo kraano pisarno. In druga župan3tva, ki bo Btara in zaatarela — kakšne občinske pi8arne imajo? Kjer zasede župan svoj preatol, tja vlečejo za njini občinsko „äaro" ... Za žcleznifnrje. — Pod pokro- vitelj8tvom generalnega ravnatelja atoječe druätvo „Božično dreresce uslužbencev južne železnice na Dunaju" bode, kakor vsako leto, tudi letos večjo število sirot in otrok potrebnih u^lažbencev in de- lavcev z zitnsko obleko i. dr. obdarilo. Prosilei, to so varuhi, vdove in očetje, naj najkasneje do 5. novembra t. I. to- zadevne proänje vpoäljejo po pošti go- spodu A. Würtenbergerju, promotnemu kontrolorju južne železnice v Trstu, pri obratnem nadzorstvu. V proänjah je na- vesti: število, spol, starost inimenavseh otrok ; plača, penzija ali renta prosilca, kakor tudi onega otroka, za katerega se prosi obleka, posebej imenovati. Obdaro- vali Be bodo le otroci od 5 do 14 let stari. Proänjam glede onih otrok, za ka- tere skrbijo stariši, se bode le tedaj ugo- dilo, če ima prO8ilec razun otroka, za katerega prosi, še štiri žive in nepre- skrbljene otroke. Pri otroeih nad 14. le- tom nave3ti je njegovo opravilo, poklic. V prvi vrati pa se bode oziralo na proä- njo udov. Trst ima po letošnjern štetju z okolico vred 195.369 prebivalcev. Sprememba pri noveljniötvu ljub- ljanske brlpadc. — Dosedanji povelj- nik 56. brigade v Ljubljani, general in mnjor Viljern Wachsmann, je äel v pokoj. Na njegovo meato je imenovan polkovnik G. Seibt, poveljnik 44. peäpolka. Za poveljnika avstro - ogerske eskadre na adrijatiskem morju je itnenovnn kontreadmiral L9opold ritez J e d i n a . Vojaška vest. Neki graSki list je priobčil vest, da postane sedanji po- veljnik tretjega vojnega zbora feldcajg- majster Succovaty armadni nadzornik, ter da bo njegov naslednik nadvojvoda Leopold Salvator. Skr-vnostna ladlja. — Iz Pulja javljajo, da je bila blizo Pulja zaplenje- na noka ladija, v kateri jo bilo oaem prooblečenih mornarjev. D?a sta bila inozfimca. Govori se, da ao bili to vohani. Vsprejemi pri novem kranjskem dožulnem predsedniku. — V torek se je poklonil novemu kranjakemu dež. pred- sedniku ljubljanski župan g. Ivan Hribar z obč. avetniki. G. žapan je v svojem nagovoru izrazil pričakovanje, da bo novi g. dež. predsednik delovanje obč. sveta sodil z ono objektivno^tjo ia ne- pristranoatjo, katera mu je po sloveso, ki je priäel v Ljubljano, lastna. G. Hribar je prosil dež. predsednika podpore tudi v zadevi slovenskega vaeuöiliäöa. Dez. predaednik je v svojem odgovoru rekel, da je prinesel s seboj blagobotnost. ki ga bo pri njegovem poalovanju vodila. Od župana pričakuje, da ga bo podpiral, on pa bo vedno rad podpiral obč. avet. Giede slov. vseuciliäöa pa ni zinii dež. prodsednik v svojem odgovoru nobene be8ede. V sredo ob 10. uri je sprejel g. de- želni predsednik presy. g. knezoškofa dr. A B Jegliča z zastopniki ljubljanske duhjvščino. Prišel se mu jo predstavit stolni kapitelj, mestai župniki, zastopniki redov itd. Presvetli g. knezoäkof je na- govoril novega g. deželnega predsednika: Preblagorodni goapod deželni pred- stüdnik 1 Duhoväcina ljubljanska prihiti v avojem imenu in v imenu vse dnhoväöine ljubljanske äkostje, da se Vam, problago- rodni gospod predsednik, s spodobnim spoštovanjem pokloni. Naše spoätovanje do Vaše visoke oaebe je odkritosröno, ker izvira iz globokega prepričanja, da je tudi avetna oblast od ßoga dana Ijud- atvu v njegor časni in večni prid. Z dolžnim spoštovanjem je pa že sedaj združeno tudi prav yeliko zaupanje do Vas, ker ae nam je z visokega mesta zatrdilo, da ate mož odkrit, naravnoaten in objektiven. Prosimo Vas, da v tem duhu objektivnosti izvolite presojetati in ocenjevati naše vaestranako in na- porno delovanje v cerkvi in zunaj cerkve za cerkovno, družabno in goapodarsko organizaeijo naäega ljudstva, ki je v ve- čini slovensko, med katerim pa je tudi nekoliko Nemcev, katero vsestransko de- lovanje je nujno potrebno, da naäe ljudstvo obranimo zoper ljule navale modornih protikrščanakih, kakor nara- vnost brezbožnih struj. Upamo, da se na tem temelju razvije ona vzajemnost med državno in cerkveno oblastjo, kakor jo cerkev vedno želi in je potrebna, da se more vsestranska blaginja obema obla- 8tima izročenega Ijudfltva v resnici po- 8peäevati. V tej nadi Vas, preblagorodni gospod, presrčno pozdravljamo in smo Njegovemu apoatolskemu Veličanatru za to imenovanje iz srea hvaležni. G. deželni predsednik odgovori: Prečastiti gospodje ! Zahralim Va» naj- srcnejäe za cast, ki ste mi jo izkazali s ßvojim obiakom. Posebno me je počaatil preav. g. knezoškof, ki me je obiakal že 8am in mi je sedaj priäel predatavit preß. dnhovščino. Zagotavljam Vas, prečastiti goapodje, da born vedno akrbel, vzdrže- vati dobre in najarčnejše odnošaje med deželno vlado in preč. duhovščino. Pro- sim Boga, da izpolni to mojo nado ! Nato je g. knezoškof predstavil po- aamezne duhovnike, s katerimi se je g. dež. predsednik prijazno razgovarjal. Slednjič ao se gg. predstavili dvor- nemu svetniku grofu Chorinakemu, ki marsikateroga gospoda pozna Že od prej in sploh kaže, da so mu ljubljanske raz- mere še v dobrem spomina. Predsednlkora dežclnega sodi- šča v Celovcn je imenovan deželno- sodni nad8vetnik v Graden Alojzij Wal- ter. Nova slovonska zmaga na šta- jerskem. — V St. Lenartu v Slov. Go- ricah so tudi pri volitvi občin v okrajni zastop aijajno zmagali Slovenci. „Podporno društvo za slov. vi- Bokošolcd v Pragl" razpoäilja ravno svoje četrto letno sporoöilo, iz katerega posnemamo : Druätvo je imelo v preteklem letu 1904/5 21 ustanovnikov, 33 rednih ölanov in jako lopo ätevilo dobrotnikov in pod- pornikov, od katerih je dobilo 2705 K dohodka, Podpiranih dijakov je bilo 8 do 14, povprek 12 v mesecu, ki so sprejeli pod- pore: v gotovini 1155 80 K in 1883 obe- dov v denarni ceni 94436 K, tako da pride povprek na vsaeega podpiranega visokoäolca na meaec 1682 K. Imetek druätva obnaäa na koncu leta 226616 K, za 47123 veÖ, kakor lanskega leta. Odbor si smatra za prijetno dol- žnost V8em udom in dobrotnikom izreöi za njihovo požrtvovalnost iskreno zahvalo ter jih prosi äe nadalje podpore in na- klonjenosti. Kako nesramno pišejo nemški Ustl o slovenskih kmetüi — 0 priliki pogreba netiega slovennikega blapca v Savinski dolini zasramuje celjaka va- htarca na najpodlejäi način slovenske kmete ter piäe, da je pri alovenskem kmečkem prebivalstvu soöutje nekaj redkega, da je družabnost, medsebojna ljubezen stariäev, bratov in seater pri alovenskih kmetihjako slabo razvita Dalje pravi ta umazani list, da slovenaki kmetje s svojimi posli ne postopajo kakor s prijatelji, ampak kakor z živino, katera sp, kadar ni več za rabo, odvrže kakor izžemana limona. — Tako nesramno piäe o slovenskih kmetih nemäki Hat, ki je glasilo nemäkih in nemäkutarskih celjakih trgovcev, kateri bi morali poginiti, da jim slovenski kmet ne prinaäa svojih težko prisluženih groäev. Hrvat§kl delavec — milljonar. — Pred 20 leti ae je izaelil iz B )ke Kotorake 18 letni Lazo Gja*ovic v Ame- riko ter si pridobil v Nevadi malo zem- Ijišča, kjer pa se je zaaledila zlata ruda, da je Gjatovič dandanes milijonar. Tako je sreöa rnalokomu mila. Kniet — nčitelj. — V Trnovici v Üalmaciji nimajo äole. Tamošnji kmet Mato Drvonica pomaga svojim sooböanom, kolikor more. Ko pride zvečer s polja, zbere otroko okoli aebe in jih uči pisati in čitati. Tako je naučil brati in pisati že 60 oaeb. Vaako leto ima 25—35 otrok v svoji „äoh". Kaznjenec zaprl sodnika. — Pri okrajnem sodiäcu v Tešinu so imeli za- prtega zloglasnega tatu Vendelina Ilin- keta. Nedavno ga je zaslišaval sodnik v svoji pi8arni. Ko bi bil moral kaznjenec podpisati zapisnik, skoöil je hipoma po koncu, planil akozi vrata, jih od zu- naj zaklenil ter stekel po stopnicah na prosto. Sodnik in oba pisarja so bili tako preseneöeni, da so äele čez nekaj časa zaöeli razbijati ni vrata, kar pa je zopet dolgo trajalo, preden so jih s hodnika sliäali. Med tem časom je seveda kaznjenec že bil daleč iz mesta. Blagajnik na begu. — Ravnatelj- stvo severne železnice razpisuje 1000 K nagrade onemu, ki prime iz Moravske Bele cerkve pobeglega železnizkega bla- gajnika Sahaneka, ki je dasravdiral 23.000 K in pobegnil. — Ravnateljatvo dä tudi 10 odatotkov od one vsote, ki se äe bode dobila pri njem. Otroka odnesel orel. — Pri Cour- mayeurju pri G«nsu je velik orel napadol kmetico, ki je imela v naročju avojega otroka. Orel je kmetici iztrgal otroka in ga odneael. 75 mož je älo iskat otrokm in orla, a niso nič naäli. Žrtev motorja. — 2000 K vredni konj trzaäkega kavarnarja Ceaaron se je v nedeljo ustražil nekega motorja električne ceste železnice, in posestnik njegov ni mogel preprečiti, da bi ne zadel motor v konja a tako moöjo, da je konj čez par ur poginil. SrbskI rodoljub. — V aamostanu Žitomišljiču je nedavno tega umrl pra- voalavni duhovnik P. Nikolajevič, ki je vse svoje premoženje v znesku 2.000 goldinarjev daroval srbskemu kulturne- mu druätvu „Proavjeta" v Sarajevu. Avstrljska vojaška ataSeja na rusko-japonskem bojlšču, podpolkov- nik pl. čičeric in stotnik Szepticki sta dobila visoke ruake rede. Po nedolžnem obešen. — V Da- koti (Amerika) ae je obesil nedavno Nemec Harzig. Naäli ao ga obeäenega na nekem drevesu, na prsih pa je imel pritrjen liatek, na katerem je bilo zapi- sano priznnnje, da je pred 30 leti v Ohiju umoril rojakinjo Grombachen. Takrat je bil obsojen radi tega umora neki V. Sterling, ki ao ga tudi obeaili, daai je äe pod vialicami zatrjeval. da je nedolžen. Obeäenec je imel v dokaz, da je res on izvräil zločin, okoli vratu privezan kos pajčolana, a katerim je pred 30 leti zadavil deklico. Po justifi- kaeiji nedolžnega Sterlinga je morilec Harzig zbežal v Kolorado ter se oženil. Slučajno so aetja kmalo za njim priselili tudi nekateri ljudje iz Ohija. Harzig je mialil, da bo mu na aledi, valed Cesar je zbežal v Dakoto, kjer ga je lastna vest nepreatano preganjala, da Be je umikal ljudem, dokler se ni konečno obesil. Elektrl^no zvonenje po cerkvah. — Tehnik Fucker je iznaäel način, po katerem se bo lahko zvonilo po cerkvah elektriönim potom. Naöin je popolnoma priproat. Flücker je dobil že patent za svojo iznajdbo. Berolln brez perila. — V Beroli- nu ao začele ätrajkati v sredo vse pe- rice in likarice in izdelovateljice peri- la. Vseh štrajkujočih je nad 12.000. Nad pol milijoua kron earine plača hči ameriškega predsednika Ro- osevelta od spomenikov in daril, ki jih prineae s seboj a svojega potovanja po Vzhodnji Aziji. Predsednik sam je odre- dil, da plača njegova hči enako carino kot drugi državljani. Rojahi! hupujte narodni holeh „Solshega Doma". [ Zakvala. Podpisani se zahvalju- Jem o priliki mojega od- hodu po večletnem biva- nju kot trgovec v Krminu vsetn svojim cenj. odje- inalcem, posebno pa preč. dnhovščini inposestnikom iz Brd aa mnogobrojno odjemanje in podpiranje. V ta namen rarujem „SI. Dotnn lo K. Ivan Doinicelj, trgovec. Krmin, 21. okt. iqo5> Št. 577. Razglas. Iz semkaj došlih spisov potrjujo podpisano župau- stvo, da je kazensko posto- panje proti g. Janezu Skrt, bivsemu akordantu v Avcah v sinislu § 412 kaz. prav. r. popolnonm ustavljeno. Županstvo v Avčah, 18. oktobra 1905. Cvetrežnik, žopan. Na prodaj •«§) je v Vol. Vrtojbi ležeča " hiša štev. 3, z zraven stoječim vrtom in brajdo. Oglasiti se je pri Jakopu Gorkič, (po domače Lnkčev). Tržne cene. Za 100 kg. Kava Ceylon . . . K294— do 300 — „ Portorico . . „ 260 — „ 280 — „ Santos . . . „ 210— „ 230 — Slakdor.....„ 76— „ 80 — Otrol-i ilrbele . . „ 12— „ 14 — .Jrobne . . „ 12— „ 13 — Pelrolij v Kodu . . „ 42— „ 43 — „ zaboju . „ 13*— „ 13 60 M o k a ogerska : St. 0 K 29 80 St. 1 K 28 60 St. 2 K 27 40. „ 3 „ 2620, „ 4 „ 2540, „ 5 „ 23.80 St. fi K 2240. flnton Ivanov Pečenho Gorica priporoöa svojo veliko zalogo pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogr'adov; plzenjskega plva >prazdroj« iz sloveČe česke >Moščanske pi- vovarrie«, in domačega žganja I. vrste v stcklenicah, kojega pristnost se jamöi. Zaloga ledu katerega se oddaja le na debolo po 50 kg naproj Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske državo v sodih od B6 1 naprcj. Cene zmerne. Postrežba poš- tena in točna. m m m m m m ^ ˇ ˇ ˇ ˇ ˇ ~w ^ ^\r ^ *w Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorki ulica Vetturini St. 3 L likk} župnik v St. J -r- i ) nfju na Krunj- ; -'kern, spričuie, du ' io nlabr» in m»lo- * krvnim % najbojj- ^ šim uspohom pri- • (^l_^uriJ_^d due 4. oktobra 1905 St. 2101 razpisujc podpisano sluzbo orgauista pri farui eerkvi sv. Juri j a in pri po- (Iruznieah. Placa po dogo- voru in zmožnosti. Razen tega dobi zmožen organist scasonia tudi kaki postran- ski zaslužek. Službo se lahko takoj nastopi. — Ponudbe na podpisano županstvo, ki daje tudi vsa potrebna po- jasnila. Županstvo Komen, 13. oktobra 1905. J. Švara, Župan. 5bnnn in Se veS se nrUII lahko /iislu/i. Tvrdka za domače delo s pletalnimi stroji išče osebe obojega spola s pletanjem na naših strojih. Priprosto in I Intro domače delo za celo I leto. — Posebne izobrazbe ' ni treba. Oddaljenost ne ^^^¦^ m škodi; delo da tvrdka. Tvpdha za domače delo s pletalnimi stroji Tfios. H. Whittich S Com. PRAGA Peter8ko predmestje 7—433 Trst Via Campanile 13-433. ^ mizar in ** lesni trgovec v Poflttori, na vojln novega železBištep mosta (na cesti, ki peljeproti GradiSki) ter podružnica za Soštim mostom pri Pevmi Trguje tudi z opeko, ima ve- liko zalopo vsakovrHtuega trde- ga in mekhega lesa donuičega in tujega, veliko zalogo pohišt- va, vinnkih poHod. Ktiskalnic itd. 1 KMl krojaški mojster in trgovec v Gorici tf'kalisct* Jos. Verdi 6tov 33 in ti kališč«> Fr. Josipa ätev. 35 izdelujc vsakovrstne obleke PD najnovejem kro- juinpo željipsp. naročnitov. V zalogi irna rav- nokar dospplo svo žp avatrijnko in an «ležko razno fino blago za Jesensho in zimsho dübo. Zaloga izgotovljenih oblck, s\ikenj ild. itd. Anton Kustrin, trgovec v Gorici Gosposka ülica st. 25 priporoča častiti duhovščini In slav- nemu občinstvu v inestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korlii, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Vecx vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/* kila in od onega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Jocli- inann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. ¦> Sudovitost! 325 kosov za 2 gld. 10 kr. Krasna ura z lepo verižico, točna, z 2-lotnim jamstvom; izborna latorna Ma- fiica s 25 krasniini slikami, zelo zabav- na; 1 clcganLna zaponka najnovojši fa- s;on, 1 lepa kravatna i^la s siinili-bri- lantom, 1 prekrasni koljer iz orijental- skili biserov, najinodernojši nakit za dame s pat. zaklepoin, 1 krasna usnjata (Jenarnica, 1 elegantftn ustnik za sniodke z janterjoni, 1 garnitura najfiiiejSili Uöblo zlatih gumbov s pat. zaklopom za srajcc in /apnstnike, 1 žepni nož iz ni- klja, krasno toalotno oglodalo, bolg. st(>- klo v zaklopnici, 20 reči za pisalno po- trcbšoinc in 2ÖÜ kosov raznili reči za doinačo rabo. 325 kosov z uro, kal^ra . jo sama toliko vrcdna, se dobi proti poštneniu povzetju za 2 gld. 10 kr. od , zaloge S. Kohane, Krakovo št. 16. I Za neprisloj(MH) so denar vrne. \rc)iko \V polivalnih pisem. A „Goriško vinarsko društvo v Gorici" reg-istrovana zadrug-a z om'jenim jamstvom ima v svojih bogatih. zalogah in prodaja jaiamiaxljaiaia nopavnain- ppistnavina- iz Brd, Vipavskrga in s Krasa. Razpošilja na vse kraje od 56 litrov daljf*. üzorci vina pošiljajo se na zihtevo. uene so zmrne, postrežba točna in realna. Sedež društva je v Gorici, ulica Barzell ni štev. 22. Centrnlna posojilnica PBgistpoQana zadruga 0 Gopici, ulica Vetturini biš. štev. 9. Posojuje Bvojim člunom od 1. aprila 1905 dalje : na menico po 5'|20|ü, na vknjižbo pa po 5°|0 z ^0},) npravnegu priapevka za vsaeega pol leta. Obrestna mera za branilne rloge ostnne neapremenjena. r Vydrova tovarna hranil, Praga VIII- izdoluje in priporoča: Vydrovo žitno kavo. Juhni pndatek znamka „VyJra'V Juhne kon«ierve (?rahove, |pčne, gobov* inriževe). Ob'^ti^pccijaliU-tn: „Desert d6Ucatkl in masloniobluti). Šuineči lirnonadni bomboni „Ambo". Dišava za pecivo „Buhtin". NAPKAV1TEPOSKUS! Kolekcija vseh teh izdelkov 3 K 20 v in poätnina. „Harodna Tishorna" vsa v tiskarsko stro- ko spadajoča dela in sicer lično in točno. ]. [pistofoletti lekarnar v Gorici na Travniku, tpshino štohfi- žbvo jetrno olii Sredstvo proti l prsni bolßzni In * telesni slabosti f Steklenici tega oljanravno rmone barve K 140, bole K 2- ) Trskino železnato jetrno olje Raba legn olja je sosobno priporoti- I Ijiva otrokom in dečkoni, ki so norvozni in iK'žiu> naravi. Trskino jetrno olje z žel. jodecem. Ö tem oljem ozdravijo v kratkom času in z gotovostjo vso kostno bolezni, žlozni otoki, golše, inalokrvnost itd. itd. Cena eni steklenici je 1 K 4U vln. Opomba. Olje, katerega naročam direktno i/. Norvegijc, pro- iäöe se vedno v inojein k