obvestila Trenutki, ki odidejo v večnost Se nekaj dni nas loči rxl dneva mrtvih oziroma praznika vseh svetih. To je verjetno res dan v letu, ko najbolj intenzivno razmišljamo o smrti in o umrlih, ki smo jih poznali. Življenja ljudi tečejo in se iztekajo po poteh, ki so nam dostikrat nerazumljive. Včasih se nam zdi, da se je zemeljsko Življenje nekoga resnično izteklo, največkrat pa na.S um in naše srce ne moreta razumeti, zakaj se neko Življenje konča na sredi ali pa celo na začetku svoje poti. Toda vsak, prav vsak človek pusti na tem svetu svojo sled in zapuščino. Pisatelji pustijo prihodnjim rodovom svoja književna dela, pesniki pesmi, arhitekti cele zgradbe, slikarji slike ... Večina ljudi pa kljub vsemu pusti tu le spomin na svoje Življenje. Vsi trenutki, vsa na.Sa dejanja nekje ostanejo in po njih se nas ljudje spominjajo. Običajno je res tako, da o preminulih počasi izginejo slabi spomini in ostanejo le lepi. Bolj smo v tem Življenju "človeški", več lepih spominov pustimo za seboj. Nekoč sem brala knjigo (katere naslov niti avtorja se v tem trenutku ne morem spomniti), v kateri je govora o umirajočem profesorju, ki si Zeli nekaj lepega slišati o sebi, zatf) "organizira" svoj lastni pogreb. Ob tej priložnosti mu vsi prisotni povedo, kaj bi si mislili in povedali o njem, če bi umrl. To mu je dalo toliko novih moči za Življenje, da je skorajda ozdravel! Prijazne in iskrene človeške besede ter topla dejanja lahko delajo čudeže. Zavedajmo se tega in se posvetimo soljudem zdaj - dokler smo Se skupaj na tem svetu! ^» Urednica Rok za oddajo člankov za naslednjo številko Rokovnjača, ki izide 24. novembra, je 10. november. DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE LUKOVICA Vas v času jesenskih počitnic vabi na delavnice "ADVENTNl VENČKI", ki bodo v četrtek, 3. 11. 2005, ob 10. uri v kulturnem domu Antona Martina Slomška v Šentvidu. Pri delu bomo uporabljali naravne materiale (storžke, smrekove vejice, mah...). Nekaj smo jih že nabrali, pričakujemo, da jih boste prinesli tudi vi. Osnovni obodi iz slame oziroma testo za venčke so pripravljeni. Vabimo vas, da z nami preživite nekaj prijetnih uric. DPM Lukovica VABILO Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS, 5t. 110/02, 8/03) Občina Lukovica kot pripravljavec sklicuje PROSTORSKO KONFERENCO ki bo v torek, 8. novembra 2005, ob 9 00 uri, v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici, Lukovica pri Domžalah 46, 1225 Lukovica Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave Prostorskega reda občine Lukovica. Namen prostorske konference je pridobitev priporočil, usmeritev, predlogov in legitimnih interesov gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti v zvezi s pripravo Prostorskega reda občine Lukovica. Za občane oz. zainteresirane posameznike bo predlog Prostorskega reda občine Lukovica javno razgrnjen in javno obravnavan v postopku priprave in sprejemanja, ko bodo lahko podali svoje pripombe in predloge. Vljudno vabljeni! A OBČINSKA UPKAVA OBČINE LUKOVICA Na podlagi predloga Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj je potrebna sanacija, in sicer temeljito izpiranje omrežja in po potrebi Se dezinfekcija, Potem lahko pride do ponovnega odvzema vzorcev za bakteriološko preiskavo. S ponovnim vzorčenjem pa lahko potrdi uspešnost sanacije. Za vse nadaljnje ukrepe in preglede ste opozorjeni in ste dolžni, da jih storite, saj je zdravje na prvem mestu. Predlagani ukrepi veljajo za vse občane, ki uporabljajo vodo na omenjenih vodovodih! Vse dodatne informacije si lahko preberete na internelni strani: http://www.ivz.si/ivz/novica.php?ivz_id-65 ali pri pooblaščenih zavodih: Zavod za zdravstveno varstvo Kranj in Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana. V vseh večjih vodovodih v občini Lukovica pa pregleduje ustreznost pitne vode v skladu z zakonodajo po programu, za katerega so zadolženi odgovorne osebe. Največji sistem vodovoda v na.Si olx*ini je sistem vodovoda Črni gral>en za katerega skrbi in ga vzdržuje Prodnik d. o. o. iz Domžal. ^ Zupan Občine Lukovica Matej Kotnik napi MMUH um* MiHRui: KGZS - Zavod Ljubljana Kmetijska svetovalna služba Lukovica 43 e-pošta: kss.lukovicaulj.kgzs.si tel.: 01/72-35-116 • Vsi, ki Se niste uredili GERKov (grafične enote ralx' kmetijskih zemljišč) se morate nujno odzvali vabilu, ki ga boste prejeli do konca novembra objavljen na oglasni deski KSS ali v naslednji Številki Rokovnjača. Vsi, ki izobraŽevanja za letošnje leto Se niste opravili, lxxlitc na lo pozorni. • Veterinarska uprava RS bo organizirala Tečaj za zaščito živali pri prevozu" na Igu. Datum lx> dolcx'vn glede na Število prijavljenih. Zainteresirani se lahko prijavile pri gos|X' Koprivec (VIIRS) na telefon 300-Lili • POZOR! Za vse, ki ste konec lanskega leta vlagali za investicijska sredstva za izgradnjo gnojišč in gnojnih jam morate z. investicijo zaključiti čim preje. Najkasneje v enem letu cxl vložitve vašega zahtevka (K-obrazec) morate o zaključku investicije obvestiti Agencijo za kmetijske trge in razvoj pcdeželia, Prepozno poslane obrazce agencija ne bo upoštevala, vi pa ne boste dobili obljubljenih nepovratnih sredstev. Obrazcev o zaključku dobite v KSS, kjer vam ga izpolnimo in naredimo nov izračun vseh kapacitet za živinska gnojila. • Jeseni, po spravilu pridelkov, je tudi čas pobiranja vzorcev zemlje iz posameznih enot nilie kmetijskih zemljišč. Vse kmetije morajo imeti analizo vsaj enega vzorca iz travnikov in enega iz. njivskih povrSin. Vsi, ki ste v SKOP pa v petih Mih iz vseh enot rabe Vzorce zemlje lahko odnesete sami v ustrezni lalioralorij ali pa vam ga proti plačilu odnesem jaz. Vzorce mi lahko prinesete v času uradnih ur. ob četrtkih pa jih lx>m cxlpcljala v Kmetijski institut Slovenije. /o Kmetijska svetovalka: Pavla Pirnal PROSTOVOLJNO DELO Ali vas zanima ... • pomoč otroku ali mladostniku, • drugačno preživljanje proslega časa, • pridobivanje novih znanj in izkušenj, • prostovoljno delo? Če ste odgovorili pritrdilno, vas projekt z. večletnimi izkušnjami Učenje za Življenje vabi, da se pridružite skupini prostovoljk in prostovoljcev. Za več informacij in prijave se lahko obrnete na: Učenje za življenje, Center za socialno delo Domžale, Ljubljanska 70, 1230 Domžale, 031 860 315 - Tamara, ucenje.za.zivljenje@gmail.com obvestila ObOna Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica na | podlagi doktfil Zakona ojavnih financah (Ur.l. RS, St. \ 79/99), Olloku 0 proračunu Občine Lukovica za leto : 2004 (ur. vcstnik Občine Lukovica St. 03/04) ter \ Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za ■ ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Olx*ini : Lukovica (Ur. vestnik Oltfine Lukovica St. 4/02) \ objavlja Javni razpis za subvencioniranje ekološke kontrole v Občini Lukovica v letu 2005 1. RAZPISANA SREDSTVA V proračunu Obdm Lukovica za leto 2005 so v : Okviru postavke "()421()2-Sofinanciranje bio- j ekološkega kmetijstva", ki je planirana v visini j 450.000,00 SIT, zagotovljena sredstva za subvencioniranje ekološke kontrole v Občini Lukovica za leto 2005. 2. PREDMET JAVNEGA POZIVA: Predmet javnega poziva je subvencioniranje ekološke in integrirane kontrole v OlxSni Lukovica v letu 2005. Namen |x>d|x>rc je okolju prijaznejša tehnologija pridelave kmetijskih proizvodov in s tem v zvezi izboljšanje kvalitete kmetijskih proizv(xlov ter varovanja okolja v smislu trajnostnega razvoja. 3. UPRAVIČENO! Upravičenci so kmetje s stalnim bivališčem v Oltfini lukovica. Lokacija zemljišč, kjer se izvaja kontrola ekološkega oz. integriranega kmetovanja, mora bili na območju občine Lukovica. 4. POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV IN POTREBNA IM)KUMENTACIJA: • Dokazilo o vključitvi kmetije v kontrolo (certifikat ekološke oz. integrirani' pridelave za leto 2(X)5). • Račun <>z, potrdilo o vplačilu stroškov kontrole ekološke oz. integrirane pridelave v tekočem letu. • Mnenje pristojne svetovalne sluzlx\ • Kopija obrazcev "A", "C" in "D" zbirni' vloge za neposredna plačila v letu 2(X)5 5. VlSlNASUBVENCUE Visina subvencije znaša do 100 % upravičenih stroškov plačila kontrole glede na višino Zagotovljenih sredstev. Upravičeni stroški so listi stroški kontrole, za katere niso bila pridobljena sredstva i/ drugih vin »v 6. OBRAVNAVANJE VIOG Prispele vloge lx> obravnavala Komisija za kmetijstvo, H bo s sklepom odloČila o posamezni vlogi. Prepozno prejele vloge lxxlo zavržene, neutemeljene pa zavrnjene. Vlagatelji nepopolnih vlog lxxJo pisno Pozvani, da jih dopolnijo v roku petih dni od prejema POZiva. Nepopolna vloga, ki je vlagatelj v navedenem «>ku ne bo dopobd, se zavrže. 7. NAČIN IN ROK ZA DOSTAVO VLOGl kok za dostavo vlog je do vključno 11. 11. 2005. Prosilci svoje vloge oddajo v tajništvu Oličine Uikovica ali pa jih pošljejo priporočeno po poŠti na naslov: ()|xSna Lukovica, Komisija za kmetijstvo-KKO, Lukovica 46, 1225 Lukovica. Vloge, ki ne lxxJo pravočasno dostavljene, .si' ni' l*xlo obravnavale in se brelo s sklepom zavrgle. /» ObCbn Lukovica Matej Kolnik. I r. Zupan OBVESTILO OBČANOM O UPORABI PITNE VODE .. .._______i,. _ J_i_____:„ J„ :~ Na pixllagi Pravilnika o pitni vixli (Ur.list RS 5t. 19/2004 in St.35/2004) je Zavune an ne kot Števila zanesljivo dokazuje, da je bila voda fekalno onesnažena. Pekalno onesnaženje pitne vode ogroža zdravje ljudi. Brez ustrezen priprave vode taka voda ni primerna za uporabo kot pitna vixla. Zato je potrebno prekuhavanje pitne vixle pri uporabi za pitje, kuhanje in pripravo hrane. Glej navodilo spodaj. Kollormne bakterije Skupina različnih bakterij, ki jih najdemo ne samo v blatu, ampak tudi v okolju. Prisotnost kaze na onesnaževanje z večjimi količinami organskih ali anorganiskih snovi iz okolja, neustreznosti priprave vode, onesnaževanje po pripravi vode, poškodbe ali napake v omrežju. Število kolonij - bakterij pri 22 "C To so bakterije, ki so lahko v vodi prisotne normalna flora. Vsako nenadno povečanje Ste bakterij je lahko zgodnji pokazatelj motenj kjerkoli v celotnem sistemu za oskrbo s pitno vodo. Te bakterije nimajo velikega zdravstvenega pomena in ne predstavljajo tveganja za zdravje. število kolonij - bakterij pri .17 °C To so bakterije, ki so lahko v vodi prisotne kol normalna flora, pomaga pa nam tudi pri ixeni, ali bi lahko Slo za bakterije tekalnega porekla. Presežena mejna vrednost Števila teh bakterij je zgodnji pokazatelj motenj kjerkoli v sistemu za oskrlx> s pitno vodo in je izhodišče za oceno stanja sistema. Te bakterije nimajo velikega zdravstvenega pomena in ne predstavljajo tveganja za zdravje, saj gre za bakterije nelekalnega izvora. Navodila o prekuhavanju vode Potem ko voda zavre, običajno zadostuje, da burno vre Se 1 minuto. Ker se pogoji delovanja na klic t-spreminjajo z naraščajočo nadmorsko visino, je najbolje vretje podaljšati. Zaradi večje varnosti priporočamo, naj vixla vre tri minute. Zaradi možnosti naknadnega onesnaževanja prekuhane vode je najbolje, da ostane v isti posodi, v kateri smo jo prekuhali. Hranimo jo v hladilniku v čisti in pokriti posodi. Tako pripravljeno vodo lahko za pitje uporabljamo 24 ur. izjemoma do 4H ur. Ker je prekuhana voda lahko manj prijetnega okusa, za pitje priporočamo pripravo čaja oz.dnigih napitkov, lahko pa jo zaužijemo v obliki juhe ali kakšne druge jedi. Vendar pa prekuhavanje vode ni dolgoročni ukrep za olivladovanje okužb z. vodo, ker terja ravnanje od uporabnika, ki pa se v večini primerov taksnega ukrepa ne uporablja. OBVESTILO Občinska uprava Občine Lukovica obvešča, da lx> v mesecu novembru 2005 potekala obnova grobišča padlih v dnigi svelovni vojni na pokopališču v Šentvidu pri Lukovici. Sanacijska dela. ki jih lxista izvedla kamnosek Marjan Kotnik s Prevoj pri Šentvidu in Režijski obrat Občine Lukovica, lxxlo vključevala odslranilev in odvoz starih nagrobnikov, izkop in pripravo pasovnega temelja, montažo novih podstavkov z marmornimi ploščami ler obnovo grobnih okvirjev. Prostor, kjer bodo potekala navedena dela. Ix> poscliej označen, zalo prosimo, da se v času del vanj ne vstopa. /» Občinska uprava Občine Lukovica Iščemo avtomehanika ali avtoelektričarja. Prošnjo pošljite na naslov: IQ LIGHTS d.o.o., Sp. Prapreče 8, 1225 Lukovica. iz naših krajev in župnij Cerkveni pevci v Salzburgu Tradicionalen izlet za pevce brdsko-zlatopoljske fare, ki ga vsako leto jeseni organizira župnik Andrej Svete, je bil letos usmerjen v znamenito avstrijsko mesto Salzburg, v režiji agencije Appia iz Ljubljane. Samo mesto Salzburg z. okolico je polno znamenitosti, od katerim smo si ogledali le nekatere. Tako smo videli stare trge in trgovske ulice, dvorec Mirabell, Mozartovo rojstno hišo s trgom in veličastno stolnico. V benediktinskem samostanu sv. Petra smo imeli mašo. V popoldanskem času smo si ogledali še salzburško trdnjavo, ki je po površini največji grad v Avstriji. Prijeten izlet je bil popestren še z mnogimi zgodovinskimi informacijami. Znano je namreč, da so prihajali prvi misijonarji prav iz tega mesta in pokrisljanjcvali takratno Karantanijo, tako da se je ohranilo krščanstvo tudi v naših krajih vse do danes. Na Žitni ulici Mozartov trg Su Kamilo Domitrovič Lukov sejem Slovenska sejemska tradicija se je ohranila tudi v naši občini z dvema osrednjima sejmoma, spomladanskim Peregrinovim in jesenskim bukovim sejmom. Medtem ko nas je na lanskem Lukovem sejmu DomaČi medtiarski izdelki močil dež, se letos megla kar ni hotela dvigniti in sonce se je na osrednjo lukoviško ulico posijalo že krepko čez opoldne Kljub vsemu pa vreme ni opravičilo, da je vsaj polovica stojnic samevala in tudi obiskovalce smo zelo pogrešali. Pa kljub vsemu, tisti, ki so na sejem prišli so si lahko ogledali in kupili marsikaj, pa tudi srečanj starih znance ni manjkalo. Zdi se, da obiskovalci tovrstnih prireditev vedno bolj cenijo in iščejo predstavitve in izdelke, ki so neposredno povezani z okoljem in ljudmi, kjer prireditev poteka. Tako smo tudi letos največ ljudi opazili ob stojnicah z domačimi medičarskimi izdelki, klobasami (se je že približal čas kolin!), poskusili smo mlado vino, in domače pivo, kupiti je bilo moč rože, saj smo že na pragu vseh svetih, in še nekaj stojnic je bilo zasedenih z izdelki, ki potujejo od sejma do sejma; posebej pa so pozornost pritegnile članice Društva podeželskih žena, Domače dobroti DPZ ki so svoje kuharske mojstrovine ponujale na stojnici in v kulturnem dom, kjer nas je na odru pozdravil tudi prijeten aranžma buč.. Dobrodošla popestritev letošnjega sejma pa je bil tudi domači umetnik Janez Jarc-?.an, ki je z dletom kar oblikoval kos lesa, hkrati pa na ogled postavil še nekaj najnovejših izdelkov. «b Marta Keržart DVAJSETI TEK ZA KROF Prvo oktobrsko nedeljo je praznovalo Športno društvo Krašnja in z njimi vsi ljubitelji teka, pohodništva in dobrega petja. Društvo je na ta dan JT^M organiziralo jubilejni R-**J*I" dvajseti "Tek za krof". Ob tako velikem dogodku i.?y| . t . v, člani SI) Krašnja s * S K pomočjo AK Domžale in številnih sponzorjev pripravili štiri dni prijetnega Na startu druženja z ultra maraton- cem Dušanom Mravljetom in priznanimi pevci slovenske zabavne glasbe. Dušan je v štirih dneh po trasi Teka za krof pretekel 155 km. Nista ga ovirala niti močno četrtkovo deževje in hudourniki, ki se jim je moral med tekom izogibati, niti mraz, v petek in soboto. Vsak dan mu je ostalo zadosti moči, da se je s številnimi obiskovalci Bara "Pod lipo" poveselil ob zvokih prijetnih melodij. Prvi in drugi večer so na račun prišli moški, saj sta tako Nuša Derenda kot Alenka Godec uprizorili pravi glasbeni speklakel in vsem ponovno dokazali, da sta pravi mojstrici glasbe. Sobotni večer je popestril Stane Vidmar. Zapel je nekaj svojih uspešnic in marsikatero žensko oko se je orosilo. Tako kot prejšnja dva večera, je druženje trajalo pozno v noč. V nedeljo zjutraj se je na dvanajsti "Pohod za krof podalo kar 120 pohodnikov različnih generacij z vseh koncev Slovenije. Med ogrevanjem tekačev je za prijetno vzdušje tekmovalcev in številnih gledalcev, kljub prvimi dežnimi kapljami, poskrl)ela Godba Lukovica. Ob enajsti uri je strel iz pištole označil start 69 tekačev in tekačic, starih od 6 do 77 let. Deklice in dečki so tekli na 2 km. V močnem nalivu je od dečkov v cilj prvi pritekel Primož Pančur, KTG Papež (7:41). Najhitrejša deklica pa je bila Eva Aljančič, AK Domžale (8:26). Na daljši 8,5 km dolgi progi je po 34 minutah in 12 sekundah v cilj pritekel najhitrejši odrasli udeleženec teka Zdravko Volkar, Zarja elektronika. Absolutna zmagovalka med ženskami je bila s časom 45:41 Nataša Aljančič, AK Domžale, Najstarejša udeleženca teka sta bila 77 letna I lelena Zigon, Tekaški forum in 73 letni Slavko Šalamun z. Vrhnike. Najštevilčnejša .ekipa je bila AK Domžale. 'Pekači so po prihodu v cilj prejeli Spominsko majico in se posladkali s "trojanskimi krofi". Vsi, ki so SC tega teka udeležili, so bili zmagovalci, saj sodi med najtežje v Sloveniji. Tek je zaključila skupina tekačev na čelu z Dušanom Mravljetom, ki je tako pretekel napovedanih dvajset krogov v štirih dneh. Predsednik Šl) Krašnja Marjan Štntkelj je na koncu vsem najboljšim podelil pokale in medalje z. željo, da se prihodnje leto ponovno snidejo. sedje in sokrajani se med seboj, čeprav gre za vas, vse bolj oddaljujejo in prav tak dogodek je ZatO več kol dobrodošel let spoštovanja vreden. /;i Leon Andrcjka Praznovanje 1. obletnice društva Dež in blato nas nista premagala! V soboto, 17. 9. 2005, smo praznovali I. obletnico društva. Kljub dežju in blatu se je praznovanja udeležilo bilo preko loo udeležencev pa se dva vrteča se pujsa. Zaradi slabega vremena smo morali opustiti tekmovanje v metanju podkev. Izpeljali ga bomo verjetno na kostanjevem pikniku. Na srečo pa dež ostalega programa, govorom začel društva. Sledil je nt preprečil ki ga je t predsednik naslop zelo Žalosten pogled na prizorilte piknika (Fotografija: Barbara Konlnik) uglašenega ansambla "Čcle.šnkova banda", ki nam je zaigral nekaj skladb. Izbrali smo mis in mistra Čelešnka za leto 2005. Laskavi naslov sta prejela brhka Slavica Dimic (prva spremljevalka je postala Tanja Urankar, mesto druge spremljevalke pa sta si delili Saša Mežnaršič in Llrška Z.ordani) in postavni Tomaž Gerbec f prvi spremljevalec je |">ostal Marjan Kancilja, drugi pa Rok Barlič). Naše čedne navijačice so se nam predstavile z novimi dresi in novimi koreografijami. Vsesplošno rajanje in popivanje je trajalo do jutranjih ur, Proti jutru smo ugotovili, da smo z. vremenom imeli srečo. Če bi sijalo sonce, bi nam pivo pošlo že v večernih urah, t* Aleš Skofic Mis ČeleSnka 200') in njene spremljevalke (Fotografija: AleS Podbellek) _ HJ mladi Novo šolsko leto na Srednji šoli Domžale Srednja šola v Domžalah deluje že s polno paro, počasi se končuje prvo konferenčno obdobje. V šolskem letu 2005/06 obiskuje šolo 860 dijakov, v 31 oddelkih. Znano je, da je šola kot zavod razdeljena na dve enoti: gimnazijo in poklicno strokovno šolo s kovinarskim in trgovskim programom. Učiteljski zbor sestavlja okrog 75 učiteljev in profesorjev, ki poučujejo v obeh enotah. Letos je bil vpis na domžalsko gimnazijo prvič omejen tako, da je bilo odklonjenih 25 učencev, predvsem s slabšim osnovnošolskim učnim uspehom.Spomladi bodo v Domžalah pozdravili prve maturante, kajti minevajo 4 leta, odkar je bila na srednji šoli vpeljana gimnazija. Na poklicni strokovni šoli, kjer na kovinarskih oddelkih poučujejo strojne mehanike, strojne instalaterje, in avtomehanik, e je bil vpis zadovoljiv, prav tako tudi v trgovskih oddelkih. V zadnjem času opažamo rahlo povečanje zanimanja za omenjene poklice. Na domžalski srednji šoli pouk poteka samo dopoldan, enoizmensko v vseh oddelkih, kar je zelo ugodno, ker so dijaki v večini vozači iz bližnje in daljne okolice. Glede prehrane v šoli Se vedno delijo usodo s prenekaleto srednjo šolo v državi, saj nimajo urejene šolske kuhinje, pa tudi o lastni telovadnici se že dolgo pogovarjajo. Oba problema za silo rešujejo z obšolskimi kioski z malico, za telovadnico pa se uporablja v dogovoru z. ministrstvom teniška dvorana v Športnem parku. Iz lukoviške občine obiskuje domžalsko srednjo šolo kar precej dijakov v različnih oddelkih; od gimnazije do poklicnih programov. Ta srednja šola jim je namreč najbližja, pa tudi avtobusne zveze so dobre. Sicer se vsi učitelji in profesorji trudijo, da bi dijakom dali kar največ znanja in tudi vzgoje, Utrip na Soli ki jo tako zelo potrebujejo. Za vse to je potrebno polno sodelovanje staršev, šole in dijakov, kar jim na Srednji šoli Domžale kar dobro uspeva. A Kamilo Domitrovič KOSTANJ PARTV 2005 KDAJ? V nedeljo, 30. oktobra 2005, od 18. ure dalje KJE? Pred Študentskim klubom Domžale KAJ? Pekli bomo kostanj, kuhali vino in uživali ob zvokih skupine Mi Lamiglia ZAKAJ? Ker je Kostanj partv tradicija, ki je ne gre zamuditi! HALO, ZVEČER GREMO VEN! Dobiš telefonski klic, ki te vabi zvečer ven. Največja groza! Kaj naj oblečem?! Kaj naj obujem?! Do takrat so šc: štiri ure. Ampak ali bom imela dovolj časa, da se slušinim. oblečem, sfriziram?! Najprej se zasidram pred omaro in izpustim tisti znani stavek:"Pa saj nimam nič obleči!" Bog ne daj, da ta stavek sliši kakšen predstavnik moške vrste. |a, mo|a omara res poka po šivih, pa ni majhna, toda v njej ni nikoli nič primernega. Kaj morem, če so mi reči niso več všeč, ko jih prinesem iz trgovine. Čez. pol ure izgleda moja soba kot pralnica, cunja na cunjo, a jaz še vedno ne vem, kaj naj oblečem. Zato se raje odpravim v kopalnico, mogoče bom se bom kasneje laZje odločila. To je lažji del posla. Potem pride na vrsto dilema, kaj z lasmi, kakšen make-up naj imam. Bolj decenlen, bolj divji? Dilema na dilemo. Ko se končno odloČim, kaj bom oblekla, nastane druga težava - kaj s torbico, kaj S čevlji, kaj z nakitom.., Obupna situacija. Ni potrebno posebej pojasnjevati, da je predstavnik moške vrste oblečen, obut in "reacly to go" že na točki, ko se pri meni pojavi problem s frizuro in zdaj nervozno čaka med vrati kopalnice in pritiska v Ze tako stresni Situaciji. Pogleda me in dvigne palec navzgor. Vendar to lahko pomeni dvoje Ali izgledam odlično ali pa se je že vsega naveličal in me Zeli spravili stran od ogledala, pa kakršna koli Ze sem. Končno prispeva na "približen" kraj srečanja, kajti danes se nihče ne zmeni več na točnem kraju, saj imamo vsi mobilce. Vsak privleče svojega na piano in začne se telefoniranje. Kje si? Kdaj prideš? Kje so ostali? In podobna vprašanja. Zgodi se. da niti tista oseba, ki je povabila ven. ne ve ločno, kam gremo, ker je zadeva zelo spontana, ta oseba pa zamuja. Zelo zamuja. Ker je že mrzla jesen, se odločiva, da se zatečeva v bližnji lokal. Kjer pa je na veliko začudenje vse polno, prostor je le še zunaj. Drugega ne preostane, zato zasedeva mizo na vrtu, natakarico prosiva, da prižge plinsko pečko, a na najino veliko smolo je pokvarjena. Sproživa celo revolucijo, saj se začne prestavljanje velikih plinskih peči po celem vrtu. Pečko zdaj imava, toda kaj, ko piha z vseh strani. Gostitelj pokliče, da je ravno pri parkiranju in da ostali pridejo kmalu. Vsak oklepa svojo skodelico čaja. Končno se zbere celotna druščina in mahnemo jo v staro Ljubljano. Tam kar "dogaja". Moja družba je že prijetno "potrjena" in neznansko uživa. Jaz pa... Sem vam že omenila, da vozim? To pomeni nič alkohola. Pa ne, da se ne bi znala sprostiti brez alkohola, toda dan je bil dolg in naporen. Ko že mislim, da se bomo poslovili, ugotovim, da se bomo poslovili le od tega lokala in da gremo v drugega. Močno upam, da je moj sopotnik utrujen, toda ne kaže prav nobenih znakov. Ker nočem biti "špas breinza" sklenem, da malo potrpim Poskušam se vživeti, pa ni ne prave glasbe, ne pravega vzdušja, ne pravega lokala. V drugem lokalu je malce bolje, naenkrat steče pogovor, DJ zavrti moj najljubši "komad" in dobim povabilo na ples in dozo svojega ananasovega soka. Naenkrat postane večer zanimiv. Tudi ostala druščina prične plesati in ves lokal je v gibanju. Zdaj pa jaz ne bi šla več domov. Počasi odhaja naša druščina, a najbolj "zagrizeni" ostajamo. Kdo ve. kdaj bomo spet plesali skupaj v stari Ljubljani. Pri sosednji mizi opazujem Iri mlada dekleta, stara med 16 in 18 let, ki jih ogovarjajo Italijani, ki spadajo v starostno skupino, ki bi po vseh pravilih že zdavnaj morala zapusti domovanje svojih mam (beri: čez trideset). Le kaj hočejo od njih, saj one ne znajo italijansko, oni pa ne angleško? Nekaj miz naprej sedi gospa, ki dobro skriva svoja leta, ujamemo jo v intimnem pogovoru z moškim, ki bi lahko bil njen sin. Pri plesu se nam pridružila "prijatelj od prijatelja" in "njegov prijatelj". Odlična plesalca sta. Povsem pozabim na uro. Lokal se počasi prazni, kar je verjetno znak, da bodo nekateri že kmalu vstali in odšli na prvo jutranjo kavico. Zalo se poslovimo tudi mi. Nekateri odidejo domov pojoč in le stežka se jih prepriča, da naj se sredi ulice ne derejo na ves glas. Na poti domov moj sopotnik zaspi, kar se mi zdi skrajne; nevljudno. Zato dam radio zelo na glas. Ja no. zalo da jaz ne zaspim.Res. Ko pridem domov, se pogledam še enkrat v ogledalo. Sem vedela, da bi morala obuti druge čevlje. No, ampak vseeno sem se imela super. Mojca Smrkolj AVTOŠOLA LONČAR d.o.o. Slamnikarska la, 1230 Domžale GSM: 041/785-735, 031/209-501 Milan Šinkovec 031/303-033 Janez Vrankar 041/697-971 tečaj CPP 21. 11.2005 ob 18. uri tečaj za traktoriste 7. 11. 2005 (zadnjic letos) na obisku Vedno na konju Poznam na kol domka, ki zna uživati. Kol Človeka, ki te dela loti resno, ampak ve, da so v ftvtjenju tudi drugI stvari, ki so za življenje pomembnejše, in in ni h vidu - Franci Bemot, lukoviski podžupan, lega m) zanika. Svoje delo Uma podjetje) in svoje občinske funkcije (podžupan in predsednik kar nekaj odborov) jemlje resno, resno pa jemlje ludi svoje osebno življenje Je poročen in oče dveh najstnic, ki sla vsako leto med najboljšimi ut eru t Kaj vse pot ne in kako ziv.i sem poskušala izvedeti v sončnem sobotnem dopoldnevu. ('»spod Bemot, najprej me zanima - kaj ločno pomeni funkcija podžupana? Poenostavljeno rečeno, to pomeni nekakšno desno roko župana, dre /.a vsakodnevne obveznosti, ki jih je seveda včasih več, včasih manj, vedno pa je potrebno biti na razpolago. Vem, da sodelujete v kar nekaj odborih, nam lahko nekaj več poveste o tem? Poteg svoje funkcije podžupana, sem predsednik odbora za gospodarstvo, predsednik odbora za regionalne razvojne programe (predsednik tega "dbora je bil prej Matija Cerar, ki je odstopil in »ertl to funkcijo podedoval) in predsednik komisije za turizem. Sodelujem tudi v odboru za preventivo v cestnem prometu in v svetu Sole s strani ustanovitelja (občine Lukovica). Katere so naloge odbora za gospodarstvo? Naša cona še ni zaživela, zato se ne dogaja toliko k« bi se želel, da se, V okviru odbora se ukvarjamo z dodeljevanjem kreditom podjetnikom ■ sem spadajo tudi stanovanjski krediti. Proračunskega denarja ni prav veliko, namenja se v Klavnem za regresiranje obrestne mere Kako daleč sla projekta industrijskih con? v zvezi z. industrijsko cono v Lukovici (1.6- med AC 1,1 regionalno cesto) smo se zelo trudili, da bi ta cona zaživela. Vodil sem prvi sestanek, potem sem s"deloval Se na nekaj sestankih, vendar so bili vcliki problemi z. lastniki zemljišč. SrZ problema vidim v tem. da je bil najprej narejen zazidalni načrt, potem smo se z, lastniki začeli dogovarjati o odkupu. Dodatne probleme pa je DOVZTOČila še obstoječa infrastniktura: ravno skozi to cono teče plinovod (na vsaki strani je rezerviranega 30 m Zelenega območja), tu poteka glavni kabel za tetekom tet VisokonapetnOStnl kabel za elektriko ■■• Zaradi tega je veliko stroškov in veliko zelenih Površin. Zdaj so se lastniki združili in najeli •igencijo, ki deluje brez. sodelovanja občine. Cona Prevojske gmajne oziroma cona Zelodnik je P"vsem druga zgodba. Tukaj je Slo za individualni pristop, podjetje lloler je najelo Kranjsko investicijsko družbo za pogajanja z. lastniki. S to cono smo se začeli ukvarjati štiri leta za Domžalami, ampak zdaj vse kaže, da jih lx>mo prehiteli - predvsem ker smo bolj fleksibilni in manj birokratski. Če bo Slo vse po načrtih, bo v decembru na občinskem svetu že drugo branje, marca pa zasajena že prva lopata ... Kako sodelujete s podjetniki? Podjetnikom se v okviru odbora poskuša pomagati na različne načine, med drugim imamo tudi podjetniški center na Viru, ki je financiran s strani odbora. Center je namenjen predvsem svetovanju 'starim" in novim podjetnikom. Ste tudi predsednik odbora za regionalne razvojne programe. Hna izmed funkcij tega odbora je sodelovanje z, regijskimi odbori. Tako imamo Regijsko razvojno agencijo ljubljanske urbane regije - RRA LUK in sodelujemo pri vseh projektih, ki vključujejo naSo občino, Druga je ti. Podjetna regija (zajema občine Lukovica, Moravče, Trzin, Mengeš, Domžale. Kamnik, Vodica- in Komenda I, Tu je še RCL (Razvojni center Litija), ki posebno pozornost posveča projektu Po poteh dediščine dela savske ravni in posavskega hribovja. Vključeni smo v vse projekte teh centrov in sodelujemo z njimi v interesu naše občine ter hkrati širših interesov regije. Omenili sle komisijo za turizem? (Havna pomanjkljivost naSe občine je v pomanjkanju kmečkih turizmov in pomanjkanju nastanitev. V naši občini je samo en kmečki turizem, ki ponuja možnosti nastanitev, nima pa gostinske ponudbe. Razlog za neobstoj le-teh vidim predvsem v administrativnih preprekah - če se želi kmetovalec lotiti takega projekta, mora pridobili ogromno dovoljenj , kot bi se na primer ukvarjali s hotelirsko dejavnostjo Kmečke turizme bi bilo potrebno obravnavali kol dopolnilno dejavnost na kmetih. In Se nekaj se je spremenilo z. vstopom v Evropo; nepovratnih sredstev ni več. Določeni sredstva v okvini EU so sicer namenjena tudi tovrstni dejavnosti, vendar je potrebno najprej investirati z lastnimi sredstvi, potem vložiti vlogo ter nato čakali, če se lx>do vložena sredstva dejansko subvencionirala, Dejstvo je, da je s strani občine tu velika podpora, vendar zaradi prej navedenih razlogov investilorjev ni. Imamo tudi kar nekaj čudovitih sakralnih objektov', ki so naši občini v ponos, vendar gre za objekte, ki niso tržljivi. Svetla točka oličine je Čebelarski dom, ki pa močno "Šepa" na področju gostinske ponudbe. Čebelarski dom je sicer samo na ozemlju naše občine, lastnik pa je Čebelarska zveza Slovenije, ki ga tudi trži. Konferenčna dvorana je po mojih informacija dokaj zasedena. Veliko naporov vlagamo v Gradiško jezero, da bi zaživelo, Zadnji pomembnejši projekt je panoramska karta občine Lukovica, ki bo dokončana do konca letošnjega leta. Kaj menile o trenutni problematiki avtoceste? Ne gre sicer za "moje" področje, pa vendar lahko postrežem z nekaj informacijami. Gre za zadevo, pri kateri se v tem trenutku počutimo nekako opeharjene. Prvome dogovori so bili sklenjeni dosti bolj nam v prid: obljubljeno je bilo, da je na avtocesti (iP Trojane, da imamo domačini brezplačen vstop in izstop. Zadeva se je razvila vse prej kot po obljubah DARS-a: vse lx>ljc. da lx> nase Življenje lepše, ko bomo zamenjali avto, sezidali hi.šo, poravnali dolgove, Sli na čudovite pc xStnicc. ko bo naš partner rešil teZave. ko lx>mo poročeni in imeli prvega in dnigega otroka. Potem smo razočarani, ker so naši otrcxi zdaj Se majhni in smo prepričani, da bo bolje, ko odrastejo. No. in ko odrastejo, smo ogorčeni, zaskrbljeni zaradi njihovega mladostniškega obnašanja. Toda če ne bomo pričeli s polnim in srečnim Življenjem zdaj, kdaj lx>mo? Vedno se moramo spopadati s težavami vseh vrst, zato je najlx>lje sprejeti realnost in se odločiti biti srečen, ne glede na to, kaj se bo zgcxlilo. Ne obstaja sredstvo za srečo, ampak je sreča sredstvo. Okušajmo vsak trenutek našega Življenja in okušamo ga Se lx>lj, če ga delimo z na drago osebo, z oselx> za preživljanje skupnih dragcxenih trenutkov Življenja. Čas ne čaka nikogar. Kako brez smisla je čakati na petek večer, na nedeljsko jutro, na poletje, jesen ali zimo, na nov avto ali hišo. Ni lx>lj.šcga trenutka, da Živimo, kot je ta. V naši notranjosti vemo, da gre za najvažnejšo stvar v Življenju i za nas same. Pomembno je pomagali dnigim, zmagali, luili če tO pomeni upočasnili in spremenili naš lek. Krutimi mi "ulitku" v knjiiniii Domlale Večer z Zvezdami Majhen Zakaj tak uvcxP Nimam posebnega razloga in zdi se mi, tla ga ne rabim Čaj |e primeren m dogodki okrog nas kaZejo na lo, kaj vse se da in kaj vse je lepo. Rastemo, rasteS, rastemo - naslov sem si izposodila pri pesnici Zvezclani Majhen. Pa ni samo to, piSe pesmi in zgodbice za otroke, za cxlrasle, je samostojna ustvarjalka na področju kulture, je univerzitetna diplomirana psihologinja, je deklica s kmetije, ki je do svojega devetega leta Živela pri družini Kotnik in Imoviea ji je brez. preliravanja najlepši kraj na svetu. Se danes se v Živo spominja ovinka Radomlje, ki ga danes več ni. Knjižnica Šentvid pri Lukovici je v Kulturnem domu Antona Martina Slomška organizirala literarni vcčci z omenjeno pesnico in bilo je čarobno. V prošlom je vela silna energija in veliko upanja. Dogodek je bil posvečen tudi I.ucijanu ReSčiču, slikarju, ki je opremil pesniško zbirko Talisman, katere avtorica je Zvezdana Majhen. Večer je vodila Marta KerZan, ki se je poglobila v njene pesmi in zastavila kup zanimivih vprašanj. Ob zvoku llavte Brigite Pavlin se je čas Se lx>lj ustavil, kar je nenavadno za svet, v katerem Živimo. In kako dobro de taka duševna hrana ...le uglašen neskončen velik svet, ustvarjen, da me "vselej varno skrije - tja hcxlim sama s sabo posedet." Zvezdana Majhen pripada tem krajem in vsakič znova je J nepozabno v njeni dnizbi, zalo Ze zdaj vabljeni vsi, ki v lorek zvečer I niste bili z nami, pridite naslednjič, ne čakajte. J _ Knjižnica dr. Jakoba Zupana v Šentvidu je tako lepo zaživela, da se mi zdi, da lx>m tudi jaz. vedno pripadala tem krajem. Še veliko načrtov imamo in da bi .se jih vsaj nekaj uresničilo. V poletnih mesecih in tudi ves seplcmlx'r se je močno poznalo, da je Knjižnica v Domžalah zaprta. Bralci so .se preusmerili v enote in tako so prišli tudi tisti, ki do sedaj še niso prestopili našega praga. Naj izkoristim trenutek in se zahvalim gc>spcxju Župniku Andreju Svetetu, da nam omogoča uporabo dvorane v kulturnem domu za dejavnosti, ki jih organizira knjižnica. Lepo je videli vse le ljudi, ki se odzovejo in pridejo. Seveda pa je prostor v knjižnici premajhen za večje prireditve. Iskren hvala torej, ... IN KNJIŽNICA IKiMZALE Za konec moram omeniti Se sila pomemben dogodek. < iclprtje novih prostorov Knjižnice DomZale nad Mercalor centrom v DomZalah. Še en dokaz, da sanje lahko postanejo resničnost. Kljub zapletom, ki so ovirali, da bi se Vrata knjižnico odprla Ze prej, nam je le uspelo. V petek, 7. oktobra, je domžalska Županja Cveta Zaiokai OraZem skupaj s predsednikom drŽave dr. Janezom Drnovškom in direktorjem knjižnice Marjanom (iiijtiiianom prerezala trak in vstopila v nove prostore. Prireditev je spremljala velika mnoZica ljudi. Prišli so ludi Zupani dnigih olx*in, ministri, svetniki, bivši zaposleni in dnigi prijatelji knjižnico Po kulturnem programu z RoZmarinkami in tolkalci OS DomZale se je v sproščenem klepetu, pestri hrani in pijač petkovo popoldne prevesilo v ncx". Na 2000 m' novih prostorov so zagotovljeni bistveno ugcxlnej.ši pogoji za obiskovalce, bralce in zaposlene, predvsem pa novi prostori omogočajo polno razvijanje knjižnične dejavnosti. Novi prostori zagotavljajo Izpolnjevanje vseh vlog knjižnice: kulturne, informacijske, socialne, izobraževalne ter domoznanske. Danes potrebujejo ljudje knjige in druge medije za zelo različne namene: za šolo in izobraŽevanje, za izpopolnjevanje in študij, za poklicno delo in znanstveno raziskovanje, za zadovoljitev duhovnih interesov, za Življenjski razvoj, prosti čas in razvedrilo. Potreba po informacijah je danes mnogo večja kol v preteklosti. Knjižnica DomZale je v lanskem letu praznovala 100-lctnico. Kot je dejal direktor Knjižnice Marjan Gujtman. je 100 lel veliko za človeka, a le kratek trenutek za človeštvo. V leni divjem in neizprosnem tempu, ki ga narekuje Življenje, duša kar vpije po negi. V teh prostorih bo vsak našel nekaj za sebe In da ne bom dolgovezila, vas vljudno vabim, da se pridete na lastne oči prepričate. Knjižnica je za vas iKlprta vsak dan cxl 7.00 do 19.00 in vse sobote cxl 7.30 dol2.30. Pridite, Ikrimo! Kristina Galun '« obletnico najlepie darilo - nova moderna "»Vinica za prihodnjih 11)11 lel KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE KOLEDAR PRIREDITEV ZA MESEC OKTOBER 2005 Petek, 28. oktober 20.00 - abonma ZELENI in IZVEN - tragikomedija Evald Flisar: Nora Nora Prešernovo gledališče Kranj Torek, 8. november!!! 20.00 - abonma RUMENI in IZVEN - tragikomedija Evald Elisar: Nora Nora Prešernovo gledališče Kranj GLEDALIŠČE petek, 28. oktober 20.00 - abonma ZELENI in IZVEN Torek, 8. november!!! 20.00 - abonma RUMENI in IZVEN Prešernovo gledališče Kranj Evald Elisar: Nora Nora tragikomedija reZija: Dušan Mlakar igrajo: Vesna Pernarčič ZuniE, Bonn Veselko, Darja Reichman, Rok Vihar Predstava traja dve uri in J" minul ter ima en odmor Cena vstopnice: 2500 / 2200 sit. Informacije: spletna stran: www.kd-domzale.si e-pošla: inlopkd-dcmižale.si telefon: 01 / 722 50 50, 01 / 721 45 99 faks: 01 / 722 50 55 Ko bom mrtev ,Vc maram košev pisanega cvetja na mojem grobu, ko bom mrtev, danes si Želim, da mi podarite debteCo vrtnico, ko sem živ. Ne maram svetlobe in loplole sveč na mojem grobu, ko bom mrtev, zdaj potrebujem razsvetljen in tapet dom. ko sem živ. Ne maram potokov solza na moj grob. ko bom mrtii'. danes si želim drobnih nasmehov in radosti, ko sem živ. Ne maram ubranega, tihega jH'lja oh mi jem grobu, ko lxmi mrtev, danes mi zapojte domaČo slovensko /lesem. ko sem živ. Ne maram doneCih govorov, hvale oh mojem grobu, ko bom mrtev, danes si želim pravih, vzjiodbudnih liesed. ko sem živ. Ne maram klcčaufu in poljubljanja zemlje mijega groba, ko bom mrtev, danes si telim, da me netno ohjamele. ko sem živ. Ne maram hinavskih pogledov in sočutja ob mi jem grobu, ko bom mrtev, danes si telim odkritega in prijaznega pogleda, ko sem živ. Ne maram kesanja in zamujenih sjiomiiiov ob svojem grobu, ko lxmi mrtev, danes si telim, da mi /iiiilarile roko. ko sem živ. Ne maram nazdravljanja na svoji sedmini, ko bom mrtev, danes si telim, da nazdravimo skupaj, ko sem živ. Ne maram, da sle pogosto oh mojem grobu, ko bom mrtev, zdaj jinlivlntjem vaSo bližino in jiovabilo, ko sem Se živ. Priredil Kamilo DomitrovU šport Boštjan Volf na mednarodni sceni z ekipo RSP BoStjan Volf, mladinski državni prvak v spustu, ki bo prvega januarja dopolnil 18 let, je kol pivi Slovenec v tej disciplini postal član mednarodne tekmovalne ekipe, registrirane pri Mednarodni kolesarski zvezi UC1, tako imenovanega UCI Trade Tcama". Pred njim sla pred leti tako na mednarodno sceno že stopila tekmovalca v krosu Rok Drašler in Jure Golčer, Slovence v tujih cestnih ekipah pa je že težko našteti. Drašler je nastopal v dresu italijanske ekipe Full Dynamix, Golčer avstrijske ekipe Gonatec, Volf pa ho v sezoni 2005 oblekel dres prav tako avstrijske ekipe RSP Racing Team. Boštjanu s Prevoj, ki je letos v zadnjem delu sezone prevladoval na domačih dirkah v spustu, ter poleg mladinskega naslova osvojil tudi naslov pokalnega podprvaka v absloutni konkurenci, se bo tako podaljšal program mednarodnih dirk, zlasti spustov serije Maxxis in svetovnega pokala. Poleg tega se bo udeležil Se domačih tekmovanj ter dirk v disciplinah dvoboj in 4-kros. Kkipa RSP bo Se naprej nastopala na tovarniških kolesih Giant, kar ustreza tudi Boštjanu, saj je zadnja Štiri leta nastopal na serijskih kolesih te znamke. Najbolj znani imeni med njegovimi novimi soboTci sta Anita Molrik. svetovna številka 8 v 4-krosu in 11. v spustu med dekleti, ter Kudiger Jahnel, s 46. mestom v obeh disciplinah najvišje uvrščeni Avstrijec na lestvici UCI, ki je svoj največji uspeh dosegel z 18. mestom na letošnji dirki svetovnega pokala v spustu v Calgarvju. Kot pravi polno ime ekipe ARBO RSP Racing Team Linz, je njihov sedež v Linzu. Boštjan sicer ostaja član ljubljanskega Snurfcluba, za njegovo telesno pripravljenost pa bo še naprej skrbel trener Luka Zde. Ob novostih so se za zadnjo sezono v mladinski konkurenci povečali tudi Boštjanovi mednarodni cilji. Da bo zahtevna sezona tudi finančni pokrita, bo poskrbel novi Volfov osebni pokrovitelj ljubljansko podjetje ICH informacijski sistemi, uspešno na področju poslovnih rešitev za podjetja. "Vesel sem, saj je to nekaj, kar sem si lahko pred pelimi leti na začetku nastopanja le želel, a je bilo nekje v oblakih," pravi Volf, dijak 4. letnika srednje gradbene, geodetske in ekonomske Sole v Ljubljani. "h'kipa mi bo omogočila nastope na več zahtevnih tekmovanjih, na katerih bom nabiral izkušnje. V našem športu veliko pomenita tudi vrhunska oprema in zaloga rezervnih delov, tega pa mi v ekipi RSP gotovo ne bo manjkalo!" www.rsp.at, www.ice.si /d Andrej Dekleva PREVOJSKIM HOKEJISTOM NOV POKAL Meseca aprila se je v Medvodah pričela MAD DOGS liga v IN LINE hokeju, ki je potekala do avgusta.Tekme so se igrale ob četrtkih na igrišču ŠD Medvode. Nastopalo je deset ekip, ki so igrale po ligaškem sistemu. 11K Prevoje je doseglo tretje mesto in s tem izpolnilo pričakovanja, da sodimo med prve tri ekipe. V ligi smo predstavili naše mlade fante, ki so upravičili zaupanje. Po končanem rednem delu je organizator v septembat priredil pokalno tekmovanje. Prevojci smo igrali v finalu in morali priznati premoč kranjskim hokejistom, vendar pa smo bili zadovoljni z, drugim mestom, saj smo dobili nov pokal v našo zbirko. £n Vinko Dragar RCU LICA V IN UNE HOKEJU V soboto, 8. oktobra, se je pričela RCU liga v IN LINE hokeju. Četrto leto zapored se bo v pokritem šotoru RCtJ-ja pomerilo enajst ekip iz. vse Slovenije. V ligi nastopajo ekipe Vrhnike, Ljubljane, Postojne, Grosuplja, Vrhpolj, Kamnika, Domžal, Prevoj ... Tekme se igrajo vsako soboto od 10.30 do 14.30 do meseca aprila. Odigralo se bo preko sto tekem. RCU liga je tudi zelo medijsko odmevna, saj rezultate tekem lahko spremljate v dnevnem časopisu Ekipa na teletekstu TV Slovenija na strani 765 in na spletnem naslovu www.rcu-.slo.com. Lanskoletni naslov prvaka brani ekipa Hervis, pokalni naslov pa ekipa RCU Prevoj. Atraktivne tekme si lahko pridete pogledat tudi v živo v RCU Lukovica. Vljudno vabljeni! tfe Vinko Dragar ŠAHOVSKE NOVICE DRŽAVNO PRVENSTVO V POSPEŠENEM ŠAHU "GRIŽE, 10. 9. 05" Na črno belih poljih so bitke v polnem zamahu. Državnega prvenstva v GriZah se je udeležila tudi naSa ekipa, tako v ekipni kot v posamezni kategoriji. Po pričakovanjih ekipa ni dosegla vidnejšega uspeha, saj je zasedla 16. mesto. Zmagala je ekipa ZM Branika iz Maribora, pred ŠD Vrhniko in ŠD Vele iz Domžal, Med posamezniki je zmago slavil Marjan Kastelic, pred Lukom Leničem iz Domžal in Matejem Šebenikom. Med triindevetdesetimi udeleženimi je naš član mojstrski kandidat Janez Hribar dosegel solidno 34., Džemal Veskovič pa 53. mesto. DOMŽALSKO-KAMNIŠKA LIGA V ligi igra ekipa Črnega Grabna zelo dobro, saj po odigranih štirih kolih Se ni poražena in na lestvici prepričljivo vodi. Sodeluje 14 ekip, devet kol po Švicarskemu sistemu, igralni čas uro in pol na enega igralca: Rezultati: 1. kolo: Črni vitezi - Črni graben 2.5 : 1.5 2. kolo: Barob Šmarca - Črni graben 0 t 4 3. kolo: Črni graben - Trzin 4 : 0 4. kolo: ViSnja Gora - Črni graben 1.5 i 2.5 Za domačo ekipo nastopajo: M K Janez I Iribar, MK Viklor Hribar, Sašo Rihtar, Džemal Veskovič in Alojz tajan. Za ŠD Črni graben Bojan Marinček NAREDIMO NEKAJ ZA ZDRAVJE! Oh četrtkih zvečer se na OŠ Janko Kersnik Brdo tudi v tem šolskem letu odvija preventivna telovadba. Namenjena je ljudem srednjih let, starejšim in tistim z različnimi zdravstvenimi težavami, kol sta osteoporoza in bolečina v križu. Ob 19.00 poteka telovadba Preprečujmo osteoporozo in bolečino v hrbtenici, ob 20.00 pa poteka program Zdravo in zmerno. Cilj vadbe so ohranjanje in izboljšanje: - splošne telesne zmogljivosti, - zmogljivosti srca in ožilja, - mišične moči in - ravnotežja. Telovadba je predvsem namenjena izboljšanju kvalitete Življenja vadečih, ohranjanju zdravja in preživi].inju sproščujočili večernih uri; ob gibanju in prijelni glasbi. Telovadba bo potekala pod strokovnim vodstvom I trše Lcvstek, absolventke fizioterapije. Za vsa vprašanja, povezana z. vadbo, se lahko obrnete na Fizioterapijo Zrnec (tel. 562-67-36, 040/209-299) ali pa se nam pridružite pri urah telovadbe. Lep pozdrav! Marko Zrnec PREVOZ VOZIL TER STROJEV VIŠINE DO 3 m, ter DOLŽINE 8m 051 604 209 odprta stran NAJ REVŠČINA POSTANE PRETEKLOST! Svetovni poziv k boju proti revščini Nekaj konkretnih obljub in ciljev, ki so si jih zadali voditelji držav sveta leta 2000 na zasedanju ZN: Do leta 2015: • prepoloviti Število ljudi, ki živijo z manj kot 1 $ na dan, • prepoloviti Število ljudi, ki trpijo lakoto, • za dve tretjini zmanjšati smrtnost otrok mlajših od pet let, • zagotoviti, da bodo vsi otroci lahko zaključili osnovnošolsko izobraževanje ustaviti in začeti krčiti razširjenost virusa HIV/aidsa. Vsem s<> nam znani prizori odpuščanja delavcev ter stisk družin in posameznikov, saj jih lahko pogosto gledamo na lelevizijskih zaslonih. Se več pa je stisk, ki se nikjer ne vidijo, pa so vendar med nami, saj praktično več kot 200.000 državljanov Slovenije živi na n>bu revščine. Bolj kol gmotna revščina nas v naši deZeli pestijo zasvojenost, nasilje, osamljenost, duševne stiske, prepuščenost otrok ulici, samomori in Se bi lahko naštevali. Še hujše pa so razmere v mednarodnem merilu, kjer v 21. stoletju zaradi lakote vsak dan umre 24.000 ljudi. Več kot 100 milijonov otrok nima možnosti za šolanje. Vsak dan 1,1 milijarda ljudi pije onesnaženo vodo. Zaradi virusa 111V vsak dan umre H.200 ljudi. Vse lo so dejstva, ki zahtevajo od vseh nas posameznikov in organizacij, da ukrepamo. V letu 200S poteka mednarodna kampanja boja proti revščini. Gre za skupen poziv Številnih organizacij po vsem svetu vodilnim državnikom in mednarodnim ustanovam naj se zbudijo in naredijo nekaj konkretnega za odpravo revščine. Tem prizadevanjem se je v sodelovanju z Zavodom.Med.Over.Nel pridružila tudi Slovenska karitas. Oblikovali smo poseben poziv svetovnim, evropskim in slovenskim voditeljem in jih pozvali, da si Intenzivno prizadevajo za izpolnitev sprejetih razvojnih ciljev, da bo globalizaciji kapitala in trga enakomerno sledila globalizacija solidarnosti, človekovih in socialnih pravic. Pozivamo tudi evropske in slovenske državne voditelje, da vsem svojim državljanom omogočijo pravico do dela in v največji možni meri zmanjšajo brezposelnosl tel socialne stiske ter da več prispevajo za odpravo revščine v najrevnejših delih svela. ZAČETEK GRADNJE PLANETA TUŠ MOŽEN ŽE V PRVI POLOVICI LETA 2006 PLANET TUŠ BO V DOMŽALAH PONUDIL KAR 200 NOVIH DELOVNIH MEST Domžale, 21. oktober - Vodje svetniških skupin so se v ponedeljek seznanili z osnutkom zasnove in načrtom za izgradnjo Planeta TuS v Domžalah ter dali soglasje za nadaljevanje postopkov sprejemanja prostorskega akta. Občina Domžale ocenjuje, da bodo prostorski akti, na podlagi katerih bo družba Engrotuš lahko pričela s postopki za izgradnjo Planeta Tuš, sprejeti v roku Šestih mesecev. Na ponedeljkovi seji so predstavniki podjetja Engrotuš predstavili načrt novega Planeta TuS, ki bo imel več kol 16.000 m uporabnih površin. Z njim bodo vsebinsko in funkcionalno obogatili ter posodobili sedanji objekt veleblagovnice Vele in prostor, kjer je danes neurejeno peščeno parkirišče. Z. razgrnitvijo načrta v Galeriji Domžale pa želijo projekt predstavili ludi prebivalcem Domžal in okoliških krajev. "Z novim Planetom Tuš bomo v Domžalah našim obiskovalcem poleg ugodnih nakupov omogočimo ludi celovito preživljanje prostega časa, sprostitev in zabavo. Za celotni Planet Tuš smo rezervirali nekaj več kot 4 milijarde tolarjev investicijskega potenciala, gradnja pa bo končana predvidoma sredi leta 2007," je na novinarski konferenci povedal Aleksander Svetclšck. direktor podjetja Engrotuš. V okrilju novega centra bo supennarket z. več kol 3000 m neto prodajnih površin. Trgovsko ponudbo bodo dopolnjevali mullikino. bovvling, biljard klub, olroško igrišče, gostinska ponudba ter bogata paleta najemniških lokalov. Za udoben dostop do objekta in hkrati za omilitev težav s parkiranjem v centru Domžal projekt predvideva tudi izgradnjo parkirne hiše in podzemnega parkirišča, ki bosta skupaj ponudila kar 1000 parkirnih mesi, V Planetu so predvidene štiri kinodvorane. Največja med njimi naj bi imela 400 sedežev, ena od njih pa bo lahko gostila tudi različne prireditve m dogodke, saj bo v njej tudi oder. Vse dvorane bodo opremljene z. najsodobnejšo tehniko na področju slike in zvoka. S posebno tehnologijo, induktivno zanko, pa bodo oglede predstav Vsi ljudje, ki želijo prispevati k zmanjšanju revščine lahko do 17, oklobra (mednarodnega dneva boja proti revščini) na zelo enostaven način s simbolnim podpisom podprejo poziv na spletni strani www.karitas,si ali zavod.over.net Podpora pozivu je simbolna, a kljub temu ima zelo konkreten učinek, saj s tem dejanjem dajemo jasen signal in vzpodbudo voditeljem držav, da izpolnijo dane obljube. 17. oktobra bomo poziv z zbranimi podpisi posredovali predstavnikom RS in evropskemu komisarju za razvojno in humanitarno pomoč l.ouisu Michelu Pozivu so se pridružile naslednje nevladne organizacije v Sloveniji: Scccran. Zveza prijaleljev mladine Slovenije. DniStvo Center za pomoč mladim, Rdeči križ Slovenije, Zavod Ekvilib.Eoto video gnipa Piksl, Animacija d.o.o., Dništva mladinska hiša. Zveza kmetic Slovenije, Mirovni inštitut, Zveza prijateljev mladine, Misijonsko središče Slovenije, Društvo Vizija - PZS, DniStvo za svobodo odločanja, KD Škocjan, Društvo za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela, Komisija pravičnost in mir, Ekološko - kulturno dmStvo za boljši svet . Društvo UNICEF Slovenije. Pridružite se tudi vi! /i za Slovensko karilas, Peter Tomažič olajšali tudi osebam s slušnimi aparati. Planet v Domžalah bo ponudil tudi moderno bovding dvorano z. 10 elektronsko opremljenimi stezami ter tako tudi Domžalam in okolici ponudil igro, ki je mnogo več kot le rekreacija. Bovvling je zabava in druženje za celotno družino, zato bodo pri izgradnji posebno pozornost namenili najmlajšim, ki bodo lahko igrali na posebnih, njim namenjenih stezah. Ponudbo zabave bo v Planetu TuS dopolnjeval tudi biljard. Del trgovskih potencialov bo namenjen tudi najemnikom posameznih lokalov, ki bodo popestrili trgovsko in gostinsko ponudbo ter vsebine dopolnili z, drugimi storitvami, ki dopolnjujejo koncept delovanja Planetov TuS. V sklopu objekta bodo uredili ludi pokrilo zeleno tržnico, z. olroškim kotičkom Oslarija pa bodo posebno pozornost namenili najmlajšim. Planet TuS bo dogajanje v Domžalah popestril tudi z. raznovrstnimi dogodki, ki bodo celo leto potekali v njegovih prostorih. Novi objekt bo v Domžalah s pestro paleto dejavnosti odprl tudi veliko novih delovnih mest. Po ocenah tlružbe Engrotuš bo namreč z odprtjem Planeta Tuš v Domžalah dobilo tlelo kar 200 ljudi. Podjetje za mizarske in druge poslovne dejavnosti ter storitve javne službe H - R A S T Sebastjan Goričan, s. p., Trojane 33, 1222 Trojane vam poleg mizarskih storitev nudi tudi upravni inženiring, tinanCno-raCunovodske in druge storitve, kot so: •urejanje premoženjskih zadev (predlogi za vpis v zemljiško knjigo, pripravljalna dejanja za sklepanje izročilnih pogodb, izdelava oporok, izdelava najemnih in kupoprodajnih pogodb); •pisanje prošenj, pritožb in drugih pismenih izdelkov za potrebe občanov; •urejanje zadev pred državnimi in drugimi organi za potrebe fizičnih in pravnih oseb; •opravljanje tajniških tlel za društva in druga splošna tajniška tlela; •izdelava napovedi za dohodnino in zahtevkov za subvencije; •priprava scenarijev z.a različne dogodke in prireditve, tudi družinske; •izdelava poslovnih načrtov manjših družb in samostojnih podjetnikov; •Molitve finančno računovodskega servisa za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. Cenjeni občani, ne izgubljajte časa za pisanje in urejanje zadev preti državnimi in drugimi organi ter uredite svoje premoženjske zadeve po vtisih željah. Vse lo lahko opravimo namesto vas. Zgoraj naStete upravne in finančno-računovotlske storitve pa nudimo tudi samostojnim podjetnikom in manjšim gospodarskim družbam. Natočila in informacije sprejemamo osebno ali na telefon: (01) 723-30-08, 031 / 549-673, 041 / 909-673. Se priporočamo. OPRAVIČILO V Rokovnjaču št. H (september 2005) so bile objavljene lepo urejene kmetije in individualne hiše z imeni in s slikami. Pod imenom Minka in Janez Novak je bil pomotama objavljena druga slika, zalo se za pomoto opravičujem. Objavljamo pravo sliko in podnapis. A Predsednik TZOL Individualna hifa: 4. mesto: Minka in Janez Novak, Trojane 3. .'22') Lukovica. _______u društva MK Rokovnjači - iz poletja v jesen Na vztrajmutni dirki jermenarjev PrizoriSe piknika Za nami je K nekaj rokovnjaških podvigov. V soboto 20. avgusta se nas je 22 članov in simpatizerjev podalo osvojit vrh Stola v Karavankah. K sreči nam je bilo naklonjeno tudi vreme, tako smo uspešno premagali vzpon na vrh in spust nazaj v dolino. "Športni dan" smo zaključili ob dobri hrani v Lovskem domu Stol. Za vse naše člane, sponzorje in povabljene smo v septembru pripravili 2. moto piknik ob Kroharjevem bajerju v Trn javi. Poleg piva Kokovnjač nam je gostišče Furman pripravilo rokovnjaški golaZ, vse skupaj pa je bilo začinjeno z dobro glasbo, dobro družbo in slabim vremenom. Prav na začetku koledarske jeseni smo se ožji člani odpravili na daljši potep z našimi enoslcdnimi vozili. Letos nas je cesta vodila na jug, skozi Hrvaško, Srbijo in Makedonijo vse do Grčije, kjer smo na severu obiskali znane samostane v Meteori in drugi dan ujeli trajekt iz Aten do Krete. Namen potovanja je bil tudi nenapovedan obisk našega člana Tedota, ki je v tistem času užival na absolventskem izletu. Presenečenje je uspelo in tako smo skupaj preživeli nekaj toplih dni na Kreti, Na poti v Patras, od koder smo se z ladjo vračali v Benetke, smo si ogledali tudi glavno mesto Grčije, Kljub poznemu terminu našega dopusta, nam je izkušnja pustila veliko lepih spominov. Tudi letos smo se odzvali povabilu sosednjega moto kluba MK Kamnik, ki je IS. oktobra organiziral šest urno vztrajnostno dirko jermenarjev. Rokovnjaške barve sta zastopala domorodca Dušan Novak in Damijan Andrejka ter Matej Obran iz Moravč. Kljub Skupaj na Stolu številnim težavam z motorjem, so fantje z vnetim dirkanjem osvojili solidno 12. mesto. Takoj naslednji dan pa je sledila zaključna vožnja našega moto kluba. Sezono smo sklenili z 200 km dolgim krogom (čez Ljubelj v sosednjo Avstrijo in nazaj na Jezersko). Mrzlo jutro se je kmalu prevesilo v prijetno popoldne, ko smo se zadovoljni vračali domov. Sedaj ko se je motoristična sezona poslovila, se v klubu pripravljamo na obisk motorističnih sejmov, novoletno zabavo in ... www.mkrokovnjaci.com. 0» MK ROKOVNJAČI MENJAVA PNEVMATIK IZPUŠNI SISTEMI LEČNE KLJUKE David Gostič s.p. Prevoje 100 1225 Lukovica GSM 041/58 58 15 Dobeno 75,1234 Ms^ž red 1. novembrom vam nudimo biro: * rezanega cvetja * lončnih krizantem * mačeh * gotovih aranžmajev * aranžma po vaših željah Telefon: 01 / 723 09 02 r-i A n II \ :; Lukovica 21a, 1225 Lukovica Nudimo vam: • darilni program • aranžiranje daril, cerkva, gostiln, poslovnih prostorov . • rezano cvetje • lončnice • zunanje sezonsko cvetje • poročna in žalna floristika • žalne, dišeče in okrasne sveče • popravila suhih aranžmajev • pesek za grobove • svileno cvetje • urejanje grobov Sprejemamo prednaročila za vse vrste aranžmajev! Delovni čas: Ponedeljek - petek: od 9li do I9h Sobota: od 8h do 12.30 29.10.05, sobota, 8-17 30.10.05, nedelja, 9-15 31.10.05, ponedeljek, 8-17 1.11.05, torek, 8-12 Tel.: 051 31 72 22, ()4l ,3,3 84 09 izziv V prejšnji številki smo strankam zastavili vprašanje: Menite, da vrtec na Prevojah izpoljnuje pričakovanja občanov? Prejeli smo odgovor NSi. Vprašanje strankam in ostalim za naslednjo številko: Kaj menite o tranzitu, ki še vedno poteka po lokalni cesti? Opravičilo: V prejšnji številki je pri vprašanju strankam in ostalim prišlo do napake: spraševali smo po vrtcu na Prevojah in ne v Šentvidu. Vsem prizadetim se opravičujemo. Uredniški odbor Vrtec na Prevojah je dober, a veliko premajhen V stranki NSi menimo, da vrtec v Šentvidu po kakovosti opreme in storitev presega slovensko povprečje. Seveda se vedno najde kaj, kar bi se lahko izboljšalo ali dopolnilo. Zal pa iz leta v leto več otrok ostaja v manj zaželenem varstvu in mnogi razočarani starši ne morejo razumeti, da kljub slovenski demografski krizi otroci v naSi občini niso deležni primerne skrbi občine. Ob tem je treba poudariti, da je v času prejšnjega mandata, ko se je vrtec načrtoval in gradil, občina zaprosila pristojno ministrstvo za vrtec s sedmimi oddelki, odobreni pa so bili le Štirje. O tem obstajajo na občini NSi Nova Slovenija HrttansKa liuHtUtt ttranko vsi dokumenti. Nekateri svetniki so od prejšnjega mandata ta dejstva žal pozabili ... Vrtec s sedmimi oddelki bi lahko bil samostojna ustanova, zdaj pa je zaradi majhnosti pod okriljem Osnovne šole Janka Kersnika. Člani Občinskega odbora NSi predlagamo rešitev, ki je glede na slabo finančno stanje občine verjetno edina izvedljiva. Manjkajoči oddelki vrtca naj se umestijo v neizkoriščene prostore Podružnične šole Krašnja. To bi bila najhitrejša rešitev trenutnega nezadovoljivega stanja. /& OO NSi Lukovica Volilni občni zbor NSi Lukovica (■eslilkc m zdravica run izmlpmmu Ob&nihmut udlnru NSi Lukavica (juto d/d) oblika, saj zaradi premajhnih črk Rokovnjač postaja nezanimiv. Kritičnost Nova Slovenija bo vztrajno in preudarno nadaljevala svoje delo tudi z delno prenovljenim občinskim odborom. Zadnji petek v že hladnem septembru smo se člani Nove Slovenije Krščanske ljudske stranki' zbrali v Kulturnem domu Antona Martina Slomška na volilnem občnem zboru. Člani so bili zadovoljni z. izčrpnimi poročili o delu in vodenju občinskega odbora v preteklem obdobju. V živahni razpravi, ki je sledila poročilom, pa so izrazili nezadovoljstvo z. delom občinskega sveta in župana ter izrekli nekaj pikrih tudi na račun glasila Rokovnjač. Moli jih tako vsebina kol in ne dovolj zanimivih prispevkov do dela občinskih struktur se je NSi Nova Slovenija Kr&tansHa HutitUa mtranka izrazila predvsem na področju investicij, saj se izvajajo le liste, ki so bile dogovorjene in izpogajane že v prejšnjem mandatu. Člane s Prevoj moti, da niso bili dovolj seznanjeni z, dogajanjem okrog industrijske cone Zelodnik, saj naj bi bil interes občanov v ohranitvi naravnega ekosistema v Prevojskih gmajnah. Novi trinajslčlanski občinski odbor smo izvolili izmed vseh članov NSi iz, naše občine na tajnem glasovanju. Izkazalo se je, da je stari Občinski odbor užival precejšnje zaupanje, saj je bila večina ponovno izvoljena. Dogajanje je popestril mladi harmonikar, ob skupni večerji, dišeči po domačih kolinah pa smo si ogledali projekcijo slik z zadnjih dveh izletov. Da ni manjkala dobra kapljica za zdravite, ni treba posebej omenjati. Kmalu po volilnem občnem zboru se je sestal tudi občinski odbor v novi sestavi. Kljub mnenju večine, da je prejšnje vodstvo delalo dobro, in da ni potrebe po zamenjavi, je dosedanji predsednik 1'ranti Avbelj podal pisni odstop z obrazložitvijo, tla bo zamenjava predsednika po 11 letih verjetno poživila tlelo stranke. Prisotni so menili, da bi bil dober predsednik sleherni član občinskega odbora, na tajnem glasovanju pa je prepričljivo zmagal Anastazij Zivko Burja, ki bo s podpredsednikoma Janezom Bernotom in Jožefom Zupanom votlil stranko naslednja štiri leta. OO NSi Lukovica Nujno potrebne reforme v naši državi Slovenija je na razvojnem razpotju. To nedvoumno ugotavljala tako strokovna kot tudi politična javnost. Pred nami so izzivi prihodnosti, na katere se moramo pripravili in za Katere uresničitev smo se zavezali ob nastopu našega mandata. Naši ključni cilji so Zelja po doseganju boljšega Življenjskega standarda vseh prebivalcev Slovenije ter bolj konkurenčno in uspešnejše gospodarstvo. Ob tem se še kako dobro zavedamo, tla bo potrebno povečali gospodarsko rast, če Želimo doseči višji standard in kakovost Življenja ter ohraniti socialno državo. Vlada je zato pripravila predlog proračuna za naslednji dve leti, ki sloni na predlaganih reformah ter ga posredovala poslancem Državnega zbora v obravnavo. Ključni poudarki proračuna so posodobitev železniškega omrežja, dogratlilev in obnova elektroenergetskih zmogljivosti in prenosnega omrežja, dokončanje avtocestnega programa, dogratlilev in posodobitev mreže državnih cest ter vzpostavitev svetovno konkurenčnega šolskega sistema, seveda pa se ne bo zanemarjalo ostalih področij, ki so pomembni za dvig blaginje in Standarda. Da bi lahko to dosegli, bo potrebno spremeniti vrsto sprememb v naši družbeni zavesti, spremenili bo potrebno I. i. razvojno klim i S predlogi ukrepov (reforme) se Zeli pomembno vplivali na naslednja področja: - z davčno reformo v smeri uvedbe enotne davčni' stopnje (P.DS) in poenostavitve davčnih predpisov Želimo predvsem razbremeniti slovensko gospodarstvo in oblikovati pogoje za njegovo večjo konkurenčnost na sveli ivnih trgih; - z reformo sistema socialnih transferjev in trga dela Želimo ustvarili okolje, ki bo moliviralo ljudi k aktivnosti in v katerem bodo lažje in hitreje našli delo, hkrati pa Uživali tudi potrebno raven socialne zaščite.; spremembe v pokojninskem sistemu, ki bodo nagrajevale daljše ostajanje v aktivnosti, omogočile zavarovanje in pridobivanje ustreznih pravic tudi na osnovi kratkotrajnih zaposlitev ter spodbujale varčevanje v prostovoljnem sislcmu, bodo omogočile pravičnejšo porazdelitev bremen in upravičenj iz pokojninskega sistema; - spremembe v zdravstvenem sistemu so usmerjene predvsem v učinkovitejše upravljanje z obstoječimi viri in spodbude za racionalno obnašanje tako ponudnikov kot uporabnikov zdravstvenih storitev; - s predlaganimi ukrepi na področju univerzitetnega sistema in dvosmernega pretoka znanja želimo doseči, da lx> Slovenija bolje kot doslej uporabljala domače in tuje znanje za svoj gospodarski razvoj, Zakaj sedanja vladajoča koalicija predlaga reforme? Odgovor je preprost. V nekaj zadnjih letih se je slovenska gospodarska rast upočasnila, predvsem zaradi slabe razvojne politike prejšnje vlade. Zaradi tega ter tudi zaradi nekaterih drugih, kompleksnejših razlogov, je sedaj potrebno izvesti številne reforme, ki pa so pravzaprav posledici odločitve ljudi, ki so se na volitvah odločili .za spremembe, ki so se zavestno odločili, da se mora stanje v naši državi, ki je bilo zadnja leta pod vplivom "zgodbe o (ne)uspehu", normalizirali ler uredili na vseh področjih. 0* Koliert Hroval, poslanec SDS v Državnem zlioru Republike Slovenije zahvale Te ni več. Kako pogrešamo te mi! Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti ZAHVALA Minilo je žalostno leto, odkar nas je v starosti 84. let za vedno zapustila naša ljubeča mama. stara mama in prababica FRANČIŠKA GRIL po domače Čerževa z Vrha nad Kra.šnjo Iz srca se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, Francu Novaku za ganljive izčrpne besede. Hvala tudi pevcem. Hvala podjetju Jata za izrečene sožalje in za prelepi venec. Ljubeča mama, v miru počivaj! Vsi njeni Ti ne veš, kako pogrešamo te mi. Spočij si trudne zdaj oči. za vse še enkrat hvala ti. ZAHVALA V 79. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta MARIJA RESNIK Bizjakova mama iz. Jelše pri Blagovici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Jožetu Vrtovšku za lepo opravljen pogrebni obred, ZD Domžale, patronažni sestri Irmi Markovšek ter Janezu Burkeljci za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči mož. Lojze, sinova Jože in Stane z družinama, hčere Miči, Tončka in Fani z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V VI. letu starosti je zaspal naš dragi mož, ata, stari ata in stric TONE ROžIč Kosov ata iz Gradišča 7 pri Lukovici Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste nam pomagali. Iskreno se zahvaljujemo gospodu župniku Andreju Svetetu za obiske na domu in lepo opravljen pogrebni obred, osebju KG Ljubljana, ZI) Lukovica, posebno partonažni sestri Irmi Markovšek, trobentaču, pevcem, pogrebni službi Vrbančič let vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Vsi njegovi Tako liho skromno si trpela, takšno tudi življenje si imela, Zdaj rešena si vseli bolečin, ki tabo ostal je drag in lep, u boleč spomin. Spočij si trudne zdaj oči. /a vse še enkml hvala ti. ZAHVALA V 94. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni zapustila naša zlata mami, babica, prababica, tašča in teta ANA ŠTIRN Kovačeva iz Rafolč pri Lukovici Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno .sožalje, cvetje, sveče in darove za svete maše. Zahvaljujemo se g. župniku Andreju Svetetu za lep govor in mašni obred. Najlepša hvala dr. I'ogačar-Zajčevi iz. ZI) Domžale za vso pomoč in skrb ob bolezni, enako sestri Irmi. Hvala KS Ralolčc in Marjanu Kvedru za besede slovesa, pevcem iz Klanja za ganljivi) pelje, trobentaču Za zaigrano Tišino ter pogrebni službi Vrbančič. Hvala tudi vsem, ki sle jo imeli radi in jo v lako velikem številu pospremili na njeni zadnji poli. Žalujoči: vsi njeni zahvale Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Urez. pomena zanje so razdalje. Kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA V 77. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, pradedek, tast, brat in stric JANEZ KARNER Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sozalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše, vsem, ki ste nam kako drugače pomagali v težkih trenutkih. Hvala gospodu Župniku Jožetu Vrtovšku za lepo opravljen pogrebni obred, zvonarjem na Golčaju, LD Trojane-Ožbolt in (d) Blagovica, Zahvaljujemo se tudi dr. Marjanu Labodi in patronazni sestri Irmi Markovšek. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in vam bo ostal v spominu. Vsi njegovi Kako je prazen doni. dvorišče, naše oko zaman le išče. ni več tvojega smehljaja, le I rud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja ZAHVALA Nepričakovano nas je v 88. letu starosti zapustil naš dragi mož, očim, brat in stric STANISLAV LAJEVEC interniranec taborišča Dachau Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za stisk rok, pismena in ustna sozalja in darove za pokojnika. Zahvaljujemo se praporščakom ZB Lukovica, Moravče in Domžale, govornikom ge. Ani Zaje, g. Jožetu Kvedru in g. Milanu Brodarju za bodrilne besede ob slovesu in vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem! Vsi njegovi ZAHVALA V 83. letu starosti je 2. septembra riotrpcl in odšel k večnemu Očetu dragi ata ANTON PEZDIRC krojač in dolgoletni mežnar iz. Sp. Prapreč 13 Želimo se Zahvalili za vse izraze sozalja. darovano cvetje in sveče ter darove za sv. maše za pokojnega ata. Hvala duhovnikom, ki so somaševali pri pogrebni maši, cerkvenim pevcem župnij Brdo in Dob, pritrkovalcem, govorniku in vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku. Posebej se zahvaljujemo Vam, domači gospod Župnik Andrej, ne le za vodenje pogrebne slovesnosti, ganljivo pridigo in maševanja za pokojnega, temveč tudi za vse dobro, ki ga je bil pokojni ata in vsa njegova družina deležna po Vas. Bog povrni! Vsi njegovi V SPOMIN V 94. letu starosti je umrla najstarejša članica Mlekarske zadruge Prcvoje ALBINA MIHELČIČ Smavsova mama z Imenj Spominjali se je bomo! Člani Mlekarske zadruge Prevoje UOKOVN.IAČ! je glasilo Olu-inc Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gosiKxiiti.jst.vii občine Lukovica; glavna in odgovorna urednica: Majdi Vesel; člani uredniškega («11 pora; Kamilo DonutroviC, Mitrlii KerZan, Mojca Smrkoh, Irena Vodušek; ustanovitelj: Oblina Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 (HI, jezikovni pregled: Marta KerZan, spletna Stran WWW.lukovka.si, e-tnail: obcinalukovican lukovicasi, rokovnjacu lukovicasi; Produkcija: Agencija 0 Ljubljana, priprava in tisk: (1RAKBX group, Podlipovica 31, 1411 Izlake; trženje oglasnega prostora člani uredniškega odbora; naklada 1.780 izvodov, Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5% I >I)V (lir. 1, RS št. 8!i/!)8). Rokovnjač je vpisan v evidenco Javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje Pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Ncnarorcnih člankov ne honoriramo. Na naslovnici Je Janez Jare na Lukovem sejmu v Lukovici, loto: Marta KerZan. Pekarna Cemažar iz Lukovice vam nudi pestro izbiro dnevno svežih domačih kruhov, pekovskega peciva, piškotov, jušnih rezancev... Za birme, poroke, svečane prireditve ... nudimo piškote vrhunske kvalitete, torte po naročilu ... SRČEK Lukovški kruh Lukovška žemlja Domači keksi Vse to za vas v Lukovici na tel. 01 7235 702, 041 633 275, 041 521 523. Delovni čas pekarne v Lukovici od 4. ure zjutraj do 13. ure. Naše prodajalne: P. E. Koseze tržnica P. E. Moste tržnica P. E. Center tržnica Vsak dan razen nedelje svež domač kruh iz stare krušno-parne peči. Vse naše izdelke vam z našo prodajalno dostavimo tudi na dom. Pokličite našega voznika na 051 201 387, 041 390 506 in oglasil se bo pri vas.