19
Zgodovinske stvari.
Stara kapelica pod Trebelnim.
Ker od več strani gre vprašanje o stari kapelici v trebelski fari, naj tudi jez „Novicam" razložim, kar mi je o tisti znano. Z rajnkim g. Kobetom sva bila takrat soseda, ko je on o nji pisal. Njegova beseda me je spodbudila, da sem kapelico pregledal in za zgodovinske sporočila zrisal.
Prvo je treba razločiti kraj, da se o imenovani kapelici prav govori. Trebelno je majhna vas na vrhu hribovja, eno uro od Mokronoga, in dve od Novega mesta; ondašnja cerkev sv. Križa se od leta 1803 šteje za farno. Pred tem časom je bila fara pri cerkvi sv. Petra za četrt ure nižje pod Trebelnim proti Mokronogu; nad to cerkvijo stoji stara spredaj omenjena
kapelica, in kacih 50 korakov niže so razvaline starega grada, ki se je velil gornji Mokronog, in še toliko dalje je stara farna hiša. Po takem se je fara kdaj velela gornj omokronoška ali tudi g o renska. Ta fara je zlo stara; farman Oton se bere v stari listini leta 1248 ; utegnili so jo ustanoviti gornjo-mokronoški gospodje, ki se mnogokrat berejo v starih listinah, na priliko že leta 1229. Sedanja cerkev sv. Petra je bolj novega zidanja, in je bila za farno pred časom zadosti prostorna; stara kapelica, ki stoji malo nad tisto, pa bi utegnila ravno izvirna farna cerkev biti, ko še ni bilo veliko ljudstva, in po takem je bila tadi sv. Petru posvečena. Saj se bere v stari listini leta 1331 farna cerkev sv. Petra na gornjem Mokronogu (Obernassen-fuss), kjer sta avstrijska vojvoda Oton in Albert ustanovila obletnico.
Kar se tedaj tiče stare kapelice, kako stara bi utegnila biti po šegi zidanja? Meni se zdi, da ni čiste bizantinske oblike, ampak da verjetniše kaže romansko šego, in sicer na prestopu v gotično zidanje. V podobi je okrogla, za 3 sežnje v premeri, tudi obok je okrogel; enako je niša za altar polkroglina, in tri okna so s kroglino zvršene; vrata se ne morejo zadosti razločiti, ker so deloma razdjane. Pa med steno in obokom znotraj ni nobenega obrobka ali simsa; na oboku se kažejo navskriž preproge ali rebra po gotiČni šegi, in vhod v mrtvaško rako, ki je pod kapelico, je s trivog-lino zvršen.
Po teh znamnjih bi jez to stavbo deval v 13. stoletje, ali k večemu v 12. vek. In po takem bi bila veliko bolj nova od časa, ko sta živela sv. Ciril in Metod. Tudi ne vem, kako da bi bila ta sveta moža ravno čez gornji Mokronog hodila; zakaj ondašnja pot je zlo v strani, če bi kdo od štajarske meje hotel proti Primorju priti. Drugač ne, razun da bi bila slovenska aposteljna nalašč najbolj odložne poti iskala; ali pa, če je kdaj pot čez te kraje bolj navadna bila kakor zdaj, ker se ve, da grad v spodnjem Mokronogu je še sv. Hema imela v lasti.
Kar pa se tiče pravlice o prihodu sv. Metoda v ta kraj, vem tudi, kako s tisto stoji. Med narodom se je o trebelski fari poprej samo to govorilo, da so v staro kapelico še a j d j e hodili; ljudstvo sploh vse, kar je starega, stavi v ajdovske čase. Ko je gosp. Kobe v ta kraj prišel, je začel misliti, v kakošen Čas bi se ta prav-lica zamogla primeriti; ker so nam nekdaj v šoli samo o sv. Cirilu in Metodu pripovedovali, in o sv. Mohorji in druzih akvilejskih dušnih pastirjih molčali, tedaj se je uganjka tako rešila: Sv. Ciril in Metod sta v stari kapelici maševala. Od tod se je pravlica o sv. Cirilu in Metodu tudi dalje razširila; koliko pa da je gotovosti nad njo, iz povedanega vsak lahko sam sodi. Ce bi bila gornjo-mokronoška kapelica res tako stara, bi se ravno tako lahko in bolj verjetno zamoglo reci, da je sv. Pavlin, akvilejski patrijarh ondi sveto opravilo imel; zakaj o njem se ve, da je Korotancom in bližnjim narodom sveto vero oznanoval.
Jez bi pač rad kaj več starih spominkov na Krajnskem našel o cerkvah, pa doslej se še ni dalo. Na Stajarskem in Koroškem vedo dosti gotovega od starih far in cerkev iz 8. in 9. stoletja; na Krajnskem pa je najprvi gotovi sled v starih listinah o staro-loški cerkvi iz leta 1074; cerkev sv. Petra v Ljubljani mora sicer veliko starja biti; kar se pa piše o cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani, daje stala že v 8. stoletji, je le pravlica. Teško se pogreša, da bi. de Rubeis , ki je spisal spominke akvilejske cerkve, ni mogel brati farnih imen v listini iz leta 879, in da se tudi zdaj ne ve, kje bi bila tista listina; drugač bi mogli saj za nektere stare fare na Krajnskem kaj več vediti.                           Hicinger.