Političen list za slovenski narod
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplaCan 1» gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 0 gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upravništvo in ekspedlclja т „Katol. TIskarni" Kopitarjeve nlice St. 2.
Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semenlšklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredniitva telefon-štev. 74.
Štev. 294.
V Ljubljani, v petek 24. decembra 1897.
Letnilt XX V.
Božič.
Mir ljudem, ki so dobre volje! Ta angeljski klic odmeva danes v milijonih katoliških src. Avstrijski narodi pa letos še mnogo iskreneje nego preje zdihujejo po nebeškem daru miru in sprave. Z e osem mesecev pretresajo nečuveni viharji narodnostnih bojev našo državo. V tem trenutku, ko obhaja katoliški svet svoj največji praznik, je vihar potihnil; koliko časa bode ta tišina vztrajala ?
Kadar vihar potihne, prihajajo ljudje iz svojih zavetij in se ozirajo okoli po nasledkih elementarnega izbruha. Vsacega dobrega človeka boli srce, ko vidi uničeno letino, izkoreninjeno drevje, razdejana poslopja — delo viharja. Tako tudi danes s patrijotično bolestjo vsak dober Avstrijan gleda na nasledke zadnjih parlam. viharjev. Konstitucija, v kateri korenini moč in svoboda vsacega avstrijskega naroda, je omajana. Parlamentarizem je zistiran. Veljava Avstrije aa zunaj je v nevarnosti. Iz krize države postala je kriza monarhije. Kazni destruktivni elementi pa pridobivajo mej ljudstvom veljavo!
To niso razmere, ki bi zamogle ali smele dalje časa obstati. Moč in veljava starodavne Avstrije je večjega pomena za vse avstrijske narode, nego katerakoli politična koujektura. Danes je dolžnost vseh patrijotičnih elementov v Avstriji, združiti se v energično skupno akcijo a d h o c : namreč baš v ta namen, da se odstrani sedanja državna kriza, da se privedejo zopet normalne ustavne razmere.
Cui prodest? Kdo ima od sedanje krize dobiček? Ne Cehi in ne Nemci, in ne kateri drugi narod avstrijski, — pač pa stranke, ki stojijo izvan zakona in izvan avstrijskega domoljubja: socijalni demokratje in prusofilski Schonererijanci! To dejstvo mora zado-
stovati, da združi vse, kar avstrijsko čuti in misli, v skupno obrambo.
Desnica državnega zbora je v tem oziru z vzgledno požrtvovalnostjo storila svojo dolžnost in jo hoče izvrševati tudi v bodoče. Naloga patrijotičnih elementov levice je, pridružiti se ji v ta namen.
Težišče položaja leži na Češkem. Sprava mej češkim in nemškim narodom glede jezikovnih naredb je predpogoj za vračilo normalnih ustavnih razmer. Češki narod bil je vedno pripravljen za pošteno spravo z nemškimi rojaki. Baš povodom zadnje krize so voditelji češkega naroda z nova pokazali svojo politično modrost in svoj patrijotizem, ko so do skrajne meje prijenjati nasproti nemškim zahtevam. Voditelji nemškega naroda so sicer ponudeno spravo odklonili — toda vkljubu temu ni še vse upanje zgubljeno. Ne moremo si misliti, da bi češko nemško ljudstvo v resnici želelo nadaljevanje sedanjih bojev. Nemško ljudstvo je miru in sprave ravno tako potrebno, kakor vsako drugo — potrebno zlasti na Češkem, kjer je v manjšini nasproti veleinteligentnemu in vztrajnemu nasprotniku I
Baron Gautsch je z njemu lastno energijo poprijel se dela, da dožene spravo mej Čehi in Nemci. Naravno je, da po večmesečnih viharnih bojih ni mogel v par dneh doseči popolnega vspeha : toda faktum je, da se in m e r i t o češko ia nemSko stališče gledč jezikovnih naredb ne razlikuje več mnogo. Ce je temu tako, potem tudi sprava ni nemogoča.
Mi Slovenci želimo to spravo ne le iz patri-jotičnega avstrijskega stališča, marveč tudi v lastnem interesu: kajti, brez češko - nemške sprave ne pridemo do parlamentarnega delovanja, brez centralnega parlamenta pa smo mi Slovenci
v sedanjih odnošajih skoro na celi črti na steno potisnjeni. Zato z odkritosrčno simpatijo spremljamo vladno akcijo, napraviti mir na Češkem. Iskreno jej želimo popolen vspeh!
Toda Avstrija ne obstoji le iz Češke, četudi je poslednja biser naše krone. Spravna akcija vlade, ki teži pe pravični izvedbi ravnopravnosti na Češkem, se ne sme vstaviti na mejah češke kraljevine. Raztegnili mora svojo akcijo na vse narode, ki so mej seboj v borbi, ker jeden hoče vladati nad drugim.
Dal Bog, da bi vsi avstrijski narodi kmalo praznovali svoj posebni božični dan, dan, ki jim porodi ono, česar danes nimajo: Mir! Iz milijonov hvaležnih src se bode potem še mnogo radostneje nego danes in jutri dvigal proti nebu glas: Slava Bogu v viSavahl
Mažarski jezik v hrvatskem saboru.
V istej sednici, v katerej je bil dr. Potočnjak izključen na 70 sednic, dobila je mažaronska večina hudo pljusko na ono njeno trditev, češ, da se drži vedno le nagodbe, sklenjene med Hrvatsko in Ogersko. Sicer je že neštevilnokrat ravno protivno dokazano, namreč da večina sama ne spoštuje te nagodbe, ker je nikdar ne brani, ko jo Mažari vrše le na škodo in sramoto Hrvatske. Dogodek v sabor-skej sednici od 15. decembra pa je dokazal, kako globoko je pala današnja saborska večina, da se ne protivi niti najočitneji krivici, ki se godi hrvatskemu narodu od strani Mažarske glede same narodne časti.
Med drugimi podneski za omenjeno sednico je bilo imenovano tudi poročilo zajeduiškega minister-
LISTEK.
Božična noč.
Slika. J. Košar.
Neznana sila me je vlekla v tiho, neprozorno noč . . .
Sneg je padal v debelih plasteh in zametaval gaz, da se že v par hipih ni poznala nobena stopnja. Burja je brila in vrtela debele snežinke, veter jih je metal v obraz, da mi je jemalo vid, iu mraz mi je silil skozi lahko suknjo do kostij, da sem se tresel kakor mrzličen.
Čutil nisem ne snega, ki mi je oviral pot, ne burje, ki mi je rezala liki brušen nož po licih, niti mraza, ki mi je pretresal vse telo ; hitel sem dalje, le dalje, neutrudno, brez miru . . .
Notranja, tajnoskrivnostna sila me je tirala iz mesta, dalje, dalje . . .
Onemogel, smrtnotruden sem stopal po gostem debelem snegu, gledal nisem ne na levo ne ua desno, nisem meril pota, koliko sem ga že prehodil, hitel sem dalje . . . dalje . ..
Srečaval sem ljudi. Truma za trumo je brodil» po zameteni gazi, vsak se je zavijal v svojo debelo, gorko suknjo in šel mimo mene, ne da bi me pogledal. Tu iu tam se je slišal izmed škripanja in
brojenja po mokrem snegu smeh in grohot, klici in viki vse vprek, a jaz sem hitel dalje, le dalje . . .
Sli so k polnočnici — in jaz?
Prišel sem pod hrib.
Pod gričem se je raztezala liki velika kepa, ki se je zvrtela na strehi in zdrčala z nje, ko je jelo južno vreme topiti sneg, mala vas — rojstna vas.
Skozi okno se je svetila luč tako čudno žsreče-rudeče, tako skrivnostno, da sem vzdrgetal. Okna so gledala topo, izzivajoče vame, kakor žareče oči zlih duhov.
Vstrepetal sem. Sila, neznana moč meje vlekla še dalje, dalje iz vasi, tja na rob gozda.
Kdaj že nisem hodil tod, po tej-le, do najmanjšega kamenčka mi znani cesti, ob tem-le tihem, počasnem potoku, čegar najmanjši šum, najtišje žubo-renje mi je utisnjeno na dnu srca, da ga ne more izbrisati nobena sila, nobena moč.
Kdaj me že ni vodila stopinja po tej-le stezi, ob kateri se dvigujejo nocoj v sneg zaviti grmi kakor varuhi, po tej stezi, ki pelje tja pod rob . . tja v rojstno kočo.
Kdaj nisem že hodil, ker nisem — hotel!
Stresel sem se ob tej misli. Zona mi je oblila čelo in skoro da se nisem onemogel sesedel.
Morda je šla tudi moja mati že k polnočnici? Ah ne, ona mora biti še doma.
Pridem pred kočo. Vse tiho, le sneg je vršel,
ko se je zibal v debelih kosmih po zraku . . . Okna so bila temna, neprozorna. Nobene luči nikjer...!
V glavi se mi je zvrtelo, zavest mi je skoro izginila.
Paeti sem hotel pred materjo, sladko materjo, na kolena, zjokati se pred njo kakor otrok, in jo prositi, naj mi odpusti, odpusti . . če more. Izgubljeni sin, skesani otrok sem jo hotel objeti krog vrata, jo poljubiti na vela lica, kot sem jo poljubo-val nekdaj, nekdaj . .
A v koči ni bilo luči, ni bilo življenja.
Sla je gotovo k polnočnici in tam . . ah, morda moli — za me, za-me, dasi ne zaslužim niti kaplje solz iz njenih odkritih, tako ljubeče zročih očij.
Hotel sem se tudi jaz vrniti in ji slediti v vaško, razsvitljeno cerkvico, da združim svojo nevredno molitev z njeno.
Toda premislil sem se. Neznana sila mi je vodila korak k vratom.
Primem za kljuko.
Pol podrta vrata so zaškripala in se odprla na iztežaj. Zičudil sem 89, da niso bila zaklenjena.
Stopil sem v sobo. Neznosen vzduh mi je legel na nemirna prsa. Bilo je vse tiho, kakor v grobu. ^ Skoro neprozorna tema je zavijala vse in le od belega snega, nakopičenega zunaj pred okni, je prihajalo skozi umazana šipe nekoliko prosojne slabe svetlobe v nizko izbo.
stva ob obračunu med Hrvatsko ш Ogersko. Muogo takih podueskov se ue čita, »li posl. dr. Mazura je poprosil predsednika, da to poročilo prebere, ker bi moglo biti zanimivo. Bržkone ni niti slutil, kaj tiči v tem spisu. Predsednik pregleda omenjeno poročilo ter nekako zmeden reče: „Ne more se prebrati, ker je napisan v mažarskem jeziku." Na te besede je zadonel med opozicijo burni prosved. Sredi krika in vpitja se slišijo besede: „Tedaj mažarski dopisuje zajedniška vlada s hrvatskim saborom! Nazaj I Nazaj! Infamija! Lopovščina!" Ta metež je trajal nekoliko minut. Na to se vzdigne poslanec Tuškan ter spregovori: „Gospod predsednik, vi ste razžalili hrvatski sabor in narod, ker ste sprejeli ta podnesek v mažarskem jeziku. Prosim, ker je to insult, nemudoma pošljite Mažarom ta spis in povejte jim, da Hrvatska ni Mažarska. Tukaj je mesto samo hrvatskemu jeziku. Prosvedujem proti temu insultu." Opozicija je burno pozdravila to izjavo ter vnovič vpila: „Vrniti! Nazaj! Iufamija!"
Večina pa je zrla nemo pred sebe in molčala, bila je iznenada osramočena, da ni mogla biti huje. Ni se nadejala, da pride na dan ono njeno licemer-stvo, s katerim je pokrivala take krivice in ponižanja že tako dolgo. Slutilo se je nekaj o tem med opozicijo, saj je poznato, da se ni hotelo povedati pred nekimi leti, je li res, da ban dopisuje le v mažarskem jeziku s središnjo vlado. Takrat se je mislilo le za bana, za druge oblasti ne, a najmanje še za hrvatski sabor. In zdaj se je odkrilo vse, kar se je tako skrbno tajilo z mažaronske strani. Radi važnosti tega predmeta je spregovoril dr. Derenčin, čim so se v saboru duhovi malo pomirili: „Prosim, da se sabor odgodi za nekoliko minut, da se moremo dogovoriti o tem, kaj naj predložimo na izjavo gospoda predsednika, da zajedniški ogereko - hrvatski sabor z našim saborom dopisuje v mažarskem jeziku."
Predsednik je na to pristal ter izjavil, da se to zgodi, čim se preberejo še ostali podneski. Med tem pa se je sednica burno skončala radi izključenja dr. Potočnjaka.
Opozicija bode storila v tem pogledu gotovo svojo dolžnost, bode li tudi veČina pnstala na to, ni prav verjetno, saj se je že sam predsednik prav čudno izjavil v tej zadevi, češ, da tudi hrvatski sabor dopisuje z mažarskim v hrvatskem jeziku. To se že samo po sebi razume, da mora tako biti, a recipro-citeta v tem pogledu ne more biti, kajti zajedniško ministerstvo je zajedniška oblast, a sabor je ogersko• hrvatski in ne samo mažarski, in v tem saboru je hrvatski jezik ravnopraven z mažarskim, pa bi morali vsi hrvatski poslanci govoriti le hrvatski in ne mažarski, če kedaj kateri kaj spregovori. Po nagodbi od leta 1868 pa je hrvatski jezik uradni jezik za vse hrvatske oblasti, ne samo avtonomne, nego tudi za zajedniške, zategadel obstoje pri zajedniških oblasti v Budimpešti hrvatski odseki, pri katerih se mora po postavi uradovati le v hrvatskem jeziku.
Hrvatska opozicija se zategadel neprenehoma bori proti mažarskemu jeziku v vseh zajedniških
Vzdrgetal in vztrepetal sem na vsem telesu. Ondi v kotu na postelji se je nekaj premaknilo, koščena roka se je dvignila izpod odeje in slab, suh, komaj slišen glas je vztrepetal kakor glas strune, katere se dotakne onemogla roka umirajočega umetnika.
„Ivan, kaj ne, da si ti? . . . Nisem zastonj molila . . ."
Glas je utihnil, zadušil ga je jok.
Dvignil sem se iz svoje omotice, planil k postelji, padel zraven na kolena in objemal suhe, koščene roke svoje matere, njeno suho, zgubano lice, oči . . .
„Ivan," Šepetala je mati, „angelj božji te je privedel še o pravem času . . . nocoj . . nocoj . . lahko umrjem ... ker vem, da je Bog uslišal mojo molitev . .
Zganila se je starka v mojem naročju, koščene roke so z zadnjo močjo pogladile moje vroče, razburjeno lice in njena ustna so se spojila z mojimi tako mehko, tako sladko, da sem se stresel v dnu duše . . .
Ljubko božajoči glasovi vaških zvonov eo peli tako milo, tako pretresujoče, in oznanjali, da se je rodilo svetu izveličanje, malo dete, ki je prineslo srečo, izveličanje, mir iz nebeških višav.
Ah, srečo in mir je prineslo to noč božje dete moji materi in — meni.
uradih, posebno še pri onih na hrvatskem teritoriju, a zdaj se je prepričala, kako lahko morejo Mažari svoj jezik pri teh oblastih širiti, ko ne zadenejo na noben odpor proti mažarščini pri onem najvišjem faktorju, namreč saboru, ki je prvi zvan, da brani postave, katere sam sklepa. Poznata je mažarska predrznost nasproti ogerskim narodnostim, ali da bi se oni upali tako prezirno gledati tudi na svojega zaveznika Hrvata ter proti jasni postavi usiljevati svoj jezik, to si gotovo mnogi hrvatski domoljub ni mogel misliti.
Sicer so Hrvati navajeni že na vsako ponižanje od mažarskega zaveznika, saj je poznata naša mažaronska večina, da je take stvari niti najmanje ne motijo ter v vsem popušča, ali da celo ogersko-hrvatski sabor usiljuje hrvatskemu saboru mažar-ščino, to je pa vendar že odveč. Podpredsednik pl. Francisci, ki je omenjenej znamenitej sednici predsedoval, je bil v veliki zadregi, ko ga je prosil dr. Mazura, da prebere omenjeni spis. Mogel se je sicer izgovoriti, da ga nima pri sebi, in stvar bi bila bržkone s tem dokončana, ker opozicija ni mislila, da pjovzroči o tem kakšno debato. Eakor da bi bilo sojeno, se predsednik vendar ni mogel na tak način izgovoriti, pa je povedal pravi razlog, zakaj se ne more prebrati.
In dobro je tako, vsaj se ve, pri čem smo. Pripoveduje se, da se je podpredsednik s to svojo izjavo hudo zameril nekim merodajnim krogom, katerim je vsa ta stvar jako nemila. V6 se sedaj, zakaj. Ali zaklela se zemlja raju, da se vse taje odaju, pa tako se je zgodilo tudi tukaj. Vse pride sčasoma na dan, a tudi plačilo sledi za tem. Opozicija bode znala ta dogodek gotovo dobro upotrebiti, da obrani pravice hrvatskega naroda nasproti onim, ki jih prežimo gazijo, in proti onim, ki to mirno dopuščajo. Smešna pa se nam zdi ona opazka v poslednjem govoru dr. Pliverići, ki pozivlje opozicijo, da naj se v svojej obtožbi proti ogerski vladi ozrejo na jezikovno vprašanje, o katerem bi mogli zajedno z večino marsikaj izvojevati. S tako večino, ki prikriva krivično ravnanje hrvatskega zaveznika ravno v jezikovnem pogledu že skozi toliko let, ni mogoče misliti na kakšno sodelovanje. Taka večina sploh ni sposobna, da bi v tem pogledu mogla izvesti kaj koristnega za svoj narod, saj sama že zdavnej ne misli narodno.
Politični pregled.
V L j u b 1 j a n i, 24. decembra.
Deželni »bori se snidejo, kakor znano, deloma 28. decembra, torej takoj po predstoječih praznikih, deloma pa dne 10. januvarija. V vseh glavnih mestih se pripravljajo na ta sestanek. Vseh deželnih zastopov prva naloga bode, da poskrbe za začasno pobiranje deželnih doklad. Onim deželnim zborom, ki še niso sklepali o dokladah na osebni dohodninski davek, glede katerih želi vlada, da se deželni zbori odrečejo pravici do pobiranja, bode vlada takoj v prvih dneh predložila dotične zakonske
Drobtine.
Zopet se je približal veseli in poetični čas božičnih praznikov. Komu se ne vzbujajo ob teh dolgih in prijetnih večerih sladki spomini, kdo se ne spominja z največjim veseljem najljubkejSih doživljajev izza mladih let in koga ne presune mično pripovedovanje sv. pisma, ko se je svet pripravljal na svojega Odrešenika in se v Betlehemu, »tam v Stalci« izpolnilo prerokovanje?
Da, lep čas je Božič. Vesele se ga stari in mladi. V prsih nedolžnih otročičev dvigajo se mnoge tihe in skrivne želje, ki naj bi jih Božič usliSal, stariši pa se radujejo z deco vred in se spominjajo časov, ki so bili. Vse se veseli.
Ia celo v politiki pomenja adventni čas dobo počitka in miru. 2e davno so zapustili naSi politiki tuje mesto, kjer zagovarjajo pravice in tirjatve svojega ljubljenega naroda, in bivajo v domovini mej svojci, na domačih tleh. Oddahniti se morajo pač od mučnega in vznemirjajočega boja, tedaj pa premišljajo gotovo o pretekli žalostni dobi in obračajo polagoma oči tudi že v prihodnjost, v to, kar ima priti.
Pa tudi jaz, ki nisem politik ex offo, le kar tako za domačo rabo, imam v tem in toli priljubljenem božičnem času navado, da se tako le o mraku rad stiskam k gorki peči ter to in
načrte. Zatrjuje se, da zmaga vlada v vseh kronovinah. Najzanimiveje za celo državo bo seveda zasedanje češkega deželuega zbora, ker se bo v njem razpravljalo o spravi mej Cehi in Nemci. Ako se tu reši ugodno pereče vprašanje, je nada, da se kmalu zbudi iz spanja parlamentarno življenje in se prične konečno zopft vsaj redno delovanje. Vlada bode napela vse sile, da se ji posreči zadnji poskus.
Obestranska kvota se določi, kakor je posneti iz raznih listov, v najkrajšem času, ker sta delegaciji v zadnji seji ravno minulega zasedanja odobrili pogojno vse postavke skupnega finančnega zakona in torej vse potrebno ukrenili, da se ohrani še za jedno leto status quo. Glede določitve kvote se nahaja v ogerskem nagodbenem zakonu odstavek, ki naglaša, da določi vladar skupno kvoto na podlagi predloženih podatkov. V avstrijskem nagodbenem zakonu sicer ne najdemo take določbe, pač pa je verjetno, da bode, oziroma je že tudi naša vlada predložila kroni dotične podatke. Iz zanesljivih virov se poroča, da sta predlsgali obe vladi, naj se tudi v tem oziru začasno, namreč do dtfinitivne obnovitve nagodbe, ohrani status quo in se določi kvota v razmerju 70 : 30. Kakor torej razvidno, ostane vse pri starem do obnovitve nagodbe parlamentarnim potom, na kar v sedanjih razmerah ni misliti pred koncem prihodnjega leta.
Nižjeavstrijski deželni šolski svet se je včeraj do dobra iznebil dosedanjih židovskih članov, katerim je z včerajšnjim dnem potekla triletna doba. Možje, ki so ee s težkim srcem morali ločiti od sedežev, od katerih bi jih po njih mnenju mogla ločiti le smrt, so nastopni: dr. Granitsch, Kitschelt, dr. Magg, dr. Lustkandel, dvorni svetnik Schenkl, profesor dr. Finger in Schmidt. Žalostni slavnosti je prisostvoval namestnik grof Kielmansegg. Njih mesta so zasedli krščanski možje princ Alojzij Lichtenstein, dr. Gessmaun, prelat Schmolk, prof. Bichter, podžupan dr. Neumayer prof. dr. Sturm in posl. Biirtl.
Ovaelja novemu ministru »a Galicijo. Minuli torek zvečer so priredili odlični Poljaki, mej temi namestnik knez Sanguszko, deželni maršal grof Badeni, predsednik poslanske zbornice vitez Abrahamowicz ter razni državni in deželni poslanci, ovacijo novemu ministru za Galicijo, baronu Loeblu, k\ priča, da mu poljski krogi niso tako nenaklonjeni, kakor se je naglaSalo v nekaterih listih, in da novi mož sme računati na podporo od strani poljskih zastopnikov v državnem in deželnem zboru. Mej razgovorom se je posebno pokazalo, da se baron Loebl posebno zanima za razna dela v deželnem zboru, in se nadeja, da se bode zasedanje izvršilo povsem mirno. Naznanil je tudi, da nastopi svojo novo službo trajno Se le po božičnih praznikih, katere želi prebiti sredi poljskega naroda. Akoravno so se pokazali Poljaki napram svojemu zastopniku v ministerstvu precej prijazne, bodo vendar prihranili nekoliko svoje naklonjenosti za poznejši čas, ko pokaže baron Loebl tudi z dejanji, da je res vnet za deželo in narod, katerega zastopa.
Ш	'31
ono razmišljam po svoje. Drugače pa sem jako skromno človeče in v času prošenj in želja, v času, ko si vsakdo goji kako skrivno ali očito željo, mi je srce prazno vsakega najmanjšega upa kakor vedno. Zato tem rajSe razmotrivam tuje želje, druge nade; in teh je veliko v letošnjem ad-ventu. — — —
NaSa Avstrija je sedaj baS v istem žalostnem stanju, kakor pred toliko in toliko stoletji vesoljni svet, ko je hrepenel po svojem Mesiji. Tudi pri nas je vse narobe. Vse se je zasukalo in se Se suče; nikjer ni več onega dobrodejnega miru, ki je vladal mej nami. Krik in vik, vrišč in hrušč sta se raztegnila po naši ubogi državi in sedaj, ko odmevala le še od severne Gališke in pa nesrečne češke preko Dunaja, nastalo je neko tihotno stanje, neka prehodnja doba.
In srca vseh mirnih in treznih politikov izvija se prisrčna želja, da bi vendar kakor nekdaj nad Betlehemsko kočo iz nebeških viROčin pripluli nad avstrijski parlament prepevajoči angelji ter bi v veselem petju oznanjevali nam: »Pax vobis in parlamento«. Tu pa naj bi vstal mož, tak mož, ki bi bil državi »in diesem Wust der Zeiten« pravi odrešenik in bi zvezda miru in sprave kakor nekdaj sv. Tri Kralje privodila bojaželjne protivnike tja pred parlament in postavila se nad njim, čeS, tu je oni, ki vam da reSitve . . .
Banffyjeva predloga v ogerski poslanski zbornici nima sreče in božični prazniki Bauffyju ne bodo doneeli zaželjeuega miru iu zadovoljnosti. — Tudi včerajšnja seja ni rešila ministerskega predsednika iz neznosnega položaja, druga izdaja nagodbenega provizorija je še vedno tam, kjer je bila tedaj, ko je dospela pred zbornico. Združena opozicija provzroča baronu Banffyju vsestranske preglavice posebno s tem, da z dolgotrajnimi govori zavlačuje razpravo. Menilo se je, da se zadeva reši vsaj v sinočni seji poslanske zbornice, toda nič manj nego to. — Tudi včerajšnji dan ni mogel pomiriti splošne razburjenosti v glavah ogerskega kabineta. Ker pa zbornica vladi ni privoščila vesčlih praznikov, ji ta ne privošči daljših počitnic in zato je odredila prihodnjo sejo že ua prihodnji ponedeljek, 27. t. m. Potem je časa le še štiri dni in ako se prihodnji petek o polnoči ne reši predloženi načrt, bo najbrže nastopila za Ogersko katastrofa, kakoršne si želi opozicija. Umevno je, da se vlada tega najbolj boji in bode uporabila poslednje dni vsa sredstva, kar jih ima na razpolago, da odstrani pretečo nevarnost.
Novo italijansko ministerstvo je takoj ob svojem nastopu pokazalo, da je sostavljeno na podlagi načel, katera je ministerski predsednik Rudini v posebnih petih okrožnicah razvijal, ko je še načeloval bivšemu kabinetu. Novi možje so se takoj prilagodili načrtu svojega voditelja, poleg tega ga pa še v marsičem prekose. Novi naučni minister Gallo je v tem oziru mnogo „pogumneji" kakor Rudini sam, kajti ta se ne bode obračal do perfektov ter z njih pomočjo zatiral katoliško cerkev in oviral duhovnike v izvrševanju svojega poklica, marveč bode naravnost stopil pred parlament ter od njega zahteval, naj mu v svrho „obrambe države pred klerikalizmom" poveri brezmejno oblast ter vsprejme v ta namen zakon, ki bo varoval vlado pred vsakimi eventuvalno neljubimi posledicami njenega „pa-trijotičnega" delovanja. Izteknil je ta mož nekje Zanardelijev načrt, katerega si avtor ni upal predložiti, ker ni bil tako goreč Iramason, kakor je predstojnik bogoslužnega oddelka v italijanskem kabinetu, naučni minister Gallo.
1lusko pristanišče Port Artur, ki so je zasedli minule dni s tremi ladijami, kar je dalo povod splošnemu zanimanju evropske diplomacije, je znano iz zadnje japonsko - kitajske vojske in je najbolj južni del polotoka Liao - tong, na vzhodni strani predgorja Lau-tie-šan. Kraj je utrjen, leži ob zalivu, katerega zapira majhen otok. Pristanišče je zelo prostorno iu morje v njem nikdar ne zamrzne, kar je ravno vzrok, da so se ga polastili Rusi. Podkralj kitajski Li-Hung-Cang je dal pristanišče utrditi ter je polagoma tako povzdignil, da zavzema sedaj prvo mesto mej utrjenimi mesti ob azijatskem obrežju. Komaj pa je bilo vse delo dovršeno, je prišlo pristanišče vsled malomarnosti Kitajcev v roke Japoncem, ki so je po kratki borbi vzeli dne 22. novembra 1894. Prebivalcev šteje ta kraj nad 4000,
Pa Bog sam ve, če to niso le sanje miroljubnih, ki bi radi zbežali iz žalostne istine. Saj se dogajajo vse druge stvari. Mnogim avstrijskim kronovinam prinesel je Božič lepa darilca, nove »kape«, in tudi mi alovenci se lahko od daleč veselimo z odlikovanji in imenovanji preobložene božične mize.
Drugače pa se nam zgaja jako slabo. Jasna našim žalostnim časom je obilica prošenj in želja, ki se oglašajo mej slovenskim svetom in ki imajo vse vkup le malce upanja, da se izpolnijo.
Mi Ljubljančanje imamo skromne prošnje in želje. Kako bi bili veseli, če bi nam že vendar jedenkrat zasvetila dolgo zaželena električna luč, po kateri tako često vpijejo različni glasi iz občinstva. Pa naš župan si že jemlje sapo, da izreče veselo povelje: »Bodi luč«! Iu bila »bo«.
Da, luč, luč; te nam je potreba. In sicer bolj še nego v nasi stolici v našem slovstvu. Pa zakaj ? Ni še poteklo leto, kar je vihrala na »njivi« našega slovstva huda borba. Bilo je pač treba poditi novo strujo, ki je tako usiljivo brenčala po njej. če se ne motim, bral sem nekje, da je bil ta boj za abecedno in šeetomersko vojsko izvestno najzanimevjši v naši slovstveni zgodovini. Mi pa trdimo, da je bil žalosten. Saj smo se bojevali tačae zoper »Wildschutze in Wilddiebe« v našem slovstvu, ki so nazivajoč se slovenske pisatelje
mej tem ko je bila poprej le neznatna ribiška naselbina. Sedaj je toraj pristanišče prešlo v last ruske vlade, ki bo seveda nekoliko odškodovala Japonce, Kitajci pa itak sedaj nimajo ničesar iskati na tem mestu.
Socijalne stvari.
Socijalno razmišljanje.
(Dalje.)
Zato je judovsko prostozidarstvo hitro užgalo narodni prepir, da bi jeden narod sovražil drugi, in pri tem pozabil Židov. Judje so učinili, da je danes narod narodu trn v peti, krivonosi čifutski voditelji so povzročili, da sovraži Nemec Ceha, Lah Slovenca, Hrovat Mažara, a s tem pa so zabranili sovraštvo do sebe.
Danes je autisemitizem kakor otrpel, ker ljudstvo zavoljo samih narodnostnih prepirov ne more nanj misliti in ga dejanjsko izvrševati.
Tako sodim o sedanjem položaju jaz in mnogo imeritnih mož, s katerimi sem se o tej zadevi raz-govarjal, mi pritrjuje, da je sedanje mučno socijalno stanje del židovskih intrig. V Avstriji so izgubili ti osedlaci nosovi politično nadvlado, in zato prenesli prizorišče na Ogrsko. Po celem svetu ponujajo re-nomć in avtoriteto Mažarov, Avstriji pa jemljejo dobro ime. Maščujejo se zavoljo svojega poraza v Avstriji, iu zato z narodnimi boji odvračajo pozornost od gibanja antisemitskega, kakor bi rekli: „Rujte se med seboj, a mi židje bomo imeli mir". Z razpihavanjem in razširjanjem revolucijonarnega duha pripravljajo proletarijat evropski na grozno katastrofo, iz katere bo prišel Izrael kot vedni vladar narodov evropskih.
Zato, kar sem ravno povedal, so napravili v zasedanji dne 25. listopada „zastopniki ljudstva", socijalni demokrati znamenito ilustracijo. Zid Berner skoči k zborničnemu predsedniku „zapovedovalno", kakoi je pisala „Arbeiter-Zeitung", zgrabi ga za prsa in ga porine s sedeža. Drugi žid, Daszynski, se usede na predsednikov stol, tretji žid Verkauf pa pripelje ostale rdeče janičarje, ki obstopijo predsednikov prestol, razgrajajo in zmerjajo druge z lumpi in šufti, kar potrjuje z velikim veseljem Arbeiter-Zeitung in poveličuje to počenjanje rdečih pouličnih klatežev kot junaštvo. Židovski matadori so jasno pokazali, kam merijo. Po tem se jim cede sline, da bi stali vladam na vrhuncu, in žid Daszynski je že poskusil, kako bi se sedelo v državnem zboru na predsedniškem stolu.
Kam spemo, kam bomo dospeli, in kje se ustavimo ? To so vprašanja, katera navdajajo s skrbjo vsakega pametnega človeka, ki še ni in noče biti zapisan Židom. Takoj odgovorim.
Ako pojde vsa stvar po dosedanji cesti, katero je posul židovski liberalizem, in po kateri hočejo judje pod rdečim cesarjem ljudstvo še naprej voditi, mora priti do katastrofe, ua katero vedno pripravlja židovsko prostozidarstvo in se vadijo cele legije socijalnih demokratov. Katastrofa bi bila grozna, ker
prodirali v najbolj umazani opravi v ta božji hram. Trgali smo jim krinke raz obraze . . .
Pa vendar je »realizem« zmagovit, pravi Go-vekar, menda ker se je on »in effigie« izpostavil in izobesil kot slovenski pisatelj pri Gričarju in Mejaču.
No, miru pa še vedno ni. V zadnjem času so se zopet poostrila nasprotstva mej strujami, na-brusfle se sablje in zopet se je prelivala kri po slovenskem časopisju. Saj je nedavno v podlistku »Slovenskega lista« Govekar res — vsi smo tako sodili — ležal »v krvi« I ?
Luč, pravimo še jedenkrat. Naj bi nam pri-sijala v to temoto in zmešnjavo in naj bi uničila vse nepoklicane »komarje«, ki posedajo po najlepših mestih, kjer so nekdaj stolovali le res izvoljenci. To j» srčna prošnja vseh nas, ki prebiramo, skrajno naveličani, te puste in dolgočasne zasebne polemike, omete in obrambe ; kajti pravo za pravo ne mlati se nič drugega nego prazna slama. Da se skoro uresniči ta obča želja, hočem še jaz pri vsi svoji apatiji sedaj o Božiču zamrmrati pobožno molitvico; dejal bom k nebu : »Vi oblaki ga rosite« I — —
Take in jednake želje vznemirjajo sedaj slovensko občinstvo. Mnogo sem razmišljal o teh naših dnevnih vprašanjih, sem dolgo mislil in — se bal, slednjič pa se z njimi vendar oglasil tu-le v »listku«.	I*
bi poplavila celo Evropo, še bolj grozni pa bi bil njeni nasledki. Zid bi se povspel in se za vselej vsedel na tilnik ljudstvu, katero bi naredil za vedno svojega sužnja, da bi krvavelo pod rdečim koro-bačem židovskim.
Večkrat me kdo vpraša, ali bo prišlo do poraza? Na to odgovarjam: „Prej ko ne". Zakaj? Ca bi hoteli katastrofo preprečiti, bi se moralo krščansko prepričanje in delovanje vrniti v vse sloje, in odstraniti bi se morala liberalna načela. Toda liberalizem je prišel že preveč v navado in pri večini je že postal železna srajca, ki se da zelo težko ali boljše, ki se ne da sleči. Katoliška načela so mnogim tako odporna, da se ne morejo odločiti za nje in po njih delovati. Z.ito se mi zdi, da nam prinese bodočnost prej neprijetnih stvarij nego veselih.
Kljub temu pa ne obupam nad bodočnostjo. Palacky je rekel: Ljudje delajo revolucijo, toda zgodovino diktuje Bog. Pred njim se moi a umakniti vsak, vse mu mora služiti, tudi če je sam satan. Njegova pota niso sicer ceste ljudstva, toda vsegdar vodijo k cilju. On je peljal prve kristijane skozi ogenj krvavih preganjanj, in jih pripeljal do zmage nad starim poganstvom. Ta cesta je bila sicer krvava, a kristijani so po nji hodili tri sto let. Mogoče, da Bjg dopusti, da pojde od krščanstva odpadlo ljudstvo ia kazen zopet po krvavi cesti, a kdo ve, kako dolgo bo tedaj šlo po nji. Čeprav povzroči ljudstvo revolucijo, zmago krščanstva nad modernim poganstvom pa bo narekaval Bog.
Slovstvo.
Ob Ganglovi zbirki.
(Anton Medved.)
Ko je rajni profesor Ivan Jenko (sicer ves poštenjak in vzoren rodoljub) izdal svoje pesmi, ni vedela vsa slovenska kritika drugega povedati, kot opazko v „Ljubljanskem Zvonu", da je bil on pokojnega pesnika Simona Jenka — brat. O Ganglovi zbirki pa smo čitali doslej že več daljših ocen, kakor so jih pisali C. G. v „Slov. Nar.", T. Doksov v „Ljublj. Zvonu" in „Slov. Listu", P. S. Finžgar v „Dom in Svetu", nekdo v „Slovenki", ugodnih ocen, k večjemu razven prve. Kadar bere človek razne sodbe o kaki knjigi, vzame jo tako rad v roke, vedečen, kakošna je vendar sama na sebi, ali prav za prav po njegovih mislih.
Seveda ni Gangl jeden onih velikih poetov, ki zbok prirodne intuivne sile, zbok oplodne inspiracije tako rečeno preletajo vse obzorje človeške duše, ni jedeu onih samoraslih duhov, katere tako hitro odlikujeta č;rsta individualnost in nezaslutna novost, vendar pa se sme trditi, da je pesnik iz poklica. Beroč njegova dela ne vzklikneš ob nobeni ideji. A to je nekaj posebnega, jedinega, a tudi ob nobeni ne dvomiš o nje pravi poetiški lepoti. Prav tisto velja obliki, naj že potem mislim na ritem in rime, ali dikcijo in slovniški izraz. Saj pa je dandanašnji liriku — in to je Gangl — res težko ustvariti delo, ki bi s čarno močjo potegnilo vse občinstvo za sabo, ki bi se svetilo na nebu poezije, kot pristen demant in ne kot nabrušeno, krhko steklo, ki ne bi vzbudilo nobene graje in nič novih željž,.
Različna je pojmljivost in domiselnost bralcev, različna čud in omika, različni nazori o življenju in človeku, prav tako, kakor je različna vrojena daro-vitost, srčna in duhovna vzgoja, in so različne vsa-koga življenjske razmere. Ali je čudno, da so različni potem tudi ukusi, raznoglasne opredelbe, kaj je lepo. Ali ni umetniku v zadostilo, da se zanimajo — če ne vsi — vsaj mnogi, vsaj nekateri za njegova dela in naj že ustvarja karkoli in Kakorkoli.
Sicer pa mora biti slovstvenik, kateremu je notranji, neodoljivi nagon, čist vsakega nečistega namena, stisnil pero v roko, samozavesten in trdokožen. Te samozavesti pa si ne pridobivaj iz pohvalnih ocen (ki so časih samo reklame in še celo dogovorjene), temveč iz svojih lastnih študij. Beri knjige imenitih leposlovcev in sploh mislcev iz raznih narodov, opazuj s prodiznim pogledom vse bivanje, življenje in mišljenje in delovanje človeštva okrog sebe, premišljuj samega sebe, strmi v samoti po ure in ure v zrkalo svojega srca in uma! Dušnim očem raste moč, čimdalje je napiramo. Leta in izkušnje nam zlagoma razprši vso nejasnino zrkala, da iž njega naproti prisijejo prave slike vnanjega sveta, katere obda t obstretjo vekovite lepote na-udahnjeni poetiški duh.
Vse knjige sveta je spisal človek. Človek si tudi ti. Torej! Prva ia zadnja zaslomba si ostane mišljenji vender iu vedno le človek sam. Kdor nima gotove samozavesti, ne bode dolgo sukal peresa, ka kor tisti ne, ki je preobčutljiv za trde sodbe. .Kdor si upa delovati javno, mara biti vedno tudi pripravljen na javne napade, žalitve in sramotitve" bere se v .Ljubljanskem Zvonu", 1897 na str. 851.
Schiller vem . si ni k srcu gnal, ko je bral oceno (če jo je sploh bral) svoje tragedije .Kabaie und Liebe", ki jo je spisal neki Karol Filip Moritz v Berolinu, začenši tako-le : In Wabrheit wieder ein Product, was unseren Zeiten — Schande macht... So echreiben heisst Geschmack und gesunde Kritik mit Fflssea treten ... itd. In mnogo velikih mož, ki je zdaj častimo za klasike, moralo je trpeti od neugodne sodbe svojih nehvaležnih vrstnikov.
Pač sem krenil iz zavoženih kolesnie, & zaradi nedoločnega naslova temu spisu sem lahko dal tudi drugim mislim, ki se ne dostajajo strogo ocene, nekoliko duška.
V pesniku Ganglu se nam kaže najbolj kon-templativen značaj. Bad mudi svoje oko na življenji, na prirodi, ki mu budita raznotere misli, sklepe, sodbe. Zato je njegova lirika po največ re-flektivna, elegična, misliva. In ako pomislimo, da se ima prištevati tej vrsti velika večina današnjih li-riških pesmij, potem se ne čudimo ocenjevatelju G. G. v „Slov. Nar." menečemu, da Ganglova zbirka ni nikakor epohalen pojav. Kaj pak da ne moremo zahtevati takih pojavov pogosto, kakor so pogosto v zdanji dobi nasejani pesniki. S cer bi se v kratkem ne videli več ven iz epoh. .Die Kunst braucht nicbt nur Genie's, sondern auch Talente", pravi nemški pesnik in estetik Gottscball. Prav v podrobnosti se ne maram spuščati, ker je to dolgočasno zilme in za bralca.
Lepi se mi zdita odi .Plemstvo" in „Boži", prva zaradi krepkega, druga zaradi nežnega izraza. Med dobre pesmi čustva bi prišteval pesnici .Zadnja želja" in .Mraku". Samo tega ne vem, kako poje pesnik „Ko zemlji noč se porodi — Pod nebom ptičji spev zveni". Saj vendar po noči ne poje noben ptič razven slavca, in še ta vabi ljubico v grmu sed6 in ne plavaje pod nebom, kakor hoče pesnik v prvi kitici. Такб navadno se glasi pesem : .Okna". Kj6 v njej iskati pesniškega pointa ? Potem. Ali ni „G r a j s k a hči" preveč podobna .Knezovemu zetu"? „Pravljica" Funt-kovi .Najlepša p r a v 1 j i c a" in še preje neki Weberjevi pesmi, ki se končš,: „Es war dereinst. . . prav kakor se Funtkova prične: .Bilo je . . .?" — .Bolni car" Aškerčevi .Caša nesmrtnosti". Ali ni v Ganglovi pesmi: „Ob zibeli" izražena ista ideja, kakor v Gregorčičevi .0 nevihti" in v Aškerčevi .0 potresu?"
A. Ganglu so bili kritiki milejši, kot Gregorčiču iu Aškercu. Zakaj ? V obče pa so vse pesmi njegove, kakor sem že rekel, poetiške vrednosti, večje in manjše. Ko bi ga moral označiti z jedno besedo kot pesnika, pozajel bi iz Nemcev zanj besedo „Durchschnittedichter", samo, da bi si pri-držal jaz nje avtentno razlago. Namreč: on ima in bo imel mnogo hvaležnih bralcev, med njimi celo nekaj občudovateljev, a vedno tudi nekaj skomizga-jočih sodnikov, kakor ima nekteri človek v življenji svoje čeetilce, občudovatelje, ker je v vsem umerjen, ker ni eksceeiven, ali ravno, ker je „Durchschnitts-mensch". Ne vem, ali sem povedal, kar sem hotel in kar mislim, vendar upam, da to imć v ničemer ne zveni poniževalno ali celo žaljivo. F. S. Finžgar meni, da je Gangl prav storil, ko ni svojih pesmij vzpodredil v vinske, Ijubavne, domovinske itd. No, pesmi tako majhne zbirke še porazdeljevati, bi bilo isto, kot pet vinarjev na kupčke razstavljati. Tudi ne razumem, zakaj ne odobrava balade „Grajska hči" zbok tega, ker je v nji preveč zakrita istina, da le ljubezen sklepa srečne zakone; češ, mladina ne bode umela te istine. Nobena mladina ne? Ali je Ganglova zbirka namenjena samo mladini ? Ali ne veljk ista sodba tudi Jenkovemu „Knezovemu zetu?"
Moje vrste so malo zapoznele, vendar nič ne de. Dokler živi delo, ima pravico živeti kritika. Ne vem, ali se bode obča sodba tega opisa zdela pe sniku ugodna, ali ne; užalila ga gotovo ne bo. Saj je kritika, bodisi rezka ali mehka, uničujoča ali elavilna, naposled vendar le in skoro vselej izjava jednega posameznika, pomnimo, jednega; ne desperemus jednega; ne praesumamus. Gangl stoji še pred najlepšo dobo od tridesetih do štiri-
desetih let, v kateri so skoro vsi pesniki najvspeš-neje delovali. In vzpričo njegove nadarjenosti, ki mu je nihče ue more odrekati, in marljivosti smemo zatrdno upati, da bode vse poznejše proizvode lehko vzporejal z najboljšimi doslejšnjimi. Bog daj!
„Dom in Svet".
O desetletnici 1888-1887.
Vesele božične praznike voščimo vsem dobrim prijateljem te dni; to je ie tako stara navada, in mi je ne bomo odpravili, pa tudi ne odpravljali.
Vesele praznike bi prav radi voščili prečast. g. uredniku »Dom in Sveta«, in vem, da bi nam ta in oni prav dal; toda uredniku «Dom in Sveta« vesele praznike voščiti je — prazno delo. Saj ne pozna praznika! Dne 25. grudna t. 1. je izpolnil njegov list deseto leto, in človek bi mislil, da bo g. urednik malo sćdel ter si odpočil. Kaj še! Sedaj že pripravlja gradivo za prvo številko enajstega letnika, in dočim se mi vsaj malo poradu-jemo praznikov, se on muči z rokopisi, slikami, 'korekturami idr., samo da nam le napravi vsakega prvega in petnajstega dne v mesecu čisto veselje. Mi tudi dobro vemo, da teh le naših vrstic ne bo bral, ker si bo mislil: naj pišejo o meni in listu, kar hočejo, jaz korakam enakomerno in dosledno naprej, vedno bližje k popolnosti, v kolikor je možna Zemljanom.
In če bi ga vprašali: zakaj si še o praznikih ne privošči miru, odgovoril bi nam prav gotovo: »Počivati? prijatelj, časi so resni, idimo rajše čvrsto na delo!« Cf. Platnice št. 24. In g. urednik daleč vidi, mislim torej, da mora že res biti! Tak je urednik »Domin Svetov«! Pravi pravcati: perpetuum mobile. Zato pa njemu ne voščimo nič, niti veselih božičnih praznikov, niti srečnega novega leta.
Pač pa voščimo vse dobro listu samemu »Dom in Svetu«. Štejemo ga med dobre prijatelje, ki se jim spodobi voščiti vse dobro. Dober prijatelj je »Dom in Svet« slovenskim omikanim družinam, dober prijatelj tudi slovenski mladini.
Pravi prijatelj je pred vsem nesebičen. »Dom in Svet« je tak: on ne išče svojega dobička. To zatrjuje urednik, to spričuje list sam. Tu ni ni-kakoršne špekulacije. Kdo se ne bi takega prijatelja rad oklenil ?
Pravi prijatelj skuša svojega mlajšega, neizkušenega prijatelja pred vsem prav podučiti. To je delal »Dom in Svet« ves čas, tudi letos. Pre-potrebno je mlademu človeku modroslovje, ki mu utrdi značaj, brzda domišljijo, bistri um. Letos je razložil najvažnejše stvari iz te »kraljice ved«, filozofije. Srednješolci so te sestavke gotovo s pridom čitali. — Podučuje, smo rekli, pravi prijatelj. Letos je prinesel »Dom in Svet« znanstveno razpravo, kakoršnih ni mnogo več v našem slovstvu; mislimo »klinopisne spominike in sv. pismo« od dr. Fr. Sedeja. človeku se odpre nov svet, ko to bere. Tako se siri obzorje! In pri tem mora čitatelj občudovati temeljitost vč. g. pisatelja. Menimo da ne zahtevamo preveč, ako trdimo, da bi vsak olikan Slovenec moral pazljivo prebrati to razpravo. Svetovni časniki bi bili ponosni nanjo. Stvar je sama na sebi nad vse zanimiva, ko ti pozabljen narod vstaja iz groba! In poleg tega začneš z nova ljubiti sv. pismo, ki mu napredujoča veda daje vedno lepša spričevala resničnosti in zanesljivosti že s čisto naravnega stališča. Kar je v naravoslovju kaj novega, brž poduči svojega mladega prijatelja »Dom in Svet«. (Cf. dr. Simon Šubič -eve lepe spise!)
O slovstvu, estetiki, kritiki kaj rada izve nedolžna mladina. »Dom in Svet« ne pusti na cedilu svojih mladih prijateljev tudi tukaj! Letos n. pr. je prinesel jako dober sestavek «o našem leposlovju«, ki naj bi se bil nadaljeval! — G. urednik je pojasnil kritično stališče listovo. Iz estetike je prinesel razpravo o humorju, ki je jako dobra reč pri hiši, kdor ga ima, pa tudi v spisih! In koliko ocen o novih slovenskih in hrvaških knjigah! O drugih slovanskih slovstvih je nekoliko premalo prinašal. Pa če se mu priporočimo, smo prepričani, da nam postreže zanaprej še bolj. — Še celo na platnicah podučuje, in kako izvrstno, o razvoju socijalnega vprašanja!
Pravi prijatelj pa tudi b 1 a ž i s r c e. Le poglej njegove slike! Kaj meniš, da se človeku slednjič ne izobrazi ukus tudi v tem oziru, ako vedno in vedno vidi kaj lepega ? In ker so »Dom
in Svetove« slike vse tudi nravno brez graje, mar misliš, da s tem ne vpliva tudi na nravni čut mladeničev? Če si bo izobrazil ukus na takih slikah, ne bo iskal nenravnih, umazanih. O, mi se še vse premalo zavedamo, koliko stori za nas »Dom in Svet« s prinašanjem dobrih, lepih slik!
Blaži srce tudi s povestmi in pesmimi. Seve, eden najboljših prijateljev mej knjigami je Kempčan; toda vedno ga ni mogoče Citati. Zato se seže po kakšni povesti. Iva TroSta: »Stari dolg« in „Cez morje«, zlasti 'poslednje so naročniki »Dom in Svet«-ovi kaj radi brali — udaril je g. pisatelj na struno, ki naj bi Se pela in Se temeljiteje. leto velja o priljubljenem pisatelju g. Štruklju. »Dom in Svet« se vselej prikupi, kadar prinese kaj iz Štrukljevega peresa. G Repina (Ob Balkanu) je imel tako vnete čitatelje, da so komaj čakali nadaljevanja. Nekatere prizore je naslikal res mojstersko. Prav, da ga Se srečamo v bodočem letniku! Zanimanje je vzbudil »Pijančev sin«. Nova moč bi bil g. Gruden (»Sovražne sile«). Upamo, da nam prinese »Dom in Svet« zopet kaj iz prvih čaecr^krš-čanstva. G. Janko Bar)6 je pa že tako ali tak6 priljubljen pripovedalec (letos: »Ptičji prijatelj« in »Slika« ) — Ko smo čitali »Vzore in boje«, pa smo mislili: oj, da je to snov obdelal mož širokega obzorja in ljubečega srca do mladine. Kaj bi bil lahko vse ustvaril iz te po sebi neznatne tvarine I En velik nauk odseva iz vseh pisem za odgojitelje : hvaležnosti naj nikar ne pričakujejo. — Tudi s temi »vzori...« je hotel »Dom in Svet« kot pravi prijatelj mladino blažiti, nikogar pa ne dražiti.
Blažil je brez dvoma mlada in dovzetna srca tudi s pesmimi. Koliko krasnih mislij se je v njih izrazilo! Idila »Zupanova Mmka« vemo, da se je kaj rada čitala.
Pravi prijatelj pove tudi resnico, kadar treba. In to je .povedal »Dom in Svet« v zadnji Številki str. 766, da so pri nas mnogi možje Se premalo prepričani o potrebi dobrega leposlovja — in pa, da leži Se marsikak talent zakopan, ki bi lahko delal!
Pravih prijateljev je malo na svetu ; zato vzemimo pod streho tiste, ki so pravi in po ceni. Tak je »Dom in Svet«.
Leo XIII. je že mnogokrat priporočal katoličanom, naj z vso eneržijo podpirajo katoliško časopisje, podpirajo gmotno in duSevno !
Dnevnih vpraSanj sicer ne reSuje »Dom in Svet«, a to je gotovo, da odvrača strupeno berilo, kar more, ter brani pravo nravnost.
Zato mu voSčimo vesele praznike, srečno novo leto, plodovito bodoče desetletje, zvestih naročnikov in dobrih, lepih spisov.
In ko se te dni v ljubezni spominjamo sv. očeta Leona XIII., spomnimo se, da ena izmej srčnih želja njegovih je: Katoliški tisek. Umejmo sv. očeta o pravem času !	e.
Proračun mestnega zaklada za leto 1898,
odobren v seji mestnega zbora ljubljanskega dne 21. decembra 1897.
A. Redna potrebščina.
I. Uprava v obče.
1.	Funkcijska pristojbina županova s
stanarino........ 3000 gld.
2.	Plače uradnikom:
а)	kouceptno osobje . 9570 gl.
б)	stavbinski urad . . 7920 .
c)	mestni komisarijat. 3840 „
d)	mestno knjigovod. 5620 .
e)	mestna blagajna . 5580 „
f)	pisarničuo osobje . 7397 .
39927	.
3.	Redarstvo................30742	.
4.	Plače slugam..............5230	.
5.	Deputati in druge potrebščine .	4892	.
6.	Nagrade in podpore..........1900	„
7.	Mirovine in miloščine ....	9565	.
8.	Pisarnične in druge potrebščine .	8095	.
9.	Potni stroški..............1200	.
10.	Nočne patrulje in tali je za prijetja	500	.
11.	Oskrbovanje vjetnikov in potreb-
ščine pe ječah............560	„
12.	Razni upravni stroški ....	700	„
13.	Dispoiični fond............1500	„
Svota I. poglavja . . .	107811	gld.
skimi tisočaki ? Ob županovi bolezni je njegov namestnik res izplačal 20 000 gld., a le, ker je tako sklenil občinski odbor. Glasovali so za to svoto tudi naSi možje, ker je bilo rečeno, da delavci še niso plačani. Ubozib delavcev so se usmilili klerikalci in tudi glasovali za 20 000 mesto 17.000 gl., ako bi bili vedeli, da se gre za povračilo vadijuma, niti jeden naših bi ne bil glasoval za 20 000 gld. — Za »lačno vodo« je bilo že lansko leto v proračunu 12 000 gld., zakaj se ni napeljala? Zato, ker denarja ni bilo in se je moralo še za hišo 5000 gld. izposoditi. Lani in letos se je glasovalo enoglasno za napeljavo »lačne vode« »Slovenec« je le omenil, da bode več stala, kar je g. župan sam priznal, pa si ni upal vse svote postaviti v proračun, ker ni bilo več pokritja in se je tako že za hišo zopet 10 000 gld. sklenilo na posodo vzeti. Samo za hišo je torej do danes že 15.000 gld. dolga, h katerim prištevamo še 750 gl. obresti, na katere je pa moral gosp. župan v svojem proračunu pozabiti, sicer bi bil — primanjkljaj !	Naši Janezi.
(Junaštvo.) Neki nemški pregovor pravi: „Der Dumme bat G>tlck", nanj se človek nehote zmisli, kadar čita o slavlph, katere zadnji čas nemški na cijonalci prirejajo Wolfu. Na dopisnice ga slikaio, podoknice mu prirejajo, v triumfu ga po cestah spremljajo in svoj „Wolf-marsch" ima tudi ie. Vendar pa so tudi vsi pametni Nemci prepričani, da Wolf za Nemce nima do sedaj še nobenih drugih zaslug, kakor te, da je v zbornici s pulti zbijal in na piščalko piskal. On bi bil seveda tudi pripravljen, kakega Slovana ali pa krščanskega socijalista pretepsti, toda z ozirom na to, da je slabega telesca in vrhu tega tudi šepav, se mu to ni posrečilo ampak se mu je tako slabo godilo, da mu je njegova žena hotela pomagati samo da jo v zbornico uiso pustili. Vendar so pa to v očeh nemških nacijonalcev velikanske zasluge sa nemštvo in v Litomericah priredili so mu slavnostni sprevod in v Ustju podarili so mu srebrn lovorov venec. Ko se je ta ženijalni Wolf zahvaljeval, ni znal to drugače, kakor da je zabavljal na Cehe. katere je imenoval „Kulivolk", in na njih jezik „Kulisprache". Strašno duhovito I Tudi dr. Lu-egra ni pardoniral. Obljubil je zopet, da bode Lu-egra in njegovo črno bando iztrebil, in kadar mu ni prišlo druzega v butico, kričal ;e v jednomer „Pfui Lueger". Bes strašno hudo bo za vse, nad katere pride tak junak 1
(Baratieri) bivši italijanski general živi v Tridentu, kjer ne razmišlja o svojih „junaških" činih v Atriki, temveč uganja irredentovsko politiko. — Milanski „Secolo" poroča, da ga bode politična oblast iztirala preko meje.
(Skrivna državna družba.) Pariško državno pravdništvo peča se zadnji čas z neko naravnost nečuveno sleparijo. Pred kratkim zaprli so tička, kateri je igral pred raznimi lahkoverneži ulogo pa-trona vlade in ministra. Pred kakimi štirimi leti namreč prišel je neki mož, ki je povsodi jako skrivnostno nastopal in ki je veljal povsodi za jako bogatega, v neko vas blizu mesta Saint-Denis ; stanoval je v krasni vili, imel krasne konje, vozil se v najlepših kočijah, hodil po najimenitnejših kopališčih, poleg tega bil je pa tudi jako radodaren nasproti svojim sosedom in na ta način pridobil si je njih zaupnost in naklonjenost. Ta imenitni mož ni bil nihče drugi, kakor nekdanji dav-kar Querin, ki je imel 1600 fVankov penzije. Seveda mu ni bilo mogoče od te svote tako imenitno živeti. Med svojimi novimi prijatelji v občini izdajal se je za vladnega agenta in ljudje so ga imeli za ravnatelja neke »skrivne državne družbe«, ki je imela nalogo ministrom denar preskrbovati, s katerim državni primanjklaj poravnavajo. No Querinu se je posrečilo mnogo kalinov na te limanice ujeti, zlasti še, ker je trdil, da ta ekrivna zveza obstoji že iz časov prve republike in I. 1895 praznoval je Querin celo stoletnico te zveze. Kdor je tej zvezi pristopil, moral je priseči, da ne bode nikomur ničesar povedal o tem. Kadar je kak kalin tej družhi pristopil, lotili so se ga Querin, megova žena in hčerka in ga skubili, kar se je dalo. Pripovedovali so mu, da je ta skrivna družba nekdaj oborožila Loirsko armado in še druge take zasluge. Nekoč pravil je Querin, da rabi vlada par milijončkov in tako nekemu lahkovernežu takoj 40.000 frankov zvabil. Zato je dobil od Querina potrdilo, na katerem je bilo vse polno vladnih pečatov in grof de Bruival podpisan. Tudi je vlada obljubila visoke obresti po 16
in 20 odstotkov plačevati. Včasih se je seveda tudi dogodilo, da obresti niso bile v pravem času plačane in Querin je pripovedoval, da je vlada ravno sedaj v denarnih zadregah. Meseca januvarija je umrla žena Querinova in Querin rekel je svojim kalinom, da je ona vse skrivnosti odnesla v grob, kei je ravno ona vso stvra v rokah imela in ni jim hotel obresti izplačevati. Tem kalinom pa se ie naposled vender le zasvetilo v glavi in naznanili so vso stvar policiji. Kakor se trdi, zvabil je Querin raznim ljudem nad 600.000 frankov, med tem 100.000 frankov svojemu nekdanjemu tovarišu in 30.000 frankov svoji netjakinji, ki je bila kuharica. Ko so ga zaprli, trdil je, da je vso stvar njegova žena vodila, da »skrivna zveza« ni bila nobena bajka, da je bil res v zvezi z imenitnimi vladnimi možmi itd. Vender pa njegovi sodniki menda ne bodo tako lahkoverni, kakor so bili njegovi kalini.
(Vpliv časopisja na množenje hudodelstev.) O tem predmetu je na shodu antropologov v Geiifu govoril dr. Aubry. Dejal je precej na debelo : Ako je jetnišuica visoka šola hudodelstva, je gotovo časopisje vsaj pripravljalna šola zanj. Pritoževal se je govornik nad časniki, ki, vzlasti židovsko - liberalni, tako podrobno poročajo o vsakem hudodeluiku, o vseh sredstvih iu potih, kako ga vlovč, vsaka neprevidnost hudodeluikova, da so ga prijeli, se natanko opiše. Sploh se vsa zadeva tako natančno opisuje po časopisju, da se vsakdo, ki ima smisel zato, o tehniki hudodelstev prav lahko natančno pouči iz časopisov. Zopet je židovsko-liberalno časopisje od nepristranskih učenjakov ojstro obsojeno. Toda te vrste okuževalci človeške družbe se nič ne menijo za take obsodbe ; kar šegače ušesa in sprijeno domišljijo čitateljev, po tem hrepene, to podajajo, ker vedo, da si tem potom pridobi največ čitateljev. — Slovensko časopisje v tem oziru ne zasluži take graje, ker se v svojih predalih izpred sodišča večinoma omejuje na to, da v splošnih potezah poroča o hudodelstvih, hudodelnikih in o njih sodnih obravnavah. Vender pa moramo reči, da je tudi naše liberalno časopisje, vzlasti „Narod", „Rodoljub", „Delavec" iu „Soča" — uvedlo neki nizek ton v naše žurnalistično življenje. Res vse meje dostojnosti presega pisava „Narodova" zadnji čas. Način Tavčar-Govekarjevega pisanja postane res usoden za naš narod. Ako se bo gojilo samo osebno psovanje, blatenje in grdenje, tedaj nam narod posurovi in ona plemenitost, ona oprezna previdnost v besedah, ki je dosedaj dičila naš narod, bo izginila iz njegove srede. Kako zabraniti ta tok ? — Mnogo se v tem oziru greši, ker se piše brez podpisa. Zato je pri mnogih narodih v navadi, da je tudi v političnih časnikih vsakdo s svojim podpisom odgovoren za svoje spise. Mi bi bili takoj pripravljeni v tem oziru delovati na te, da naj bode vse naše časopisje in vzlasti uaša polemika javna, to je s podpisom, Vsaj nekoliko se gotovo iztrebi oni surovi ton, ki se sedaj šopiri vsled anonimnosti.
(Pisateljski dohodki.) V nas Slovencih gotovo ni obogatel še noben pisatelj, kakor se to dogaja pri vtč)ih narodih. Tako je minuli teden v Parizu umrli znani pisatelj Alfonz Daudet 1. 1857 prišel v Pariz z dvema frankoma, a I. 1872 so njegovi letni pisateljski dohodki znašali 5000 frankov, od leta 1878 pa do 100.000. Zadnja leta so se njegovi dohodki skrčili, ker je vsled bolehnosti zanemarjal pisateljevanje.
(Opozarjamo na priporočilo) „Slovenskega Go spodarja" med inserati. Vrli list tudi mi priporočamo.
*
* *
(Sejmi po Slovenskem od 27. do 31. decemb.) Na Kranjskem: 27. v Idriji, v Radečah in na Vrhniki; 28. v Dobu in Mirni Peči ; 31. v Kočevju in Zagorju za Savo. — Na Koroškem: 27. v Lavamintu.
X>i*iji.is»tva»
(S |*o venska krščansko-socijalna zveza v Ljubljani) vabi k zabavnemu večeru, katerega priredi na korist društveni zastavi na sv. Štefana večer dnč 26. decembra t. I. v dvorani »Katoliškega Doma« na Turjaškem trgu št. 1. — Vspored: Prolog, godba, petje slav. slov. katoliškega pevskega društva »Zvon«, komični prizor, predstavlja g. UrOančič-Podgrajski, govori in prosta zabava Začetek točno ob 6. uri zvečer. — Ustopnina: za člane »Zveze« prosta, za neude 10 kr. za osebo. Z ozirom na namen zabavnega večera se preplačila hvaležno vsprejemajo. Somišljeniki in somišljenice, ker se prva »Zvezina« za-
bava vrii na korist naši skupni zastavi, agitujte, da bode udeležba mnogoštevilna!
Odbor.
(Vabilo na X L11, občni zbor) narodne čitalnice ljubljanske v sredo dne 39. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v mali dvorani „N&rodnega doma". Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo blagajnikovo. 3. Volitev odbora. 4. Volitev preglednikov računov. 5. Posamezni predlogi. K mnogobrojni udeležbi vabi č. p. n. društveuike odbor.
(Pevsko društvo »Slavec«) Ker ni bilo mogoče društvu dobiti za običajno Silvestrovo veselico primernih prostorov, priredi »Slavec« dne 1. jan. p. l.'veliko »novoletno veselico« v Narodnem domu, prirejeno v slogu dunajskih Ro-nacherjevih večerov. Poleg vojaške godbe in petja, sodelujeta iz prijaznosti gg. rešiser I n e m a n n in Perdan v povsem novih komičnih prizorih in dvospevih s kupleti. Kot povsem nekaj novega in zanimivega pri tem večeru pa bodo »Akrobatske vaje« katere bode iz prijaznosti izvajal g. M. B e n č a n, ter tri in deset let stara brata Zabukovšek iz Celja, o katerih nastopih je »Domovina« kaj laskavo pisala. Pevski zbor pa se poleg drugih skladeb vadi za veliko pl. Zujčevo simfonično glasbeno sliko »More« za moški zbor z orkestrom, ter za šaljivi čveterospev »Vinska poskušnja«.
(Bralno društvo v Zireh) priredi dne 26. t. m. v prostorih gosp. Valentina Oblaka v Zireh h. št. 53 veselico s sledečim vsporedom : 1. Koncertni duet za dvoje gosli. 2. Igra: „Krojač Fips". Menneto duet za dvoje gosli. 4. „Vaški godec". Komičen soloprizor s petjem in godbo. 5. Narodne pesmi za dvoje gosli. 6. Prosta zabava (šaljiva loterija). Začetek ob 7. uri zvečer. Ustopnina: Sedež za ude 20 kr., za neude 25 kr. — K obilni udeležbi uljudno vabi	odbor.
(Centralna posojilnica slovenska) v Krškem naznanja, da bode novi rentni davek sama plačevala in vabi pri tej priliki p. n. slovensko občinstvo, da bi svoje prihranjene novce vlagati blagovolilo v nje no blagainico „Centralno posojilnico slovensko". „Centralna posojilnica slovenska" je registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Z njo je v zvezi dvajset slovenskih posojilnic, ki so prevzele za-njo neomejeno jamstvo. Obrestuje po 4*/t odst., in sicer od 1. do 15. vsakega meseca dalje. Obresti se že vsakega pol leta h kapitalu pripisujejo. Dvigajo se svote do 500 gld. lahko vsak čas brez odpovedi. Vlaga se lahko po položnicah c. kr. poštne hranilnice. Te položnice hranilne knjižice in vračila se pošiljajo brezplačno. Začasna potrdila bo prejemnice c. kr. poštue hranilnice.
(Občni zbor »Celjskega pevskega društva«) vršil se je v soboto dne 18. t. m. ob številni udeležbi v prostorih Narodne čitalnice v Celju. Predsednikom je bil z vaklikom voljen g. dr. J. Karlovšek, podpredsednikom g. Ivan Rebek, tajnikom g. Hinko S«x, blagajnikom g. Alojzij Trček, odbornikoma pa g. Fran Kranjc in g. Miroslav Zor. Na tem zboru sklenilo se je, delati na to, da se ustanovi poleg moškega tudi mešan zbor. V dosego društvene zastave ukrenilo se je vse potrebno, da se ta lepa misel tudi kmalo uresniči.
(Občni zbor katoliške delavske družbe v Idriji) v nedeljo 19. t. m. je pokazal zonpt, kako lepo se ra?cvit& društvo. Navzočih je bilo veliko število mož. Poročila posameznih odbornikov lahko povsem zadovoljujejo društvenike. Število udov je v preteklem letu poskočilo na 399, knjižnica se je znatno pomnožila. Zlasti so se nas spomnili v preteklem letu gg. dr. L-impe, prof. Zupančič, prof Kržič v Ljubljani, dekan Arko in mnogi udje v Idriji. Denarno stanje kaže zopet nekaj prebitka in tudi inventar se je znatno pomnožil. Pri lanskem občnem zboru predlagane spremembe pravil je potrdila vlada iu prevzv. go-pod knezoškof. Pri razuih predlogih je bil živahen razgovor. Na predlog društvenika Ivana Jurmana pošlje bivšemu ministru poljedelskemu grtfu Ledeburu družba pismeno zahvalo, za veliko dobroto, katero je izkazal Idrij-čanom s tem. da je odredil brezplačuo žito in drva. Društvenik A. Novak je predlagal, naj napravi družba slovesno zahvalno sv. mašo za vse tiste, ki so se kakorkoli trudili pri tem. Rudar Lovro Brumen opominja društveuike, naj se ne sramujejo tudi javno pokazati se, da so katoliški delavci. Ker našo ško-fi|o žal zapustč Prevzvišeni, ki so se od početka ves čas tako gorko zanimali za našo družbo, imenoval jih je občni zbor soglasno svojim častnim članom ua predlog podpredsednika F. Svetličiča. Družba s tem pokaže, da hoče ostati in vstrajati na poli, katero so nakazali Prevzvišeni. V zahvalo, da se je g. prefekt Leopold Picigas toliko trudil za družbo, dokler je bil v Idriji, in moral marsikatero grenko zato povžiti, ravno tako pa tudi sedaj ni pozabil naše družbe, imeuoval je občni zbor na predlog istega podpredsednika tudi soglasno njega častnim udom. Društvenik Lovro Brumen predlaga, naj bi družba večkrat povabila dr. Kreka. S tem bi se poživili mi, pa tudi pridobili še mnogo drugih. Socijalnim demokr-itom hodijo neprestano tujci na pomoč. Ganimo se vendar še mi, saj пач ni tako malo! Predlog je bil z veseljem vsprejet. Društvenik A. Saber želi. da bi družba napravljala v poletnem času več izletov s primernimi vsporedi v okoliške kraje. Ker bi s tem vnemali tudi ljudstvo naše oko-
II. Uprava mestne imovine.
1.	Poslopja in zemljišča:
a)	Davki .... 1685 gld.
b)	vzdrževanje mest-
poslopij . . . 8116 ,
_ 97oi ^
2.	Vrednostni papirji...... 1887 „
3.	Mestne davščine :
a)	tržni troški . . 95 gld.
b)	naprava pasjih
mark.....26 „
c)	sejmišče . . . 800 „
d)	razui stroški . ■ 50 .
471 „
4.	Podturnska graščina .... 5373 .
Svota II. poglavja . . . 17432 gld.
III.	Ceste, ulice, trgi in sprehaja-
lišča.
1.	Poprave in vzdrževanje:
a)	mestne ulice,ceste
in trgi . . . 17800 gld.
b)	iška, šmartiuska in črnovaška
cesta .... 2610 „
c)	mostovi in
ograje . . . 2827 „
d)	vodnjaki, kanali vodovodi . . . 2600 „
e)	drevoredi iu drevesnice . . . 215 „
f)	rami stroški ._200 .
26252 gld.
2.	Čiščenje mesta....... 13300 „
3.	Razsvetljava mesta..... 18000 „
Svota III. poglavja . . . 57552 „
IV.	Zdravstvene in blagotvorne za-
deve:
1,	Zdravstveni stroški:
a) plače .... 6485 gld.
&) razne potrebščine 2863 .
_ _ - ^ ^
2.	Blagotvorni stroški:
a) ustanove . . . 1000 gld. 6j doneski in sicer:
1.	Elizabetini otroški bolnišnici . 500 gl.
2.	Nedostatek ubožn. zakladu . 8900 gl.
3.	Lj. kuhinji 50 gl.
4.	Vseučiliškemu zavodu v Beču . 25 gld.
5.	Za zdravljenje škro-fulcznih otrok v Gra-dežu . . 300 gl.
6.	Članarina maribor
skemu društvu za	$
odp. k. . . 5 gl.
7.	Prinos za kemično potkušev. . 200 gl.
9980 gld.
10980 gld.
Svota IV. poglavja . . . 20328 gld. (Dalje sledi.)
Tedeneki koledar.
Nedelja, 26. decembra: Nedelja pred novim letom. Štefan m., evang.; Simeon in Ana oznanujeta Gospoda. Luk. 2. — Ponedeljek, 27. decembra: Janez evaDgelist; Fabiola vd. — T o r e k , 28. decembra: Nedolžni otroci. Kastor m.
—	Sreda, 29. dec.: Tomaž Kantvar. David kr.
—	Četrtek, 30. decembra: Nicefor m. — Petek, 31. decembra: Silvester p., Pavlina m.
—	Sobota, 1. januvarija: Novo leto. Obrezovanje Gospodovo. — Lunin spremin: Prvi kraiec 30. dec. ob 8 uri 53 min. zvečer. — Solnce izide 30. dec. ob 7. uri 48 min. in zaide ob 4. uri 19 minut.
Dnevne novice.
V L j a b 1 j a n i , 24. decembra.
(Čestit Božič I) Sredi trde zime. ko nam kruto nadvladuieta tema in mraz, obhajamo praznik luči in gorkote, praznik resnice in ljubezni, veseli Božič, kedo bi se ga ne veselil! — Tudi krščansko časopisje je dolžno, proslavljati ta velepomembui dogodek, ki stoji, kakor vee odločujoč mejnik v zgodo-
vini vesoljnega Človeštva. — Povdarjati nam je ob vsaki priliki, da se ravnaj tudi javno življenje po načelih krščanske vere, ker uprav sedanje razmere javnega življenja vedno bolj zamotane, vedno bolj usodne, nam kažejo, kam pride človeška družba, ako si gradi svoje zakone ua protikrščanskih uačelih. V večno mladem krščanstvu, pristnej podobi betle-hemskega Deteta, je jedino najti srečo za človeško družbo sploh, torej tudi za našo državo in našo ožjo slovensko domovino. — M:r oznanjajo božični prazniki, potreba domačega miru se povdaria zadnie dni tudi pri nas. Mir oznaujamo tudi mi ter si ga iskreno želimo mej Slovenci, mir, v katerem vladaj mej nami Kristus, knez miru I — Vsem naročnikom, sotrudnikom in vsem dragim Slovencem svojim političnim somišljenikom, kakor tudi svojim domačim nasprotnikom : Čestit Vam Božič I
(Odbor kat. političnega društva) za Kranjsko je imel včeraj zvečer svojo sejo. V nji se je posvetoval, kako naj se vresuičijo resolucije, ki so se sklenile pri zadnjem nedeljskem shodu katol. polit, društva. Jednoglasno se je zopet povdarjalo, daje naša dolžnost poskusiti vse, karse more zgoditi brez škode našim načelom, da se Slovenci na Kranjskem združijo v skupen odpor proti vse o s t r u p 1 j a j o č e m u nemškemu liberalizmu v naši deželi, čegar zastopniki so sev državnem zboru v prvih vrstah borili proti našim pravičnim zahtevam. Odbor je prepričan, da naj državni poslanci, ki so že na temelju tudi katol. pol. društvu svetih načel združeni na Dunaju, skušajo tudiiz d e ž e 1 n o z b o r s k e sloven-s k e s e d a j r a z d r u ž e n e delegacije se s t & v i t i skupno četo v korist dušnemu ingmotnemu blagru našeganarodain v v s p e š e n o d p o r p r o t i krivičnim zahtevam naših narodnih nasprotnikov. Samo katoliške Nemce smatra odbor kot zastopnike nemškega naroda, nemške liberalce pa smatra kot cerkvi, državi in pravičnemu razvoju slovanskih narodov nespravljive sovražnike. V veseli nadeji, da se posreči plemeniti namen, ki si ga je postavila kat. narodna stranka v sedanjem važnem trenutku, pričakuje od vseh, katerih se tiče, moške treznosti, v skrbi za skupni blagor vtrjene pomirlji vosti in na s pro t i t i s t i m , ki bi zavirali to delo, krepke odločnosti.
(Prevzvišeni gosp. knezonadškof dr. Missia) so se vrnili danes z Dunaja v Ljubljano.
(Glasovi o slovenski spravi.) Praška „Politik" poroča o dr. ŠusterSičevem govoru, poudarja kako velikega pomena so njegove besede v sedanji situvaciji, ko se bije odločilni boj med Slovani iu nemško hegemonijo, in da je treba v tem važnem trenotku vsako zasebno politiko opustiti, in zato je dr. Susteršič ponudil spravo liberalnim Slovencem. Vredništvo „Politik" še dostavlja: „Srčna želja vseh domoljubov je gotovo, da odstrani naš slovenski bratski narod v tako kritičnem času vse notranje strankarske boje!"—Ravno v tem smislu piše tndi glasilo rusineke državnozborske delegacije „Ruslan".
(Novo gimnazijsko poslopje.) C. kr. naučno ministerstvo potrdilo je natančni načrt za poslopje nove višje gimnazije v Liubljani, za katero bodo skupni stroški znaSali 202.000 goldinarjev, od te svote znaSajo stroški za notranjo opravo 20.000 goldinarjev. Z zidanjem poslopja, ki bode stalo poleg »Narodnega doma«, pričeli bodo prihodnjo pomlad, dovršeno pa bode 1. 1899. Poslopje bode imelo mezanin in dvoje nadstropij in bode imelo na pročelni strani 15 oken.
(Imenovanje) Gosp. finančna koucipista Franc Gerstenmajer in Karol Bihlmaier sta imenovana provizoričnima davč. nadzornikoma in davkar gosp. Viktor Grabner davčnim nadzornikom za Kranjsko.
(Državni poslanec A. Barwinsky.) načelnik slo-vanske-krščansko narodne zveze je poslal odboru katoliškega političnega društva za Kranjsko v roke predsednika g. Fr. Povše t» to-le lepo pismo : Slavni odbor! Udano prosim, da vsprejmete v imenu mojih rusinskih tovarišev-poslancev prisrčno zahvalo za iskreni pozdrav našega skupnega postopanja z drugimi slovanskimi in katoliško-nemškimi poslanci v boju za ravnopravnost avstrijskih narodov, ki je izražena v deeničini izjavi. Zaupanje, ki so mi je dajali bratski nam Slovenci in Hrvatje v zastopstvu svojih zadev, kakor tudi častna izjava slavnega od-
bora slovenskega katoliškega političnega društva v Ljubljani mi daje novo voljo in moč, žrtvovati svoje slabe moči za dobro stvar, za katero se potezajo Slovenci, Hrvatje in Rusini skupno z drugimi des-ničnimi strankami. Z vzajemnostjo, ki smo si jo skupno obljubili, si vresničimo svoje pravične težnje in položimo trdue temelje za sloboden kulturen razvoj naših narodov. Prosim, da vsprejmete na laskavo zuanje to mojo izjavo, kakor tudi prisrčno zahvalo. — V Lerovem, dne 18. grudna 1897. — Z izrazom globokega spoštovanja A.£ Barwinsky, dež. in drž. poslanec.
(Občinski odbor) občine Medvode-Sora je v seji dne 22. t. m. soglasno izvolil č. gosp. Frana P o -renta, župnika v Sori, častnim občanom v priznanje in zahvalo za trud iu neumorno delovanje v blagor občine in vzlasti župnije sorške v dolgi dobi 17 let.
(Državno telefonsko omrežje v Mariboru) pri-klopilo se je iuterurbannej telefonskej progi Dunaj-Trst ter se začne promet 27. decembra 1897. Pristojbina za govorjenje mej Mariborom in Ljubljano znaša 80 kr. Od omenjenega dne naprej more se iz javne govorilnice (glavui poštni urad), kakor tudi iz vseh naročniških postaj državnega telefonskega omrežja v Ljubljani govoriti z javno govorilnico in z naročniki v Mariboru proti pristojbini 80 kr.
(Ponesrečil se je) včeraj v Mednem pri Medvodah major tukajšnjih deželnih brambovcev, Ivan Lavrič. Po dovršenih vajah je zasedel svojega konja, ki ga je pa kmalu vrgel raz sedla tako nesrečno, da je gospod major dobil zelo nevarno rano na desni strani glave. Ranjenca je začasno vzel pod streho posestnik v Mednem p. d. Dulhar, kamor je pozneje prišel vojaški zdravnik.
(Zdravje v Ljubljani) od 12. do 18. decembra: Število novorojencev 7, mrtvorojencev 2, umrlih 17. Med njimi za grižo 1, za jetiko 2, za vnetjem so-pilnih organov 2, za različnimi boleznimi 12 ; med njimi so 4 tujci in 5 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škarlatico 1, za grižo 1, za vratico 3.
(Iz Idrije) 22. decembra. »Da, napredek je nastopil v občini, toda ne vsled delovanja klerikalcev, ki bi bili radi vsak napredek uduSili, temveč vsled pravičnosti napredne stranke, katera ne gleda ne na levo ne na desno, ampak stori samo to, kar vidi, da je koristno mestu in njega prebivalcem.« Kako lepo doneč program naših liberalcev idrijskih, kaj ne? Objavljen je v »Slov. Nar.« dne 18. t. m. kot odgovor na zadnji, popolnoma mirni dopis iz Idrije. Čudno, da se čutite tako hitro prizadete 1 Brez kritike smo omenili nekatere višje svote, pa takoj obračate: aha, to jim ni po-všeči; to lahko porabimo, da zopet nekoliko pod-kurimo »knape« proti klerikalcem. Poskušate, a uverjeni bodite, da se je poskus ponesrečil, čemu vlačite osebe na dan? Saj je pač vse jedno, ali piše pobožen ali brezbožen dopisnik, ali govori »naš Janez« ali pa vas Dragotin. Mi pa raje preidemo kar k stvari. »Gorko je pobijal (»naš Janez.) napravo nove ledenice, kajti ko bi se ista napravila v večjem obsega, točil bi lahko vsak krčmar pivo, ker bi dobival lahko led, to bi pač utegnilo atu precej škodovati. — Neslanost! Ze pri prejšnjih sejah se je določila za ledenico svota 2000 gld., kar popolnoma zadostuje za tukajšnje mesarske potrebe. To so mesarji sami priznali. Tudi so se mesarji odločno uprli, da bi s krčmarji imeli skupno ledenico. Krčmarjev se je Dragotin tudi Sele ob zadnji seji spomnil. Našel je namreč med tem za ledenico jako primeren prostor. Po njegovem mnenju naj bi se kupila hiša njegove mame za mastnih 5000 gld. —■ kar »bi utegnilo atu precej Škodovati«, utegnilo bi mami prtcej koristiti. Predno tedaj govorite o samopridoosti »naSega Janeza«, pometite pred laatnim pragom I »Nezaslišano 1« kličete na naSo opomnjo o zidanju občinske hiSe. Ponavljamo i mi: Nezaslišano, da se podjetniku izplača 3000 gld. več, kakor je dela izvršenega ! Nezaslišauo zlasti, ako se je izplačalo teh 3000 gld. zato, ker so podjetn ka pritisnili za vrat — kdo? Dotičniki neklenkalci, ki so podjetniku vadijum založili, sedaj pa kar na mah odpovedali. To je zopet lepo znamenje nesamopridnosti naprednjakov 1 — Strahovito neumna je opazka: »Ali ni denar izplačal ravno vaše stranke pristaš ?« Kaj se smejo župani kar meni nič, tebi nič z občinskimi tisočaki igrati? V klerikalni dobi je smel župan samooblastno izdati svoto do 25 gld., kaj novodobni župan prosto razpolaga z vsemi občin-
1 ce za prava načela, dobil je odbor nalog, da pri-re|a poučno zabavue izlete. Eakor letos priredi družba tudi prihodnje leto romanje na Brezje. Na občnem »boru ee je tudi sklenilo, da napravi družba svojim društvenikom podporno društvo. To bi bilo velikega pomena. Upamo, da bodo možje, ki so bili odbrani «a sestavo pravil, kmalu rešili svojo nalogo. Bog daj, da bi bilo še prihodnje leto tako srečno, kakor letošnje I Družba je na znotraj utrjena, da bode tudi od zunaj prizuavana in spoštovana, delati je odslej 1
(Društvo »Gospodinjska šola v Ljubljani.) K društvu »Gospodinjska šola« pristopilo je v prvih dveh mesecih njegovega poslovanja blizu 200 letnih in 20 ustanovnih članov. {Letnina znaša najmanj jedno krono, ustanovnina pa 30 gld. na enkrat ali pa tudi v obrokih.) Imena ustanovnikov se bodo svoječasno objavila v časnikih. Za danes omenjamo, da je njega prevzvišenost knezonadškof Jakob Missia s prinosom 50 gld. postal ustanovni član našega društva. Naj najde obilo posnemalcev I Nadalje je sl. občinski svet ljubljanski stavil v proračun za 1.1898. podporo naši šoli v znesku 500 gld., za kar mu bodi tem potom izrečena topla javna zahvala. Društvo si je izbralo svojo učiteljico-voditeljico v osebi g. Julijo Moosove, umirovljene voditeljice mestne dekliške osemrazrednice v Ljubljani, katera je obljubila za nekaj časa posvetiti svojo izredno pedagogiško in gospodinjsko zmožnost bodoči društveni šoli in odide v kratkem za nekaj tednov na Dunaj, da si popolni svojo naobrazbo na gospodinjski soli dr. Migerke. Meseca marca ali aprila prihodnjega leta otvori se prvi dvamesečni učni tečaj. Kakor je iz rečenega razvidno, deluje te najmlajše društvo marljivo in damski društveni odbor so žrtvuje z navdušenjem in vstrajno, da doseže čim preje stavljeni si smoter: otvoritev prve gospodinjske šole na Slovenskem. Želeti je, da najde to društvo povsodi, osobita pri gospeh in gospodičnah blagonaklonjenost in odprte roke, saj smoter društva je preblag in človekoljuben, razširjati razumno in varčno gospodinjstvo v vse ženske slojeve.
Odbor društva »Gospodinjske šole v Ljubljani.
(Osebna vest.) Državni poslanec advokat dr. Iv. Susteršič se je povrnil z Dunaja ter od sedaj ostane stalno v Ljubljani.
Darovi.
Za dijaško mizo: P. P. 1 gld. — Gospod J. Brence, župnik pri Sv. Gregorju,"2 gld. — Neimenovan 2 gld. — G. Marija Jelovčau iz Stare Loke 3 gld. — G. vpok. župnik Alojzij Kummer 1 gld. — Bog plačaj!
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj, 24. dec. Cesar je dopoludne odpotoval v Wallsee, kjer ostane čez božične praznike pri nadvojvodi Franc Salvatorju.
Dunaj, 24. decembra. Cesar je podelil glavnemu topničarskemu nadzorniku fml. Kropatschek-u komanderni križ Leo-poldovega reda.
Dunaj, 24. decembra. „Wiener Zeitg." objavlja cesarsko naredbo z dne 28. dec. glede dovolitve državnih podpor in drugih kreditov onim krajem, v katerih so v letošnjem letu provzročil e elementarne sile večje škode. Naredba se vjema z vladno predlogo, katero je odobrila poslanska zbornica v prvem in drugem branju.
Dunaj, 24. decembra. Poveljnik tretjega voja v Gradcu, fml. Succovaty je imenovan višjim poveljnikom pešpolka št. 87.
Budimpešta, 24. decembra. V včerajšnji seji sta govorila opozicijonalca Thaly in
Syory, ki sta ostro prijemala ministerskega predsednika radi njegovega zadnjega govora in izjavila, da bo Ogerska le tedaj srečna, ako se postavi na stališče neodvisne stranke. Predsednik je rnoral na zahtevo opozicije in vsled nemirov večkrat prekiniti sejo, po govoru poslanca Syoryja pa jo je zaključil in naznanil, da se vrši prihodnja seja 27. t. m. ob 4. uri popoludne.
Rim, 24. dec. V včerajšnjem svojem božičnem nagovoru je naglašal sv. Oče, da tiči glavni vzrok vseh težav sedanje generacije v tem, ker se svet premalo ozira na zakone in vzgled božjega Izveličarja. Cerkev ne izvršuje samo verskih, marveč tudi občeko-ristna dela, ko poživlja vse narode k verski jedinosti. Papež se je pritoževal nad zmešnjavami, ki jih provzročuje razpor mej državo in sv. Stolom. Velika večina italijanskega naroda želi, da bi se polegel ta razpor, in uvideva, da jej sama politična jedinost ne bode pripomogla do njenega blagra. Kedaj je bilo še sramotno za kako državo, ako je popravila, kar je zagrešila?
Madrid, 24. decembra. General Manoz je imenovan guvernerjem na Filipinih.
Foulard-svila 60 kr.
do gld. B'35 meter, — japonska, kitajska itd. v najnovejših vzorcih in barvah, tudi črna, bela in barvena Henneberg-■vila od 35 kr. do gld. 14 65 meter — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damasti itd. (ok. 240 razn. kakovostij in 2000 razn. barv, vzorcev itd.) Poštnine in carine prosto na dom. — Vzorci obratno. — Dvojnati pismeni poito v Švico.
Tovarne za svilo G. Henneberg
32	c. in kr. dvorni zalagatelj, Curih. 17-17 2
V sedanjem časa za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto in sveže 53 9
W dorševo med. ribje olje "M
Je ugodnega okusa ln lahko prebavljivo, — Cena steklenlol 60 kr., dvojna steklenica 1 gld. Priporoča
lekarna L. Leuatek v Ljubljani,
Bealjeva oesta štev. 1, poleg mesarskega mosta.
Telefona štev. 68 je slav. občnstvu v poljubno porabo.
Meteorolog i čn o poročilo.
Višina nad morjem 306 2 m.
e Л a	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nobo	si ■ > * i л ■ S rs Л N K ■—' >
23	9. zvečer	746-5	—50	sl. jug	skoro jasno	
24	7. zjutraj 2. popol.	746 2 745 5	-63 -0 7	s), jzah. sl. szah.	skoro oblč. jasno	00
Srednja včerajšnja temperatura —4 7a, za 2 3° pod normalom. Sinoči ob 61/« uri slab potres z močnim bobnenjem.
o
jsc
ca
m o
Д4 .53
d, co
N3
Raba tega v zamašek vžganega znamenja in rudeče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam
Ubil
4 f>2
Vse stroje za poljedelstvo!
Vnovič znižane oene!
V LJubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajainieah in trgovinah z jestvinaini in vinom.
TrJJerl (čistilni stroji za žito) v natančpi izvršitvi. Sušll-nloe za sadje ln zelenjavo. — Bkroplluloe proti peronosperl, zbolišani sestav Vermolerov. — Mlatilnioe, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino ln sadje
različnih sestav (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč, kakor hidravlične [vodovodne] preše). — Slamoreznloe, katere se jako lahko gonijo, po zelo zmernih cenah. — Stiskalnice za seno ln alamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi
IG. HELLER na Dunaju,
II/2 Praterstrasse 49.
Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati 1
182 11 Zastopniki se iščejo. 265 20-18
C. in kr. privilegovani
zavod za izdelovanje orgelj
tvrdke
Franc Čapek
v Kremsu ob Donavi
odlikovana mnogokrat s prvimi darili , član pariške akademije umetnosti
se priporoča v izvršitev vseh v to stroko spadajočih del, kakor: Izdelovanje ln postavljanje novih orgelj po najnovejšem, preizkušenem stožČDoprfdalčnem (Kegelladel zistemu i. t. d. prenavljanje ln popravljanje orgelj, harmonijev, ameriškega ali poljubnega izvora in velikosti. 121 26—25
Od ustanovitve tega zavoda doslej izvršilo se je v njem 150 novih orgelj. mej temi so se postavile orgije v kremški mestni župni cerkvi (z 48 registri), v prostejeviskl (s 30 registri). v St. Lenartu na KoroSkem (z 28 registri), v Cortini di Ampezzo (z 32 registri), v Obertham na Češkem (z 18 registri). v Czepanu na Sedmograškem (z 12 registri) itd. itd. Dovoljujejo ae Jako ugodni plačilni pogoji.
NOVO ustanovljena in novourejena doillttčit stavbinska in umetalna steklarija
tvrdke	503 15
Avg. Agnola V Ljubljani
Dunajska cesta 9, poleg ,Figovca'
ise priporoča prečast. duhovščini n cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken ln vrat vdelanih s ka-tedralnlm steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
s steklom z umetno slikarijo
vse strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfinejšega dela — Ob jednem opozarja na lepo svojo zalogo vsakovrstnega
steklarskega blaga
kot so: porcelanasti predmeti, zrcala. steklo v ploščah, svetiljke, podobe, okviri za podobe itd.
Prevzema vsa
stavbinska steklarska dela
in popravila po najnižji ceni.
St. 226 pr.
Razpis služeb.
852 3—1
Pri mestnem magistratu se razpisujejo sledeče službe:
a)	služba tržnega nadzornika s prejemki IV. činpvnega razreda;
b)	služba maglstratnega konolpista s prejemki V. činovnega razreda, event. služba maglstratnega konceptnega praktlkanita z adjutom letnih 600 gld.;
c)	troje služeb pisarniških praktlkantov z letnim adjutom po 480 gld.
Od reflektantov na službo tržnega nadzornika, ki bode imel vzdržavati tržni red, zahteva se teoretično in praktično poznanje živil.
Prosilci za službi ad b) morajo dol;azati, da so prebili predpisane juritfljne izpite na kakem avstrijskem vseučijišču in da so za konceptno uradovanje tudi praktično usposobljeni. Ce bi pa takšnih prosilcev ne bilo, jemal se bo v drugi vrsti tudi ozir na splošno usposobljenost in izobrazbo.
Od prosilcev za službe ad c) zahteva se splošna usposobljenost in pa dovršeni nauki na kakej nižji gimnaziji ali realki. Prednost bodo pa imeli prosilci, ki se morejo izkazati s srednješolskimi zrelostnimi spričevali.
Službe ad b) in c) so razpisane v stalno podelitev, služba ad a) se pa oddaje za zdaj začasno in se podeli stalno takrat, ko dokaže nadzornik zahtevano sposobnost za poverjeni posel.
Prosilci za jedno zgoraj označenih služeb naj svoje s potrebnimi dokazili oprem* Ijene proSnje vlagajo pri predsedništvu mestnega magistrata najpozneje
do 15. januvarija 1898. 1.
ker bi se pozneje došle prošnje ne upoštevale.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
Neg cenejši
politlški list
.Slovenski Gospodar'
> Л / > > .V. > .V. •/->> .v. VV t VY f V\\«T/.<T Л v V (. >y g
m
m
izhaja v Mariboru vsak četrtek, po novem letu na veliki folio-poli. ter stane za vse leto 2 gld. 50 kr. ali 5 K., za pot leta
2 K. 60 h., in za četrt leta 1 K. 30 h. — ,.Slov. Gospodar"
se že 31 let neustrašeno bori pod geslom „Vse za vero, dom, oesarja!" za pravi duševni in gospodarski napredek slov. ljudstva, ter je najbolj razširjen list na Spodnjem Štajerju.
Slovenci, slov. društva, naročite si ga ali ga vsaj zahtevajte na ogled! Slovenski obrtniki in trgovol 1 Dajte svoja oznanila vanj, ki se zelo po ceni tiskajo: Vrstica za enkrat stane 12 h, dvakrat 18 h. iti trikrat 24 h. — Naročnina in oznanila naj se pošiljajo upravnlštvu „Slov. Gospodarja" v Mariboru, Koroške ulice štev. 6.	(853) 3—1

IVAN KREGAR
izdelovatelj cerkvenega
orodja in posode v Ljubljani, Poljanska cesta 8, poleg Alojzijevišća
priporoča so prečast. duhovščini, cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom v najna- w „ tančnejše izdelovanje	^
monstranc, ciborijev, ke-lihov, tabernakljev, svečnikov, lestencev, križev ua 764 7
iz najboljšo kovine po poljubnem slogu in po nizi
5
Naznanilo.
Opiraje se na priporočilo v .Škofijskem Listu" II. štev. t. 1. ponudimo letošnje	663 8
izvrstno vino,
vsem prečast. gg. cerkvenim predstojnikom, pa tudi drugim duhovnikom in kupcem po sledečih cenah:
1.	Mašno vino.....hktl. od gld	25 do 28
2.	Navadno namizno vino,
tudi zaiHinfeue pristnosti	„ „ „	22 „ 24
3.	Vino nižje vrste iu poluvino	„ „ .	15 „ 18
Večjim odjemalcem bodisi mašuih ali drugih vin ceue po dogovoru.
Z-idrutra postrežn tudi s finimi dezertnimi in buteljskimi vini.
Najmanjša kvantiteta pod 1, 2, 3 je 56 litrov. — Cene veljajo loco Posto.jina do preklica.
Registr. vipavska vinarska zadruga.
1'
na meseo luhko pošteno zasluži sleherni ter povsod [ brez zgube, ako lioče prodajati postavno dopuščene | srečke in državna pisma.
Ponudbe na Ludovika | Oesterreieher, Budapest VIII, j Deutschegasse 8 459 10-1 7:« 10-9 g—H—H—g—gl
^HSEsasHSHsas^ Uradne in trgovske
e flrmo priporoča
KAT. TISKARUACj
Domača umetnost! Podobarski i pozlatarski
v Ljubljani. Kolodvorske ulice 32—34
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila na izdelovanje
oltarjev
iz lesa v poljubnem slogu,
kipov
in
svetniških sch
iz gipsa , kamna , lesenih itd.
Oltarne skupine
. iz različnega materijala.
Spričalo. Gosp. Andrej Rovšek je naredil pri 2upni cerkvi na Ježici dva prav lična stranska oltarja v popolno zadovoljnost podpisauega pridstojništva.
Predstojništvo župne cerkve na Jeiici.
dne 30. julija 1897. 505 52-22

Liniment. Capsici compns.
231 4 lz lekarne Blohter-Jeve v Pragi
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 7U kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 707 39—10
Richtsr-jev liniment s,sidrom'
ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristna.
Richter jeva lekarna
pri zlatem levu v Pragi.

Gosp. lekarnarju Plccoll-ju
v Ljubljani.
Podpisani usoja el Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo zaželodeo (Tinctura Rhel composita G. Piccoli) z Izvrstnim uspehom proti želodčnemu In kataru v črevesih, Istotako tudi proti jetrnim in žolčnlm izlivanjem.
BolniSnica usmiljenih bratov.
Gradeo, dne 2. februvarija 1897.
232 100-77
Provincljal brat Emanuel Leltner.
nadzdravnlk.
V lekarni se tudi ilobiva: Pristno francosko žganje v originalnih steklenicah po 60 in 40 kr., med. konjak, med. malafta, najboljša, vso po najnižjih cenah. Želez-nato klneiko vino, eagTada Tino (odvajajoče) itd.
Splošno priznan je
kina-železnati malaga
kot dijetetično, krepčujoče in kri tvoreče zdravilno sredstvo, priporočljivo krvi pri-manjkujočim otrokom, ženskim, rekon-valescentom, sploh slabotnim osebam;
Steklenica gld. 1'BO, pol stekl. gld. Y—
Prireja se v kemično farmacev-tičnem laboratoriju
lekarne „pri zlatem orlu"
J. Svobode nasl. (Mardetschlaeger)
"v LJuliljanl
kateri naj se dopoSiljajo naročila. Ondi dob6 se tudi vsa homoopatična zdravila.
Pojasnila na v lekarniško stroko spadajoča vprašanja dajo se radovoljno in brezplačno.	64 52—60
a i_go
" Ф .
>m »'
35 Ml
'd 2 м s
a> ' M
aJ •»
«V Q V r,
H»2 o s? M a e i) u a
и> EJ aj ■> « I-
o м а »
to a- (X
3'S .
.2 <u* > t.' .
A S N M ®
ic-o §
:s I
1ГГ
<0 S 2 S 3 a .2 »
U « B
_! 3 - ° ^ a ^ T)
O a 3 s
-M
cS
1 T3 JA fl
ta d._.
e»vi .5
c . t» a —
«S >N3 bo _	O 3
J •-. * s .2. » S S
a d i
05
.85 ;=
. QO 2® P-rH -e C
eS » -'d
m ao
55 s o
o N;
-- ш ■j 3C rrj
eu >(Sj ©a» Л a» o o >
m o .s ..
C 03 • o M}
d cQ ^ > -T3 ^o ® J4 —♦ S* ® ^ __i »co ® c ^ •—
E ce o "g o o) s^ss/o.
Prež. duhovifini Tljudno priporočam
svojo delavnico
za
slikarijo na steklu,
zlasti za izdelovanje
cerkvenih oken
z ometno slikarijo.
Ed. Stuhl
v Gradcu,
Annenstrasae 35.
Najboljša spri-čala in pohvale za izvršena dela razpoši liani na zahtevo.
Bortolo Sardotsch, Koper
(tvrdka obstoji od 1. 1828)
prodaj a
Na zahtevanje pošilja vzorce brezplačno in franko.
. Ozir poštenosti,
zmernih cen in točne, redne postrežbe so najboljši dokaz razni samostani , cerkvena predstojništva in zasebniki, kateri pri gornji tvrdki kupujejo vse, kar potrebujejo tacega blaga, od najfinejšega namiznega olja do goriva in olja za mazanje strojev.	674 63
4 zlate. 18 srebrnih kolan', 30 častnih in priznalnih diplom.
c. in kr. priv.
umivalna voda za konje
cena stekl. 1 gld. 40 kr. a. v.
Vže tiskom 35 let uporab-Ijfivnna v dvornih hlevih, v večjih konjarnah vojaških in civilnih, krepi pred in oja-čuje po velikih štrapacah, pri izpahnjenju , otrdelosti mišic, kit itd., usposablja konja k irajnemu naporu pri tekanju. I. 111 12-11 Pristen dobi se le, ako je pritisnjena varstvena znamka, t vseh lekarnah in droguerijah v Avstro-Ogerski. O lavna zaloga:
c. in kr. avstro-ogerski in kralj, romunski dvorni založnik
okrožni lekarnar v Korneuburgu pri Dunaju.
w
:asa Hoiuiuo bi«.{*•<>. e;
m
miiatill ©lit
v Ljubljani, na Dunajski cesti it. 15
(v Medjatovl hiši)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo
raznovrstnega politiranega in likanega pohištva.
Garniture, divane, madraoo od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe » gld. 50kr.,pulte zamaine knjige itd.
Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik s podobami zastonj in franko.	322 35—33

13 Najnižje ceno. K)

H
M
N H
Ш
J^inč in okraski za božična drevesa, gvečice za božična drevesa.
Kovana stojala za božična drevesa, gld. 1 40 in višje. Jgrače — božična darila.
"j^obitki za tombolo in strelske družbe.
Ysaga ua izbiro po najnižjih cenah priporoča Spoštovanjem	«29 5—5
Iyan Kordik,
zaloga galanterijskega blaga in igrač, Prešernove (Slonove) ulice št. 10—14.
HERBABNY-jev
podfosfornasto-kisli
Ta 28 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje p6t, daje slast do jedi. pospešuje prebavljanj« in redil-nost, telo Jačl in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, razstopljive fosforno - apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otrocih pospešujejo narejenje kostij.	725 20—1
Cena stekleniol je 1 gld. 25 kr., po poitl 20 kr. ve6 za zavijanje. (Polsteklenic ni.)
ЛУ Prosimo, da se vedno i^"зоТПјт^^маRkeT;5jizrecno zahteva Herbabny-Jev ВбМ^^^^И^ШШ apneno - železni sirup. Kot imll (ffiSl fl^Sl z"ak izvora so nahaja v steklu in na zamažku ime „Herbabny" ^iv'i'V' vtisnjeno z vzvišenimi črkami in . J&Sjji>f,	nosi vsaka steklenica poleg stoječo
.	uradn0 registrov, varstveno
julius; vghbacny wfznamko, na katera znamenja naj "	se blagovoli paziti.
Osrednje skladišče:
Dunaj, lekarna „zur Barmherzlgkeit
VII./l, Kaiserstrasso 73 in 75.
V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju in v kronovinah.
it

Delavnica kleparskih, ključarskih,
ANTON BELEC
Vid aftd lajvfcfoljfte.©
izdelujo ter ima v zalogi
cerkvene svetilnice ali stalnice
dve po
793 6
iz kositarja 12, 15, 18, 20 gld., iz medenine 22, 24, 28, 32 gld., iz tompaka 40, 50 gld.,
obhajilne svctilnicc
iz kositarja po 2 gld., iz medenine po 5, 8, 10 gld.
pušice z zvončki
za pobiranje miloščine, iz kositarja po 1'dO gld., iz medenine a gld.
štcclilni» železn» ognjišča
vsa železna ln tudi ruzna za vzidati.
^ !! Pokrivanje
zvonikov!!
i
«sr Barvanje zvonikov -sk <? napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov, «d
Podpisana ima v zalegi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd.
sploh vse, kar so rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno ln pošteno po nuj nižji ceni bandera ln vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšiin spoštovanjain se priporoča 12 52-52
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Gledališke ulloe 4.
Št. 41.989.
Razglas.
850 3-2
Mladeniči, kateri pridejo prihodnje leto k vojaškemu naboru, ln njih sorodniki, se opozarjajo, da je v smislu § 22: 2 a) vojnega zakona prošnje za vsakojake ugodnosti v smislu §§ 31, 32, 33 in 34 tega zakona vložiti meeeoa januvarija ali februvarija pri tukajšnjem magistratu, ali pa izročiti najzadnje naborni komisiji. Pozneje vložene prošnje pouzročajo zmešnjave in nepotrebno delo.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 16. decembra 1897.
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejšega zistema, samokresov itd. in vseh sem spadajočih potrebščin; posebno pa opozarjam na
sr«»™! fearoeevks»» Xovo!
ki se izdelujejo samo pri meni in katere je radi lahkote in priročnosti vsakomur najtopleje
priporočati.	.
Ker sem na Kranjskem jedini puškar, ki se peča le z izdelovanjem orožja, priporočam se p. n. občinstvu za mnogobrojni obisk, kor izvršujem vse v mojo stroko spada-dajoče nove naročbe in poprave točno, solidno in najceneje.
Velespoštovanjem
534 20-20	Fran Sevčik
puškar v Ljubljani, Židovske ulice.
THE GRESHAM"
v hiši društva.
št 5 in 6, v hiši društva.
kron
157,805.340 — 28,670.916-—
339,497.900-— 80,577.950 —
Društvena aktiva dne 31. decembra 1896 .........
Letni dohodki na premijah in obrestih dno 31. decembra 1896 . . Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848) ....... ..........
Mej letom 1896 je društvo izdalo 8761 polic z glavnico ....
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno
glavni zastop v L J ulbljaiii
651 (12-2)	pri
Gvidonn Zeschko-tu,
v vili nasproti Narodnemu domu.
Naznanilo.
Ljubljanska brivska zadruga usoia si naznaniti vsem čaatitim gostom, il» je v svoii zadnji «eji jednogimno sklenila, da se s 1. januvarijem 1898. 1. V vR^h ljubljanskih brivnicab opuste popolnoma naročninski listki.
Sprejme se namesto listkov le v
mesečni abonement.
Nadalje naznanja se tudi vnem fiaRtitim goMpndoru gostom, da bodo odnloj nadalje vsako leto, in e>cfli- na sveti dan in velikonočno nedeljo vse brivnice ves dan zaprte.
Častiti gostje naj blagovolć ta ukrep na znnnje vzeti.
848 2-2
*r «7Г?1 *71»7T*r «rr </r <r *r <J	*
>	. . Vi V.V.	V- 'Ji'}.	v V 4» V V V-V-V-
Mestna hranilnica ljubljanska
obrestuje hranilne vlog-e tudi po novem letu po 4°|0
novega rentnega davka.
827 4-4
Št. 42515.
851 3-2
V javni seji občinskega sveta dne 15. junija t. 1. se je sklenilo, da se mestni magistrat obrne do deželnega odbora kranjskega, naj bi izposloval dovoljenje nastopnih prlatojbln, oziroma občinskih taks, in sicer:
a)	za godbo ali druge produkcije v gostilnah ali v drugih javnih prostorih brez vstopnine na Л0 kr. na dan;
b)	za godbo ali druge produkcije v gostilnah ali v drugih javnih prostorih z vstopnino gld. 1-— na dan;
c)	za plesne veselice v javnih prostorih z vstopnino gld. 2'— in za vsacega godca 20 kr. na dan;
d)	za predstave in razstave v manjih razstavnicah gld. 1-— na dan;
e)	za predstave in razstave v večjih razstavnicah in cirkusih gld. 3-— na dan.
Zoper ta sklep je dopustna pritožba v teku 14 dni od dneva razglasa.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dnč 18. decembra 1897.
Stanarinske knjižice
za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem Jeziku, z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobć se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. Tiskarni
v Ljubljani. •€3fT-E3-EK3€3-E3e
Koverte s firmo
in
vizitnice
priporoča
,Katol. Tiskarna'
v Ljubljani.
E. Zbitek-ov
zavod za izdelovanje stekleno-mozaičnih božjih grobov, lur-ških duplin in altarjevza procesije ob sv. Rešnjem Telesu.
Odlikovan od Nj. svetosti papeža Leona XIII.; priznanja katol. teolog, akademije v Peterburgu, nemškega misijona v Carigradu itd.
ceniki zastonj. Vse pošiljatve zajamčene. 724 4-1
Zavod za umetnost
slikarn
26-18 na 298
steklo
B.Škarda
v Brnu.
Speeijaliteta:
Izdelovanje cerkvenih oken.
Sedemkrat odlikovan. Ceniki zastonj in franko.
Se dopisuje v vseh slovanskih jezikih.
Katalogi na upogled.
Dobiva se povsod.
C 745 36-6
Najbolje iti najceneje sredstvo za, čiščenje zob.
Primerna priložnostna darila!
Friderik Hoffinann,
urar.
318 26—16
na Dunajski cesti v Ljubjani,
priporoča svojo znlog'o vseli vrst
ir žepnih ur
v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niktu
ravno tako tudi
nihalnih, stenskih in hudilnih ur
in le dobre do najfiuejSe kakovosti po najnižjih cenaL. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in bu-
dilnih ur so vedno v zalogi. OSj£~ Poprave se dobro Iu solidno Izvršujejo.
U N t an o vlj ono lotu. 1H70.
Izdelava perila
za gospode, gosp6 in otroke
n» debelo in drobno.
Cena in blago brez konkurence.

Bralo» za groapoda,
beli olilffon, gladke n> p.«ih, brei oTratnik«, brei niintel, 97 inl Jedna «d gld. l-JO de S T» 4e«t „ „ d-Јб „ 16 —
Brajoe sa deSke,
T l Tellkosllh, licer ktikor gornie
iedn» od gld. do 1-40 o«» „ ,, 6-7S ,. 7-75 Bvltloe ca gospode, в тге»
Jedne 80 kr. do gld. 1-40 ie»t gld. 160 do gld. 7 60 Dvanajat ovratnikov od gld. 1-80 do S SO. Dvanajat manSet od gld. S-30 de 4 в0. IS predlog (Vorbec.Jen) •d gld. 846 do6 —
Za kroj brez graje in za točno postrežbo
jamči tvrdka
ЈГ. O Hamann
v Ljubljani,
ki s perilom oskrbuje mnoso o. ln kr. častnikov in o. ln kr. mornarloo.
3SJT Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 66 50
Alojzij Tečaj
izdelovalec pečij iz glinastih snovij
v Ljubljani, Opekarska cesta 61
preje igriške ulice 2 47—46
priporoča lepo svojo zalogo
raznovrstnih pečij
od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne: rujave, zelene bele, pri naročilih p:i tudi drugačne barve V zalogi ima tudi kahljice za štedilnike, sploh razne glinaste izdelke. Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje.
Л»
Svoji k svojim!
Podpisani priporoča velečastiil duhovščini in slavnemu občinstvu
za cerkev, procesije in pogrebe,
gospodom trgovcem 838 10-4 vošć©»© avi-bSs© ixx *xx,6&
za prodajo v škafih po 15, 20, 40 kg težkih prav po oeni. — Za čebelarje
izvrstni garantirani pitanec
v škatljah po 5 kg, ^ leg 50 in 60 kr., škatlja 30 kr., pošilja se po pošti proti povzetju ali predplačilu.
Dobiva se med v satovji in pitanec v škafih po 20—40 kg prav po ceni.
Za birmo, Božič, Miklavža itd. prodaja raznovrstno medenino na debelo in drobno. Zaloga in prodaja
ar brinja in brinjevca
liter gld 1'20, medeno žganje liter 1 gld., vse je lastni izdelek.
Kupuje tudi vsaki čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho sa-tovje po kolikor mogoče visoki ceni.
Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrežbo
df&elav ШтШлт
svečar in lectar, trgovina z medom 1 voskom,
Ljubljana, Welfove nlice 10.
Otvoritev gostilne.
Zahvaljujoč se za dosedanje zaupanje naznanjava svojim čč. go.-tom in slavnemu občinstvu sploh, da sva se s svojo gostilno preselila
na Turjaški trg št. 1
v novo hišo .Katoliške družbe'.
Točiva izvrstna ter pristna dolenjska, štajarska in lstrijanska vina, pa znano Kozlerjevo cesarsko pivo.
Vsakčaa postreževa z okusnimi, gorkimi in mrzlimi jedili.
N» razpolago imava tudi snažno uravnane sdbe za prenočevanje.
, V mnogoštevilen obisk se priporočava
784 24-6
Andrej in Ana Zalar.

m v» m
V «vrhe varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to le oblaotvono regi-«trovano varstveno znamko.
Jedino pravi
Balsam
(Tinctura balsamica)
lz lekarne pri „angelja varhu" ln tovarne farma-oevtičnlh preparatov
A. Thierry-ja » Pregradi
pri Rogatec-Siatini.
Preskušan in potrjen od zdravstvenih oblastev.
Najstareje, najprlatneje, najreelneje ln najoeneje ljudsko domač« zdravilo, ki utoši prsno io plučse bolesti krč v želodcu itd. ter Je vnora-bno notranje In zunanje. V znak pristnosti je i»prta vsaka steklenica s Rrebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angelju va-rlhu4'. Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zelene tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vodno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj I Ponarejalcs in posnemovalce svojega jodiao pravega balzama, kakor tudi prekupco nič vrodslb ponarejenih, občinstvo varajočlh drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega fcalzama, naj so naroči direktno in saslovi: Na angelja varha lekarno A. Thlerryja v Pregradi pri Bogateo-Slatlnl. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenio se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju.
Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katero mera nositi v znak pristnosti vsaka steklenloa.
Aclolf Tliierry, lekarnar
139 23 v Pregradi pri Rogateo-Slatini. 396 30-29
Primerna darila za Božič in поуо leto!
Kanarčki.
Fini pristni harški žlahtni žvrgoiivci.
837 10-3 (Eclite Harzer Kaniirienrollvogelj
razpošiljam s povzetjem po 4, 5, 6 in 8 gld. jednega, v osmih dnen po-skušnje ga tudi zamenjam; samice istega rodu |po 1 gld., s čopico po 1 gld. 50 kr. Jamčim za vrednost in živi dohod. Pri vprašanjih prosim pismeno znamko priložiti.
Srečko Tomažič,
Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 33.
m
ш-ж ■m	i^S
fl Za Božič in Novo leto znižane cene!
Q
f!
s
Slavnemu občinstvu priporočam svojo bogato zalogo k g
raznovrstnih ur, verižic, Д prstanov, zapestnic, uhanov itd.
po najnižjih cenah.
Zlate ure za gospode od gld. 20'— naprej. Zlate ure za dame od gld. 16— naprej. Budilke od gld. 1 75 naprej itd.
1вГ Šivalni stroji, 1Ш K
cenejši kot drugod!	^
^ Razpošilja se točno tudi po pošti. — Ceniki zastonj in franko- ^
iHj	Odličnim spoštovanjem	835 4—3 [Hj
I FRAN ČUDEN, urar v X^jut»ljaiii. >H
i v лл	*т»\ Д. Itfm.	wfc. vUm* flff f j
Ш
Najlepša; in najboljša fauona
modLerosTr '"Wi
za «lame in dekleta. Ravnodržoi. Najnovejše svilenine, žameti, pliši, čipke, trakovi, trakovi za vence z napisi, predpasniki, suknje, telovniki, šerpe, čepice, mohair-in volneni robci, srajce, ovratniki, manšete, najnovejše kravate, rokovice, nogovice, najnovejše v pozamentrijskih okraskih, gumbe, volna, sukanec, podloge ter vsi v to stroko spadajoči predmeti.
842 3-3
Velespoštovanjem
Ana Šinkovic,
Mestni trg št. 19, Ljubljana.
I > n n a i s It a borz a.
Dne 23. decembra.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/„......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 Kron .
Ogerska zlata renta 4"/„.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld...... .
London vista ...........
Nemški drž. bankovci za 100m. nem. drž.velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
102 gld. 05 kr.		
101		95 „
121		60 „
101		«5 „
121	n	00 „
99		45 „
938		' r
351		n
120		05 „
58		92'/, „
11		79 „
9		»**/■-
45		50 „
5		70 „
Dne 22. decembra.
4°/o državne srečke 1. 1354, 250 gld. . . 5°/„ državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .
Državne sreCke 1. 1864, 100 gld.....
4°/o zadolžnice Rudolfove zelnz. po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr. zern.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnico . . „	„ južne železnice 3°/0 .
„	„ južne železnice 6°/„ .
„	„ dolenjskih železnic4°/0
159 gld. 50	kr.
159 „ -	„
1*8 „ -	
99 „ -	u
139 „ -	n
129 „ -	n
107 „ 50	
112 „ 50	
98 „ 20	
98 „ 40	n
225 „ 70	
183 „ 75	
125 „ 75	n
99 „ 50	n
Kreditne srečke, 100 gld.......
4"/„ srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
hudolfove srečke, Ј0 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Genćis srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke........ • •
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . AkcijeFerdinandovc sev. želez., 1000 gl. st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 600 gld. . . . Akcijo južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........
200 gld. 50 kr. 156 „ — n 19 25 74 79 57 23 159 3425 4Ž0 77 101 129 163 127
Б0 60
25 60
25 50 62
—
ЈЦГ- Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična dolniška družba
„II K 18 C II B
Wollzeile št. 10 Dunaj, MariahilferstrassB 74 B.
66
PojasnllaTštlS v vseh gospodarskih in finančnih stvaret
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni! papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocegi obrestovanja pri popolni varnosti Af naloženih glavnic.