/PrimrskiB ^ GORIC A-Drev, noggiol-Tel.048'S?"-?«'? ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ I 'JtsM - . ._ POSTNNA PLAČANA V GOTOVH Z novimi prijemi do izhoda iz teme ________BLIŽNJI VZHOD / NETANJAHUJEVA VLADA IZKORISTILA TRAGEDIJO_ Atentat na jeruzalemsko tržnico zamrznil ratifikacijo sporazuma Ob življenje le oba atentatorja, med 21 ranjenci je bil le eden težje ranjen Aleksander Koren Tržaški Slovenci imamo v mestu veliko število pomembnih ustanov, Stadion ■ maj pri Sv. Ivanu pa je ena redkih, v katerem ljudje y?.eh starosti in slojev pre-DlJejo svoj prosti čas, ki zav-mma v življenju sodobnega Človeka vse večjo težo. Pa Vendar je bil obstoj tega našega najvecjega Športnega ebjekta Se do pred nedav-mm resno pod vprašajem. Njegovi prostori so bili v zelo slabem stanju, nekatere ®o morah iz varnostnih razlogov tudi zapreti. Znane spremembe v naši družbi so Se dodatno poslabšale položaj, saj je začelo zmanjko-Vati tudi sredstev za redno vzdrževanje Športnega centra. Stadionu je resno grozilo zaprtje, kar bi pomenilo nepopravljivo škodo za zelo Širok krog ljudi. Športni center na 1. maju namreč že dolgo ni več samo center za Številne sekcije in klube, ki delujejo pod okriljem Športnega združenja Bor, ali za Člane spet delujočega Kul-lurnega društva Škamperle, v njem že vrsto let poteka tudi pouk telesne vzgoje za dijake in dijakinje večine naših višjih srednjih Sol, ki so vsa pretekla leta vadili v nega imena nevredni) telo-yadnici liceja Prešeren. Tu le Se vadba za predšolske otroke, odrasle in starostnike. Najboljši dok membnosti tega oh em, da se je njego Pitju dobesedno i m® število ljudi, ki gazirali tudi za nje novo. Odborniki 5 Predsednikom / rom Rustjo na skupaj z Odborom ndev 1. maja, pri skoraj bi lahko r naše pojme »reve mm načrt, po kat cionalnega d< njem. Za uresr načrta je bila p meljita prenove Pobudnikom je orez težav in zaj Jo pritegniti p družbeni svet p m jamstev za najetih posojil. Danes bode f »uiemu nai vsi problemi ( odpravljeni, h Pripravljen Prenove pa da je mogoč segajo logiki Pomoč« in se eako tei športniki so da prihaja njihovih vrst JERUZALEM - Zaradi včerajšnjega bombnega atentata, ki je na tržnici Mahane Jehuda v židovskem delu Jeruzalema terjal smrt dveh palestinskih atentatorjev, od 21 ranjenih pa je bil le eden težje ranjen, je Netanjahuje-va vlada zamrznila ratifikacijo sporazuma iz mary-landskega Why Plantationa in sprejela Se druge ukrepe, ki bodo ogrozili mirovni proces. Palestinske oblasti so podobno kot ves svet najodločneje obsodile atentat, ki je »bomba na mirovni proces«. Clinton je že zahteval uresničitev sporazuma iz Marylanda in bo na Bližnji vzhod poslal odposlanca Dennisa Rossa. Na 11. strani ITALIJA / NOVI TAJNIK LEVIH DEMOKRATOV Walter Veltroni za prenovitev stranke in uveljavitev levice »Večinska reforma volilnega zakona ali referendum« RIM - Na kongresu Levih demokratov so s skoraj 90 odstotki glasov izvolili za tajnika VValterja Veltronija, predsednik stranke pa bo dosedanji tajnik in vladni predsednik Massimo D’Alema. Veltroni se je zavzel za uveljavitev Levih demokratov kot modeme stranke levice s široko bazo, ki bo delovala v okviru zavezništva Oljke in bo mesto podpirala vlado. Stranka pa ne namerava životariti v senci vlade, paC pa bo uveljavljala svojo samostojnost, za kar mora utrditi svojo organizacijo, še zlasti med mladimi. Veltroni se je tudi opredelil za reformo volilnega sistema, ki naj uveljavi večinski sistem, sicer bo stranka podprla ljudski referendum. Veltroni jeva stališča so podprli vidni predstavniki stranke in tudi v širšem okvim vladnega zavezništva. Se zlasti pozitivnih ocen je bilo deležno stališče do reforme volilnega sistema oz. referenduma. Na 2. strani __________SLOVENIJA / PO HUDIH ČETRTKOVIH POPLAVAH______________________ Razmere se počasi umirjajo in reke se vračajo v struge LJUBLJANA - Položaj na poplavljenih področjih v Sloveniji se počasi umirja. Reke upadajo, potoki se vračajo v struge, tako da je zdaj na vrsti odpravljanje posledic naravne katastrofe in nudenje najnujnejše pomoči najbolj prizadetim. Največ nevšečnosti je še vedno na celjskem območju, vendar se tudi tam razmere poCasi normalizirajo. Veliko škodo je v Celju utrpela bolnišnica. Poplavljata še Ljubljanica na Ljubljanskem barju ter Krka v spodnjem toku, aktivnosti za odpravljanje ujme pa bodo potekale tudi v prihodnjih dneh. Poplave so v Sloveniji posredno zahtevale dve življenji, v enem primeru je osebo zadela kap pri odpravljanju posledic poplav, ena oseba pa se je utopila v naraslem potoku. Včeraj je prizadeta območja obiskal tudi slovenski predsednik Milan KuCan. Na 3. strani Poročilo EU: opozicija zahteva nove volitve ' LJUBLJANA - Povsem razumljivo so negativne ocene Evropske komisije o slovenskem usklajevanju svoje zakonodaje z zakonodajo EU povzročile ostre reakcije v vrstah opozicije. Tako je predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) Janez Janša poudaril, da sedanja koalicija ni sposobna, da bi v naslednjem letu nadoknadila zamudo, tako da bi lahko Slovenija med prvimi vstopila v Evropsko unijo. Prav zato je ob raznih predlogih zahteval tudi predčasne volitve. Za predčasne volitve se je zavzel predsednik SKD Lojze Peterle, ker sedanja vlada »govori vsaj dva jezika«. Kritičen do slovenske zunanje politike je bil tudi predsednik ZLSD Borut Pahor, medtem ko je minister za evropske zadeve Igor Bavčar navedel, da negativna ocena EU jasno dokazuje, katera ministrstva so storila premalo. Na 3, stranj Center krši tudi zdravstvene norme TRST - Tudi včeraj 21 gostov centra za nelegalne priseljence nadaljevalo z gladovno stavko. Sindikat Cgil je predočil prefektu nevzdržno stanje in dosegel nekaj zagotovil o skorajšnjih popravilih. Zdravstveno podjetje pa je ugotovilo, da center ne spoštuje osnovnih bivalnih pogojev in ga bo treba v 15 dneh preurediti ali pa zapreti. Na 6. strani Tudi doberdobska banka na internetu GORICA - Zadružna kreditna banka v Doberdobu ima od včeraj svojo spletno stran na internetu, na kateri je mogoče najti podatke o njenem 90-letnem zgodovinskem razvoju, o njenem sedanjem ustroju, o poslovnih obračunih in seveda tudi o vseh storitvah in servisih, ki jih nudi strankam. Spletno stran je oskrbela goriška Tmedia, ki deluje v okviru Transmedie. Na 14. strani Enojezična izkaznica izdala goljufa TRST - Dvojezičnost je rešila banko pred goljufijo. Goljuf je hotel vnovčiti ponarejen Cek; priložil je osebno izkaznico, ki jo je izdala dolinska občina. Ker pa ni bila dvojezična, je uradnica zasumila, da je ponarejena. Na 6. strani V> VALTER DEL Dd sr, GORIVA IN MAZILA VSEH VRST • VRTNARSTVO • ZASTOPNIK FENDT • DELAVNICA IN SERVIS KOPRIVNO (GO) . Z> CERAMICHE VV UGUSSI TAKOJŠNJA DOBAVA MATERIALA iz skladišča IZJEMNA PRILOŽNOST! Od 10. novembra dalje RAZPRODAJA vseh izdelkov na zalogi: • ploščice e sanitarije • kopalniška oprema • vodovodne pipe POPUSTI OD 30% DO 60% Ponudba ne velja za izdelke v oddelku »Discount« TRST - Ul. Fianona 13 (Valmaura) Tel. 040,812224-fax 040 813476 LEVI DEMOKRATI / ZANJ JE GLASOVALO 90 ODST. DELEGATOV MALPENSA / PO ČETRTKOVIH ZAPLETIH Novi tajnik Walter Veltroni za modernizacijo stranke Podpora Oljki in Dilemi, vendar stranka ne bo v senci vlade Z metlo in vodo spravili »lepilo« z vzletne steze »Goreča« vozila za gasilce RIM - Kot je bilo predvideno, je bil VValter Veltroni izvoljen za novega tajnika Levih demokratov. Na kongresu 'stranke je dobil nekaj več kot tisoč glasov, kar je skoraj 90 odstotkov delegatov. Sam Veltroni je predlagal, da bi predsedniško funkcijo prevzel premier in dosedanji tajnik Massimo Dilema, kot se dogaja v drugih evropskih levih vladnih strankah. V svojem programskem govoru je Veltroni (na sliki) napovedal, da bo deloval s ciljem, da bodo Levi demokrati velika in moderna stranka levice, ki ne sme izgubiti svoje vizije prihodnosti. Levi demokrati bodo še vedno aktivno delovali v okviru zavezništva Oljke, je dejal Veltroni, ki je D’Alemi zagotovil zvestobo in lojalnost stranke do vlade. Vendar je novi tajnik tudi pou- daril, da stranka ne bo ostala v vladni senci: Hrast bo ohranil svojo samostojnost, da se uveljavi kot velika stranka s široko osnovo, predvsem med mladimi, in da preseže sedanji omejeni okvir 20 odstotkov glasov. Za to je treba tudi, da Levi demokrati utrdijo svojo organizacijo, ker je v zadnjih časih veliko kadrov prevzelo upravne odgovornosti Pomembno je bilo tudi Veltronijevo stališče o reformi volilnega sistema: zavzel se je za jasen večinski sistem, v kolikor pa ne bi bilo potrebne parlamentarne večine za tako reformo, bo stranka podprla zahtevo po referendumu. Veltronijev nastop so pozitivno ocenili v mnogih, in to ne samo v okviru njegove stranke. Skupščine se polemično ni udeležil Romano Prodi, čeprav je bil izrecno povabljen. Novemu tajniku je med prvimi Če- stital voditelj gibanja Udr Cossiga, rimski župan Rutelli, pobudnik gibanja Stomest je ugodno ocenil Veltronijev go- vor, glasnik Di Pietrove-ga gibanja Bordon je pohvalil stališče do referenduma o volilni zakonodaji, manj pa odnos do Oljke. Podobne pomi-slike je izrazil tudi nekdanji tajnik stranke Ochetto, medtem ko je bil Segni navdušen, ker je Veltroni podprl sile, ki se zavzemajo za volilni referendum. Iz vrst samih Levih demokratov je novega tajnika še posebej pohvalili Napolita-no, ki ga je ocenil kot primernega človeka za krmarjenje stranke, ki rabi prenovitev, saj je v zadnjih časih pokazala znake utrujenosti, in je zato potrebovala v vodstvu liderja z značilnostmi prenovitelja, da bo znal združiti in uveljaviti italijansko levico. MALPENSA - Z vodo in grobimi metlami so skušali spraviti sramoto z letalskih stez na Malpen-si, kjer se je v Četrtek zaradi napačnega bitumenskega premaza dobesedno prilepilo na stezo približno dvajset letal, ki niso mogla vzleteti. V četrtek pozno zveCer se je položaj začel počasi izboljševati, tako da je promet vCeraj potekal skoraj normalno, pri Čemer v normalo seveda sodijo tudi zamude, ki v povprečju pri vsakem letu znašajo dvajset minut. V teku dneva so na »zloglasni« stezi opravili nekaj kontrol, med katerimi so morali seveda promet preusmeriti na druge steze, kar pa ni povzročilo dodatnih nevšečnosti za potnike. Zaradi Četrtkovih pro- blemov (stezo je asfaltiralo neko zunanje podjetje), in ne samo zaradi njih, je predsednik družbe Sea Giuseppe Bonomi predlagal ustanovitev notranje komisije, ki naj bi raziskala vse nepravilnosti na Malpensi, pri katerih ni mogoče izključiti, da bi šlo za sabotažo. Preiskavo o četrtkovih zapletih na malpensi pa je vCeraj začelo tudi tožilstvo v Bustu Arsiziu (Va-rese). Tamkajšnji državni pravdnik Antonio Pizzi je preiskavo poveril svojemu namestniku Robertu Craveii. Za zdaj se še ne govori o morebitni kazenski odgovornosti, tožilstvo pa je zahtevalo izročitev vse dokumentacije v zvezi s sporno vzletno stezo. Toda nezgode na Malpensi niso nekaj izjemnega za Italijo. O tem priča vest o nezgodah z novimi gasilskimi vozili. Gasilci naj bi dobili prave Čudeže tehnike, ki pa so se že po nekaj kilometrih vožnje vžgali!!! Gre za vozila »Dragon«, od katerih je vsako stalo milijardo lir in naj bi služila za gašenje požarov na letališčih. Na srečo - če lahko tako rečemo zapravljanju javnega denarja - so nekatera vozila prej zgorela, preden bi jih bilo treba uporabiti v pravem po žaru na letališču. Prvo vozilo je zagorelo v Gorici po 11 kilometrih vožnje, drugo pa je v Bologni, preden je zagorelo, prevozilo »že« 33 kilometrov. Do tretje nezgode je seveda prišlo na Malpensi. Na srečo že 10. oktobra, pri čemer pa se ta »zmaj« ni vnel, temveC se mu je enostavno odlomilo zadnje kolo. NOVICE Berlusconi zahteva 5 milijard od Daviga MILAN - Voditelj gibanja Forza Itaha Silvio Berlusconi je vložil sodno prijavo proti namestniku državnega pravdnika v Milanu Pircamillu Davigu, v kateri je od slednjega zahteval odškodnino v vrednosti 5 milijard lir zaradi žalitve. Tolikšno škodo naj bi mu milanski javni tožilec prizadel z izjavami, ki jih je dal v intervjuju Časopisu America Oggi. Vest je objavil sam Davigo. Corbelli pri financarjih zaradi Superenalotta RIM - Finančni stražniki iz Paole pri Rimu so poz-vali voditelja Gibanja za državljanske pravice Franca Corbelhja, naj se pri njih zglasi 10. trn. v okviru preiskave, M so jo uvedb okrog Superenalotta. Cor-belli je namreč večkrat javno zatrdil, da naj bi zmage v popularni igri na srečo vodila spretna režija. Njemu naj bi jo uspelo odkriti, kar naj bi mu omogočilo, da je časnikarjem napovedal zmage, do katerih je minulo soboto dejansko prišlo v Foggi in v Milanu ter 21. oktobra v Neaplju. 20% natečajev za sodnike ostale brez zmagovalcev RIM - Kar 20% natečajev za sodnike ostane brez zmagovalcev. Tako je ugotovila statistična agencija Dirstat, ki je v svoji raziskavi vzela v pretres zadnjih 5 let. Ugotovila je, da je ob vsakem razpisu natečajev razpoložljivih kakih 300 mest. Na vsak natečaj se prijavi okrog 16 tisoč kandidatov. Po pisnem izpitu jih je kakih 340 pripušCenih k ustnemu, slednjega pa izdela okrog 240 kandidatov. In tako ostane ob vsakem natečaju kakih 60 od 300 razpoložljivih mest nezasedenih. Baristko v Concordii Saaitari umoril neuravnovešen laient HCENTOCITTA / KMALU PREDSTAVITEV SIMBOLAh »Nismo strančica treh odstotkov« Cacciari želi, da bi gibanje spodbudilo bipolarni sistem BENETKE - »Ne bomo strančica, ki bi se zadovoljila s pičlimi 3 odstotki glasov. Želimo si, da bi naše seme obrodilo take sadove, ki bi privedli do enostavnejšega bipolarnega političnega sistema.« S temi besedami je beneški župan Massimo Cacciari vCeraj v Margheri predstavil cilje gibanja županov »Stomest - Centocitta«. V sredo bodo uradno odprli svoj sedež v Rimu, že v prihodnjih dneh pa bodo predstavili tudi simbol, pod katerim se bodo v bodoče predstavili na volitvah. Njihov cilj je, da do konca leta dosežejo število deset tisoč elanov. »K našemu gibanju so pristopili že številni župani tako z juga kot severa države, naše osnovno vodilo pa bo federalizem,« je dejal Cacciari, ki je prepričan, da se bodo posamezna krajevna gibanja fe- deralno povezala z gibanjem »Centocitta«, saj bodo na ta način po njegovem mnenju še bolj prišle do izraza vse značilnosti posameznih stvarnosti. Cacciari je tudi odgovoril na številna vprašanja in kritike, ki so se pojavili v zvezi z novim političnim gibanjem. Dejal je, da se bodo povezali s tistimi, ki se bodo strinjali z njihovim programom. Prav program pa je tisto, kar je za Cacciarija najbolj pomembno. Ce se z njihovim ne bo strinjal nihče, bodo šli pač sami na volitve. Toda njihov cilj bo, pravi Cacciari, da v njihov krog pritegnejo čim širši krog političnih sil, da bi na ta način pospešili sprejem reform, ki so se zaustavile s propadom dvodomne komisije za ustavne reforme. IMIGRACIJA / TUDI VCERAJ, ZLASTI V MILANU Pritožniki v »nečloveških« vrstah za sanacijo svojega položaja Ministrica Jervolino izdala odredbo za pomnožitev okenc in druge olajšave BENETKE - Karabinieri so po vsem sodeč prišh na sled morilcu Švicarke Johanne Fischer, ki je vodila bar v kraju Concordia Sagitaria pri Benetkah. Aretirati so 27-letnega duševno motenega moškega Ema-nueleja Stefanona, ki naj bi umor zakrivil. Kaže, da je bil povod malenkosten. Moški je imel namreč dolg v baru in Fischerjeva mu je po nekajkratnih opominih zagrozila, da mu ne bo več ničesar točila, če ne bo poravnal dolga. To naj bi pri neuravnovešenemu moškemu sprožilo nerazsodno reakcijo. Dogovor o kraljevski palači v Caserti CASERTA - Požar, ki je v sredo poškodoval kraljevsko palačo v Caserti, je sprožil dokaj ostre polemike med krajevno občinsko upravo, ki je lastnica tega znamenitega kulturnega spomenika, in vojaškim letalstvom, ki ga uporablja. Požar je namreč nastal v tistem delu, v katerem ima vojaško letalstvo svojo podoficirsko šolo, in župan Luigi Fal-co je izrazil upanje, da bo ta rod vojske čim prej zapustil te prostore. To je sprožilo užaljen protest poveljstva vojaškega letalstva. Zupan pa je včeraj ponudil kompromisno rešitev: Ce bo letalstvo zapustilo kraljevsko polaCo, mu bo občinska uprava dala na razpolago zemljišče za izgradnjo novih prostorov. Kaže, da bi bili s tem vsi zadovoljni. RIM - Tudi včeraj so se nezakoniti pribežniki skoraj po vsej Italiji gnetli v dolgih vrstah pred kvesturami, da bi vložili prošnje za regularizacijo svojega položaja v skladu z določili novega zakona o imigraciji. Marsikje je prišlo do incidentov. Vse to je prepričalo notranjo ministrico Roso Russo Jervolino, da z okrožnico ukazala kvesturam, naj pomnožijo število okenc za sprejem prošenj in naj sploh napravijo vse, kar je možno, da bi odpravili »nečloveške« vrste, kot se je sama izrazila. Kot že v prejšnjih dneh, je bilo tudi včeraj najbolj hudo v Milanu. Pred kasarno Annarumma v Ul. Cagni v južnem predmestju se je v vrstah gnetlo do 5 tisoč pribežnikov iz najrazličnejših koncev sveta. Mnogi so bili tam že nekaj dni, saj v kasarni lahko sprejmejo do 600 prošenj na dan, in so kar pre- spali oziroma bivakirali na ulici tudi ponoči, da ne bi izgubili prednosti v vrsti. Ni si težko predstavljati, v kakšnih razmerah so se ti nesrečneži znašli: neprespani, brez hrane in pijače in celo brez stranišč. Ni čudno, da so se med čakajočimi občasno pripetili incidenti, ki so kdaj pa kdaj zajeli tudi policiste, ki so skrbeli za red: tako je množica pribežnikov podrla po-licisjsko agentko, da si je pri tem nalomila nogo. Podobne scene so se pojavile tudi v Rimu, Bologni, Perugi in še v drugih italijanskih mestih, vendar nikjer ni bilo tako hudo kot v Milanu. Kaže, da se bodo razmere danes izboljšale.Kot že uvodoma reCeno, bi morala policija pomnožiti število okenc za sprejem prošenj, kakor tudi uvesti sistem rezervacij, tako da bi vrste odpravili. Rok za vložitev prošenj zapade 15. decembra, tekma zanjo pa ja nastala zato, ker ima na osnovi izvršilnega dekreta največ 32 tisoč pribežnikov možnost, da v tem letu uredi svoj položaj. Toda z notranjega ministrstva so sporočili, da bodo v kratkem izdali dekret za sprejem prav toliko priseljencev v letu 1999, zaradi cesar naj bi bila tekma za čimprejšnjo vložitev prošenj brezpredmetna-Skoda, da se ni vse to razvedelo in še prej odredilo pravočasno! -CpOPLAVE / PO SODNEM DNEVU V ČETRTEK OPOZICIJA / PO NEGATIVNI OCENI SLOVENIJE V STRASBOURGU Razmere se počasi umirjajo Reke upadajo - Največ težav še vedno na Celjskem - Obisk predsednika Kučana SDS in SKD hočeta predčasne volitve Minister Bavčar ni presenečen - LDS ni proti volitvam LJUBLJANA - Razmere v večjem delu Slovenije se umirjajo, reke upadajo in so se že vr-nile v svoje struge, tudi večje pričakovane poplave v Posavju ni bilo, so včeraj sporočili z Uprave RS za zaščito in reševanje. Največ nevšečnosti je še vedno na celjskem območju, vendar se tudi tam razmere počasi normalizirajo. Poplavljata še Ljubljanica na Ljubljan-skem barju ter Krka v sPodnjem toku, akti v-Uosti za odpravljanje ujme pa bodo potekale tu-ui v prihodnjih dneh. Poplave so posredno zahtevale dve življenji, v enem primeru je osebo zadela kap pri odpravljanju posledic poplav, ena oseba pa se je Utopila v naraslem potoku. Velikansko škodo je utrpela celjska bolnišnica. Po koncu »sodnega dne« v Četrtek so včeraj Ugotavljali škodo, začela pa se tudi njena sanacija, pri kateri imajo prednost zdravstveni domovi in bolnišnice. Direktor Splošne bolnišnice Celje dr. Samo Fakin je povedal, da znaša prva ocena škode v bolnišnici 283 milijonov tolarjev, številka pa bo zelo verjetno še večja, saj gladina podtalnice upada poCasi in celotne razsežnosti škode na kanalizaciji in ostalih tehničnih sistemih še ni bilo mogoče oceniti. Po prvih ocenah bo potrebno obnoviti 200 do 300 m2 površin. ‘ Po predvidevanjih direktorja bodo najnujnejše ovire odpravili do danes, večino prostorov, pri katerih bo potrebno vec dela, pa bodo najverjetneje usposobili do ponedeljka. Voda je onesposobila tudi telefonsko centralo, presekanih je 85 odstotkov telefonskih zvez, poleg tega je potrebno usposobiti dvigala, transport hrane, perila, pacientov, skratka celotno logistiko delovanja. Pri odpravljanju škode poleg uslužbencev bolnišnice sodelujejo še prostovoljni gasilci, delavci Telekoma, Gradisa in Elektro Slovenije. Poplave so močno prizadele tudi telefonsko omrežje, in sicer je brez telefona ostalo približno 15.000 naročnikov, po prvih ocenah pa naj bi bilo škode za 200 milijonov tolarjev, zato so vse vzdrževalne ekipe Telekoma Slovenije še naprej na terenu ter bodo napake odpravljale tudi danes in jutri. Pri odpravljanju škode na najbolj prizadetem območju v območni skupini Celje, kjer je največ poškodovanih kabelskih omrežij, sodelujejo tudi vzdrževalci z manj prizadetih območij. Promet še vedno ovirajo plazovi, saj se je sprožilo še več deset novih plazov, vendar gasilci in civilna zaščita uspešno odstranjujejo vse posledice poplav, delo pa bo potekalo še v prihodnjih dneh. Ponekod so še težave s pitno vodo in telefonskimi zvezami, vendar bo v prihodnjih dneh tudi za to poskrbljeno. Sicer se bo v prihodnjih dneh nadaljevalo suho in hladno vreme. RdeCi kriz Slovenije (RKS) se je nemudoma vključil v aktivnosti za nudenje pomoči prizadetim na poplavljenih območjih; že prvi dan poplav je RKS nakazal denarno pomoC v višini 5.000.000 tolarjev za najbolj ogrožena območja. Včeraj pa so poslali tudi prvo pomoC v obliki higienskih pripomočkov, posteljnine in jogijev za najbolj ogrožene posameznike in družine. RdeCi križ tudi poziva vse ljudi, ki so pripravljeni pomagati prizadetim v njihovi stiski, da denarna sredstva nakažejo na žiro račun RKS št. 50101-678-51579, pod šifro 4006, s pripisom »poplave november 98«. Sicer pa RKS v centralnem logističnem centru že pripravlja dodatne količine prehrambenih izdelkov in higienskih pripomočkov ter oblačil, obutve, posteljnine in odej, ki jih bo v naslednjih dneh razposlal in razdelil posameznikom in družinam, ki so utrpele naj-veCjo škodo, povezal pa se je tudi z Mednarodno federacijo RdeCega kriza in RdeCega polmeseca v Budimpešti.s Od poplav prizadeta področja v Savinsjki dolini in Posavju je vCeraj obiskal tudi predsednik Slovenije Milan KuCan. LJUBLJANA - Kot je bilo pričakovati, so negativne ocene slovenskega usklajevanja zakonodaje z zakonodajo v Evropski uniji naletele na takojšen odziv iz vrst opozicije. »Koalicija taka kot je, ni sposobna, da bi v naslednjem letu nadoknadila zamudo in storila vse potrebno, če Slovenija želi ohraniti realno možnost za vstop v EU v prvi skupini,« je na novinarski konferenci, katere osrednja tema je bilo letno poročilo Evropske komisije, dejal predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) Janez Janša. Parlament za to zamudo ne nosi bistvenega deleža krivde, je dejal Janša in dodal, da heterogenost in nesposobnost koalicije onemogoča, da bi prišlo do načelnega soglasja, kako oblikovati rešitve. Za Slovenijo bi bilo tako najbolj koristno, da parlament prioritetno najprej popravi zakon o referendumu in o volilnih okrajih, dokonča proceduro v zvezi z zakonom o volitvah v DZ, nato pa se na podlagi novega volilnega sistema opravijo predčasne volitve, je ocenil Janša in dodal, da je »to ključni ukrep, na podlagi katerega bomo lahko v prihodnjem letu nadoknadili zamudo«. Z isto postavitvijo, voljo in sposobnostjo vlade in vladajoče koalicije to ne bo nikoli doseženo, meni prvak SDS. Poleg tega pa naj bi koordinacija na pobudo SDS razpravljala tudi o pobudi Svet brez jedrskega orožja, pri oblikovanju katere je poleg sedmih drugih držav sodelovala tudi Slovenija. Po Janševih besedah besedilo omenjene pobude ni v skladu z doktrino zveze Nato, katerega Članica želi postati tudi Slovenija. Predsednik SKD Lojze Peterle pa je v zvezi s poročilom Evropske komisije dejal, da je »politika videza in lepih izjav doživela jasen polom.« Čeprav minister brez listnice za evropske zadeve Igor BavCar ocenjuje, da je zamudo pri pripravi zakonodaje možno nadoknaditi, pa Peterle opozarja, da s sedanjo vlado v roku enega leta to ni mogoče. Peterle tako še naprej zagovarja možnost predčasnih volitev, saj vlada, kot je dejal, »govori vsaj dva jezika«. Predsednik ZLSD Borut Pahor pa je na novinarski konferenci kritično spregovoril o slovenski zunanji politiki in poročilo oziroma opozorila Evropske komisije ocenil predvsem kot »spričevalo o počasnosti Slovenije pri njeni modernizaciji«. Poročilo bmseljske komisije po mnenju ZLSD namreč ni zunanjepolitični ampak predvsem notranjepolitični problem in zato se ključni izziv bruseljskega poročila po strankinem prepričanju tudi nanaša na vprašanje, ali je sedanja vlada s potrebno parlamentarno večino sposobna znotraj sebe doseči soglasje glede temeljnih gospodarskih reform in z njimi zaposliti parlament, ali pa bo namesto teh razprav državni zbor še naprej okupiran z nepomembnimi političnimi konflikti. Sledeč omenjenim stališčem pa bi bila ZLSD tudi pripravljena podpreti zahtevo t.i. desne opozicije (SKD in SDS) po izvedbi predčasnih parlamentarnih volitev, Ce bi se izkazalo, da sedanja vlada ne more doseči potrebnega soglasja, da bi vodila potrebne spremembe in kvalificirala Slovenijo kot moderno državo, ki lahko samozavestno potrka na vrata EU v prihodnjem tisočletju. Zelo kritičen do vlade je bil tudi predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič, ki je ocenil, da so bili zadnje poročilo Evropske komisije o primernosti Slovenije za vstop v Evropsko unijo in izjave ameriške diplomacije o dejanskem stanju in delovanju slovenskih diplomatov v zvezi z nepremišljenimi pobudami in izjavami zagotovo precejšen šok za slovensko javnost. Včerajšnje izjave predsednikov opozicijskih strank v zvezi z nedavno objavljenim letnim poročilom Evropske komisije so po besedah ministra za evropske zadeve Igorja Bavčarja pričakovane, in sicer ne glede na to, da se del njihove kritike nanaša prav na njegovo besedo o pričakovanem poročilu iz EU. Kot je povedal minister BavCar, bi bilo lahko poročilo Evropske komisije tudi ostrejše glede na težave, ki jih »imamo na področju približevanja EU«. Dodal je, da je jasno, da poročilo zadeva vse veje oblasti v Sloveniji in vse ključne inštitucije slovenske države. »Glede izvršne veje oblasti pa nikoli nisem, kar potrjujejo vse moje javne izjave, tajil težav v koaliciji in sem opozarjal tudi na počasnost pripravljanja reformnih dokumentov s strani vlade. Iz poročila pa je jasno, katera ministrstva so naredila premalo,« je dejal minister BavCar. Pozive nekaterih strank k predčasnim volitvam je BavCar komentiral samo kot podpredsednik Liberalne demokracije Slovenije. Ocenil je, da LDS s tem ni imela nikoli težav, ter dodal, naj se primerno spremeni ustava in da se je LDS pripravljena soočiti s ponovno voljo vo-lilk in volilcev. »Se posebej zato, ker pri opoziciji ne opažamo resničnega interesa, da bi stanje v državi obrnili na bolje, celo nasprotno, njihove politične diskusije in projekti v zadnjem Času so prej palice v kolesje,« je še menil BavCar. Predsednik državnega zbora Janez Podobnik (na sliki) pa je voditeljem poslanskih skupin vCeraj poslal predlog kratkoročnih ukrepov za hitrejše sprejemanje zakonov, s katerimi bi slovensko zakonodajo harmonizirali z evropsko. Najpomembnejše je dosledno spoštovanje poslovniških določil, druga možnost pa je dogovor o morebitnih prednostnih spremembah poslovnika, ki bi jih lahko uredili v okviru sprememb poslovnika, ki je že na dnevnem redu. Kot predlaga Janez Podobnik, bi morali najti naCin poenostavitve zakonodajnega postopka za sprejem zakonov s področja harmonizacije slovenske zakonodaje z zakonodajo EU. Tretja možnost pa je po Podobnikovih besedah celovita sprememba poslovnika, in sicer racionalizacija poslovnika; te spremembe pa bi veljale za nov sklic državnega zbora. (STA) IjUBLJANA / RRI JANEZU PODOBNIKU IN MARJANU SCHIFFRERJU Delegacija Slovencev iz Kanalske doline v parlamentu DZ so obiskali predstavniki kulturnega središča Planika LJUBLJANA- Predsednil ne§a zbora Janez Podob Predsednik komisije DZ y®n(je v zamejstvu in pi Darjan Schiffrer (na sli VTeraj sprejala delegacijo fkega kulturnega središča !z kanalske doline, v katei udi pedagogi, ki pouCuj stiski jezik, ter deset uCe S tv v,enakih in mešanih dr ot)iskujejo slovenski jezik, r°Cili iz DZ. Delegacija se je DZ zah\ so moralno, politično in Podporo, ki jo izkazuje sl anjsini v Kanalski dolini 0delujejo tudi s parlami omisijo in z matičnim urs °vence po svetu, kar jii , . oLcivin c>u svuje i s dosežene uspehe, tež srimi se srečujejo, in mi RSevanje težav. Med i zika, ki jih vodijo, prizadevanja pri ohranjanju manjšinske kulturne identitete in raziskovalno publicistično proučevanje zamejstva, s katerim so že prodrli tudi v prostor Evropske unije. Poudarili so, da je v Kanalski dolini ob povečevanju zanimanja za slovenski jezik in kulturne posebnosti manjšine zaradi omejenih medijskih in gospodarskih možnosti vseeno opaziti korak nazaj, zato bodo brez ustrezne moralne, politične, strokovne in gmotne podpore Republike Slovenije težko nadaljevali delo na že doseženi stopnji. Poudarili so tudi, da želijo sooblikovati pri oblikovanju zakona o financiranju narodnih skupnosti v DZ. Delegacija se je sestala tudi s predstavniki odbora za kulturo, šolstvo in šport. Obisk zamejske delegacije iz Kanalske doline predstavlja uresničitev obljube, ki sta jo predsednik parlamenta ter predsednik komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu tam živeči slovenski skupnosti izrekla lani ob delovnem obisku delegacije slovenskega parlamenta v Kanalski dolini. (STA) H DSP / PROTEST h Sky news, zemljepis in obisk princa Charlesa v Ljubljani Slovenski pisatelji protestirali zaradi načina poročanja te britanske TV ALPE JADRAN Slovenija prevzela vodenje skupine za mlade LINZ - Slovenija je na sestanku v Linzu vCeraj prevzela vodenje delovne skupine za mlade v skupini Alpe Jadran, tako da bodo aktivnosti urada za mladino v tem mandatu usmerjene v intenziviranje dela te skupine in povezavo projektov za mlade z aktivnostmi Sveta Evrope, Evropske unije in Srednjeevropske pobude, so sporočili z ministrstva za šolstvo in šport. Skupini za vodenje, koordinacijo in organizacijsko-teh-niCne zadeve bo predsedovala Sanja Vraber z urada za mladino. LJUBLJANA - Društvo slovenskih pisateljev je na televizijsko mrežo Sky news naslovilo protest glede poročanja mreže o obisku britanskega princa Charlesa v Sloveniji oziroma Romuniji. Prispevek, objavljen 4. novembra, s posnetki vvaleškega princa v Ljubljani, z županjo in muzejem, ki ga je princ obiskal, je bil opremljen z napisom Obisk v Bukarešti, komentator pa je govoril npr. o Causescujevem režimu, so danes sporočili z DSP. V protestu pod naslovom »Megla v Rokavskem prelivu, evropski kontinent zamegljen?« je DSP zapisalo, da je iz televizij- skega prispevka o prinčevem obisku v Bukarešti očitno, da se nevednost zaCne v angleškem pristaniškem mestu Dover. Društvo je v protestu zapisalo, da je Ljubljana baročno srednjeevropsko glavno mesto Slovenije, ki leži kakšnih 70 km od Trsta. Pisatelji so poudarili, da je zamenjava Ljubljane za Bukarešto, ki leži tisoC milj vzhodno od slovenske prestolnice, ne le znak popolne nevednosti, ampak tudi nespoštovanja do gledalcev, da prebivalcev Slovenije niti ne omenjamo. Poleg tega, pa gre še za vprašanje verodostojnsoti, je zapisalo DSP. (STA) ČEDAD / PREDSTAVITEV NOVE KULTURNE REVIJE KOAN Revija za spodbujanje dialoga na vseh ravneh Predstavitev uvedel predsednik KDI. Trinko Vertovec r ŠKRBINA / V SREDO n Spominska svečanost ob spomeniku padalcem Venec pred ploščo bo položil John Earl ČEDAD - Odgovorni koordinator uredništva nove kulturne revije Ko-an Roberto Russo je na predsinoCnji predstavitvi v gostilni Tre re v Čedadu najprej pojasnil, kaj pomeni ime revije Koan, ki za večino ljudi zveni dokaj skrivnostno: »Koan so problemi ali notranji izzivi, ki so jih stari budistični učitelji filozofije »zen« postavljali svojim učencem, da so v njih spodbujali meditacijo. Ti problemi niso imeli »logične« strukture in torej tudi niso potrebovali točnih ali obče veljavnih rešitev«, je strnil svojo razlago o imenu Russo in prepustil morebitno na-daljno poglabljanje radovednosti posameznikov. Večer je uvedel predsednik kulturnega društva Ivan Trinko Marino Vertovec, v pričakovanju začetka sicer najprej neformalno, z nekaj improviziranimi, zato pa nič manj spretno zaigranimi motivi na starinski klavir. Vertovec je tudi od tej priložnosti izrekel nekaj optimističnih misli glede bodočnosti odnosov med manjšino in večino, ki to nista po lastni izbiri, ampak zato, ker ju je v ta položaj postavila zgodovina. Optimizem pa po Vertovcu temelji na dejstvu, da so se v par letih zgodile stvari, ki so še do včeraj izgledale nemogoče. Kar želi uspešno opraviti pot v dejansko združeno Evropo pa naj išče in spoštuje svoje korenine v dialogu z drugimi. In ravno to želi biti revija Koan, kot je dejal Roberto Russo, revija za spodbujanje dialoga, najprej med samimi njenimi uredniki in sodelavci, potem pa navzven, v deželi, ki je bogata z raznolikostjo in se posrečeno nahaja tudi na zanimivem mednaro- dnem stičišču. Russo je tudi orisal značaj revije, ki ni namenjena le poeziji, ampak tudi drugim zvrstem umetnosti, med temi vizualni. Tako so pri tej številki s še ne objavljenimi poezijami sodelovali Franco Loi, Elio Grasso, Uroš Zupan, Laura Pungo, Stefane Dal Blanco in Miha Obit. Prozo je prispeval Sakrat Janovič, avtorji grafičnih in fotografskih prispevkov pa so Paolo Comuzzi, Nam June Falk Mario Sasso, Leon Tarasevvicz in Vasulka. Na predstavitvi je nekatere poezije bral An-drea Zuccolo, druge pa so predstavili sami avtorji, sodelavci revije. Sestavni del večera pa so bili tudi video posnetki Stefana Marotte, Roberta Russa in Paola Comuzzija. Včeraj zvečer je bilo na vrsti še četrto srečanje iz ciklusa Spoznajmo se -conosciamoci. Na sedežu kulturnega društva Ivan Trinko sta Tolminske pravljice in pripovedke v sliki in besedi predstavila Jane in Janez Donenc. Odprli so tudi razstavo ilustracij, ki bo na ogled do konca novembra. Na sliki: Roberto Russo in Marino Vertovec (D. U.) ŠKRBINA - V sredo, 11. novembra, na dan, ko se v Veliki Britaniji na obletnico konca prve svetovne vojne spominjajo padlih vojakov, bo v Škrbini na Krasu kratka, a pomenljiva slovesnost. Nekdanji pripadnik medvojne britanske organizacije za boj v sovražnikovem zaledju in za pomoč odporniškim skupinam SOE kap. John Earle, ki kot publicist in upokojeni časnikar živi v Trstu, bo v imenu veteranske organizacije Special Forces Club iz Londona položil venec pred ploščo, ki spominja na 18 primorskih fantov z obeh strani današnje državne meje, ki so jih med vojno večinoma zbrali v Egiptu prof. Ivan Rudolf in sodelavci, Britanci pa so jih kot prostovoljce izurili za padalce, radiotelegrafiste, obveščevalce in gverilce ter jih nato spravili za zasedeno ozemlje, da bi pomagali osvobodilnemu boju. Nekateri so padli, večinoma pa so izginili brez sledu po koncu vojne kot žrtve takratne jugoslovanske politične policije. Primorskih rodoljubov, za čast katerih si že dolgo prizadevajo zlasti preživeli soborci in pa svojci, se bo tako prvič spomnila tudi angleška stran. Slovesnost bo pred domačo hišo ene izmed povojnih žrtev, Miloša Adamiča, v Škrbini št. 75 z začetkom ob 11. uri. Matteo Bortuzzo o »tretji« univerzi v Spilimbergu SPILIMBERGO - Včeraj je univerza za starostnike iz Spilimberga predstavila svoj program delovanja v novem akademskem letu. Predstavitve se je udeležil tudi podpredsednik deželnega sveta FJK Matteo Bortuzzo. Pohvalil je univerzo, ki je v Spilimbergu postala ena najpomembnejših kulturnih ustanov, po drugi strani pa omogoča starejšim osebam, da se kulturno izpopolnjujejo, kar da je dragoceno tudi s socialnega vidika. Trgovec se je v Vidmu priklenil iz protesta VIDEM - Videmski trgovec Paolo Salvatore Zampardi, ki je star 48 let in doma iz Palerma, je včeraj insceniral nenavaden protest. Vklenil se je na vhodna vrata pred videmsko sodnijo, da bi javnost opozoril na krivico, ki naj bi se mu primerila.. Potem ko je delal 25 let, je dal v najem svojo trgovino (prodajalna je pravzaprav vknjižena na ženo), najemnik pa ni plačal najemnine lastnikom stavbe, tako da je sodišče odredilo izgon trgovine. Z drugimi besedami: zaradi nekorektnega obnašanja drugih bo moral Zampardi trpeti hude posledice. Njegov protest je trajal 5 ur, za zdaj pa ni dano vedeti, ali je kaj zalegel. Skupna komemoracija padlih v Kučibregu MOMJAN- Jutri z začetkom ob 10. uri bo pred spomenikom v Kučibregu pri Momjanu v hrvaški Istri komemoracija padlih partizanskega bataljona Alme Vivoda, 43. istrske divizije in poveljstva mesta Koper. Spominsko proslavo prirejajo Zveza protifašističnih borcev iz Buj, Vsedržavno združenje partizanov Italije in Zveza borcev Slovenije. KOROŠKA / OB 100-LETNICI ROJSTVA Simpozij o delu Janka Ogrisa Bil je pojem borca za narodnostne pravice koroških Slovencev CELOVEC - Ob stoletnici rojstva Janka Ogrisa, velikega borca za narodne pravice koroških Slovencev med obema svetovnima vojnama in po letu 1945, so v njegovem rojstnem kraju Bilčovsu prire-dili celodnevni simpozij v spomin na leta 1981 umrlega narodnjaka. Izredno dobro obiskano prireditev v spomin na »Miklavževega očeta« sta pripravila Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu in lokalno Slovensko prosvetno društvo »Bilka«, o Janku Ogrisu pa so spregovorili Hanzi Filipič (Politične razmere v bilčovški občini 1900 do 1945), Tonči Schlapper (Moji spomini na Janka Ogrisa), vodja INV v Ljubljani Janez Stergar (Slovenija in koroški Slovenci 1920 do 1959), vodja SZI v Celovcu Avguštin Malle (Politično in gospodarsko delovanje Janka Ogrisa), znanstvenik Valentin Sima (Televizijska nanizanka Vas ob meji z vplivom Janka Ogrisa na avtorja Thomasa Plucha) ter zgodovinar in direktor Avstrijske lige za človekove pravice na Dunaju Feliks J. Bister (Janko Ogris in študirajoča mladina). Slednji je osebnost Janka Ogrisa, ki je med voj-noma bil tudi slovenski poslanec v koroškem deželnem zboru, orisal takole: »Bil je izobražen mož iz ljudstva, deloval je med ljudstvom in za ljudstvo«. Poudaril je, da je Janko Ogris, katerega sin Hanzi je bil v začetku 70. let prav tako deželnozbor-ski poslanec (na listi socialdemokratov), s svojo vsestransko osebnostjo dal koroškim Slovencem pogum za preživetje oz orientacijo, kako naj se koroški Slovenci uveljavijo tudi v najtežjih okoliščinah - z razumno inteligenco, s kulturo ter z borbo za ohranitev slovenskega jezika. Ivan Lukan Protest nasprotnikov jedrske energije CELOVEC - Transport 20 jeklenih sodov z radioaktivnimi odpadki iz jedrske elektrarne Krško preko Koroške in Nemčije na Švedsko je v torek na Koroškem povzročil številne proteste. Najbolj glasno so protestirali Haiderjevi svobodnjaki in različna zelena gibanja. V tiskovnih izjavah so nasprotniki jedrske energije vnovič zahtevali takojšnjo zaprtje nuklearke v Krškem ter povzvali avstrijsko vlado, naj se »bolj odločno zavzema za srednjo Evropo brez jedrskih elektrarn«. Koroška iniciativa »Alpe-Jadran brez atomskih naprav« pa je v izjavi zahtevala, naj Avstrija pri pogajanjih Evropske unije s kandidatko Slovenijo zahteva, da v nuklearki Krško ne pride do investicij, ki bi podaljšale obratovalno dobo elektrarne. Na Slovenijo naj bi pritisnili, da bi izdelala načrte za ukinitev jedrske energije. Avstrija naj Sloveniji pri tem pomaga tudi s finančnimi sredstvi in ne le s strokovnimi nasveti. O tem naj bi se pogovarjali tudi s Hrvaško kot solastnico JE Krško. Transport preko Koroške po Turski avtocesti od predora Karavanke do Katschberga je spremljala varnostna enota koroške žandarmerije. Ob vstopu na Koroško je tovornjake oz. jeklene sode kontrolirala skupina strokovnjakov za radioaktivno sevanje, ki je ugotovila nenevarnost transporta. Sele nato so se tovornjaki lahko odpravili na pot v Nemčijo in naprej na Švedsko. Zbor Jadran v Mariboru leta 1926 Fotografija, ki jo objavljamo, je za nas zamejske Slovence zelo pomembna. Prikazuje nam namreč zbor pevcev iz raznih krajev Primorske, predvsem pa iz Trsta in njegove bližnje okolice, Id so se morali, po prihodu fašizma, prisilno izseliti v Jugoslavijo, največ prav v Maribor. Tu so pevci in pevke ustanovili zbor, ki je Stel od 60 do 70 pevcev in pe\k in ga je od začetka dalje, vse do leta 1938, vodil zborovodja Josip Lah. Zbor se je takrat preimenoval v »Nanos«, njegovo vodstvo pa je prevzel priznani zamejski glasbenik prof. Ubald Vrabec. Tako zbor »Jadran« kot zbor »Nanos« sta bila, po svoji kakovosti in majanju pe\’skih programov, prav gotovo med najboljšimi zborovskimi skupinami v Sloveniji. Zbor »Jadran«, v katerem so peli pe\’ci Cerkvenič, Žnidaršič, Valenčič, Šinigoj, Tomažič, Saksida, Orel. Godina z ženo. Vodopivec. Zrnec, Žižmond, Pečko, Pivko, Fahir in Se drugi, je z velikim uspehom nastopal v Narodnem domu v Mariboru ter na Številnih drugih odrih. Nastopi niso bili le priložnost za dokaz velike pe\’ske sposobnosti članov zbora in njihovega dirigenta Laha, temveč tudi prilika za srečevanje in uspele družabnosti, ki so v tistih težkih časih povezovale primorske Slovence, tako daleč od svojih rojstnih krajev. Maribor jih ni pozabil. Več je bilo že prireditev, posvečenih glasbeni in pevski dejavnosti Primorcev v tem mestu. Prav je, da se jih spomnimo tudi mi, saj gre za ljudi, Id so zaradi fašizma izgubili vse in so našli v tako oddaljenem kraju, kot je bil Maribor, svoj dnigi dom in hidi prijatelje, vse do začetka dm-ge svetovne vojne, ko je Štajersko prestolnico in druga slovenska mesta zasedla nemška vojska. Nam, potomcem teh primorskih Slovencev, pa vendarle ostaja lep spomin na vse tisto, kar so ti izseljenci, Id so jih domači nemško naklonjeni krogi imenovali »čiči«, uspeli dati in posredovati temu delu slovenskega naroda, ki jim je Se danes za vse iskr eno hvaležen. (Ne\’a LakeS) ŠOLA / POKRAJINSKA ODBORNIKA MARINI IN SBRIGLIA HOTEL SAVOIA / KRP2EK ERCOLE MIANI Slovenska šola v ospredju predstavitve Zamisel slovenskega šolskega centra pri Sv. Ivanu Sodnik Colom bo pivi gost letošnje sezone Predstavnik milanskega tima Čiste roke o posledicah podkupninske afere in družbi Pokrajinska uprava je Prevzela vzdrževanje vseh višjih srednjih Sol, znaten del katerih je do nedavnega upravljala tr-žaska občina. Včeraj sta pdbomika za javna dela jn Šolske zgradbe Giulio Larini in za vzgojo in š°lsko načrtovanje Enri-c° Sbriglia podala obra-Cun prvega obdobja pokrajinskega upravljanja Šolskih poslopij in orisala nekaj okvirnih ci-9ev, ki si jih na tem'področju postavlja pokra-1 niška uprava. ,, V prihodnjem obdo-oju je predvidenih nekaj Vec kot deset milijard lir rnvesticij v popravila in Posodobitve šolskih po-s^°pij. Levji delež je si-Cer namenjen ureditvi novega sedeža šolskega skrbništva v Ul. Duca n Aosta, kjer je že bilo Pred leti, za kar bo treba VeC kot 4 milijarde lir, znatne vsote bodo namenili tudi vrsti zavodov, nred katerimi so navti-cna šola, liceja Oberdan rn Galilei ter tehnični zavod Carli, vec kot mi-hjardo lir bo šlo za ureditev bazena zavoda Da jAnci, nenazadnje pa bodo namenili sicer sora-zrnerno skromno vsoto 188 milijonov lir za dokončno ureditev koncertne dvorane v konservatoriju Tartini, ki bo tako lahko odprta tudi za ja-ynost. Od slovenskih šol )e v seznamu samo trgovski tehnični zavod knga Zois, ki mu bodo namenili 783 milijonov j11 za posodobitev elek-:flcne napeljave po veljavnih normah, pa tudi Popravili okna in streho. Ure za dela, ki so bila načrtovana že pred Ca- .som in ki so jih iz raznih razlogov že večkrat odložili. Vendar so bile slovenske šole bolj v ospredju v drugem delu srečanja s tiskom, ki so ga priredili dopoldne na sedežu pokrajinske uprave, ko je po poročilu odbornika Marinija o investicijah nastopil njegov kolega Sbriglia. Nenavadno je bilo že odbornikovo izhodišče, saj je poudaril, da je potrebna pozornost do višjih šol, tudi ker so poimenovane po svetlih figurah italijanskih herojev, obenem pa pokrajinska uprava mora biti pozorna na zahteve in potrebe slovenske šole, do katere je treba imeti posebno občutljivost. Sbriglia je predstavil podatke o stroških, ki jih ima pokrajinskja uprava s šolami (izključeni so seveda stroški za učno osebje, ki bremenijo državo): na vsakega dijaka odpade povprečni strošek 1.010.916 lir, posamezne šole pa znatno odstopajo od te številke. Za pokrajinsko upravo je najcenejši konservatorij Tartini(138 tisoč lir na dijaka), vendar v tem primeru pokrajina ne nosi celotnega bremena, takoj za tem pa je na lestvici varčnosti slovenski tehnični zavod za industrijo in obrt Jožef Stefan (189 tisoč lir). Na nasprotni strani loka pa je spet slovenska šola, in sicer trgovski zavod Žige Zoisa s stroškom 3.696.623 lir na dijaka, kar je tako visoka in nepojasnjena vsota, da vzbuja dvom, ali so morda med stroške všteli tudi investicije za okna in električno napeljavo. Med dražjimi šolami je tudi licej Prešeren (2487.841 lir), ki ga poleg Zoisa prekašata samo znanstveni licej Da Vinci in navtična šola. Odbornik Sbriglia je orisal še nekaj podaktov, ki kažejo na neurejenost šolskih struktur: v šoli, ki je ni hotel omeniti, so potrosili kar 850 milijonov lir z gretje, v drugi šoli pa samo 37 milijo- nov, in to pri istemu številu dijakov, za čiščenje so na eni šoli namenili 85 milijonov lir, na drugi pa nic, ker delo opravljajo uslužbenci, stroški za telefon pa so nihali od 20 do 13 milijonov lir. To narekuje nujno racionalizacijo stroškov, je dejal odbornik, glede t.i. racionalizacije šolskega sistema pa je Sbriglia predstavil nekaj svojih gledanj, ki so, predvsem kar zadeva slovenske zavode, delno zanimivi, delno pa nesprejemljivi. Orisal je zamisel, ki izhaja tudi iz srečanja na prefekturi s slovenskimi predstavniki, da bi pri Sv. Ivanu uredili močno slovensko šolsko središče, taako da bi priključili sedanjim slovenskim šolam v Ul. Caravaggio še šolo Filzi, kar naj bi stalo od 2 do 3 milijarde lir. Za Sbriglio pa bi se morale slovenske šole integrirati s sorodnimi italijanskimi zavodi: ohranile naj bi svoje samostojne značilnosti, nekatere storitve, kot so laboratoriji, pa bi lahko delile s sorodnimi italijanskimi šolami. Sbriglia je v orisu integracije, sicer ob upoštevanju manjšinske občutljivosti, namignil tudi na učno osebje, ki bi lahko bilo tudi neslovensko. Velik poudarek je dal na odpiranje do sosednjih držav, kot zgled je navedel Tartini, kjer so dijaki tudi iz Avstrije, Slovenije in Hrvaške, predlagal pa tudi skupne pobude tukajšnjih šol s sorodnimi zavodi iz Slovenije in Avstrije v okviru evropskih integracijskih načrtov. V recepcijski dvorani hotela Savoia Excelsior je sinoči prijetno dišalo po pipi. Ugledni gost prvega letošnjega srečanja študijskega krožka Erco-le Miani je namreč bil sodnik milanskega tima Ciste roke Gherardo Co-lombo, ki je že večkrat spregovoril pred tržaškim občinstvom. Njegovo tokratno prisotnost je najprej utemeljil predsednik krožka Maurizio Fogar, ki je spomnil, da je podkupninska afera, za razliko od vsedržavne in deželne stvarnosti, komaj oplazila naše mesto. Opozoril pa je, da niso v Trstu bile v veljavi drugačne navade ter naglasil, da se tudi dandanes v obmejnem mestu večkrat prepletajo javni in zasebni interesi. Znani milanski tožilec je tržaški javnosti še najprej predstavil kratek obračun o tem, kar se je dogajalo v sklopu podkupninske afere, ki se je pričela pred šestimi leti. Povedal je, da je v preiskave vmešanih od štiri do pettisoC oseb (150 parlamentarcev, 10 ministrov, itd.) ter opozoril na dejstvo, da je državni primanjkljaj v dobršni meri odvisen tudi od korupcije. Kot dokaz tega je navedel precej zgovornih primerov ter dodal, da se logika podkupnin zoperstavlja demokratičnim pravilom družbe ter pripomnil, da se kultura o zakonitosti na tak naCin ne razvija. V nadaljevanju je še spregovoril o izgubljanju zaupanja v javne inštitucije, o počasnosti italijanskega sodstva ter pouda- ril pomen javnega mnenja glede pravičnosti. V zaključnem debatnem delu večera je prisotnim orisal začarani krog, v katerem se nahaja italijanska družba. Sodniki naj bi namreč odkrili le 5-10 odstotkov podkupninskih primerov, kultura podkupovanja se nadaljuje itd. Dodal pa je tudi, da se je velik del ljudi moral prilagoditi temu sistemu proti svoji volji ter pesimistično sklenil, da si poštenost v državi s težavo utira pot. Po korupciji in pravici bo naslednji veCer krožka Miani posvečen politiki. Po preudarnem Co-lombu bo namreč v Trst dospel temperamentni Bertinotti. Srečanje s predstavnikom italijanske levice bo v Četrtek, 12. novembra, ob 17 uri v gledališču Miela. Matej Caharija Obomik Neri o začasnosti stojnic pri Sv. Jakobu Tržaški odbornik za gospodarski razvoj Fabio Neri je odgovoril na kritike gospodarskih organizacij (med njimi je bilo tudi SDGZ) zaradi premestitve stojnic k Sv. Jakobu. V odgovoru pojasnjuje, da je do premestitve stojnic s Trga Garibaldi na Trg. sv. Jakoba prišlo zaradi neodložljivega in nujnega tlakovanja Trga Garibaldi. Podjetje, ki skrbi za tlakovanje, pa se je obvezalo, da bo svoje delo cimprej končalo. Odbomištvo je iskalo primerne rešitve, trdi še Neri v svojem tiskovnem sporočilu, vendar možnosti na območju tamkajšnjega okrožja ni bilo veliko, dejansko sta se ponujah samo dve rešitvi, Trg Perugino ali Sv. Jakob. Ker je pred Časom, po izgradnji podze-mnega parkirišča na Trgu Perugino, prišlo do izraza veliko nasprotovanje, da bi tamkaj ponovno pripeljali stojnice, niso imeli veliko možnosti, izbira Trga sv. Jakoba je bila obvezna. Na Trgu Garibaldi so bile v nekaterih dneh tudi štiri stojnice, pravi Neri, na katerih so prodajali cvetje. Po preme-stitivi, tudi po pravilnih opozorilih predsednika rajonskega sveta, so se s prodajalci domenili za drugačen tedenski turnus, tako da istočasno nista nikoli prisotna vec kot dva prodajalca cvetja. Odbornik Neri še trdi, da bo omenjena začasna rešitev kar šestim trgovinam cvetja okrog Trga sv. Jakoba morda pomagala razumeti, kakšno možnost nudijo nove tabele (ki jih imajo že več kot mesec dni), tako da bolje usmerijo svojo ponudbo, ki se seveda mora razlikovati od tiste, ki jo nudijo na stojnicah. ^ČRNA KRONIKA / V BANKI NA TRGU LIBERTA Dvojezičnost ugnala goljufa Uradnici je predstavil izkaznico dolinske občine, ki pa ni bila dvojezična Pred leti se je takratni listarski voditelj '-■larifranco Gambassini vztrajno zaganjal Proti dvojezičnosti in predvsem proti tistemu njenemu vidnemu znamenju, ki ga Predstavljajo dvojezične osebne izkazni-oe v okoliških občinah. Ko je pred nekaj edru državni svet dejansko potrdil velja-vriost dvojezičnih izkaznic, je verjetno Poziral grenke sline, a se bo sedaj gotovo Potolažil, ko bo izvedel, kako splošno koristne so dvojezične osebne izkaznice, tako koristne, da lahko preprečijo tudi tnilijonsko goljufijo. O tem nas prepričuje včerajšnje tisko-Hio sporočilo tržaške kvesture. . Agenti letečega oddelka so namreč v jutranjih urah posegli v eni od bančnih Zavodov na Trgu Liberta pred tržaško že-azrusko postajo, kjer jim je ena od ura-uruc povedala sledečo zgodbo. Malo prej je v bančno agencijo vstopil JUoski. Ko je prispel k okencu, ji je pomo-krožni Cek v vrednosti skoraj štirih mi-jonov lir, ki ga je na njegovo ime - Gen-iiaro Albano - izdal nek skrbstveni zavod. radnica ga je zaprosila za dva doku-Pptnta, kot je to navada ob takih operaci-)ah, in prejela od moškega vozniško do-otjenje in osebno izkaznico na ime Gen-Uaro Albano. Tako na vozniškem dovo-Jenju kot na osebni izkaznici je pisalo, ,.a i® bivajoč v »S. Dorligo della Valle.« °kumenta sta bila na videz neoporečna, kljub temu pa je uradnica zasumila, da z osebno izkaznico nekaj ni bilo v redu. Pa se ji je posvetilo. Izkaznice, ki jih izdaja dolinska občina, so dvojezične, tista, ki ji jo je predstavil »Gennaro Albano« in na kateri je pisalo, da jo je izdal »Comune di S. Dorligo della Valle«, pa je bila le italijanska. Takoj ji je postalo jasno, da je bila ponarejena. Stranki je pripomnila, da mora pred izplačilom preveriti še nekaj dokumentov, da bi tako pridobila na Času in obvestila policijo. Moški, verjetno izurjen goljuf, je tedaj sprevidel, da se mu slabo piše in je na vrat na nos zapustil banko. Ko so agenti letečega oddelka pridrveli v bančni zavod, ni bilo o njem vec ne duha ne sluha. Tudi pregled bližnjih ulic ni obrodil sadov. Policija je vsekakor uvedla preiskavo, da bi izsledila goljufa in njegove sodelavce, ki jih je pri ponarejanju osebne izkaznice izdalo nepoznavanje slovenske stvarnosti v dolinski občini. V tiskovnem sporočilu tržaške kvesture ni bilo zapisano, katero banko je skušal moški ogoljufati. Na trgu pred železniško postajo poslujejo tri bančne agencije: Zadružne kraške banke, Bance com-merciale italiana in zavoda Credito italia-no. Pri prvih dveh so nam vCeraj popoldne zanikali, da bi se kaj takega zgodilo v njihovih prostorih, pri Gredi tu italianu pa so odgovorili, da »ne vedo ničesar.« STRANKE / NOVINARSKA KONFERENCA Sergio Focchini tajnik SKR Stranko bo vodi! do kongresa, ki bo marca prihodnjega leta Potem ko se je zaradi spora o zaupnici Prodijevi vladi SKP razbila na dva dela, je večina tržaškega federalnega odbora sklenila, da ostane z vsedržavnim tajnikom Faustom Bertinotti-jem, medtem ko se je dotedanji pokrajinski tajnik Jacopo Venier opredelil za SIK Armanda Cossutte. Prav zaradi praznine, ki je nastala z odhodom pokrajinskega tajnika in nekaterih drugih voditeljev, je bilo treba dopolniti tržaško vodstvo SKP. Po posvetu s elani strankinega političnega odbora sta pokrajinski predsednik Giorgio Canciani in predsednik jamstvenega odbora Sergio Facchini predlagala prehodno rešitev do kongresa, ki je predviden za prihodnji marec. V tem Času bo dolžnost koordinatorja tajništva opravljal predsednik jamstvenega odbora Facchini, ki je bil izbran prav zaradi te zadolžitve, blagajnik pa bo pokrajinski svetovalec Dennis Visi-oli, v tajništvu so poleg Giargia Cancia-nija in Giulia Laurija še Raffaele Do-venna in Giuliana Vlacci. NOVICE ponedeljek kongres akcije SSk za Repenta sekcije SSk za Repentabor V ponedeljek, 9. t. m., bo z začetkom ob 20.30 v Kulturnem domu na Colu kongres repentabrske sekcije Slovenske skupnosti. Na dnevnem redu bosta najprej poročili sekcijskega tajnika Renca Miliča in občinske svetovalke Loredane Guštin. Nato bo stran-kim pokrajinski tajnik Peter Močnik govoril o položaju Slovencev v Italiji v času D’Alemove vlade, strankin deželni podtajnik Ivo Jevnikar pa o problemu zaščitnega zakona. Po razpravi bodo obnovili se-kcijsko vodstvo ter izvolili delegata za pokrajinski kongres SSk, ki bo 22. novembra na Opčinah. ZBIRNI CENTER / MNENJE ZDRAVSTVENEGA PODJETJA »Ni pogojev za bivanje ilegalcev« Priseljenci že drugi dan zavračajo hrano Srečanje sindikata Cgil s prefektom De Feisom Tržaška delegacija naravovarstvene organizacije Prijateljev Zemlje (AdT) nadaljuje z akcijo CišCenja divjega odlagališča pri Fernetičih. Po prvem posegu z dne 25. oktobra vabi vse ljubitelje narave na nadaljevanje Čiščenja jutri (8. t.m.) od 9.30 dalje. Ob robu ceste bodo smerokazi, ki bodo zainteresirane usme-rjali na kraj akcije. Izlet po Kugyjevi pešpoti Koordinacija sindikata CGIL za prosti čas in združenje AUSER iz Trsta prirejata jutri (8. t.m.) izlet po Kugyjevi pešpoti od Proseka do Nabrežine. Vodil bo Pino Sfregola od speleološke skupine S. Giusto. Zainteresirani lahko iz Trsta odpotujejo z avtobusom št. 44 s Trga Oberdan ob 8.45. Povratek z avtobusom je predviden ob 16.15 iz Nabrežine. Danes praznik časopisa Avanti v Šempolaju Koordinacija Italijanskih demokratičnih socialistov (SDI) iz občine Devin-Nabrežina prireja v sodelovanju s pokrajinskim vodstvom stranke ter z njeno mladinsko odganizacijo danes z začetkom ob 16. uri praznik Časopisa Avanti v kmečkem turizmu Stubelj v Šempolaju. Na prazniku bodo sodelovali vsedržavni koordinator SDI Gianfranco Schietroma, član vsedržavnega vodstva Riccardo Ronchitelli, pokrajinski koordinator Alessandro Gilleri in občinska odbornica Daniela Vodopivec. Zaprti uradi na skrbništvu Tržaško šolsko skrbništvo obvešča, da bo osebje skrbništva, ki deluje v uradih za otroške vrtce, osnovne, nižje in višje srednje šole (slovenske in italijanske) ter osebje takoimenovanih kontingentov ATA, od 9. do vključno 12. novembra zaposleno na izpopolnjevalnih tečajih . Zaradi tega bodo uradi v tistih dneh zaprti za javnost. Pri Devinu aretirali prekupčevalca avtomobilov V Četrtek sta s hitre ceste Tržič - Trst zavozila k bencinski Črpalki pri Devinu dva avtomobila, volksvvagen passat in jeep cherokee, z nizozemsko registrsko tablico. Ob prihodu ju je opazila izvidnica devinskega policijskega komisariata. Agenti so zasumili, da z voziloma nekaj ni v redu. Približali so se in od voznikov zahtevali dokumente. Na prvi pogled je kazalo, da so neoporečni. Agenti pa so zaprosili za pomoč mednarodno policijsko omrežje. S pomočjo računalnika so tako izvedeli, da so avtomobila ukradli pred dnevi na Nizozemskem in ju nato »opremili« s ponarejeno registrsko tablico in lažnimi dokumenti. Voznika, 26-letnega Harisa Maksumiča iz Mostarja in 37-letnega Sudada Kovača iz Ilidže so aretirali pod obtožbo prekupčevanja z ukradenimi avtomobili. Vozili sta bili namenjeni vzhodnoevropskemu tržišču. Včerajšnje srečanje predstavnikov sindikata Cgil s tržaškim prefektom ni privedlo, kot ni bilo niti v pričakovanjih, do rešitve dramatičnega problema centra za začasno bivanje nelegalnih priseljencev v Starem pristanišču. Gladovna stavka internirancev se torej nadaljuje, prejšnjo noč naj bi celo prišlo do poskusa samomora: moškega so prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Nič čudnega, glede na nemogoče pogoje, v katerih so primorani kot živali v kletki: med njimi je več nevarnih oseb, ki so bile po zaporih zaradi hujših prekrškov, vendar je tudi tem treba zagotoviti pogoje za minimalno človeško dostojanstvo. Teh pogojev v zbirnem centru ni, so včeraj ugotovili med pregledom Zdravstvenega podjetja (nekdanje Krajevne zdravstvene enote): odgovornim so dali 15 dni časa, da prilagodijo stanje zakonskim predpisom, sicer bodo center zaprli po uradnem postopku. Zastopniki CGIL Roberto Treu, Renato Kneipp in Bruno Colombetta so predstavili nevzdržno stanje tržaškemu pre- fektu Micheleju De Feisu. Ta je orisal razloge, ki so privedli do ustanovitve centra, v katerem zbirajo tujce z neurejenim statusom, preden jih izženejo iz države. Ne gre namreč za izbiro tukajšnje prefekture, ki bi se verjetno raje izognila zbiranju ilegalcev z vse severne Italije. Kmalu naj bi nastala podobna centra v Milanu in Turinu, kar naj bi razbremenilo tukajšnjega, ki so ga uredili za največ 9 gostov (sedaj jih je 21!). Prefekt je vsekakor zagotovil svoje osebno posredovanje, da bi prve dni prihodnjega tedna uredili dostojno gretje in toplo vodo, pa tudi telefonsko govorilnico. Preverili bodo, je dejal prefekt, če nekatere lahko takoj izženejo iz Italije, druge pa izpustijo na prostost, tako da bi se zmanjšalo število »gostov« in bi položaj postal znosnejši. Odgovor ni kaj dosti zadovoljil predstavnikov sindikata, ki se je odločno zavzel za ureditev stanja v zbirnem centru, kjer se je drugi dan gladovne stavke zaključil v mrazu in smradu, priseljencem pa so delili pomirjevalna sredstva, da bi vzdržali v takih nemogočih razmerah. PREBENEG / KD JP2E RAPOTEC V ponedeljek javni pogovor o delu društva Na srečanju naj bi izmenjali misli o bogatitvi kulturnega delovanja Potrebo po osvežitvi svojih vrst občuti marsikatero naše drutšvo, včasih pa gre le za željo, da bi se »tradicionalnemu« jedru vaške organizacije pridružili še drugi vaščani, seveda po možnosti vsi mlajši. S podobnimi mislimi se že nekaj mesecev ukvarjajo v Prebenegu, kjer je domače SKD Jože Rapotec spodbudno začelo svojo letošnjo sezono prav z namenom, da poglobi človeške vezi med samimi čla-ni-vaščani. Tako so se Pre-benežani pred dvema nedeljama odpravili na celodnevni izlet v Rezijo in v prvi osebi doživeli praznično vzdušje, ki spremlja tamkajšnje proslavljanje 160-letnice rezijanske folklorne skupine. Prav gotovo je bila njihova izbira posrečena, saj je kultumo- MODA / PRIZNANJE UVELJAVLJENEMU TRŽAČANU______________________ V Revoltelli obleke Renata Balestre Modnemu kreatorju sta občinska in pokrajinska uprava izročili priznanji V muzeju Revoltella so sinoči odprli razstavo oblek visoke mode italjanskega modnega kreatorja tržaškega rodu Renata Balestre. Tržaški muzej sodobne likovne umetnosti s tem utrjuje tradicijo, ki se je začela z ra-stavo kreacij sester Fontana, nadaljevala pa z oblekami premožnih gospa s preloma stoletja. Tudi v prihodnje nameravajo v muzeju prirediti razstave modnih kreatorjev tukajšnjega rodu, ki jih je kar precej. Srečanje z Balestro je pritegnilo v Avditorij muzeja pravo množico ljudi, da je bila dovorana premajhna. Poleg odbornika za kulturo Damianija, ravnateljice muzeja Marije Masau Dan, Santija Cavallarija, Bale-strovega sošolca, ki si je veliko prizadeval za postavitev razstave, in Raffaelle Sgubin, ki je sledila postavitvi, je spegovoril tudi Balestra, ki je očaral s pripovedjo o začetku svoje kariere, ko je s študija inženerije presedlal v modni atelje. Sicer pa je bil Renato Balestra že včeraj dopoldne v središču pozornosti; na tržaškem županstvu so mu izročili srednjeveški pečat mesta, podobno priznanje je prejel tudi na sedežu Pokrajine (na sliki), (bov) OPČINE / V DOMU BRDINA Sejem smučarske opreme Sejem, ki ga prireja SK Brdina, bo odprt danes in jutri V Domu Brdina na Opčinah poteka v teh dneh sejem rabljene smučarske opreme (foto KROMA), ki ga je tudi letos pripravil Smučarski klub Brdina. Člani društva so zbrali kar zajetno količino oblačil, smuči in smučarskih čevljev, tako da se vsekakor predstavljajo s še boljšo ponudbo kot lani. Precej je tudi opreme za otroke, ki gre še posebej dobro v promet. Sejem se bo danes in jutri nadaljeval s sledečim umikom: danes od 17. do 21. ure, jutri od 10. do 12. in od 15. do 20. ure. ZGODOVINA ODPORNIŠTVA / SEMINAR Posledice 2. svetovne vojne Gost srečanja zgodovinar Sala - Valdevit predstavil knjigo O objavljenih zgodovinskih delih se malo govori, pravilno pa je o njih razpravljati, da bi lahko dali zagon novim raziskavam. Ob tej ugotovitvi je deželni inštitut za zgodovino odporništva organiziral niz sedmih seminarjev, posvečenih knjigi »Friuli e Ve-nezia Giulia. Storia del ’900« (Furlanija in Julijska krajina. Zgodovina 20. stoletja«, ki jo je lani izdal inštitut. Prvo srečanje, ki je bilo posvečeno dragi svetovni vojni, je bilo včeraj na sedežu inštituta v vili Primc, kjer je o takratnih dogajanjih in posledicah vojne spregovoril zgodovinar Teodoro Sala. Ob pregledu in citiranju avtorjev raznih knjig o 2. svetovni vojni se je Sala osredotočil na epohalne posledice vojne od socialnih sprememb v Sovjetski zvezi in hladne vojne do zgodovinopisja ZDA. Zaustavil se je na »uporabi« zgodovine in njenega vpliva na družbo," analiziral pomen italijanskega sodelovanja z nacisti in zaključil s pozitivno mislijo o novi generaciji zgodovinarjev. O knjigi je spregovoril njen urednik Giampaolo Valdevit, ki je prisotnim orisal poglavje o 2. svetovni vojni. V njem je številno tem, od fašističnega nasilja in odnosov med odporniškimi gibanji do deportacij in fojb, za katere je treba po mnenju Valdevita ločiti med istrskimi (1943) in primorskimi fojbami (1945). Po analizi »partizanskega nasilja« na Tržaškem je zaključil z ugotovitvijo, da je bilo antifašistično zgodovinopisje vedno pod vplivom političnih sil. Posegom je sledila debata, med katero se je oglasila tudi slovenska zgodovinarka Marta Verginella. Vprašala se je, zakaj se o fojbah govori generično in brez točnih podatkov in ah obstaja globalen namen točno spoznati, kaj se je dogajalo na tem območju, (ag) turistična ponudba, ki jo sicer vsaka skupina izletnikov doživi z obiskom v Reziji, tokrat bila še učinkovitejša. Člani našega društva so tako živo spoznali posebnost ljudskega izročila Rezijanov, obenem pa zadovoljno sledili bogatemu kulturnemu sporedu, ki so ga slavljenci pripravili ob nedavnem jubileju. Predstavnicama rezijanske ZSKD in krajevnega društva so poklonili v spomin svojo brošuro in krožnik obrtniške umetnice Gabrijele Ozbič. Izjemen dogodek pa je prispeval tudi k navdušenju, s katerim so na poti proti domu načeli tudi resnejša vprašanja, kot je pravzaprav poživitev delovanja domačega društva. Morda je tudi zbližanje, ki je prišlo do izraza na društvenem izletu, spodbudilo odbor SKD Jože Rapotec, da je za prihodnji ponedeljek, 9. t.m., sklicalo javni sestanek v prebeneški srenjski hiši. Na srečanje, ki se bo začelo ob 20.30, so vabljeni vsi vaščani, predvsem pa mlajši, ki bodo ob tej priložnosti imeli dobro možnost, da povejo svoje misli, želje, mnenja in sploh namene za obogatitev predvsem vaške, pa tudi širše kulturne ponudbe po naših krajih, (dam) V Rossettiju plošča v spomin na Leharja Na Franza Leharja, avtorja nadvse priljubljenih operet, od včeraj spominja tudi spominska plošča v gledališču Rossetti. Na plošči, ki so jo včeraj odkrili v foyerju gledališča, izrecno piše, da je bilo to tržaško »gledališče njegovih uspehov«. Na včerajšnji slovesnosti, s katero so se spominu skladatelja poklonili ob 50-letnici njegove smrti, so izvajali Lebarjevo skladbo »San-gue triestin«. Franz Lebar je namreč v mladih letih živel v Trstu, kjer je vodil vojaško godbo, leta 1897 pa je napisal skladbo, s katero je povzel nekaj ljudskih napevov. Pobudo za postavitev plošče sta dala gledališki muzej »Carlo Schmidi« in Mednarodno operetno združenje, pokrovitelj pa je tržaška občinska uprava. Kot so poudarili na včerajšnji slovesnosti, je bil prav Carlo Schmidi, kasnejši ustanovitelj gledališkega muzeja, prvi Lebarjev založnik, skladatelj se je v Trstu celo naučil narečja, v kasnejšem obdobju med svetovnima vojnama pa je v Trstu doživel vrsto uspešnih predstavitev njegovih operet. OSEBNOSTI / POGOVOR Z ZDRAVNIKOM LINOM DE MARCOM »Z nekdanjimi sošolci bi se prav rad zopet srečal« Dr. De Marce je primarij oddelka za nevrološko psihiatrijo v Trentu Dr. Lino De Marco, pri-^arij oddelka za nevrološko psihiatrijo iz Trenta, le znan kot velik stroko-Vnjak za zdravljenje epilepsije v vsem svetu. Poznan je tudi nam tržaškim Slovencem, saj se Je tu rodil, obiskal osno--vno in nato še nižjo srednjo šolo in nato zaCel in končal študij medicine v Padovi. Tokrat smo ga že drugič srečali v Trstu, ko je prišel na obisk k svoji mami, Priznani slovenski učite-‘jici Viktoriji Skok. Prvič smo ga srečali Prav tako v Trstu, ko je bil na poti v Ljubljano, kjer so Se zbrab zdravniki za otroško psihiatrijo in epilepsi-1° iz raznih strani sveta in tam leta 1994 ustanovili »Združenje proti epilepsiji«. V septembru tega leta ja bil že drugi kongres, prav tako v Ljubljani, sledilo je še srečanje v izraelskem mestu Eilat. »Decembra se bomo zdravniki s tega področja zdravstva srečah še v San Diegu v Kaliforniji, ki bo tudi zelo pomembno. Si-Cer pa imamo zdravniki za neuropsihiatrijo, predvsem pa za epilepsijo. podobna srečanja vsaj Sest - sedemkrat na leto, seveda na raznih delih sveta. V Italiji pa deluje pet takšnih specializiranih oddelkov.« Kako je z zdravljenjem epilepsije, smo ga najprej vprašali. »S to boleznijo je tako. Zdravniška veda je v zadnjih letih napravila velike korake za ozdravitev, ali pa vsaj izboljšanje zdravstvenega stanja bolnikov. Mišljenje ljudi o tej bolezni pa je, na žalost ostalo v glavnem na isti točki. Cim slišijo za epilepsijo, so že prepričani, da §re za nekaj neozdravljivega in tako se zaCno vesti tudi do bolnika, ki nima Potem ob sebi ljudi, ki bi niu moralno pomagali, temveč samo takšne, ki so nad njegovo boleznijo močno preplašeni.« Ce je bilo še pred vec kot tridesetimi leti ozdravelo okrog 20 % epilepti-cnih bolnikov, je ta odstotek danes znatno višji. Zdravstvo je tako napredovalo, da je mogoče ozdraveti okrog 75 % prizadetih. »Veste, ljudje premalo vedo o tej bolezni in zato so tudi premalo pripravljeni na pravilni odnos d° bolnika. Bolezen je lahko podedovana. Lahko pa pride do epileptičnih napadov, Ce nekdo doživi prometno, ali drugo nesrečo. Lahko gre sa-za en napad in je to-š6! prav, da bolnik poCa-k®. če se bo pojavil še drugi napad. Ce do tega JŠe Pride, gre samo za enkratni primer te bolezni Ur je treba osebo, ki jo je to doletelo obravnavati, kot povsem normalno.« O bolezni sami nam je dr. De Marco povedal še rnarsikaj. Na primer to, da je lahko pri tem obolenju okrog 300 različnih znakov. Gre namreč za možgansko okvaro, ki premočno aktivira del možganov. Do takšnih okvar lahko pride že pri porodu, največ pa pri prometnih in drugih nesrečah. »Diagnoza je zelo pomembna, saj lahko zdravniki na tej osnovi pravilno zdravimo pacienta. Saj sem že omenil, da ima lahko Človek v življenju en sam napad, ki pa ni nujno takšen, da Človek pade v nekakšno nezavest, temveč ima samo motnje v kretnjah, ali na sploh v gibih telesa. Se enkrat bi želel poudariti, da so ljudje premalo seznanjeni s to boleznijo in z napredkom, ki ga je, prav na tem področju, opravila zdravniška veda.« Naš razgovor se je tako zasukal na njegova otroška leta, na spomine bivših učiteljev, sošolcev in sploh na bivanje v Trstu. »Obiskoval sem osnovno in nižno srendjo šolo pri Sv. Jakobu v takratni ul. Scuole nuove (sedaj ul. Frausin). Iz enih veznih vrat sem šel v druga in sem že bil v svojem razredu. S hvaležnostjo se na primer spominjam učiteljice Ivanke Cegnar, ki je bila iz Škofje Loke. Bila je stroga, vendar nas je veliko naučila. Potem se spominjam še svojega razrednika na nižji srednji šoli prof. Stiha, pa profesorice Skapinove, ki nas je učila latinščine, prof. Zavratnika in za glasbo prof. Kosa.« Fakulteto je napravil v Padovi, kjer se je srečeval s slovenskimi kolegi dr. Ukmarjem, dr. Vugo, dr. Dolharjem in drugimi. »Zal se z večino nekdanjih sošolcev ne srečujem veC. Z nekaterimi se videvam sicer na raznih zdravniških srečanjih; a zanimalo bi me vedeti, kako živijo dugi in kje sploh so.« Torej so vam obiski v Trstu lepo doživetje? »Seveda so, saj predstavljajo del moje mladosti. Tu živi tudi moja mama, tu so moji spomini na prva šolska leta. « Pa vas bomo še kdaj srečali? »Seveda, prvič ko bom potoval na ponovno srečanje specialistov za neuropsihiatrijo in epilepsijo v Ljubljano, se bom prav gotovo oglasil. In zadovoljen sem, da vsaj za kratek Cas živim ponovno v slovenskem ambientu.« Neva Lukeš Nekoliko drugačen Razpis štipendij Martinov večer iz sklada v Slovenskem klubu Mihaela Flajbana Te dni, ko se mošt »tudi formalno spremeni v vino« so se pri Slovenskem klubu odločili, da priredijo malce drugačen Martinov veCer. V programu imajo pokušnjo novih vin, ki nastajajo v tržaških predmestjih od Barkovelj, Rojana pa vse do Kolonkovca in še dlje. Pokušnje se lahko kot tekmovalci udeležijo vsi tisti, »amaterski vinogrdniki«, ki žlahtno kapljico bolj za šalo kot za res gojijo na obronkih mestnega središča. Predstvljena vina bo v torek, 10. novembra v Gregorčičevi dvorani sodilo in nagradilo občinstvo. Zainteresirani vinogradniki naj se Cimprej prijavijo pri odbornicah Slo-venkega kluba Darji Betocchi (tel. 040 948080 ob uri obedov, in Poljanke Dolhar (040 44171), pri katerih bodo tudi dobili vse nadaljne informacije. Slovensko dobrodelno društvo v Trstu razpisuje svoje dvanajsto študijsko štipendijo iz sklada Mihaela Flajbana. Štipendija bo znašala 3.000.000 lir za prvi letnik in 2.500.000 lir za vsako nadaljnjo leto redne študijske dobe, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena slovenskim zamejskim visoko-šolcem, ki se bodo vpisali na univerzo v akademskem letu 1998-99. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ulica Mazzini 46/1, tel. 631203, ob Četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade 30. novembra 1998. PRED PETDESETIMI LETI STA Sl OBLJUBILA ZVESTOBO DVA PARA Zlati poroki v Lonjerju Ni pogosto, da se isti dan poročita brat in sestra, seveda vsak s svojim partnerjem. To se je pred petdesetimi leti in sicer prav na 6. november zgodilo v Lonjerju, kjer so se v cerkvi na Katinari poročili Alojz-Gigi Bisca z Angelo Gombač in Mirko Kju-der z Amalio Bisca (Gigi-jevo sestro). Poroka je bila lepa in slovesna, čeprav so bili takrat še trdi povojni časi, katerih pa sta se novo-poročena para lotila z vso resnostjo in vnemo. Gigi, po poklicu kovač, je dobil hčerko Savino, Mirko, elektromeha-nik pa sina VValterja. Tudi Angela in Amalia sta bili v službi; prva v tržaški bolnišnici, druga pa je vrsto let delala v domačem otroškem vrtcu. Ženina izpred 50 letih, ki sta, kot mnogi Slovenci, okusila vojne grozote in bila v vrstah tistih, ki so se borili proti nacifašizmu (Mirko je vrsto let se po vojni pel tudi v Trcaškem partizanskem zboru) imata skupno štiri vnuke: Gigi tri, Mirko pa enega. Vsi so, ali Se obiskujejo slovenske šole; vsa družina pa je močno navezana na Lonjer ter spremlja z veseljem razne kulturne in druge prirditve. Slavje za 50-letnico dvojne poroke bodo imeli v restavraciji na Pesku. Lonjerci, pa tudi številni prijatelji in znanci, tudi od Sv. Jakoba, kjer živi hčerka Savina por. Peresa, jima voščijo še veliko let v zdravju in v družbi svojih dragih. Čestitkam se pridružujemo tudi mi. (NL) lU OBVESTILA KRD DOM BRISCIKI prireja razstavo VEZENIN-STIKANJA in KRAŠKIH KAMNITIH VAZ, danes, 7. novembra od 19. do 21. ure in jutri, 8. novembra od 10. do 21. ure v Domu v BriSCikih. SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI ZA SKEDENJ, KOLONKOVEC in SV. SERGIJ vabi elane, somišljenike in prijatelje na srečanje, ki bo danes, 7. novembra 1998 z začetkom ob 20.30 v prostorih doma Jakoba Ukmarja v Skednju, ul. Soncini. Dnevni red: 1. poročilo tajnika o delovanju v rajonskem svetu; 2. zaščitni zakon; 3. racionalizacija šol; 4. pokrajinski kongres SSk; 5. razno. KD KRAŠKI DOM in ZALOZBA DELLA LAGUNA vabita danes, 7. novembra, ob 18. uri, na sedež Konzorcija vin Kras, Repen 20, na predstavitev knjige Vesne Guštin Grilanc »Xe piu giomi che lu-ganighe - Gibi, tradizioni, costumi del Carso e del cir-condario triestino«. Knjigo bo predstavil prof. Roberto Dedenaro. SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) prireja danes, 7. novembra, v okviru predavanj o oblikovalcih sodobne zgodovine, večer z naslovom KDO JE GENERAL AUGU-STO PINOCHET. Predavanje bo imela prof. MARTA 1VASIC. Začetek ob 18.30. NOVOST! V občinski telovadnici v Dolini bo potekala razgibalna telovadba za odrasle, pod strokovnim vodstvom, v jutranjih urah in sicer ob torkih in četrtkih, ob 9.40. Za informacije pokličite na tel. št. 040-631300 - Divna (9.30 -12.30). OPENSKI ODBOR ZA LOČENO UPRAVLJANJE JUSARSKEGA PREMOŽENJA obvešča, da se bo vršila' dodelitev parcel za letošnjo sečnjo 1998/99, danes, 7. novembra 1998. Prijavljeni se morajo predstaviti ob 9. uri pred gostilno »Pineta« na Opčinah. V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH bo svoja zadnja dela razstavljal do torka, 10. novembra FULVIO CAZZA-DOR. Ogled od delavnikih, od 16. do 20. ure, jutri, 8. novembra, od 10. do 13. ure. GALERIJA ARS sporoča, da bo razstava ANNE-MARIE DUCATON odprta še danes, 7. novembra 1998. PK BOR išče dvakrat tedensko pomočnika vaditelja plavanja. Zainteresirani dobijo vse informacije na tel. št. 040-226203 v večernih urah ali pa direktno v bazenu na Alturi ob ponedeljkih in četrtkih ob 16. uri. SK DEVIN IN SZ SLOGA vabita jutri, 8. novembra 1998, člane in prijatelje na tradicionalno martinovanje, ki bo v gostilni pri Škocjanski jami v Matavu-nu pri Divači. Planinci se zberemo za pohod v Bazovici ob 12. uri, ostali, za kosilo, ob 16.30 v gostilni. Za pojasnila tel. na št. 040-208373 (Luciano), 040-226283 (Viktor) in 040-200782 (Francko). SEMINAR ZA DRUŠTVA - ZSKD obvešča vse člane, da bo v ponedeljek, 9. t. m. ob 15.30 v Gregorčičevi dvorani tematsko srečanje s poglobitvijo vsebin najnovejših zakonskih predpisov za društveno delovanje. Vabljeni v cim večjem številu! SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI za Repenta-bor vljudno vabi na svoj sekcijski kongres, ki bo v ponedeljek, 9. novembra ob 20.30 v Kulturnem domu na Colu. Posvečen bo predvsem razpravi na te-mao Slovenci v Italiji, nova vlada, zaščitni zakon in po- ložaj v Občini Repentabor. Dnevni red: poročilo sek-cijskega tajnika Renza Miliča; Loredana Guštin - delo občinske svetovalske skupine SSk; pokrajinski tajnik SSk Peter Močnik -položaj Slovencev v Italiji v času D’Alemove vlade; Ivo Jevnikar - naše zahteve v zvezi z zaščitnim zakonom; razprava; obnovitev sekcijskega vodstva in izvolitev dveh delegatov za pokrajinski kongres SSk, ki bo 22. novembra na Opčinah. Vljudno vabljeni vsi občani! MLADINSKI DOM BOLJUEC vabi na predavanje o toponomastiki Boljunca in okolice. O pomenu in izvoru boljunskih krajevnih imen nam bo predaval prof. Pavle Merku, v torek, 10. t. m. ob 20. uri. SLOVENSKI KLUB prireja v torek, 10. novembra Martinovanje, na katerem bodo tržaški »amaterski vinogradniki« predstavili svoja vina. Informacije in prijave Daria Betocchi (tel. 040-948080) in Poljanka Dolhar (tel. 040-44171). SKD FRANCE PREŠEREN vabi na predavanje z diapozitivi prof. Sonje Gregori: KANATA TAKAKKAVV (Vtisi s poti po zahodni Kanadi). V četrtek, 12. novembra, ob 20.30 v društveni dvorani SKD France Prešeren v Boljuncu. SKD PRIMOREC TREBČE ob skorajšnjem praznovanju 100-letnice vabi vse glasbene, gledališke, plesne in druge skupine, ki se na katerikoli način udejstvujejo na kulturnem področju, da do 15. novembra lahko se prijavijo svojo udeležbo na kulturnem maratonu, ki bo v soboto, 12.12. in v nedeljo, 13.12.1998, od 14. do 24. ure v velikem ogrevanem šotoru na vrtu Ljudskega doma v Trebčah. Za prijave in podrobna pojasnila naj interesenti pokličejo vsak dan, razen nedelje, od 12. do 14. ure, na tel. št. 040-212811 ali 0388-4482535 od 9. do 20. ure. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV iz Trsta obvešča pevce, da bo združeni zbor zveze sodeloval pri letošnji hvaležni-ci, v nedeljo 15. novembra in pri pobožnostih na praznik Marije od zdravja v soboto, 21. novembra. Vaje bodo v ponedeljek, 9. novembra v šentjakobskem domu. SKLADNO S STATUTOM je pokrajinski kongres Slovenske skupnosti za Tržaško sklican v nedeljo, 22. novembra 1998 ob 14. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah. SREDNJA SOLA IGO GRUDEN iz Nabrežine sporoča, da sodeluje tudi letos pri pobudi COOP z nabirko koponov »Buono esempio« za nabavo računalniške opreme in se priporoča za sodelovanje. J1C CUPA prireja tečaj joge in vaje za sprostitev in pravilno dihanje v telovadnici CEO v Sesljanu (Naselje sv. Maura) ob torkih od 10. do 11.30 in ob petkih, od 19. do 20.30. Informacije na tel. st. 040-208869 (Lučka). ZIMOVANJE V KRANJSKI GORI od 26. decembra 1998 do 2. januarja 1999 za otroke od 6. do 18. leta prireja Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel Trst v domu Centra za šolske in obšolske dejavnosti. Vpisovanje in informacije vsak dan od 9.00 do 18.30 v Ul. Ginnastica 72, tel. št. 040-573141 ali 040-573142. KRUT nudi elanom individualne in/ali skupinske vaje proti bolečinam v vratu in hrbtenici. Informacije na sedežu krožka, Tel. št. 040-360072. KRUT-ova ambulanta deluje za člane od ponedeljka do petka po dogovoru. Informacije na tel. št. 040-360072. BmtLM© ©[L[iE)^\[Las©[i gostuje MESTNO GLEDALIŠČE - Ljubljana J.B.P. Moli ere TARTUFFE Režija: MlLE KORUN danes, 7. novembra, ob 20.30 RED B, E in F jutri, 8. novembra, ob 16.00 RED C p Pri blagajni Kulturnega doma se nadaljuje vpisovanje abonmajev. PD MAČKOLJE v sodelovanju z Mladinskim krožkom iz Doline priredi DOBRODELNI KONCERT ZA POSOČJE jutri, 8. novembra 1998 ob 18. uri v župnijski cerkvi v Dolini Sodelujejo: Dekliška pevska skupina V. Vodnik iz Doline Mladinski pevski zbor iz Šmarij pri Kopru Organist Iztok Cergol MePZ iz Mačkolj šz ^ ki so bile napisane še za »Ce dalo ali klavir«, do »Grosse soi te Kir Hammerklavier« op. 106 ZakljuCnih opusov 109, 110 Jll, spremljamo tudi pot, ki ste j® doživljal instrument, so u uovnu sugerirale nove prije izdelovalce k bolj do\ Uirn izdelkom. Pot od prve dc sonate pa vendar ni linearna: v Poznejših sonatah slišimo s ih odmev Biedermeierja, a njihova prikupna preprostost je le navidezna: senena stran, ki se pogreza v vrtoglave globine, kaj kmalu prevlada nad sončno, in kadar se nedolžna melodija končno le povrne, slišimo, da je izgubila svojo nedolžnost. Sama senatna oblika, ki se je med obdobjem dunajske klasike dokončno ustalila, je za Beethovna najprej potreben okvir, potem pa le pretveza: to, kar se je po začetni tematski predstavitvi pri drugih avtorjih imenovalo »tematski razvoj«, se pri Beethovnu spremeni v »tematsko raziskovanje«: kaj lahko iz te ideje sploh počnemo? Skladatelj uporablja tehniko, ki bi ji danes rekli »minimalistična«. A v sodobni glasbi največkrat poslušamo minimalne variacije minimalnih idej, Beethoven pa tok svojega vulkanskega ustvarjalnega vrelca počasi, a nezadržno spreminja z minimalnimi sredstvi: kako lahko modulacijo izvedemo z golim albertinskim basom, kako doživi nedolžna melodija pravo metamorfozo, Ce enostavno zgostimo spremljavo, kaj lahko postane lestvica v vzporednih oktavah, Ce jo le pustimo svobodno rasti po klaviaturi; kako se preprosta ljudska viža preobremeni z okraski, ki se z vrtoglavim pospeškom spremenijo v vodilno idejo. Kakšno nostalgično nihanje med Durom in Molom, ki bo postalo Schubertova značilnost: kako postane majhen, neznaten odklon od gravitacijskega centra vzvod, ki bo celo konstrukcijo porušil, a Beethoven jo bo potem nepričakovano obnovil s pomočjo ritmične celice, ki bo zgradila novo ogrodje... To je le del misli, ki so mi pri- hajale med tržiškim koncertom; premalo je prostora in preveč je bilo že prelitega Črnila, da bi sama dodajala kapljico k analizi Beethovnovih sonat. Izvedba teh sonat zahteva mislečega, Čutečega in samozavestnega pianista. Ce pomislimo, da je v enem večeru Lortie odigral kar Sest sonat, bi rekvizitom lahko dodali Se dobro fizično kondicijo. Na sporedu so bile vse tri sonate iz op. 31, in sicer št. 1 v G-duru, st. 2 v d-molu »Vihar«, št. 3 v Es-duru »Jaga«, pa Se op. 22 v B-duru, op. 54 v F-duru in op. 79 v G-duru. Lortie je med igranjem takorekoC razgalje-val njihovo ogrodje, pokazal je in nam tudi posredoval svoj intelektualni užitek ob vsakem detajlu. »Sachlichkeit« je miselna kategorija, ki je prisotna v nemški filozofiji in je bila tudi Lortieva interpretativna izbira. Torej, objektiviziran pristop, bolj intelektualne kot pa estetske narave: toda, kar je pametno, je tudi lepo. Lortie nam je s Cisto, a obenem očarljivo igro jasno razložil Beethovnov ustvarjalni miselni proces in publika ga je nagradila z bučnim in toplim ploskanjem. V prijateljskem vzdušju se je pianist s par besedami zahvalil občinstvu, ki ga že dolga leta spremlja in mu je ob strani pri tej zahtevni nalogi, ter prof. de Incon-treri, ki ga je povlekel v drzno avanturo, ki je sedaj postala osrednja os njegovega umetniškega življenja. Nisem si pričakovala dodatkov, ko je bilo vendar že vse izrečeno in izpovedano, a Louis Lortie se je želel od občinstva posloviti v romantični luči »Mesečine«, se pravi Sonate op. 27 st. 2. Katja Kralj V soboto, 3. oktobra, je novogoriška Glasbena šola, s slavnostno akademijo, obeležila petdesetletnico organiziranega delovanja na Goriškem. Slavnostni akademiji, ki so jo organizacijsko in vsebinsko podpisali muziko-loginja Tatjana Gregorič, Alessandro Sluga in Milena Židanik Vuga, se je v preddverju velike dvorane novogoriškega Kulturnega doma pridružila pregledna razstava glasbeno ustvarjalnih petih desetletij. Z obema prireditvama, kakor tudi s koncerti in nastopi, ki so zaznamovali slavnostno leto, so gojenci in delavci Glasbene šole vstopili v obdobje, ko je potrebno najti pravo vizijo glasbenega šolstva v prihodnje. Znano je namreč, da šola že od vsega začetka deluje v prostorsko neustreznih pogojih, kar omejuje ustvarjalno delo in možnost, da profesorji iz gojencev izvabijo najboljše in najprestižnejše zvoke. Zato sta oba govornika na sobotni osrednji slovesnosti, tako ravnateljica Glasbene Sole Vlasta Vižintin, kakor tudi župan Mestne občine Nova Gorica Črtomir Špacapan, poudarila, da je Cas, ko naj Goriška prične razmišljati o srednji glasbeni šoli, saj se pogosto dogaja, da se mladi po zaključeni osnovni soli odločajo za glasbeno izpopol- Ensemble Claviere jutri na Openskih glasbenih srečanjih V nedeljo nas v openskem Prosve-®em domu Čaka ponovno snidenje s Nasicno glasbo v sklopu jesenske se-2one Glasbenih srečanj. Tokrat se bo Občinstvu predstavila skupina Ensam-[6 Claviere. Ta neobičajni sestav se Ukvarja izključno s skadbami 18. sto-fel;ia, namenjenimi klavicembalu in 0rtepianu v solistični vlogi. V reper-°ar skupine spadajo torej dela, ki se redko slišijo v živo: Bachovi koncerti 2a dva in tri klavicembale in dela nje-8°vih sinov, C. Ph. C. Bacha in W. C. bacha, Mozartovi koncerti za dva in U-1 tortepiane, skladbe raznih italijanskih avtorjev iz istega obodbja, itd. tako sta v skupini Čembalista Ilario tj^agoletto (1. Čembalo) in Elena Mo-. na (2. Čembalo), ob njiju pa Se Giro-p° Fava (1. violina), Martina Casella violina), Elisabetta de Micovich Velo) in Mauro Muraro (violone). Izvrstni instrumentalisti se bodo to-taj predstavili ne le s posebnim reper-oarjem, ampak tudi z originalnimi glasbili iz 18. stoletja. V zadnjih letih J113 skupina izredno bogato koncer-dejavnost, predvsem po Italiji in Je naciji; naj omenimo le nastope na Mednarodnem festivalu stare glasbe v Regensburgu, na Mednarodnem festi-valu stare glasbe v Bellunu, na berlinskem festivalu Bach Tage. Kritiki 'Zpostavljajo predvsem virtuoznost Ppsameznikov ter energično podajale repertoarja. Na Opčinah se bo ansambel predstavil z deli Johanna Christiana Bac-aa> Sammartinija in Haydna. Koncert u jutri ob 18. uri v Prosvetnem domu 113 Opčinah. Aljoša Saksida Benignijev film življenje je lepo kandidat za oskarja HRPELJE-KOZINA_______ Bogat kulturni program Uspeh nastopa Saše Pavček S filmom Življenje je lepo (La vita e bella) je življenje Roberta Benigni j a vse lepše. Tako je sam komentiral prve uspehe, ki jih je požel s tem svojim nadvse pogumnim in posrečenim filmskim podvigom. Po številnih priznanjih (vseh je za ta film pobral že okrog 30) in 60 milijardah lir, ki so jih prinesla samo predvajanja filma v italijanskih kinodvoranah, je prišla odločitev združenja Anica, da bo film zastopal Italijo v tekmovanja za oskarja za najboljši film v tujem jeziku. Govori pa se že tudi, da distribucijska hiša Miramax, ki film promovira na ameriškem tržišču, namerava predlagati, da bi film vključili v izbor za »pravega« oskarja. Vest o odločitvi članov komisije (za Benignijev film je glasovalo 228 od 289 elanov posebne komisije združenja Anica, odločilnega pomena pa je bila izbira žirije nagrade David di Donatello) so sporočili priljubljenemu komiku v London, kjer se mudil zaradi premierne predstavitve svojega uspešnega filma. Gre za čudovito novico, se je glasil njegov komentar v stilu njegovih neprikritih in razigranih sprejemanj priznanj. Vsem je Se v spominu njegov nastop ob sprejetju posebne nagrade žirije na zadnjem festivalu v Cannesu, kjer se je pravzaprav začel uspešni prodor filma na tuja tržišča. Do konca novembra bodo film s svojstvenim pristopom do problema nemških koncentracijskih taborišč predvajali vsepovsod po svetu, zagotavlja produkcijska hiša, kolegi pa so Robertu Benigniju zaželeli oz. kar napovedali, da bo s svojim poetičnim filmom osvojil tudi oskarja. Občina Hrpelje Kozina prireja v novem kulturnem domu razne akrivnosti, ki bodo konec leta na sporedu še bolj pogosto. Sinoči je KUD Deskle uprizorilo kriminalno komedijo Toneta Partljiča »Moj ded, socialistični mrtvak«. Prešernovo gledališče iz Kranja bo za osnovnošolce gostovalo s predstavo »Sneguljčica«, predšolski otroci in osnovnošolci pa se bodo razveselili ob gledanju predstav »Kosmata žaba« (10. 11) in »Zupanova Micka« (13. 11), gledališča Toneta Čufarja. V avli kulturnega doma je na ogled razstava oblikovalke Jane Pečečnik Žnidarčič, medtem ko bodo v četrtek, 19. novembra, ob 19. uri odprli razstavo likovnih del akad. slikarke Karin Lavin iz Križa ob bogatem kulturnem programu. S komedijo »Da dol padeš« bo gotovo 21. novembra številno občinstvo navdušilo gledališče Zakaj-tak iz Zaloga. Zadnji dan v oktobru pa je bila zelo dobro obiskala gledališka predstava »Bužec on, bužca jaz«, ki jo je izvrstno odigrala gledališka igralka Saša PavCek na tekst istrskega pisatelja Marjana Tomašiča. Gledaci vseh starosti in poklicov, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, so se do srca nasmejali liku preproste ženske iz vsakdanjega življenja z bogatimi čustvi, sanjami, hrepenjenju po svobodi in ljubezni, ki jo je odigrala Pavčkova. Igralka je izjemno polno in doživeto osvetlila slovensko žensko, ki je polna življenja, razpeta med domom in erotičnimi čustvi, doživetji. Gre za lik, s keterim se lahko identificira sleherna Slovenka. Hkrati pa ta lik prikazuje tudi pogled na življenje preproste ženske, saj je njen pogled izrazito optimističen, na stvari gleda s humorjem in veliko mero notranje vere v življenje in ljubezen. »Najbolj mi je všeč, da nastopam po vaseh, med ljudmi, ki jim je gledališče bolj odmaknjeno. S tem sem pridobila potrditev v vero, da gledališčem kljub vsem vrednotam 20. stoletja še vedno živo. Sicer pa veliko nastopam v slovenski Istri in tudi jezik, ki ga uporabljam v igri, je narečni - istrski. Veliko zasluge za uspeh te predstave imajo vsi sodelavci od režiserja, avtorja besedila in lektorice«, je ob zaključku predstave ob Dnevu reformacije dejala Saša Pavček. Olga Knez njevanje znanja v drugih središčih, kjer žal tudi prepogosto ostanejo. Zanimivo ponudbo o ustanovitvi zasebne umetniške šole s koncesijo, ki bo ponudila možnost vsestranskega umetniškega izobraževanja, je dalo društvo Paidea, ki se na zamisel pripravlja, druga možnost pa je ustanovitev posebnega glasbenega oddelka na novogoriški gimnaziji. Sobotni glasbeni večer, akademija, na kateri so se z darili in zahvalami spomnili vseh prvih, danes še živečih profesorjev in nekdanjih ranvateljev šole, je sicer minil v znamenju izvrstnega glasbenega programa. Da bo nova Sola s prostorsko primernejšo ureditvijo pripomogla k zbujanju drugačnih talentov na Goriškem, je v soboto dokazal baletni oddelek pod vodstvom Sergeja Semenjuka, ki je na oder pripeljal tri generacije baletnikov, umetni- kov. Glasbeni program so oblikovali gojenci šole: pianist Ivan Skrt iz razreda prof. Sijavuša Gadžije-va, Goriški komorni orkester z violinistko Mojco Križnic in pod vodstvom Jurija Križniča, Mladinski pihalni orkester, pod vodstvom Crtomira Nanuta in posamezniki, med njimi Anton Nanut, Marko Munih, violinistka Mojca Gal in pianist Ivan Skrt. Ob odprtju razstave pred akademijo, pa je nastop izzvenel v zvokih trobilnega kvinteta in godalnega kvarteta s solisti. O razstavi je spregovorila muzikologinja Tatjana Gregorič, ki se je s sodelavci podpisala tudi pod oblikovanje programa akademije. Razstavo so pripravile Ada Jedrlinič, Alenka Peric, Barbara UršiC in Eva Sfiligoj, pokrovitlej celotnega »glasbenega« večera pa je bila Zavarovalniška hiša Slovenica d.d. Marjana Remiaš NOVICE Stalna razstava Ite Rine v Škrateljnovi hiši v Divači Občina Divača in Slovenska kinoteka sta pripraviU stalno razstavo o filmski igralki Iti Rini. Razstava v Škrateljnovi hiši v Divači je prva stalna postavitev, posvečena kakemu filmskemu ustvarjalcu na Slovenskem in obenem prva stalna razstava Slovenske kinoteke. Za razstavo, ki so jo odprli včeraj, je svoje prispevala tamkajšnja občina, ki je v prvem nadstropju Skrateljnove hiše adaptirala prostore. Hiša je sicer izjemen primer kraškega ljudskega stavbarstva z zasnovo iz 17. stoletja. S postavitvijo razstave o prvi slovenski filmski zvezdi pa ni le oplemeniten že tako enkraten kulturni in etnološki spomenik, temveč se v Divačo po 91 letih od rojstva in 19 let od smrti trajno vrača spomin na tam rojeno Ido Kravanjo, vsem znano z umetniškim imenom Ita Rina. V "ljudsko hišo" se simbohčno vrača spomin na igralko, ki je izšla iz "ljudstva". Stalna razstava o Iti Rini (1907-1979) v Divači je zasnovana kot potujoča razstava o igralki, ki je bila lani predstavljena v Modemi galeriji in sedaj gostuje po Sloveniji. Prinaša številne nove fotografije, bogatijo jo nekateri predmeti iz zapuščine Ite Rine ter figura Ite Rine v naravni velikosti, kakršna je bila v glavni vlogi v filmu Obešenjaška Tončka iz leta 1930. Na razstavi je na voljo katalog, v katerem voditeljica muzejskega oddelka Slovenske kinoteke in avtorica sežanske razstave Lilijana Nedič podaja oris življenjske in umetniške poti svetovno najbolj znane filmske igralke slovenskega rodu. (STA) Teden slovenskega filma v Zagrebu Ob tednu slovenskega filma, ki ga organizirata slovensko veleposlaništvo in Kulturno informacijski center Zagreb v sodelovanju s slovenskim filmskim skladom in bo potekal od 9. do 13. novembra v prostorih kulturno informacijskega centra, bo Zagreb obiskal tudi slovenski minister za kulturo Jožef Školč. Festival bodo svečano otvorili s filmom Vesna Františka Capa, zagrebški publiki pa bodo predsta-vili še filme Dolina miru Franceta Štiglica, Ples v dežju Boštjana Hladnika ter Nasvidenje v naslednji vojni Zivojina Pavloviča. (STA) Rečanu Maura Stipanova nagrada »Istria Nobilissima« »Promocijska nagrada«, povezana z umetniško-kulturnim natečajem »Istria Nobilissima«, za obdobje 1996-97 je šla reškemu likovniku Mauru Stipanovu. Priznanje podeljuje mednarodna strokovna komisija, v konkretnem pa predvideva postavitev potujoče razstave zmagovalca in objavo kataloga s predstavitvijo umetnika in njegovih del. V Italiji bodo dela Maura Stipanova najprej na ogled v Vidmu, in sicer v razstavnih prostorih središča Centro Friulano Arti Plastiche, od 10. do 25. novembra. r--- TRIESTE PRIMA / SREČANJA S SODOBNO GLASBO Za začetek razčlenjen poklon Stockhausnu /V/z sod/ v okvir prireditev, ki jih organizira Sodobni Trst Dvajseto stoletje je edino obdobje v zgodovini glasbe, v katerem se publika in celo glasbeniki istovetijo z dosežki preteklosti. Tako imenovani ljubitelji glasbe se zaničljivo izogibajo priložnosti spoznanja umetniških proizvodov, ki izhajajo iz okolja in iz Časa, v katerem živimo. Tisti, ki ne zapirajo oCi pred sedanjostjo, so se žal v malem Številu zbrali v sredo v tržaški cerkvici sv. Silvestra, kjer se je z izredno zanimivim poklonom nemškemu skladatelju Karlheinzu Stockhausnu zaCel letošnji niz koncertov Trieste Prima, se pravi mednarodnih srečanj s sodobno glasbo. To je že dvanajsto leto dragocenega delovanja glasbenega združenja, ki je vključeno v organizacijo za promocijo sodobne umetnosti Sodobni Trst (Trieste Con-temporanea). Prvo srečanje je bilo se-stavljano iz treh delov; na prvem, ob 17. uri, so predstavili izbor raznih skladb, ki jih je izvajalo sedem različnih glasbenikov. Sledil je drugi del, v katerem so si prisotni ogledali dva filma o delovanju in o glasbi Karlheinza Stockhausna. Tretji del se je začel ob 20.30, šlo je za klavirski recital, na katerem je nastopil Corrado Gulin (foto KROMA). Velja poudariti, da smo tokrat v Trstu bili prvič deležni tako bogatemu poklonu preroku sodobne glasbe. Karlheinz Stockhausen je bil ucenec, med drugi- mi, Oliviera Messiaena in Dariusa Milhauda v Parizu. Od leta 1963 je bil vodja Studia za elektronsko glasbo v Kolnu, od leta 1957 pa je vodil poletne teCaje v Darmstadtu, ki je bil najpomembmenjsi eksperimentalni center za evropsko umetniško avantgardo. Neutrudljivo in neprekinjeno raziskovanje je zaznamovalo celotno življenje tega glasbenika in ga pripeljalo do najbolj radikalnih dosežkov na področju glasbene kom- pozicije. Izhodišče njegovega umetniškega razvoja je bila serialnost Antona Webema, ki se je spremenila v razdrobitev pointilli-zma in v ti. »Gruppentec-hnik«. Nastop se začne preden se izvajalec prikaže na odru; zvoki, ropoti, gibi, celo uporaba luči, to so vsi deli predstave. Skladba »Tierkreis«, ki so jo zaigrah violinist Mar-co Favento, violončelist Massimo Favento in fago-ist Dano Caroli je bila zamišljena kot predstavitev vseh znamenj horoskopa v kratkih glasbenih mislih. Sledile so razne kombinacije teh motivov (v duu ah v triu). Spodbudna intelektualna igra, ki je združila glasbo in astrologijo, bi se lahko nadaljevala v neskončnost in se neprenehoma spremenjala v nekaj novega. Sledila je »Der kleine Harlekin«, ki je s svojim pestrim in šaljivim značajem priezkusila celo igralske sposobnosti odličnega klarinetista Nicoleja Bulfona. Izvedba takih del zahteva izvrstne izvajalce, ker v Stockhausnovi glasbi instrument in oseba nista ločena. Dokaz te visoke simbioze je bil nastop flavtistke Luise Sello, ki je iskala alternativne zvoCne efekte in si v tem pomagala s Sumi in šepetom. Zglodalo je večkrat, da je zvok prepuščen svobodnemu teku in naravnemu razvoju. Sledil je napet, intimen monolog za saksofon z naslovom »In Freundschaft«, ki ga je podal Massimiha-no DonnineUi. Po koncertu so imeli prisotni priložnost, da si ogledajo filma »Momente« Gerarda Patrisa in »-Lichtwerke« Henninga Lo-hnerja, ki sta predstavila odlomke z vaj in predstav (ki jih je skladatelj vodil) skladb »Momente«, »-Hymnen«, »Stimmung« in »Montag aus Licht« ter pogovore s Stockhausnom, ki govori o svoji ideologiji in umetnosti. Zadnji del poklona se je začel ob 20.30, ko je pianist Corrado Gulin nasto- pil s skladbama »Klavi-erstiick XIV« in »Klavi-erstuck XIII«. Prva skladba je »darilo« Pierru Boulezu ob priložnosti njegovega 60. rojstnega dneva in izhaja iz drugega dela opere »Montag aus Licht«. Dmga skladba pa je priredba za klavir prve scene opere »Samstag aus Licht«. »-Licht« je ciklus sedmih oper (vsaka predstavlja en dan v tednu) in je verjetno najbolj ambiciozen glasbeni projekt po VVagner-jevem Ringu. Ista, posebna uporaba klavirja (pianist se dotika strun, glasno šteje, bije na les instrumenta) je povezovala obe skladbi. V nekaterih trenutkih je izvajalec pustil, da note odzve-nijo, v drugih pa se je prepustil divjemu ritmu. Koncentracija je bila stalna in popolna, ker Stockhausen terja aktivnost izvajalca in poslušalca. Spreminjajoče se dogajanje je sestavljeno iz samostojnih trenutkov, od katerih ima vsak svoj pomen, ne glede na to, kar je bilo ali na to, kar bo sledilo. Stockhausen je dejal, da mora njegova glasba mora izpasti kot nekaj popolnoma neznanega in nerazložljivega, kot je pravzaprav življenje vsakega izmed nas. V svetu nemškega skladatelja je glasba s cimo del zvoCne arhitekture, pri kateri sodelujejo filozofija, astrologija, ezoterika. Poslušalca pa gotovo prevzameta globoka človečnost in živahnost, ki kipita izpod racionalnih struktur. Rossana Paliaga STALNO GLEDALIŠČE FJK Orgija: odlična postavitev na kruto besedilo P. P. Pasolinija Z Orgijo (Orgia) Pier Paola Pasolinija ponuja Stalno gledališče Furlani-je-Julijske krajine svojim abonentom v tržaški Ro-settijevi dvorani spet predstavo za ljubitelje alternativnega, tudi nekoliko težavnejšega gledališča. Prvo verzijo tragedije v verzih Orgia je Pasolini spisal leta 1965 po bolezni, ki ga je za mesec dni prikovala na posteljo. Glavni junak, ki je obenem tudi pripovedovalec, je moški, samomorilec; ob njegovem posmrtnem pripovedovanju se zvrstijo pred gledalci dogodki iz njegovega zakonskega življenja, predvsem sadi-stiCno-mazohistiCno ra- Odprli razstavo Maria Magajne MARIO MAGAJNA . (I . - - . V 4> fotoreporter V Pavlovi hiši v Potrni na avstrijskem Štajerskem so včeraj odprli razstavo fotografij Maria Magajne. Gre za izbor obširnejšega opusa fotografij iz obdobja 19944-1955, ki je bil na ogled v Ljubljani in ki ga predstavlja katalog Mario Magajna, fotoreporter. Tudi tokratno razstavo je za Arhitekturni muzej iz Ljubljane uredil Primož Lampič, krajevni organizator pa je Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko. Kruh Darka Slavca Na posestvu Silve in Jožka Jazbeca v Tupelčah so odprli zanimivo razstavo likovnih del akademskega slikarja Darka Slavca iz Ljubljane (na sliki, f. OK). Slike iz opusov »Hlebec in kruh« ter »Kruh, svet in kozmos« bodo na ogled do pričetka novega leta. Akademski slikar in grafik Darko Slavec iz Ljubljane je zaključil Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani in nadaljeval slikarsko specialko pri prof. Gabrijelu Stupici ter grafično specialko pri prof. Bogdanu Borčiču. Na ogled je postavil likovna dela iz dveh ciklusov: slike večjega formata sodijo v sklop ciklusa »Hlebec in prt«, manjša pa v ciklus »Kruh, svet in kozmos«. V tehnikah gvaša na papir in gvaša na karton ter olje na platno in olje na les izraža preko najboj enostavnih sredstev resnico bivanja. Kot simboli se pojavljajo kruh, prt in mizna ploSCa, kar vse simbolizira našo usodo, usodo bivanja in človeških sakralnih pomenov. Kruh na njegovih slikah ni mišljen kot hrana na prtu, ampak kot materija, ki počiva na belem prtu. Svetloba simbolizira dan, temno ozadje pa noc, vmes je zemlja, ki jo simbolizira kruh. Kruh je tako simbol zemlje in človeka, ki je iz zemlje iztrgal materijo, iz katere je narejen kruh in tako je hlebec na platnu simbol zemlje, ki počiva med dnevom in noCjo. Je simbol Človeka, ki počiva med dnevom in noCjo. Hlebci pa mečejo različne sence na prt, kar simbolizira uso- dnost in dramatičnost našega življenja in tako se na tem najbolj preprostem motivu izraža različna usoda človeka (toplota, dinamičnost, mirnost, enotnost, preprostost življenja). Avtor slika isti hlebec v veC različnih kompozicijah, kar simbolizira istega človeka v različnih razpoloženjih (danes se veselimo, že jutri joCemo). Kruh tako ni nikoli hrana, ampak simbol troedinosti. Črna podlaga je simbol za univerzum. Kruh je tudi simbol Kristusovega telesa, ki poCiva na prtu. Znan je Kristusov prt, tako je kruh simbol trupla, ki ga ovijejo v prt. Prav SlavCeve slike jasno kažejo, da je površina kruha hribovita z dolinami in gorovjem, strugami in kraterji in Ce to pogledamo od blizu, deluje kruh neposredno kot kozmično telo. Kruh ima tudi dve stanji: kohezivno ali razpada- joče. Prt kot povezovalni element simbolizira Sv.Duha. Mizna plošča pa deluje kot monolit, neomajni kvader ali pravokotnik v prostoru. Slikar izraža dušni princip, ki je skrit in se manifestira v sliki. Zanj sta pomembni duhovna vibracija in plastičnost slike, ne zanima pa ga moderno slikarstvo. Avtorjeva sposobnost je tudi ustvarjanje fotografske natančnosti in upodablja realistične slike, kar to v kozmičnem prostoru deluje skoraj realno oz. možno in ne veC kot fantazijsko. Gre za avtorjevo prvo samostojno razstavo na Kra-•su, sicer pa je pred leti že razstavljal v salonu Meblo v Novi Gorici. Slavec ima za sabo veC samostojnih in skupinskih razstav doma in v tujini, za svoje delo pa je prejel več priznanj. Olga Knez zmerje z ženo, razmerje, ki ga hoCe po ženini skrivnostni smrti - je Slo za samomor ali umor? -obnoviti z naključno mlado spremljevalko. Kljub naslovu in poudarjeni spolni razvranosti protagonista v delu ne gre za dobesedno orgijo, temveC za besnenje Čustev, za slo po smrti, a tudi za voljo po komuniciranju, v katerem naj bi dejanja, fizično in spolno nasilje nad ženo, nadomestile besede. Kljub temu najavljenemu stremljenju pa v odnosu moža do žene prevladajo besede, normalne, vsakdanje besede, vendar polne nasilja, da te zmrazi, Čeprav ga na odru ne prikazujejo. Predstavo, ki jo je postavil Massimo Castri za fundacijo Teatra Metasta-sio iz Prata in za Stalno gledališče iz Veneta, preveva tesnoba, ki je je besedilo polno, poleg tega je izredno sugestivna z vizualne plati. Odlična je scena Maurizia Baloja, ki prikazuje pokopališče na položni vzpetini z golima stenama ob straneh: ko se dvignejo ogromna železna vrata, ki ga zapirajo, gledalci spoznajo, da so grobovi z nagnjenimi nagrobniki v resnici zakonske postelje. Vizualno učinkovitost predstave dopolnjujejo kostumi, ki jih prav tako ustvaril Balo, in osvetljava Guida Levija, medtem ko je avtor zvoCne kulise Franco Visioli. Odlični so tudi vsi trije nastopajoči: Stefano San-tospago v vlogi moškega, Laura Marinoni kot ženska (na sliki Stefano San-tospago in Laura Marinoni) in Cristina Spina kot mladenka. Skoraj dve uri dolgo predstavo brez odmora in zelo z zahtevnim besedilom, ki mu je bilo težko slediti in ki se ga tu pa tam tudi ni dalo slišati, so gledalci na premieri v četrtek sledili z dokaj spoštljivo pozornostjo, iz končnega bolj medlega aplavza pa je bilo mogoče razbrati, da je marsikomu odleglo, ko je lahko odšel iz dvorane, (bov) IZRAEL / NETANJAHUJEVA VLADA IZKORISTILA TRAGIČNI DOGODEK Bombni atentat v Jeruzalemu zakasnil ratifikacijo sporazuma iz Marylanda Edini smrtni žrtvi sta palestinska atentatorja, med 21 ranjenimi je le ena oseba težje ranjena JERUZALEM - V bombnem atentatu na tržnico Mahane Jehuda v židovskem delu Jeruzalema sta življenje izgubila oba atentatorja, od 21 ranjenih oseb, je le ena težje ranjena. Izraelska vlada, ki je razpravljala o ratifikaciji sporazuma s Palestinci iz maryland-skega Why Plantationa, se je odločila, da bo za nedoločen C as odložila ratifikacijo sporazuma. To pa Se ni vse, da bi pomirila desnico, je baje sklenila, da bo nadaljevala z deli pri izgradnji sporne židovske Četrti H ar Homa v muslimanskem delu Jeruzalema in da bo razlastila nova arabska zemljišča na območju Hebrona. Skoraj gotovo je le sreCno naključje botrovalo dejstvu, da atentatorja nista uspela uresničiti pravega pokola, kot se je to pred enim letom zgodilo na isti tržnici. Odgovornost za atentat je prevzela palestinska fun-damentalisticna organizacija Hamas, njeni voditelji pa so to Ze zanikali, tako da je Se najbolj verjetno, da sta bila atentatorja pripadnika manj razvejene in manj usposobljene Islam- ske svete vojne (Dzihad eslami). Kot kaže, sta hotela atentatorja podtakniti peklenske stroje po tržnici, a ti so eksplodirali, ko sta Se bila Se v avtu. Tudi razstrelivo ni bilo izredne moči, kar potrjuje omejena gmotna Skoda in dejstvo, da je bila le ena oseba težje ranjena. Atentat je takoj obsodil palestinski voditelj Jaser Arafat in vsi njegovi najožji sodelavci, ki so obenem izrazili nezadovoljstvo in razočaranje zaradi sklepa Netanjahujeve vlade. Vsem je namreč jasno, da sta atentatorja hotela zaustaviti mirovni proces in sta to z včerajšnjim sklepom Netanjahujeve vlade v bistvu tudi dosegla. Nič čudnega torej, da je ameriški predsednik Clinton najodločneje obsodil »podli atentat«, a je obenem poudaril, da je sporazum iz Why Plantationa edini in najboljši odgovor teroristom, ki hoCejo preprečiti bližnjevzhodni mirovni sporazum. VVashingtonska administracija se bo torej vsestransko potrudila, da ne bi izničila po dese- tih dneh mučnih pogajanj dosežen sporazum za odmrznitev mirovnega procesa in umika izraelske vojske s 13, 1 odstotka Zahodnega brega. Vsak C as naj bi na Bližnji vzhod odpotoval posebni Clintonov odposlanec Dennis Ross, ki bo moral Izraelce prepričati, da je boj proti islamskemu terorizmu izredno zahtevna naloga in da se Palestinci vsestransko trudijo, da bi ga zaustavili. Francoski zunanji minister Hubert Vedrine je bil zelo jasen, ko je poudaril, da izraelski voditelji izkoriščajo vsako tragično priložnost, da lahko opravičijo nagnjenje k zaviranju mirovnega procesa. Tako izjavo je seveda takoj najodločneje obsodil izraelski veleposlanik v Parizu Bel Elissar. Vedrine pa ima nedvomno prav, saj je včeraj tudi vatikansko glasilo Osservatore Romano opozoril, da »bolečina slepi ljudi in duSe, zamere pa peljejo v slepo ulico sovraštva, treba je gledati naprej in se ne sme z vidika izgubiti končnega cilja, ki je mir«. ZALIV / PREKINIL SODELOVANJE Z UNCOSOMOM ZDA / SE ENA ŽRTEV Bagdad spet izziva VS OZN Rusija odločno nasprotuje uporabi sile proti Sadamu Huseinu Clinton ne pristaja več na spravnino Pauli Jones BAGDAD, ANKARA - Član vodstva Bas, iraške vladajoče stranke, Abdel Gani Abel je včeraj sporočil, da Irak ne bo obnovil sodelovanja s strokovnjaki OZN, Ce ne bodo ugodili »legitimni zahtevi Iraka po odpravi embarga«, ki so ga uvedli proti Iraku po napadu na Kuvajt. Predsinocnjim soglasno sprejeta resolucija Varnostnega sveta OZN o takojšnji vzpostavitvi sodelovanja s posebno komisijo Združenih narodov za razorožitev Iraka (Unscom) je po njegovem le ameriško-britanska grožnja, ki ne bo oslabila volje iraškega ljudstva. Ameriški obrambni minister Wil-liam Cohen pa je ob koncu včerajšnjih pogovorov s turskim kolegom Ismetom Sezginom v Ankari pozval iraškega voditelja Sadama Huseina, naj pretehta svojo odločitev o prekinitvi sodelo- vanja z Uncosomom in naj spoštuje resolucije OZN. Turški minister pa je dejal, da minister Cohen med pogovorom ni izrekel zahteve o morebitni uporabi zračnega oporišča Incirlik na jugu Turčije, ki so ga uporabljali med zalivsko vojno. Ameriški predsednik Clinton ni namreč izključil nobene opcije, tako da bi Irak prisilil naj spoštuje resolucije VS OZN. Proti uporabi sile v novi krizi med Irakom in OZN je seveda Rusija, ki je mnenja, da bi vsakršen poskus uporabe sile za ureditev spora utegnil imeti nepredvidljive posledice za mir in stabilnost v regiji. Rusko zunanje ministrstvo je obenem izrazilo upanje, da bo Irak podrobno preučil razmere in preklical svojo odločitev o omejitvi aktivnosti strokovnjakov posebne komisije OZN za iraško razorožitev. SKLEP VLADE / SE PRED RAZSODBO LORDSKE ZBORNICE Španija uradno zahtevala izročitev Augusta Pinocheta Dolžijo ga genocida, terorizma in mučenja nasprotnikov MADRID, LONDON -Španska vlada je včeraj Veliko Britanijo uradno zaprosila za izročitev nekdanjega Čilskega diktatorja Augusta Pinocheta. Slednjega so v Londonu aretirali 17. oktobra, obtožen pa je genocida, podpiranja terorizma in mučenja. To je včeraj po seji vlade sporočil španski zunanji minister Abel Ma-tutes (na sliki AP) . Zaporni nalog proti Pionochetu je 16. oktobra izdal španski sodnik Garzon, ki bivšega diktatorja obtožuje, da je odgovoren za smrt ali izginotje 3.000 ljudi. Sklep španske vlade so Pinochetovi nasprotniki z vidnim odobravanjem, a vsi se bojijo, da se bo bivši diktator izmazal. Pet sodnikov britanske lordske zbornice, ki obravnavajo dosje nekdanjega Čilskega diktatorja Augusta Pinocheta, bi lahko razpravo podaljšali do prihodnje srede in nato za razsodbo potrebovali še sedem do štirinajst dni, je včeraj sporočil eden pravosodnih strokovnjakov lordske zbornice. Sodniki obravnavajo priziv na nedavno razsodbo britanskega vrhodnega sodišča, ki je aretacijo Pinocheta razglasilo za nezakonito, ker naj bi morebitne zločine zagrešil, ko je kot državni poglavar imel diplomatsko imuniteto. Da bi bila mera polna, je neko londonsko sodišCe izpustilo na prostost bivšega diktatorja, le zahtevalo je, da do razsodbe lordske zbornice ostane v bolnišnici pod varstvom britanske policije. VVASHINGTON - Clintonova zmaga na torkovih vmesnih volitvah je povzročila še eno žrtev, ki je kot kaže Paula Jones. Ameriški predsednik je namreč umaknil ponudbo 700 tisoč dolarjev »spravnine« za Zensko, Ce bi se odpovedala nadaljevanju sodnega postopka o domnevnem Clintonovem spolnem nadlegovanju. Po volilni zmagi Bela hiša nima nobenega interesa, da bi z zensko dosegla dogovor. Odvetniki Paule Jones so prejšnji teden z enega milijona na 950 tisoC dolarjev znižali zahteve ženske. Istočasno pa so odvetniki dali na znanje, da se odpovedujejo nadaljnji obrambi. Paula Jones ni namreč upoštevala njihovega nasveta, naj se zadovolji s Clintonovo ponudbo. Jonesovi se to dogaja že drugič. Lani jo je po treh letih dela zapustila prva skupina odvetnikov, ki ji je poslala 800 tisoč dolarjev računa. Sedanja skupina odvetnikov, ki so iz Dallasa, bo zapustila Jonesovo, potem ko bo znan sklep prizivnega sodišča, ali lahko ženska nadaljuje postopek proti Clintonu. Prvostopenjska razsodba je namreč arhivirala obtožbe proti Clintonu. Zadnji Jonesovi odvetniki so do sedaj porabili 1, 5 milijona dolarjev in hočejo za vsako ceno vsaj kaj iztržiti od Bele hiše. Sedaj se je vsa zadeva zapletla. Ne samo, da Jonesova ni pristala na noben kompromis, ker ji bi vse pobrali odvetniki, po sedanjem sklepu Billa Clintona se je znašla v dodatni zagati, saj je lahko vsakomur jasno, da je postala nezanimiva in da je ne bo več nihče podpiral, tako da ji bodo v rokah ostali le dolgovi. Šele februarja mnenje EU o Malti BRUSELJ - Evropski komisar za zunanje zadeve Hans van den Broek je včeraj v Bruslju zunanjemu ministru Malte Guidu de Marcu razložil odločitev Evropske komisije, da bo vnovična ocena veljavnosti leta 1993 podanega pozitivnega odgovora na prošnjo te države za začetek pogajanj o članstvu v Evropski uniji, končana šele sredi februarja prihodnje leto in ne pred dunajskim vrhunskim zasedanjem decembra letos, kot je bilo sprva pričakovano. Ker bo ocena pripravljena šele prihodnje leto, vrh unije predvidoma Malte letos še ne bo povabil k začetku pogajanj. V uradu van den Broeka so opozorili, da Malta ni vključena v predpristopno strategijo, v katero so zadnji dve leti vključene ostale kandidatke za članstvo, zato bo morala komisija dobro premisliti, kako premostiti nastalo zamudo. Poleg tega, opozarjajo pri van den Broeku, mora Malta še odgovoriti na vprašalnik o stanju pripravljenosti, nato pa bo komisija šele lahko dokončno dopolnila mnenje iz leta 1993. Malta je prošnjo za članstvo zamrznila po volitvah leta 1996, ob zamenjavi vlade pa jo je jeseni letos reaktivirala. (STA) Zagreb po 55 letih dobil rabina ZAGREB - Zidovska občina v Zagrebu je s svečano predajo rabinskega peCata Kotelu Dadonu po 55 letih spet dobila rabina. Zadnji zagrebški rabin Miroslav Freiberger je med drugo svetovno vojno umrl v ustaškem taborišču Jasenovac, sinagogo v središču Zagreba pa so ustaške oblasti leta 1942 dale porušiti. Novi zagrebški rabin Dadon je pravoverni jud, ki je diplomiral iz prava v Jeruzalemu, zadnji dve leti pa je preživel v judovski skupnosti v Budimpešti. Predsednik židovske občine v Zagrebu Ognjen Kraus je ob imenovanju rabina spomnil na ponovno izgradnjo spominske sinagoge v središču hrvaške prestolnice na mestu nekdanje zagrebške sinagoge. Zidovska občina to vprašanje že dalj časa rešuje s hrvaškimi oblastmi. Zemljišče, na katerem naj bi stala nova sinagoga, je bilo namreč nacionalizirano in danes služi kot parkirišče. Slovesnosti ob imenovanju rabina so se udeležili tudi predstavniki hrvaške vlade ter katoliške, evangeličanske in muslimanske verske skupnosti. (STA) Ubili pet kosovskih gverilcev PRIŠTINA - Srbska policija je včeraj ubila pet pripadnikov Osvobodilne vojske Kosova *(UCK) na poti med Suvo Reko in Grahovcem južno od Prištine. Kot so sporočili s srbskega informativnega centra v Prištini, so »uniformirani teroristi« napadli policijski konvoj z ročnimi bombami in avtomatskim orožjem. Med policisti ni bilo žrtev. Včerajšnji je prvi hujši incident, ki se je pripetil na Kosovu, potem ko je UCK pred štirimi tedni proglasil enostransko premirje. NOVICE ODPADKI / PROTI DELITVI POKRAJINE IN OBREMENJEVANJU OKOLJA KULTURNI DOM Predavanje SGZ o embalažah Z zakonskim dekretom St. 22/97 je bil ustanovljen vsedržavni konzorcij za embalaže imenovan CO-NAI, v katerega se morajo včlaniti vsa podjetja, ki proizvajajo in uporabljajo katerokoli vrsto embalaže. Slovensko gospodarsko združenje organizira predavanje izvedenca na tem področju na temo: Evidentiranje embalaže, vpis v konzorcij CONAI; izračun prispevka za okolje in prostor. V sodelovanju z Združenjem industrijcev iž Gorice bo predaval inž. Francesco Gibertini, odgovoren za okolje in prostor pri Zvezi industrijcev iz Vidma. Predavanje bo v torek, 10. novembra, ob 15. uri na sedežu SGZ, Ul. Roma 20, III. nadstropje. SGZ opozarja, da so za argument zainteresirana vsa podjetja, razen končnih porabnikov. Tečaj za odpoved kajenju Zdravstvena ustanova je v prejšnjih tednih priredila niz srečanj v Tržiču, Gradežu in Krminu za kadilce, ki bi radi opustili kajenje. V Gorici bo tak tečaj od ponedeljka, 9., do petka, 13. novembra. Srečanja bodo v prostorih SERT v ulici Vittorio Venelo 173 in sicer od 20. do 21.30. Le ponedeljkovo srečanje se bo zaradi urejanja formalnosti ob vpisu pričelo že ob 19. uri. Dosedanje izkušnje kažejo, da se po obiskovanju podobnih tečajev kajenju trajno odpove približno ena tretjina kadilcev. Podrobnejše informacije nudijo interesentom tudi po telefonu na St. 0481/5921. Koncert Glasbene mladine V Pokrajinskih muzejih na gradu bo danes, s pričetkom ob 17.30, predzadnji koncert jesenske sezone prireditev združenja Glasbene mladine (AGIMUS). Nastopila bosta harfistka Giuditta Cos-sio in flavtist Alessandro Rizzi. Na programu bodo skladbe naslednjih avtorjev: M. Amorosi, B. Hilse, G. Bizet, J.B. Kmmpholtz, G. Donizzetti, G. Faure in Nino Rota. Razstava fotografij G. Morellija Goriški fotografski krožek CIF1 vabi danes ob 17.30 na odprtje fotografske razstave člana Gina Morellija. Razstavo postavljajo v deželnem avditoriju in bo odprta do 20. novembra. Po nedavni razstavi del Erosa Gubata je današnja razstava druga v ciklusu predstavljanja goriških fotografov. Tečaj za poznavanje živali Na pobudo pokrajinskega odbora za lov in nekaterih drugih ustanov in združenj ter v sodelovanju s Šolskim skrbništvom bo od 9. do 23. t.m. tečaj o poznavanju živalskih vrst, s posebnim ozirom na območje goriške pokrajine. Tečaj je namenjenm učiteljem in profesorjem, odvijal pa se bo v popoldanskem času v prostorih zavoda E. Fermi v Gorici. Prva lekcija bo v ponedeljek, 9. t.m. Nabor za rojene ob koncu 1980. Goriško županstvo sporoča, da bo nabor za občane rojene v četrtem tromesečju 1980, 9. in 10. novembra v vojašnici »Friuli« v ulici Pastrengo 31 v Vidmu. Začetek zdravniških in drugih pregledov je predviden ob 8. uri. BANCAGRICOLA KMEČKA BAN K A GRUPPO CAER AGENCIJA 1, ulica Kugy 22 posluje tudi ob sobotah zjutraj od 8.20 do 13.00. ure. BRAI/003 ZASTOPSTVO SERVIS honda. REZERVNI DELI SmBRAlDDTTI o to Gorica, ul Crispi 5, Tel 0481/533580 Servis: Moš (GO), drž. cesta Gorica - Videm Pokrajinski svet zavrnil predlog deželne uprave Obstajajo tudi gospodarski razlogi: vožnja v Trst je predraga Pokrajinski svet je na četrtkovi seji dal mnenje o deželnem osnutku načrta za pobiranje, predelavo in uničevanje odpadkov. Pred kratkim, 30. oktobra, so o osnutku razpravljali tudi na konferenci županov. Pokrajina je v celoti osvojila staliSče z omenjenega srečanja in je zapo-padeno v sklepu, ki je bil odobren z veliko večino glasov, saj so za glasovali tudi predstavniki opozicije. Proti sta bila le svetovalca zelenih. Deželni osnutek predvideva kar nekaj rešitev, s katerimi se na Goriškem ne strinjajo. Sporna je že predlagana teritorialna porazdelitev, po kateri naj bi območje Gradeža priključili tržaškemu območju in tako razbili enotnost pokrajine. Pok- rajinski svet nadalje zavrača nakazane rešitve glede uničevanja (sežiganja) odpadkov in predelave organskih odpadkov, kakor tudi glede odlaganja pepela. Pokrajinska uprava je prepričana, da je treba vprašanje odpadkov rešiti drugače, ceneje in z manjšim obremenjevanjem okolja. Obstoječi napravi za sežiganje (pri Sovodnjah in Moraru) ter odlagališče pri Krminu omogočajo zadovoljivo razreševanje te problematike vsaj za nekaj let. V tem času bi lahko razmislili o drugačnih rešitvah, predvsem pa tudi o možnosti izgradnje nove naprave za sežiganje. Pokrajinska uprava nasprotuje načrtu Dežele tudi v tistem delu, ki pred- videva gradnjo objekta za predelavo organskih snovi v kompost. Tako napravo naj bi zgradili na Tržiskem, v njej bi predelovali organske odpadke tako s Tržaške kakor Goriške. Pokrajina zastopa stališče, da bi namesto ene same, bilo bolj smotrno zgraditi več manjših objektov tega tipa. Deželni načrt predvideva tudi, da bi vse odpadke iz gospodinjstev vozili v Trst, od tam pa bi nam vračali pepel (ki ga je treba odlagati po posebnih predpisih) v kom-postirnico na Tržiškem pa bi vozili tudi organske snovi s celotne Tržaške. Nakazano rešitev pokrajinski svet zavrača tako ob upopoštevanju priporočil in predpisov glede varstva okolja kot tudi iz gospodarskih razlogov. Obremenjevanje okolja bi bilo zaradi prevažanja na dolgih relacijah nedvomno večje, preveriti pa velja vsekakor tudi finančni aspekt. Uničevanje (sežiganje) odpadkov je v Trstu že danes znantno dražje od tega, kar za to storitev plačujemo na Goriškem. V končni fazi bi s tako rešitvijo segli v žep davkoplačevalcem. Pokrajina se torej zavzema, da se deželni načrt popravi in spremeni v smislu pravkar navedenih izhodišč. Pokrajinski svet je tudi izglasoval dokument s pozivom občinski upravi v Ronkah, naj čimprej naredi korake v zvezi z dokončanjem saniranja odlagališča v Romjanu. DOBERDOB / OSNOVNOŠOLCI NA OBISKU PRI SSG V TRSTU »...in rokovali smo se celo z Butalci!« Pred tem presenečenjem jim je gledališko hišo predstavil umetniški vodja Marko Sosič V sredo, 4. novembra, so si učenci tretjega, četrtega in petega razreda osnovne šole Prežihove- ' ga Voranca iz Doberdoba v spremstvu svojih učiteljic ogledali prostore Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. V pritličnih prostorih tržaškega Kulturnega doma jih je čakal Marko Sosič, umetniški vodja gledališča, ki je obiskovalce prijazno pozdravil in jih pobliže seznanil z ustanovo, njeno zgodovino in njenim delovanjem. »Obisk v gledaliških prostorih je bil za nas pravo doživetje, saj smo lahko spoznali to, kar je navadno gledalcem prikrito«, so nam napisali. »Sprehodili smo se po zakulisju, sedli smo za mizo, ob kateri se igralci učijo svojih vlog, predstavljali smo si, kako se igralci pred ogledali spreminjajo v gledališke junake. Prijazni gostitelj nas je pospremil tudi v šiviljsko delavnico in Se dalje na sanjski sprehod med kostume iz različnih gledaliških predstav.« V gledališču je dober-dobske učence čakalo tudi prijetno presenečenje, saj so se lahko nasmejali hudomušnim in prisrčnim Butalcem. Po predstavi so se z njimi rokovali in slikali (foto KROMA). »Noge so se nam tresle, saj to niso mačje solze! Izkušnja je bila res čudovita in naj gre zato prisrčna hvala vsem, ki so se potrudili, da nam je bilo tako zelo lepo.« V novembru kar enajst gledaliških prireditev Paše: glasba, film in obletnica doma V teh dneh je izšel Informativni bilten Kulturnega doma v Gorici, ki zajema program v novembru. Značilnosti meseca sta prav gotovo sinočnji začetek glasbenega festivala »Across the bor-der«, ki se bo prihodnjo sredo nadaljeval z večerom »Elettro rock« -predstavitvijo slovenskih in italijanskih hard core, punk in sorodnih rock bendov; ter 17. obletnica odprtja doma, ob kateri bodo v četrtek, 19. novembra, odprli razstavo goriskega slikarja Hijacin-ta Jusse, v petek, 27. novembra, pa bo prireditev Slovenski plesni projekt. Bogata je tudi gledališka sezona, tako slovenska kot italijanska, saj bo v novembru bo na sporedu kar 11 prireditev posvečenih teatru. Posebej gre omeniti gostovanje s Koroške s predstavo Opera za tri groše, ki bo na sporedu 20. novembra. Nadalje je napovedana tridnevna gledališka delavnica od 23. do 25. novembra, ki jo bo vodil priznani italijanski igralec Fabio Alessandrini. Italijanska gledališka sezona ponuja štiri predstave v okviru sezone SSG pa bo poleg izvenabon-majske predstave Balerina, Balerina na sporedu -tokrat v centru L. Bratuža - abonmajska predsta-va»Tartuffe«in sicer 9. in 10. novembra. V Kulturnem domu bo 17. t.m. predstava»Palček«v okviru Goriškega vrtiljaka. Ob četrtkih je po uspelem Film Videomonitorju ponovno stekla filmska sezona Goricakinema, ki redno privablja številne ljubitelje dobrih filmov. Sezonske novosti moških S oblačil ul. Carducci 24 tel. 537561 POKRAJINA / NADZOR KURIŠČ Mnogi obrtniki kršijo dogovor Občani naj javijo primere zlorab Pokrajinska uprava je včeraj ostro nastopila proti obrtniškim podjetjem, ki ne spoštujejo svojčas podpisanega dogovora o tarifah in postopkih za nadzorstvo in vzdrževanje kurišč. Kot znano je zakon iz leta 1993 uvedel obvezno kontrolo kurišč. Izvajanje je bilo sprva precej zapleteno, sedanja pokrajinska uprava pa je nazadnje, s posredovanjem zveze potrošnikov Federconsuma-tori, poenostavila postopek. Z obrtniškimi združenji so se dogovorili tudi za cenik, ki ne bi preveč prizadel lastnikov. V sporočilu za tisk sedaj Pokrajina ugotavlja, da se mnogi obrtniki ne držijo sprejetih obvez. Kršitve so predvsem treh vrst: 1. ne upošteva se tipizi- rana dveletna pogodba za redno vzdrževanje kurišč, v kateri je točno opredeljen cenik za posamezne storitve; 2. v nekaterih primerih obrtniki ne samo, da ne spoštujejo cenika, pač pa zahtevajo vnaprejšnje plačilo za celo dveletje; 3. neupravičeno se za vsa kurišča zahteva najvišja tarifa (260 tisoč lir + IVA), četudi je predvidena nižja tarifa (160 tisoč lir + IVA) več kot donosna za obrtnike. Pokrajina vabi občane, naj prijavijo morebitne kršitve, zato da bo uprava po potrebi tudi po sodni poti postopala proti nepoštenim obrtnikom. V vsakem primeru bodo kršilce izločili s seznama podjetij, ki jim je poverjen nadzor kurišč. -| TRŽIČ / SINOČI OTVORITEV ^ Novi kino Ezcelsior Nocoj »Saivate il soldoto Ryon« Z nagovorom predsednika družbe Transme-dia Borisa Perica in župana Adriana Persija so sinoči v Tržiču odprli obnovljeno kinodvorano Excelsior. Dvorano je lani vzela v najem slovenska družba, ki v Gorici že upravlja multidvora-no Vittoria. Po nekajmesečnem obratovanju so jo na pomlad zaprli, da bi jo temeljito prenovili. •Dela so izvedli v predvidenem terminu, tako da so sinoči kinodvorano, ki je povsem prenovljena tako glede udobja za gledalce kot tehnološke opreme, spet izročili tržiški javnosti. Kino Excelsior je edina redna dvorana v Tržiču in bližnji okolici, zato je njena prenova pomembna pridobitev. Z usklajenim sodelovanjem s kinom Vittoria bodo tako odslej tudi v Tržiču na sporedu vsi najpomembnejši filmi, ki se pojavljajo na tržišču. Kot prvega bodo od danes (ob 17.30 in 21. uri) predvajali Spielbergovo uspešnico »Saivate il soldato Ryan«. Pridržana prognoza za 88-letnika V goriski splošni bolnišnici je na zdravljenju 88-letni Pietro Quarantotto. Včeraj zjutraj je bil težko ranjen v prometni nesreči v Drevoredu 24. maja. Pri prečkanju ceste ga je z dostavnim vozilom zbil 21-letni Paolo Alt, ki je pripeljal iz smeri Korza. Po trčenju je Quarantotta vrglo nekaj metrov naprej, kjer je nemočen obležal na asfaltu. Nesreča se je zgodila ob 8.20 v času jutranje prometne konice. Zdravniki so si, zudi ob upoštevanju ponesrečenčeve starosti, pridržali prognozo. JSIG / ŠTUDIJA O VLOGI IN DOJEMANJU MEJE VČERAJ IN DANES Predstavljeni scenariji integracije petih območij Posebna pozornost območju Gorice in Nove Gorice Goriški institut za mednarodno sociologijo (ISIG) je nastal pred tridesetimi leti, Čeprav je Sele sredi osemdesetih let dobil današnjo strukturo in status. Ustanova je nastala z dokaj jasno zastavljenimi cilji z vlogo raziskovalca dogajanja v prostoru ob meji, v končni fazi tudi posredno z vlogo usmerjevalca splošnega razvoja. K tej osnovni vlogi se institut v zadnjem Času spet vrača in prav publikacija, ki je izšla pred kratkim in ki so jo sinoči predstavili v dvorani Goriške hranilnice v Garibaldijevi ulici, pred sicer ne preštevilno publiko, je najnovejsi dokaz take usmeritve. Zajetna študija izpod peresa dr. Alberta Gasparinija in dr. Morena Žaga namreč obravnava že desetletja aktualno, vendar pa prav v zadnjem Času vsakodnevno obravnavano problematiko o možnostih integracije področij ob meji, s posebnim ozirom na Gorico in Novo Gorico. O tej problematiki je bilo samo v zadnjem mesecu prirejenih kar nekaj seminarjev, celodnevna okrogla miza in še bi lahko naštevali. Prednost publikacije je v tem, da se problematike loteva sistematično ali, kakor temu rečemo, z znanstvenim pristopom, CRALV021 namen pa, kakor je v svojem posegu podčrtal ravnatelj instituta dr. Alberto Gasparini, spodbuditi k razmišljanju in sprejemanju odločitev v krogih, ki so seveda za to pristojni in od katerih je odvisno uravnavanje takega ali drugačnega razvoja. Je torej osnova, zbirka podatkov, ki naj bi upraviteljem in politikom pomagala pri izbirah. Tudi zaradi tega, ker, prav na podlagi socioloških analiz nakazuje tudi že določene smernice in možnosti. Avtorja sta področje ob italijansko-slovenski (in deloma tudi avstrijski) meji razdelila v pet kolikor toliko homogenih območij, Čeprav vsako s svojo speci- fiko. Ta področja so Trbiž-Kranjska gora - Podklošter, Nadiške doline - Terska dolina - območje gornje Soške doline, Brda (slovenski in italijanski del), Gorica in Nova Gorica ter območje Trst - Koper. Za vsako od omenjenih območij so predstavljeni scenariji možnega razvoja, ocene, perspektive. Sicer pa so v knjigi obravnavana še številna druga specifična področja, prikazani statistični podatki, pa tudi zabeležene ugotovitve (v obliki intervjujev) krajevnih upraviteljev in gospodarstvenikov pa tudi preprostih ljudi o različnih aspektih možne integracije. Ge za institut ISIG lahko zapišemo, da je z izdajo take publikacije dostojno obeležil 30-letnico ustanovitve in delovanja, ne bi mogli tako ugodnega mnenja izreci glede prisotnosti upraviteljev in politikov med publiko. Predstavitev knjige je bila, vsaj po vabilu sodec, zamišljena kot nekakšna okrogla miza, pa je bila razprava šibka, saj smo slišali v glavnem znane ocene in ugotovitve. Poleg dr. Alberta Gasparinija in dr. Morena Žaga sta govorila odv. Franco Obizzi v imenu Fundacije Goriške hranilnice in podpredsednik Pokrajine Vittorio Branca-ti, posege pa je usklajeval novinar Antonino Barba. Foto Bumbaca. KINO ki PRIREDITVE ^ ČRPALKE GORICA VITTORIAl 17.45-20.10-22.30»X-files«. I. Martin Landau in Blythe Danner. vittoria 318.30-21.30 »L’uomo che sussurrava ai cavalli«. I. Robert Redford. CORSO Rdeča dvorana: 15.30-18.30-21.45 »Salvate il soldato Ryan«. R. Števen Spielberg. Modra dvorana: 18.00- 21.30 »La leggenda del pianista sulFoceano«. R. Giuseppe Tomatore. TR2IC EKCELSIOR 17.30-21.00 »Salvate il soldato Ryan«. R. Števen Spielberg. COMUNALE 18.00-21.00 »La leggenda del pianista sulFoceano«. R. Giuseppe Tomatore. ^3 obvestIla CICIKLUB V SO-VODNJAH sporoča, da so otroške delavnice vsak ponedeljek od 16. do 17.30. Vabljeni so otroci iz vrtca in osnovne šole. DRUŽBA se dobi jutri ob 9. uri na Travniku. KD BRIŠKI GRIČ obvešča, da je teCaj sprostilne telovadbe v domu na Bukovju vsak ponedeljek in Četrtek ob 20.30. Vpisovanje pri Maji, tel. 884187. RAZSTAVE V KNJIGARNI »EQULI-BRI« bodo danes ob 18. uri odprli fotografsko razstavo del Luigija Di Data z naslovom »UDM - interni derivati«. Zajema niz fotografij v Crno-beli tehniki. V KG LOJZETA BRATUŽA je do 25. novembra razstava del slikarja Avgusta Černigoja ob stoletnici rojstva. Ogled: delavniki od 17. do 19., nedelje od 10. do 12. KD SKALA vabi jutri ob 14.30 na vaško martinovanje na trgu v Gabrjah. KD O. ZUPANČIČ vabi jutri od 11.30 dalje na pristno domaCe martinovanje na dvorišču doma A. Budala. Postregli bodo s kostanjem, vržoti, rebulo in drugimi dobrotami. Odlično bo poskrbljeno za glasbo in dobro razpoloženje. Vabljeni vsi Stan-drci in prijatelji Standrcev. DRUŠTVI JADRO in TRZIC prirejata v soboto, 14. t.m., v gostišču »La Caravel-la«v Starancanu veselo martinovanje. Prijave pri odbornikih do 11. t.m. ali po tel. 0481/44984, 0481/45122, 0481/482015 ob uri kosila ali večerje. SKD HRAST in župnija sv. Martina vabita na večer »Na obzorjih zvoka - ob življenjskem jubileju skladatelja Stanka Jericija«, v ponedeljek, 9. t.m., ob 20.30 v cerkvi sv. Martina v Doberdobu. Sodelujejo solisti, klavirski trio in zbor. AVSENIKOV VEČER bo v nedeljo, 15. novembra, ob 18. uri v športno-kultumem centru v Zgoniku. Nastopili bodo Grega Avsenik, Gašperji in Slavko Avsenik. Vstopnice so na Goriškem v predprodaji v gostilni Peric v Doberdobu. Informacije: 0348/3821000. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešCa, da je še nekaj prostih mest za Martinovo večerjo z divjačino 15. novembra v restavraciji Al fogolar v Gaglianu. H ČESTITKE Bruno in Cvetka Stekar iz Steverjana praznujeta danes 45 let poroke. Se mnogo zdravih in zadovoljnih let na skupni poti ter sreCe jima želijo otroci z družinami, posebej pa vnukinje Andreja, Ka-terina in Danjela. Danes popoldne in jutri so na Goriškem dežurne naslednje bencinske Črpalke: GORICA MONTESHELL -Ul. Trieste IP - Ul. don Bosco AGIP - Ul. Aquileia FINA - Korzo Italia TRZIC MONTESHELL-Ul. Matteotti ESSO-U1. l.Maggio IP-U1. Boito FINA - Ul. Cosulich KRMIN MONTESHELL-na državni cesti štev. 56 GRADIŠČE AGIP - na cesti v Marjan ROMKE ERG - Ul. Aquileia POLJAN AGIP - Ul. Redipuglia ROMANS API - Tig Candussi FOSSALON MONTESHELL- Fossalon I ; LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - ALLORSO BLANCO, Korzo Italia 10, tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. LEKARNA V SO-VODNJAH - dr. M. Rojec, Ul. I. maja 32, tel. 882578. pogreb! DANES - Iz Gorice: 11.30, Paolo Zappala iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev Srca Jezusovega. Iz Tržiča: 9.40, Giuseppe Verzegnassi na glavnem pokopališču; 11.00, Diego Braico (iz Trsta) v cerkvi sv. Jožefa in na glavno pokopališče; 10.40, Veda Leghissa vd. Pahor iz splošne bolnišnice. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 TRENDI / ISTAT POTRDIL 1,7% INFLACIJE V OKTOBRU Italija tudi po inflaciji razdeljena na dva dela Oktobra najdražje med 20 mesti Trento (+3,1 %), medtem ko Bari praktično nima inflacije (+0,2%) RIM - Naj dražja italijanska mesta so na severu in to ni nobena skrivnost, tokrat pa jo je ob objavi dokončnega podatka o oktobrski inflaciji (+1, 7%) potrdil tudi statistični zavod Istat. Ekstremna primera sta Trento s 3,1-odstotno inflacijsko stopnjo in Bari, ki je z 0,2 odstotka skoraj brez inflacije. Podatki, ki jih je včeraj objavil Istat potrjujejo, da obstaja Italija dveh hitrosti in da jug države še vedno ne kaže znakov razvoja. Na severu je kot reCeno najbolj »inflacijsko« med dvajsetimi deželnimi središči Trento, na drugem mestu pa so Benetke z 2,5-odstotno inflacijo. V srednji Italiji vodita Firence (+2,1%) in Bologna (+2%), medtem ko na jugu povprečno nizka raven dohodkov zavira rast široke porabe, o Čemer govori poleg Barija tudi podatek iz Potenze (+0,4%). Med južnimi mesti je imel v oktobru najvišjo inflacijsko stopnjo Neapelj (+1,8%), medtem ko sta bila Rim in Milan v sredini (+1,7% oziroma +1,9%). Podobno je tudi gibanje življenjskih stroškov v mesečni primerjavi, kjer najdemo na prvem mestu Perugio (+0,6%), na drugem pa Benetke (+0,5%). Kot reCeno, je Istat potrdil projekcijo na osnovi podatkov iz vzročnih mest, po kateri je znašala oktobrska inflacijska stopnja 1,7 odstotka, potem ko je septembra dosegla 1,8 odstotka. Indeks življenjskih stroškov v mesečni primerjavi je oktobra glede na september zrasel za zgolj 0,2 odstotka, medtem ko je povprečna inflacijska stopnja v zadnjih dvanajstih mesecih - torej od novembra 1977 -znašala 1,7 odstotka brez upoštevanja cen tobačnih izdelkov in 1,9 odstotka z njihovim upoštevanjem. Ce pa vzamemo v poštev le prvih devet mesecev letošnjega leta, je bila povprečna inflacija 1,8 odstotka, in to brez upoštevanja tobačnih izdelkov. Kar zadeva posamezne sestavine inflacijske košarice, so najzaznav-nejše konjunktumo zvišanje oktobra doživeli izdatki za rekreacijo, prireditve in kulturo (+0,8%, predvsem zaradi podražitve vstopnic za nogometne tekme), na drugem mestu do oblačila in obutev (+0,7%), na tretjem pa izdatki za stanovanje, vodo, elektriko in kuriva (+0,5%, predvsem zaradi zvišanja najemnin) ter izdatki za Solo (+0,5%). V Pordenonu vse nared za sejem motorjev konec meseca PORDENON - V Pordenonu je že vse pripravljeno za sejem motorjev, ki bo od 20. do 29. novembra. Odkar ni vec podobnega sejma v Gorici, je to edina takšna prireditev v Furlaniji -Julijski krajini. Letošnji sejem v Pordenonu bo že Četrti po vrsti in ker podobnega sejma nimajo niti v Venetu, tudi letos pričakujejo velik odziv. Sejem bodo uradno predstavili 11. novembra v San Marinu, ker je Republika San Marino prevzela uradno pokroviteljstvo nad pordenonsko prireditvijo. Ena zmed tekem svetovnega prvenstva formule je namreč poimenovana prav s pokalom te srednjeveške republike, Čeprav poteka sicer na dirkališču v Imoli, ki je v Italiji. (m.w.) SLOVENIJA / V OKVIRU PROGRAMA AVTOCEST Prvo dejanje za vzhodno avtocesto Maribora Družba Dars je z SCT in Gradisom sklenila pogodbo za pripravljalna dela na odseku Slivnica-Ptujska cesta MARIBOR - Slovenska družba za avtoceste DARS je včeraj z ljubljanskima podjetjema SCT (Slovenija Ceste Tehnika) kot nosilcem del in CIZ Gradisom kot partnerjem v združenem nastopu sklenila pogodbo za izvedbo pripravljalnih del na vzhodni avtocesti Maribora, in sicer za 4,1-kilometrski pododsek od Slivnice do Ptujske ceste. Pogodbena vrednost oddanih del znaša 1, 5 milijarde tolarjev (nekaj več kot 15 milijard lir), rok za dokončanje delpa je deset mesecev od uvedbe izvajalcev v delo. Nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji do leta 2004 predvideva tudi izgradnjo celotnega sistema mariborskih obvoznih cest. Sistem sestavljajo že zgrajena hitra cesta Slivnica - Maribor BDC, zahodna obvoznica Maribor in 14, 55 kilometra dolg odsek med Slivnico in Pesnico, vzhodna avtocesta Maribora, katerega del je tudi omenjeni 4, 1-kilometrski pododsek Slivnica - Ptujska cesta. Avtocestni odsek Slivnica - Pesnica se na jugu začne s prečkanjem železniške proge Maribor - Zidani most. Trasa nato poteka prek gramoznice Hoče, se obme proti severu in se nadaljuje med Spodnjimi HoCami in Rogozo. Po prečkanju novega Hockega potoka se trasa usmeri proti severovzhodu, v podvozu prečka Ptujsko cesto in poteka vzporedno z energetskim koridorjem. Nato preide iz vkopa na srednjo dravsko teraso na Brezju. V nadaljevanju poteka prek polja in prečka kanal in staro strugo Drave. Po prehodu reke Drave trasa preide skozi pokriti vkop v Vodolsko dolino. Po Vodolski dolini poteka izmenoma v vkopih in viaduktih. Skozi najvišji greben poteka trasa v 225 metrov dolgem predoru. V Pesniški dolini se nato usmeri proti zahodu in v podvozu prečka železniško progo Maribor - Šentilj. Tik pred priključitvijo na avtocestni odsek Šentilj - Pesnica bo zgrajen tudi priključek Pesnica. Trasa avtoceste je zasnovana kot štiripasovnica s po dvema voznima pasovoma in enim odstavnim pasom v vsaki smeri in Vmesnim ločilnim pasom. V okviru gradnje avtoceste bosta zgrajeni tudi dve priključni cesti: nova Zrkovska cesta (to je priključna cesta, ki bo omogočala prometno navezavo mesta na vzhodno avtocesto) ter nadaljevanje hitre ceste, ki navezuje Maribor na avtocesto s priključkoma Slivnica na jugu in Pesnica na sevem. (STA) BANKE / PRVE OCENE O LETOŠNJEM POSLOVANJU KAŽEJO NA 5-ODSTOTNO RAST Storitve Zadružne kreditne banke Doberdob od včeraj na internetu GORICA - Tudi majhne banke posodabljajo svoje poslovanje. Zadružna kreditna banka v Doberdobu je od včeraj, petka, 6. novembra, na internetu. Na njeni spletni strani bodo tisti, ki bodo to želeli, našli podatke o 90-letnem zgodovinskem razvoju banke, o njenem sedanjem ustroju, o poslovnih obračunih in seveda tudi o vseh servisih, ki jih banka nudi strankam. Goriška družba Transmedia namreč odpira prenovljeno kinodvorano Excelsior v Tržiču. Goričani, ki že nekaj let uspešno upravljajo kinodvorano Vittoria v Gorici, bodo odslej prisotni tudi v TržiCu in tamkajšnji publiki ponujali bogato in kvalitetno filmsko ponudbo. V stavbi v Ulici Arena bodo imeli tudi svojo postojanko za ponujanje raznih storitev. Doberdobska Zadružna kreditna banka, ki ima že nekaj let zelo uspešno podružnico v Ronkah, se je odločila, da pri Tmedia (ta posluje v sklopu Transmedie) prevzame eno splet stran. »Za to smo se odločili, ker hočemo hoditi v korak s hitrim tehnološkim razvojem,« sta povedala predsednica Severina Peric in ravnatelj dr. Maks Gergo-let. Njihova spletna stran bo na voljo non stop 24 ur. Naročnike bodo sprejemali v banki, letna naročnina pa znaša 200.000 lir. S tem pa naročnik ne pride samo v njihovo stran, temveč v svetovni sistem Interneta. Seveda bodo lahko tudi drugi uporabniki interneta videli, kakšne storitve ponuja doberdobska banka. Njen elektronski naslov je: www.tmedia.it/bccdoberdo. Zadružna kreditna banka Doberdob torej posodablja svoje poslovanje, vsak pa se bo lahko sam prepričal o njeni ponudbi in si naredil svoje račune, potem pa se bo lahko odločil in sel v banko za sklenitev pogodbe. Ponudba je zelo velika. Na njihovih straneh bodo tudi reklamni oglasi. Prvega, ki ga lahko že vidimo, je dala gostilna Devetak na Vrhu. Seveda smo priložnost izkoristili tudi za to, da bi izvedeli kako poteka letošnje poslovanje doberdobske banke, po večletnih pozitivnih obračunih. Poleg glavnega sedeža v Doberdobu imajo že nekaj let podružnico v Ronkah. Kljub hudi konkurenci so letošnje poslovanje - ugotovitev velja za vse vrste hranilnih vlog in tudi za posojila - povečali za priblišno 5 odstotkov. Razmerje med hranilnimi vlogami in posojili je 70-odstotno, kar je zelo veliko. Kljub razmeroma manjšim dobičkom zaradi skoraj izginule inflacije, bo njihov letošnji zaslužek najbrž enak lanskemu. Letos poleti so dva meseca vse njihove knjige pregledovali inšpektorji Banke Italije. Ugotovili so, da je vse v redu. V italijanskih bančnih ocenah so na visokih mestih. Na lestvici Časopisa II Giomale della Banca, kjer so ocenili 599 malih bank -to niso samo nekdanje posojilnice - so se znašli na zavidljivem 67. mestu po donosnosti in na 119. mestu po produktivnosti. Med devetnajstimi zadružnimi kreditnimi bankami v Furlaniji-Julijski krajini so na četrtem mestu.' Na letošnjem obenem zboru so člani dali upravnemu svetu pooblastilo, da nadaljuje že začete pogovore o združitvi z zadružno banko v Sovodnjah. Podobno je bilo tudi na občnem zboru Zadružne kreditne banke v Sovodnjah. Pogovori so uspešni, narejeno je bilo že veliko, do združitve pa bo prišlo predvidoma prihodnje leto. Marko VValtritsch Tržaški Cosulich načrtuje povezavo z Nemci TRST - Morda že prihodnje leto, ali pa leta 2000, se bo tržaška podjetniška grupa Cosulich zelo verjetno spojila z nemško multinacionalko Douglas, ki ima sedež v Hagnu pri Dortmundu. Govorice so možnih povezavah največje verige parfumerij in drogerij v Furlaniji - Julijski krajini (ima 18 trgovin in zaposluje 180 oseb) sicer niso nove, vendar tokrat - kljub vsej razumljivi previdnosti - »poroke« z Nemci ne izključuje niti Silvio Cosulich. Znani tržaški podjetnik in športni delavec je poleg tega, da je na Čelu »imperija« Cosuh-ch (Cosulich Group spa, Cosulich Profumerie srl in družinska družba Cesare Cosulich&Figli), tudi družabnik in pooblaščeni upravitelj podjetja Douglas Italia, ki ima približno 60 trgovin po vsej severni Italiji. Sodelovanje je torej že utečeno, zdaj pa se nakazuje tudi spojitev, ki pa ne bi bila odkup malčka s strani velikana, ampak vstop tržaškega podjetja kot partnerja v nemško multinacionalko. Formalizacija podjetniške poteze je torej najbrž le stvar Časa. Rating S&P: Lloyd Adriatica ima stabilne perspektive LONDON - Ameriška rating agencija Standard&Pooris je preverjala finančno solidnost tražaške zavarovalne družbe Lloyd Adriatico in jo ocenila z A- in stabilnimi perspektivami. Tržaška zavarovalnica, ki je v lasti nemške grupe Allianz, ima po poročilu S&P dobro pozicijo v svojem sektorju, razpolaga z močnim kapitalom in dobrim menadžmentom, vendar je preveC odvisna od italijanskega avtomobilskega trga. Ta hiba po mnenju ocenjevalcev bremeni družbo v njenem operativnem gibanju. < bd 6, NOVEMBER 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni 2S . (9.48) (IR) Videm (8.41), Gorica (9.04), Tržič (9.26). (11.13) (IR) Tržič (11.36), Gorica (11.57), Videm (12.21). (10.42) (D) Videm (9.26), Gorica (9.54), Tržič (10.17). "T (11.40) (R) Tržič (12.08), Gorica (12.34), Videm (13.10)-m. (11.38) (R) Videm (10.10), Gorica (10.43), Tržič (11.09) -(**1. (12.06) (R) Tržič (12.34), Gorica (13.00), Videm (13.37) -1**1. (12.33) (IR) Videm (11.26), Gorica (11.49), Tržič (12.11). (12.13) (D) Tržič (12.39), Gorica (13.03), Videm (13.32) -«. (13.38) (R) Videm (12.10), Gorica (12.43), Tržič (13.09) - '"L (12.40) (R) Tržič (13.08), Gorica (13.34), Videm (14.11)-1*114! (13.42) (D) Videm (12.26), Gorica (12.53), Tržič (13.17) -m. (13.13) (IR) Tržič (13.36), Gorica (13.57), Videm (14.21). (14.19) (R) Vdem (12.48), Gorica (13.24), Tržič (13.52) -1*,,4>. (13.23) (R) Tržič (13.51), Gorica (14.17), Videm (14.54) -m. (14.33) (IR) Videm (13.26), Gorica (13.49), Tržič (14.11). (14.06) (R) Tržič (14.34), Gorica (15.00), Videm (15.36)-'“t (15.12) (R) Videm (13.40), Gorica (14.16), Tržič (14.44) -m. (14.13) (D) Tržič (14.37), Gorica (15.00), Videm (15.30) -n. (15.38) (R) Videm (14.10), Gorica (14.43), Tržič (15.09) -'"! (14.35) (R) Tržič (15.03), Gorica (15.29), Videm (16.06) -n. (15.45) (D) Vdem (14.26), Gorica (14.56), Tržič (15.20) -w. (15.13) (IR) Tržič (15.36), Gorica (15.57), Videm (16.21). (16.33) (IR) Videm (15.26), Gorica (15.49), Tržič (16.11). (16.06) (R) Tržič (16.34), Gorica (17.00), Videm (17.36) -M. (17.42) (D) Vdem (16.26), Gorica (16.53), Tržič (17.17). (16.13) (D) Tržič (16.37), Gorica (17.01), Videm (17.31) -1,114>. (18.21) (R) Videm (16.48), Gorica (17.24), Tržič (17.52) -(*'. (16.40) (R) Tržič (17.08), Gorica (17.34), Videm (18.10)-1*1. (18.33) (IR) Videm (17.26), Gorica (17.49), Tržič (18.11). (17.13) (IR) Tržič (17.36), Gorica (17.57), Videm (18.21). (19.21) (R) Videm (17.49), Gorica (18.25), Tržič (18.53) -M. (17.34) (D) Tržič (17.59), Videm (18.43)-l‘ll». (19.42) (R) Vdem (18.23), Gorica (18.53), Tržič (19.17) A (17.46) (R) Tržič (18.14), Gorica (18.41), Videm (19.19) -,*1. (20.18) (R) Videm (18.50), Gorica (19.24), Tržič (19.50) -n. (18.06) (R) Tržič (18.34), Gorica (19.00), Videm (19.36) -1**1. (20.33) (IR) Vdem (19.26), Gorica (19.49), Tržič (22.11). (18.13) (D) Tržič (18.37), Gorica (19.01), Videm (19.29) -1*1. (22.02) (D) Vdem (20.38), Gorica (21.128), Tržič (21.35). (18.40) (R) Tržič (19.08), Gorica (19.34), Videm (20.10) (22.33) (IR) Videm (21.26), Gorica (21.49), Tržič (22.10). (19.13) (IR) Tržič (19.36), Gorica (19.57), Videm (20.21). (1.03) (R) Videm (23.26), Gorica (24.00), Tržič (0.26). (20.10) (D) Tržič (20.36), Gorica (21.00), Videm (21.29). (21.13) (IR) Tržič (21.36), Gorica (21.57), Videm (22.21). Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 0.11 (E) Ljubljana, Zagreb, Budimpešta 6.53 (E) prihaja iz Budimpešte preko Zagreba in Ljubljane 9.07 (E) Ljubljana, Zagreb, Vinkova 10.54 (IC) prihaja iz Zagreba preko Ljubljane - od Opčin do Trsta avto- 12.19 (E) Ljubljana, Budimpešta bušni prevoz 18.17 (IC) od Trsta do Opčin avtobusni prevoz, nato z vlakom preko 17.12 (E) prihaja iz Budimpešte preko Ljubljane Ljubljane do Zagreba 20.00 (E) prihaja iz Vinkovcev preko Zagreba in Ljubljane IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak 1,1 - ne vozi ob nedeljah in praznikih. 151 - vozi pb praznikih in od ponedeljka do petka do 22.12. in od 6.1. do 31.3. 1 ! • vozi samo ob nedeljah in praznikih. ter od 7.4. 01 - ne vozi ob sobotah. 161 - vozi ob delavnikih do 28.5., ne vozi v predprazničnih dneh. - vozi ob sobotah in praznikih. 171 - iz Tržiča vozi ob delavnikih a - vozi ob delavnikih, ne vozi v predprazničnih dneh. M-ne vozi 24.12 in 31.12. 141 - vozi ob delavnikih do 22.12. in od 7.1. do 31.3 ter od 7.4. 191-ne vozi 25.12. in 1.1. ■ z 16 Sobota, 7. novembra 1998 ŠPORT NOVICE Generali danes v pokalu EHF Rokometaši tržaškega Generali j a bodo danes na Norveškem odigrali prvo tekmo osmine finala zveznega pokala European Handball federation. Njihov nasprotnik bo moštvo Sandijord. Tekma se bo pričela ob 15.30. Neposredni radijski prenos bo po postaji Radioattivita (FM 97 in 98, 3). Proti Pepsiju že v soboto Dvoboj 10. kola košarkarske Al lige med goriskim Pallacanestrom Gorizia in Pepsijem iz Riminija bodo anticipirali na soboto 21. novembra, s pričetkom ob 18. uri. Razlog za anticipacijo tekme za en dan so obveznosti Pepsijevih tujcev Borisa Gorenca in Marka Tuška s slovensko državno reprezentanco. Vodstvo goriskega prvoligaša je tudi sporočilo, da bo v času prekinitve prvenstva zaradi tekme Allstar v Neaplju v Pordenonu sodelovala na Cetveroboju skupaj z Zucchettijem (Reggio Emi-lia), ljubljanskim Union Olimpija in zagrebško Gibone. Turnir bo 26. in 27. novembra. Kar zadeva poškodbe mladega play makerja Pecileje se je izvedelo, da ne bo mogel igrati na naslednjih treh tekmah. Salas boljši od Gerda Mullerja, pravi Eriksson RIM - Sven Goran Eriksson je naravnost navdušen nad zmago njegovega Lazia v Beogradu. Se nikoli nisem treniral tako močnega moštva, Salas pa je boljši od Gerda Mullerja (nekdanjega nemškega asa, op. ur),« je dejal švedski trener in izrazil pre-pirCanej, da njegovo moštvo letos ne bo ostalo praznih rok. Berger o letošnji F1 RIM - Ferrari se mora zhvaliti Michaelu Schumacherju, Ce se je letos lahko vmešala v boj za naslov, toda naslov je izgubila zaradi napak nemškega dirkača, je v strnjeni obliki stališče bivšega dirkača Avstrijca Gherarda Bergerja. »McLaren in Bridgese-tone sta bila na začetku sezone daleč pred vsemi ostalimi, Schumacher pa je z vožnjo na meji svojih zmogljivosti uspel zmanjšati zaostanek, vendar pa ima taka vožnja za posledico tudi napake. Berger je-zelo kritičen do Maranellove hiše. »Edini stavek v italijanščini, ki sem se ga tam naučil, se glasi: upajmo, da bo prihodnje leto boljše,« je dejal Avstrijec. Zeman tožil Viallija RIM - Romin trener Ceh Zdenek Zeman je tožil trenerja in igralca angleškega Chelsea Gianluco Viallija in vse dnevnike, ki so objavili njegove intervjuje v zvezi z dopingaško afero. Zeman je bil prvi, ki je govoril o dopingu v nogometu, pri tem omenjal mišičevje Viallija in Del Piera, Vialli pa je o njem med drugim dejal, da je »terorist« in«unice-valec nogometa«. ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI vabi vse bivše in sedanje športnice in športnike, da se udeležijo svečanosti ob 40. OBLETNICI SLOVENSKIH ŠPORTNIH IGER jutri, 8. novembra ob 18. uri na Stadionu 1. maj v Trstu. Ob tej priložnosti bo tudi PREDSTAVITEV ZAJETNE KNJIGE O SSI. Razstava Maria Magajne o SSI na 1. maju bo odprta že danes, 7. novembra NOGOMET / V ZURICHU Žreb v pokalu UEFA ugoden za italijanske ekipe Najlažje za Roma - Uva (Parma): »Vsa moštva lahko napredujejo« ŽENEVA - V osmini finala pokala UEFA prvič po 31 letih ne bo nobene nemške enajsterice, francoske (Marseille - Monaco) in španske (Real Sociedad -Atletico) se bodo »klale« med sabo, štiri (ali tri odvisno pac od ukrepov po prekinjeni tekmi med Fioren-tino in Grasshoppersom) italijanske ekipe pa so imele pri žrebu spet izjemno srečo. Izognile so se nezaželenim neposrednim dvobojem, a tudi nevarnim tujim tekmecem. Najbolj srečno roko je prav gotovo imela Roma, ki bo igrala proti Ziirichu, verjetno najslabšemu od 17 tekmecev. Parma bo igrala proti škotskemu Rangersu. Izvršni direktor moštva Michele Uva je bil zelo pošten: »Mislim, da lahko v naslednje kolo napredujejo vse italijanske ekipe. Bologna bo igrala proti španskemu Betisu, za katerega igra Brazilec Denil-son. BolonjCani obžalujejo, da bodo morali prvo tekmo igrati doma. Fiorentini je pripadel francoski Bor-deaux. Vprašanje pa je, ali bo ta dvoboj sploh dočakala. O prekinjeni tekmi proti Grasshoppersu naj bi se disciplinska komisija UEFA izrekla v ponedeljek. Pari osmine finala: Ziirich (Svi) - Roma (Ita); Monaco (Fra) - Marseille (Fra); Fiorentina (Ita) ali Gras-shopper (Svi) - Bordeaux (Fra); Real Sociedad (Spa) -Atletico Madrid (Spa); Lyon (Fra) -Bruges (Bel); Gla-sgovv Rangers (Sko) - Parma (Ita); Ceha Vigo (Spa) -Liverpool (Ang); Bologna (Ita) - Betis Sevilla (Spa). Prve tekme bodo 24. novembra, povratne pa 8. decembra. Danes odprtje prenovljenega Stadiona in razstave SŠI Danes popoldne bodo uradno predali svojemu namenu prenovljene prostore Stadiona »1. maj« v Trstu, s katerimi uporabniki sicer razpolagajo že nekaj Časa. Slovesnost bo kratka, pričela se bo ob 15.30, istočasno pa bo tudi odprtje fotografske razstave Maria Magajne ob 40. obletnici prvih Slovenskih športnih iger. Po obnovi velike dvorane so se upravitelji Stadiona lotili v zadnjih dveh letih korenite prenove ostalih objektov v centru. Staro poslopje je bilo prostorsko popolnoma preurejeno (slacilčnice, nekdanji oder z novima prostoraoma za fitness in telovadbo, bar, uradi in sanitarije) in prilagojeno veljavnim predpisom, obnovljeno je tudi zunanje košarkarsko igrišče, na nekdanjem nogometnem igrišču pa sta dve ograjeni igrišči za mali nogomet in igrišče za odbojko na mivki, parkirišče pa je bilo v celoti asfaltirano. Skratka, opravljeno je bilo res izjemno delo. KOŠARKA / JADRAN V MOŠKI C LIGI V »Ervottiju« proti vodilnemu Rovigu Košarkaji Jadrana Nuove Kreditne bodo drevi spet igrali na domačih tleh, pomerili pa se bodo z Rovigom. Jadranovci imajo s tem nasprotnikom zelo ugodno bilanco zmag 4:0. Dvakrat'so ga premagali ob zadnjem napredovanju v drugo ligo, dvakrat pa v lanski sezoni. Jadranovci so zašli v položaj, ko morajo nujno razmišljati o nadaljevanju pozitivne serije rezultatov s tem nasprotnikom, vsekakor pa bo tokrat njihova naloga težja, ker Rovigo prihaja v Dom Er-vatti kot edino nepremagano moštvo v ligi, za nameček pa razpolaga še z najboljšim napadom s povprečjem 83 košev na tekmo. Jadranov nasprotnik je navidezno brez zvezdnikov. V moštvu ni vec Lorenzija in Bragiolija, okrepitev pa pomeni Fi-lippo Gersel (letnik 1974, 1, 91m), ki ima za sabo nekaj prvoligaških izkušenj v Padovi. Najboljši igralec je menda Paolo Zardi (letnik 1971,1, 97 m), za Rovigo pa igra tudi najm- lajši v ligi, komaj štirinajstletni play-maker Daniele De Martino. Zanimivo je, da je najvišji elan kolektiva... trener Mario Zorzenon, nekdanji igralec Pall. Trieste in Jadranov nasprotnik. Noben igralec Roviga namreč ne presega višine dveh metrov. Za jadranovce je zmaga, kot rečeno, v bistvu imperativ, Čeprav se je seveda prvenstvo šele zaCelo in nic še ni zamujenega. Za zmago pa bodo morali jadranovci strniti vrste in zaigrati preeje boljše kot na nekaterih zadnjih nastopih. Zaradi delovnih obveznosti nekaterih igralcev proces treniranja v tem tednu, žal, ni bil optimalen, toda drevi bo lahko trener Vatovec menda računal na vse svoje igralce, torej tudi na Hmeljaka, ki se je vrnil s službenega potovanja in naj bi danes odigral svojo 150. tekmo v Jadranovem dresu. »Z nasprotnikovo močjo se ne obremenjujemo, mi moramo misliti nase, ne pa na nasprotnika,« pred tekmo pravi Vatovec. KOŠARKA / DEŽELNI LIGI Bor, Dom in Cicibona lahko danes zbrišejo »ničlo« na lestvici Obema našima deželnima košarkarskima tretjeligašema se drevi ponuja lepa priložnost, da na lestvici izbrišeta »zaskrbljujočo ničlo« v stolpcu z doseženimi točkami. Igralci Doma Kmečke banke bodo v telovadnici Kulturnega doma gostili miljsko Inter-muggio, s katero delijo zadnje mesto na lestvici A skupine, gost Bora Radenske na 1. maju pa bo mestni tekmec Santos, ki je v prvih štirih kolih dvakrat zmagal. »Kar zadeva rezultatov je naš položaj seveda težek, toda fantje na treningih ne popuščajo in delajo z nezmanjšanim zagonom,« pred današnjim dvobojem pravi Domov predsednik Livio KOŠARKA / START BREGOVIH ČLANOV V PROMOCIJSKI LIGI D. Salvi: »Naš cilj mora biti play off« Naraščajniki in »propaganda« v sodelovanju s Poletom - Minibasket vadi 20 otrok Krstni nastop v letošnji košarkarski sezoni bo drevi opravila tudi Bregova članska ekipa. Dolinski košarkarji bodo tudi letos nastopili v promocijski ligi, njihov prvi nasprotnik pa bo San Vito, s katerim se bodo pomerili v dolinski občinski telovadnici, s pričetkom ob 20. uri. Bregova peterka, ki jo vodita Denis Salvi in Giuliano Colombo, nastopa letos okrepljena. Trenerja lahko računata na 14 igralcev, poleg lanskih so tu še Brazzani, Simonič, D. Gulič in še nekatera druga nova imena. Brežani so v preteklih letih vedno startali s precejšnjimi ambicijami, ki pa se nato niso uresničile. Lani so na primer pristah na skromnem 7. mestu, zato se letos nočejo prenagliti z napovedmi. »Naš cilj mora vsekakor biti play off,« pravi Salvi, ki je zadovoljen s potekom priprav in dosedanjim pristopom fantov, pri Čemer pa je treba omeniti, da bosta Janez Berdon in Marko Salvi s treningi pričela kasneje. Naj ob tem še omenimo, da se bodo v končnico uvrstila štiri najboljša moštva, v D ligo pa bo napredovalo le eno. Pri Bregu bodo vsekakor v letošnji sezoni veliko pozornost namenili tudi mladinskemu sektorju. Skupaj s Poletom in pod imenom Jadrana bodo sodelovali v prvenstvih naraščajnikov (trener Marina Brollo) in propagande (Andrej Vremec). Zlasti kar zadeva propagande so bili izredno prijetno presenečeni nad prilivom novih mladih fantov. »Sprva je kazalo, da brez sodelovanja s Poletom sploh ne bi mogli imeti ekipe, zdaj pa imamo za to starostno kategorijo kar 16 svojih fantov,« je še povedal Salvi. Okoli 20 pa je otrok, ki zahajajo k mi-nibasketu. Zanje skrbita Christian Briščik in Christian Slavec. SEZNAM ČLANOV Play makerji: Janez Berdon (letnik 1972), Fabio Gobbo (76), Riccardo Simonič (71), Pierpaolo Brazzani (78). Branilci: Massimo Barini (1973), Marko Klanjšček (66), Paolo Kralj (73), David Bogateč (72). idila/centri: Borut Klabjan (76), Marko Salvi (76), Mau-rizio Schiulaz (73), Igor Vodopivec (74), Danjel GuliC (73), Ivan Bajc (71). Janez Berdon KOŠARKA / MLADINCI Med 14 ekipami tudi Dom in »združeni« Bor V ponedeljek se bo pričelo deželno košarkarsko prvenstvo mladincev, v katerem bosta od naših predstavnikov nastopila združena slovenska tržaška ekipa pod imenom Bor in pa goriški Dom. Vpisanih je 14 ekip, 9 s Tržaškega in 5 iz Goriskega, prvenstvo pa bo trajalo vse do sredine maja. Domovo ekipo vodi trener članske vrste Dražen Grbac, sestavljajo pa jo v glavnem kadeti letnika ’82, glavni nosilci pa naj bi bili starejši igralci Covi, Kristiancich in Bresciani, ki trenirajo s danskim moštvom. Pri Boru je trener kadetov Lucio Martini prevzel združeno mladinsko ekipo letnikov 80/81, pri kateri bodo igrali fantje, ki drugače nastopajo s članskimi peterkami Jadrana Martin Guštin, Igor Bogateč in Riccardo Valente), Bora (Danilo Bosari, Saša Krcalic, tri Smilovich, An-drea Hrovaitn, Emanuel Lovriha, Riccardo Gaburro), Kontovela (Robi Paoletic) in Cicibone (Andrea Mura in Mitja Stefančič). V prvem kolu bodo Tržačani igrali doma proti Barcolani, Goričani pa v gosteh z Interjem 1904. Nastopajoče ekipe: Bor Friulexport, Dom Kmečka banka, Chiarbola, Inter 1904, Libertas, Soul Team, DLF, Barcolana, Intermuggia, Servolana, Arte, Ardi-ta, ACLI Ronchi in Ital Monfalcone. (N.S.) Semolič, ki je tudi odločno demantiral namige, ki so se pojavili v krajevnem tisku, da razmišljajo o zamenjavi trenerja Gr-baca s Perinom. »Med 30. avgustom in 30. junijem trenerjev pri Domu ne menjujemo,« je pribil Semolič. Inter-muggio sestavljajo mladi igralci, ki predvajajo hitro in agresivno igro. Semolič meni, da bodo morali domovci tokrat, še bolj kot na prejšnjih nastopih, igrati preudarno, ključ za zmago pa je kolektivna igra skozi vseh 40 minut. »Z improvizacijami ne pridemo daleč,« meni Domov predsednik, ki smo ga vprašali tudi za napoved o Borovem nastopu. »Santos tako fizično kot tehnično zaostaja za borovci. Meni se zdi, da predvaja Bor dobro in tudi privlačno košarko, problem vseh novincev pa je v tem, da morajo najprej prebiti led, da ne zaidejo v psihološko krizo. To lahko Boru tokrat uspe.« Trener plavih Furlan bo lahko na srečanju s Santosom računal na doprinos vseh igralcev. V D ligi bo Cicibona Pref. Marsich igrala proti tržaškemu Libertasu. Obe peterki sta na dnu lestvice brez točk, cicibo-naši pa računajo na zmago. »Uspeh bi za nas pomenil pomembno psihološko darilo,« pravi trener Battilana, ki pa na trem srečanju ne bo mogel računati na Possego. Libertas nastopa s prenovljeno, baje pa tudi pomlajeno postavo in ne bi smela predstavljati nepremostljive ovire. Kon-tovel Nord Est je proti Isonzu Senators igral sinoči. ŠPORT Sobota, 7. novembra 1998 ODBOJKA / MOŽKA C LIGA ODBOJKA / ZENSKA C LIGA domači šport V Štandrežu vroč derbi med Valom Imso in Olympia Agrario Terpin Težko za Sočo Unitecno in Mimo Eurospin Naše ekipe imajo priložnost za poln izkupiček točk Vse tri bodo igrale doma, slogašice proti vodilnemu Vivilu V ospredju pozornosti ^oske C lige bo drevi že fj^ugi letošnji goriski der-p (skupno tretji v le-josnji sezoni) med Valom J®80 in 01ympio Agrario terpin. Valovci bodo tu-et ta derbi odigrali na domačih tleh, vendar pa ®astop v Štandrežu na Prvem derbiju proti Soči unitecno ni zanje pome-®il nobene prednosti. Za Valovne prav gotovo drži, o® se morajo po nekaj se-?.°®ah nenastopanja v C dgi spet privajati na oz-racje derbijev, ki so na-sProtno ze močno učvr-®i'li karakter njihovih dfevisnjih nasprotnikov. glede na to, je da-®a§nji derbi brez pravega mvorita. Val Imsa ima si-oer na lestvici tri točke, Agraria Terpin pa nobe-®e, zdi pa se, da obe eki-P‘ Sele iščeta najustrez-nejšo podobo. Za mnenje o derbiju smo vprašali trenerja S°Ce Stefana Cotiča, ki dobro pozna obe ekipi. ^Pričakujem zanimivo in borbeno tekmo, to pa zato. ker imata obe ekipi nekaj res izkušenih igralcev.Boljši valovci so celo jgrali v drugi ligi, zato Jim dajem določeno Prednost, po drugi strani Pa je 01ympia verjetno b°lj homogena in uigrana. Nepremagano Sočo Unitecno čaka v Trstu Pravi zrelostni izpit. Pre-venire je izkušen in soliden, bo zato zanimiv test Za gorisko šesterko, ki pa m°ra kljub odsotnosti °lkaca Aleša Kledeta kartati na osvojitev polaga izkupička točk. »To 0 za nas zelo težka Pmizkušnja. Prevenire je igrana celota, visoki gralci so močni v npaad-u i® bloku, v polju pa Posnetek z derbija na Opčinah med slogaši in Olympio požrtvovalni. Na svojem igrišču so res trd oreh za vsakogar,« svari Cotič. Pred težkim gostovanjem bodo tudi igralci Mirne Eurospin. Vivil, nekdanja ekipa Maurizia Stabileja, je namreč odlično pričela sezono. V prvem kolu je prepričljivo premagal Buio, proti kateri so slogaši gladko izgubili preteklo soboto, v 2. kolu pa je Vivil v Gorici dokaj prepričljivo ugnal še 01ympio. Pred pričetkom sezone je kazalo, da bo Vivil nastopal oslabljen, nasprotno pa kaže, da je še močnejši kot lani in da zanj spet igra tudi nekdanji prvoligaš Vedovi. Skratka, res težka tekma za Peterlinove varovance V ženski C ligi naše šesterke že nekoliko zaostajajo za vodilnimi, zaradi precejšnjega števila rezultatov 3:2 pa je lestvica od vseh deželnih najbolj razgibana. Seveda pa po dveh kolih ni noben zaostanek tako hud, da ga ne bi bilo mogoče hitro nadoknaditi. To velja še posebej za slogašice, ki so še brez polne zmage (tiste, ki prinaša tri točke), čeprav so od naših ekip tista, od katere objektivno največ pričakujemo. Danes bodo varovanke trenerja Čača spet igrale doma, njihov nasprotnik pa bo Vivil iz Ville Vicentine, ki na lestvici deli prvo mesto s Tolmezzom. Ce se je za ekipo iz Tol-meča vedelo, da ima velike ambicije, pa je dober začetek letos oslabljenega (ne pa zaradi tega slabega) Vivila nekoliko presenetljiv, čeprav je v prvem kolu v Gorici izkoristil zde-setkanost 01ympie, preteklo soboto pa mu je manj izkušena Valova vrsta nudila močan odpor. Kakorkoli že, igralke Sloge Nuove Kreditne naj s prepričljivo zmago izbrišejo slab vtis, ki so ga zapustile na derbiju z 01ympio. Na domačih tleh bosta igrah tudi obe goriški šesterki. 01ympia Kmečka banka bo igrala proti Fincantieriju, ki je s štirimi točkami pokazal več, kot so mu mnogi pripisovali. Bolj kot gladka zmaga v derbiju z novincem Staranzanom preseneča njegov tesen poraz proti Porcii, ki velja za eno (naj) boljših šesterk v ligi. Tržičanke bi lahko bile torej trd oreh za Goričanke, ki se ubadajo s kopico zdravstvenih težav. Toda to ne sme biti razlog za objokovanje samega sebe. Treba si je zavihati rokave, stisniti zobe in z zmago doseči varnejši položaj na lestvici. Valovke, ki bodo v Sovodnjah gostile čedajski Asfjr, so še vedno neznanka, čeprav so tudi edina od naših treh ekip, ki ji je doslej enkrat uspelo doseči poln izkupiček možnih točk. Resnejši izpit v Villi Vicentini so denimo prestale z oceno komaj zadostno (bolj zaradi rezultata kot zaradi igre, ki menda ni bila slaba), drevi pa morajo ciljati na poln izkupiček, saj nastopajo Cedajke letos precej oslabljene. _______ODBOJKA / ZENSKA D LIGA_____ Borovke želijo podaljšati serijo Ob 17. uri s Cassaccom - Naš prapor proti Comu, borovci jutri V ženski odbojarski D ligi bodo skušale borovke danes Se podaljšati serijo uvodnih uspehov. Na domačem igrišču se bodo že ob 17. uri spopadle z ekipo Cassacco, ki je po dveh kolih še brez točk. Borova šdesterke, ki je lani pristala na 5. mestu, nastopa letos okrepljena, saj sta bili v letošnjo začetno postavo vključeni podajačica Grudnova in krilna napadalka Cok (njen nastop je danes sicer pod vprašajem zaradi poškodbe), ki sta še lani igrali v B2 ligi, trener Ceha pa naj bi v kratkem spet lahko računal tudi na Paolo Gregori. Jasno je torej, da so pričakovanja precejšnja, vendar za zdaj še ni mogoče natančno ugotoviti, kaj dejansko zmorejo borovke, niti ni jasno, kdo naj bi bili njihovi tekmeci v boju za prva mesta. Po dveh kolih je namreč na vrhu lestvice s polnim izku- pičkom točk kar šest ekip, plave pa so se do zdaj pomerile z ekipami, ki sta pri dnu. To velja tudi za Cassacco. Med moškimi bo Naš prapor skušal prebiti led proti Comu. Doslej so se Brici pomerili z dvema od favoritov za napredovanje (Pallavolo Trieste in Rigutti). Kljub porazoma so z igro zadovoljili, zato ni razloga, da ne bi na današnji nastop gledali z optimizmom. Como je zadnji na lestvici. Bor bo izjemoma igral doma jutri zjutraj, njegov na-sprpnik pa bo VBU, to je druga ekipa vi-demksega dmgoligaša. Gostje so enkart zmagali, enkrat pa potegnili krajši konec, na lestvici imajo tri točke. Bor je doslej dvakrat gladko izgubil, ne sme pa obupati, saj je moči meril z igralci, ki so naše fante prekašali predvsem po izkušenosti. NAMIZNI TENIS / SPET PRVENSTVA V ČLANSKIH LIGAH Obvestilo Kras Generali jutri prali okrepljenemu Pink Cervinu ro enomesečnem pre-ni0I'u, v katerem so Kraso-Vl Pingpongaši opravili vr-sl:o individualnih Preizkušenj, se bodo prvenstveni boji za osem na-8 °Pajočih ekip zgoniškega namiznoteniškega društva nadaljevali v ligah tja do 9- decembra, ko se bo s°nčal jesenski del prven- Krasove prvoligašice se Ppdajajo na spolzka tla k *nk Cervinu v dolini Ao-8 a. Po večjih poizkusih zamenjave, bodisi telovadnice kot tudi roka tekme, je i1 0 končno potrjeno, da e tekma jutri, v nedelj-p,ein dopoldnevu, pri njih. natillonski klub bi moral 6 nrn odigrati tekmo dru-kola za evropski pokal , ancy Evans s kranjskim erkurjem (Slovenija), a je nastop odpovedal iz nam neznanih vzrokov. Pink Cervino se je v lanski sezoni v A2 ligi krepko potegoval za vodilno pozicijo s Quattro Morijem iz Caglia-rija - bil je drugi - pravico do nastopa v prvi ženski ligi pa je dosegel z novo močno postavo, v kateri ne manjka zvenečih imen. Od lanske ekipe je ostala le Debora Lazzeri (st. 22). Pink Cervino gleda proti vrhu tudi v najvišji ligi, kar potrjuje njegov nakup Fliu-re Bulatove (na sliki), naturalizirane Rusinje in št. 2 na rank lestvicah. Prvak Castellana se je je hotel odkrižati, da bi na njeno mesto stopila »čistokrvna« igralka, močna Arisijeva. Pink Cervino ima v svoji sredi še novo pridobitev iz Kitajske - Ni Xia Lian, katere dejansko moč bo »pretehtala« zlasti Krasova Ki- tajka VVang Xue Lan, najboljša igralka med tujkami. Pri Krasu Generali polagajo upe tudi na lopar Vanji Milič, ki se s svojo peto pozicijo na lestvicah krepko približuje prvi ligi. Morda ima nekaj možnosti tudi tretja igralka Krasa Genera- li Nina Milič (št. 41) v dvoboju z Lazzarijevo, vendar je vse to odvisno od situacije, ki jo bodo varovanke trenerja Ge Ke Qui Yanga našle na gostovanju. Vsekakor pa so napovedi zmeraj tvegano, predvsem pa nehvaležno delo. Zato bomo o rezultatih raje poročali »post festum« v naši torkovi prilogi. V tretjem prvenstvenem krogu bodo varovanke Sonje Milič v A2 prvenstvu gostovale pri A 4 Ver-zuolu, ženska postava Krasa Activa pri videmskem Cusu, moštvo Krasa, novinec v Cl državni ligi pri Sakuri v Gradezu, Krasovi kadeti v deželni C2 ligi pri Giovanniju Settimo, le ženska postava v Cl bo jutri ob 10. uri gostila v Zgoniku ekipo iz Castel-goffreda. (J.J.) SD BREG - OTROŠKA TELOVADBA - Prva vadbena ura bo danes, 7. novembra ob 8.30 za osnovnošolce in ob 9.30 za malčke iz otroškega vrtca, v občinski telovadnici v Dolini. SD BREG - REKREACIJA - V občinski telovadnici v Dolini poteka rekreacijska telovadba z odbojko za odrasle ob torkih in petkih zvečer. Od 10. novembra novost: razgibalna telovadba za odrasle v jutranjih urah in sicer ob torkih in četrtkih, ob 9.40. TPK SIRENA vabi člane na društveno večerjo v petek, 13. novembra v Gabrovcu. Prijave ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure po telefonu 040/422696. SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme. Umik: danes od 17. do 21. ure, jutri od 10. do 12. in od 15. do 20. ure. Danes Sobota, 7. novembra 1998 KOŠARKA MOŠKA C LIGA 20.30 v Briščikih, Ervatti: Jadran Nuova Kreditna - Libertas Rovigo MOŠKA C2 LIGA 20.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom Kmečka banka - Intermuggia; 21.00 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Santos MOŠKA D LIGA 18.45 v Trstu, 1. maj: Cicibona Pref. Marsich -Libertas TS PROMOCIJSKA LIGA 20.00 v Dolini: Breg - San Vito ODBOJKA MOŠKA C LIGA 17.45 v Trstu, Monte Cengio: Prevenire - Soča Unitecno; 20.30 v Villi Vicentini, Ul. Duca d’Aosta: Latterie Friulane - Mirna Eurospin; 20.30 v Štandrežu: Imsa - Agraria Terpin ZENSKA C LIGA 20.00 v Sovodnjah: Val - Publiuno Čedada; 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: Kmečka banka - Fincantieri; 20.45 na Opčinah: Nuova Kreditna - Car Friulana Vivil MOŠKA D LIGA 17.30 v Gorici, Kulturni dom: Naš prapor -Volley Corno ZENSKA D LIGA 17.00 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Cassacco MLADINKE 15.30 v Dolini: Breg Comec - Virtus; 17.30 v Trstu, Ul. Ginnastica: Sgt Telecron - Konto-vel; 18.00 na Opčinah: Sloga Pizzeria Veto -Bor Friulexport NOGOMET MLADINCI 14.30 na Padričah: Zarja/Gaja - Opicina; 16.00 v Romansu: Prb Romans - Vesna NAJMLAJSI 15.00 v Gorici, Ul. Baiamonti: Sanrocchese -Sovodnje CICIBANI 14.15 v Štandrežu: Juventina - Audax S.Anna B; 14.15 v Ločniku: Lucinico - Sovodnje; 14.15 v Doberdobu: Mladost A - Gradese A; 15.00 na Proseku: Primorje - Ponziana A; 15.00 v Dolini: Breg - Fani Olimpia A; 15.30 v Doberdobu: Mladost B - Romana NAMIZNI TENIS ZENSKA A2 LIGA 17.30 v Verzuolu: Verzuolo - Kras ZENSKA B LIGA 18.00 v Vidmu: CUS Videm - Kras Activa MOŠKA Cl LIGA 17.00 v Rudi: Sakura - Kras MOŠKA C2 LIGA 16.30 v Settimu di Cinto: San Giovanni - Kras Jutri Nedelja, 8. novembra 1998 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 14.30 v Križu: Vesna - Manzano; 14.30 v Bazovici: Zarja/Gaja - Gradese 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Štandrežu: Juventina - Ruda; 14.30 v Carlinu: Futura - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Dolini: Breg - Torviscosa; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Poggio; 14.30 v Premariac-cu: Azzurra - Primorec 3. AMATERSKA LIGA 14.30 na Proseku: Primorje B - Fossalon; 14.30 v Repnu: Kras - Montebello Don Bosco; 14.30 v Zavljah: San Vito - Breg B; 14.30 v Vremljanu: Vermegliano - Zarja/Gaja B NARAŠČAJNIKI 10.30 v Slovrencu: San Lorenzo - Sovodnje NAJMLAJSI 10.30 na Padričah: Zarja/Gaja - San Luigi B ZAČETNIKI 9.30 v Štandrežu: Juventina - San Lorenzo; 10.30 v Dolini: Breg - Montebello Don Bosco NAMIZNI TENIS ZENSKA Al LIGA 18.00 v Chanversodu: Pink Cervino - Kras Generali ZENSKA Cl LIGA 10.00 v Zgoniku: Kras - Lycra Castelgoffredo KOSAKRA DRŽAVNI KADETI 11.30 v Briščikih, Ervatti: Kontovel La Nuova edile - Pall. Trieste; 17.00 v Portogruaru: Por-togruaro - Bor Friulexport NARAŠČAJNIKI 9.30 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Itala San Marco ODBOJKA MOŠKA D LIGA 11.30 v Trstu, 1. maj: Bor - Volley bali Videm GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Kulturni dom Danes, 7. t.m., ob 20.30 (Red B, E in F) in jutri, 8. t.m., ob 16. uri (Red C) gostuje Mestno gledališče ljubljansko z Molierovo komedijo Tartuffe. V ponedeljek, 9. t.m., ob 10. uri ponovitev Koba-love komedije Afrika ali na svoji zemlji, predstava za Sole. V torek, 10. t.m., ob 16. uri (Red H) ponovitev Ibsenove drame Hedda Gabler. Gledališče Rossetti Danes, 7. nov. ob 20.30, jutri, 8. novembra pa ob 16. uri, nastop gledališča Metastasio di Prato -Stalno gledališče iz Veneta, Pier Paolo Pasolini »Orgia«. Režija Massimo Castri. 10., 12.. 13. in 14. novembra ob 20.30, 11. in 15. novembra pa ob 17. uri: Go Igest Srl »Gaber 98/99 un’idiozia conquistata a fatica«, priredila Sandro Luporini in Giorgio Gaber, izvaja Giorgio Gaber. Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada Gledališče Cristallo 13. in 14. novembra ob 20.30, 15. novembra pa ob 16.30, Neil Simon »Stanno suonando la nostra canzone«. Režija Gigi Proietti. La Contrada - sezona za mladino in otroke Gledališče Cristallo 10. in 11. novembra ob 10. uri Filarmonica Clovm (Milan) »Artu e Merlino. Gledališče »Silvio Pellico« - Ul. Ananian Jutri, 8. novembra ob 16.30, gledališka skupina »II gabbiano« izvaja komedijo, ki jo je priredil in jo bo režiral Osvaldo Mariutti, »Fin che coro no me ciape«. SV. IVAN Marijin dom - Ul. Brandesia 27 Jutri, 8. novembra, bo Lutkovno gledališče iz Ljubljane predstavilo ljubko in poučno zgodbo o nastajanju in rojevanju Zlatka Kriliča »Jajce«. Kinodvorana Alcione - Ul. Madonizza 4 Ciklus osmih filmov v originalu V sredo, 11. novembra - Alain Resnais »On con-nait la chanson«. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V ponedeljek, 9. in v torek, 10.novembra ob 20.30, v veliki dvorani nastopa Mestno Gledališče iz Ljubljane z Molierejevim delom »Tartuffe«. Obveščamo Vas, da je predstava Dan oddiha v izvedbi Odra 90 napovedana v nedeljo, 15. novembra 1998 v Kulturnem centru Lojze Bratuž, odpadla. V petek, 13. novembra ob 9.30 in ob 10.45, v okviru »Goriškega vrtiljaka« predstava »Baletni utrinki«. Kulturni dom V torek, 10. novembra ob 20.30, italijanska predstava »Stanno suonando la nostra canzone«. V torek, 17. novembra, ob 9.30 in ob 10.45, bo v okviru Goriškega vrtiljaka Slovensko stalno gledališče iz Trsta podalo delo z naslovom »Palček«. V petek, 20. novembra ob 20.30, predstava »Opera za tri groše«, v priredbi ZSKD. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 17. in v sredo, 18. novembra ob 20.30 Oscar VVilde »LTmportanza di essere Ernesto«. Režija Barbara Nalivi. VIDEM Sezona Gledališča »Giovanni da Udine« V gledališču »Giovanni da Udine«, bo 7. in 8. novembra ob 20.30 musical »A Chorus Line« v izvedbi gledališke skupine »Della Rancia«. Režija Saverio Marconi in Baayork Lee. 12., 13., 14. in 15. novembra, nastop gledališča Metastasio in Stalnega gledališča iz Veneta s Pa-solinijevim delom »Orgia«. Režiser Massimo Castri. ČEDAD Gledališče Ristori 10. novembra bo v izvedbi Teatri Uniti Molierovo delo »Ljudomrznik«. Režiser Toni Servillo. PORDENON Auditorium Concordia Danes, 7. novembra, nastop skupine Media Aetas Teatro z delom »La gatta cenerentola«. Režija Roberto De Simone. ______________SLOVENIJA _________________ PORTOROŽ Avditorij Danes, 7. novembra ob 16.00, lutkovna predstava z gledališčem TRI iz Kranja z zgodbico Boana. NOVA GORICA Kulturni dom Danes, 7. novembra ob 10.00, 11.30 in 16.00 - Goriški vrtiljak - Gostovanje SSG iz Trsta: »Palček«. V torek, 10. novembra ob 10.30 in ob 20.00, v sredo 11. nov. ob 10.30, gostovanje Drame SNG iz Ljubljane - P. Calderon de la Barca: »Življenje je sen«. 12., 13., 14., 18., 19., 20. in 21. novembra ob 20.00, gostovanje SSG iz Trsta z delom T. McNal-ly, »Master Class«. V soboto, 14. novembra ob 11. in 16. uri - Goriški vrtiljak. Gostovanje KD iz Deskel: »Razbojniki iz Kardemomme. SEŽANA Kulturni center »S. Kosovel« V ponedeljek, 9. novembra ob 20.00, gostuje SSG iz Trsta s predstavo »Master Class«. LJUBLJANA Cankarjev dom Do 19. novembra mednarodni filmski festival. Drama SNG V torek, 10. novembra ob 19.30, gostuje PDG iz Nove Gorice z delom E. Ionesco, »Plešasta pevka«. V sredo, 11. novembra ob 19.30, gostuje PDG iz Nove Gorice z delom F. Molnar: »Liliom«. Moste - Kulturni hram V soboto, 14. novembra ob 17. uri, gostovanje na 6. Mednarodnem festivalu otroških predstav poklicnih gledališč Zlata paličica - M. Logar: »Kralj v Časopisu«. ŠMARJE PRI JELŠAH V ponedeljek, 9. novembra ob 19.30, gostuje PDG iz Nove Gorice z delom R. M. Cossa »Nona«. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave in sicer od 10. novembra dalje pri blagajni gledališča od 9. do 12 in od 16. do 19. ure. Operna sezona 15., 17., 19., 22., 24., 26., 28. in 29. novembra Richard VVagner »Die walkure«. Dirigent Stefan Anton Reck, režija Frank Bernd Gott-schalk. Dvorana Tripcovich V ponedeljek, 9. novembra ob 18.00 uri v sklopu operne sezone bo na sporedu prireditev »Un’ora con... Marina Fratarcangeli«. Gledališče Miela V sredo, 11. novembra ob 21.30 koncert afriškega glasbenika Habi-ba Voiteja in skupine Bamado. Organizatorja sta Globogas in Bo-navventura. Trieste prima - Srečanje s sodobno glasbo Cerkev sv. Silvestra V torek, 10. novembra ob 18.00, madžarski skladatelji, ob 20.30 En-semble Musiča Nova - Sofia (Bolgarija). Skladbe romunskih, bolgarskih in ruskih avtorjev. Glasbena matica - Trst Luteransko - evangeličanska cerkev, Trg Panfili 10. novembra ob 20.30 nastop Slovenskega komornega zbora iz Ljubljane. Dirigent Mirko Cuderman. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V sklopu Koncertne sezone in v sodelovanju s SCGV E. Komel na- stopa v Četrtek, 12. novembra ob 20.30 v Veliki dvorani »Chromas ansamble«. Umetniški vodja Adriano Martinolli. V petek, 13. novembra 'ob 10.30 v sklopu Goriškega vrtiljaka za mladino se bo odvijala predstava v priredbi Srednje baletne šole iz Ljubljane. V soboto, 21. novembra ob 20.30 in v nedeljo 22. novembra ob 16.00 se bo v Veliki dvorani odvijala revija pevskih zborov »40. Ce-cilijanka« v priredbi Zveze slovenske katoliške prosvete. Kulturni dom V sredo, 11. novembra ob 17. uri, koncert »Elettro rock«. Prireditelj: Sinergie multiple senza confini (Gorica). TRŽIČ Diskoteka Hippodrom Danes, 7. in jutri, 8. novembra nastop ansambla Babilonia. OPČINE Prosvetni dom Jutri, 8. novembra ob 18. uri, bo v okviru Openskih glasbenih srečanj nastopil Ensemble Claviere. Na sporedu Bach, Sammartini in Hydn. ______________________SLOVENIJA___________________________ PORTOROŽ Avditorij Danes, 7. novembra ob 20.30, koncert ob 100-letnici rojstva G. Ger-shvvina, s skupino »Serenade ensemble«. Dirigent Fabio Macelloni, solist pianist Aljoša Starc. LJUBLJANA SNG Opera in Balet Ljubljana V Četrtek, 12. novembra ob 20. uri in v soboto, 14. novembra ob 19.30, Marjan Kozina: »Ekvinokcij«. V četrtek, 19. in v soboto, 21 novembra ob 19.30, Marjan Kozina: »Ekvinokcij«. V sredo, 18. novembra ob 19.30, Bedrich Smetana: »Prodana nevesta«. Cankarjev dom V ponedeljek, 16. novemvra ob 20. uri v Gallusovi dvorani nastop Dunajskih filharmonikov. Dirigent Mariss Jansons. V Četrtek, 19. novembra ob 22. uri, Štihova dvorana, Muze se muzajo... NoCna glasbena druženja. Janez Škof, harmonika in glas. V nedeljo, 22. novembra ob 20. uri v Linhartovi dvorani nastop tria Vlatka Stefanovskega. Muzej novejše zgodovine - Cekinov grad Tivoli V sredo, 25. novembra ob 20. uri, nastop Godalnega kvarteta Tartini. ________________________KOROŠKA______________________________ Mestno gledališče Celovec Danes, 7. novembra ob 19.30 - Hoffmannove pripovedke (opera Ja-quesa Offenbacha - v francoščini). Jutri, 8. novembra ob 11.00 - Matineja z Michaelom Heltauem (zaprta predstava). V sredo, 11. novembra ob 19.30 - Hoffmannove pripovedke (opera Jaquesa Offenbacha - v francoščini). V četrtek, 12. novembra ob 19.00 - Es singen die Steine (Kamni pojo) - naravni teater. V soboto, 14. novembra ob 14.30 - Aliče v Čudežnem svetu (pravljica z glasbo). RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANI JA-JULIJSKA KRAJINA TRST Bivše konjušnice miramarskega gradu Do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: do 8. novembra vsak dan od 9. do 16.45. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Muzej Sartorio: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urniki: do 8. novembra z neprekinjenim urnikom od 9. do 19. ure (zaprto ob ponedeljkih), od 10. novembra naprej pa od 9. do 13. ure (zaprto ob ponedeljkih, 25. decembra in 1. januarja. Muzej Itala Sveva (Trg Hortis 4): do 8. novembra je odprta razstava o odnosu Sveva do židovstva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 8. novembra bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30. Muzej Revoltella: v okviru projekta Salom Trst so razstavili umetniška dela tržaških slikarjev Zidovskega rodu. Razstava bo odprta do 8. novembra. V Postnem in telegrafskem muzeju so do 8. novembra na ogled znamke, poštne pošiljke in medalje z motivi židovske tradicije. Urnik: od 9. do 13. ure. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 14. novembra, druga razstava »Srečanje umetnikov.« Deželna palača (Trg Unita, vhod z nabrežja Man-dracchio): do 5. decembra je na ogled razstava sodobne madžarske umetnosti. Urnik: ob delavnikih od 11. do 13. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih od 11. do 13. ure. V palači Costanzi je na ogled razstava o Maksi-miljanovi ladji »Fatal No vara«. Razstava je odprta do 18. novembra in sicer vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. me. Muzej tržaške židovske skupnosti: do 9. novembra bo na ogled dokumentarna razstava o Zidovskem izseljevanju v Izrael v obdobju 1921 - 1940 Trst - Sionska vrata. Razstava bo odprta ob torkih in sredah od 16. do 20., ob Četrtkih in petkih od 10. do 13., ob nedeljah pa od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Tržaška turistična agencija, razstavna dvorana, Ul. S. Nicolo 20/III: do 17. novembra razstavlja Annamaria Ducaton. Razstava bo odprta od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih zaprto. V galeriji Cartesius bo do 19. novembra Ciuhova razstava. Urnik: ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30, ob ponedeljkih zaprto. OPČINE Prosvetni dom Do 10. novembra razstavlja Fulvio Cazzador. Razstava je ob delavnikih na ogled od 10. do 20. ure in v nedeljo od 10. do 12. ure. BRISČIKI KRD Dom Brisciki prireja razstavo »Vezenin in kraskih kamnitih vaz«, danes, 7 novembra in jutri, 8. novembra od 10.00 do 21.00 ure v Domu v BrišCikih. GORICA ARS galerija - Katoliška knjigarna na Travniku: razstava tržaške slikarke Annamarie Ducaton. Razstava bo ob urnikih knjigarne odprta do 8. novembra. Kulturni center Lojze Bratuž: do 25. novembra raztava del Avgusta Černigoja. Urnik: od ponedeljka do sobote od 17.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 12.00. Kulturni center Lojze Bratuž: od sobote 28. novembra se bo odvijala v priredbi Skupine 75 »Skupinska razstava fotografskih klubov«. V Kulturnem domu bo v Četrtek, 19. novembra ob 18. uri otvoritev razstave goriškega slikarja Hija-cinta Jussa. Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13: Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure. PASSARIANO Vlila Manin Do 8. novembra t.l. je na ogled razstava »Kraljevi parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. me. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. me. ________________VENETO___________________ BENETKE Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev. Schola di SanFApollonia: do 30: novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«. SLOVENIJA LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8-14, ob nedeljah in praznikih 13-17, ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Musiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. me. RAI 3 slovenski program 2a Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Prvi aplavz: flavtistka Poljanka Dolhar, duo kitar Jan Tratnik in Maja Pahor TV dnevnik, nato Utrip evangelija ® RAI 1 6.00 6.40 7.30 9.30 '0.00 ".35 '2.25 '2.35 Euronevvs Nan.: Cuori al Golden Palače (i. Betty VVhite) Otroški variete La Banda dello Zecchino, vmes nan. Skrivnostni svet Alexa Mačka, risanke Princesa Sissi Variete: Zgodbe «Plavega drevesa* Film: Tre straniere a Roma (kom., It. ’59, i. Y. Monlaur, Claudia Cardi-nale, F. Danell) Nan.: Una famiglia come tante - Družina kot druge Vremenska napoved in dnevnik Nan.: Matlock (i. A. Grif-fith) Mij 9| Dnevnik Aktualna odd. o morju in ljudeh, ki živijo ob njem: Lineablu - Salerno - La Spezia (vodi Donatella Bianchi) Sedem dni v parlamentu Variete: Disney club, vmes risanke Dnevnik Nabožna odaja: A sua immagine Variete: In bocca al lupo (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik Šport Variete: Carramba! Che fortuna! (vodi Raffaella Carra) Dnevnik Izžrebanje lota Posebnosti TGl Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Vabilo v kino Film: Abracadabra (dram., Belgija ’92, i. P. Volter, C. Celarie) I RAI 2 Jutranji dnevnik Družinski jutranji variete: Mattina in famiglia 9.00,10.00 dnevnik Aktualno: Domani e un altro giomo, 11.00 Evropski dnevi Variete: Ventanni (vodi Simonetta Martone) Dnevnik Rai Šport Dribbling Vremenska napoved Film: Chimera (kom., It.) Aktualna odd.: Millenium, verso il 2000 Film: Liberate quei bam-bini (dram., ZDA ’94, i. R. Thomas, W. Crevvson) Sereno variabile Vremenska napoved Nan.: J.A.G. Loto ob 8-ih Dnevnik TV film: Il seme del dub-bio - Seeds of Doubt (th-riller, ZDA ’97, i. P. Coyote, A. VVatson) Proza: Ferdinande (A. Ruccello, i. A. Borgia) Dnevnik in vneme Film: Nelle strade di Los Angeles (dram., ZDA ’92, i. L. Gossett jr.) RAI 3 7.00 7.20 8.50 10.20 12.00 12.15 12.45 13.30 14.00 14.50 15.20 18.50 19.00 20.00 20.15 20.40 22.30 22.55 0.05 1.35 Glasba: 15 minut slave Film: Il figlio di Aquila Nera (pust., It. ’68) Film: Il cacciatore di Indiani (vestern, ZDA ’55, i. K. Douglas) Film: Spaghetti house (kom., It. ’92) Dnevnik Avtobusna postaja Nan.: In viaggio nel tempo (i. Scott Bakula) Aktualno: Okkupati Deželne vesti, dnevnik Tgr - Okolje Italija Šport: palavanje, odbojka Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Kulturni in umetnostni zbornik:: Art’e Variete: Blob Dok.: V kraljestvu živali Dnevnik in deželne vesti Vremenska napoved Aktualna oddaja: Harem Dnevnik, vreme, šport Fuori orario: Paulo Rotila, film: Cambiar vita (biog., Portug. ’66) §2 RETE 4 ITALIA 1 Slovenija 1 (r Slovenija 2 Nad.: Piccolo amore, 6.50 Nan.: Očetovi prijatelji Guadalupe Otroški variete, vmes ri- Pregled tiska sanke, Ciao ciao mattina Aktualni odd.: Melaver- Šport: Rally in racing de, 9.30 Ditelo a Solange, Nan.: Mr. Cooper, 11.10 9.50 Sabato 4 Mac Gyver Dnevnik Odprti studio Aktualno: Forum Šport studio, 12.50 Fatti Dnevnik e misfatti Kviz: Kolo sreče Spori studio magazine Nad.: Sentieri - Steze Risanke: L’ incorregibile Aktualne odd.: Chi c’e Lupin c’e, 16.30 Naturalmente Aktualna odd.: Tempi su Rete 4 moderni Variete o svetu filma: Af- Glasbena oddaja fetti speciali Variete za najmlajse, vmes Oddaja o zdravju: ES risanke Dnevnik in vreme Nan.: Baywatch Risanke Odprti studio, 18.55 Film: Berretti verdi (voj- Šport studio ni, ZDA ’68, r.-i. J. Way- Risanke ne, J. Hutton, D. Janssen) Nan.: La Tata (i. Fran Film: Borsalino and Go. Drescher) (krim., Fr. ‘74, i. Alain Variete: Sarabanda (vodi Delon, R. Cucciolla) Enrico Papi) V Parlamentu Aktualno: Eroi per caso (vodi Marco Liomi) Nan.: VValker Texas Ran- S CANALE 5 ger (i. Chuck Norris) Inviato speciale Šport studio Italija 1 šport Na prvi strani TV film: Costretto a com- Jutranji dnevnik Tg5 battere (pust., ZDA ’91, i. Jutranja oddaja o dobrem L. Lamas, K. Kinmont) počutju: Vi vere bene magazine Aktualno: Affare fatto Nan.: Hiša v preriji, S TElE 4 11.25 Un detective in corsia, 12.30 Due p er tre (i. Johnny Dorelli) R 23.00 Dogodki in odmevi Dnevnik TG 5 Musichiamo Aktualno: Sgarbi quoti- ejfcm KOmedija v narečju: Il diani ratto delle Sabine Aktualno: Informativni Konjske dirke tednik Metropolitan (vo- TSm Zoom šport di Benedetta Čorbi), Rrj Od A do Z 14.45 Vi vere bene (vodi Musichiamo Maria Teresa Ruta) Film: Il dono della vita Aktualna odd.: Nonsolo-moda Film: Che vita da cani! -Pasje življenje (kom., ZDA ’91, r.-i. Mel a ) MONTECARLO Brooks, L. Ann VVarren) Variete: Superboll 19.30, 22.45, 1.15 Dnev- Dnevnik TG 5 nik, 19.50 TMC Šport Variete: Striscia la noti- Nan.: Quincy zia (vodita Ezio Greggio Film: Il re del sole (pust., in Enzo lacchetti) ZDA ’63) Variete: Ciao Damin (vo- Film: La donna di paglia dita Paolo Bonolis, Luca (krim., VB ’64, i. Gina Laurenti) Lollobrigida) Aktualna odd.: Šali & Ta- Montanellijev tednik bacchi - Potovanje po Ita- Film: Navy Seals (dram., liji ZDA ’980, i. C. Sheen) Nan.: N.V.P.D. (i. Dennis Montanellijev tednik Franz, Jimmy Smits) Nogomet: Španska liga Napovedniki 0.55 Teletekst Zgodbe iz školjke, 8.30 Vremenska panorama Plesna Sola Kazina, 8.45 Zlata šestdeseta: Nostal- Sprehodi v naravo, 9.00 gija z Belimi vranami Nesrečniki (ris. nan.) Animirana nanizanka: Športni kviz Jeklene ptice (VB) Tekmovanje pihalnih Film: Pravi moški orkestrov (Nemčija) Tedenski izbor: Tednik, Evrogol 12.50 Dobrodošli doma Tenis ATP: odprto pr- Poročila, vreme, šport venstvo Francije (polfi- Vremenska panorama nale) Tedenski izbor: Duhovni Hokej na ledu: Slovenija utrip, 13.55 Polnočni - Francija (kvalif. za SP) klub Videoring Film: Tigrov zaliv (VB) Soul z Natalijo Obvestila Film: zenska iz plemena Obzornik, vreme. Šport Lakota (ZDA 1994, r. Frank Mednarodno tekmovanje Pierson, i. Irene Bedard, pevskih zborov: MePZ - August Schellenberg) APZ Tone Tomšič V vrtincu Oddaja TV Maribor: Na Risana nanizanka: Don vrtu Kihot (9. epizoda) Ozare Sobotna noc Dokumentarna odd.: Na- Little Lovett, rock Otocec tional Geographic - So- (9. del) norska puščava - Divji raj Gost Syd Griffin (5. del) Napovedniki Risanka Dnevnik, vreme, šport Utrip TV genij Novice iz sveta razvedri- Oddaja o turizmu: Homo turisticus Dokumentarna serija: Steklena džungla - Mestni raziskovalci (VB, 4. del) Poročila, vreme, šport Film: Percy in Thunder (ZDA 1992, r. Ivan Dixon, i. J. Earl Jones, C. B. Vanče, Billy Dee Wil- lil Koper liams) Iz muzeja (9. oddaja) Na vrtu Euronevvs Otroška odd.: Gugalnica TV nad.: Kdo je ukradel TV PRIMORKA Monno Liso? (i. E. Ceru-sico, M. Mirabella, 6. del) . Potopis (vodita R. Giuri- cin in S. De Franceschi) 16.25 Videostrani Sredozemlje Videospot dneva Vsedanes aktualnost Reportaža tedna Program v slovenskem je- Hitov trenutek ziku: Brez meje Volitve 98 Primorska kronika Plinifikacija na Goriškem TV Dnevnik, vreme, šport Lokal. TV: Studio Signal Jutri je nedelja Glasb, odd.: Naj spot Risanke, 20.00 Odmev Videostrani Mediteran festival: Lou Videospot dneva Dalfin Duhovna misel Vsedanes - TV dnevnik Veter nosi pesem mojo Tenis: Open Francije Nad.: Sosedje (90. del) Hokej na ledu: Slovenija Ekstremni vzpon Mirka - Francija (kval. za SP) Lebarja Vsedanes - TV dnevnik A Radio Trst A 7.00.13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00, '7.00 Poročila; 7,20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Country; 9.15 Od Milj do Devina; 9.45 Made in ltaly; 10.00 Poročila, nato Koncert: Trio Chagall; 11-35 Filmi na ekranu; 11.45 Kantavtorji; 12.00 Iz Rezije, nato Orkestralna glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Iz Benečije; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Zaključne akademije GM; 18.00 Mala scena: Na robu pameti (M. Krleža, r. V.Babič, 3. del); 19.20 Napovednik. Radio Opčine H.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.HO.OO Foyer; 13.00 Lestvica slov. moderne gl ; 15.00 .Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru (vsakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.30,10.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.05 Primorska poje; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 7.40 Agencijske zanimivosti; 8.00 Pregled tiska, vre-nne; 8.15 Sobotni kviz; 8.50 Kulturni koledar; 9.00 Jingle, napoved; 9.15 Ne bojte se klasike; 10.50 -12.00 RK na obisku; 13.00 Pomorstvo; 13.30 Turistična poročila; 14.00 Glasba po željah; 15.30 DIO; 16.15 Glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00- 19.00 Intervju; 19.30 Glasba in šport; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.35 Nogomet; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 10.33 Fonorizzonte; 11.15 Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissi-ma; 14.00 Martina's attic; 14.33 Sigla single; 16.00 Hot hits; 18.00 Fun clubs; 18.45 Folk studio; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in šport. Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna raglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Volitve; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci če stitajo; 15.30 DIO; 16.30 Naš gost;17.05 Me zaik; 18.15 Življenje kot izziv; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Ptujski festival; 22.00 Zrca- lo dneva; 22.30 Informativna odd; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.30 Informacije, Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila, volitve; 13.30 Glasb, želje; 14.00 Klnobluz; 15.00 Gost izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 16.25,18.35 Volitve; 18.45 Cma kronika; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba J. VVebra. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; lO.OJazz, blues...; 11.05 Naši umetniki; 11.25 Koncert; 13.05 Zgodnja dela; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Zbori; 15.30 DIO; 16.15 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.00 Roman; 18.20 V pod-večer; 19.00 Bayreuth '98': Siegfried (R. Wa-gner); 23.20 Glasba in napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi - Od srca do srca; dnevno Radio Korotan: 2.00/10.00; Radio Agora 10.00-14.00/18.00- 2.00 (105,5 MHZ). Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190. fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6. tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zalivale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP St. 11943347 Lema naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko D1STR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodisču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG r _ . SREE ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 *v\ \ c VREMENSKA SLIKA 1020 Nad severnim Atlantikom je obsežno in globoko cik-Ionsko območje s frontalnim valo, nad ostalim delom C—S Evrope pa je območje visokega zražnega pritiska. S severnimi vetrovi bo dotekal nad naše kraje suh, vendar nekoliko hladnejši zrak. 1020 1010 (6h, . 990 980 970 u HELSINKI !> 4/°So STOCKHOLM KOBENHAVl) ■ , 3/5 o _ c° 6 MOSKVA 1/1 o -L06NpONo^MSTERoD^8,n BEBU5 4,7 VARŠAVA oBRUSEU oPARIZ 8/9 6/10 S LIZBONA 10/18 o Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 url. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 16.44. Dolžina dneva 9.51. ŽENEVA -V10 LJUBLJANA 075 ° MILANO 66° BECGRAD 3/9 SPLIT /-RIM iFIJA 8/23 <66s rLUNINE MENE©^'^> Luna vzide ob 19.56 in zatone ob 10.18. PLIMOVANJE Danes: ob 4.38 najnižje -19 cm, ob 10.31 najvišje 46 cm, ob 17.23 majnižje -56 cm. Jutri: ob 0.03 28 cm, ob 5.18 najnižje -10 cm, ob 11.02 najvišje 36 cm, ob 18.04 majnižje -48 cm. MORJE Morje mirno, temperatura morja 17,3 stopinje C. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH BIOPROGNOZA V krajih z meglo ali nizko oblačnostjo se bodo pri najbolj občutljivih občasno pojavljale manjše težave; v krajih s sončnim vremenom bo vpliv vremena ugoden. , ^ j —— °C °C 500 m 5 2000 m -2 1000 m 2 2500 m -4 1500 m -1 2864 m -6 DANES TRBIŽ o 3,4 KRANJSKA GORA A O TR21C -2/9 ČEDAD—O 4/13 O KRANJ O —^N. GORICA 6/12 GORICA 0 4/13 O V o \4^ž?NOMEU 6 ^’ Danes bo precej jasno. Po nižinah se bo dopoldne zadrževala megla ali nizka oblačnost. Burja na Primorskem bo oslabela. SOSEDNJE POKRAJINE: V sosednjih pokrajinah bo sončno, zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla. Ob severnem Jadranu bo še pihala zmerna burja. JUTRI GRADEC -2/4 <5 o CELOVEC TRBIŽ O "8/4 o -3/4 O KRANJSKA GORA Q TRŽIČ -3/5 ČEDAD—Hr!, O O KRANJ OVIDEM 2/12 ____ WUUBUANA _^N. GORICA 0/12 ,5/s GORICA — 0/12 O ^ POSTOJNA -3/5 9 MARIBOR O -3/4 M. SOBOTA O -3^4 GRADEC -3/4 CEUE O 1/5 S- N. MESTO O TRST o . 3/13 u PORTOROŽ —t, ° OPATIJA POREČ PA2,N O; 9 . , _____\______________L KOČEVJE O -N REKA 6/13 O #e^£RNOMEU V nedeljo in ponedeljek se bo nadaljevalo hladno in suho vreme. Po nižinah bo zjutraj in dopoldne megla ali nizka oblačnost. SVET / SLIKA PRI SLIKI.,.ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Čmq lista nasilnih potnikov britanskih letalskih družb LONDON - Britanski letalski prevozniki bodo uvedli Črno listo potnikov, ki zaradi svojega obnašanja ne bodo nikdar veC smeli potovati z njihovimi letali, so se odločili na združenju britanskih letalskih prevoznikov. Pobudo za uvedbo Črne liste je dal lastnik družbe Virgin Richard Branson, odločitev pa so sprejeli po nedavnem napadu na stevardeso na Carteskem letu družbe Air Tours, ko je na letu za Malago pijan potnik stevardeso napadel s steklenico vodke in jo resno poškodoval. Kot pravijo očividci bi potnik stevardeso lahko celo ubil, Ce ne bi priskočili na pomoč ostali potniki. Sicer so postali napadi na osebje na letalih vse pogo- stejši, saj jih je najvecji britanski letalski prevoznik British Airways v zadnjem letu zabeležil kar 260. Združenje letalskih prevoznikov je Mednarodno združenje potovalnih družb prosilo, naj ustvari bazo podatkov o tistih na Črni listi. V bodoCe bo torej postopek zelo enostaven, saj bo seznam nasilnih potnikov v računalniku, ki bo avtomatično navedel da je nezaželjen, ko bodo uslužbenci natipkali njegovo ime. O vsevecjem nasilju na letalih krožijo različne teorije. Avstralski psihologi so pred meseci izrazili mnenje, da je nasilja kriva prepoved kajenja na letalih, tako da zasvojenci v abstinentni krizi sežejo po alkoholu. Nemška drsalka Wittova se je razgalila v Playboyju ENTERTAINMENT FOR Hala dMRISTMAS Hssle Gol d Meda! les Skater KATARINA W1TT HUDE 1NS1DE THE PLAYB0Y MANSION The lour * (and the " jrou*»e atw vrontetl Anyone else1 like you it home? Ves! INCREDIB! TRIPLET PLATMATES EW DAVID 0VNY 2SQ VI DAL STOBESBT CAROUMTB MfflmMCOa smuoirotn ABVlti fRO* MICHtfi. aewn«ea HflS.MhAinWS6UID€ roomctmefurm miemmsscmmjuL KWunuw«nuMf -CHLSKfiiBBf' mmiSMmimB MWne»niiTK»t*h«j? hi sim or® a» mscectmiicso# TScaimonBi LOS ANGELES - Nekdanja nemška umetnostna drsalka je razkrila svoje telo za revijo Play-boy. Zanimanje za decembrsko izdajo, v kateri Nemka na desetih straneh nastopa v zgodbi »Ogenj in led«, je izredno. Iz uredništva so sporočili, da so prejeli prošnje Časopisov iz veC kot 50 držav, ki se zanimajo za objavo fotografij. Revija pa je šla tudi dobro v prodajo, saj so je kupci ponekod razgrabili v nekaj urah. Nekdanja štirikratna svetovna prvakinja je v ZDA vse bolj popularna, posebej po nastopu v filmu »Ro-ninu« skupaj z Robertom de Nirom. Se vedno pa nastopa tudi na različnih drsalnih revijah in se ukvarja s poslom. Ze januarja bo v ZDA izdala lastno kolekcijo nakita.(STA/dpa) Moda v New Torku: za popestritev ščepec norosti NEW YORK - Ob zelo zmernih modelih so na tokratnih prikazih ženske mode predstavili tudi nekaj takih, ki verjetno ne bodo šli dobro v promet, kot so dejali ob predstavitvi bele oblekice z resami (model J. MacDonald, f. AP). Stoletnik z nevesto pred oltar VVARSAVA - Neki moški iz zahodne Poljske je šele pri stotih letih svojo življenjsko spremljevalko popeljal pred oltar. S svojo ženo je stoletnik iz mesta VVagrovviec iz okraja Pila sicer stopil že pred desetimi leti, za cerkveno poroko pa se je odločil Sele ta teden. »Pravi moški mora tako pomembno odločitev temeljito premisliti,« je dejel mladoporočenec, ki je svojo odločitev utemeljil z zeljo, da bi soprogo zaščitil pred obrekovanjem katoliškega naselja, v katerem živita. (STA/dpa) Vsak deseti zaposelni Britanec uživa mamila LONDON - Vsak deseti zaposleni Britanec uživa mamila, v nekaterih podjetij pa je med zaposlenimi celo 15 odstotkov narkomanov, je pokazala raziskava, opravljena v Veliki Britaniji. Objavljeni podatki so ovrgli prepričanje, da so odvisniki pretežno mladi ljudje, saj je raziskava pokazala, da so med narkomani zastopane vse starostne skupine, vključno s starejšimi od 60 let. Poleg tega mamila uživajo tako navadni delavci kot vrhunski menedžerji, kar vzbuja zaskrbljenost glede varnosti pri delu. Razmere so se hujše z alkoholom; v Veliki Britaniji z 59 milijoni prebivalcev je 2 milijona alkoholikov, poleg tega pa 7 milijonov ljudi pije veC alkohola, kot je »normalno«. (STA/Tanjug) Bolgarija bo kaznovala neprijazne turistične delavce SOFIJA - Neprijaznim bolgarskim turističnim delavcem se v bodoče slabo piše, saj jim za nevljudnost in slabo voljo grozi denarna kazen. Za natakarje in sobarice, ki se ne bodo znali nasmehniti gostom, bo bolje, ce zamenjajo poklic, saj jim grozi kazen v višini 300.000 levov (182 dolarjev), kar je povprečno dva mesečna dohodka. Vojno proti kislim obrazom je napovedala zveza lastnikov zasebnih hotelov in restavracij na sestanku v črnomorskem letališču Varna, na katerem so govorili o načinih za povečanje Števila tujih turistov. Zveza je od bolgarskega ministrstva za trgovino in turizem se zahtevala, naj odvzame licence za delo tistim lastnikom hotelov in restavracij, katerih osebje je nevljudno in osorno do gostov ter s tem »kvari podobo zasebnega turističnega sektorja v Bolgariji«. Po uradnih podatkih je Bolgarijo v prvih desetih letošnjih mesecih obiskalo 1, 9 milijona tujih turistov, kar je približno dva odstotka veC kot lani. Največ gostov prihaja iz Nemčije, Rusije in Velike Britanije. (STA/Tanjug)