Iz državnega zbora. i. ' Govor poprejšnjega I. podpredsednika dr. Kramarja. Ko so žŁ ve6 dnij govorili Ievi6arski poslanci o potrebi, da se mora izvoliti odsek, ki bo preiskoval vse, kar je u6inil grof Badeni, se je zglasil v seji 26. aprila k besedi tudi dr. Kramar, ki je pod Badenijem kot podpredsednik dal iz zbornice poraetati ve6 pobalinsko razgrajajo6ih poslancev. Ko naznani predsednik dr. Fuchs, da bo govoril dr. Kramar, je nastal med Ievi6arji strašen ropot, ki je trajal več minut. Dr. Kramar skraja ni mogel spregovoriti besede. Pa tudi, ko je pozneje le govoril, ga ni bilo mogo6e razumeti; le videlo se je, da govori, ker je usta odpiral in z rokami mahal. Besede njegove so razumeli samole Čehi, ki so že 1 uro poprej posedli vse prostore okoli njega. To je bilo res potrebno; sicer bi se mu zgodilo morda kaj žalega. Prepri6evalno je razložil, kako silno potrebno je bilo, da se je sprejel Falkenhaynov predlog; kajti razgrajajoči poslanci so iztrgali predsedniku Abrahamovi6u zvonček iz roke in ga vrgli s predsednikovega stola. Med celim Kramarjevim govorom so ga zmerjali njegovi sovražniki. Tudi Ievi6arski govorniki, ki so prišli na vrsto za dr. Kramarjem, so po vrsti napadali bivšega podpredsednika. Omenjam tukaj, da bivši predsednik Abrahamovič je Se državni poslanec, toda v zbornico še ni došel. V zbornico pa prihaja blagi grof Falkenhayn, klerega so te dni levi6arski govorniki tudi strastno napadali Po kon6anih govorih se je vršilo glasovanje, kterega izid si bomo še dolgo ohranili v spominu. Vse stranke so brzojavile svojim udom, kterih še ni bilo tukaj, naj dojdejo gotovo. To je bilo toliko bolj potrebno, ker je stranka nemških katolikov sklenila, da se bo odtegnila temu glasovanju. Ko bi bili vsi naši poslanci navzo6i, imeli bi še zmerom ve6ino. Toda, kakor so ob svojem 6asu nekteri slovanski poslanci s svojo brezskrbnostjo zakrivili, da je morala prenehati samostalna celjska gimnazija, enako so bili v6eraj krivi, da je zmagala levica. 175 poslancev je glasovalo za to, da se izvoli poseben odsek 36 udov, ki bo preiskoval grehe grofa Badenija, a 167 poslancev je bilo nasprotnih. Nasproti so glasovali Poljaki, Cehi, konservativno veleposestvo, kerš6ansko-slovarjska zveza in katoliški eentrum, skiipaj 167 glasov; za izvolitev odseka krščanski socijalisti, socijalni demokrati, nemški naprednjaki, nemški naprednjaki, nemški narodnjaki, Italijani, ustavoverni nemški veleposestniki; odšli so iz zbornice nemški katoliški poslanci. Izmed teh poslednjih jih je bilo lani mnogo podpisanih na onem predlogu, ki ga je stavil grof Falkenhayn; a zdaj so ga sami zatajili. Trdne ve6ine toraj ve6 nimamo v zbornici, ker nemški katoliki cincajo na desno in na levo. Navadno se pa zgodi, da tisti, ki ho6e sedeti v sredi med dvema stoloma, pade na tla. Mogo6e, da pa bo to glasovanje vendarle imelo ta dober nasledek, da bodo slovanski poslanci marljiveje prihajali k sejam, kakor doslej. Izmed krš6ansko-slovanske zveze so manjkali: Slovenec groi Goronini (bolan); Rusin dr. Mandičevski in 4 Hrvati: Bianchini, dr. Laginja, dr. Trumbi6 in dr. Klaič. Seja 27. aprila je bila zopet kaj zanimiva. Na dnevnem redu je bila obravnava o jezikovnem vprašanju. Nekateri poslanci so vložili predlog, da se ima vpeljati nemški drž. jezik, drugi zahtevajo pravico za vsak narod. Dr. Gregorec, Šuklje in Barvinski so vložili v družbi z ostalimi udi krš6. slovanske zveze tudi nujni predlog, naj se uredi jezikovno vprašanje pravično za vse narode. Preden se je pa za6ela razprava o tej zadevi, se je vzdignil ministerski predsednik ter razložil vladino stališ6e v tej zadevi. Rekel je, da vlada srčno želi, da se jezikovno vpraSanje čim prej reši postavnim potom, pa tako, da se vsi narodi in vse stranke v tej zadevi med seboj porazumejo. Vlada bo rada pri tem pogajanju sodelovala. Želel je, naj bi ta jezikovni odsek ostal vedno skupaj, tudi takrat kedar ne bo zbran državni zbor. Izjava grofa Thuna se je v obče sprejela s pohvalo. Nepotrebno se mi je pa dozdevalo, da je bivšemu ministru Badeniju dal brco, ker }e rekel, da jezikovne naredbe meseca aprila 1897 so segale predale6. Istega dne 27. aprila se je imela obravnavati še neka druga zadeva. Socijalni demokrati so v nekterih interpelacijah navajali nesramne re6i, ktere so se popisovale po njihovih časnikih, ki so pa bili radi tega zaplenjeni. V današnji seji bi se iraele zopet prečitati 4 take interpelacije, polne nesramnega berila. Predsednik dr. Fuchs pa jih ni dal prečitati, temveč po opravilnem redu nameraval, naj zbornica sama v taini seji sklene, ali se naj prečitajo ali ne. Toda ni se sklenilo ne eno, ne drugo. Po govoru grofa Thuna se je sklenilo, da se naj seja, sklene, ker bi se razne stranke rade posvetovale, kako se hočejo obnašati njihovi govorniki v jezikovnem vprašanji zdaj, ko je vlada označila svoje stališče. 27. aprila si je izbrala krščansko-slovanska narodna zveza namesto g. dr. Šušteršiča novega načelnika. Z vserai glasovi je bil izvoljen mnogozaslužni g. Fr. Povše, drž. poslanec iz Kranjskega. II. 28. aprila se je vršila najprej tajna seja, ki Je trajala blizu 3 ure. Razun poslancev in ministrov ne sme nihče poslušati, kar se godi v tajni seji. Le vodja državnozborske pisarne je navzoč kot perovodja. Kaj se je obravnavalo v tej tajni seji? V raznih krajih so državni pravniki zasegli 4 članke, ki so izišli v raznih socijalnodemokratičnih časnikih. A da se ti članki vendar smejo objaviti, so jih socijalno demokratični poslanci vpletli v svoje interpelacije (vprašanje na vlado), ktere so predložili državni zbornici. Predsedniku dr. Fuchsu so se pa ti članki dozdevali prenesramni, da bi jih dal v javni seji prečitati. Zato je po opravilnem redu ravnal, da je to stvar spravil pred tajno sejo. V tajni seji je govoril najprej pravosodni minister ter zagovarjal postopanje sodnij. Za njim se ie oglasilo ranogo govornikov, kteri so zahtevali, da se morajo iftterpelacije, ako so podpisane od 15 poslancev, prečitati. Slednjič so se prečitale, in sklenilo se je s 127 proti 106 glasovi, da se smejo ti članki objaviti. Za objavo so glasovali levičarji in nekteri mladočeški poslanci, ki so s tem pomagali k novemu porazu desnice. Državni zbor brez večine, to je nož brez ročaja. Na to se je zopet začelo razpravljati o jezikovnem vpraSanju. Prvi je govoril knez Alojz Lichtenstein. Nekdaj ie ta mož bil drugačnega mišljenja, kakor danes. Trdil je 1. 1885 v državnem zboru, da se mora povrniti Čehom njihova starodavna pravica, odobraval jezikovne naredbe, ktere je izdal 1880 minister Stremayr za Čehe. Ali danes mu je to Crno, kar je bilo pred 18 leti belo. Trdil je včeraj, da nobena vlada ne more dati Čehom, kar oni zahtevajo, in da je nepostavno ravnal minister Stremayr, ko je dal Čehom nektere pravice. Izustil je pa nekaj stavkov, ki so nam ugajali. Rekel je, da kakor ne sme nikdo žaliti našega verskega prepričanja, tako tudi našega narodnega mišljenja ne. V seji 29. aprila se je ta jezikovna zadeva nadaljevala. A današnjih govornikov niso poslanci več tako zvesto poslušali, kakor včeraj kneza Lichtensteina. Govorili so pa dr. Funke, dr. Steimvender, Schonerer ki so vsi tarnjali, se ve da o zatiranji Nemcev v Avstriji. In tako bo govorilo še ostalih 60 govornikov izmed nemške levice. V seji 27. aprila so vložili poslanci Barwinski in tovariši vprašanje na vlado, ali namerava vendar enkrat oskrbeti pokojnino za zasebne uradnike? V seji 28. aprila so vprašali poslanci Žičkar in tovarši vlado, ali hoče skrbeti, da se vpelje po odvetniških pisarnah nedeljski počitek. Isti poslanec in tovarši so vprašali nadalje ministra za deželno obrambo, ali hoče vkreniti potrebno, da ne bodo vojaki delali ob orožnih vajah škode po njivah in vinogradih, in kaj hoče storiti, da se bo vojakom podala priložnost, da bodo mogli vselej, toraj tudi ob vojaških vajah, spolnjevati krščanske dolžnosti? Zdajšnji ministri so odgovariali že na mnogo vprašanj, ktera so se predložila vladi. Pričakovati je, da bomo slišali odgovore i na te interpelacije. V seji 29. je vložil vitez Berks vprašanje na vlado, kaj hoče storiti, da se bodo pri upravnem sodišču kmalu rešile zadeve, ktere se mu predlagajo. Treba pomnožiti število uradnikov. 29. aprila je govoril Scbonerer od dveh popoldne do 7. ure. V svojem govoru se je prepiral z nemškimi narodnjaki, kteriin ne more odpustiti, da niso hoteli podpisati njegove zatožbe proti ministru Gauču. Posameznim nemškim poslancem je očital različne grehe. Pozneje je segel na socijalne demokrate, ki so mu pa strastno oporekali. Proslavljal je bivšega in zdajšnjega nemškega cesarja, posebno pa je kadil največemu sovražniku Avstrije, knezu Bismarku. Ostro je prijemal nemške tirolske katolike, posebno še duhovnike, ki držijo se Slovani (ko bi le res bilo!) Obširno je razpravlial, kako se nemška imena "preminjajo na Ogerakem v mažarska. In potem je razodel, kakšna krivica se godi Nemcem čujte! čujte! na — Koroškem! «Pred kratkim sem bil» (Schonerer) «sam na Koroškem, pa sem se prepričal, kako slovenski župani poprej čisto nemške občine poslovenjajo.* Od koga je to zvedel, nam ni povedal. Iz tega bi bilo sklepati, kako dobro se koroškim Slovencem godi. Med groznim proslavlianjem Bismarka je končal svoj govor. Po željno pričakovanem koncu njegovega govora so se volili še 4 odseki, med njimi tudi odsek, ki bo irael preiskovati zatožbo proti Badeniju. Pripomniti bi bilo, da so se nemški katoličani zopet približali Slovanom. Dipauli je izrekel, da hoče v zatožnem odseku glasovati proti temu, da se grof Badeni dene na zatožno klop. Ako potem, ko bo zatožni odsek zbornici poročal o tej zadevi, zbornica z dvema tretjinama glasov sklene zatožbo, potem pride cela zadeva pred državno sodisče. Državno sodiSče ima zadnjo besedo. Gotovo pa je, da do tega nikdar ne pride. Krščansko-slovanska narodna zveza je izrekla svoje obžalovanje nad neraarnimi državnimi poslanci, ki so s svojo odsotnostjo zakrivili, da se stvar ni že pretečeni torek 26. aprila končala. Morda bodo zdaj rajši k sejam prihajali. Ta dolžnost se mora vestno izpolnjevati.