>» # ^ ^ JEJ s/no umrli za jc napisano ^ fe/n spominskem knžu pomoljenim ^0rn obran cem. Njih vodilo Bog -1^°^ ~ domovina je ksi ysega sveta, kjer 0 Primorani iskati z tcfoSenu sredstvi pot iz * luči, iz nasilja v v°bodo. V tem boju svobodoljubnega C °veštva se je slava naših vzornikov ^širiia preko vsega sveta. ijo vsem, ki bi se drznili misliti ali hoditi po svoji poti do istega legi-umnega cilja. Zavedajoč se te potrebe po vsenarodnem osvobodilnem gibanju, je par-''i9 potem s proglasitvijo svojih PARTIZANOV za vsenarodno vojsko 2agrešila četrti zločin nad narodi Jugoslavije. Dejstvo je namreč, da si je Sele s Prihodom Rdeče amade podvrgla srbski narod, katerega pravoslavna in ■uonarhična tradicija je bila v popolnem nasprotju z marksistično-leninis-Cno republikansko ureditvijo, ki jo je vsiljevala partija. Dejstvo je tudi, da ji0 ic partiji in njenim ciljem iz enega ali drugega razloga upiral dobrSen del paškega naroda, če ne njegova večina; in dejstvo je, da je bila opozicija in namenom Komunistične partije med slovenskim narodom ne le eVilna, glasna in aktivna, temveč tudi tako močna in tako globoko zasi-rax\a, da jo je partija mogla zadušiti samo z novim zločinom: pokolom v ^evskein Kogu, pri Teharjah in drugod. Ta slovenski, v maju leta 1945 krvavo zadušeni odpor se je pričel tri leta Poprej: 17. maja leta 1942, kuje iz ljubljanske okolice odšla v slovenske ^dovc prva skupina oboroženih slovenskih nacionalnih protikomunis-.^h borcev. Namen teh borcev in vseh, ki so jim sledili, je bil dvojen: Tjuoobramba pred teroristično aktivnostjo komunističnih partizanov in aP°r proti tujcu, ki je zasedel naSo domovino. , Pred svetom in zgodovino pa je treba ponovno in ponovno zapisati .^Podbitno dejstvo, da je ta skupina odšla na teren in nastopila v obrambo . °venskih življenj Sele potem, ko je pod streli komunističnih atentatorjev nn oboroženih partizanov že padlo VEČ KOT EN TISOČ SLOVENCEV, ki ls° verjeli v upravičenost, poštenost in resničnost ciljev Komunistične Partije. V tej želji po samoobrambi, po zaščiti slovenskih življenj in slovenske-jr premoženja, v tej želji po resnični svobodi slovenskega naroda, ki so jo Prvoborci zapisali na svoj prapor, pa je tudi veličina njihovega prizade-ania in njihove žrtve. Eden od sedemnajsterice Se živi. Hvala mu in slava vsem, ki so položili °ja življenja v tem za nas Se vedno nedokončanem boju. 99 IVAN KOROŠEC Iz Ireninih pisem po 46. letih srečanja (Te odstavke objavljam brez njenega dovoljenja) praviš, da bi rad moj curriculum. Lahko Ti povem, da je bil moja mladost silno trda. Tam v Kremskem gozdu je Majcen hotel, da si skopljem jamo in Prlek se je igral z revolverjem ter mi grozil, da me bo ustrelil. Pa je Bog hotel drugače in zrtašla sem se med Vami, soborci! Bili ste mi kakor bratje in ta ljubezen nas Se vedno povezuje. Vedela sem, da si odšel v Slovenijo. Strah me je bilo in čakala sem, da se oglasiš. Bodi previden! VeS, kako z veseljem bi Te spodnesli, Ti edina in dragocena priča Štajerskega bataljona. Naredil pa si pogumen korak, da si obiskal brezna in se z bolečino v srcu poklonil mučencem - junakom ter madini povedal resnico. Nekaj je gotovo padlo v rodovitno zemljo in bo obrodilo sad. Če bi morala ponovno na tako pot — ničesar bi ne spremenila — le z večjimi izkušnjami bi vas spremljala. Zares, bili ste mi bratje — in nič več!" Nekaj spominov slovenske „Ivane Arške" - IRENE - Ivanke Primožič. Komunistični zločinci so jo obsodili na smrt — mlado dekle ter odvedli v Kremski gozd, da si ob rabljih Majcena in Prleka sama skoplje jamo. „Pa je Bog hotel drugače in znašla sem se med Vami, soborci", pravi naša junakinja. Edina pot tedaj, kamor se je rešila iz komunističnega pekla Št. Ruperske doline, čeprav je bila vedno pripravljena na največjo žrtev. Ni iskala zavetja v Štajerskem bataljonu, iskala je pravico življenja zase, za št-Ruperško Mirensko dolino, za naš ubogi narod, ki so ga hoteli zmleti v prah med kamni nacizma in boljševizma. Irena je bila sestra in mati vojakom! „Včasih, že ko je bilo nevzdržno, ko je skoro že vse odpovedalo, je bila Irena, ki je bodrila, ki je vzdržala — in vzdržali smo mi. Ob koncu vojne ja rešila vlak z ranjenci, ki je Sel preko Štajerske. Po vsem pa je ostala ponižna in skoro nepoznana, prav kakor mati, ki se tiho in nesebično žrtvuje za družino. Vem, Irena, Tvoje srce nenehno roma po Kočevskem Rogu, Teharjah, Hrastniških rovih, Toškem breznu in po vseh grobiščih, kjer trohne Tvoji — naši soborci. Ob tem velikem spominu — pol stoletja — vsi preživeli s Teboj, Irena, ponavljamo Tvoje besede kakor molitev: „ČE BI MORAL PONOVNO NA TAKO POT - NIČESAR BI NE SPREMENIL!" mn tabor IVU Maj-Junij 1992 ^AN KOROŠEC OB PETDESETLETNICI Lotos 17. maja poteka pol stoletja, ko je SLOVENSKA ZAVEZA (forum Političnih strank in skupin), postavila na teren svoj prvi oboroženi ilegalni odred, z namenom organiziranja nacionalne gverile po deželi, ki bi v da-Oem trenutku udarila na okupatorja, medtem pa ščitila prebivalstvo pred Nasiljem partizanov. y drugi polovici meseca marca 1942 (11 mesecev po okupaciji), so se Politične stranke: SLS, JNS, Demokratska stranka. Socialisti ter skupine: Stara Pravda, Slovensko narodno gibanje. Oficirska grupa. Pobratim, povezale v SLOVENSKO ZAVEZO (SZ) - najvišji slovenski politični forum v ilegali med okupacijo. Komunistična partija je povabilo odklonila. Mnenje članic SZ je bilo, da je vsaka prezgodnja vojaška akcija proti °kupatorju samomorilna za narod, ker bi z izzivanjem dali okupatorju po-v°d ge večjega nasilja. , Vojaški predstavnik v SZ je bil major Karel Novak - po nalogu beguns-*e vlade v Londonu - Mihajlovičev zastopnik za Slovenijo. Komunistična partija je po Hitlerjevem napadu na Sovjetsko zvezo ^klicala osvobodilni boj za Internacionalo v pomoč sovjetski rdeči armadi, 'j gozdovih so se pojavila prve grupe organiziranih komunistov, ki so jih °dili v španski revoluciji izvežbani borci ter manjše skupine vojakov raz-jugoslovanske vojske in narodnjaki — posebno na Primorskem in na otoškem —, ki so se zatekli v gozdove pred nasiljem okupatorja, čakajoč v<*oga, ki bi jih vodil. Ob močni aktivnosti KP, njeni propagandi in vabah Osvobodilno fronto ter razpleteni terenski mreži po vaseh, so te prosto-°‘jce „četniških skupin" zajeli komunisti. . Zanimiva je previdna taktika KP v tej prvi fazi, posebno na Primorskem J1 Koroškem. Vse te skupine, že pod vodstvom KP, so se še naprej imeno-, ale „četniki" (kar je bilo v tistem času ideal mladine), vendar so jih politični pisarji nagibali k prijateljstvu velike „SLOVANSKE RUSIJE", ki „se edina s^ri Za svobodo zatiranih ljudstev — pod modrim vodstvom velikega ^lina." Nekaterim — ki so mislili z lastno glanojim vodstvo „velikega Jelina" ni šlo v račun, vendar so se počasi nekako vdali: „Bo že kako." so bili idealni fantje Zc dovolj „prežeti" ali ustrahovani, so jim komisarji J^Vedali, da niso več četniki ampak partizani! Nihče že ni ugovarjal na glas, ^.Posamezni so ugibali „kdaj in kam bi se dalo pobegniti od teh boljše-''‘KOV"? : Namesto toliko opevane borbe proti okupatorju, so jih vodili na ropan- usamelih kmetij, kjer so pobijali presenečene gospodarje in vse, kar se je j P^alo nasilju. „Smrt izdajalcem!" je bil pečat na izropane požgane kmeti-j * Mrtvim gospodarjem in odgnano živino. Vedno več je bilo „slovenskih dajalcev": Vaški predstavniki, duhovniki, učitelji, odločni verniki. Vzporedno pa so komunistične trojke atentatorjev VDV (Vojska državne varnosti) likvidirale po mestih in trgih vidne, zavedne narodnjake. Stanje v okupirani Sloveniji je postajalo nevzdržno. Podnevi okupator z vzrokom izzivanja, ponoči partizani, po ovajanju vaških terencev, ki so s svojega osebnega vidika, ali pa starega sovraštva, izkoristili ugodni Cas maščevanja. „To je bil Cas, ko je Slovenija gorela," pravi Justin Stanovnik. „Življenje je bilo do skrajnosti napeto kakor tetiva, ki brni v zadnji vzdržljivosti. Z vonjem, ki so ga izdihovala pogorišča, se je družil vonj smrti. Prišli so ponoCi in ga ubili," jih odvedli in izropali dom. Slovenija je bila na razpotju. Po vaseh so se fantje zbirali na določenih krajih in prežali na sovražnika: „Tako ne gre veC, podnevi okupator, ponoCi komunisti." Major Novak je že prve dni aprila 42. poslal poročnika Milana Kranjca, da v novomeškem okraju organizira prvo oboroženo grupo na terenu. Ker pa jc bila partizanska zaščita tu že moCno organizirana, poleg tega pa mnenje organizatorjev deljeno, naCrt ni uspel. V maju istega leta pa se je vojaško vodstvo ob podpori političnih predstavnikov odločilo, da organizira bojno skupino zunaj ljubljanskega bloka z nalogo, da ta zbere CakajoCe prostovoljce v taborišču v Suhi krajini, Žužemberku in Gorjancih. Ta nastop nacionalistov po odločitvi SLOVENSKE ZAVEZE, je važen zgodovinski mejnik v potrdilo borbe proti okupatorju in proti boljševikom- V odredu so bile zastopane vse tedanje politične skupine razen komunistov, ki so pristop odklonili. V odredu so bili dani Slovenske legije, Sokolske legije, Slovenskega narodnega gibanja. Oficirske grupe. Pobratima. Poleg teh, so bili tudi fantje, dani KA in akademskega društva Straža-Dejstvo je, da so bili pripadniki SL najmočneje zastopani v ilegali ter so pripomogli z orožjem in hrano. V noCi 17. maja 1942 je bii v gozdu nad cerkvijo v Bizoviku formiran odred in pripravljen za odhod; sestavljali so ga: Štirje oficirji: kapetan Lesjak Jože, kapetan Vasiljevič Dobrivoje, poroCnik Kranjc Milan, podporočnik Tomažič Drago. Dva podoficirja: Dežman Alojzij, Novak Jaroslav ter enajst borcev, ki so po abecednem redu: Capuder Jelo, Grum France, Jakoš Joško, KodcliC Štefan, Korošec Ivan, Kremžar Franc, Lavrič Marjan, MametoviC Dušan, Mihelič Franc, Nedoh Dušan, Selan Polde. SZ je odred potrdila. Ob tem je izšla prva številka njenega glasila, kjef stoji pod naslovom »Dolžnost Slovencev v osvobodilnem boju«: „Sovraž-nik v deželi mora Čutiti, da je nasilnik, ki ga ne priznamo in ne sprejemamo. Delo za narodno osvoboditev je dolžnost prav vsakega Slovenca. Ni' hCe ne sme jemati dela za osvoboditev v zakup. Od tega dela se sam izloCa tisti, ki zapušCa narodne osnove in ni sposoben, da podredi strankarske koristi narodnim." In dalje pod naslovom»Slovenci«: „Za eno nas smatra 1 1 00 tabor \\JL. Maj-Junij 1992 tujec, eno hočemo biti tudi mi nasproti sovražniku. Vse kar nas med seboj razdvaja, je manjše od tega, kar nas loči od tujca. Danes ni čas za strankarsko jaktiko. Uspehi enih bodo vsem v prid, zaradi zagrešenih napak bomo vsi 'Teli." In še pod naslovom »Slovenski mrliški list — je vedno večji« „.. .ob plinih žrtvah vsled nesmiselnega izzivanja okupatorjevih represalij, je dolžnost vsakega Slovenca, da prepreči še hujše gorje..." Pred nastopom odreda sta prišla na zborno mesto major Novak in kapetan Debeljak Janko. Major Karel Novak je spremil odred s sledečimi besedami: /,Stopate na težko in odločilno pot borbe za svobodo naše domovine. Kjerkoli boste in kakorkoli, pomnite, da niste sami. V vas so uprte oči slovenskega naroda, ki ste mu v teh težkih dneh edino upanje in porok svobode. Vaša pot bo težka že zaradi partizanskih enot, ki so v gozdovih. Izražajte se direktnim napadom nanje; če pa boste napadeni, sprejmite borbo. Tudi izven OF ima narod pravico živeti. Ne napadajte okupatorja po Nepotrebnem, da prihranite narodove žrtve. Z vami je narod in Bog!" Za njim je spregovoril Janko Debeljak in obljubil, da bo odred zasledo-val, mu dobavljal sredstva ter pošiljal nove prostovoljce. Končno je sprego-v°ril še kapetan Lesjak-Lampe. Ob kratkih udarnih besedah je navdušil Prostovoljce. S puškami v rokah se je odred razvil skozi vasi Bizovik, Dobrunje in Ntonil v temi urhovskih gozdov. Če bi se politična vodstva držala sklepa SZ, da bi ob tem velikem narodnem času lastne interese in gledanja podredila izključno le narodnim interesom, bi nacionalna ilegala, vzporedno s komunistično, naraščala in jo Prerastla, kajti narod je zavračal komunistično nasilje prav tako, kot oku-Patorja. KP bi tudi že iz previdnosti ne tvegala nesmiselnih napadov na Nadmočnega nasprotnika. Tudi bi se KP vzdrževala morij po vaseh zaradi shahu maščevanja pred močnim, oboroženim nasprotnikom. Po tej logiki ne bi bilo ne Grčaric ne Turjaka. Ob koncu vojne pa bi se lažje izpolnili tudi vsi politični načrti ob priznanju zaveznikov z napadom Na umikajočega se okupatorja. Zgodovina je odločila drugače----- Zgodovino pa ustvarjajo in pišejo ljudje! Preživeli prvoborcev Nacionalnega odreda se zavedam, da me je Bog Nhranil z nalogo pričevanja tudi te resnice in, da „NA TANKE BELE LISTE POHOJENE KRIZANTEME" napišem zgodovini imena „neznanih junakov" Sloveniji v spomin: Kapetan LESJAK JOŽE — ubit v Bizoviku 1942. Kapetan VASILJEVIČ DOBRIVOJE - IZTOK — ranjen, zajet na Suhorju In ustreljen 1942 Kapetan KRANJC MILAN — padel v Grčaricah 1943. Poročnik TOMAŽIČ DRAGO - CIGO — zajet v Grčaricah, usmrčen v Mozlju 1943. TABOR 4 AO Mv - junij)9i,2 !w0 Komandant DEŽMAN ALOJZIJ - ČRNIGOJ — smrtno ponesrečil 1943. Komandant NOVAK JAROSLAV — ranjen na Vel. Osolniku in usmrčen 1943. Komandant CAPUDER JELO - CAPO — usmrčen v Mozlju 1943. Kapetan GRUM FRANCE — prometna smrtna nesreča ZDA 1989. Komandant JAKOš JOŠKO — zhrbtno zajet pri pogajanjih v Beli cerkvi, mučen in usmrčen 1944. Vodnik KODELIČ ŠTEFAN — naravna smrt v Mcndozi - Argentina 1990. Komandant KREMŽAR FRANC — zgorel v Grahovem, 1943. Vodnik LAVRIČ MARJAN — naravna smrt v Argentini. Vodnik MAMETOVIČ DUŠAN — usmrčen v Mozlju 1943. Vodnik MIHELIČ FRANC - BALANT — zajet v Grčaricah,usmrčcn v Mozlju. Kuhar NEDOH DUŠAN — ubit po italijanski zasedi. Št. JoSt 1942. Komandant SELAN POLDE — vrnjen iz Vetrinja, usmrčen v Teharjah. Kjerkoli počivate, počivajte v miru! Va5a žrtev ni bila zaman. Va5 sen — svobodna domovina, se uresničuje. SLAVA VAM ! IZ DOMOVINE 27. april — dan upora proti okupatorju ali dan razdora? Boj proti okupatorju in za svobodo je naraven, legitimen in ukazan, a v okviru evropskega rczona. Nič ne zahteva ali opravičuje, da narodov um ob kakršnikoli stiski zablazni kot ponorela magnetna igla. Tudi v najhujSih stituacijah mora ravnati racionalno. Pri praznovanju 27. aprila, kot dneva upora proti okupatorju, ne gre za poljubni upor, ampak za NOB v času 2. svetovne vojne, in tudi ne za naključni datum, ampak naj bi se ta ujemal z ustanovitvijo OF slovenskega naroda leta 1941. Zato ima praznovanje poseben pomen. Zgodovinske raziskave so potrdile že znano resnico, da je bila okrog tega dne ustanovljena Protiimperialistična fronta kot naslednica DruStva prijateljev Sovjetske zveze, torej ena od „ljudskih front", kot nova taktika komunistov, da bi prišli na oblast (Francija, Španija). Ob ustanovitvi upor proti okupatorju ni bil niti omenjen. Želeli bi vas spomniti, da sta bili takrat Nemčija in Sovjetska zveza zaveznici, odkar sta dobro leto prej vzajemno razkosali Poljsko. Tomu ustrezno so se obnašali tudi naši komunisti kot pobudniki Protiimperialistične fronte. Če se jc takrat kdo pripravljal na upor, je bilo vodstvo Slovenske ljudsko stranke, ki je v lom času ustanovilo Slovensko legijo, polvojaško organizacijo za boj proti okupatorju.Če vseeno zamižimo na obe očesi in sprejmemo doslej oznanjano resnico, da je bila ta dan res ustanovljena OF slovenskega naroda, moramo vseeno vedeti, da ni šlo za zbor, v katerem bi bili zastopani legitimni predstavniki slovenskega naroda, ampak je kot stranka nastopila samo Kps, ki ni posedovala nobenega demokratičnega izkaza in jc bila številčno neznatna, bolj organizacija profesionalnih revolucionarjev, ostalo pa šobili strankarski disidenti (krščanski demokrati, levi Sokoli) ali posamezniki iz kulturnih vrst (Kozak, Vidmar). Ta fronta se je 5^le po napadu Hitlerja na Sovjetsko zvezo postavila na stran Sovjetske zveze in se oklicala za OF, ki ni skrivala svojih revolucionarnih ciljev. Vse to je sprožilo državljansko vojno in usodno razklalo Slovence. Posledica je bila uveljavitev komunističnega totalitarizma za 45 let. Preden bo torej slovenski parlament ustoličil pranik, ki poveličuje raz-cop v slovenskem narodu, naj temeljito razmisli. Praznovanje tega praznika bo Se dolga leta izgledalo kot letos, ko smo se Slovenci razdelili na dve sovražni polovici. Vemo, kdo so tisti, ki zahtevajo, da 27. aprila ne smemo pozabiti. Če belijo svoj praznik, naj mu dajo širši pomen in ga imenujejo Dan slovenske upornosti, obenem pa naj si izberejo primernejši datum. Na ta dan bomo slavili kmečke upore, Trubarja, Maistrove borce, upor proti napadalcu v zadnji vojni letošnje poletje, pa tudi upor proti okupatorju med 2. svetovno vojno. Pošteno in prav bi bilo, da v duhu spravne usmeritve proglasi svoj Praznik tudi druga stran, ki je bila sicer 1945. leta uničena. Najprimernejši bi bil 8. julij, z obletnico spravne slovesnosti na Rogu 8. julija 1990. leta. Lahko ga imenujemo Praznik sprave, čeprav resnične sprave naša in še nekaj Naslednjih generacij ne bodo dočakale. Nam bo pomenil Dan življenja z razprtostjo, ki jo vsi čutimo, ki pa jo bomo skušali civilizirati in označevati r>a civilni način. IO Nove slovenske zaveze Ljubljana, 12.11.1991 ' ' ' j Tema za razmišljanje: Slovenija jc VaS in naš prostor. Vsi imamo dve domovini, a koder boš, si brezdomec, ker Ti manjka del Tvojega srca! Pavlinka K. Kocmur V nedeljo, 8. marca letos je bila v skriti globači, ki se zajeda v severozahodno stran hriba jazbina oziroma pod zaselkom Zibel Pri Babni Gori v Polhograjskih dolomitih, spominska svečansot ob grobišču, kjer so partizani 24. novembra pobili sedem članov Hudnikove družine — Martinovčeve po domače — iz zaselka Selo pri vasi Hruševo pri Dobrovi. Simbolični pokop sta opravila dobroveljska in polhograjska župnika. Edina preživela, Lojze in Vera Hudnik, sta bila ob poboju staršev ter stricev in tet stara štiri in pet let. Celih petdeset let nista vedela za njihov grob. Lojze je za smer groba le slutil in šele v nedeljo sta s sestro prvič stala na kraju samem. Grob je pomagal odkriti Vinko Zibelnik, ki je nekoč šel skozi teharski pekel. Spraševal jc tam okrog živeče ljudi, ki so končno omogočili razkritje groba. Permetovo društvo za obeleževanje zamolčanih grobov je za to priložnost ob grobu postavilo lesen križ, na katerem piše: „Tudi mi smo umr/i za domovino". Dne 22. novembra 1942 so Martinovčevo hišo obkolili vosovci, ker so hoteli ujeti Ravbarjevega Toneta, ki je bil pred tem dezertiral od partizanov. Toneta so po krajšem spopadu ubili, vendar pa so naslednje dni pobili tudi devet članov Hudnikove družine, najprej so zjutraj odpeljali sestri gospodarja Lojzeta Hudnika, Francko in Ivano (Ivana je bila noseča s Tonetom, ki so ga prišli ubit) in Albino (ki je bila žena gospodarjevega brata Janeza). Nikoli več jih niso videli. Zvečer so prišli šc po moške: po gospodarja in očeta Lojzeta Hudnika ter njegove tri brate Poldeta, Matijo in Janeza.Edmo, kar se od tistih hudih trenutkov spomni takrat štiriletni Lojze, je, kako je ob domačem kozolcu poslednjič videl svojega očeta. Sc isti dan je na domu umrla gospodarjeva žena in mati Manca, vendar vsi pravijo, da nasilne smrti, Vosovci so sicer Lojzeta Hudnika zaradi ženine smrti prignali nazaj, vendar so ga kasneje spet odgnali. Partizani so nato nekaj dni imeli pod nadzorom sedeminšestdesetletno mater Frančiško, ki jim je dvakrat hotela zbežati na Dobrovo k vaški straži, vendar so jo ujeli in tudi za njo je izginila vsaka sled. Domneva se, da so Frančiško kasneje draveljski domobranci našli v bližnjem grabnu pod Hrušcvim in jo pokopali na pokopališče. Člane družine so po pripovedi očividcev „zasliševali" in „sodili" „na podnu" v zaselku Zibel pri Babni Gorici, nato pa jih 24. novembra 1942 pobili v bližnji globeli. Lastnik gozda pravi, da so v petdesetih letih ob spravljanju listja naleteli na slabo pokopana trupla, ki so jih nato pokopali IvU Maj - Junij 1992 v skupen grob. Edina preživela dana družine. Siri in pet letna Lojze in Vera Hudnik, sta odraščala pri sorodnikih. Zakaj je tako moralo umreti devet članov Martinčeve družine, ostaja skrivnost. O vzrokih se sicer SuSlja, razsežnost vosovske „justice,/ pa ostaja Povsem nedoumljiva. Ljubljana, 9.3.1992 V svojem teltonu v Slovencu z naslovom „Začetki revolucije na Slovenskem", ki je izSel v enajstih nadaljevanjih (od 14. do 28. februarja letos), Sen> navedel spisek devetnajstih družin, ki so jih komunisti pobili na začetku revolucije, predvsem leta 1942. Kot prvo družino sem omenil Veharjevo 2 Verda. Podatek sem prepisal iz emigrantske literature. Danes se mi je ja-V'1 vnuk te družine in mi dal o poboju naslednje informacije. Poboj se je zgodil 16. decembra 1941 na domu Vcharjevih na Verdu številka 40. Zvečer, bila je že tema, ko sta na vrata potrkala dva zakrinakana Partizana, domačina, kasneje tam okoli zelo znana. Odpret jima je šel šestletni sin Pavel. Partizana sta nato v hiši s pištolo ustrelila očeta Pavla Veharja (roj. 1902) in mater Marijo Vehar (roj. Novak 1904). Vnuk danes pove, da verjetno zato, ker so Veharjevi nasprotovali komunizmu. Domnevajo, da 1° bila mati Marija ob poboju noseča. Ostali so trije otroci: Pavel je imel 6 jat/ sestra je imela 9 let, en brat pa je bil še mlajši od Pavla. Otroke so vzeli k sabi različni sorodniki. Verjetno eden od morilcev, piše se Vidmar, še živi v E>ragomeru. Zapisano v Ljubljani, 10. 3.1992 Ivo Žajdela »SLOVENSKE ZEMLJE ČUVARJI" je naslov kasete, ki je zelo primerna kot darilo svojcem v domovini Na to opozarjamo vse, ki potujejo v domovino. Na razpolago v upravi „Tabora" Izginotje Antonije Premrov Martinjak, 14. januarja 1949 Antonija Premrov je bila rojena 12. 6.1912 v Martinjaku pri Cerknici. 2e pred drugo svetovno vojno je odšla v samostan Vincentinum v Ljubljani, kjer se je usposobila za bolniško sestro, hkrati pa se je tudi glasbeno izšolala. V samostanu je bila dokler nova oblast samostana spomladi 1947 ni ukinila, tako daje bila Antonija Premrov, oziroma sestra Karmela, odpuščena iz službe v „Slajinerjevem domu", ki je bil sanatorij. V tistem času je šla od nekega bolnika in ravno takrat je imel Kardelj na Taboru oster govor proti religiji. Ob razpustitivi samostana so ji starši predlagali, naj pride domov. Ko je prišla domov, ni imela niti civilne obleke. Znala je sicer šivati, vendar samo obleke za samostansko življenje. Zato se je v bližnjem Grahovem naučila šivati tudi moške obleke. Sorodniki se danes spominjajo, kako so prišli nekega večera leta 1947 iz Cerknice ponjo dr. Pušenjak, dr. Lunaček in dr. Merčun. Nato je v Cerknici stregla bolniku, neki starejši gospe, zato je tam dobila stanovanje. Ker takrat v cerkniški fari niso imeli organista, je na prošnjo tedanjega župnika prevzela mesto organistke in vodila številni pevski zbor. V zboru so bili večinoma mladi ljudje in ker je bila nova organistinja zelo priljubljena,je zbor kar lepo uspeval. To je bilo zanjo usodno. Bila so povojna leta, revolucija se še ni izdivljala, zato se je dogajalo marsikaj. Tako je bila za božič leta 1948 deležna neke vrste sabotaže. Nekdo ji je skril partiture in ko je hotela pri maši igrati, jih ni bilo... Še nekaj prej, v noči na 1. november 1948 so aktivisti metali na domačo hišo kamenje. Hoteli so jo zastrašiti. V začetku leta 1949 je Antonija živela doma, včasih pa tudi v župnišču. V tistem času ji je župnik Hrovat slučajno omenil, da je na Gorenjskem izginila neka ženska. Pevske vaje so bile ob petkih. Bilo je 14. januarja 1949. Iz Dolenjkega jezera so šli tistega večera na vaje v Cerknico trije fantje in dve dekleti. Razen Jožeta Martinčiča, ki se je vozil s kolesom, so ostali štirje hodili peš. Takoj, ko so prišli do župnišča, se jim je zazdelo čudno, da okno prostora, v katerem so imeli vaje, ni bilo razsvetljeno, saj je bila Antonija vedno prva. Župnik Horvat jim je moral povedati, da naj gredo domov, saj Antonije ni. Ko so se po vajah vračali domov, se je Jože Martinčič vedno s kolesom odpeljal naprej. Tisti večer pa mu je ena od deklet rekla, naj gre z njimi, da se bodo pogovarjali. S tem mu je verjetno rešila življenje. Ko so Sli mimo cerkniškega pokopališča, so naekrat zagledali neko senco, ki je prekoračila pot. Pomislili so, da je lisica. Kljub temu je nekdo omenil, naj gredo bolj na drugi strani. Že ko so bili mimo pokopališča, se je Jože Martinčič obrnil in videl obrise štirih ali petih ljudi. Rekel je: „Poglejte, čakali so nas!" Ker se Jože Martinčič tisti veCer ni odpeljal naprej, ampak so Sli v skupini, se '»neznanci" „posla" niso mogli lotiti. Del scenarija je tako padel v vodo. Tisti vcCcr je za Antonijo Premov izginila vsaka sled. Naslednje dni so s° spraSevali, kje je. Pojavili sta se dve govorici. Ali je pobegnila Cez mejo, 'krnur tisti, ki so jo poznali, niso verjeli, ali pa so jo „pospravili". Zaradi ''sega, kar se je takrat godilo in glede na to, da Antonije Prcmrov veC ni “'•o, obstaja zelo verjetna domneva, da so poleg nje hoteli tisti veCer umoriti šc enega fanta. To naj bi bil Jože Martinčič, ki so ga Čakali pri cerkniškem pokopališču, pa sc jim je po naključju naCrt izjalovil. Če bi izginila oba, bi se lahko domnevalo, da je z njim pobegnila Cez mejo. S tem bi jo hkrati 0('rnili kot redovnico in zelo verno osebo. Imeli so satanski scenarij. Bil je vršen, vendar ne v popolnosti. Pevski zbor so naprej vodili nekaj Časa sami, saj so imeli med sabo tudi sk>rcjše, kasneje pa ga je vodil semeniSCnik France Mihelčič. Jeseni, 19. °Ktobra 1949, so jih sicer nekaj iz zbora vpoklicali v vojsko DomaCi Antonije Premrov so domnevali,, da je zaprta na Udbi v Postojni, ^i°r je bilo tudi sodiSCe. Nesli so ji tja obleko, vendar so jim tam povedali, c*a je emigrirala v Trst. V Cerknici na milici so odgovorili, da o tem primeru ne vedo. Tudi Antonijina sestra Božidara je bila redovnica, po razpustu samostana Pa je nastopila službo kot medicinska sestra na onkološkem inštitutu. Ker )c stregla številne paciente, je poznala precej ljudi. Tako so s pomočjo ad-^ukatinje dr. Ljube Prener napisali pismo in ga 31. maja 1950 poslali na Titov kabinet v Beograd. Iz Beograd so sc takoj obrnili na Udbo v Postojno. Od tam so poklicali Antonijino mamo Marijo, 67-letno ženico, v Postojno. Tam s° jo zasliševali, kdo je napisal pismo in kaj vedo o dogodku. Avgusta 1951 je sosed Ludvik Žnidaršič kosil na svoji parceli sredi '-Crkniškega jezera. Bilo je pod Martinjekom, ob strugi Žerovnišnice. Kosil )a Oa roke, ko je s koso zadel na obleko. Ostanki trupla so bili med trstičjem. 'vCr je slutil, da gre za izginulo Antonijo, je takoj obvestil domaCe. DomaCi Sli truplo ogledat, pri Čemer so ugotovili, da gre v resnici za Antonijo, spoznali so jo po verižici, delih plašCa, ki je imel z usnjem obrobljene žepe, P° zobovju in še drugem. Takoj, ko je milica zvedela, da so našli truplo, je domačim odvoz in Pokop preprečila. Pozno popoldne naslednji dan so prišli z avtomobilom [Judje v belih haljah, ostanke trupla pobrali in jih odpeljali neznano kam. udbovskih uradih so odgovarjali, da to ni bila Antonija, temveC nek padli Partizan in celo, da je Slo za ostanke neke ženske iz Jesenic, ki se ji je zmešalo u' ju med blodenjem tam okoli tam konCala. Govori se, da so jo pokopali na postonjskem pokopališču ali odvrgli neznano kam. Hitro po odvozu Posmrtnih ostankov se je v Martinjaku oglasil miličnik, ki je zahteval tisti 'Kltrgani kos plašCa in ga odnesel. Kakšen totalitarisiCni režim je vladal, govori dejstvo, da se nato veC kot Štirideset let o tem ni smelo govoriti. Se veliko let po dogodku domaCi Cerkniški župnik ni upal vzeti za mašo za pokojno. Še v osemdesetih letih s° bili takšni Časi. Takoj po oblikovanju občinske komisije za ugotavljanje povojnih pobojev v Cerknici so sc domaCi 18. aprila 1991 obrnili nanjo. Ali bosta zarota molka in nezmožnost razkritja gnusnega zločina Se naprej kraljevala Sloveniji? Kdo so bili zarotniki in morilci? Domneva se, da je Antonija tisti večer prišla iz Martinjeka do prvih hiS v Cerknici. Tam so jo pričakali z avtomobilom. Že pokojni Malnarjev France je videl, kako so jo postisnili vanj. Govori se, da so jo zelo mučili, da so jo onečastili in jo odvrgli na jezeru. Ko je izginila, je imela pri sebi torbico, ki so jo nato videli pri drugi osebi. Izvršitev tega gnusnega dejanja so sklenili na sestanku tedanje partijske celice v Cerknici, ki je imela sedež v takratnem podjetju „LIP" (danes Brest) Pri umoru je sodelovala vrsta tedanjih cerkniških skojevcev in mladih komunistov, kot na primer C. R., J. M., Se en J. M.... Tik pred volitvami 1990 je prišel pokojničine domače na dom vpraSat nekdanji udbovec I. S., če se bodo sedaj maščevali. Kakšen je motiv tega umora? Onemogočiti in očrniti versko življenje. Izginula Antonija Premrov, oziroma sestra Karmela, kakor so ji vsi rekli, je bila povsem nepolitična oseba, saj se za politiko ni zanimala. Bila pa je sposobna organistka in voditeljica uspešnega pevskega zbora, ki je združeval veliko mladih. Z umorom Antonije Premrov so komunisti poskuSali onemogočiti en del uspešnega verskega življenja v Cerknici, hkrati pa so hoteli s scenarijem, ki sem ga že omenil, in ki se jim k sreči ni povsem ude-janil, očrniti Cerkev. (Zapisano po pripovedi svojcev in znancev 3. februarja 1992) _____ _____ ___________ _____________________ IZ DRUŠTEV Toronto, 25. februarja 1992 SEJI GLAVNEGA ODBORA SSK V CELOVCU, dne 28.-29. 2.1992 Spoštovani! Člani društva „Tabor", zbrani na letnem občnem zboru dne 17. februarja 1992 v Torontu, Kanada, pošiljamo na zasedanje Glavnega odbora SSK, dne 28.-29. februarja v Celovec, naslednji poziv: Presenečeni smo nad novico, da je bila Resolucija o domobranstvu, sprejeta na Ustanovnem zasedanju SSK, 28. junija 1991 v Ljubljani, na dopolnilni seji SSK dne 2. novembra 1991 v Celju RAZVELJAVLJENA. To odločitev obžalujemo in želimo v duhu sprave, da se razveljavljenje prekliče in že sprejeta Resolucija ponovno afirmira. Dr. F. Pepevnak, 1. r. Tajnik društva Tabor Stane PleSko, 1. r. Predsednik društva Tabor Toronto Krajevno domobransko društvo Tabor jc imelo svoj 34. letni občni zbor sredi februarja. Udeležba je bila zelo številna, saj so sc nam pridružili tudi soborci iz bližnjih krajev. Predsednik društva je pozdravil vse navzoče in Povedal, da je letošnji občni zbor posvečen samostojni in mednarodno Priznani državi Sloveniji. Po kratki molitvi za umrle člane v preteklem letu vse žrtve komunistične revolucije, je prešel na dnevni red. Vsi odborniki so podali svoja poročila o delu organizacije v preteklem *etu, ki je bilo zelo uspešno. Sem lahko štejemo obisk in večerjo z grofom Tolstojem, romanje v Midland, kjer je imel pri Križu kratek govor g. Ivo Žajdela, poznani časnikar in publicist iz Slovenije. Ivo Žajdela je tudi predaval v slovenski cerkveni dvorani v Nevv Toronto o Novi Sloveniji in n)vnih problemih. Povedal jc marsikaj zanimivega o stvareh, o katerih pa Politiki ne govorijo radi. Dobro je tudi uspel tradicionalni domobranski banket v jeseni, že 25. Po vrsti. Krajevno društvo prispeva svoj delež v Socialni sklad za podporo Potrebnim in onemoglim soborcem. Društvo Tabor je z zanimanjem spremljalo politične spremembe v Sloveniji. Udeleževali smo se manifestacij in demonstracij ter pisarili in telefonirali na vse vetrove za mednarodno priznanje Slovenije. Tudi finančno smo sodelovali pri raznih nabirkah za pomoč Sloveniji. Letos nismo imeli volitev, ker jc bil sedanji odbor že lansko leto izvo-)Cr' za dobo dveh let. Se dolgo smo se zadržali ob prigrizku in prijateljskem razgovoru o razmerah in obisku Slovenije, spomeniku v Kočevskem Rogu, reviji Tabor itd. Frak „TABOR" ni samo živa vez med združenimi slovenskimi pro-tikomunisti, ampak jc tudi v vsej zgodovini tiskane slovenske besede Prvi in obenem najcenejši tečaj svobodnega demokratskega sožitja ln razpravljanja; saj še vedno stane manj kot zavojček najcenejših cigaret. - Prosimo, da sc tega zavedate in redno ter pravočasno poravnate naročnino. Hvala lepa! LOJZE GOSAR, Ljubljana (Dom in svet - Zbornik 1991) Slovenija je bila dolgo dežela odseljevanja. Sele sredi petdesetih let je postala privlačna za priseljence in to skoraj izključno za prebivalce iz drugih republik Jugoslavije. Po drugi svetovni vojni je bilo priseljevanje največje v drugi polovici sedemdesetih let in sicer 8.000 oseb letno. Po letu 1980 se giblje med 3.000 in 4.000. LetoSnje (1991.) leto je verjetno glede tega prelomnica. V obdobju 1961—1971 je predstavljal selitveni prirastek 16% skupnega prirastka prebivalstva Slovenije, v drugi polovici sedemdesetih let že 38%, nato je nekoliko upadel, vendar v letu 1987 ponovno preseže 37%. Število prebivalcev Slovenije se je zaradi stalnega priseljevanja v zadnjih tridesetih letih povečalo hitreje kot bi sc, če tega priseljevanja ne bi bilo. Hkrati pa se je s tem stalno zniževal delež Slovencev in je tako bilo leta 1981 med stalnimi prebivalci le 5e dobrih 90% Slovencev in ni težko oceniti, kaj bi se zgodilo, če bi v daljšem obdobju doseljevanje nadomeščalo rojstva. Dolgoročno je za rast prebivalstva, oziroma obstoj naroda, vendar odločilen naravni prirast. Naravm prirastek (razlika med številom rojenih in umrlih) se v Sloveniji iz leta v leto manjša in to predvsem zaradi zmanjševanja števila rojstev še posebej v osemdesetih letih. Leta 1979 je znaša naravni prirastek na 100 prebivalcev skoraj sedem oseb (6,6) leta 1988 pa le Se tri. Zniževanje števila rojstev je lahko posledica nižje rodnosti, spremembi v časovnem razporedju rojstev v življenju žena, ali pa manjšega števila žena v rodili dobi (15—49 let). Za to, da bi se število prebivalcev povečalo, je potrebno več otrok. Sedanja rodnost v Sloveniji še zdaleč ne zadošča (niti) za obnavljanje istega števila prebivalcev. Močno zniževanje naravne rasti v Sloveniji v zadnjih letih je ra vidno tudi iz razpredelnice.tna naslednji strani). število živorojenih otrok se je v Sloveniji gibalo v drugi polovici sedemdesetih letih okoli 30.000. Po letu 1981 je hitro upadlo in je v zadnjih letih skoraj za 5.000 nižje kot pred desetletjem. Ker je v istem obdobju nekoliko naraščalo tudi število umrlih, se je naravni prirastek (razlika med številom rojenih in umrlih) v Sloveniji zmanjšal za polovico. Zakaj bi Slovenci lahko izumrli Zniževanje števila rojstev in povečevanje števila umrlih zaradi visoke- Naravno gibanje Števila prebivalcev Slovenije Leto Živorojeni Umrli Naravni prirastek 1976 30.339 18.157 12.182 1977 29.907 17.633 12.271 1978 30.354 18.357 11.997 1979 30.604 18.148 12.457 1980 29.902 18.820 11.082 1981 29.220 18.733 10.478 1982 28.894 19.647 9.247 1983 27.200 20.703 6.497 1984 26.274 20.214 6.060 1985 25.933 19.854 6.079 1986 25.570 19.499 6.071 1987 25.592 19.837 5.755 ' deleža starega prebivalstva (leta 1981 je bilo v Sloveniji 14,2 prebivlacev Jarejsih od 59 let) lahko tudi Slovenijo privede do negativnega naravnega j ^rastka. Kdaj bi se to zgodilo, razberemo iz projekcije prebivalstva. Pro-Sl 1° Pr°bivalstva prikazujejo nadaljnje spreminjanje Števila prebivalcev r P° starosti in spolu glede na predpostavke prihodnjih spememb c~dnosti, umrljivosti in selitev. Če bi v nasleanjih letih rodnost in umrljivost kStala na sedanji ravni, razlika med Številom priseljenih in odseljenih pa bi 'la nic, bi število prebivalcev Slovenije počasi Se naraSčalo Sc do leta 2003, , pa bi se Število prebivalcev začelo vedno hitreje zniževati. Za ilustracijo, Z3) to zniževanje dolgoročno pomenilo, naj navedemo, da bi imela Slo-et1ija leta 2200 le Sc dobrih Štiristo tisoč prebivalcev. Iz gornjega je ravid-p0, Kaj pomeni za Slovence tako nizka rodnost, kot jo imamo v zadnjih letih. 0sledice tega zniževanja se namreč pokažejo Sele dolgoročno. Sicer pa tudi P£blem demografsko ogroženih območij pred tridesetimi leti Se ni bil tako k- ^ primeru le naravne rasti bi bilo za Slovenijo prelomno leto 2003, ko J®tevilo prebivalcev začelo upadati. Podobno velja tudi za posamezne k 'ne. Le pet občin v Sloveniji bi ta prelom doseglo po letu 2010. Že sedaj P? 8a je doseglo devet občin. Zaskrbljujoče je, da je med temi devetimi ^‘fiami kar osem obmejnih. Slaba prihodnost se tem občinam piSe pred-Sern zaradi slabe starostne sestave prebivalstva: veliko starih in malo adih prebivalcev. 5 Zato smo hoteli ugotoviti, kolikšno priseljevanje bi bilo potrebno, da bi milijoni. Čas je vedno jasneje približeval konec, a v upanje se je pri-JpeSavalo nekaj neznanega; strah pred morebitnim novim razočaranjem kakor kmetu, ki gre po nevihti na polje ali v sadovnjak: Kje se bodo srečali in ustavili zavezniki? Kaj bo pograbil Stalin? Kje bo meja svobode in nove sužnosti z vzhoda? ^ Jugoslavijo in z njo Slovenijo so veliki Štirje dodelili vzhodni „ljudski" Intrernacionalne boljSeviSke horde, ki so prodirale z juga po umiku Nacizma, so po zasedenih deželah ustoličevale svoje zveste — domače tirane komuniste. Ceste so bile zabasane z begunci, ki so Sli svobodo iskat — preko meje k tujcu. Ob tem času je bil Vinko v bolnišnici za resno pljučnico, vendar mu je lo že na bolje. Ob evakuaciji bolnikov in ranjencev pred boljSeviki je bil v tanjeniskem transportu preko Gorenjske za Avstrijo. Polovica teh ranjencev )e bila zajeta in pokončana z noži v naravnem breznu, blizu Ljubljane. Lažje ranjeni so se poskuSali reSiti. Vinko se je opotekal v dolgi koloni, ki se je Jma UCJ vlaka proti Brezjam v upanju, da doseže postojanko lastne vojske, ua je projnja procesija betežnih na romarski poti, s palicami Šepajočih, ob 0rgljah, opirajoči se me seboj, omagujoči ob poti proseči pomoči. Na Brezjah smo naSli le Se zaSčitnico zapuščene postojanke. »Kam — ?" je bilo vprašanje izčrpanih in onemoglih. //V kolono z begunci — smer Tržič!" je odbrzel motorist. Vinka je streslo, kot bi se zbudil iz težkih sanj. »Kako — Tržič je dejal — ?" , »Mislim, da bo tistale hiSa, Bog ve, če je doma?" je Vinko bolj sam zase, za druge, ugibal in kazal na visoko pritlično stavbo, ko smo dospeli do Kakor izgubljen otrok ki je med množico uzrl mater, se je utrgal in ste* kel. Ko sem dospel do hiSe in se povzpel po ozkih, lesenih stopnicah sem ju naSel, Vinka in Zinko, zlita v objemu. Njeni dolgi lasje so brisali solze obema. „VidiS, to je Zinka, moje zlato dekle." V njunih očeh je bil ogenj čudovite sreče. V radosti mokrih očeh je tonilo hrepenenje dolgih let. Za nekatere je bilo Vetrinje poraz in izguba. Za druge upanje it1 pričakovanje. Za Vinka in Zinko je bil žegnanjski praznik. Ko so zavezniki poslali prvi transport za Palmanovo in je krožila novica, da vojake spremljajo lahko samo sorodniki, sta se Vinko in Zinka p0' ročila, „da bosta lahko skupaj potovala". Poroka je bila v mali, starodavni vetrinjski cerkvi pri oltarju „Marija Hilf". Vse je bilo preprosto, revno in tiho, pa doživeto kot vera in pro5nje brezpravnih beguncev na vetrinjskem polju: „Marija pomagaj nam v vojskinem čas', na tebe ozira se vsak izmed nas..." Svoja poročna prstana sta Vinkov oče in mati podarila otrokoma. Vinke je bil tesen, da ga je le s težavo postisnil na prst. „Tega in moje ženke ne bom nikoli izgubil," je Vinko privil mado ženo ob čestitkah na cerkvenih vratih. Tisto sredo, ko je prišla vrsta odhoda za Palmanovo tudi naSemu polku, sva sc z Vinkom znaSla v istem tovornjaku. Zinko sem videl trudno i? zaskrbljeno. Glavo je naslanjala na Vinkovo ramo, da so ji njeni dolgi lasjc počivali na njegovih prsih kot odklikovanje drznemu fantu. „Nekam slabo ji je," je bil Vinko zaskrbljen. „1, po poroki je mladim ženam navadno slabo," se je zarežal starejš' narednik in si pogladil brke, kot po dobri pijači. „Na5a je bila prav taka, pa kar lep čas. Ko pa je zjokalo, je bilo pa vsa dobro in hudo pozabljeno." Zinka se je skoro sramežljivo privila k možu. Tovornjald so tulili po črnem asfaltu kakor, da hočejo udušiti dvom vojakov: „Zakaj je kolona zavila na levo, namesto na desno?" Nekje za Dravo smo obstali. Morali smo izstopiti in zavezniki so civilfi ločili od nas. Uvrstili so jih in odgnali proti železniški postaji. Nas pa s° obkolili — zavezniki — z naperjenim orožjem. Sonce je sanjavo zahajalo za Gospo sveto in maj je cvetel, pa bi moralo deževati v viharju, z bliski in strelami, da bi s skladalo z razočaranjem nao zavezniško „Palamanovo". Natrpali so nas na vlak. Boljšoviki so zapečatili živinske vagone in postavili straže. Potem jc sledilo vse tisto, kar je last zakona tiranov. Vsak je hotel prekositi vsakega v krutosti in sadizmu. V taborišču smrti — v Teharjah sva se spet naSla. Skoro ga nisem prepoznal, bosega, v raztrganih, umazanih hlačah in s krvavo srago na sencu. Ko sem mu šepnil, me je komaj opazil, tako jc bil strt. „Si videl, je Zinka tu?" „Ne vem, civili so na oni strani." S psovkami in udarci so nas urejali v dolge vrste pred barakami. Pred vsako vrsto so pogrnili šotorska krila in odeje, kamor so veleli odmetavati ure, denar, verižice, prstane in sploh vse, kar ni bila obleka. Vsak je moral stati z navzven obrnjenimi žepi, predse iztegnjenimi prsti in zavihanih rokavov. Vinko se jo trudil, da bi snel in skril tesni očetov prstan, pa ni šlo. Slinil je prst, poskušal z zobmi, pa zaman. Ko je komisar, ki je grozeče pregledoval yrsto, prišel do njega z do rame po roki nanizanih ur, je obstal. Vinko mu je kazal rdeč nabrekel prst rekoč: „Ne gre, tako mi je tesen." „Počakaj, ti ga bom jaz odsekal, kurba bela," je siknil penasti boljševik. Vinko je vil, slinil in potiskal že okrvavljeni prstan. Solza, ki se mu je utrnila po licu, je bila kaplja v grlu zadavljene bolečine. Že, ko se je komisar znova pomikal v našo smer, se je Vinku posrečilo sneti krvavo zlati obroč. Poljubil ga je in stisnil v pest, da bi ga zadnjikrat objel, ker mu je bil dvakrat svet, nato ga je položil kakor otroka na umazano odejo pred komisarja. Ko so nas čez nekaj dni nagnali na kamnita dvorišča iz tesnih, zadušnih barak poleg civilov, so se srečali znani pogledi. Vinko je opazil ženo in hotel do okna, pa je stražar nameril nanj, da se je oslabljen sesedel. Tudi civili v baraki so se odmaknili od okna. Popoldne so jih gnali ob mreži našega dvorišča proti jedilnici. „Zakaj niste udarili — ?" je padel šepet skozi pregrado. V njem je bil strah in očitek. Hodili so počasi, strti in vase pogreznjeni, kot bi šteli težke, negotove korake. Zinka se je opirala na svojo mlajšo sestro. Roka ji je počivala pod srcem. ,Mislim, da je zanosila," jc šepnil kot skrivnost. Rad bi, da bi povedala stražarju, da bi ji dali več pozornosti. „Ali bom pa jaz povedal, ko se bo umirilo to divjanje." Orugo jutro se je previdno približal pregradi, ki je ločila nas od civilov. Vsedcl se je blizu okna nasproti, da ga je Zinka opazila. Z desnico si je popravila lase, da bi opazila... Negibno je strmela vanj, kot bi si hotela vtisniti njegovo podobo. Potem jo je premagalo. Z dlanmi si je zakrila obraz, zajokala in utonila med sojetnicami. Ko so naslednji dan klicali posamezne za odvoz, je bil Vinko ned prvimi. „Ja!" Brez slovesa je vstal in stekel; na spodnje dvorišče, za barake, kjer so jih vezali in metali na tovornjake. „Tam v baraki — je moja Zena — noseča..." je zajecljal. „Tudi ti boš kmalu noseč," se je zarežal divjak, ga zbil po tleh in začel zvezovati. 2c ponoči, ko sc je umirilo v krvavih arenah, se je nek partizan boječe priplazil do mreže in nam šepnil: „Fantje, molite, pobijat vas vozimo. V jame jih mečejo razbite in nage." „Ne, saj ni res!" bi rad zavpil sredi noči. „Poslali so te, da bi nas strl tudi duševno." Popravil sem ostro kamenje pod zaglavjem in se obrnil proč. Ko sem sc naslednje jutro previdno oziral proti oknom barake, Zinke ni bilo. Mislil sem, da se morda Sc ni vrnila. Dekleta in mlade žene so zasliševali ponoči-------- „Sinoči so odšli," so bili znaki iz barake. Skrivnostnemu partizanu, ki nam je v mraku šepetal grozo resnice, nisem verjel. O, da bi te Se kdaj srečal, ti dobri, prevarani partizan. V lastni stiski razočaranja si mislil na nas. Ko se je zrušil sramotni zid nasilja tudi v Sloveniji, sem jih šel obiskat. Poromal sem k loškemu breznu, v Teharje, Rog. Pred menoj so zaživeli bataljoni. Videl sem brata, prijatelje, tisoče fantov; pa dekleta, matere in žene, ki so jih spremljale v brezna. Iz nedoseženih globin diha skrivnosten Spet pobitih, ncumrlih, ki se zliva kakor slavospev s šelestom zelenih vrhov, za novo pesem slovenske svobode. Nagnil sem se nad skalne votline. Iz teme prepada se mi je zarisal njen angelski obraz. Velike modrc oči so se zadrle v me — Zinka! Rad bi odvalil podsute skale, da bi v prgišču zbral in objel razmetane kosti, ki so bile telesa sreče, mladosti, hrepenenja in sanj. „Pusti, nikar! Tu nam je lepo. Tu smo objeti brez rok in poljubov. Tu so umirali — v srcu domovine. Tu bomo večno živeli. Studenci naše krvi že polnijo brazgotine sovraštva z ljubeznijo sprave." Kakor, da bi rastel iz temne globine, se mi je približal njen beli obraz. „Ko bi ti vedel-----“ „Tisto noč, ko so nas natrpali na tovornjake med psovkami in zaničevanjem, so drveli z nami po dolgi temni cesti mimo spečih vasi, preko široke vode, cerkve na griču in strelov v daljavi. Ko smo zavili s ceste na kolovoz, so stražarji na tovornjaku pospešili udarce. V gozdu za ovinkom smo obstali, omoteni od dolge živinske vožnje in žejni do smrti. Luna je mežikala izza vrhov, kot da bi hotela biti priča krvavih orgij. S puškinimi kopiti so nas drevili s tovornjakov. Vojake, ki šobili polomljeni in strti, so metali kot hlode in jih razvezavah. Vpili in s kletvijo so nas priganjali, da smo se morali sleči do golega. Stražarji in oni, ki so nas Pričakali, so divje, neučakano trgali obleko dekletom in ženam. Vse se je meSalo v poltemi: proSnje, jok, klici, kletev, krohotanje, udarci ob strelih in mfali na odmaknjenem razsvetljenem prostoru. Ko bi ti vedel, koliko je bilo zločinov do končnega zločina! Potem so nas nagnali v hrib. Na razsvetljeni jasi smo obstali. Razvrstili nas posamezno, da smo hiteli med Špalirjem udarcev, ki so nas pogan-jali s palicami, kopiti, brcami, noži in žilavkami do skalne globine. Pred žJ'elom me je strah vrgel po tleh. Dvignila sem se na kolena in jih rotila: "Nikai te, vsaj zaradi otroka!" Udarec me je pahnil v temno praznino----. Strela za mano nisem čutila. sem se zavedla ob ostri bolečini polomljenih rok, sem bila stisnjena med ‘ežo kosti gomazečih, nagih, mokrih teles in negibnih trupel. PoiskuSala sem se izviti iz oklepa rok, ki so grabile življenje, med klici Boga, Marije in sve-hn, ob pretrganih kosih bilj, pesmi, molitvi kesanja in blaznega smeha. — O Bog! Zavest, da umiram pod težo trupel in krvavečih teles, v breznu groze, je s krvavo soparo dušila v omedlevico---- Potem — potem me je zazibalo v topli objem in bolečina ni bila več °°lečiiia. Brezno je bilo gnezdo zavetja in kri se je zlivala v mehki baržun. Mojo dete mi je stezalo drobne ročice in polomljene roke so mi postajale •ttehke peruti, ki so naju nesle nekam daleč na valovih vabečega žara. Najin Vinko nama je prišel naproti — lepo nasmejan, s poročnim prs-'anom na roki----- ^ ^ objemu čudovite svetlobe božajočih melodij, sva pestovala najino Rožmanov dom Kakor druga leta, smo se tudi letos zbrali na Cvetno nedeljo 12. aprila - v Rozmanovem domu. Lepo vreme je pripomoglo, da je bil obisk izredno dober. Župnik g. Bidovec Franc je najprej blagoslovil oljke in butarice, nakar je 'jaroval sv. mašo za pokojnim dolgoletnim predsednikom Rozmanovega rioma Matevžem Potočnikom in za veliko dobrotnico tega domaVa/anf ' °nčfco, ki je pred kratkim umrla v Toronto, Kanada. ^ Po končani sv. maši se je spomnil obeh dobrotnikov: Potočnika in vdove valantove lic. Ivan Korošec. Opisal je ogromno delo, ki ga je opravil Pokojni Matevž v času njegovega 12-letnega predsedstva in se je v tem času ^rii končala dograditev Rozmanovega doma. Vdova Valant pa je kljub temu, da ni bila najboljše situirana, redno podpirala Rožmanov dom. Ob zaključku se je še zahvalil za lep obisk in vsem voščil blagoslovljene Velikonočne praznike. Tokrat se je zbralo lepo število rojakov s Primorske in je bil med njinj1 tudi predsednik društva „Triglav", g. Živec Rudolf, ki je ob tej priliki fi' nančno dobro podprl to našo socialno ustanovo — Rožmanov dom. FRANCE KOZINA Ob prvi obletnici odhoda Jožeta Golobiča (+ 10.6.1991) Odšel si, prijatelj Ti, brez slovesa! Gotovo naravnost tja k Bogu v Nebesa, kjer v zboru so čakali Tebe vojaki, neustrašeni Tvoji domobranski junaki. Po tolikih letih, skoraj do dneva, ko smrt je v tisočih klasje požela, Te Božja Previdnost tedaj je rešila in končno z Njimi pred letom združila. Prosi tam za nas, da bomo živeli; pošteni ostali in zvesti ideji, za kar smo se nekdaj skupno borili, da bi narod SLOVENSKI pogina rešili! Slovenska zastava ob Lipi sprave 15. junija 1991. (Slikala Pavlinka L. Korošec) FRANCE KOZINA Ofenziva Narodnoosvobodilne vojske — poimenovana Predgovor Poizkus kritičnega prikaza te zmagovite, a tajne ofenzive NOV, njen potek, junaštvo soudeleženih Narodno osvobodilnih borcev junija 1945 v Kočevskem Rogu, analiza njihove strategije in taktike, ocena njihove borbenosti in uspeSnosti odnosno — povedano v tradicionalnem slovenskem jeziku: Pokol Slovenskih domobrancev v Kočevskem Rogu, prikazan v uradnem jeziku Osvobodilne fronte Slovenskega naroda, tako kot sem ga jaz osebno doživljal. ZAHVALA Zahvaljujem se prijatelju, bivSemu poročniku Slovenskega domobranstva za nasvete pri zapisovanju mojih spominov v uradnem jeziku Osvobodilne fronte Slovenskega naroda. Kot zastopnik Zasutih ust sem želel tudi razpresti svoje lastne, preproste in jasne, a trdo spletene domobranske misli na tak način, da bi bile povprečnemu bralcu kateregakoli slovenskega jezika razumljive. Upam, da se mi je z njegovo pomočjo to posrečilo. Avtor Groza Brezno v Kočevskem Rogu se iz vrha v globino vedno bolj Siri. Na dnu ima obliko majhnega amfiteatra z odrom — kupom postreljenih domobrancev na sredini. Tja pada od zgoraj svetloba. Od svetle sredine proti stenami pa pod skalnimi oboki prehaja v polmrak, skoraj v temo. Sedim blizu kupa. Naslanjam se na pokončno deblo drevesa, ki se je bogve na kakšen način znašlo na dnu. Ne morem se ganiti. Pretresa me zavest, da sem kljub ustrelitvi — ostal živ. Samo opazujem, kako iz odprtine padajo moji nasledniki. Strel tam zgoraj in — plop — padec novega ustreljenega spodaj na kup. Gomila pa je po površini še živa. Nekatere roke se še stegujejo, mar- 'katef0 noge se trzajo, marsikatere oči se Se obračajo in usta s hropečimi ob^i ' Se Se °dp'raj0- A smrt brez muje, vendar neusmiljeno pobira svojo "no ?etev. Kup raste v višino, na dnu se Siri, od vrha navzdol pa odmi-kri nov'^ ^ruPel sproti duSi zadnje znake življenja. Povsod pa kri... • Ogledam nekoga, ki se na kupu dvigne in se skobaca raz njega. Nag ' ' neke vrsta srajca z odtrganimi ovratnikom in rokavi mu pokriva život. Komaj do pasu mu sega. Po telesu tu in tam krvavi madeži trupel, med katera je padel. Roki pa ima čisto okrvavljeni prav do ko-°lca, kot da bi bili prestreljeni. Sama strjena kri, da se včasih zazdi, kot a bP^°h nima več. I ostoji in pogleda navzgor, kot da pričakuje naslednjega. Ni treba čakati, e Prileti novi. Nagec se skloni proti njemu in s svojimi krvavimi rokami aredi znamenje križa. Tudi nad drugim, ki je padel že prej, a Se vedno ra^a glavo. Tako stoji tam se umika padajočim in blagoslavlja vsakega uvpdoslcga na poti v novo, IcpSe življenje. Nič ne vem, kaj so storili z nje-ro*carni/ a ne stoka. Samo mrmranje njegovih latinskih besedi ra- 0 Naenkrat pa obstane, poskuša Sc pogleati kvišku, a nima več moči. a .Set^ se, kosmati obraz se mu razleze v nasmeSek. Samo Sc rahlo zasope j e obleži tam spokojno, z očmi uprtimi v svetlobo z vrha. Ne gane se več. ne njegovega tostranskega življenja je že ugasnila. Oči mu ne bo treba Plrah, saj ga bodo kmalu prekrila druga trupla. V njih in v njegovem dovoljen obrazu bi zaman iskal znake jeze. Srečnež! Kaj vse Se čaka mene tukaj, na dnu brezna brez izhoda, med Sam‘mi mrliči! st .da) Pa 'zP°ri obokov zaslišim govorjenje. Od tam vstajajo sence in se egujej° k meni: „Obljubil si; govori, piSi!" *ad sT previsok. Prevrnil se bo na mene in me s svojo težo in krvjo A ne morem se ganiti. Groza, groza. O Bog! j . Nekdo me strese. Zbudim se, pri meni je moja Anica, moja žena, tola-‘‘■a, usmiljenka. Brise mi potno čelo, ponuja kozarec vode, skuSa me za-otlti. Odleže mi, ko se zavem, da nisem več v breznu. Toda kaj, ko so sc bočni spomini in opomini že tolikokrat ponovili. Saj ne bom imel več lrnih ntK,j konca jjvljenja, če se čimprej ne spravim k pisanju. V breznu 1 T3 zares obljubil, da bom oznanjal resnico o domobrancih in o njihovem n£u, če ostanem živ. p‘5em. Dva slovenska jezika ^ Zastavim pero, a že se pojavi težava. Ne vem več, katere slovenske s®-de naj bi rabil, taksna je zmešnjava v slovenskem jeziku, bab-i scm Se mlad, sem včasih premišljeval, kako je zmogel Bog ob donskem stolpu zmeSati ljudem jezike. Dandanes, ko se pripravljam k pisanju mojih doživljajev v Temeljih osvoboditve, se mi zdi, da sem uganko razrešil. Postaja mi vedno bolj jasno, da sc Slovenci med seboj razumemo zato, ker govorimo dva različna slovenska jezika. Posebno Se, kadar govorimo o stvareh, ki so se dogajale v Sloveniji med in po zadnji svetovni vojni. Karkoli poveS v kateremkoli od obeh jezikov, pomeni prav nasprotno pri drugemu. NajlepSi primer za ta precep predstavljam jaz sam. V katerem jeziku naj se predstavim slovenskim Sirokom ljudskim množicam? Kot slovenski domobranec ali kot izdajalec slovenskega naroda. V istem jeziku se to ne da združiti. Če si izdajalec slovenskega naroda ne moreS biti obenem slovenski domobrance in narobe. Oba besedna pojma se v istem jeziku izključujeta. Moj materinski jezik, jezik slovenskih dedov mi pravi, da sem bil resnični slovenski domobranec. Novi, umetni, osvobodilni jezik pa me prepričuje, da sem bil resnični izdajalec slovenskega naroda. Prisiljen sem samega sebe prepričati, da sta to dva slovenska jezika, ki tako trdovratno vztrajata pri svojih označbah, da je skupen jezik nemogoč. To razlikovanje moram razčistiti že od vsega začetka, da bodo bralci razumeli, v kakšnem jeziku pisem, in da bodo moje besede tolmačili v tistem jeziku, v katerem so zapisane. Sicer je res precej Slovencev že navajenih na slovensko dvojezičnost, toda lahko moje branje vseeno ne bo. Šel sem k domobrancem, da bi sc boril za tisto, kar domobranska pesem lepo opeva: „Za slovensko domačijo, za naš dragi dom in rod!" Nc vem, kako bi to danes boljše in lepše povedal. Boril sem se za to, da bi se kljub okupatorju, ki so mu bili meseci, dnevi in ure na slovenski zemlji že štete, ne da bi kateremukoli od Slovencev bilo treba samo s prstom migniti — da bi se kljub njemu slovenska kri ohranila v živih Slovencih na ozemlju slovenske očetnjave. Tisti, proti katerim sem se boril, so hoteli drugače. Zaradi njih so bili preliti potoki slovenske krvi, niti ne za prazen nič ampak za tisti pošastni nestvor, ki ga je treba danes do tal podirati. Smatral sem včasih, dandanes pa vem še bolj, da je bila to moja slovenska dolžnost, da sem ravnal kot narodnjak, tako kot me je učila moja slovenska mati, tako kot mi je veleval jezik mojih slovenskih dedov. Nastala zmeda Vendar so me partizani — narodno osvobodilni borci — čim so me dobili v roke, takoj ožigosali v svojem novem, osvobodilnem jeziku za izdajalca slovenskega naroda, pa še dvakrat povrhu: — narodni izdajalec sem postal, ker sem kot usposobljen „pešadijski oficir" pobegnil od partizanov — po starem (S) povedano: zato, ker nisem hotel kot oni pobijati golorokih Slovencev; — narodni izdajalec, da sem postal, ker sem prostovoljno prestopil v — po novem (N) povedano: — izdajalsko vojsko domobrancev; to pa spet Pomeni po (S) povedano: — zato, ker sem z orožjem branil, da ne bi naro-no osvobodilni (N) borci morili zavednih Slovencev. L>a so NOborci (N) sami od sebe. Se prej kot okupator, začeli klati (S) Hosno likvidirati (N) zavedne Slovence, je dandanes že splošno znano in Za!>Znan°' ^ tem n'ma srn's'a izgubljati besedi. S svojim mesarjenjem pa so ootni klavci prisilili zaznamovane žrtve na krvav odgovor, saj zazna-°vani za pokol pri vsej svoji zaljubljenosti v slovenstvo niso bili tako da bi se pustili mirno mučiti in klati za izmišljotine, ki jim niso Techj je nastala krilatica: brat brata. Ta pa ni letela na začetne klavce, a tiste, ki so bratomor začeli, ampak na tiste, ki so vračali milo za drago, upjvečkrat prepozno in iz obupa, ker že niso videli drugega izhoda, da reSijo •vljenja — svoje lastno in svojih dragih — pred slovenskimi pijavkami. Začetni klavci slovenskega naroda pa so znali ribariti v kalnem in Se Povečavah zmedo. Samo z njo so lahko ohranjevali svoj poklic in svoje ujšiaialce. Tudi jaz sem priSel med njim na oko. Dobil sem naslov „izdajalca , 0v°nskega naroda". Še dandanes sc me ta priimek drži, toda sedaj nanj . rnanj porajtam, kot sem včasih. Zavedal sem se, da je to izraz v novem gOvenskem jeziku, ki v starem — mojem — pomeni nekaj prav nasprotnega. e skoro ponosen sem nanj — , ~~ saj sem Slovencem in bom Slovencem do konca svojih dni dopove-?val in izdajal (N) resnico tS) o narodno osvobodilni (N) borbi, tisto res-(bj, ki sem jo sam doživljal najprej v fašističnem taborišču smrti na ,abu, kasneje kot usposobljeni partizanski oficir, nazadnje pa kot navaden Ornobrancc v borbah in na dnu brezna. , saj se je vse tisto, proti čemer sem se jaz boril, kar sem Slovencem spovedoval in izdajal (N) zrušilo s takim truščem in smradom, da ljudje ežijo pred njim kot pred kugo. Kar naenkrat so vsi postali narodni izdajalci. Kar sem jaz vedel že pred Pol stoletja, danes čivkajo vrabci na strehi. Kje pa so bili taki vrabci pred 50 0 h se sedaj sprašujem. KakSno zadoščenje, kakšen ponos sta sedaj moja. Zakaj in čemu zmeda Iz gornjega vsak lahko razbere, kako zmeSano in zamešano govorico °daj Slovenci med seboj govorimo. s, ^uda pa ni! Stari, tradicionalni, izdajalski (N) jezik je bil v domovini koraj pol stoletja prepovedan. Mnogi so se ga že odvadili. StarSi iz bojazni ustrahovalno oblastjo niso hoteli vzgajati svojih otrok za izdajalce (N 11 S) svojega prepričanja. Začeli so v družini sami govoriti po novem. Za ovo generacije je novi, osvobodilni jezik, jezik sovraštva do slovenske adicijc postal materin jezik. Novopečeni slovenski sultani so si znali z osvobodilnim jezikom privz-S°]iti zvest, predrzen, zateleban rod modernih slovenskih janičarjev. Kako ’a) se ti sporazumejo in spravijo s Slovenci starega kova! Moderni Juriji TABOR -f Maj-Junij 1992 Kozjnki nc rastejo za vsakim grmom. Zdaj si pa poskušajo še priznati, da nam je tak jezik zanešen iz tujine! Še meni je to težko. Četudi sem bil sam zraven, ko je zmeda nastajala. ObCutil sem, da so jezik spreminja, a v začetku nisem vedel, čemu ta sprememba nastaja. Po preživetju taborišča smrti na Rabu, po Temeljih osvoboditve in po življenjskih izkušnjah preteklega pol stoletja sem postal pametnejši. Absolutna znanstvena domišljija V tistih časih si je Absolutna znanstvena domišljija nadela obleko Absolutne znanstvene resnice in se kot taka razodela izbranim slovenskim pametnjakovičem. Takim, ki bi bili sicer sposobni, da na novo iznajdejo smodnik. Med njimi sta bila tudi mojstra stare slovenske besede J. Vidmar in E. Kocbek. Obenem z razodetjem pa je prišla obljuba in vizija, da je samo njenim izbrancem namenjena oblast v Sloveniji in pa slava, da so slovenski narod prepeljali v nov vek, ki da bo trajal — kot je dejal Kardelj — najmanj tisoč let. Podobno, kot je Hitler obljubljal Nemcem! En sam pogoj je veljal za tak uspeh: Slovenskemu narodu morajo vcepiti medsebojno sovraštvo, zavito v zlat papir osvoboditve od okupatorja. To bo kot kanarček za mačka, tako močna vaba, da se ji Slovenci ne bodo mogli odreči. Prav gotovo bodo šli na limanice. Tako se je do pičice zgodilo. Toda vsi Slovenci niso hoteli na lim. Predobro so poznali pametnjaštvo prerokov Absolutne znanstvene resnice. Zato so li preroki takoj po napadu Hitlerja na Sovjetsko zvezo ustanovili Ustrahovalno fronto slovenskega naroda, ki so jo po izročilu Absolutne znanstvene resnice preimenovali v Osvobodilno. Ta je imela nalogo, da vse Slovence — zlepa ali zgrda — privede kot cucke pod okrilje Absolutne znanstvene resnice in pod oblast njenih prerokov, kjer bo vladal novi osvobodilni (ustrahovalni) slovenski jezik, glasnik slovenskega osvobodilnega (ustrahovalnega) sovraštva. Novemu, osvobodilnemu slovenskemu jeziku so s tem postavili temelj. Osvobodilni stolp Novi slovenski jezik se je začel hitro uveljavljati. Za zmago Absolutne znanstvene resnice in za dosego oblasti njenih bojevitih prerokov je bilo treba pregnati iz Slovenije zdravo pamet in pomoriti njene nosilce — zavedne Slovence. Ti umori so dobili oznako „likvidacija izdajalcev" ali pa „je že kaj naredil". Za zmago nad okupatorjem so morali padati — ne okupatorji — ampak Slovenci sami. Ti so dobili ime „žrtve morajo biti". „Borba za osvoboditev" je pomenila teror narodno osvobodilnih borcev nad golorokimi Slovenci. Če so ljudje le mogli, so bežali pred njimi pod zaščito osovraženega okupatorja. Kdor pa ni mogel in se je takemu ustrahovanju upiral, ni ostal več slovenski narodnjak. Postal je, kot jaz sam, „izdajalec slovenskega naroda". Častitljive slovenske besede so postale kričava oble-** slovensko sovraštvo. Prevara, tisočkrat z bičem vsiljena, je zadobila Paličico prepričljive resnice. Tedaj smo Slovenci začeli graditi svoj lastni — ne babilonski — ampak "Osvobodilni" stolp, po navdihnjenju malikov Ropa, Požiga in Umora. Stolp naJ bi segel do neba, od tam pregnal starega Boga, na njegovo mesto pa Ustoličil Absolutno znanstveno resnico. Toda stolp je bil zgrajen iz samega slovenskega blata in gnoja. Sesul se je, pa najsi je bil ometan s še tako bledočo osvobodilnostjo. Po Sloveniji je zasmrdelo. Nič zato! Slovenci imamo že utrjene nosove. Se ponosni smo na ta gnoj, feS da je osvobodilni, še bolj pa, ker da je naš lastni, slovenski! Njegovim smrdečim zidarjem plačujemo visoke pokojnine, če so še živi, ostale pa povišujemo visoko v nebo za njihove smrdeče zasluge. Roke slovenskih množičnih morilcev zasipamo z osvobodilnimi rožami, da se na njih ne bi opazila slovenska kri. Da bi pa ta gnoj zmetali na gnojišče slovenske zgodovino, nam še na misel ne pride. Saj smo osvobojeni Slovenci in slovenska zgodovina takšnega gnojišča nikoli ni poznala! Slovenski janičarski jezik za »/Temelje osvoboditve" Zato ne kažemo nobenega veselja, da bi ta gnoj pokidali. Prepričani smo, da se bo izkazal kot izredno trdno sredstvo za temelje tolikanj zasanjane slovenske države. Ohraniti ga moramo. Če že smrdi drugim, pa jim naj. Nas Pa ta lasten smrad ne doseže, saj med seboj uporabljamo naše zanesljivo in Uspešno proti-sredstvo — slovenski janičarski jezik — glasnik nove slo-venske kulture. Spričo takega nastrojenja sem sc zamislil. Ali naj spet pišem v starem ]°ziku, ki bi ga razumeli samo tisti, ki za moja doživetja v breznu že zdavnaj VQdo? Da bi me ob samem pisanju spet stresla groza? Stari, tradicionalni slovenski jezik je za take premiere pesimističen, mrk, grozoten. Nove slo-venske generacije ga tudi zaradi tega zavračajo. Novi osvobodilni, janičar-ski slovenski jezik je popolnoma drugačen. Četudi varljiv, je junaško melodičen, ima veliko alkimističnih lastnosti. Najgrše strasti nagradi z najple-tnenitejšimi slovenskimi besedami, gnoj spreminja v zlato, strahopetne Utorilce v narodne heroje. Zna pričarati gradove v oblake, prija janičarskemu r°du Slovencev, ker jih zaziblje v zmagoslavje plemenite Narodno osvobodilne borbe, ki da je sama sama samcata premagala mogočni Hitlerjev vo-)aški stroj, ga mimogrede vrgla iz Slovenije in na ta način slovenski narod Uavdala s ponosom osvoboditeljev. Zato sem se odločil, da pokol slovenskih domobrancev opišem v slo-^unskem janičarskem jeziku in ga v istem jeziku proglasim za TEMELJE °SVOBODITVE. Toda pisanje v novem slovenskem jeziku me je stalo veliko napora. Zato r'aj mi oprostc eni in drugi, prej častilci janičarskega jezika kot gojitelji starega, tradicionalnega. Med te zadnje, slovenske matere stare vrste sin, sc štejem tudi jaz sam. Star sem že, v novem jeziku je 5c misel okorna in pero se rado zatika. Dostikrat se ne znajdem, ne najdem pravega izraza za staro misel. Nehote zaidem na staro progo. Prepričan pa sem, da me bodo vsi slovenski bralci s svojo dognano dvojezičnostjo in v svetu globine in Širine slovenskega janičarskega jezika in z dobrohotnim potrpljenjem dobro razumeli. Verodostojnost mojega pripovedovanja Mislim, da mi ni treba poudarjati svoje verodostojnosti. Bil sem sam priCa zmagovite ofenzive NOV „TEMELJI OSVOBODITVE", občutil sem jo na lastni koži. Eden izmed redkih sem, ki si sploh upa na dan z njenimi skrivnostmi. Tudi s tisto skrivnostjo, da se skozi vse TEMELJE OSVOBODITVE nisem nikoli sreCal s po5ast]o komunizma ali stalinizma. Ti dve sta sc držali menda samo v Ljubljani. Mene so povsod držali v pesti samo Narodno osvobodilni borci, Slovenci iz mesa in kosti, preoblečeni — ali pa tudi ne — v partizanske uniforme. Komunistične uniforme nisem nikjer videl, 5e danes si ne morem misliti, kakšna naj bi pravzaprav bila. Ko v opisu omenjam partizane ali pa NOborce, za mene pomenijo eno in isto. Pišem izključno po spominu. Ta pa po skoro pol stoletja ni veC tako zanesljiv kot je bil vCasih. Skraja sem se dolgo trudil, da bi mi prestane grozote ne grenile življenja. Skušal sem jih pozabljati. Danes se mi pa naježe lasje, ko v spominu brskam za podrobnostmi. Toda rajši sem pomanjkljiv, kakor pa da bi kaj pretiraval, Četudi bi bilo to zelo težko. Resničnost je dostikrat presegla vsako možno domišljijo in vse kar napišem, je še vedno premalo. Kritične prizore sem pa tudi z drugimi rešenci večkrat premleval in tudi dajal odgovore na ujcdljiva vprašanja nejevernežev. Morda je veC-nost, ki sem jo med ofenzivo že doloCno Čutil pred seboj, v kakšnem trenutku pritegnila na sebe vso mojo pozornost in sc tedaj nisem brigal za zunanji svet. Morda je moje dojemanje dogajanj bilo včasih enostransko, nepopolno. Zato je netoCnost v kakšni podrobnosti mogoCa. Prav rad jo bom dopolnil, Ce mi jo kdo verodostojno dokaže. Najraje bi seveda videl, da bi tak popravek izvršil kakšen od mojih preživelih rabljev-NOborcev v pokoju. Toda kaj takega ne pričakujem. Kdo od njih se bo pustil motiti v mirnem, a ponosnem uživanju svoje osvobodilno borčevske pokojnine. Toda to velja samo za podrobnosti. V bistvenih stvareh pa je vsaka pomota izključena. Dogajale so se tako, kot jih opisujem po svoji najboljši volji za resničnost in po stokrat preverjeni zavesti. Zaradi verodostojnosti navajam imena tistih NOborcev, ki sem jih skozi TEMELJE OSVOBODITVE osebno prepoznal. Vsa navedena imena so resnična. Pozno prihajajo na dan samo zaradi tega, ker bi njih prezgodnje navajanje bilo nevarno za zdravje mojih sorodnikov v stari domovini. Sedaj mi pravijo, da je nevarnost minila. Preteklo bo pa nekaj Časa, da me bodo o tem prepričali. S hudim odporom navajam tudi imena tistih NOborcev, katerih otroci 1 tabor lOt Maj-Junij 1992 dandanes vede ali nevedd z dobrimi deli zadostujejo za divjost svojih star-Taksnim očetom človek Sc najlažje odpusti. Prevaranim o namenih OF ]c bilo v tistih razbrzdanih časih Satanovo zapeljevanje z obljubo neomejene oblasti nad življenjem in smrtjo bližnjega zanje premočno, da bi se mu m°gli upirati. Tajnost TEMELJEV OSVOBODITVE in njihov pomen Moji mrtvi soborci v breznu prav gotovo ne potrebujejo zatrjevanja o verodostojnosti. Koliko stvari bi oni Se dodali! Ne pisem zanje, četudi P« priganjanju njihovega spomina in v izpolnitev svoje obljube. Pisem zato, de bi moje pričevanje postalo verodostojen dokument za zgodovino Narodno osvobodilne borbe, saj „stare kosti" žrtev NOB, raztresene po vsej Sloveniji ne predstavljajo za janičarske zgodovinarje veljavne dokumenta-c*je. Nočejo jih preštevati. Pomagati moram, da se dokončno pretrga težki zastor tajinstvenosti in konspiracije, za katerim je OF pravljala svoje krvnisko delo, obenem pa se kazala z vsemi mogočimi prevarantskimi lepotili, da se je lahko — nagnusna čarovnica — pred zastorom kazala kot očarljiva vila osvoboditve. 1 otrebna je trda sirkova krtača in močan lug resnice, da odstraniš vse krinke, pudre, rdečila borbe proti okupatorju, proti narodnemu izdajstvu, Proti kolaboraciji s sovražnikom, za smrt faSizmu in svobodo narodu —> ua prideS do resničnega obraza Osvobodilne fronte in se šele tam zaves, da njenc kože slovenstva in osvobodilnosti nikjer ni in sc ti zareži nasproti gola mrtvaška glava slovenske nasilne smrti. Ofenziva TEMELJEV OSVOBODITVE ni bila pripravljena za potrebe slovenskih širokih ljudskih množic. Prav nasprotno! Široke slovenske ljudske Ju nožiče nikoli niso bile dovolj zgrajene, da bi mogle doumeti vzvišenost 'akšne osvoboditve. Ofenziva se je morala izvršiti za njihovim hrbtom, da Zanje ne bi zbledela zunanja poezija osvoboditve. I ajnost je bila zagotovljena. Žrtve — edine možne priče za zunanji svet naj bi za vedno izginile s površja zemlje. Vsi obziri na slovenski zunanji Svet so odpadli. Vsem udeleženim NOborcem je bilo Se naročeno, naj potolčejo žrtve z vso težo svoje narodno osvobodilne zavednosH. Vsak od njih 80 je nenarejeno predajal svojim junaškim nagonom, hotel sc je pred drugimi '^kazati kot volk v svojem volčjem krdelu. Prav zato je verodostojen opis ponašanja NOborcev, soudeležencev pri TEMELJIH OSVOBODITVE, tako zgovoren, pristen in zgoščen prikaz ce-totne Narodno osvobodilne borbe, njen tako izrazit vzorec, takšno verno °8ledalo njenega bistva in njenih zaupnih podrobnosti, takšno nespačeno Pričevanje o borbenosti in junaštvih NOborcev v njihovi ključni borbi, da J51 delo bodočih zgodovinarjev gotov ostalo nepopolno in postransko, če toga mojega prispevka ne bi upoštevali. Kaj bi Se ostalo od nacističnega satanizma, če bi mu izbrisali Auschvvitz, Dachau, Treblinko in druga uničevalna taborišča? Kaj bi Se ostalo od NOB, če bi ji zbrisali Kočevski Rog, Teharje, pomor slovenskih nedolžnih otročičev prav tam, in se ne bi dalo opravičiti — ria* videzno — z majhnimi pomotami, osebnimi maščevanji in s krajevnimi nujnostmi NOB za borbo proti okupatorju? Kaj je NOB v resnici bila? Zato je moje pričevaje poleg drugih nujno potrebno, da si bodo naSi zanamci nekoč ustvarili lastno, nepristransko sodbo, kaj sta OF in NOB v resnici bili: — Ali zavestna epopeja celotnega slovenskega naroda za ustvarjanja trdnega temelja svoje narodne samozavesti in svoje lastne državnosti, — ali pa strahotna groteska, razkošna predstava v slovenskem cirkusu zgodovine, ob igranju osvobodilnih citer modernih Neronov, namenjenim za navduScvanje v življenje priklicane slovenske drhali. Ustvarili si bodo eno ali drugo mnenje Sele naSi zanamci. Tedaj, ko se bodo zedinili na enoten slovenski jezik. Pisem za bodoče slovenske zgodovinarje, ne za sedanje v domovini. Ti so se že izrekli. Na nobeden način se ne bodo hoteli ugrizniti v svoj lasten, janičarski slovenski jezik. Raje se prepirajo, če je Kardelj v svojem slavnem povelju o pobijanju Slovencev prav postavil pičice na i. Upravičenost gesla TEMELJI OSVOBODITVE Pisci častitljive zgodovine Narodno osvobodilne borbe nam pričajo, kako da je NOV kot vojaška veja Osvobodilne fronte izvojevala celo vrsto slavnih zmag za časa svojega obstoja, za časa te zanje najbolj slavne dobe zgodovine slovenskega naroda. O takih zmagah je napisanih toliko knjig, da se pod njimi Šibijo knjižne police. O eni izmed najbolj pomembnih takih ofenziv NOV v Kočevskem Rogu junija 1945 pa ni nikjer nobenega sledu. Prav lahko razumemo zadržanost teh piscev v njihovi, na novo pridobljeni kulturni svobodi. V interesu slovenskega naroda niso hoteli, da bi prišla na dan obseg in učiirkovitost najbolj uspešnega orožja NOB za dosego svoje zmage. Kaj takega ne bi bilo v prid širokim slovenskim ljudskim množicam. Se manj pa sami OF ali pa NOB. Tudi o spozna vrne geslu, ki ga dobi vsaka pomembna vojaška operacija, ni nikjer ne duha ne sluha. Ce pa je bila zmaga v tej ofenzivi res tako imenitna, ji moramo podeliti spoznavno ime, da se ne izgubi med drugim' slavnimi zmagami NOV. Odločilno pomembnost ofenzive v Kočevskem Rogu je že iz strateških pogledov nemogoče zanikati. Navidezni sovražnik OF, to je okupator, se je iz matične Slovenijo umaknil sam, ne da bi se ga NOborci odločilno lotili. Kljub podarjeni osvoboditvi od okupatorja je bilo za namene OF Se vse premalo slovenski krvi 1 1 0/1 tabor 104 Maj-Junij 1992 Pr' zadetost. Operativi načrt TEMELJEV OSVBOBODITVE Takrat so se že prav jasno razločila posamezna obdobja ofenzive. BrcZ težave jih delim na sledeče faze: Faza 1: Uklenitve (vezanje) razoroženih ujetnikov v Kočevju. Faza 2; Nakladanje in prevoz vklenjenih do bližine fronte. Faza 3: Razkladanje in sezuvanje vklenjenih sovražnikov v Rogu. Faza 4: Špalirna Brana. Faza 5: Razvezavanje in slačenje ujetnikov. Faza 6: Dodavanje nagih ujetnikov na fronto. Faza 7: Zaplemba zlatega zobovja in poboj sovražnikov. Faza 8: Očiščenje bojišča. Operacija TRIDESET SREBRNIKOV se pravzaprav kar preliva v ofenzivo TEMELJEV OSVOBODITVE. Ni lahko reči, kdaj je končala prv‘1 in začela druga. Po mojem mnenju je nastopil ta trenutek takrat, ko so NOborci zvezali domobrance s pomočjo ukane, da jih vežejo za sodišče. 5 tem je bil podan jasen znak, da se je dokončno reševanje domobranskega vprašanja v resnici začelo. COLUMBUS OSEBNOST FRANCETA KOZINE Ob Kozinevem ^Portretu zatajenega heroja" (Nadaljevanje iz St. 1-2,1992) braneč Kozina nam na izredno realističen naCin opisuje — od mnogih ~~~ samo eno varianto slovenskih množičnih pokolov. Pri tej. Roški varianti ^ačrtovana dostava žrlev h krvnikom „na fronti" namenoma pušča ^udeležencem krvniške drhali, da mimogrede, kot obvezni del ,/ofenzivc", qa!cJ° obenem še duška svojim podživalskim nagonom. Na ta način drhal, s sVojo znano slovensko temeljitostjo, ne samo da fizično uniči svoje žrtve mPak jih duševno stre, da si same zažele svoje čimprejšnje smrti. . Sicer so tudi nacisti streljali v tilnik svoje žrtve, ki so jim bile prihran-Iene plinskc prhe in krematorij, toda predhodno „mehčanjc", množično ''Kvašenje" kot pravijo kuharice, odnosnmo priprava na zakol, da žrtve Ppstanejo bolj godne, bolj na voljo osvobodilnih mesarjev, je po vsem ■^dezu slovenski patent narodno osvobodilnih borcev, če ne pa vsaj dober Posnetek žrtvenih orgij azteškega cesarja Montezume. Z enim osvobodil-0stnim izboljašanjem: Narodno osvobodilni borci so v Sloveniji poklali tudi Pr psovanja, po predpisanem obredu krogle v tilnike svojih slovenskih , rtev, tudi poznanih. To da je njegova osvobodilna dolžnost in opravek brez a ter ega tudi zanj ne bi ostalo prav nič morilske svobode. Pri tem pa se vede _uunmo kot nagrajeni izbranec Hitler-Himmlerjeve pokončcvalnc akade-rril)c' kljub temu, da težko zakrije svoje notranje vzhičenje. Rozinovi „Iemelji osvoboditve" pomagajo dvigati tisto železno zaveso, j ju je Osvobodilna fronta z vso silo spustila sredi slovenskega odra. Spredaj k b'l zastor preslikan s triglavko in rdečo zvezdo, na odru se je pa igrala /Urka zmage nad okupatorjem, ki je slovenski partizani niso nikoli dosegli, uitagc naci domobranci, ki so jim jo podarili Angleži, smrti fašizma, ki je ^i^ul in spremenil svojo barvo v rdečo (2) in svobode narodu z zapečati- Sedaj pa, ko se ta železna zavesa začenja dvigati in lahko vsaj nekoliko ^ cvetimo za kulise „Smrti fašizmu in Svobode narodu", nas spreleti groza kot ljudi in nas prevzame brezmejen sram kot Slovence. Vsa slovenska mlja je posejana po dolgem in počez z množičnimi grobovi. Niso delo tujega sovražnika — okupatorja — ampak Slovencev samih, ki naj bi z njimi osvobajali Slovenijo! Povsod same kosti slovenskih žrtev, na desettisočc jih je. Mnoge od teh žrtev pa so morale prestajati Se hujše mučenje in Sc stra-SnejSo smrt od tiste, ki ji je Boštjanov Franci ušel. Toda resnico samo molče trobentajo njih zasuta usta. Kaj je „Osvobodilna'' fronta storila z mojo. Tvojo našo Slovenijo! Mučenje mladega slovenskega dekleta po pijani partizanki jeseni 1943 zadobi simbolično napoved slovenske bodočnosti (3). Ali naj primerjam^ mučeništvo mlade slovenske device z mučeništvom cele Slovenije? Zakaj pa ne, če v pijani partizanki zaslutimo prispodobo slovenske Osvobodilne fronte prežete z mamilom in čarovno močjo Absolutne znanstvene resnice! Da doseže pobesnenje širokih slovenskih ljudskih množic, zamaknjenih v njeno čarovno spretnost, brenka z eno roko na kitaro junaške osvobodilne koračnice, z ostrim nožem v drugi roki pa kolje vse tiste Slovence, ki jih hipnoza kitare ne prevzame in si ne pustč iztrgati zdrave pameti, široke slovenske ljudske množice, na novo ustvarjena slovenska osvobodilna drhal, pa ji pri tem navdušeno ploskajo. Koliko jih je še dandanes v Sloveniji, ki bi to prispodobo lahko razumeli? Razumeli, da je OF razparala slovensko narodno telo in iztrgala iz njega ne samo množice slovenskih življenj ampak skupaj z njimi tudi slovensko narodno srce! Razumeli, da je OF malone uspela, da izpremeni ves slovenski narod v široke ljudske množice; v eno samo drhal, ki ne pozna sramu, drhal/ ki nima smisla za resnico brez priveskov, drhal, ki se ne meni za pravo dobroto in lepoto pa tudi ne za pravičnost in ljubezen? Da je OF s svojo prevaro izprala možgane tej drhali in jih takšne zakrknila z neizrekljivim sovraštvom do vsega, kar predstavlja slovensko tradicijo in zdravo pamet in se protivi prav njenim prividom o narodno osvobodilni vojni? (Sledi) Opombe: (2) Prejšnja ustava Republike Slovenije je imela v svojih treh krogih republiške skupščine fašistično-korporativno naličje. (3) Težko bi bilo podati samo v dveh odstavkih in mimogrede boljšo karakterizacijo Narodno osvobodilne borbe prav sredi njenega najhujšega osvobodilnega meteža kot je to storil č. g. Ivan Lavrih, sedaj župnik v VVichita, Kansas, ZDA. Kot zapornika v kočevskem procesu so ga partizani zaradi nemške ofenzive 22. oktobra 1943 odpeljali najprej v razbite Grčarice, nato pa ga skupaj z drugimi ujetniki vodili s seboj. V šestem nadaljevanju „Tako je bilo... Spomini... Medvedjekov gozd" objavljenem v Ameriški domovini 17. januarja 1991 pripoveduje takole: Še vedno nam ni bilo jasno, kaj bodo z nami počeli. Zakaj nas niso takoj ^strelih? Čez dan smo morali poslušati razna predavaja o OF in njenem udovitem delu za osvoboditev slovenskega naroda, istočasno pa tudi go-v<>re o naši zaslepljenosti, neumnosti in izdajalstvu. Zaveden Slovenec sploh n° rn°re biti izven OF. Seveda komunistična partija je avantgarda, vodite-)ica v osvobodilnem boju. Predavateljev je bilo več. Vso šolo, ali pranje naših '^ozganov, pa je vodil advokat Leinež. Tudi naša „pričevanja" so zahte-'‘hi. Za lian, ko smo pobegnili, bi moral jaz predavati o škofu Rožmanu, v službi nemškega Gestapa. Bili smo tudi priče strašnih mučenj ujetnikov. Nekje so ujeli neko dekle, k*arija ji je bilo ime. še zelo mlada. Neka mlada partizanka jo je slekla do nagega, jo je z žico privezala na drevo, vzela velik nož in ji odrezala obe Prsi. Čisto pijana je dala nož med zobe in igrala kitaro. Pa je spet vzela nož jh Mariji prerezala trebuh in pulila ven njena čreva . Marija je molila dokler jn mogla, pa je umrla, privezana na drevo. Partizanka pa je spet igrala na ^■taro. Ploskali so ji in jo hvalili, da je prav dobro naredila. Pa so tudi eno Partizanko ustrelili. Rekli so, da ima spolno bolezen in se boje, da ne bi ntugih okužila. Ker nismo imeli zdravil, jo pač morajo ustreliti. Z ruto so ji Navezali oči in jo kar pred nami ustrelili. Komaj je še imela čas zakričati: "Živel Stalin, živela komunistična partija!" Obe so pokopali v gozdu zraven taborišča. Doslej zatajeno mučeništvo slovenske deklice Marije iz rok Narodno osvobodilnih borcev je doseglo mučeništvo rimske sv. Neže. Dioklecijanovemu rablju se je tresla roka pri Nežincm obglavljenju. Slovenska partizanka Pa je svoje klanje nad slovensko deklico opravljala z užitkom in ob spremljanju s kitaro... IZ PISEM Anglija, 12. januarja 1992 Dragi gospod Matičič! Pozdravljeni! V ovitku Vam pošiljam naročnino za Tabor za tekoče leto. t^asiravno prihaja včasih z zamudo (zaradi poštne dostave) je vseeno dobrodošel kot informativni in idejni prijatelj. Iskrena Vam hvala pri urejevanju hjega. Ker smo ravno v začetku tega leta, Vam ob tej priliki želim mnogo zdravih let, tudi pri izdaji lista Tabor. Preteklo leto je bilo zelo zanimivo in polno presenečenj, zlasti v vzhodni Evropi, kjer smo bili priče zloma mračnega komunizma in rojstva mlade demokracije. Tudi naša dežela si je pri tem zaželela svobodo in demokra-bCne prostosti in oklicala svojo bitnost, samostojnost. Jaz sem bil tamkaj, da osebno prisostvujem temu zgodovinskemu dogodku. Ko je bila proglašena deklaracija samostojnosti, po radiu in televiziji, je zadonela pesem Slovenija... se mi je od čustva in hrepenenja orosilo oko. Zahvlajujoč se Bogu >n odločnosti naroda, sem zavriskal od veselja, toda ne za dolgo, brž so se oglasile strojnice, brnenje tankov in bojnih letal in začela sejati razdejanje in smrt. Takoimenovana JLA armada, cesta Bratstva in edinstva in druge take krilatice so na mah postale prazne fraze manipulacije Beograda! Ob povratku nazaj v Anglijo, sem se vračal preko Zagreba (ker je ljubljansko letališče bilo močno poškodovano) in med potjo sem opazoval razdejanja bivališč ter uničene tanke. JLA ni imela časa očistiti terena, ker je morala v naglici zapustiti Slovenijo! Verjetno niso pričakovali take odločnosti in Zilavlosti naroda. Očividni so bili znaki bojev po vsej Dolenjski magistrali, zlasti pa pri Radohovi vasi in v bližini Brežic, kjer je bilo opaziti vrsto zgorelih takov in kmetijskih poslopij. Upajmo, da bo to leto, leto miru, razumevanja in spoštovanja, zlasti pa spoznanje med velesilami, da imajo tudi mali narodi pravico živeti svobodno na svoji zemlji. Tudi doma v Sloveniji je Se precej materializma in oportunizma, ki ga bo potrebno odstraniti, predno bo narod res svobodno in nemoteno odločal o svoji usodi. Končno prejmite tople pozdrave z željo, da Vas najdejo te skromne vrstice pri najboljšem zdravju in razpoloženju VaS L. NAŠI MRTVI + Grilc Slavko Po daljšem bolehanju na srcu je 25. marca 1992 umrl soborec Slavko Grilc v Moronu, Buenos Aires, kjer je tudi pokopan. Rodil se je leta 1924 v Novem mestu v protikomunistični družini Grilc, ki je imela trgovino s čevlji in čevljarsko delavnico. Bil je Študent novomeške gimnazije, ko so ga Italijani odpeljali v internacijo. Ko se je iz internacije vrnil, je takoj stopil k vaškim stražarjem in pozneje k domobrancem. Po končanem oficirskem tečaju je bil vodnik v 34. četi „Mrakovega" novomeškega udarnega bataljona. Ko je bil emigrant v Avstriji, je bil Študent graške univerze. Emigriral je v Argentino, kjer je imel mizarsko podjetje. ZapuSča ženo, sina, sestro Silvo por. Pintar, brata Janeza, ki je župnik v Venezueli ter Številne sorodnike v domovini. Ob italijanski vdaji septembra 1943 so komunisti ugrabili večjo skupino uglednih novomeSčanov (12) in jih umorili 25. oktobra 1943 ter zmetali v brezno pri UrSnem selu. Novo mesto. Med njimi je bil tudi oče Grilčeve družine Alojzij, kanonik Kek Franc, graSčak inž. Fabjančič, računovodja kmetijske Sole na Grmu Jože Pavlič, uradnik Sonc Viktor in drugi. Žalujoči ženi Kristini, sinu, sestri in bratu župniku ter ostalemu so- r°dstvu na Sc iskreno in globoko sožalje. Pokojnega soborca Slavca bomo ohranili v dobrem spominu in mu 2e-'tno miren počitek v argentinski zemlji. + Franc Medle Nenadoma je umrl 9. maja 1992 soborec Franc Medic v Caseros, Buenos Aires, kjer je živel. Rodil se je 1. 1924 v St. Jerneju na Dolenjskem. okopan je bil na pokopališču Pablo Podestd in je pogrebni obred izvrSil n)egov soaran č. g. Jože Guštin. Od pokojnika se je poslovil njegov prvi poveljnik inž. Anton Matičič. //Nepričakovano stojim pred krsto mojega vojaka legionarja-domobranca eranccta Medleta. Dragi Franc že pred 50-leti sva se spoznala, ko si bil moj vojak-protikomunist v Št. Jerneju. Po naključju si se reSil iz Vetrinja, ko je sedaj že pokojna Tvoja mama nosila Črno ruto, mislec, da si bil vrnjen in ubit. V begunskem taborišču v Italiji si sc poročil z Rezko Intihar in si us-kuiovil sreCno družino z dvema hčerkama. Z mojo ženo sva bila vesela, ko ste naju povabili, da sva bila krstna botra Tvoji prvorojenki Alenki. S pridnostjo in trdim delom si si ustvaril lepo premoženje. Večkrat sva se srcCala Pri sv.maSi v San Martinu, a vedno v Lujanu na slovenskem romanju. Tudi danes je romanje tja, Tebe pa polagamo v prezgodnji grob v tujo argentinsko zemljo. Tvoji ženi Rezki, hčerkama LenCki in Beti z družinama in sorodstvu v domovini pa moje in vseh soborcev globoko sožalje!" Bog naj Ti bo dober plaCnik za vse! Tebi pa miren poCitek v tuji zemlji! !VAN KOROŠEC 17. maj, 1942 (Nac. ilegala) Majski veCer... Mesec je za konico pripet v vrhovih smrek. Pod njimi skrivnosten Šepet sedemnajstih odločnih postav: za SVOBODO ALI SMRT, dokler sovrag ne bo strt, da narod svoboden bo vstal. V sencah smrek zavite, temne postave molijo prisego borbe — ne sprave s tirani zasužnjene zemlje: „SVOBODA ALI SMRT!" dokler naroda sovrag ne bo strt! Irena I. K. V Gorjancih sva sc srečala, tam pod Sv. Jero nekje. V tvojih očeh ležala je solza, ti mehko, črnolaso dekle. Tvoje srce je bUo kupa trpljenja; v tvoji redki besedi, je bila sila žviljenja. Ne vem, zakaj vsak te je vzljubil, ti skrivnostno, dobro dekle. Bila si nam mati in samaritanka, topla beseda in božajoči pogled; v težkih gorjanskih dneh, v lakoti in dežju, dolgih marših in temnih nočeh. Nisi hodila na stražo, pa si stražila. Nisi Sla v patrulje, pa si vsakega izmed nas vedno spremila: „Zbogom in vrni se zdrav!" Nihče ni bral tvoje bolečine, nihče ni videl tvojih solza. Trpela si z nami, za nas. Tvoja bol za vse skrivnost je bil d. Ko je v tistem maju odpovedalo vse in v neurju potopa iskalo zavetja, si ti edina stopila v bran ranjenim fantom in jih kakor Mojzes, pripeljala v vami pristan. Ko so bataljoni odšli ostala si sama s tisoči smrti, s tisoči src bojne vezi, ki v breznih trohni. Nikogar več ni, ki bi tvojo bolečino razbral; nikogar, ki bi ti rekel: „Hvala Irena!" Nikogar, ki bi ti voščil vsaj topel pozdrav. H A f) TABOR I4fc Maj-Junij 1992 I.K. Katedrala v Rogu Stopil sem v katedralo Roških gozdov. Skrivnosten šelest molka je zajel v svoj me objem kot, da prišel sem domov. Vitka debla dreves, so stebri zelenega stropa in kupola polna lestenc biserne rose, ki v žegnanih kapljah boža kamenite oltarje skalnatih kript. Skozi krone dreves se srebrni glas violin in gromi viharjev, zlivanjo v objem z jekom iz skalnih globin: „Hosana Nebo! Tu ležimo, v naročju Slovenije in nam je lepo." Ves Rog je katedrala trohnečih kosti’ mučencev, zajeta v skrivnostni molk melodij. Orgle grme in zvonovi zvone, kri oltarjih pojo. Skale so z vend ovite in v slapovih nageljni rdeči cveto. Vsak večer in vsak dan, je svečani obred. V nočeh se prižigajo luči na oltarjih krvi in duše strtih kosti vasujejo kot ognjeni jeziki za večno luč, ki na slovenskem oltarju — nad brezni gori. L K. Cerkev na griču -Sv. Urh Na griču je cerkvica bela. Sv. Urhu na čast. Vaščanom v dolini bila je tolažba v potrebah in sili, zavetje v davnini, trdnjava pred Turki, vaSki ponos in žegnana njiva. Cerkvica bela Sv. Urhu na čast. Ko je pridrla nova oblast, je cerkev zaprla v templju nasilja novih bogov. Razdrla oltarje, mize, klopi; izropala slike, lestence; tabernakelj bil je predmet norčij. Stene je oblila s krvjo za muzej svoji resnici napiti z lažjo. Dolgo čakal je cerkvica bela, zlagana in obrekovana ob sramotnem stebru. Ko se končno povrnil svobode je maj, ko vzklila je zasuta resnica, molk izravnanih grobov terja cerkev nazaj. Vetrinjsko polje je v naši zgodovini simbol, od katerega žari jasen kažipot mrtvih junakov v svetlo bodočnost. Zakaj tam je mali slovenski narod dal zgled vsemu svobodoljubnemu človečanstvu, da edino trdno osnovo človeškega sožitja predstavljajo samo tri osnovne vrednote idejnega bogastva slovenskega domobranstva: Bog - Narod - Domovina! Vkljub nekakšnemu svetlikanju iz sodobne zmede pojmov, vedno bolj jasno sveti vsemu človeštvu ideja, za katero so padli naši junaki: Bog - Narod - Domovina! 1 44 ^992 Od 1. 3. 1992 do 15. 4. 1992 Ža Rožmanov dom: V pesih - $ Novak Pavle 5.00 Pr- Pezdirc Lado 2.50 Živec Rudolf 100.00 Jenko Janez 3.00 Rev. Bidovec Franc, cerkvena nabirka 12.4.92 Pfi sv. maši ^ Rožma novem domu 98.00 Stefanie Elza je darovala 2a pok, moža 5.00 V spomin na pok. Jožeta Janežiča 5.00 V spomin na pok Slavka Grilca 5.00 Živec Rudolf je daroval V°C kg. sladkorja in dva 2£>boja vina » v dolarjih Žnidaršič Vera 40.00 Bogataj Marjan nam. ^etja Mariji Seljak 50.00 diskovni sklad Tabor Erjavec Ida 8.00 Kastelic Anton 3.00 Bavec Alojzij 3.00 E>blak Franc 8.00 Kf-N., San Martin 1.00 K°žar Janez 3.00 Praznik Jože 3.00 Prodaja pos. Taborov 5.00 v dolarjih Bergant Ivo, Kanada 5.00 Sterle Frank 5.00 Pogačnik Branko, ZDA 20.00 Zajec Milan 12.00 Dular Milan 2.00 Kozina Frank 12.00 Slak Florjan v spomin na pok. Milana Dolinarja 50.00 Socialni sklad Tabor V pesih - $ N. N., Hurlingham 5.00 v dolarjih Dr. Pepevnak Frank 100.00 Cerar Jože 100.00 Sklad Georgine Tolstoy v dolarjih Ob smrti Milana Dolinarja: Dejak Franc in Metka 50.00 Zajec Milan 50.00 Omahen Polde 15.00 Ob smrti Rudija Kolarič st.: Frkulj Frank in Rezka 10.00 V spomin na očeta Kastelic Jožeta: Mlakar Marija 100.00 VSEBINA Srečanje z domovino (P. K. Kocmur) 97 17. maj 1942 - 17. maj 1992 98 Iz Ireninih pisem (1. Korošec) 100 Ob petdesetletnici (1. Korošec) 101 Iz domovine 27. april - dan upora proti okupatorju 104 ali dan razdora? Po petdesetih letih so našli grob Hudnikove 106 družine (1. Žajdela) Poboj Veharjevih z Verda (1. Žajdela) 107 Izginotje Antonije Pemrov (Ivo Žajdela) 108 Iz društev 110 Smrt ali življenje (Lojze Gosar) 112 Zgodba nasilja in ljubezni (Ivan Korošec) 118 Rožmanov dom 123 Ob prvi obletnici (F. Kozina) 124 V pojasnilo 125 Temelji osvoboditve (France Kozina) 126 Osebnost Franceta Kozine (Columbus) 137 Iz pisem 139 Naši mrtvi 140 Pesmi (1. K.) 141 Darovali so III m it I i I I I ii ii •X-X-X-X-X-XvX-X jrlingham »ucursal Correo igentino Bs. As.) TARIFA REDUCIDA Concesičn N° 1596 FRANOUEO PAGADO - w --- Concesičn N» 2619 Registra Nacional de la Propiedad Intelectual Na 219.314