FOR Freedom AND Justice No. 68 Ameriška P g.liTi H fl AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY volD - 8£«*i t££ tiv. AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, September 15, 1987 VOL. LXXXIX Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Ševardnadze v Washington!! — ZDA bodo zahtevale zanesljivo verifikacijo vsakega sporazuma o zmanjšanju jedrske oborožitve WASHINGTON, D.C. — Ta teden se mudi v ZDA sovjetski zunanji minister Edvard Ševardnadze. Kot kaže, so ZDA in ZSSR v zadnji fazi pogajanj o pogodbi, po kateri bi obe velesili uničili misile srednjega dosega v njihovih arzenalih. Predsednik Reagan, ki kljubuje kritikom iz konservativnih vrst, je dejal včeraj, da bodo ZDA zahtevale strogo in zanesjlivo verifikacijo glede izpolnjevanja vseh članov morebitnega sporazuma med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo o odpravi omenjenih misilov. Znano je, da v Beli hši in State Depart-mentu upajo na možnost srečanja že letos 'ned Reaganom in sovjetskim voditeljem Mi-nailom S. Gorbačovom. Danes bo predsednik sprejel Ševardnadzeja v Beli hiši, sovjet-ski zunanji minister pa mu bo izročil osebno Pismo iz Gorbačova. Dobro poučeni viri v eh hiši dvomijo, da bo že mogoče določiti datum za prihod Gorbačova v ZDA, vsi znaki vendar kažejo, da bo do takega obiska k°nčno prišlo. Pogodba, o kateri se obe strani pogaja-*^> Predvideva eliminacijo 572 misilov vrste ershing 2 in »cruise« misilov iz zahodne Evrope, ZSSR pa bi odstranila okrog 800 misilov z kakimi 1600 jedrskimi bojnimi konicami. Edina še obstoječa ovira je sedaj o Procesu verificiranja, po katerem bi vsaka an lahko zanesljivo ugotovila, da druga P°dpisnica res izpolnjuje pogodbo oziroma Je ni kršila. ^anes začetek senatne razprave o potrditvi imenovanja Roberta H. Borka za člana Vrhovnega sodišča — Zadeva zelo sporna v WASHINGTON, D.C. — Danes se bo ^čel pravosodni odbor zveznega senata , varjati s politično zelo spornim vpraša-njem 0 potrditvi 60-letnega Roberta H. 0rka za člana Vrhovnega sodišča ZDA. /cdsednik Reagan je bil izbral Borka za na-uednika sodnika Williama Powella, ki se je . kojil. Bork je sporna osebnost zaradi ■ 3®vih izrazito konservativnih gledanj na : l. vPrašanja socialne politike. Powell l ... holj ali manj sredinec, liberalci se pa naJlJO> da bi Bork dal večino konservativcem pe s°diSču. Zato vodijo srdito kampanjo zo-v v.nje80v° potrditev. Ker imajo demokrati Us V Zveznem senatu, lahko upajo na 45 i ^auelnik pravosodnega odbora je ber e.tn' sen. Joseph Biden iz Delawarea, li-dnišir^’ k* °henem demokratski predse-hitn ' *. Ma poznojoih UatoličLih chodih CP n politični organizaciji ni govorilo, ker je ta takrat že obstojala in delovala v skladu s cerkvenim družbenim naukom. Če se sedaj bežno ozremo na skoraj stoletno zgodovino SLS, moramo brez vsakega pretiravanja reči, da je bila svetla in bogata. V mnogočem je izpremenila podobo slovenske zemlje. Postavila je zlasti program za zaščito kmečkega in delavskega stanu in v tem oziru stopala v korak z najbolj razvitimi evropskimi narodi. Imena tedanjih strankinih voditeljev kot so dr. Ivan Šušteršič, dr. Evgen Lampe in dr. Janez Evangelist Krek so neločljivo povezana s slovensko politično, gospodarsko in socialno zgodovino. S krščansko socialno propagando, pri kateri je vodilno sodeloval dr. J.E. Krek, je SLS pomagala pri stanovskem organiziranju delavstva (sindikati), z gospodarsko organizacijo (zadruge) je odločilno pripomogla k osamosvojitvi kmečkega ljudstva in mu priborila odločilen vpliv v javnem življenju. Tudi je po vseh svojih močeh pospeševala skupaj s prosvetnimi organizacijami ljudsko-izobraževalno delo. Demokratičen značaj stranke se je pokazal zlasti z ustanovitvijo Zbora zaupnikov SLS t. j. pravega notranjega parlamenta stranke, v katerega so izbrali svoje zastopnike krajevni somišljeniki. Ta ustanova je še danes po 95. letih najvišji strankin forum, ki odloča o vseh najvažnejših vprašanjih. Pozneje (1 908) ustanovljeni izvršilni odbor oz. »načelstvo«, kakor ga danes imenujemo, ima le to nalogo, da izvršuje sklepe Zbora zaupnikov. Po sprejetju splošne volilne pravice leta 1 907 je stranki uspelo pridobiti večinsko vlogo v političnem življenju na Slovenskem in je potem vodila slovenski narod ves čas pred in med prvo svetovno vojno in prav tako tudi glavni del političnega življenja v prvi Jugoslaviji. Danes pa iz emigracije visoko dviga baklo slovenstva z zahtevo po svobodni, demokratično urejeni in samostojni slovenski državi. Ni potrebno navajati podrobnosti o obsežnem delu, ki ga je SLS opravila v preteklih 95. letih. Objektivna zgodovina ima ta dela zapisana. Naj spomnimo bralce samo na nekatera najvažnejša dela. V deželnem zboru Kranjske in v državnem zboru na Dunaju je stranka uspešno branila pravice slovenskega ljudstva in pospeševala napredek, ki je bil tak, kot takrat v malokateri drugi avstrijski deželi. Že leta 1 900 je postavila zahtevo po slovenski univerzi, ki jo je pa dr. Korošec dosegel šele v Jugoslaviji. SLS je dolga leta vodila boj zoper hudemu nemškemu nasilju zoper Slovence, proti njihovemu načrtnemu potujčevanju, proti gospodarskemu izrabljanju in kulturnemu ChictiKO, Illinois IZ MEDENEGA LEMONTA Frančiškanski Lemont je imel svoj god 23. avgusta. Tako se vsaj pojmuje vsakoletni shod na m e d e n o nedeljo in tako se tudi obhaja. Tokrat je šlo za mnogo večjo slovesnost: petinsedemdeseto obletnico dela in molitve za blagor ljudstva, in posebej za slovensko vejo. Medena tradicija se sicer vzdržuje že dalj časa, na predzadnjo nedeljo Velikega srpna. Čebelnjakov ni naokrog, vendar imajo podjetni očetje kar lep pridelek. Koj po prvih jutranjih urah je jelo romanje navkreber. Vzpetina ne utruja dandanašnjih (Fordov in Chevroletov), pa je manj odpustkov menda za to »hojo«; vendar je prišedšim tolklo v prsih. Saj jih bo gori pozdravil Vernik št. 1 za te kraje, le drugi za papežem — bo to chicaški kardinal Bernardin namreč. Ne bo mu žal; videl nas bo več, kot je morda pričakoval, kajti mnogi ga radi srečajo, zlasti na »svojem«. Je pa on tudi zaslužen pastir, ki pozna svoje ovce. Natanko nam je orisal zgodovino frančiškanske Kustodije. Utripa mu srce za ta red, ki neomajno krepi vero in delovno moralo, ne le med prijaznimi samostanskimi stezicami, marveč tudi s tiskom in požrtvovalnimi potovanji med prizadete. Pozdravil je tudi njihova prizadevanja v ohranjevanju etniške identitete. Živo smo občutili, že drugič, da je visoki dostojanstvenik na naši strani. Drugi udeleženci so kardinala Bernardina le dopolnjevali. On se nam je zdel čil in nekam pomlajen, zgovoren in počaščen; bližji in krotkejši kot pred leti v svoji katedrali, na Baragovo zaključno nedeljo. Rotil nas je tudi tokrat na zvestobo Križu, in Materi božji, ki podpira naše prošnje. Med počaščenimi gosti je bil, po naročilu iz Ljubljane, vodilni aktivist celjske Mohorjeve družbe, spoštovani pater Hieronim Žveglič, s pozdravi iz matične Slovenije. V izbranem jeziku in poudarku je dodal veliko pomirjevalnih besed za tiste, ki so se doslej priselili iz stare domovine, češ, selitev je nekaj naravnega. Mnogi so to storili, med njimi znameniti možje in velikani z vseh pod- ročij. Važno je le, da odhajajoči vzamejo s sabo molitvenik in rožni venec, ter da se med potjo obračajo Mariji za pomoč. Prijetni so bili, s svojim prispevkom, gostje iz Milwaukee-ja, se pravi, dvanajst pomočnikov našemu zboru. Tja so me pritegnila ušesa, koj ob prihodu. Predhodne vaje ni bilo, not pa dovolj. Ker tudi meni takšni papirji še kar nekam zaležejo, zlasti ko stoji ob meni nezgrešljivi Branko, sem segel po snopiču. Harmoniče-mu kardinalu je menda naše petje ugajalo in nas je nekajkrat izzval, izpred lurškega oltarja, seveda nikdar zaman. Uspeli so tudi solisti, npr. Janez Vidmar s psalmi iz Drugega Berila. Na moč dopadljiv je bil, med vodilno duhovščino, pater Čemazar, naše (in ameriške) gore list, ki mu je Kranjska dežela tako globoka v srcu, kot bi se bil tamkaj rodil, shodil in podkoval, ter se nalezel naših navad. Takšni pastirji niso izbirčni za ovce... In še nekaj odličnikov je bilo, ki jim imena ne vem, ob oltarju; nedaleč pa tudi naš Tony Gaber s svojim večnim molitvenikom (foto aparatom), da ne bi častitljiv prizor šel v pozabo. V prvi vrsti sedežev pa so bili neki starejši redovniki, morda že upokojeni, ki so 75-letnico pač občutili kot nagrado za zvestobo in neštete prispevke na tej dolgi poti. Naj jim preskrbi Božja Milost čim daljše uživanje sadov! Mimogrede smo opazili svojce odšedšega Lojzeta in smo tem bolj pogrešali njega, ki si je neredko brisal znoj ob delu za splošno korist tega kraja. Krepčilo. Stvarnik se je lemontskim slugam tokrat dobrohotno nasmehnil in je po daljšem deževju poslal sonce. Čisti zrak je pomladil šumsko zelenje. Zato je bila jedilnica pod prostim nebom, zastrta le s pajče-vinsko streho. Z ene strani omizja se je videla globoka drevesna goščava, prijetno temne barve in majana z rahlim vetrom; prava idila za nespoči-te oči. Z nasprotnih klopi pa se je videlo nasprotje: Mladostna razposajenost, živ-žav vseh zatiranju slovenskega naroda. Zato je izrabila zgodovinski trenutek med prvo svetovno vojno in je z »Majsko deklaracijo« leta 1917 zahtevala svobodo in samostojnost za slovenski narod, in je to dosegla 29. oktobra 1 91 8 z odcepom od avstro-ogrske monarhije in oklicem prve slovenske narodne vlade v okviru Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. SLS se je v novi državi borila za avtonomijo in za zdrave in pravične odnose med narodi. Ker pa ni našla razumevanja, je z dr. Koroščevo »Slovensko deklaracijo« (1932), ki je še danes pomembna, pokazala rešilno smer: Slovenci, Hrvati in Srbi naj bi si po svobodnem sporazumu in na demokratični osnovi zgradili državo enakopravnih edinic, katerih ena bi bila Slovenija, kateri naj bi se priznala narodna individualnost, ime, zastava, etnična skupnost, finančna samostojnost, politična in kulturna svoboda. Žal, da je šel razvoj v Jugoslaviji v nasprotno smer in je silno razrahljal temelje zgradbe, kar je imelo za posledico zlom ob sovražnem vdoru leta 1941. (dalje na str. 4) R I vrst, s športom, sončanjemiri drugim sproščenim veselje®' Kosilo se je bolj kot pi*’ glo. Kuhinja je pokazala vso svojo zmogljivost, z nešteti® prostovoljci, da bi se glade® ^ hitreje potolažil. Zdalojet®1 ^ postrežbi s pecivom in kavft pa so se spodobno zadovol)11 tudi sladokusci. Med jedjo so se posa®H obračali ljudem domači 11 hovniki, ki ne prezro nikog® ^ žal le s krajšimi besedami- S | ^ bno radovedni pater Gos® n nik, ki že po dveh letih pozl® vso faro in še marsikoga. J prvi povpraševal po ug£ ga doma v Ljubija131' / me je naključje ust0 ‘ .,0# 1 dve Mariji, s tretjo v ^ t za ozadje ne veIT^’n,0s. Besednici tem bolj v s|( patrov (če ne devet.-J,310 dno, zveneče napre 1 .^5® »k ‘»K šnje, drugo za dru^’Jj( if. odpiralo registre korjem množici. tekel pomenek, vl^v< glasja in ginjenosti. 1 ^ s ‘ P ^cv> nju, da se skupna r^e: tudi tam, kamor je na. (dalje na str- i, Ha-Hec-Hi-* Ho-Humor! .j 'T 1 'o mi ’ Skuhal J111 pogrel SgSTi Dva dela ali še več Iniam penzijon in še redno delo v tovarni, sedem ur ak dan. Skrbim, da pride denar notri, žena pa, da gre ZaJ v cirkulacijo. Naša bankpm ne zaupa preveč. I1 “Lahko bi si našel še kako stransko delo, kot nekateri SL ki jih poznam,« je skoraj boječe omenila. “Kaj pa sv. Jožef, ki je največje društvo v KSKJ? Tudi '' vzame precej časa vsak dan.« si pr >^a*<0 pa' d0 'maš še vedno čas po ure in ure presedeti J jg- 'v in igrati šah s kompjuterjern? In nikar se ne primer-(j0^sv- Jožefom, ki je bil marljiv delavec in karpenter. Saj ij* ter- ° V6^' C*a vrst0 let zaman čakam na karpen- (J a' t*8 bi prišel in popravil tla v kopalnici.« d’ ^ 'Kolikokrat sem to že slišal! In ne samo to, ampak še lie ' , ru9'^ re^i- Pa tudi s sv. Jožefom se nisem nikdar pri-KjJ._ se mi, da odkar je naša slišala v cerkvi evangelij, irtiru IMA UŠESA naj POSLUŠA, od takrat nimam več , ■ Ker vidi, da imam ušesa, poskrbi, da imam.vedno tudi Ka)za Poslušati.) »Opažam tudi, da je vedno več angleških izrazov v tisti it- 2bra|P'Sar''' V Oomovini. Kaj ko bi zvesti bralci tvoje kuhinje i Tak K enar 'n te poslali v Slovenijo, recimo za 6 mesecev? Sezna -nii Spet la'll<0 gledali televizijo ob večerih, ti pa bi se Nič ni današnjo slovenščino.« a* * - "Sem odgovoril na to, ampak ideja mi ni dala več p0£e izmišljal sem o njej in vso pretuhtal podolgem in Sp dokler nisem prišel do zaključka, da ni ne pametna, pot6ani pa Praktična. Kajti, kaj pa bi se zgodilo v slučaju, če "^čal bra'c' ne bi razumeli tiste slovenščine, kdo pa bi njim 1 slila k*301 V ^l°venijo in nazaj? Na to naša, seveda, ni pomi-$ rnojj aiti 9'oboke misli se pri naši hiši še vedno porajajo v bni >>^anes praznujeva 30. obletnico poroke. Ali me ne S p°ljubil?« »Kaj, že spet? Saj sem te za petindvajseto, ali ne?« i razreH°|-e K°nčno vendarle bil promoviran iz drugega v tretji 6s|a l^dske šole, se mu je od veselega razburjenja tako r°Ka, da se sploh ni mogel razirati. bil nik^!r'^a^Ki zdravnik, ki je bil obenem tudi pogrebnik, ni *0" brez dela. ^ S'ara j^0 uredniku lokalnega časopisa: »Sem devet lel ^ V rnačko, ki je predebela in bi jo rada dala na ** 'art1tudj redne9a obroka vsak dan, ujame in požre tuin-, SredniB aK° miško. Rada bi vedela, koliko kalorij ima ene : Jeve|ikamiš.« ! sPorppjfenKrat je začel grdo gledati v restavraciji, ker s< 1 - da bo kmalu treba plačati račun. “Kak ' “Ker Pa S' ta^° ^'tro vec*el' da ie popolnoma pijan?< 1® vPil, da se ne boji ne žene, ne tašče...« , morete trditi, da vam IV Kjobuk prevelik, ko se pa •Ploh ne vidite I 22. študijski dnevi »DRAGA '87« SLOVENSKI PARLAMENT »TREH SLOVENIJ« Zadrega »DKAGK ’87« poroča VINKO I.KVST1K (•orica. Kalija Še vedno zbiramo vtise vsega tistega bogastva besed, ki so bile izrečene na letošnji »Dragi«. Saj res: Draga — že kar magična beseda! Ker sploh ni Draga, pa vseeno je Draga in nam je draga — ljuba. Vsaj nekaterim. Drugim je spet manj draga, ker se na njej obravnavajo teme, ki jim niso drage in na katere bi zdaj radi kar pozabili. Nekdaj je »Draga« bila v Dragi, idilični vasici ob Glinščici in potem, čez precej let, tudi ko se je preselila na Opčine, je že zmeraj ostala »Draga«, zlasti pa nam je še zmeraj draga. Naj bo že zadosti »štrikanja« s tem imenom, še zlasti, ker je bila omenjena zadrega v zvezi z letošnjo »Drago«. Še predno predstavimo avtorje letošnjih predavanj na »Dragi« in na kratko preletimo vsebino vsega izrečenega v dveh sončnih in enem vetrovno - oblačno - deževnem dnevu, povejmo, da se dozdevna zadrega »Drage« kaže na dva načina. Potem, ko je drugi dan študijskih dnevov, predavatelj, mlad slovenski učenjak iz Argentine, govoril o najbolj trpečem slovenskem eksilu, o Slovencih, ki so pred komunističnimi »navadami« pribežali v Argentino, je naslednji dan slovenski dnevnik iz Trsta, oziroma njegov poročevalec iz »Drage«, pisal o tem, kako je predavatelj spravil »Drago« v zadrego s tem, ko je povedal, pred kom in zaradi česa so Slovenci po zmagi revolu- cije v osrednji Sloveniji, odšli v pregnanstvo v novo domovino. Omenjeni dnevnik je pisal, da je predavatelj izražal »ljubezen do slovenstva, ki gori pod zastavo protikomunizma« in »nekega daljnega domobranstva«. Še en citat: »... odločno zagovarjal domobranski prav in očital komunistom najhujše zločine zoper slovenstvo in Slovence. Slovenijo je opisal kot deželo v kleščah komunizma, ki poraja duhovno in tudi drugače slepe ljudi«. V diskusiji, ki je sledila predavanju, naj bi poslušalci predavanja izražali zaradi takega predavateljevega stališča, zadrego, ker da je bilo očitno, da predavatelj »ne pozna slovenskih razmer«. V zvezi z omenjeno tematiko, je bilo v »Dragi« sicer res čutiti zadrego, pa seveda ne iz razlogov, ki jih je navajal zgoraj omenjeni časopis, pač pa zato, ker je »Draga«, kot najsvobodnejše zbirališče in najsvobodnejša »prižnica« osrednje, zamejske in izseljenske Slovenije, šele letos našla predavatelja, ki je o usodi domobranstva in ravnanju partizanskih zmagovalcev, spregovoril odkrito in odgovorno do slovenstva. Zadrega je bila zaradi tega, ker se celo v osrednji Sloveniji, ki, priznajmo, da jo avtor res čisto najbolje ne pozna, o tragediji domobranstva in pokolu 12 tisoč domobrancev po vojni, že leta in leta precej svobodno govori in piše. Letos je to zadrego odpravila tudi »Draga«. Obljubljena podpora iz Amerike — Kdo je najmanj svoboden — Zakaj mora Kristus pred pekel — Slovenski snopič Telegrafsko bi vsebino letošnjih predavanj v »Dragi« lahko strnili v zgoraj navedenih besedah, ki jih zdaj nameravamo na kratko pojasniti in komentirati. Najprej pa bi kazalo predstaviti avtorje in naslove letošnjih nastopov v »Dragi«. V petek, 4. septembra, se je v sočnem popoldnevu posedlo v parku Finžgarjevega doma na Opčinah skoraj dvesto ljudi s Tržaškega in Goriškega, z osrednje Slovenije, s Koroškega, mnogi pa tudi iz Nemčije, Švice, Kanade, ZDA, Argentine in nepogrešjlivi dr. Jurij Koce iz Avstralije, nekdanji poslanec kraljevine Jugoslavije, ki je že krepko zastavil deveto desetletje svojega življenja. Po protokolarnih besedah predsednika Društva slovenskih izobražencev iz Trsta, Sergeija Pahorja, ki je predstavil vse predavatelje letošnje »Drage«, je prevzel besedo dr. Rudolph M. Susel, čigar originalni priimek Sušelj, izhaja s Košanske doline na Primorskem in se je z njim podpisoval njegov oče, predno je odšel v Ameriko 1921. leta. Organizatorji »Drage« so dali njegovemu predavanju naslov »God Bless Slovenia«. Avtorja ni treba posebej predstavljati, saj je zlasti v ZDA zelo znan, ker je urednik Ameriške domovine. Iz zgoščenega, pragmatično podanega predavanja, v ameriškem stilu, kot je rekel Sergej Pahor, bi bilo potrebno omeniti dve poglavitni misli, ki sta izstopali. »Sem tretja genera- cija priseljencev v ZDA,« je dejal dr. Susel, »in jaz sem Američan (!), ne čutim se Slovenca, čutim se Američana, toda zavedam se svojega slovenskega porekla«. Predavatelj je to, da se zaveda svojega porekla, dokazal z izbornim znanjem slovenščine, ki je zaškripalo samo pri naglaševa-nju posameznih besed. Povedal je, da se tako kot on počuti večina potomcev slovenskih priseljencev. Potem je navedel podatek, da se je v ZDA, leta 1980, izreklo za Slovence 126.473 ameriških državljanov, ki so včlanjeni v brezštevilnih društvih. Drug pomemben poudarek njegovega predavanja pa je bil v tem, da Slovenija v Jugoslaviji lahko računa tudi na tiste potomce slovenskih izseljencev, ki se tako kot on že čutijo Američani. Dr. Susel je omenil možnost bližnjih »velikih dogodkov« v osrednji Sloveniji in zatrdil, da bodo v tem primeru vsi, ki v sebi čutijo slovensko poreklo, pri ameriški vladi storili vse, da bodo ZDA, kot velesila, ukrepale tako, kot bo za slovenski narod najbolj prav. Po predavanju je sledila diskusija, v kateri je zlasti blestel znan slovenski oporečnik, nekdanji politični zapornik, Viktor Blažič. Bistven poudarek njegovega izvajanja je bil v naglasitvi dejstva, kako zahodne države z ZDA na čelu zagovarjajo jugoslovanski centralizem in s tem škodujejo Slovencem, ker ne poznajo Balkana. V tej zvezi se je priporočil predavatelju, naj Slo- venci v ZDA in povsod po svetu prepričajo zahodne vlade, da je krepitev centralizacije v Jugoslaviji dejansko razbijanje Jugoslavije, ki ga pa (zahodne države seveda) ne marajo, ker jim je všeč taka Jugoslavija (ozemeljsko) kot je in nočejo novih kriznih žarišč. V soboto, 5. septembra, je nastopil v »Dragi« predavatelj, o katerem je že bila beseda. S predavanjem »S Prešernom pod Južnim križem«, seje predstavil predstavnik novega rodu slovenske politične emigracije, docent na pravni fakulteti univerze v Buenos Airesu, dr. Andrej Fink. Blestel je kot govornik, kot poznavalec slovenskega jezika in slovenskega slovstva, saj se je močno opiral na Prešerna, Cankarja, Župančiča, pa na Spomenko Hribar in nekatere sodobne pisatelje iz osrednje Slovenije prav tako. »Zakaj v Argentini Prešeren?« se je vprašal dr. Fink. »V Prešernu se staka vse: klasika in prisrčna ljubezen, iskanje prostosti in čut za ostro kritiko in je zato pravi simbol trpečega slovenstva.« Njegov stavek: »Najhuje je, če človek misli, da je svoboden, pa v resnici ni!«, je zaobjel vso njegovo čustveno izpoved o zasužnjeni domovini, o trpečem slovenstvu pod Južnim križem. Kajti, kot je dr. Fink poudaril, tudi v Argentini in vsepovsod v emigraciji imamo Slovenci svoj skupni križ. Omenjene so že bile reakcije na to dr. Finkovo predavanje (dalje na str. 4) Draga 1987 — Slovenski parlament (nadaljevanje s str. 3) v tržaškem dnevniku, ki izhaja v slovenščini in treba je takoj povedati, da je ta dnevnik bolj papeški od papeža, bolj ortodoksno na liniji režima v osrednji Sloveniji, kakor tamkajšnji tisk. Pogojen je seveda s podporo, ki jo dobiva od »uradne Ljubljane«, pa si je vsemu navkljub znani zamejski časnikar in politik upal, v debati po dr. Finkovem predavanju, sklicujoč se cinično celo na italijansko ustavo, izjaviti, da Slovenci v zamejstvu v ničemer niso pogojeni od režima v osrednji Sloveniji. In kot rečeno; ne le, da so »zvezanih rok«, marveč bolj papeški od papeža. Kajti: ljubljansko Delo je o dr. Suslovem in dr. Finkovem predavanju prsalo izredno korektno in skoraj nerazumljivo demokratično in strpno ter poudarilo, da je dr. Fink sicer ponovno izrazil svojo protisocialistično naravnanost, ni pa z njim polemiziralo, kaj šele, da bi v zvezi s tem omenjalo kakšno zadrego »Drage«. Edino netočnost Delovega članka je zaslediti v tem, da dr. Finku blago očita protisocializem, kar pa predavatelj ni omenil niti z besedico, je pa odločno povedal, da je proti komunizmu, česar Delo ni napisalo. Skratka, uradni režimski dnevnik iz Ljubljane zavzema do dr. Finka veliko večjo tolerantnost, kot domnevno iz Ljubljane nepogojen! tržaški dnevnik. Lepa nepogojenost zamejskih Slovencev!!! Ali pa: Drugi časnikar istega dnevnika iz Trsta, ki se je celo oglasil k razpravi po dr. Finkovem predavanju, je očital predavatelju, da bi končno že lahko pustil pri miru domobrance, češ, pozabimo že en- krat! Ljubljansko Delo pa se ob ta del predavanja ni spotaknilo. In nazadnje: Vse to je v stilu »zadrege« v »Dragi«: V Ljubljani je tednik Mladina že lani poleti objavil intervju z Zdenkom Zavadlavom, oficirjem OZNE, ki je spremljal transporte domobrancev, in s pogajalcem Hočevarjem, ki je povedal podrobnosti, kako je prišlo na Koroškem do predaje domobrancev partizanom, da ne omenjamo že znanih intervencij slovenskih pisateljev, ki so problem vetrinjske tragedije načeli pred štirimi leti, s predavanjem Spomenke Hribar v Mariboru. K debati po predavanju dr. Finka se je oglasil tudi znani pisatelj iz Ljubljane in predavatelju očital, da se domobranci in drugi politični emigranti v letih po vojni niso menili za oporečniške pisatelje, ki so gnili po jugoslovanskih zaporih. Kljub napadu zamejskega tiska, pa dr. Fink ni govoril prvenstveno o domobranstvu, marveč o svojem slovenstvu v Argentini. V nasprotju z dr. Suslom, ki je dejal: »Sem Američan, ne Slovenec, le svojega slovenskega porekla se zavedam«, pa je dr. Fink rekel: »Moje slovenstvo je bistven element moje osebnosti«. Pa je bil tudi dr. Fink že rojen v emigraciji in do zdaj še nikoli ni bil v osrednji Sloveniji! Tretji in zadnji dan »Drage« se je prebudil z močnim dežjem, zato je zeleni park Finž-garjevega doma sameval in so bile vse prireditve v majhni dvoranici. Prireditve pravim 95 let Slovenske ljudske stranke (nadaljevanje s str. 2) Posebno pa smo lahko ponosni na delo SLS med drugo svetovno vojno in komunistično revolucijo. V domovini živeče vodstvo SLS je po vdoru okupatorjev ustanovilo z ostalima dvema demokratičnima strankama strogo ilegalno organizacijo »Slovensko zavezo«, ki je predstavljala dogovor med SLS, SDS in socialisti za bodoče delo in je dajala smernice za politično, protiokupatorsko in protikomunistično delo. SLS je organizirala tajno vojaško organizacijo »Slovensko legijo«, ki je bila ustanovljena 29. aprila 1 941 z namenom, da bo pomagala v primeru potrebe zaveznikom. Ko pa se je začelo krvavo komunistično nasilje nad slovenskim ljudstvom, je šla Slovenska legija v oborožen odpor zoper komunistične partizane s pomočjo »Vaških straž«, ki jih je tajno povezovala. Po turjaški tragediji pa je vse svoje številno članstvo napotila v »Slovensko domobranstvo«, v katerem so se zbrali demokratični in krščansko usmerjeni Slovenci razen nekaterih krščanskih socialistov, ki so sledili E. Kocbeku, pa so z njim vred doživeli veliko prevaro v Osvobodilni fronti. V zdomstvu se delo SLS nadaljuje v Evropi, Združenih državah Amerike, v Kanadi in v Argentini s pomočjo dobro urejene organizacije t. j. z Zborom zaupnikov in načelstvom, katerih članstvo stalno dopolnjuje z občansimi notranjimi volitvami. SLS je vključena tudi v Srednjeevropsko zvezo krščanskih demokracij (Christian Democratic Union of Central Europe) s sedežem v Rimu, ki povezuje stranke iste ideološke usmerjenosti. SLS je vljučena v »Slovenski narodni odbor«, ki je slovensko demokratično politično predstavništvo. Ta odbor, katerega začetki segajo v leto 1944, sestavlja 1 3 zastopnikov slovenskih demokratičnih strank. Njegov namen je zru-šenje komunističnega režima v domovini in uveljavljanje demokratičnega slovenskega političnega življenja. Tega pa noče doseči z nasiljem pač pa zaupajoč v moč idej, v resnico in zavednost Slovencev v domovini in izven nje. zato, ker se je nedelja, 6. septembra, začela z mašo, ki jo je daroval dr. Franc Zdešar, izseljenski duhovnik iz Kolna. Po maši je bilo teološko predavanje z naslovom: »Krščanstvo in eshaton«, s katerim je nastopil profesor na rimskih papeških univerzah Antonia-num in Urbaniana, dr. Bruno Korošak. Koršakovo predavanje je bilo predavanje optimistične teologije, ki zavrača grožnje in pesimizem, ki so značilne na primer za razodetje sv. Janeza. Poudaril je, da bi že bil čas, da prenehamo večno govoriti o mesu, v molitvah, kot: Terujein v vstajenje mesa in podobno. Ali pa, da v tako imenovani apostolski veroizpovedi (o kateri je pojasnil, da nikakor ni apostolska, marveč so si jo izmislili v srednjem veku, ker se jim je zdela carigrajska veroizpoved predolga), pošiljamo Kristusa po vstajenju pred pekel, čeprav je to naravnost nespametno, ker je Kristus po vstajenju šel v nebesa in nikamor drugam. Taka so torej, po Koroša-kovem mnenju, dognanja sodobne eshatologije, teologije o poslednjih st varnostih. Eiffiato n pomeni, pravi Korošak, končno ureditev. Predavatelj je skratka podal zelo zanimiva nova dognanja na tem teološkem področju, kar mu je nazadnje priznal tudi^znani ljubljanski teolog in filozofTdrTAnfon Stres. Z' Tudi Korošakovo mnenje o r' splavljenih otrocih — zarodkih, in o otrocih, ki so umrli pred krstom, je bilo nadvse zanimivo. Za slednje, je dejal, da bodo nedvomno v večnem življenju - nebesih, če je mati med nosečnostjo želela svojemu otroku dobro, da ga je imela namen pošteno vzgajati, da je skratka mati kompetentna za otrokovo zveličanje ali V pogubljenje. O otrocih - zarodkih, ki jih splavijo, pa je razvil teorijo, da bi jih mogli proglasiti za mučence. To je le zelo bežen, zgolj shematičen prikaz strokovno zelo podrobnega in v svoji sporočilnosti optimističnega Korošakovega predavanja o eshatonu. Popoldne je bilo zaključno dejanje »Drage ’87«, ki ga je neposredno prenašal tudi slovenski tržaški radio. Za to eminentno dejanje je bil izbran tudi eminenten predavatelj, dr. Andrej Capuder, docent romanistike na ljubljanski univerzi, prevajalec Danteja in pisatelj. Nastopil je s predavanjem »Na poti v Ka-naan«. O Evropi in Sloveniji med stvarnostjo in utopijo je govoril. Njegovo predavanje je bilo tako umetniško celovito in brezprizivno, da mu je težko karkoli očitati, ga kakorkoli povzemati, kaj šele, mu karkoli dodajati. Tudi razprave po predavanju skoraj ni bilo, bili so le posamezni vzporedni posegi udeležencev »Drage«, ki se skorajda niso dotikali predavateljeve tematike, čeprav se je povezovalec dogajanja Saša Martelanc močno trudil ustvariti prayo vzdušje, tako, da je dogajanje v dvorani »živelo« tudi pred radijskimi poslušalci. Kljub vsemu bi podal nekaj bistvenih poudarkov Capudrovega umetniškega predavanja, ki je razvil zanimive misli o človeku, ki je žrtev debla ali, kot je rekel, . snopiča; neke vrste fašizacije torej, in žrtev lastnega duha. —. V tem kontekstu je slovenstvo mali snopič. In za tem se je dr. Capuder vprašal, če je pri Slovencih kakšna značajska posebnost, nekaj, kar nas -Jočuje od drugih narodov, in ali smo za narod sploh zmožni. Kajti slovenski narod, po njegovih besedah, zadnjih 40 let diha le z levo polovico pljuč. Se pa zavedamo, pravi Capuder, da je »oče vsega ._,boj«, kot je že veliko pred Marxom, dejal Heraklit. Predavatelj meni, da smo se v zadnjem času izkazali, ker po svetu pišejo, da je čez Slovenijo zavel veter svobode, po Jugoslaviji pa pišejo o slovenskem sindromu. Sindrom pa je stičišče znakov. Ali bo to stičišče zadrgnjenost Slovencev? Poziv, ki ga je dr. Capuder ob koncu naslovil na »Drago ’87«, se je glasil: »Prišel bo čas! Postanimo dajalci življenja! Tu skozi pelje pot v Ka-naan, veselo mesto!« Ob koncu je prof. Lojze Peterle, v imenu izdajateljev revije 2000, prebral »Peticijo društva izdajateljev revije 2000«, ki so jo naslovili slovenskim škofom, in s katero zahtevajo udeleženci »Drage ’87« samostojno slovensko škofovsko konferenco, neodvisno od jugoslovanske. Še eno zgodovinsko dejanje »Drage«, torej. Družabnost med starimi znanci »Drage« se je proti večeru preselila na dvorišče Finž-garjevega doma. Veliko pa je bilo letos zlasti udeležencev z vzhodne strani meje, ki jo človek od Finžgarjevega doma peš doseže v pol ure. Samo pol ure peš hoje je ločilo od osrednje Slovenije, nas, ki smo od nje že dobra štiri desetletja ločeni. Zato pa so prišli rojaki od tam, k nam, v »Drago«, kjer smo povezani vsi tisti, ki nam je sovraštvo tuje. »Draga« — slovenski parlament! Parlament naroda, razseljenega po vseh kontinentih. Čez dvesto »poslancev« je štel letos ta parlament, od lega čez petdeset iz osrednje Slovenije. Srečamo se spet ob letu na »Dragi ’88«! Iz medenega Lemonta (nadaljevanje s str. 21 Zaključek praznika. Odpravili smo se spet proti vrhu, radovedni, kako opravljajo godci. Pot nama je krajšal vljudni, redkeje vidni g. Goršič, vsekdar nasmejan in menda nikdar osamljen. Z njim hodi njegov del (izumetničene?) narave, z rožami, sadikami in vonjem vred, kar mu prevzema žlahtne misli po ves dan. Sedaj je on, seved, na dopustu, kajti njegovim skrbno negovanim rastlinam se odpira sezona šele jeseni. Nisem, kot laik, prav razumel, kaj prinašajo, otipljive' ga, njegove ljubljene plemen-ke, in bi mu skoraj bil svetoval, v svoji ponižnosti, naj raje goji navadno divjo rožo, ali šipek, da ne bo Amerika uvažala tega zdravilnega čaja in " marmelade. Upam, seveda, ua dobričina ni uganil mojih Pr[ mitivnih misli, in ostaneva Prl jatelja še dolge dni! Prišedši v hrib smo naletel' na razigrane obraze, srečne l srečkami) in radovedne ob na povedi uspešnih številk. f^e. je že bil pošel in tudi po gniatl ni več dišalo. Mnoge stekleni^ so že obležale, a mize osame e-Vse je pač bilo pokonci, a g° ci so še vedno imeli generalko. pestro in šumovito. Plesišče fj mikalo; plesno vneme skofal ni bilo videti, razen pri ene^ bosonogem, pičlo oblečene prišlecu. Rajanje se je najbrž še & vleklo, a najin čas je bil onie jen, že davno prej, pa sva za pustila sončni Lemont še Pr^ den je »skovir skovikati z čel«. Daši nisva praznoverna- Naj ne bo zamere, ko naštel vseh lepih sre^a^0 Hodie mihi, eras tibi. naj se upošteva, prosim, nisem kanil žaliti nikogar. skauie|J Draga vročina V juliju je večji del Amer’^ zajel val neznosne vr?^in®’ 0 je stala ameriške družine s3je mi mirnim tim /-4 1 Ll A. ^ 1X1^* J v juliju dodatnih 4.3 mi J dolarjev za uporabo mf. za ohlajevanje (air con.,.' !,nov' To znaša 195.8 md'J® dolarjev več kot če bi bi malna poletna vročina- ^ Če to vsoto razdelim,^ v običajno uporabo e'e*(trjUiiju vsaki družini, je v a(1i0 uporabila vsaka družina ^ za ohlajevanje skoraj j larjev za elektriko. ^ieVanje elektriko samo za om J so bili najvišji v vZ ^ južnih in osrednjih P jeltf Amerike, v gotovih P ^jli ob pacifiški obali Pa pod normalo. . prev^’ Kar smo imeli P°*et' se bo že kmalu prema nam bliža jesen Grdina Pogrebni 17010 Lake Shore Blvd. 531-^°^ 1053 E. 62. cesta 43l-^8 - V družinski lasti že 82 let. " SLOVENIJA, MOJA DEŽELA, QUO VADIŠ? (Pismo, ki ga v celoti posredujem bralcem, je napisa! neki Zdravko Slavec, ki živi v Novi Gorici, izšlo pa je v ljubljanskem »Teleksu« (Št. 34, 20. avg. 1987, str. 4, 48). Gre za Pisanje človeka, ki je verjel v »novo« Jugoslavijo, a je sedaj globoko razočaran. Da je omenjena revija temu pismu odobrila toliko prostora pa 'odi nekaj pove. — Ur.) Predno začnem to pismo, naj povem, da sem prišel v sv°bodno domovino iz ino-Zenistva konec 1945, star dvaj-set let. Zato moji sedanji vtisi ni?° vt>si starega partizana ali vt*si političnega aktivista, za-verovanega v svojo vero, pač Pa so to vtisi državljana, ki Jubi svojo domovino in ki je tudi po letu 1945, rad odhajal v lujino in se še raje vračal ter spremljal vso to našo povojno hjnesanco od blizu in daleč rati; od daleč pa se nekatere stvari relativno bolje vidijo. Bil sem torej na svojem me-s u’ ko je Tito pozival, naj ju-Jakom borbe slede junaki e a> ko smo začeli zbirati prve ^adinske brigade (tudi med-arodne) in smo odhajali na fVC2ne akcije. Bil sem zraven, 0 smo na Korenškem polju gradili prvo novogoriško Magistralo«, ko smo iz teme-Jev Začeli graditi Meblo in bil eni v batujski tovarni, ko je nec ratni udarnik Jože Špa- kak ° meta* *zPoc^ rok izdelke °r za šalo. Prekoračeval je ornio za 100% v veselje poli-•kom in v jezo in zavist tistih jtodelavcev, ki takega učinka s^So Zniogli. Kakšna velikan-{ a enerIUa se je tedaj sproš-a v množicah pod geslom ^ast *n °biast<< ter za n v°JŠ0 bodočnost nas in „a ! Potomcev«. In domovi-Bil/6 CVete^a tak° kot nikdar, bkr Sm° P°nosni in srečni C’. smo Slovenci, Jugo- cer 9 ^e^ovnim> uspehi je s ; k0ra!^a^n'mi> a odločilnii ^ak' 1 ?r'^aja* tud' standar °Pra i^Ce 80 ze zdavn je rV^ene- Pozabili smo, k SeIliaCl0n'rana preskrba (K VotljjSe tedaj mudil tudi v Sl Slavo'’ SC sP°minjam vtisa, c Halj) n*so tega nikoli po žai0j r80v>ne so bile vse bc kUpn:ne- Plače so naraščal ali tat tuc^‘- ^ šestdeseti kupil j °J f0,em> smo že lahk Pularnilap-xrVi avtomobil. P< 'Mel i b . °- -laz sem sic< star jnC prej Topolina, ki je b : j *oponna, ki je »Ov inU,Vožen- Fičo pa je Je naš. 0v j ' bil je oa^ar -ie Pomembnej Pr Si Kr°Sen sem bil pred neš Sei«tranci ’n sestričnam lain UoVu' 2 velikim ve '1ia naSr°tavljal- da naša bla ^tist asca skorajda hitn Serj L 1S° -i6 bili deležni i U. °Ji vrstniki na zah Sin* nekaj let sem si sistema-tudi nekatere NnJ^31 rum nekatere Sk0 i^^e, kot Češkoslo-k]Ve|‘kim adzarsko, in zopet ^ °venCi Veseljem ugotovil, da v Jugoslaviji (za Ju- goslavijo vobče nimam izkušenj) živimo bolje od naših sosedov. No, resnici na ljubo, tudi MaJžarom ni bilo hudo. Po Budimpešti sem videl množico njihovih Trabantov. Toda njihov standard ni dosegel našega. V dunajski taverni sem srečal Kanadčane, ki so razmere v Jugoslaviji slabo poznali in še tisto, kar so vedeli, je bilo popačeno od vpliva nam nenaklonjene propagande. Čudili so se nama z ženo, da sva Jugoslovana (nisem se izrekel za Slovenca, ker bi bilo za tujce preveč komplicirano), pa svobodno potujeva po Evropi z lastnim avtomobilom. Takrat sem namreč že imel boljši avto. Bili so skratka od našega celovečernega pogovora tako navdušeni, da so sklenili priti naslednje leto na dopust v Jugoslavijo. Seveda jim nisva svetovala Nove Gorice, pač pa Bled, Dubrovnik, Portorož, Split, Opatijo. Že takrat sem bil ponosen na naše turistične kraje, ki se enakopravno merijo s katedralo Sv. Štefana ter razkošnimi vrtovi in rezidencami naše stare cesarice Marije Terezije. Vse se je porušilo Potem se je nekega dne naenkrat vse to porušilo. Kakor bi bilo treščilo v TV ekran, se je pojavil črn trak: Umrl je Tito. Začele so prihajati na dan čudne stvari, kakor da bi izza Titove sence lezli na plan sami saboterji. Standard je zdrknil v prosti pad. Zmanjkalo je mleka, zdaj plina, mesa, limon, nazadnje tudi kreme Solea in toaletnega papirja. Izvedeli smo za prve sramežljive številke o astronomskih dolgovih... Kako pa to? Saj smo vendar prepričljivo odklanjali Marshalov plan tudi za ceno lastnega hitrejšega razvoja, ker nismo zaupali kapitalistom. Zdaj pa naenkrat prodani. Skratka dosedanji ugledni in ponosni partizan zahrbtno porinjen v podrejen neo-kolonialen odnos, s čedalje manjšo plačo, omejeno in negotovo preskrbo, blokiranim uvozom. Čedalje manj denarja za zdravstvo, ki je že doseglo zavidljivo raven. Manj denarja za šolstvo, za kulturo, za obči standard in čedalje več dela, več pritiskov na storilnost, na disciplino. Skratka na vse tisto, kar nas je kot samouprav-Ijalce ločevalo od mezdnega delavca — vse z istim in edinim namenom, da se pridno in ubogljivo zbirajo sredstva za odplačevanje krvavih obresti, kajti za odplačevanje glavnice vse to ni zadoščalo. »Od žuljev se naših pijavke redijo...« Teoretično lahko tako stanje traja tudi 100 let. Hudičeva po-gruntacija. Toda vse to je le en del našega »rožnega venca«. Drugi del je še bolj žalosten. In vtis imam, da svoje domovine naenkrat ne spoznam več. Kakor, da se mi pred očmi podira celotna dosedanja predstava o njej. Za boljše razumevanje moram povedati, da sem dolga leta videl v svoji domovini nekaj, kar je bilo v takratnem svetu najbolj naprednega, modrega, civilnega, povsem svobodnega in zanosnega hkrati. Skratka idealen dom. Danes moram uporabljati računalnik, da zvem, kdo je v tej državi moj predsednik. Oprostite, ampak tisto vsakoletno presedanje v krogu iz stolčka na stolček, kakor na ruleti, je naravnost smešno. Pripravljamo 6 mesecev stabilizacijski program. Zamislite si samo napore za tako obsežno delo, potem ga nihče ne izvaja. Govorimo o tem, da je treba omejiti inflacijo in v isti sapi inflacija poraste od 50 na 100%. (V septembru 1987 kar na 116%, op. ur. AD.). Potem, ko je inflacija dosegla 100 leze krepko čez, ponovno trdimo, vsej ironiji v brk, da moramo inflacijo znižati, pa četudi bi morali še enkrat skoz vseh sedem ofenziv. Nihče pa noče ali nima poguma, da bi ljudem povedal, da smo vsa dolga leta po vojni poslovali s planskimi cenami in da se trudimo sedaj uvajati tržne cene ter da moramo pri tem loviti nove gospodarske proporce in da zato inflacije nam še ne kaže omejevati. Ali ne bi bila taka razlaga ljudem bolj razumljiva, bolj sprejemljiva, predvsem pa bolj poštena. Zdaj pa še nekaj o moji ožji domovini, ki je prav tako ne prepoznavam več. Že nekaj zadnjih let se sprašujem, ali avnojski sklepi še držijo ali nič več. Upam, da jih bo nova ustava reafirmirala. Posledice gospodarskega životarjenja zadnjih 10 let in način prelivanja sredstev, se meni zdijo za mojo domovino Slovenijo KATASTROFALNE. Pa recimo, da pretiravam. Zato se bom omejil le na nekatera dejstva: Ob čedalje večjem tiskanju denarja, je tega čedalje manj, ne samo za standard, ampak tudi za javna dela. Zato so naše ceste nekje naravni stanja evropskih cest med dvema vojnama. Hkrati bivamo na severozahodnih vratih razvitega zahoda. Takoj prijatelji kot državniki, ali tudi navadni turisti, prihajajo k nam nekako tako, kakor mi odhajamo v rezervat zaščitnega triglavskega narodnega parka. Slovenci smo po vzgoji, tradiciji in običajih (kar vse skupaj tvori naš karakter) vraščeni v srednjeevropski prostor. Ne vidim razloga, da nam mora zdaj nekdo zameriti, ker nas je usoda postavila na to mesto. Če bi živel v Bosni, znabiti, da bi bil musliman in bi rastel ob Koranu. Tako pa sem tu. Absorbiram srednjeevropsko okolje, se z njim oplajam in primerjam. Ali je sploh kdo od naših (saj veste koga mislim) zadnja leta potoval po Srednji Evropi, ali pa vsaj po naši bližnji okolici, npr. v Celovec, Gra- Ban dr. Natlačen in izpustitev komunistov iz zaporov Milan Apih je bil lani zadnji predavatelj v Dragi. Prav ob zaključku, ko je odgovoril na pripombe diskutantov, je glede izpustitve komunistov iz zaporov v Sloveniji rekel dobesedno: »Govori se, da je nalog dal nižji uradnik dr. Kante.« Objektivnost mi narekuje, da poudarim, da Apih ni rekel, da je dr. Kante dal omenjeni nalog, ampak samo, »da se tako govori«. Dejstvo je, da je dr. Natlačen tik pred napadom Nemčije na Jugoslavijo aprila 1941 dal nalog o izpustitvi komunistov na svobodo, ki so bili zaprti v zaporih Slovenije (tedaj Dravske banovine). Kdor ima le malo pameti, mu mora biti jasno kot beli dan, da ne bi mogel niti dr. Hacin kot šef Policijske direkcije v Ljubljani dec, Dunaj, Trst, Gorico, Videm, Benetke, Milano, Trbiž — po avtocesti? Jaz sem. Potoval sem tudi prejšnji teden po cesti z Bleda v Kranjsko Goro in doživel malodane živčni zlom. Cesta mokra, kolona zadaj, kolona spredaj. Vozim 70 km na uro, kar se mi je zdelo glede na stanje ceste kriminalno. Toda pritisk v hrbet je bil neznosen. Čim sem zmanjšal hitrost, je tisti za menoj tvegal prehitevati na ozki cesti in nepretrgani nasproti vozeči koloni. Tedaj sem na pol zatisnil pči in čakal kdaj bo trešči- lo. Čim je bilo mogoče sem zavil s ceste, ustavil vozilo in pustil kolono naprej. Ko se je nekoliko pomirilo, sem zopet švignil na traso, pa se je stanje čez nekaj minut vselej ponovilo. Danes vam lahko povem od srca: po gorenjski cesti v glavni sezoni lahko normalno voziš SAMO PIJAN! Hkrati poslušamo zaskrbljena poročila, ali bomo sploh pokasirali tisto piškavo poldrugo milijardo dolarjev od turizma na najlepši in tudi najbolj zanimivi morski obali Evrope — verjemite meni. To je cela Dalmacija z otoki in Istro vred. Medtem, ko si sosedje manejo roke ob 18 tisoč milijardah lir. Pa je naš delavec le (Dalje na str. 6) dati takega naloga za izpustitev iz zaporov mesta Ljubljane, kaj šele iz zaporov po vsej Sloveniji. Tak odlok je mogel izdati samo vrhovni šef politične uprave, in to je bil dr. Marko Natlačen kot ban Dravske banovine. Seveda je komunističnim voditeljem doma težko priznati, da so umorili moža, ki je s svojim odlokom rešil življenje mnogim komunistom. Zato so po načelu mark-sistično-leninistične dialektike začeli širiti govorico o dr. Kantetu; angleško in ameriško časopisje imenuje tako početje »disinformation« (to je poskus dejstvo zanikati ali pa vsaj prikazati v drugačni luči). Da je dr. Natlačen kot ban dal osebno nalog za izpustitev iz zaporov, je neizpodbitno zgodovinsko dejstvo. To je razvidno tudi iz sledečega. Dr. Ivan Šubašič je bil zunanji minister v Titovi vladi. Septembra 1945 je v znak protesta iz nje izstopil. Takoj po njegovem odstopu so ga začeli komunistični časopisi, med njimi zlasti »Politika« in »Borba« ostro napadati. Oba omenjena vodilna časopisa sta mu, posebno vidno za bralce, očitala: »Izvesne stvari se teško zaboravljaju« (So stvari, ki jih je težko pozabiti). Ker sem želel vedeti, kakšne so te stvari, sem vprašal dr. Draga Marušiča, ki je bil kot minister za pošte in telegraf član Titove vlade. On mi je dobesedno rekel: »Tito in ostali voditelji očitajo dr. Šubašiču, da je dr. Natlačen dal nalog za izpustitev komunistov iz zaporov, a on (dr. Šubašič) kot ban Hrvaške tega ni storil in tako so Nemci in ustaši pobili vse komuniste, ki so se nahajali v zaporih širom Hrvaške.« Torej vrhovni voditelji komunistične partije so sami priznali, da je dr. Natlačen res dal nalog o omenjeni izpustitvi iz zaporov. Komunistični voditelji v Sloveniji se zaman trudijo zanikati sramotno dejstvo, da so umorili moža, ki je rešil življenje mnogim njihovim tovarišem. Dr. Jure Koce Katoliški glas 27. avg. 1987 Josefs Hair Design Richmond Heights, Ohio 461-8544 or 461-5538 KOLEDAR društvenih prireditev SEPTEMBER 20. — Društvo S.P.B. priredi romanje v Frank, Ohio. 27. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu ima vsakoletno kosilo v farnem avditoriju. 27. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis., priredi Vinsko trgatev v Parku. Kosilo z zabavo in plesom. OKTOBER 3. — Klub upokojencev Slovenske pristave priredi »koline« na SP. Serviranje krvavic, riževih klobas in pečenic od 5. ure dalje. 11. — Koncert »Tržaškega okteta« iz Trsta, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 6. zvečer. 17. — Tabor DSPB Cleveland prireja svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Za ples in zabavo igrajo Veseli Slovenci. 17. — Glasbena Matica priredi jesenski koncert z večerjo in plesom v SND na St. Clair Ave. 18. — Občni zbor Slovenske pristave. 18. — Slovensko umetnostno združenje ima razstavo in prodajo v SDD na Recher Ave. 25. — Slomškov krožek priredi kosilo v šolski dvorani pri Sv. Vidu. 25. — Slovenski dom na E. 80 St. priredi pečenje školjk. 31. — Slovenski dom za ostarele praznuje 25-letnico z banketom in sporedom v SND na St. Clair Ave. NOVEMBER 7. — Štajerski klub priredi martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Pričetek ob 7. zv. Igrajo Veseli Slovenci. 8. — Mladinski pevski zbor Kr. št. 3 SNPJ ima jesensko prireditev z večerjo in koncertom v SDD na Recher Ave. 14. — Belokranjski klub priredi martinovanje z večerjo in plesom v SDD na St. Clair Ave. Igra Tony Klepec orkester. 14. — Pevski zbor Jadran ima svoj jesenski koncert z večerjo in plesom, v SDD na Waterloo Rd. Igra Joey Tomsick orkester. DECEMBER 6. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis., priredi miklavževa-nje v dvorani sv. Janeza Evangelista. 12. — Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima božičnico v družabni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Pričetek ob 2. pop. — 1988 — FEBRUAR 28. — Slov. šola pri Sv. Vidu postreže s kosilom v farni dvorani. Serviranje od 11.30 do 1.30 pop. ISKRICI Tistega, česar sem se naučil, ne vem več. To, kar vem, sem uganil. Chain l ori Kadar človek nima tistega, kar ljubi, mora ljubiti tisto, kar ima. Bussy-Kabutin Ameriška Domovina je Vaš list! Dragi rojaki, potujete v Evropo? Na pragu domovine, v središču stare Gorice na lepem drevoredu Corso Italija, vas pričakujemo v PALACE HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo ugodnih cenah: enoposteljna soba $28.00, dvoposteljna soba $39.00. Cenjenim gostom so na razpolago hale, konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska restavracija v začasno ločenem poslovanju. V PALACE HOTELU bo poskrbljeno za vaš čimprijetnejše počutje, dobrodošlico pa vam bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK: DOBRODOŠLI! I PH-PALACE HOTEL, Corso Italia 63 .14 170 Gorizia-Gorica, Italy; Tel.: 0481-82166; Telex 461154 PAL GO I Slovenija, moja dežela, quo vadiš? (Nadaljevanje s str, 51 investiral v turistične objekte na Jadranu. Vem, kakšni so bili takoj po vojni in kakšni so danes. Potoval sem lansko leto iz radovednosti tudi po Bosni. Prevozil sem itinerary Zagreb-Banja Luka-Jajce-Mostar-Dr-var-Bihač-Plitvice. Vozil sem v glavni sezoni, brez težav 100 km na uro. Bosanci so naprednejši od nas! Mar mislimo, Slovenci, da se bodo sodobni evropski turistični tokovi še dolga leta valjali po naših kolovozih? Odgovore želim! Poznam refren — ni denarja. Denarja pa ni, ker smo ga neodgovorno zapravili za celo stoletje vnaprej. V redu. Zdaj pa prosim odgovor na naslednje: V Jugoslaviji nas je 20 milijonov, Slovencev nas je 2 milijona, ali 10%. Vemo, da je slovenski izvoz realiziral po nekaterih podatkih 20, po drugih 25 in po tretjih celo 30 odstotkov konvertibilnega deviznega priliva. Obenem pošteno prispevamo v solidarnostni sklad za sanacijo nerazvitih. Mi lahko zdaj poveste, po kakšni logiki nam že nekaj desetletij zmanjkuje denarja za posodabljanje vipavske, kraške, štajerske, gorenjske in vse druge ceste — Bosancem pa ne? Ali ni morda razlog v tem, da je naše vladno vodstvo v Ljubljani, statutarno organizirano v demokratični centralizem, ves čas po vojni podvrženo prevelikemu centralizmu in premajhni demokraciji? Ali ni res, da vse naše sedanje nezaupanje v oblast in partijo izhaja iz tega vira? Ali niso vse mladinske kontekstne manifestacije od krškega kongresa dalje protest zoper tak družbeni odnos in zoper nebogljenost republiških oblasti, ujetih v mreže lastnih institucij? Pri vsem tem se še najde nekdo na severu dežele, ki naravnost ponori ob poetskem izrazu »Bog« in zaloputne mladini vrata pred nosom. Da bi pa udaril moško po mizi tam, kjer je treba, mu pa še na misel ne pride. Ali sploh kdo razmišlja o tem? Posledica tega je, da smo Slovenci leta 1987 gospodarsko, infrastrukturno in komunikacijsko povsem asimilirani, kaj še smo pod asimilirani v balkanski prostor. Preostaja nam le še jezikovna asimilacija. Tudi pri tem smo na »dobri« poti. Natakarica, ki mi streže v bohinjskem hotelu ne zna niti besedice slovensko, tudi razume ne vseh mojih naročil, ker mi večkrat prinese narobe. Za primer naj povem, da sem na dan vstaje slovenskega naroda poslušal do 11. zvečer »Laku, laku noč«. Ne spominjam se, da bi cel večer slišal eno slovensko, kakor da sem nekje na žlahtnem jugu, ne pa v Prešernovem raju pod Triglavom. Kar me zdaj povsem tem zanima kot svobodnega državljana in poštenega davkoplačevalca je to ali je partija na oblasti (tista, ki ni na oblasti, kot na primer angleška, me kaj malo zanima), sploh sposobna uspešno poseči v te anomalije? Če ni, mora to storiti nekdo drug, na primer SOCI-LISTIČNA ZVEZA v imenu in s popolno podporo celotnega slovenskega naroda, kajti nekaj je gotovo, Balkan na Savici, Soči in Dravi (pa naj mi bratje ne zamerijo iskrenosti) je nekaj takega, za kar slovenski narod nikoli ni bil in tudi ne bo zainteresiran. Nepovabljen k razmišljanju: Zdravko Slavec Nova Gorica (Uredništvo Teleksa ni dalo nobenih odgovorov na v pismu postavljena vprašanja. Ko v predzadnjem odstavku omenja pisec Stavec večjo vlogo za Socialistično zvezo, naj pripomnim, da mnogi v Sloveniji, ki zagovarjajo demokratične spremembe, zagovarjajo idejo, naj bi Socialistična zveza nekako postala bolj ali manj uradno »druga« politična oz. interesna stranka kot protiutež sedaj vsemogočni komunistični partiji. — Uredn ik A D) Maša na Kredarici v Na pobudo župnika Franceta Urbanije z Dovjega in ob sodelovanju Planinskega društva Mojstrana Dovje in Ljub-Ijana-matica so s posebno mašo na Kredarici (2515 m) ob planinskem domu proslavili 90-letnico, kar je bila na Kredarici postavljena kapelica (po letu 1945 neke noči odstranjena), stoletnico, kar se je dov-ški župnik Jakob Aljaž prvič povzpel na vrh Triglava, 60-letnico Aljaževe smrti, stoletnico Dežmanove, sedaj Staničeve koče in 140-letnico smrti ljubitelja gora duhovnika Valentina Staniča. Nadškof Šuštar je v družbi drugih planincev osvojil vrh Triglava, nato pa opravil 12. LETOŠNJE NEVESTE Tiskarna Ameriška Domovina Vam nudi obsežno izbiro kvalitetno tiskanih poročnih vabil in drugo tovrstno tiskovino. Naša pisarna Vam lahko pokaže vzorce teh tiskovin. Naročniki Ameriške Domovine bodo dobili 20-odslotni popust. Primerjajte naše cene in kvaliteto s ponudbami drugih trgovin! Prepričali se boste, da smo mi najboljši. 6117 St. Clair Ave. Cleveland, OH 44103 Tel. 361-4088 avgusta ob somaševanju 44 duhovnikov sv. daritev, kateri je prisostvovalo 550 vernih planincev. Kakih 250 jih je prejelo sv. obhajilo. Preprosta je bila nadškofova pridiga: »Besede so tu odveč. Narava sama govori... Triglav pa je tudi simbol naše volje za življenje, spodbuda za povezovanje in združevanje. Opominja nas namreč: opustite vse, kar nas ločuje, nikogar ne sovražite, nikomur ne delajte krivice, temveč ljubite se med seboj.« Na temeljih bivše Aljaževe kapelice, posvečene Lurški Materi božji, je zadonela lurška pesem, pa »Pojte hribje in doline«, in še »Marija, pomagaj nam sleherni čas«-Bila je to pesem, ki je izražala zvestobo veri in kulturi, jeziku in domovini. Kat. glas (3.9.87) Novi grobovi (Nadaljevanje s str. 1) škem odru bo nocoj od 7. do 9. ter v sredo pop. od 2. do 4-in zv. od 7. do 9. William R. Malenšek V soboto, 12. septembra, )e umrl 43 let stari William R' Malenšek s Hudsona, Ohio. mož Kathleen Ann (r. Wid-man), oče Scotta in Amy, s'n Augusta in že pok. Alvina brat Kennetha in Thomasa-Pogreb bo danes, v torek, s sv-mašo v cerkvi sv. Marijo v Hudsonu. Družina priporoča darove v pokojnikov spom’11 The Hematology and OncolO' gy Research Fund ol ^ Cleveland Clinic Foundation- MALI OGLASI For Rent 4 rooms, up, plus sun room-Garage. Near St. Mary* Church. Call bet. 1 anC* p.m. — 531-2726. (68-69> For Sale Double 5-5. 6526 Bon^j Alum, sided. New roof-basement. Steam *ieat' garage. Asking $28, Call 361-0216. {68-6& ental Assistant Needed ^ ays a week. AbildV ik Slovene or ^r°a ry. arred, but not nece^44, nterview, call 431- ^ jrmtur* poWe :all be' i.m- J?-701 Help Wanted ^ leaning Lady-ea. 481-2824. ■ n zn0 še barvamo zun^*,' aj. Tapeciramo- l ^e|a- ,per). Popravljamo' jce 3 nove kuhinje m jn r tudi druga z'da zarska dela. TAyN^ astnik TON KRlSTj Pokličite 423-4444 „) i ! r k f i« s b li b Pt Gi ; s J; M 4i gii E. Gt Ht Je sti G( Jr. J Sle L: Stv as( Pia der Roj Stv C boi Pre \ r«l t6ri »a *9$ Ret, ! io: s s s l0' 'bar % ett S s s s % \ Se s Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster Ameriška Slovenska Katoliška Jednota American Slovenian Catholic Union Drušlvo SV. VIDA št. 25 Duhovni vodja: Rev. Joseph Bo-nar; Pfeds.: Joseph Baškovič; pod-Preds.: Joseph Hočevar; taj.: Albin 'fihek, 18144 Lake Shore Blvd., ®- 481-1481; blag.: John Turek, adzorniki: Mary Hodnik, James ebevec, Stan Martinčič; vratar: rar|k A. Turek. Vodja atletike in finskih aktivnosti: Joseph Hoce- • 4a pregledovanje novega član-'''a vsi slovenski zdravniki. fuštvo zboruje vsako drugo k®..elio °b 10:1 5 dopoldne pod cer-i)o sv. Vida. Mesečni asesment se n oe Pobirati pred sejo in tudi 25. nuaria 'n 25. julija od 6. do 7. ure g 6 er v društveni sobi avditorija pri ^i^u. V slučaju bolezni naj se ° n'k javi tajniku, da dobi zdravniški llst 'n karto. Druš,vo SV. LOVRENCA št. 63 ^Duhovni vodja: Rev. Anthony Re-pr ’ precis': Joseph L. Fortuna; pod-Gorf8 *sa^eiie Godec; taj.: Ralph 52Qe.C’ E- Hillsdale, tel. 524-j ' žaPis.: Mary Ann Sray; blag. rnesT. Weir, 1 5052 Rochelle Dr., A-,1?6 ^,s-- OH 441 37; nadzorniki: 9ir>i ^aosohe- Olga Sray, Vir- E 80 0rtuna: zastopnika za SND na q0. ‘ Joseph Fortuna, Ralph ec' zastopnika za SND na Maple dec. ^°sePh Fortuna in Ralph Go-ster'( ZastoPnika za atletiko in »boo-Gode *Ub; JosePh Fortuna in Ralph dr p C1 ^dravnika: Dr. Wm. Jeric in gE- Jelercic. Je so na 25.-ega v mesecu v ?3o nar' domu na St. ob stv ZV' ^ovi *lani sprati °d roj-aSga do 60. leta starosti. Bolniški i® centov na mesec in den l6 bolniške podpore na te-lj0j’ 9 *® ^lan bolan 5 dni ali več. 5tw, ' V ^evburgu, pristopite v dru-V° sv- Lovrenca! ^ Dništvo SV. ANE št. 150 bo|.UboVni vodja: Rev. Anthony Ri PredsPrBds,: Angela Winter; pot Wiptg ^elen Krofi; taj.: Josephin ra ej’3555 E- 80. St.; blag.: Lat 'ar, Nadzornice: Anna Wir '9[)js . ?,resa Zupančič, Helen Krof 'a 5^ a,berine Zabak; zastopnic 'aa,0Dn.na E- 80.: Laura Berdyci ^eien i^'99 2a SND na Maple Hts ia: a,. r°^' zastopnici za Federac ^int8r ^9la Winter in Josephin čilski dravni^i: V®' slovenski i V ^e*e 80 vsaka prva sred vani p °b 2.30 popoldne v šolsl °^e pri Sv. Lovrencu. ,v° sv. Marije Magdalen ,>hovni * *'• 162 nPr; vodja: Rev. Joseph Bi Nprej)*9?*'' Frances Nemaniči !Nv **" Anna Zakrajšek; taj Sej PnuMott, 760 E. 212 St >0r6hek,el' 531-4556; blag jn8. nek' zapis.: Frances Ni .Vh ZOrnica: Frances Macei . 'i'a,jicB Lorenčič in Mary Palci ) Za Oh- f*0sa'ia Palčič; zastopi l^ajšei^0 *^SKJ Federacijo: Ani iH^ahich. ^rances Novak, Franci Siki ' ždravn'k': vsi slovens J!56Cij vsako prvo sredo j. avrtj, ^ -30 pop. v društve N>riia Pri Sv. Vidu. As ^ na jg °5ira 2-krat na leto in i Ur6 s'an- ^ 25. julija od 5.3 ^ ie 2^ društveni sobi Pri s s^^birg 5. dan meseca sobot ** Pobi, Petek- če i« nedelja, | 9 v Ponedeljek. Društvo SV. JOŽEFA št. 169 Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc Preds.: Eugene Kogovšek Podpreds.: Anthony Tolar Fin. tajnik: Anton Nemec, 708 E. 1 59 St., Cleveland, OH 44110, tel. 541-7243 Pomožna tajnica: Anica Nemec Bol. taj.: Helena Nemec, 541-7243 Blag.: Jennie Tuma Zapis.: Mary Okicki Nadzorniki: Frank Žnidar, John Obat, Gary Koketec Direktor za atletiko: John Obat, 481-6129 Dir. za ženske aktivnosti: Jennie Tuma Vratar: Gary Kokotec Zdravniki: dr. Maks Rak in vsi družinski zdravniki Por. v angleščini: Helena Nemec Por. v slovenščini: Maria Kokal Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7.30 zv. v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo od 7. uri naprej in po vsaki seji, kakor tudi 25. vsak tretji mesec (jan., april, julij, okt.) ob šestih zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. Če pade 25. dan na soboto ali nedeljo, pobiramo asesment naslednji ponedeljek. Društvo sprejema člane od rojstva do 55. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle do 70. leta za zavarovalnino od $2,000 do $50,000. Društvo PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA št. 172 Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar Preds.: Ludmila Glavan Podpreds.: Frank Kuhel Tajnica: Draga Gostič . 19831 Locherie Ave., Euclid, O. 44119. tel. 531-5678 Blagajnik: Joseph Melaher Zapisnikarica: Tanja Gostič Revizorji: Joseph Lach, Bogomir Glavan, Draga Gostič ml. Vratar: Štefan Marolt Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu in sicer: januar, marec, maj, julij, september in november, na domu predsednice na 1 3307 Puri-tas Ave. ob 7. zv.; februar, april, junij, avgust, oktober in december pa v Baragovem domu, 6304 St. Clair Ave., ob 7h zv. Pobiranje ases-menta pol ure preje. Lodge OUR LADY OF FATIMA No. 255 Spiritual Adviser: Rev. John Kumse President: Edward J. Furlich Vice-pres.: Sally Jo Furlich Secy.-treas.; Josephine Trunk, 17609 Schenely Ave., Cleveland, OH 44119, tel. 481-5004 Rec. Secy.: Connie Schulz Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz Womens & Youth Activities: Maureen Furlich Men's Sports: Bob Schulz Meetings: Second Wed. of the month at Pres.-Vice Pres, home, 18709 Kewanee Ave., at 6:30 p.m. Tel. 486-6264. Physicians: All Slovene physicians in the greater Cleveland area. Društvo KRISTUSA KRAUA št. 226 Duhovni vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Joseph F. Rigler, tel. 943-2306 Podpreds.: Mary Wolf-Noggy Tajnik: Frank Šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, OH 44092, tel. 944-0020 Blagajničarka: Eva Verderber, tel. 481-1172 Zapisnikarica: Mary Šemen Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Louis Ferlinc, Anthony Rigler Športni referent: Raymond Zak, tel. 526-3344 Direktor za mladinske aktivnosti: Judy Ryan Zastopnica za Klub v SND: Angela Lube Zastopnik za SND: Joseph F. Rigler Vratar: Antonia Šega Seje se vrše na drugo nedeljo v mesecu od februarja do decembra ob 1 2. uri. V januarju in decembru je začetek seje ob 2. uri. Vse seje se vršijo v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Ave. Pobiranje asesmenta je pol ure pred sejo in takoj po seji. KSKJ vam nudi mnogovrstno in najnovejše, moderno zavarovanje in to pod najbolj ugodnimi pogoji. Za podrobnosti se z zaupanjem lahko obrnite na tajnika društva. Slovenska Ženska Zveza Slovenian Women’s Union PODRUŽNICA št. 10 Duhovni vodja: Rev. John Kumse Predsednica: Mary Kokal Podpreds.: Dannielle Susel Taj.-blag.: Rosemary Susel Zapisnikarica: Ann Stefančič, 900 Rudyard Rd., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7635. Nadzornici: Marie Gombach, Helen Suhy Sunshine Comm.: Faye Moro in Joyce Lenassi Zgodovinarka: Ann Stefančič Sgt. at Arms: Alice Struna Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v Slovenskem domu na Holmes Ave. in sicer v sledečih mesecih: januar, marec, maj, junij, september, november in december. PODRUŽNICA št. 14 Duh. vodja: Rev. Francis Paik Predsednica: Martha Koren Podpreds.: Mary Stražišar Taj.-blag.: Donna Tomc, 2100 Apple Dr., Euclid, OH 44143 Zapisnikarica: Addie Humphreys Nadzornice: Vera Bajec, Antoinette Zabukovec, Frances Plut Poročevalka: Alice Kuhar Zastopnice za SDD r^ Recher Ave.: Anna Cekada, Celeste Frollo, Donna Tomc Zastopnici za Klub društev: Celeste Frollo, Lucille Korencic Seje se vrše vsak prvi torek v mesecu ob 7.30 zvečer v SDD na Recher Ave. PODRUŽNICA št. 25 Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar Preds.: Josephine Mohorčič Taj.-blag.: Cirila Kermavner, 6610 Bliss Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 881-4798 Zapisnikarica: Janet Krivacic Nadzornici: Mary Turk, Frances Kotnik Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu, ob 1.30 pop. v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Asesment se pobira pol ure pred sejo, ter tudi 25. dan v mesecih januarja in julija, od 5.30 popoldne do 7. uri zvečer, prav tako v društveni sobi pri Sv. Vidu. Ako pride 25. dan na soboto, se pobira en dan prej, ako pride 25. dan na nedeljo, se pa pobira en dan pozneje. Poročajte o društvenih in osebnih novicah v Ameriški Domovini! PODRUŽNICA št. 41 Duh. vodja: Rev. Victor Tomc Predsednica: Justine Girod Podpreds.: Rose Pujzdar Taj.-blag.: Justine Prhne, 1833 Kapel Dr., Euclid, OH 44117, tel. 261-8914 Zapisnikarica: Cecelia Wolf Nadzornici: Rose Pujzdar, Justine Girod Poročevalki: Cecelia Wolf, Justine Girod Meetings the 3rd Tuesday in March, June, September and November at the Slovenian Workman's Home on Waterloo Road. PODRUŽNICA št. 47 Duhovni vodja: Rev. Anthony Rebol Predsednica: Mary Mundson Podpreds.: Olga Dorchak Taj.-blag.: Mary Taucher, 15604 Shirley Ave., Maple Hts., OH 44137, tel. 663-6957 Zapisnikarica: Jennie Praznik Nadzornici: Anna Harsh, Elsie Lovrenčič Zastopnici za vse SND: Jennie Gerk in Mary Taucher Seje: Druga nedelja v mesecih marca in septembra, ob 1. pop. V mesecih maja in decembra pa na prvi nedelji, ob 1. pop., v Slovenskem domu, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., Ohio. BRANCH No. 50 President: Ann J. Terček Vice Pres.: Ann Ryavec Secy.-treas.: Irene S. Jagodnik, 6786 Metro Park Dr., Cleveland, OH 44143, tel. 442-0647 Rec. Secy.: Ann Winter Auditors: Anne Ryavec, Helen Petsche Sentinel: Stella Baum Reporter: Vera Šebenik Meetings are held every 3rd Tuesday of the month except July, August and December, at 7:30 p.m. at the Euclid Public Library, 681 E. 222 St. Guests welcome. Ameriška Dobrodelna Zveza American Mutual Life Association Društvo SV ANE št. 4 Predsednica: Antoinette Malnar Podpreds.: Ann Zak Tajnica: Marie Orazem, 20673 Lake Shore Blvd., Euclid, OH 44123, tel. 486-2735 Blagajničarka: Josephine Orazem Ambrosic Zapisnikarica: Frances Novak Nadzornice: Frances Kotnik, Frances Macerol, Josephine Mohorčič Mladinske aktivnosti: Nettie Malnar Poročevalka: Frances Kotnik Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v društveni sobi pri Sv. Vidu na E. 62. cesti in Glass Ave. Za preglede novih članov pristojni vsi slovenski zdravniki Društvo NAPREDNI SLOVENCI št. 5 Predsednik: Frank Stefe; podpreds.: John Nestor; taj.-blag.: Frances Stefe, 1482 Dille Rd., Euclid, OH 44117, tel. 531-6109; zapisnikar: Harold Telich; nadzorniki: Mark S. Telich, dr. Joseph Chrza-nowski DDS, Edward Pečjak; mlad. koordinator Mark S. Telich. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu marcu, juniju, oktobru in decembru na domu tajnice, 1482 Dille Rd., ob 10. dop. Za preglede novih članov vsi zdravniki, priznani od ADZ. Društvo SLOVENSKI DOM št. 6 President: Joseph G. Petrič Vice President: Marie Hosta Secretary: Albin Banko, 6809 Mayfield Rd., Apt. 1472, Mayfield Hts., OH 44124 Treasurer: Virginia Kotnik Rec. Sec.: Anne Cecelic Auditors: Jean Fabian, Caroline Lokar, Louise Fabec Youth Coordinator: Jean Fabian Medical Examiner: Dr. Anthony Spech Meetings: First Thursday of the month, 7:00 p.m., at the Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio. Društvo NOVI DOM št. 7 Predsednik: Anton Švigelj Podpreds.: Anton Škerl Tajnik-blagajnik: Franc Kovačič, 1072 E. 74 St., Cleveland, OH 44103, tel. 431-7472 Zapis.: Jennie Antloga Nadzorniki: Jože Gabrič, Gabriel Mazi, Ana Mihelich Zdravnik: Vsak po zakonu priznani zdravnik v Ohiu Seje: Prva nedelja v mesecu, ob 10. dop., na domu tajnika. Društvo KRAS št. 8 Preds.: Vida Zak Podpreds.: Mary Price Tajnik: Anton M. Lavrisha, 18975 Villaview Rd., Cleveland, OH 44119 Blag.: Ivanka Kapel Zapis.: Sophie Matuch Nadzorniki: Joe Ferra, Pauline Skrabec, Mary Kobal Mlad. odbor: Joseph Skrabec Seje: Drugi četrtek v mesecu ob 7. zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Društvo CLEVELAND št. 9 Preds.: Albert Amigoni Podpreds.: Stanley Ziherl Tajnik: Andrew Champa, 1874 E. 225 St., Euclid, OH 44117, tel. 481-6437 Blagajnik: Robert Menart Zapisnikar: Ronald Zarnlck Nadzorniki: Frank Ahlin, Mary Champa, Tim Dybzinski Koordinator mladinskih aktivnosti: Albert Amigoni Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki Seje: Vsaka prva nedelja v mesecu v uradu ADZ, 19424 S. Waterloo Rd., ob 10. uri dop. Preds.: Louis M. Šilc Podpreds.: John Cendol Taj.-blag.: Carole A. Czeck, 988 Talmadge Rd., Wickliffe, 0. 44092 tel. 944-7965 Zapisnikarica: Gila llacgua Nadzorniki: Frances Tavzel, John Cendol, Gina llacgua Seje v 1987 bodo ob 2. pop. 26. aprila, 19. julija, 18. oktobra in 20. decembra, na domu preds. 30417 Oakdale Rd., Willowidk, O. 44094. Zastopniki: Klub društev — John Cendol; Slov. nar. dom — John Cendol, Frances Tavzel; SDD, Recher Ave. — Gina llacgua, Louis Šilc; Slov. dom za ostarele — Louis Šilc, Frances Modic, Carole Czeck; Slov. Čitalnica — Frances Tavzel. (Dalje na str. 8) Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster (Nadaljevanje s str. 7) Društvo COLLINWOODSKE SLOVENKE št. 22 Preds.: Stefie Koncilja; pod-preds.: Tina Collins; taj.-blag.: Frank Koncilja, 1354 Clearaire Rd., Cleveland, OH 44110; tel. 481-6955 zapis.: Stephanie Dagg; nadzornice: Tina Collins, Joyce Segulin, Millie Novak; zdravnik: vsi slovenski zdravniki; seje: seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 6. uri zv. v spodnji društveni sobi Slov. doma na Holmes Ave. Društvo KRALJICA MIRI) šl. 24 Preds.: Anna Perko; podpreds.: Frances Cazin; tajnica: Alice Arko, 3562 E. 80 St., Cleveland, OH 44105, tel. 341-7540; blag.: Agnes Žagar; zapis.: Mary Prosen; nadzornice: Dolores Hrovat, Angela Musil, Mary Sever; koordinatorka za bratske zadeve: Alice Arko. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 1.30 pop. v SND na E. 80 St. Društvo SV. CECILIJA št. 37 Preds.: Nettie Zarnick; podpreds.: Anna Šilc, taj.-blag.: Jean McNeill, 6808 Bonna Ave., Cleveland, OH 44103; zapis.: Marie Bond; nadzornici: Frances Stepic, Anna Ribic; zdravnik: vsi slovenski Seje so vsaki prvi torek v mesecu ob 1.30 pop. v šoli sv. Vida. Društvo MARTHA WASHINGTON šl. 38 President: Terry Hočevar Vice-President: Rose Zalneratis Secy.-Treas.: Bertha Richter, 19171 Lake Shore Blvd., 692-1793 Rec. Secretary: Carol Lesiak Auditors: Frances Primosch, Josephine Cimperman, Ann Krajc, Rosemary Kozar Fraternal Affairs Rep.: Joanne Fordyce. Meetings: Third Tuesday in Jan., April, June, Nov. (Additional meetings as scheduled.) Oltarna društva Altar Societies OLTARNO DRUŠTVO fare Sv. Vida Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar; častna preds.: Mary Marinko; preds.: Amalija Košnik, podpreds.: Frances Novak; taj.-blag.: Kristina Rihtar, 990 E. 63 St., tel. 391-6545; zapisnikarica v slovenščini: Gabriela Kuhel; zapisnikarica v angleščini: Mary Turk; redite-Ijica: Ivanka Pretnar; nadzornici: Frances Kotnik in Ann Brinovec. Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima društvo uro molitve, vsako prvo nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši, ob 1.30 popoldne pa seja v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. OLTARNO DRUŠTVO fare Marije Vnebovzete Duhovni vodja: Rev. John M. Kumše; predsednica: Pavla Adamič; podpredsednica: Maria Ribič; tajnica in blagajničarka: Rose Bavec, 18228 Marcella Rd., tel. 531-6167; zapisnikarica: Ivanka Kete; nadzornice: Tončka Urankar, Mary Podlogar, Amelia Gad. Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši. Isti dan popoldne ob 1.30 uri molitvena ura, po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. Društvo Najsv. Imena Holy Name Society DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duh. vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Charles Winter Podpredsednik: Emil Goršek Vice President (Eng.): John Hočevar Tajnik: Joe Hočevar, 1172 Addison Rd., Cleveland, OH 44103 Zapisnikar: Joseph Cimperman Blagajnik: Anton Oblak Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši. Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. HOLY NAME SOCIETY of St. Mary Parish Spiritual Director: Rev. John Kumse President: Mike Pozun Vice Pres.: Dennis Sušnik Slov. Vice Pres.: Rudi Knez Secretary: Dominic Gorshe Treasurer: Art Eberman, 16301 Sanford Ave., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7184 Sick and Vigil Chmn.: Frank Sluga Program Chairman: Frank Zemic Corres. Sec.: Louis Jesek Marshall: Bill Kozak Social Apostolate: Ed Kocin Retreat Chmn.: Joseph Sajovic Catholic Order of Foresters BARAGA COURT No. 1317 Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar Chief Ranger: Rudolph A. Massera Vice Chief Ranger: Dr. Anthony F. Spech Past Chief Ranger: John J. Hočevar Recording Secretary: Alphonse A. Germ Financial Secretary: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., tel. 881-1031 Treasurer: John J. Hočevar Trustees: Albert Marolt, Dr. Anthony F. Spech, Joseph C. Saver Youth Director: Angelo M. Vogrig Visitor of Sick: Joseph C. Saver Field Representative - Frank J. Prijatelj, 845-4440 Meetings held the 3rd Friday of each month, Social Room, St. Vitus Auditorium, at 8.00 p.m. ST. MARY’S COURT No. 1640 Spiritual Director: Rev. John M. Kumse Chief Ranger: Alan Spilar ViceChief Ranger: Virginia Trepal Past Chief Ranger: Hank Skarbez Recording Secretary: Joe Sterle Jr. Financial Secretary: John Spilar, 715 E. 159 St., 681-2119 Treasurer: Vicki Skarbez Youth Director: John Osredkar Trustees: Gerry White, Harold White, Kathy Spilar Sentinel: Hank Skarbez Field Representative: Alan Spilar, te. 951-9775 Meetings are held every third Sunday in the St. Mary Study Club Room. Slovenski narodni domovi Slovenian National Homes FEDERATION OF SLOVENIAN NATIONAL HOMES President: Joe Petrie Jr. 1st Vice Pres.: Tom Meljac 2nd Vice Pres.: Helen Urbas Secretary-Treasurer: Rudy Pivik, 15570 Humphrey Rd., Middleburgh Hts., OH 44130 Corresponding Secy.: Anna Mae Mannion Recording Secy.: Helen Konkoy Executive Secy.: Charles Ipavec Auditors: Steve Shimitz, Dan Pavšek, Stephie Pultz Historian: Ella Samanich Legal Counsel: Charles Ipavec SLOVENSKI NARODNI DOM 6409 Sl. Clair Avenue President: Edward Kenik Vice Pres.: June Price Sec'y-Treas.: John N. Perencevic Recording Secretary: Julia Pirc Legal Advisor: Charles Ipavec Auditing Committee: Ann Marie Zak, Antonia Zagar, Ann Opeka, Sophia Opeka House Committee: Edward Bradach, Mary Batis, John E. Leonard, Frank Stefe, Anthony J. Tomse, John Vatovec, Daniel Shimrak, Don Mausser, John Trinko, Stanley Frank. Ways and Means Committee: Frances Tavčar, Jean Križman Alternate: Genevieve Drobnič Meetings every second Tuesday of the month in Room No. 1, Old Building, 7:30 p.m. Office hours: 11 a.m. to 3 p.m. Tel. 361-5115 SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Avenue Piesident: Ed Kocin Vice Ptes.: Leroy Koeth Rec. Secy.: Jennie Tuma Fin. Secy.: Frank Ferra Treasurer: Ray Sterle, 40 Waban Dr., Timberlake, OH 44090 Auditors: John Jackson, Mary Podlogar, Chuck Femec House Comm.: John Jackson, Chuck Femec, Jim Krann Clubroom Mgrs.: John and Alba Plutt Federation Reps.: Chuck Femec, Frank Ferra, Dan Pavšek Other directors: Jane Hozian, Al Main, John Prime, John Habat, Frank Podlogar, Bob Ryan 1st alternate: Jack Videtich 2nd alternate: John Kolovich Meetings for Directors every 4th Monday of the month at 7:30 p.m. SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road President: Anthony Sturm Vice President: Steve Shimits Secretary: Millie Bradač Treasurer: Frank Bittenc Rec. 8< Corr, Sec.: Cecelia Wolff Legal Advisor: John Prince Trustees: Tony Site, John Vicic, John Mauric, Ann Kristoff, Al Meg-lich, Frank Slejko, Ernest Tibjash, Helen Sturm, Paul Šibenik, Stanley Grk. Alternate: Catherine Vicic Reps, to Fed. of Siov. Natl. Homes: Anthony Sturm, Steve Shimits, Millie Bradač Office hours: Mon., Wed. and Fri. 7 to 9 p.m. or by appointment. Phone 481-5378 or 481-0047. SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Avenue, Euclid, OH President: Max Kobal Vice Pres.: Frank Cesen Secretary: William Kovach Treasurer: William Frank Rec. Sec.: Rose Mary Toth Auditing Comm.: Al Novinc (Ch.l, Harry Yanchar, Josephine Trunk, Ed Koren (Alt.) House Comm.: Ed Koren (Ch.l, Ed Novak, Max Kobal Membership: Bill Janša, Ed Marinčič, Al Novinc, Josephine Trunk Sgt.-at-Arms: Joe Petrie DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave., Cleveland, OH Predsednik: Joseph Klinec Podpredsednik: Ken Ivančič Blagajnik: Joseph Pultz Zapisnikar: Edward Stepic Finančna tajnica: Pauline Stepic Nadzorniki: Stephanie Pultz, Theresa Stefanik, Elaine Saxby Seje vsak tretji petek v mesecu ob pol 8. ure zvečer. SLOVENSKI NARODNI DOM 5050 Stanley Ave., Maple Ills., O. Predsednik: Frank Urbančič Podpreds.: Lud Hrovat Tajnik: Tom Meljač, 7030 Shaner Dr., Walton Hills, OH 44146, tel. 439-8888 Blagajničarka: Millie Lipnos Zapisnikarica: Marjorie Church Nadzorniki: Frank Urbančič, Anton Kaplan, William Ponikvar Odborniki: Louis Champa, Al Lipnos, Frank Hrovat, Louis Ferfolia, Bob Habjan, Martin Planišek, Anton Kaplan Seje vsak četrti torek v mesecu ob 7.30 zvečer, v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., OH; tel. 662-9731 Upravni odbor korporacije BARAGOV DOM, 6304 St. Clair Ave Predsednik: Stanko Vidmar Podpreds.: Vinko Rožman Tajnik: Jože Melaher Blagajnik: Anton Oblak Gospodar: Frank Tominc Social Club: Janez Žakelj Nadzorni odbor: France Šega, Lojze Bajc, Jernej Slak Odborniki: Anton Meglič, Franc Kamin, Anica Kurbus, Feliks Kur-bus, Anton Lavriša, Ferdo Sečnik, Maks Eršte, Janez Košir, Jože Dov-jak in tudi zastopniki organizacij, ki prostore uporabljajo. Dom ima prostore za razne prireditve: partije, pogrebščine in ohceti. V domu je Slovenska pisarna in knjižnica. Telefonska št.: 881-9617 SLOVENSKA PRISTAVA, Inc. Duhovni vodja: č.g. Viktor Tomc Predsednik: Dr. Mate Roesmann I. podpreds.: Frank Lovšin II. podpreds.: Lojze Mohar Tajnik: Stane Mrva, 3014 Rockefeller Rd., Willoughby Hills, OH 44092, tel. 943-1442 Blagajničarka: Marija Leben Zapisnikar: Vitko Sleme Nadzorni odbor: Inž. Franček Go-renšek, John Hočevar, Peter Osenar Razsodišče: Inž. Ivan Berlec, Frank Kovačič, Frank Urankar Slovenska šola sv. Vida: Ivan Zakrajšek Slovenska šola Marije Vnebovzete: Valentin Ribič, Gabriel Mazi S.N.P.J. L ARM, Heath Road Ladies Auxiliary Acting President: Wilma Tibjash Recording Sec.: Jennie Kapel Financial Sec.: Vida Zak, 1865 Sagamore Dr., Euclid, OH 44117, Tel. 481-6247 Auditors: Betty Rotar, R°se Mary Toth, Karen Alich Upokojenski klubi Pensioner’s Clubs FEDERATION OF AMERICAN SLOVENIAN PENSIONERS CLUBS President: John Taucher Vice-Pres.: Frank Cesen, Jr. Secretary: Mae Fabec Treasurer: Joe Ferra Rec. Sec.: Louis Jartz Auditors: Tony Mrak, H®nr' Kersman, Frank Fabec Meetings every three months a alternate Slovenian homes, a* o’clock, the months of Marc ’ June, September and December- KLUB SLOVENSKIH UPOKOJEN CEV za St. Clairsko okrožje Predsednica: Margaret Kaus I. podpreds.: John Škrabec II. podpreds.: Frances Kotnik Tajnik-blagajoik: Stanley Erah’ 5919 Prosser Ave., Cleveland, 44103, tel. 391-9761 Zapisnikarica: Janet Krivacic Nadzorni odbor: Jewel KarP^ ski, Hattie Gorgan, Nettie Malna, Odbor za potovanja: Margare Kaus Sestanki se vrše vsak tretji tek v mesecu ob 1.30 p.m. v sp®" nji dvorani Slov. nar. doma na Clairju. SLOVENIAN PENSIONERS clV9 of Euclid, Ohio President: Frank Cesen 1st Vice-Pres.: John Kausek 2nd Vice-Pres.: Ann Mrak Rec. Sec.: Helen Levstick Fin. Sec.: Ray Bradač Treasurer: Emma Cesen Auditors: Mae Fabec, ^ar° [Lokar, Josephine Trunk Meetings are held on the ^ Wednesday of every rnont^’|0Ve' ginning at 1 o’clock, at the nian Society Home on Rechef CLUB OF RETIRED SLOVE^*5 OF HOLMES AVENGE Hon. Pres.: Joe Ferra President: Gus Petelinkar Vice Pres.: John Habat Rec. Secy.: Louise KupeC gg0 £• Fin. Secy.: Mary Lavrich, » Te|. 232 St., Euclid, OH 4414 < 732-7529 ^ Auditors: Christine Bolden-Gornik, Ann Grzybowski | Federation Reps.: Gus P® Frank Fabec, Mae FaW«'' atf1 Kersman, Emily Kersman, Frank Urankar Sergeant-at-Arms: Alice Reporter: Joseph Gornic ^|(.an Sunshine Chairlady: Marv sek, Tel. 531-8697 y 2® Meetings are held e ^ 1 p ^ Wednesday of the moot i ^ at the Slovenian Home 0 Ave. Ali je tudi Vaše dru*tV° zastopano v na e^ Imeniku dndte^^ AMERIŠKA POM<->Vl druži Slovenc6 po vsem svetu-