5.3 S s 3.»a 15 « S-5 = ^ š 3 v 'iJS=a bOlO 0200 PRIIV wrcdKI DNEVNIK Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 138 (10.070) TRST, četrtek, 6. julija 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdoba y Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slove:> atentatorjev je bila tu ;lt enaka kot v prejšnjm pri-nh. Fant in dekle sta počakala ohtev pred njegovim stanovanjem .“rt. ko je Manca odhajal zju-■ aJ na delo v nebotičnih Pirelli-ki je komaj tristo metrov odda-ibn od njegovega stanovanja v Ul. J* .-.Sam Manca je pozneje v bol i 'biči opisal trenutke atentata. Ko i smpil na cesto, je zagledal mlad °ba plavolasa, morda z lasu jLrria- Ko jima je šel m'mo, sta fj?u umaknila, nato na začela v„, nanj. P0 nekateri,! priče-njih je baje streljala samo žer. l, a: ki so jo očividci opisali kot o-sceno «po cigansko*, z dolgim pi anim krilom in ruto na glavi. Ta 3 Po atentatu sta se mladeniča daljila; morda sta ju v bližini ča t,d.a. Pajdaša, saj nekatere priče ,.aiJ°, da so videli štiri osebe beza-avtomobilom znamke simca .Kmalu po atentatu je neznanec te-oniral na redakcijo kroniice tnilan-‘ e8a dnevnika «Corriere delte se srn ln s' v 'menu rdečih brigad la-‘ 11 odgovornost za atentat. Popol-de Pa so brigadistj telefonirali na renčijo ANSA in dali nekemu ured J, u navodila, po katerih je v neal •efonski kabini našel dva letaka, Pireir°na atentatu na funl, ki poteka pred ustavnim sodiščem. Na to izjavo, ki je napovedala ne pričakovan komunistični uvelo, je Craxi reagiral zelo jezno: «7 o je aziatska miselnost. Tam ne ločuje jo branilca od obtožencev.* Drugi socialisti so temu dodali še nekaj pikrih pripomb, predvsem razlago, da je pač razumljivo, da voubcm. odvetnik opravlja svojo službo. Pa jetti se je medtem pridružil član tajništva KPI Armando Cossivtu, ki je sicer priznal, da ne nasprotuje Vassalliju «na človeški romii, saj je znan antifašist, bivši borec m odlikovan s srebrno kolajno oapor ništva, bi pa ene bilo primerno se daj, torej letos, glasovati zanj» Polemiko med komunisti in sncia listi so nemudoma zavohali demokristjani in sporočili, da je zanje Vassalli sprejemljiv, ne pa drugi socialistični jurist, Giannini. o katerem niso komunisti imeli bistvenih pomislekov. Da bi ohladil polemiko ie Pajelta skušal z neprepričljivo eavto cnt.iko» pojasniti, da ni nameraval postav Ijati vetov in da je bilo tp kar je rekel, zgolj njegovo osebno mnenje. Toda nekaj ur. pozneje mu polemič- Paolo Rossi na žilica ni dala miru in ognju je prilil novega olja: «že prav. da je Vassalli odvetnik, je pa tudi res, da nisem predlagal, naj ga izključijo iz odvetniške zbornice. Mislim pa, da bi njegova kandidatura ne bila primerna. Ne, prav izzivaln-g je., Vassallijeva kandidatura je razgrela duhove tudi v odnosih med časnikarji in politiki. Zgodilo se je namreč tudi to, da je komentator TG2 Emmanuele Rocco pred barom poslanske zbornice na ves glas komentiral Vassallijevo kandidaturo. Ker je bil njegov izbruh povsem zasebnega značaja, v pogovoru s prijatelji in znanci, ni Vedil z besedami: «Jaz pravim, da je Vassalli navadna mrha, če se je kot jurist postavil proti interesom družbe., Ta njegov izbruh so mnogi slišali, med njimi tudi. socialistični senator Silvam Signori. ki je takoj poslal ministru za pošte in telekomunikacije vprašanje, v katerem gn opozarja, da si je Rocco dovolil izreči težko oceno na racun odv. Vassallija. Signori sprašuje, ali je to časnikarju javne radijsko!elevt zijske mreže dovoljeno. Rocco mu je takoj cdvrml z izja vo tiskovnim agencijam, da s tem. ko je v službi pri RAI, ni prenehal biti polnopraven italijanski držav Ijan. ki ima pravico, da pove tud’ svoje privatno mnenje, (st.s.) IZID KNJIGE DR. J0ZE VILFANA OB NJEGOVI 70-LETNICI «Delo, spomini, srečanja^ Knjigo, ki prinaša izbor Viltanovih člankov iz časovnega razpona 40 let, so včeraj v avtorjevi prisotnosti predstavili v Kopru predstavniki založbe «Lipa» in uredniki ter sodelavci pri nastajanja knjige ■ Br. Vilfan: * Lepšega darila si za svojo 70-ietaico nisem mogel zamišljati...» Berlinguer naj bi tedaj Craxiju dejal, da je KPI pripravljena poid preti Giolittija, čeprav bi želel, da bi diskusija stekla tudi o kand'datu-ri De Martina. Pri tem velja dodati, da so zvečer, na sreč in ju med KPI in PSI, komunisti predlagali socialistom, naj bi z današnjim dnem levica strnjeno glasovala za Pertinija, a se zdi, da socialistični tajnik nad tem predlogom ni bil preveč navdušen. Republikanski tajnik Biaslni naj bi na vrhu dejal, da je PRI podpirala Pertinijevo kandida turo. ker pa se zdi, da je slednja propadla, opozarja na obstoječo možnost kandidature Uga La Malfe. Berlinguer je dodal, da «ceth* to kandidaturo, vendar mora biti vsaka j kandidatura dogovorjena. Giolittijeva kandidatura naj bi i vsekakor ostala nekaj časa v ospire- j dju razprave med tajniki. Zaccagnini je najprej povedal, da KD podpira možne štiri kandidature (La Malfa. Rossi, Bozzi in Vassalli), glede Giolittijeve kandidature pa bo povedala svoje mnenje v drugem krogu srečanj. Enako so napovedali liberalci, medtem ko je Ranita izjavil, da ne nasprotuje Giolittijevi kandidaturi. Na tem so srečanje prekinili z ob vezo, da se bo nadaljevalo danes dopoldne, še pred dvanajstim glasovanjem, ki ga je Ingrao napovedal za enajsto. Kot znano je današnje srečanje odpadlo. Zaradi nepopustljivosti KD je torej spet vse na kocki, ra?n ce se od nadzorstvom, zaenkrat Pa naj bi sodstvo ne moglo ukrepati, ker nima drugih dokazov razen pričevanja dveh oseb, ki naj bi po glasu v sobesedniku dr. Tritta spoznali brigadista. Spričo nepredirnega molka preiskovalcev zaenkrat ni bilo mogoče zvedeti ničesar o domnevnem teroristu. Ve se le. da se doslej ni ukvarjal s politiko, da je izšolan in sodi v krog ljudi, ki bi jih nikoli ne osumili sodelovanja v RB. Sklep, da oddajajo Po radiu in televiziji razgovor dr. Tritta s teroristom. se je sodnikom, kot kaže o-brestoval. Kar dve priči, ki naj bi po mnenju preiskovalcev bili verodostojni. sta se zglasili na kvesturi, ker sta prepoznali glas. Sedaj skušajo u-gotoviti, če je bil možakar, ki živi v nekem severnoitalijanskem mestu, med ugrabitvijo Mora v Rimu. MOSKVA — Pod predsedstvom Leonida Brežnjeva se je sestal vrhovni sovjet ZSSR. ki ga sestavljata vrhov, ni sovjet in sovjet narodov. Na skupni seji jima je predsednik vlade Ko-sigiti poročal predvsem o predlogu, ki zadeva korenito preureditev strukture ministrskega sveta SZ. Med drugim je Kosigin govoril tudi o zunanji politiki in sovjetski težnji po miru. Dr. Joža Vilfan sedemdesetletnik Dr. Joža Vilfan, naš tržaški rojak, ugledni slovenski in jugoslovanski družbenopolitični delavec pred vojno, med njo in po njej, praznuje danes svojo sedemdesetletnico. Na drugem mestu današnje številke podajamo prikaz njegovega življenja in delovanja, tu pa naj poudarimo predvsem to, da imamo zamejski Slovenci v današnjem jubilantu iskrenega prijatelja in zavzetega borca za naše narodnostne pravice skozi vse bogato razdobje njegovega javnega, družbenega in političnega življenja do danes. Svojo zavzetost za nas izpričuje tovariš Joža tako v svojem javnem nastopanju v ožji in širši matični domovini, kot tudi s svojo pogosto prisotnostjo med nami, saj ga lahko pozdravljamo kot dragega gosta v naši sredi domala na vseh pomembnejših dogajanjih, zlasti pa na tistih, na katerih je govor o naših narodnostnih vprašanjih in na katerih izražamo našo narodnostno in politično prisotnost. S posebnim zadovoljstvom, zadoščenjem in ponosom pa lahko zapišemo tudi, da štejemo tovariša Jožo, prav tako kot njegovo ženo Marijo, med posebno zveste in pozorne bralce ter dragocene občasne sodelavce našega Primorskega dnevnika. Tudi na ta način nadaljuje tovariš Joža, kolikor mu številne obveznosti dovoljujejo, delo, ki ga je tako uspešno zastavil pri našem predhodniku «Partizanskem dnevniku,. Čestitkam, ki jih danes prejema, zaradi vsega tega z vso iskrenostjo pridružujemo tudi naše in mu želimo še mnogo delovnih, uspešnih in zdravih let v službi slovenskega naroda v njegovih državnih mejah in izven njih, p službi družbenega napredka v svetu. Čestitka SKGZ Slovenska kulturno - gospodarska zveza je poslala dr. Joži Vilfanu naslednjo brzojavno čestitko: «Sprejmi iskrene čestllke oh življenjskem jubileju. Tvoj prispevek v NOB je bil za Primorsko nadvse dragocen. Naloge, ki si jih uspešno opravljal po osvoboditvi, so zapustile trajen pečat. Visoko cenimo Tvoje trajno vzdrževanje vezi z rodnim Trstom in celotnim primorskim zamejstvom, kljub odgovornemu in napornemu delu, ki si ga po vojni opravljal. Želimo Ti zdravja, uspehov in osebne sreče. Predsednik BORIS RACE . um.mini immmii im,. PRED VRHUNSKIM SESTANKOM EVROPSKE SKUPNOSTI I V Bremenu bodo v ospredju monetarni problemi (Poseben dopis) BONN — Protokolarni «upor* nekaterih malih članic Evropske skup nosti, med katerimi je bila baje najglasnejša Irska, zaradi namena zahodnonemškega kanclerja Helmuta Schmidta, da bi se pred plenarnim sestankom evropskega sveta posebej sestal s francoskim predsednikom Giscardom in britanskim premieram Callaghanom, je dal predtakt v dvodnevni «summit* e-vropske deveterice v Bremenu. Gostitelj Schmidt, ki se je prvič znašel v vlogi predsedujočega v e-vrapskem svetu, se je moral ukloni ti protestu in tako bodo o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu, vsi udeleženci razpravljali skupaj in enakopravno. V bonskih političnih krogih pričakujejo, da bodo na sestanku evropskega sveta največ govorili o tem, kako stabilizirati gospodarstvo, izravnati velike razlike v stopnji rasti in v stopnjah inflacije ter kako se z usklajenimi ukrepi boriti prati problemu, ki ga v deželah evropske skupnosti predstavlja 6 milijo- nov nezaposlenih. Čudežni formuli naj bi bilo ime ^monetarna unija*. Zamisel kanclerja Schmidta, ki je dobila podpora uradnega Pariza, je v tem, da bi gospodarsko stabilnost in izenačevanje konjunkturnih gibanj dosegli z načrtnim umirjanjem nihanja vrednosti posameznih valut med seboj in v odnosu na ameriški dolar, to bi bilo mogoče, tako računajo v Bonnu, s preraščanjem obstoječe zahodnoevropske «monetarne kače*, v kateri so države Beneluksa, Danska, Švedska, Norveška in ZR Nemčija, v širši organizem monetarno unijo — ki naj bi se ji pridružile še Velika Britanija, Francija in Italija. Končne odločitve o novem zahodnoevropskem monetarnem sistemu v Brem enu ne bodo sprejeli, ker nočejo ustvariti vtisa, da Evropska skupnost poskuša izgraditi obrambni zid proti ZDA in Japonski, s katerima se bo z «enotndm jezikom* pogovarjala na bližnjem vrhunskem srečanju industrijsko najbolj razvitih dežel v Bonnu. Poleg monetarnih vprašanj bo v Bremenu tekla beseda šc o gospodarski rasti, o preskrbi z energijo, svobodni trgovini in o na čelih sodelovanja evropske skupnosti z državami v razvoju. O vsakem izmed teh vprašanj imajo udeleženci sestanka različno mnenje, zato v Bonnu že vnaprej opozarjajo, da bo pot do kakršnegakoli skupnega imenovalca izredno naporna. Gostiteljem verjetno ne bodo prihranjeni očitki zaradi de flacionistične politike in počasne gospodarske rasti, ki po mnenju ostalih članov Evropske skupnosti in pa Washingtona, če že ne zavi ra, vsaj z ničemer ne spodbuja mednarodne konjunkture. Dan pred začetkom bremenskega sestanka so v ZR Nemčiji objavili najnovejše podatke o nezaposlenosti. Razlog za to, da so z vsakomesečno redno objavo podatkov nurenberškega u rada za delo ročakali nekaj dni, je v tem, da je število nezaposlenih prvič po dveh letih manjše od 900 tisoč in znaša natančno 877.300 — dokaz torej, da je tudi z deflacijsko politiko mogoče obvladovati nezaposlenost. KOPER — Koprska založba «Li-pa» je v počastitev 70-letnice dr. Jože Vilfana, znanega slovenskega in jugoslovanskega družbenopolitičnega delavca in zavzetega borca za narodnostne pravice primorskih Slovencev, izdala njegovo knjigo z naslovom »Delo, spomini, srečanja*. Predstavitev knjige je bila sinoči v Kopru v prisotnosti avtorja dr. Vilfana in sodelavcev pri ureditvi knjige ter številnih predstavnikov slovenskega in zlasti obalnega političnega in kulturnega življenja ter predstavnikov SKGZ iz Trsta. Predstavitev knjige je bila obenem tudi priložnost za čestitke in najboljše želje dr. Vilfanu ob njegovi 70-letnici. Dr. Kolenc je v imenu založbe po-jd^ strnjen prikaz nastanka in zasnove knjige, ki prinaša v vsebinskih razdelkih izbor Vilfanovih člankov in razprav s širokega področja njegovega delovanja, delno pa tudi izvirne dodatke avtorja samega. Čeprav je pred avtorjem in uredniki knjige stala težka in odgovorna naloga, jih je pri tem vodila rdeča nit, ki veže vso Vilfanovo delovanje, tj. boj za pravice človeka, boj za primorske Slovence in za slovensko manjšino v Italiji, boj za socializem, za neuvrščenost in mir v svetu, ob vsem tem pa neločljiva navezanost na rodno zemljo in zlasti na rodni Trst. Knjiga ni mogla zaobjeti vsega tega — je poudaril Kolenc — a se iz nje vendarle zrcali lik jubilanta, ki je od mladih nog in z očetovim napotilom stopil na pot dela in boja za stvar napredka in svobode in ki je v tem boju bil v najtežjem obdobju NOB in povojne graditve socialistične Jugoslavije in njene zunanje politike na mnogih odgovornih položajih. Kolenčeva izvajanja so , dopolnili urednik založbe «Lipa» prof. Jože Hočevar ter urednika izdaje Savin Jogan, ki je prikazal, težave pri izboru izjemno bogatega gradiva, in Marijan Brecelj, ki je v knjigi prispeval «gradivo za bibliografijo dr. Jože Vilfana*, v katerem je zbral kakih 400 enot, po večjni Vilfanovih prispevkov v slovenskem in jugoslovanskem periodičnem tisku in v knjigah, nekaj pa tudi v tujejezičnem in tujem tisku. Uvod h knjigi, ki je v bistvu poglobljen prikaz osebnosti dr. Jože Vilfana, je napisal dr. Branko Mai-ušič, za simbolizirajočo ovojnico pa je poskrbel Klavdij Palčič. V imenu obalne skupščine in juž-noprimorskih občin je jubilanta nagovoril in mu čestital k življenjskemu jubileju predsednik Jože Ceglar ter mu podaril sliko tržaškega slovenskega umetnika Avgusta Černigoja. Za izdajo knjige in za izrečene čestitke ob 7(Metnici se je na koncu zahvalil dr. Joža Vilfan vsem, ki so sodelovali pri njeni pripravi in izdaji in v delo vložili trud in svoje znanje. «Lepšega darila kot je ta knjiga, si za svojo 70-letnico nisem mogel zamišljati. Srečen sem, da sem živel v takem času, da sem imel možnost nekaj dati,* je dejal dr. Vilfan in ob tem oživil z globokim čustvom spomin' na očeta in na pisatelja - soborca v NOB Franceta Bevka, (jk) Na sliki: Med včerajšnjo predstavitvijo knjige «Delo, spomini, srečanja* in počastitvijo 70-letnice dr. Jože Vilfana v Kopru (Foto Brus) «Darilo», ki naj prispeva k bolj optimističnemu vzdušju na sestanku, je včeraj prispevala tudi italijanska emisijska banka (Banca dTtalia), ki je zahodnonemški zvezni banki vrnila milijardo dolarjev bilateralnega finančnega kredita dva meseca pred rokom. Manj spodbuden je ribiški spor med Veliko Britanijo in ostalimi članicami skupnosti zaradi enostranske prepovedi lova na slanike. Francija bo Veliko Britanijo zaradi tega tožila pred evropskim sodiščem. Zahodnonemški kmetijski minister in ta čas predsedujoči v krogu svojih kolegov v Evropski skupnosti Josef Ertl, je včeraj prav tako apeliral na komisijo Evropske skupnosti, naj preuči možne ukrepe, ki bi ribiške flote zainteresiranih članic skupnosti zaščitili pred britansko samovoljo. O takšnih in podobnih bilateralnih BEOGRAD - član predsedstev in multilateralnih sponh v Bremenu i rv tv ■ ri? , baje ne bodo govorili. Gre za to, ^RJ in CK ZK Jugoslavije Edvard da se skupnost pred paradnim sre- ‘Ve, ki se je pričela pred 2(1 leti v sicilskem mestecu Patti. Takrat se je Filippo Panasci oženil z nekoliko mlajšo Venero Ca-glio, a takoj po poroki se je zagledal v njeno mlajšo, tedaj 14-letno sestro Roso Caglio. Dekle se mu je vdalo in odtlej je Filippo « redno* živel z ženo in s svakinjo. Žena mu je povila pet otrok, v težkih trenutkih pa se je zatekla k svakinji. Po nekaj letih skupnega življenja s svakom se je Rosa naveličala in odpotovala v Bologno, Filippo pa jo je, z vso družino, mahnil1 za njo; nastanil se je v Bologni in preživljal se je z majhno mlekarno. Rosa Caglio seveda teh odnosov ni mogla več prenašati. Že nekajkrat se je hotela oddaljiti, a ji je Filippo to vedno preprečil. Lansko poletje je Rosa preživela krajše počitnice V novembru enotedenski izlet z ladjo ob južni Italiji, Grčiji in Dalmaciji Obisk krajev, v katerih so se borili prekomorci med 2. svetovno vojno Na pobudo Prekomorcev slavij, Osrednjega odbora borcev NOV Jugo- Prve, druge in tretje prekomorske rigade ter drugih prekomorskih e-Noy Jugoslavije — organizira hcinski odbor Zveze združenj bor-av NOV Piran šestdnevni izlet v la"10 Italijo, Grčijo in Dalmacijo z adJ° »Slavija 1» in obisk krajev, Pomembnih iz NOB. Izlet bo od 31. ktobra do 6. novembra 1978. Od p°d in povratek ladje bo z Reke. ,rvi dan si bodo izletniki lahko o-jPedali kraje v južni Italiji, kjer so he baze narodnoosvobodilne vojske, “arletti bodo 1. novembra ob 8C560 pod oznako «za izlet*. Vse podrobnejše informacije lahko dobite na občinskem odboru ZZB NOV Piran, telef. št. 73-780 pri sekretarju Viktorju Žerjalu. Navodila s programom bo sprejel Vsak udeleženec brž po prijavi in vplačilu. Albert Klun nevn mrtvih položili venec na ’ °bnico spomenik padlim in umrlim wiCem NOV Jugoslavije. Nato si j ,°. ogledali Gravino, nekdanje ta Te dni je sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL' predložila na tiskovni konferenci dokument, s katerim o-pozarja na sedanje stanje v tržaški pokrajini glede zaposlitve, produktivnosti in demografske rasti. S posebnim poudarkom so omenili predvsem zavlačevanje vladnih pre v Gravini in Altamuri, nato T*.se Grumo, Bari, Barletto, Brin-'s'. itd. Dva dni sta predvidena ,a obisk otokov Krfa in Kefalonije, j*er so sj primorski Slovenci in i-trski Hrvati ustanovili svoje parti-^anske enote in se kot borci grških Parhzanov borili zoper okupatorja. Na otoku Kefaloniji je tekla zibelka Pdi enoti narodnoosvobodilne voj- ■ e Jugoslavije «Primorje», ki se jasneje po vrnitvi v domovino Preimenovala v prvi samostojni sionski bataljon NOV Makedonije. edil bo obisk otoka Korčule, kjer ‘° aorci prve prekomorske brigade oecembra 1943. doživeli svoj ognje-,1 krst, in kjer je pokopanih 350 °rcev prekomorcev. Nato bo ogled mka Visa, preko katerega so se Prekomorci vračali v domovino. Na Povratku si bodo izletniki za kratek Pfs ogledali še Split in otok Rab. a ladji bo preskrbljeno za kom-etno prehrano (tri obroke dnev a°l in prenočišče v ustreznih kabi-,ah. Udeleženci izleta lahko peljejo a seboj avtomobil, saj omenjena •'a (trajekt) sprejme lahko do sto sebnih motornih vozil, s katerimi '* bpdo izletniki laže ogledali zna-Vipnitosti krajev v južni Italiji, Gr-in Dalmaciji. Cena izleta (pre-? ladjo »Slavija 1», hrana, prenočišče in prevoz avtomobilov ter Prevoz s posebno ladjo s Krfa do in ka Sv. Vida, kjer je grobnica ^ spomenik srbskih vojakov, je ">00 dinarjev. Prijave z vplačilom prejme odbor ZZB NOV Piran. Pia vtl0 Pa naj se izvrši do 30. septem-ra 1978 na tekoči račun 514 - 678 Dokument sindikalne zveze tržaški stvarnosti v našem mestu in tu spoznala Tullia Polija, vdovca z dvema otrokoma; navezala se je nanj in letos sta se nameravala poročiti. V začetku letošnjega leta se je Rosa končno preselila v Trst, Filippo je ostal nemočen, saj ga ženska ni hotela ubogati in se vrniti k njemu. Zato je v prvih dneh aprila prišel v Trst in 4. aprila je pričakal Polija in Ca-gliovo v Ul. Ghirlandaio, kjer stanuje Poli. Ko sta Poli in Cagliova stopila na ulico, je Panasci stekel proti njima, potegnil iz žepa samokres in sprožil. Krogla je zadela Polija v prsi. Panasci je zopet pritisnil na petelina, a na srečo se je naboj zataknil v cevi. Priskočili so mimoidoči in po kratkotrajnem prerivanju s Panascijem je posegla policija. Jasno je, da je bila prvotna obtožba poskus umora. Vendar pa je kasneje namestnik državnega pravdtiika dr. Brenči, ki je vodil preiskavo, to obtožbo omilil na osnovi poročila sodnega izvedenca, ki je ugotovil, da naboji, izstreljeni iz tistega samokresa ne bi mogli povzročiti smrti človeka. Včeraj se sodni zbor ni strinjal s to interpretacijo in Panasci bo moral tako počakati do jeseni, da mu sodi porotno sodišče zaradi poskusa umora. V Čedadu sc je sestal okrajni šolski svet Z enourno zamudo se je prejšnji petek sestal v Čedadu okrajni šolski svet, ki bi moral odobriti proračun za leto 1978 in razpravljati o ustanovitvi okrajnih komisij. Do zamude je prišlo zaradi neopravičljive odsotnosti nekaterih članov in to predvsem predstavnikov občin, ki jih .je večinoma določila krščanska demokracija. Medtem ko je hotel predsednik sveta Rotolo že odložiti sejo na poznejši datum, so se v sejni dvorani končno pojavili nekateri svetovalci, tako da je bil končno možen začetek seje. Na predlog slovenskega svetovalca Pavla Petriciga so po krajši o-bravnavi soglasno sprejeli skromni proračun za letošnje leto, nakar so ustanovili pet okrajnih komisij, in sicer komisijo za spoznavno raziskavo teritorija, komisijo za šolsko, medšolsko in izvenšolsko o-premo, komisijo za šolsko in poklicno usmeritev in za pravico do študija, komisijo za šolsko skrbstvo, šolsko medicino in družbeno - psiho-pedagoško službo ter komisijo za kulturne in športne dejavnosti. Člane komisij bodo izbrali na prihodnji seji. Ob koncu je predsednik Rotolo prebral pismo svetovalca Clavore, v katerem sindikalni pred-, . , „„„ stavnik izraža željo po ustanovitvi predvsem zavlačevanje vlatnin pre- bne komisi1e za slovensko kul-dlogov m načrtov glede ladjeclel- j tur0 k, bi skrbeia tudi za spozna-stva, železarstva reorganizacije prh vanje ,e . te na italijanskih šolah, stamšča, uresničitve boljših cestnih in železniških povezav, industrijske preosnove v tovarnah SIRT in Dre-her ter glede boljšega poslovanja in urejanja socialnih Storitev ter teritorija samega. Uresničitev vsega tega pa — poudarja sindikalna zveza — predstavlja za krajevne organe znaten napor. Zato je sedaj nujno, da se občinski, pokrajinski in deželni svet čimprej sestanejo in delujejo v duha demokratičnosti skupaj z deželno sindikalno zvezo. Podaljšani bančni roki Zaradi stavkovnega gibanja osebja so bili uradi banke Credito Italiano v Trstu v dneii 22. in 23. junija 1978 zaprti. Tržaški prefekt je zato s posebnim odlokom odredil podaljšanje rokov za opravljanje bančnih poslov pri tem zavodu za 15 dni od 26. junija dalje. PD SLAVEC IN MLADINA IZ RICMANJ IN LOGA PRIREDITA 8., 9. In 10. julija tradicionalno SAGRO SOBOTA, 8. julija: ob 18. uri: odprtje kioskov ob 20. uri: koncert pevskega zbora iz Clevelanda (ZDA) od 21. ure dalje ples. NEDELJA, 9. julija: ob 14. uri: odprtje kioskov ob 18. uri: koncert ricmanjske godbe na pihala — nastop pevskih zborov Slavec iz Ricmanj ter V. Vodnik iz Doline od 21. ure dalje ples. PONEDELJEK. 10. julija: ob 18. uri :odprtje kioskov od 21. ure dalje ples. Specialitete na žaru — domače vino. Za ples bo igral ansambel POMLAD. SEJA ODBORA ŠOLSKEGA SINDIKATA Z visokega mesta podpora slovenskemu šolskemu okraju Decentralizirati izdajanje dovoljenj za šolske izlete v Slovenijo V PETEK V NOVI GORICI Počastitev življenjskega jubileja dr. Jože Vilfana Knjižnica cFrance Bevk* l»o pripravila razstavo o življenju jubilanta, založba «Lipa» pa bo predstavila nje. goro knjigo cDelo Sindikat slovenske šole, tajništvo Gorica, je na svoji zadnji seji razpravljal o nekaterih vprašanjih, ki neposredno zadevajo razvoj manjšinskega šolstva. Predsednik udbo ra dr. Albin Sirk je med drugim o-pozoril na stališče profesorja Danie la Bonamora o slovenskem šolskem okraju. Profesor je na univerzi v Trstu v razpravi o šolskih okiajih neizpodbitno dokazal, nezakonitost mešanega šolskega okraja ter se zavzel za ustanovitev slovenskega. Razpravo je prof. Bonamore objavil v reviji «Scuola - didattica«, Njegovo stališče predstavlja polno podporo zahtevj po samostojnem okraju, ki ga je enotno zagovarjala slovenska javnost. Sindikat je z zadovoljstvom vzel na znanje to stališče, ki med drugim v celoti opravičuje in utemeljuje bojkot volitev v okrajni svet. Na sindikatu so nadalje razpravljali o predlogu zakonskega osnutka KPI za globalno zakonsko zaščito ter ugotovili, da so bili predlogi šolskega sindikata upoštevani in vključeni v osnutek. Glede nekaterih točk v osnutku si je sindikat pridržal pravico, da sooroči svoje amandmaje, da bi jih upoštevali v parlamentarni razpravi. Seznanili so se tudi s stališčem krščanske demokracije glede vprašanj slovenske narodnostne skupnosti, objavljenim v strankinem volilnem programu. Sindikat se je namreč odzval povabilu KD ter ji poslal predloge, kako reševati nase probleme v četrti zakonodajni dobi. KD se je zahvalila sindikatu za prispevek ter priložila brošuro s programom. Sindikat sodi, da so našemu vprašanju posvetili oremaj-hno pozornost. Sindikat je v zvezi s prepovedjo izleta nižje srednje šole »Ivan Trin-ko» v Gorici v Slovenijo izvede’, da so bili storjeni koraki, da bi se pristojnost za takšne izlete, ki je sedaj v domeni Rima, prenesla na višje šolsko skrbništvo v Trstu. Sindikalni odbor je obžaloval, da je bilo na sestanku za ustanovitev enotnega šolskega odbora navzočih premalo predstavnikov in zato teg.i odbora niso mogli ustanoviti. Raz delili so štipendiji, ki ju je d; la na razpolago Slovenija za dva udeleženca seminarja v Ljubljani, ki traja od 3. do 11. julija. Obenem so posredovali, da bi se še pet slušateljev brezplačno lahko udeležilo predavanj in ekskurzij. Občina namerava kupiti poslopje rekreacijskega krožka Solvay Zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov za socialne storitve, predvsem za šole in vzgojno - varstvene ustanove v Tržiču, namerava tamkajšnja občinska uprava kupiti po- Hočeš nočeš smo se v našem u-redništvu v Gorici pričeli baviti tudi z urejevanjem pokojnin. Ne toliko za nas same, ampak za vse tiste sedemdesetletnike in osemdesetletnike, ki dokaj pogosto potrka jo (pomotoma) na naša vrata. Po naključju .je naša redakcija v prvem nadstropju stavbe, v kateri so tudi uradi sindikalnega patronata INCA-CGIL, ki se poleg ostalega ukvarja tudi z urejevanjem pokojnin. Skoraj vsak dan se zglasi kak starejši rrioški ali ženska in malce nezaupl.jivo pove: «Veste, prišla sem zaradi pokojnine*. Žal boste morali še eno nadstropje više*, je naš skoraj že rutinski odgovor in pri tem nam je skoraj v resnici žal, da ne moremo kar mi ustreči od dela upognjenim sedemdesetletnikom, ki s težavo premagujejo stopnice, do dvigala pa so nezaupljivi. Prav zaradi teh obiskov pa je nastal tudi sledeči zapis, v upanju, da bi marsikomu prihranili nepo trebno in naporno pot v Gorico. Starejše osebe se zanimajo v glavnem za ureditev pokojninske dobe 1920-1926, na podlagi zakona št. 35 z dne 1. januarja 1962 in kasnejših dopolnil in podaljšanj veljavnosti. Znano je, da so nekatere določbe iz omenjenega zakona prenehale veljati že 17. maja letos, nekatere pa veljajo še zmeraj. Kakšno je dejansko stanje, smo se pozanimali pri Mariji Seličevi, uslužbenki patronata INČA, ki je do zda j uspešno uredila že nešteto prošenj in ki nam .je rade volje odgovorila. »Zakon št. 35 z dne 1. januarja 1962 s kasnejšimi dopolnili je dajal pravico do odkupa delovne dobe od 1.7.1920 do 28.2.1926 vsem bivšim avstro-ogrskim državljanom, ki so bili v omenjenem razdobju zaposleni v priključenih krajih Julijske krajine in Južne Tirolske. V omenjenem razdobju namreč nihče od delodajalcev ni plačeval socialnih prispevkov. Veljavnost zakona št. 35 je bila podaljšana trikrat, vsakič za obdobje petih let. 17. maja letos je dokončno potekel rok. vendar ne za vse kategorije.* — Torej ima,jo možnost odkupa delovne dobe v celoti ali deloma še nekatere osebe in s tem priti do minimalne pokojnine? «Da, vendar gre za točno določe ne kategorije. Tako možnost ima slopje. kjer je imel sedež rekreacijski krožek uslužbencev podjetja Sol-vay v Ulici Valentinis. Pr store bodo preuredili tako, da bodo v njih lahko nastanili otroški vrtec. Za nakup poslopja je predviden izdatek 170 milijonov lir. Srečanje z novoizvoljenimi predstavniki KPI Drevi, ob 21. uri bo na sedežu prosvetnega društva «Jezerv Doberdobu srečanje z novoizvoljenimi predstavniki KPI v občinskih in pokrajinskem svetu. Razpravljali bodo o izidu nedavnih volitev ter o programih partije za delovanje izvoljenih upravnih teles. Kandidati so zaključili pismeni del mature. Sedaj so na vrsti pro-ffettorji, ki bodo izdelke popravili in ocenili. Licejci so prevajali iz grščine odlomek Aristotelove politike. Prevod jim ni povzročal hujših te žav, tudi na trgovskem zavodu so bili študentje zadovoljni z nalogo iz upravne tehnike. Večje preglavice so imeli učiteljiščniki z mate- prežaveli zakonec osebe, ki bi imela pravico do odkupa. N.pr. prošnjo lahko vloži mož, katerega že na je bila v obdobju 1920-1926 zaposlena, ki pa je že umrla in ni izkoristila ugodnosti, ki jih dopušča zakon. Seveda je možen tudi obraten slučaj, da prošnjo predloži vdova po možu, ki bi imel pravico do odkupa delovne dobe.* «V drugo skupino oseb, ki lahko še predložijo prošnjo, spadajo ženske, ki so se rodile pred 31.12.1901, v tretjo pa moški, rojem pred 31. dec. 1896 ali kasneje, če so služili vojaški rok (ne glede če v avstrijski ali italijanski vojski), ki se jim v tem primeru šteje kot delovna doba.* — Kateri .je torej bistven pogoj? «Vsekakor, da so bili med 1.7.1920 in 28.2.1926 zaposleni v krajih na novo priključenih pokrajin.* — Torej velja tudi za sedanje jugoslovanske državljane? »Seveda, za tiste iz krajev, ki so bili pred vojno v Italiji in ki so bili zaposleni (lahko tud; na Južnem Tirolskem).* V podrobnosti, katere listine in izkazila so potrebni in katere o stale pogoje morajo prosilci izpolnjevati, se nismo hoteli spuščati, ker bi potem celotna zadeva postala precej nejasna. Vse to bodo rade volje povedali v uradih sindikalnih patronatov, INCA-CGIL v Drevoredu 24. maja, INAS-CISL. v Ulici Roma ter ITAL-UIL na Kor-zu Italia ter pri drugih pooblaščenih patronatih. Občni zbor ŠD Sovodnji* V ponedeljek, 10. julija, ob 21. uri bo v sovodenjskem Kulturnem domu občni zbor športnega društva «Sovodnje». Dnevni red obsega: izvolitev predsednika občnega zbora, poročila predsednika, tajnika in bla gajnika, pozdrave in diskusijo o po ročilih, razrešnico staremu odboru in izvolitev novega odbora. Včeraj zjutraj so v Tržiču sloves no izročili predstavnikom dtužbe Iacimientos Petroliferos iz Buenos Airesa, 30.000 tonsko cisterno Ca-gnadon Secos, tretjo iz serije štirih enakih ladij.' Poljska delegacija v Novi Gorici Včeraj dopoldne se je v Novi Gorici mudila tričlanska delegacija kulturno - znanstvenih ustanov vojvodstva Katovice. Obisk delegacije sodi v okvir tesnih stikov, ki jih Slovenija goji s to pokrajino na Poljskem, ki šteje okoli 3 milijone prebivalcev ter zavzema pomembno mesto v poljskem gospodarskem in kulturnem življenju. Gostje, ki so prišli iz obalnih občin ter jih je sprejel predsednik skupščine Jože šu.šmelj s sodelavci, so se posebej zanimali za samoprispevke, s kate rimi gradijo v Novi Gorici bolnišnico, otroške vrtce in druge ustanove, ter za dajatve delovnih ljudi od bruto osebnega dohodka za u-stvarjanje družbenega standarda. Ob tem je predsednik šušmelj po sebej poudaril pomembnost Or,im skega sporazuma, kot posledice helsinškega dogovora, za ureditev mejnih vprašanj med Italijo in Jugo slavijo, za okrepitev nadaljnjega sodelovanja ter utrjevanje .jdptosti meje, ob kateri Se realizirajo obojestranski interes; in tudi irteresi slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. matiko, predvsem z zadnjo nalogo. Sedaj je pred kandidati še ustni del mature' in tudi zanje bo nastopil čas zasluženih počitnic. Na liceju in učiteljišču bodo dijaki stopili pred komisijo ie jutri zjutraj, na učiteljišču pa se bo preizkušnja začela v ponedeljek. Ko študentje prelista ^vajo snov in se pripravljajo za soočenje s komisijo, se vsakemu postavi vprašanje o pomenu in vlogi današnjih matur. Ali so sploh potrebne? Zaradi slabega dneva si kandidat pokvari trud enega leta? Cel kup vprašanj pesti v teh dneh maturante. Najhujša pa je trema. Pustimo pri strani ta vprašanja, ki se postavlja.jo dijakom in ne samo dijakom, ampak celotnemu javnemu mnenju. Ali ni italijanska šola in z njo tudi manjšinska preveč ločena od dejanske stvarnosti? Ali niso obravnavane teme v pismenem delu le okrašena izložba, zk ka tero stoji drugačna stvarnost? Koliko so lahko dijaki iz današnjih šolskih programov zvedeli o proble rnih evropske gospodarske skupnosti, ki ni nikjer niti omenjena? Koliko so tudi dijaki osveščeni o zgo-! dovini delavskega gibanja, o vplivu katerega na današnjo stvarnost naj bi razmišljali? Ali imajo sploh možnost, da se v šoli seznanijo z zgodovino italijanskega sindikalnega gibanja, z začetki socialistične stranke, z razcepom v Livornu? če pogledamo tekste, ki služijo pri učenju zgodovine, nam bo postalo takoj jasno, da so te teme le površno omenjene. Dijak sploh nima možnosti, da bi si ustvaril lastno mnenje. Italijanska šola kljub vsem reformam ostaja šola vladajočega razreda in ta razred uveljavlja svojo ideologijo tudi s tem. da za- Primorski rojak, ugledni družbenopolitični delavec in častni občan občine Nova Gorica dr. Joža Vilfan praznuje svoj 70. rojstni dan. Ob tej priložnosti bodo jutri, v petek, ob 17. ur( odprli v avli skupščine občine Nova Gorica razstavo o živ-! ljenju jubilanta, ki jo je oripravila noriška knjižnica »France Bevk*. Pol ure kasneje, ob 17.30 bo založba «Lipa» iz Kopra v istih prostorih predstavila knjiga dr. Jože Vilfana: «Delo, spomini, srečanja*. Poleg go riške knjižnice in založbe Ltna prirejajo srečanje tudi skupščine in družbenopolitične organizacije cbčin Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin. Jubilant, ki je bil med vodenimi postavlja zgodovino nasprotnega razreda. Na trgovskem zavodu .je četrti naslov spraševal po tehnoloških a-plikacijah, ki naj bi prinesle koristi in izboljšave italijanskemu gospodarstvu. Vprašajmo se. koliko kandidati lahko poznajo današnjo gospodarsko stanje, ko odpovedo najbolj prizanii strokovnjaki. Po domače rečeno, so imeli kandidati le malo možnosti, da bi lahko pokazali svojo zrelost. Prevelik prepad zeva med šolo in družbo. Ta razkorak je tudi glavni krivec nemirov, protestov in tudi apatije, ki vladajo na šoli. Kdaj se bodo lahko italijanski dijaki srečali na šoli s psihologijo, sociologijo in podobnimi predmeti, brez katerih si ne moremo zamisliti človeka s srednješolsko izobrazbo. V še slabšem položaju se nahajajo slovenske šole. Splošnim pomanjkljivostim se pridružujejo specifične. Kako naj kandidati pišejo o Ungareltiju, Ouasi-modu in Montaleju v slovenščini, če so jih študirali v italijanščini? In ne samo. da je tudi slovenska šola ločena od slovenske manjšinske stvarnosti, ampak programi sploh ne jemljejo v poštev naše modeme zgodovine, ki je bila odločujoča za ohranitev našega naroda. Vedno znova spoznavamo, da je slovenska šola le kopija italijanske. Prireditve V organizaciji soriške občinske uprave bo v soboto ob 21. uri v deželnem Avditoriju v Gorici nastopil celovški ansambel »Hortus Musicus*. Predstavil bo komedijo - madrigale Orazia Vecchija »Amphiparnas*. spomini, srečanja» dejavniki ilegalnega in oboroženega protifašističnega boja primorskega ljudstva, je pomemben delež k o-svobeditvi primorskega ljudstva prispeval prav s pisano besedo v Partizanskem dnevniku, predhodniku Primorskega dnevnika. Po osvoboditvi je zavzemal vidna mesta v jugoslovanskem političnem dogajanju ter v diplomaciji. Do nedavnega je bil vodja slovenske delegacije! v zvezni skupščini SFRJ ter je v tem svojstvu poudaril velik parni h osimskih sporazumov za razvoj odnoebv med Italijo in Jugoslavijo ter za nadaljnji napredek naše skupnosti v zamejstvu. Joža Vilfan vedno živo spremlja tildi zamejsko življenje ter se je pred nedavnim udeležil proslave 35-letnice izhajanja našega dnevnika, ki smo jo priredil) v So-vodnjah. Ob jubileju te izjemne osebnosti na Primorskem bo naš list v prihodnjih dneh objavil obsežno gradivo, ki bo osvetlilo vlogo dr. Jože Vilfana v posameznih razdobjih boja primorskega in slovenskega naroda za svobodo in napredek v d’užini jugoslovanskih narodov. Obveščam cenjene goste, da bo gostilna Pri Pavlinu v Drevoredu 20. septembra zaprta zaradi dopusta od 8. julija do 4. avgusta. Vid Primožič Razna obvestila Doberdobsko županstvo sporoča, da je v teku vpisovanje za dnevno kolonijo Zarette v Tržiču, ki bo od 14. avgusta do 2. septembra. Starši, ki želijo prijaviti svojega otroka, naj to storijo čimprej. županstvo tudi sporoča. da imajo še nekaj prostih mest v obmorski otroški koloniji za deklice. Zainteresirani starši naj se čimprej zglasijo na županstvu. Izleti Slovensko planinsko društvo priredi v juliju sledeče izlete: 9. julija Mont« Cavallo, 23. julija Storžič ter 29. in 30. julija Triglav. Informacije in prijave na sedežu društva. Prosvetno društv« »Briški grič* T števerjanu priredi 29. in 30. t.m. dvodnevni avtobusni izlet na štajersko ■ ogledom tovarne Gorenje v Velenju, vinske kleti v Gornji Radgoni, Ptuja in nekaterih drugih zanimivosti. Prijave sprejemajo poverjeniki društva, ki dajejo tudi vse ostale informacije. Slovensko planinsko društvo vabi 16. julija ng enodnevni avtobusni izlet v Kostanjevico ob Krki. z ogledom Forme vive. Prijave že sprejemajo na sedežu društva, vsak dan med 9. in 12. uro, d0 oddaje vseh razpoložljivih mest. SPD Gorica prireja v nedeljo, 9. julija, enodnevni vzpon na Monte Cavallo nad Pontabljem. Odhod z lastnimi sredstvi s Travnika ob 5. uri. Vsa pojasnila dajejo na sedežu društva. Kino - Gorica CORSO Zaprto MOOI5RNISSIMO Zaprto. VITTORIA 17.00-22.00 «Sexi jeans*. Terel Mauri In S. Stevens. VERDI 17.15—22.00 «Funny Lady». B. Stressar, G. Cann in O. Shair. Tržič PRINCIPE 18.00— 22.00 «Oedipus Orca*. EXCELSIOR 18.00-22.00 »Charleston* flora Gorica in okolica SOČA »Umor v gradu Hubertus* — ameriški film ob 18. in 20. uri SVOBODA «Potovanje prekletih* — ameriški film ob 18. in 20. uri. DESKLE »Strelna črta* — ameriški film ob 19.30. DEŽ RNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je e Gorici dežurna lekarna Alesani, UL Carducci 38, tel. 2-68. iiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiititiiiiititniiiiiiiHitiiniiiiitiiiitiniiiiiiiiiiiiniiiimiiiiittiitiniiiiiiiiitiiiiiiitiiititiitiiiiiiiiii« Se bo spremenila samo fasada? Pročelje pokrajinske palače v Gorici bodo nanovo prepleskali. Občani se sprašujejo, če nova preobleka pomoli tudi začetek novega načina upravljanja tega Izvoljenega telesa INFORMACIJA, NAMENJENA PREDVSEM STAREJŠIM KAKO JE Z ODKUPOM DELOVNE DODEZA RAZDOBJE 1920-26 Zakon it. 35 je sicer prenehal veljati 17. maja letos, vendar ne v celoti iiiiiiiiitiiiiiiHiiiHiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiMiinmMMMiiiiiiHMimiiiittiiiiiiiimiiiiiiiiiliiifHiiiiimiiiimilinmiiimimiiniliiiiimmiiiimmtHMliHiHinHrtM*«* ZADNJI NAPORI MATURANTOV Aktualne teme pismenih nalog brez podlage v šolskih programih Po končanem pismenem delu jutri prvi dijaki liceja in trgovske pred komisijo Gornji posnetek smo napravili v ponedeljek na učiteljišču ; Dr. Joža Vilfan na veličastnem partizanskem zborovanju julija 1944 v Branici, med šefoma zavezniških vo- m? V~ •\NT1FvStsjTičKO N \lt' HM«. OSI.OBOD.IKN.IA JUGOSLAVIJE “■ C* • 5 %||Cp/ o-kojnega liberalnega voditelja Gio-vannija. Seveda ta primerjava iz mnogih razlogov ni ravno posrččc-vendar pa so osnovne postavke ideološke in politične opredelitve obeh sinov liberalnih meščanskih voditeljev v osnovi če ne iste, pa vsaj analogne. Giovanni jev sin Gior-gio jih je obrazložil v posebni, nadvse zanimivi in poučni publikaciji. Zdi se. da ni neumestno zapisati željo, da bi podobno obrazložitev 1'gdi brali tudi izpod peresa Josipovega sina Jože — ob ali po sto letnici prvega in 70-lelnici drugega. Naše povojne generacije bi mu bile za gotovo od srca hvaležne. Saj gre za nauk delovanja obeh tudi nosilcem naporov Slovencev v Italiji v pogojih odprte meje, ko se Slovenci zahodno od teh mej zavedamo znane resnice, i:i jo je komaj 28-letni Kardelj zapisal in jo je Joža Vilfan v kar največ ji meri upošteval, da je namreč borba za naše pravice stvar nas samih, našega boja na našem terenu in boja proti vsakokratnemu konkretnemu sovražniku, za našo lastno svobodo na svoji lastni zemlji, pri čemer imamo pravico zahtevati pomoč od vsega slovenskega naroda in pitd-poro naprednih sil Italije. Joža Vilfan pa je danes še vedno v pogojih, da to pomoč hkrati pomaga terjati in tudi nuditi. Glede podpore naprednih sil pa kaže opozoriti, da nimajo prav tisti socialni reformatorji, ki bi radi reformirali družbo mimo narodnega vprašanja, da ga pozabljajo. Kajti to naše vprašanje ni samo naše lokalno vprašanje, marveč člen v verigi nasprotij, ki p re prež a ves svet tudi po Helsinkih, tudi po Berlinu, tudi po Osimu, tudi po Beogradu. Med naše konkretne današnje sovražnike pa spadajo v prvi vrsti nasprotniki Osima, katerih letošnja junijska uveljavitev v Trstu mora tudi z našim bojem proti njim postati »labodji spev* ap&hronističnega in ob-nenroglega iredentizma. Trideset-letni Joža Villan je pred 40 leti stopil na pravilno pot in opravil svojo zgodovinsko važno nalogo v boju proti takratnemu sovražniku. Sedanjih tridesetletnikov naloga .jo, da po pravilni poli nadaljujejo. STANISLAV RENKO Za zaključek tega sestavka pa je potrebno vnovič dovolj razločno po- (P.S. ■ Pa še marsikaj, poleg omenjenega, bi moral Joža Vilfan napisati: Predvsem tisto kat- je verjetno že sam ugotovil tob omenjenem tržaškem predavanju o potj do odprte meje), da namreč v naši memoarski publicistiki manjka zelo mnogo o poteku nastajanja odprle meje. se pravi v prvi vrsti o poteku pogajanj najprej v Londonu in nato v Varizu. Literatura drugih pri tem zainteresiranih narodov in držav, udeleženk pogajanj, je že kar obilna, naša pa več kot skromna. Tudi zadevne spomine dr. Jože Vilfana pogrešamo.) - S. R. a PRIMORSKI DNEVNIK 5 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 6. iulija 1978 KOLESARSTVO TOUR DE FRANCE Knetemann na vrhu skupne lestvice Šesto etapo je osvojil Irec Kelly Odločilen pobeg petih kolesarjev, med katerimi sta bila tudi poznejši zmagovalec in nova rumena majica* POITIERS — Irec Sean Kelly je osvojil šesto etapo letošnjega Tou-ra, medtem ko je na skupni lestvici prevzel vodstvo nizozemski kolesar Gerry Knetemann. Etapa od Maeja do Poitiersa je bila zelo razgibana, najbolj uspešen Pa je bil pobeg petih kolesarjev, oied katerimi sta bila tudi Knete-Ojann in Kelly, ki so prispeli na cilj s 27 sekundami naskoka pred Slavnino, v kateri je l?il tudi prejšnja «rumena majica* * zahodni Ne-•nec Thaler. Po včerajšnji etapi ima tako Knetemann 21 sekund prednosti Pred klubskim tovarišem Thalerjem, kar mu bo omogočilo, da ua lahko z večjim zaupanjem vozil v naslednjih težavnih etapah, že jutri bo namreč na sporedu izredno naporna preizkušnja: kolesarji bodo morali prevoziti 242 kilometrov dolgo pot od Poitiersa do Bor-deauxa. VRSTNI RED: 1- Sean Kelly (Irska), ki je prevozil 162 km v 4.2’24” Knetemann (Niz.) Bittinger (Fr.) Bruyere (Bel.) Nilsson (šve.) vsi v zmagovalčevem času 6- Chalmel (Fr.) 1- Planckaert (Bel.) 8- Sibille (Fr.) 9' Bossis (Fr.) 19. Bourreau (Fr.) SKUPNA LESTVICA 1- Knetemann (Niz.) 2. Thaler (ZRN) 3. Bruyere (Bel.) 4- Bossis (Fr.) 5- Bittinger (Fr.) 8- Leaguillau (Fr.) 2- Ovion (Fr.) 8- Danguillaume (Fr.) 9- Sherwen (VB) 19- Kuiper (Niz.) 2. 3. 4. 5. po 27” 29.34'35” po 21" 40” 1’21” 1’40” 1’44" 2'37" 2’49” 3'26" KOBENHAVN — Francesco Mo-Ser je zmagal na kolesarski dirki v tem mestu veljavni za pokal «Boe-sen*. Moser je dosegel skupni čas 9.29'50”. Drugi je na skupni lestvici bil Belgijec De Vlaeminck, tretji pa Italijan Fraccaro. PLAVANJE NA PRVENSTVU NDR Nov rekord Pollackove VZHODNI BERLIN — Na plavalnem prvenstvu NDR so včeraj dosegli še en svetovni rekord. Andrea Pollack, ki je v ponedeljek postavila nov ret-kord na 100 m delfin, je tokrat preplavala razdaljo 200 m delfin v času 2'9''B7. Prejšnji rekord na tej razdalji je pripadal j«t,i 0'avalki KOLESARSTVO bratljAMO — Deset ekip se je vpisalo na kolesarsko dirko cRuota d'a ro», ki bo startala jutri iz lombardskega mesta in se bo zaključila v nedel.jo. Ekipa Šanson je edina med italijanskimi ekipami, ki se ni prijavila na dirko, favorita za končno zmago pa sta Baronchelli in Belgijec De Mnynk. nesli začetek te izredno atraktivne, a vendar tudi zelo nevarne prireditve. Tudi včeraj zjutraj je vse kazalo, da bodo morali prve spuste odgoditi še za en dan zaradi močnega vetra in gostega snežnega me-teža, ki je zajel področje Plateau Rosaja, vendar vreme se je v poznejših urah nekoliko izboljšalo, tako da je lahko delegat mednarodne smučarske zveze Kalevi Hakkinen dovolil začetek tekmovanja. REZULTATI: 1. Lindberg (Šve.) 155,508 km/h 2. Johann Put (Av.) 154,440 km/h 3. S. McKinney (ZDA) R. Miller (Kan.) 152,200 km/h TENIS V VVIMBLEDONU V finalu posameznic Evert in Navratilova Mirna Jaušovec in Romunka Ružiči napredujeta v ženskih dvojicah WIMBLEDON - Američanka Chris Evert in Čehoslovakinja Martina Nav. ratilova sta se uvrstili v finale mednarodnega teniškega turnirja v Wim-bledonu. Evertova je včeraj premagala Angležinjo Virginio Wade, s katero je lani izgubila prav v polfinalu. Za Američanko se torej obeta možnost, da tretjič osvoji prvo mesto na tem turnirju, saj je v Wimbledonu že zmagala leta 1974 in 1976. Njena nasprotnica bo tokrat Martina Navratilova, ki je izločila Avstralko Goolagong z 2:1. Naj omenimo, da je tudi danes Avstralka igrala pod svojimi sposobnostmi zaradi poškodbe na gležnju, kar se je zgodilo tudi KOLESARSTVO AMATERSKI «CIR0» Osma etapa Dancu L. Udby ju Stiz še vedno prvi na lestvici Etapo je odločil 145 km dolg pobeg SMUČANJE «KL» V CERVINII Začetek brez boljših rezultatov CERVINIA — V prvem dnevu spu stov letošnjega «Kilometro lanciato* so dosegli smučarji zaradi slabih vremenskih pogojev razmeroma «slabe» rezultate. Tekmovanje bi morali začeti v torek, vendar tudi tokrat je organizatorjem vreme ponagajalo, tako da so za en dan pre- QUISTELLO (Mantova) — Včerajšnja osma etapa amaterske krožne dirke po Italiji je bila spet naklonjena tekmovalcem iz tujine. Etapno zmago je namreč osvojil Danec Lars Udby, ki je v končnem naletu prehitel toskanskega kolesarja Renata Pastoreja in Šveda O-leja Sulakoskega. Na skupni lestvici pa se vsaj na vrhu ni nič spremenilo. Še vedno vodi Fausto Stiz iz Lombardije pred ekipnim tovarišem Pozzijem. Etapa od Sevesa do Quistella je merila 202 km. Skozi celotno progo je kolesarje oviral dež in močan veter, tako da .je podvig Udbyja, |*iiMi||||IM|l|ll,,ll|,,|,,,||l|ll|„|||l||||l||l|l||II(m,1|^,l,,||||||||||||||||l|||l||||'||l|||||||1|l||||||||||||||iaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiHiiiiB ODBOJKA PESTRA POLETNA SEZONA Svetovno moško prvenstvo bo v Italiji ženske ekipe pa se bodo pomerile v SZ Italijanska moška reprezentanca bo nastopila zelo pomlajena Letošnja odbojkarska mednarodna ®Cžona bo izredno pestra. Poleg o-9'čajnih turnirjev, ki so že bili in Se bodo v bližnji prihodnosti, bosta Najbolj zanimivi prav gotovo sve-*®vno prvenstvo za člane v Italiji in *a članice v SZ. S tema d verna velikima prvenstvoma pa bo 'elošnja ?e7-ona nedvomno dosegla svoj "i-aek. Vse tekme in priprave reprezen-tanc pa so podrejene prav tema tekmovanjema. # * * Konec preteklega tedna je članska moška reprezentanca Italije igrala na mednarodnem turnirju v Gnan sau. To je bil že drugi nastop «az-*lJrrov» pod vodstvom novega tre nerja Pittere v okviru priprav za svetovno prvenstvo. Italijani so v Janšku izgubili s Poljsko s 3:0, s J~’SR s 3:1 in mlado postavo SZ s 3:2. Premagali pa so drugo ekipo Oljske po treh setih igre in Fince s 3:2. Ta turnir je pripeljal Pitte-f0 do sklepa, da se za prihodnje sve «>vn0 prvenstvo odreče pomoči Veteranov Mattiolija in Saiemmeja. .'ede na to, da v Rimu ne bodo igrali še Sibani, Montorsi in Pilotti bo italijanska reprezentanca moč-pomlajena. Novi trener bo slej .0 prej pred izredno težko nalogo m tudi težkim kritikam se ne bo mo-8el izogniti, še posebej, če se bo 1- talija slabo plasirala na domačem prvenstvu. * * * Mladinska jugoslovanska reprezentanca je na «Pokalu Geescy» v madžarskem mestu Zalaegers/eg o-svojila odlično tretje mesto. Mladi Jugoslovani, ki so na tem turnirju igrali brez standardnih igralcev Mitiča in Terzina, so premagali Poljake (3:1), vzhodne Nemce (3:0), domačega prvoligaša ZTE (3 2) in izgubili samo z odličnimi zastopniki SZ (3:0). V srečanju za tretje mesto so mladi Jugoslovani premagali vrst nike iz Bolgarije, s 3:2. V miralu za prvo mesto pa je SZ odpravila domačine s 3:0. Tudj ta turnir j” še enkrat dokazal, da imajo «plavi» odlične mlade odbojkarje. Končni vrstni red tega tekmovanja e bil naslednji: L SZ, 2. Madžarska, 3. Jugoslavija, 4. Bolgarija, 5. ZTE, 6. ČSSR, 7. Poljska, 8. ZRN, 9. NDR, 10. Romunija. # * 4» Italijanska in jugoslovanska odbojkarska zveza imata že lolgoletne tesne stike. Ti prijateljski -odnosi pa bodo letos še veliko bolj pestri. Ma ja meseca sta se ženski članski reprezentanci dvakrat srečali v Pa tenzi. Najboljše jugoslovanske odbojkarice bodo prihodnji mesec še enkrat gostovale v Italiji m sicer od 7. do 9. avgusta, ko bo v Viareg-giu mednarodni turnir «Molli - Bar-santi*. Poleg Italije in Jugoslavije bodo nastopile še zastopnice Japonske, ki so svetovne prvakinj. Po končanem turnirju v Viareggiu bosta Jugoslavija in Italija nadalje vali pot v Mursko Soboto, kjer se bo samo dan kasneje pričel turnir za «1. lovoriko Jugoslavije*. Poleg teh dveh izbranih vrst bosta igrali še reprezentanca Brazilije »er selekcija Branika in Maribora. Samo prvo kolo se bo odigralo v Murski Soboti, ostali dve pa v Mariboru, ker slavj letos OK Branik 50 letnico obstoja. Sam turnir bo izredno kakovosten, saj bo to zadnji nastop pred odhodom na svetovno prvenstvo v SZ. • » * Kot je znano, na letošnjem svetovnem prvenstvu Jugoslovanii ne bodo nastopali. Pred samim začet.com prvenstva so pa dobili veliko ponudb za skupne priprave in prijateljska srečanja. Sprejeli so vabilo Italije za 10-dnevne skupne priprave! v Rimu v začetku septembra. V tem času bosta reprezentanci tudi odigrali nekaj prijateljskih srečanj, ki bodo za domačine izredno k, ristni, saj bo imel tako trenem Pittera zad njo kontrolo nad svojimi varovanci pred pričetkom prvenstva. G. F. Pastoreja in Sulakoskega še toliko pomembnejši. Ti trije kolesarji so namreč «ubežali» glavnini kar 145 km pred ciljem, odbili vse napade in prišli s 13 sekundami naskoka do cilja, kjer je bil Udby najhitrejši. VRSTNI RED: L Lars Udby (Dan.) ki je prevozil 202 km v 4.27T0” s poprečno hitrostjo 45,360 km na uro 2. Pastore 3. Sulakoski (Šve.) oba v zmagovalčevem času. 4. Giacomini po 13” 5. Orlandi 19’ 6. Goranson (šve.) 7. Gosetto 8. Mutter (Švi.) 9. Piacenzi 22” 10. Busacchini 41” SKUPNA LESTVICA: 1. Fausto Stiz 2. Pozzi 3. Fedrigo 4. Giannarelli 5. Bevilacqua 6. Prim (Šve.) 7. Andreatta 8. Gerosa (Švi.) 9. Mutter (Švi.) 10. Salvietti NOGOMET 30.4’35" po 1'25” 2'25” 2’38" 2'55” 2'59" 3'48” 4’7” 4'58” V MILANU Policijska preiskava o nogometni borzi MILAN — Nadaljuje se še naprej škandal v zvezi s prodajanjem nogometnih igralcev. Potem ko so v torek orožniki vdrli v hotel »Leonardo da Vinci*, kjer se vršijo pogajanja, so včeraj policijski agenti zaplenili vse dokumente na sedežu nogometne zveze v Milanu. Zgleda, da je glavni pobudnik za to akcijo predsednik zveze italijanskih profesionalnih nogometašev odv. Campana, saj je po njegovem pozivu milanski pretor Costa-gliola izdal ustrezne ukaze. Medtem s0 včeraj dokončali nekatera pogajanja. Med drugimi sta Massa in La Palma prestopila iz Napolija k Avellinu, Perugia pa je kupila od Torina napadalca Butlja v šolastvi-štvu. VALENCIA — Vezni igralec B< russie in nogometne reprezentance ZRN Rainer Bonhof je preš?»pil k španskemu klubu Valencia, kjer >-gra že Argentinec Mario Kempes. Valencia je za Bonhofa odštela, za hodnonemškemu klubu približno 700 milijonov lir. v torek v srečanju z Romunko Ruzi-cijevo. Jugoslovanka Mirna Jaušovec in Romunka Ružiči, ki sta obe izpadli v četrtfinalu, uspešno nadaljujeta v tekmovanju ženskih parov. Včeraj sta zmagali tudi v tretjem kolu. REZULTATI polfinale ženske Evert (ZDA) - Wade (Ang.) 8:6, 6:2 Navratilova (Čeh.) -Goolagong (Avstralija) 2:6, 6:4, 6:4 moške dvojice Gerulaitis in Mayer (ZDA) -Leonard in Machette (ZDA) 5:7, 6:4, 7:9, 6:4, 6:4 Alexander in Dent (Avstralija) -Mayer in Pfister (ZDA) 6:4, 6:4, 6:2 Fibak (Pol.) in Okker (Niz.) -Balli in Warvick (ZDA) 6:3, 5:7, 6:3, 8:6 LONDON — Romunskega tenista Nastaseja so suspendirali za tri mesece in povrh tega bo moral plačati približno pet milijonov lir globt zaradi grobega in nešportnega ob nasanja na mnogih turnirjih. V pa nedeljek so na turnirju v AVimblo-donu opomnili prav Nastaseja, ki je dobil tudi denarno kazen 250 ti soč lir, ker je v prvem kolu na i-grišču izrekel hude psovke proti nasprotniku, Južnemu Afričanu Yuillu. Iz planinskega sveta Poletno delovanje SPDT Slovensko planinsko društvo iz Trsta prireja v nedeljo, 16. julija, avtomobilski izlet v Tolmin. Planinci se bodo lahko povzpeli na Mrzli vrh nad Zatolminom. Vrh je visok 1360 metrov, hoje pa bo skupno okoli štiri ure. Neplaninci si bodo ogledali slikovito okolico. Vpisovanje je na sedežu ZSŠD1 (Ul. sv. Frančiška 20) vsak dan od 11. do 12. ure do vključno srede. 12. julija. Starejši planinci SPDT, ki so skozi vse leto razvijali pestro dejavnost, so se to nedeljo podali kar na tržaški Kras, točneje na Volnik. Goje je bilo še kar precej, saj so planinci svoj izlet podaljšali, pa tudi vreme jim ni bilo posebno naklonjeno. Ista skupina starejših planincev, ki se bo upajmo s časom razširila, bo tudi to nedeljo. 9. julija, opravila svoj poletni izlet. *Osvojili» bodo Sv. Trojico nad Postojno, prijetno razgledno točko, ki med drugim spada med vrhove transverzale. Zbirališče je na Trgu Oberdan ob 7.10, odhod avtobusa št. 4 do Opčin pa je ob 7.20. Na železniški postaji na Opčinah je zbirališče ob 8.15, odhod vlaka do Postojne pa ob 8.25. Povratek izletnikov bo ob večernih urah. Dve jamarski Pred kratkim je bil v Idriji redni občni zbor Jamarske zveze Slovenije, ki je trajal, kot je že tradicija, tri dni in katerega so se med drugimi udeležili tudi predstavniki SPDT. Poleg podajanja letnih obračunov, so si jamarji med drugim ogledali praktično uporabo najnovejših jamarskih pripomočkov in opreme. Na sporedu je bilo tudi potapljaštvo v Divjem jezeru pri Idriji. Vabilo na alpinistični tečaj Komisija za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije prireja od IS. do 22. julija začetniški ter nadaljevalni alpinistični tečaj, katerega se lahko udeležijo vsi člani slovenskih planinskih društev, torej tudi zamejskih. Izhodišče tečaja *Ledine78» bo Kranjski planinski MONTECATINI TERME - Kljub nalivu so se v tem kraju včeraj nadaljevali treningi italijanske teniške ekipe, ki se bo prihodnji teden spoprijela z ekpo Madžarske, v dvoboju veljavnem za Davisov pokal. Panatta, Barazzutti, Bertoiucci, Zugarelli in Ocleppo so pred važnim dvobojem optimistično razpoloženi k. Na tradicionalnem nogometnem turnirju «4+4» v Dolini letos prvič nastopata tudi dve ženski ekipi: «češpe» in «Fige» iiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiRiiiiiiiiiuiiiiiitiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiimiiviiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiia ODBOJKA V PRVENSTVU n. ŽENSKE DIVIZIJE Velik uspeh deklet Hrasta: napredovala so v višjo ligo Trener Maks Gergolet povsem zadovoljen z rezultati svoje ekipe Po končanem prvenstvu II. ženske divizije smo povabili na kratek razgovor trenerja Hrasta in bivšega igralca Bora, dr. Maksa Gergoleta, dolgoletnega trenerja doberdobskih deklet. Vpr.: Ali bi lahko ocenili minulo prvenstvo? Odg.: Startali smo brez posebnih ambicij, naš edini cilj je bil ta, da se uvrstimo med prvih šest ekip. Zasedli pa smo dokaj nepričakovano a popolnoma zasluženo tretje mesto. Lansko leto je bilo prvenstvo pokrajinskega značaja, kjer so nastopale ekipe iz Trsta in Gorice; takrat smo zasedli tretje mesto. Letos smo se uvrstili, kakor sem že prej omenil, na končno tretje mesto, izmed tržaških in goriških ekip pa smo se uvrstili na prvo mesto, lep uspeh, kajne? Tudi letos ne razpolagamo s primerno telovadnico, zato je bila naša priprava v začetku da kaj slaba. To se je tudi poznalo v prvih tekmah, saj smo zasedli zadnje mesto. Tekme, ki smo jih odigrali v prvenstvu so bile za nas prave trening-tekme, saj smo le tu imeli priložnost, da poskusimo napad, obrambo in razne sheme igre. Zaradi tega smo v nadaljevanju prvenstva zbrali več točk in igrali tudi občutno bolje, tako da smo z začetnega zadnjega mesta osvojili končno tretje in si tako zagotovili napredovanje v I. žensko divizijo. Poleg napredovanja sem zadovoljen tudi zaradi tega, ker so dekleta i-grala zares občuteno in tehnično boljšo odbojko, Vpr.: Ali bi nam na kratko predstavili ekipo? Odg.: Brez dvoma najboljša Luisa Gergolet, saj je bi)a skozi celo prvenstvo zelo konstantna. Lucia Matušič.taia^dahra. napadalne sposobnosti in je zaradi tega zelo učinkovita in izredno koristna. Suzana Jarc je izredna v obrambi; nadalje dobimo Franko Jarc, ki je univerzalka in se zato zna dobro znajti v vsakem položaju na igrišču. Njena sestra Marija je izredno talentirana športnica, napad pa je njeno najboljše orožje. Nato je še La redena Marušič, ki pa je naša najboljša podajačica. Kot rezerve so Rosana Lavrenčič, ki je izredno izkušena igralka, nadalje še Lauretta Lavrenčič. Njena najboljša lastnost pa je umerjenost, saj postane menjava odločilna prav v ključnih trenutkih, ko drugim igralkam odpovejo živci, ona pe je zelo umirjena. Kot zadnja pa je Anita Marušič, ki je šele letos začela igrati pri nas Vpr.: Kakšno tekmo ste igrali najboljše? Odg.: Brez dvoma je naše najboljše srečanje bilo proti Ginnastici Spi-limbergo. Bilo je to odločujoče srečanje, zato je bila tekma precej živčna, jaz pa se nisem najbolje odrezal. saj sem dobil rumeni in rdeči kartonček. Po dveh urah in desetih minutah igre nam je uspelo premagati nasprotnice in si tako zagotoviti napredovanje; naj le omenim, da smo zmagali peti set z rezultatom 15:13. Vpr.: Kaj pa za naslednje prvenstvo? Odg.: Ostal bo še vedno problem telovadnice, zato bo vsekakor borba za obstanek huda KONČNA LESTVICA Prata 18 18 0 44 6 881 492 36 Rivignano... 18 16 ’ 2 49 13 874 535 32 Hrast 18 10 8 36 37 875 868 20 Julia 18 9 9 35 35 828 850 18 Ginn. Spilimbergo 18 8 10 » 38 34 846 825 16 ACLI Ronke 18 8 10 30 34 751 788 16 Kennedy 18 7 11 28 38 701 819 14 Matteo’s 18 7 11 28 44 779 893 14 Lib. Gorica 18 6 12 26 40 699 823 8 Lib. Torvis 18 1 17 10 53 552 893 2 REZULTATI HRASTA Hrast - Prato 1:3 Hrast - Rivignano 1:3 Hrast - Julia 1:3 Hrast - Ginn. Spilimbergo 3:2 Hrast - ACLI Ronke l::' Kennedy - Hrast 3:1 Matteo's - Hrast 3:1 Lib. Gorica - Hrast 2:3 Lib. Torvis - Hrast 0:3 POVRATNO KOLO Prato - Hrast 3:0 Rivignano - Hrast 3:0 Julia - Hrast 3:1 Ginn. Spilimbergo - Hrast 2:3 ACLI Ronke - Hrast 2:3 Hrast - Kennedy 3:0 Hrast - Matteo's 0:3 Hrast - Lib. Gorica 3:2 Hrast - Lib. Torvis 3:0 Fabio Gergolet dom na Ledinah v Kamniških Alpah, tečajniki pa bodo praktično vadili v stenah Bab', Križa, Rinke, Skute, štruce in Dolgega hrbta. Tečajniki bodo morali imeti popolno planinsko opremo, tehnično opremo pa lahko zamejcem delno nudi SP DT (vrv, cepin, dereze). Za člane SPDT stane tečaj okoli 35.000 lir, kar je tretjina celotnega zneska. Kogar bi ta tečaj zanimal naj se zglasi pri odbornikih društva. * • • Ped kratkim je bilo v jami Gra-diščnici pri Logatcu jamarsko slavje, ki jo je priredilo krajevno jamarsko društvo. Na sporedu je bilo med drugim spuščanje ljudi, tudi nejamarjev, v jamo, ki je globoka 214 metrov, začetno brezno pa 70 metrov. Prenovili so Poštarski dom na Vršiču To nedeljo so ob slabem vremenu, ob 11. srečanju planincev PTT Slovenije, izročili svojemu namenu, povečani in preurejeni Poštarski dom na Stolni glavi nad Vršičem. Slavja se je udeležilo več kot 1000 ljudi, med temi tudi predsednik PZS dr. Miha Potočnik, ki je dom odprl. Preureditev tPoštari-ce» je veljala 3 milijone dinarjev, s tem pa so poleg lepo urejenih sob, sanitarij, kuhinje, shrambe in restavracijskih prostorov, znatno razširili tudi prenočitvene zmogljivosti. Dom ima sedaj 250 postelj. 105 sedežev, prej pa je imel le 27 postelj in 35 sedežev. Torej kvalitetna in kvantitetna rast. D. J. Mladi v Kamniške Alpe Sedem mladih planincev se j« pod vodstvom 3 vodičev SPDT podalo na tridnevni izlet v Kamtbšk« Alpe. Izbrali so si pof. ki je bila prvotno načrtovana za izlet, višje-šolcev in ki je zaradi majhnega zanimanja odpadel. Planinci so 30.6. odpotovali iz Trsta z avtomobili in vozili do žičnice, ki pelje na Veliko planino, en avtomobil pa so pustili v Kamniški Bistrici. Z žičnico »o se dvignili na Veliko planino in se od tam spustili na markirano pot, ki čez pašnike in gričke pelje na vrh Konja (1803 m). Pot ni bila preveč zahtevna, sijalo je sonce in planinci so se veselo vzpenjali vse do pašnika, kjer M jih napadle muhe in jih spremljale do sedla Presedijo j (1610 m). Močno sonce, muhe in nizko grmičevje so ovirali hojo, kljub vsemu pa se planinci niso mogli odreči čudovitemu razgledu. Vzhodno so jih spremljale Kamniške planine, zahodno pa so se pod njimi spuščala strma pobočja v dolino Kamniške Bistrice, razgled pa se je širil preko Krvavca in Korena. Severno so se dvigali Ojstrica, Planjava in v daljavi Grintovec in Skuta. Planinci so v petek hodili do Kocbekovega doma na Korošici (1808 m) in tam prespali. V soboto so se znndaj zjutraj prdah na Ojstrico (2349 m), od koder so lahko videli Logarsko dolino na severu, na zahodu Babo in Planjavo, ter Kamniške planine pod seboj. Po sestopu z Ojstrice so obrnili proti zahodu in čeprav je tekla pot po južnih pobočjih Kamniških Alp. so planinci morali prečkati veliko snežišč. Tako so z Ojstrice dospeli do Škarij in se povzpeli na Babo in nato na Planiavo (2399 m) Od tu so bol e videii. Logarsko dolino. Okrešelj in slap Rinka. Planinci so bili opremljeni s cepini in derezami in so brez večjih težav prečkali nevarna snežišča in strme, vendar zavarovane stene v Jermanovih vratih ter po sedmih urah hoda dospeli v kočo na Kamniškem sedlu. Od tu bi se v nedeljo lahko povzpeli še na Skuto in Brano, vendar tega ni dowlil dež, ki ie močno padal vse dopoldne. Planinci so se morali zato nekobko razočarani spustiti do Kamniške Bistrice, kjer so se v koči okrepčali. Ogledali so M še izvir Bistrice in zapustili Kamniško Bistrico in Grintovce, ki jo zapirajo z zahodne in severne strani. Katja BOČEN — Svetovni prvak v smučanju Šved Ingemar Stenmark ’ o od sobote na Tirolskem, kjer bo preizkusil nove modele smučk in čevljev za prihodnjo sezono. r* Emil Frelih 2. ČAR INDIJSKEGA JUGA (potopis) ________J Kočin je eno izmed treh največjih pristanišč na zahodni obali indijskega polotoka in največje transportno središče Kerale. Skozi njega preide letno poldrugi mi-hjon tovora. Je središče industrije kokosovih vrvi, preprog in drugih kokosovih izdelkov in naj bogatejši iz-voznik- dišav na Zahod, v vzhodne dežele Arabskega m°rja in v Evropo. Nasploh je Kočin eden tistih redkih predelov, kjer s» civilizacija našega stoletja tako lepo staplja s civilizacijo davnine. Preteklost in sedanjost se na zunaj odražata v arhitekturi srednjeveških palač, dvorcev maharadž, hiš vzhodnoazijskih oblik, holandskih in angleških naselbin, hindujskih templjev, židovskih sinagog in Portugalskih katoliških cerkva. Na gozdnatih palmovih otočkih poševno rastočih kokosovih dreves, med kanali in lagunami, pričarajo stare hiše in kolibe na koleh del stanovitne poetičnosti v tesni Povezavi nekdanje civilizacije, z resničnostjo današnjih dni. Pretekjost je v resnici tako bogata, da je slikoviti Kočin eno izmed redkih mest na svetu, ki se lahko po-n&ša kot muzejsko mesto. S palmovega otoka v Kočinu Živopisnost malabarskih otokov Čudovita sinjina razpeta nad bližnjim velikim pristaniščem je bila na očeh iz malega negovanega hotelskega parka Na sidrišču je bilo zasidranih več ladij iz raznih azijskih, arabskih in afriških držav in prekoocean-ke iz Evrope in drugih kontinentov. Z visokimi trupi so bile videti kot oklopnice, ki stražijo luko. Med ladjami so križarile manjše luške ladje in džun-ke s tovorom, ki so ga vozile k ladjam ali z ladij proti obrežju. Opečno rdeči vagoni na številnih, od tropskega sonca razgretih tračnicah so ždeli pripravljeni za novi tovor, da ga bodo razvozili po Kerali in v notranjost Indije. Športne jadrnice z belimi jadri so se poigravale z vetrom in križarile na modrini morja. S slikovito belino jader, ki so se odražala še bolj belo od zelenega ozadja obrežnih palmovih dreves, so ustvarjale razkošno podobo sproščenosti južnaške obmorske luke. Že na pogled ugotoviš, da si tu podajata rokč zgodovina in moderen čas. Izredna lega členovite malabar-ske obale od Mangalora na severu do najjužnejšega rta Comorina, je že pred več kot dva tisoč leti privabljala pomorščake in trgovce iz arabskih in perzijskih dežel. Najprej so pripluli v severnejši Kalikat, zaradi izvrstne lege pri izkoriščanju monsunskih vetrov na Arabskem morju, ki pihajo od Rdečega morja k indijskemu mala-barskemu obrežju in spet nazaj iz Indije proti arabskim in vzhodnoafriškim obalam. Kalikat, ki mu je bil vrhovni poglavar kalikatski Zamorin, je bil že pred več stoletji središče trgovine z začimbami, lesom, tkaninami in drugimi indijskimi izdelki, ki so jih ladje odvažale proti Zahodu. Leta 1498 je semkaj prijadral s štirimi ladjami portugalski pomorščak Vasco da Gama. Z radžom Zamorinom je blago, ki ga je pripeljal s seboj, zamenjal za začimbo. Po krajšem zadržanju se je vrnil na Portugalsko poročati o svojih odkritjih in uspehu. Kmalu je sledila odprava več ladij z oboroženimi možmi in petimi frančiškani na čelu s plemenitašem Pe-drom Alvarezom Cabralom. Pripluli so v Kalikat, da si uredijo trgovsko postojanko in z došlimi misijonarji razširijo krščanstvo. Po prvih vljudnostnih ljubeznivostih jim je to sicer uspelo, kmalu pa je njihova vse večja vsiljivost in nasilnost rodila usodne zaplete, ki so vse bolj vodili v zavojevanje Kalikata in vse malabarske obale. Portugalski osvajalec in ustanovitelj portugalskega kolonialnega imperija v Indiji Alfonso d’Albuquerque je leta 1510 zažgal mesto in zgradil trdnjavo. Bogati kiaji z začimbami so vse bolj privlačevali tuje osvajalce. Utrdbe z mestnim zaledjem je leta 1695 ponovno opustošil angleški piratski Captain Kidd, dokler ni mesto leta, 1792 prešlo v trajnejše angleške roke. Danes je Kalikat središče lesne industrije in ladijskih gradenj. Malabarsko ozemlje že od nekdaj slovi po bogastvu začimb, kjer uspevajo poper, muškatni orešek, cimet, tur-merik korenike, ingver s priletnim vonjem in okusom, ki jih uporabljajo pri izdelavi likerja in kot turmerik za začimbo pri izdelavi najbolj znamenite indijske začimbe curry, nadalje ingverju podobna tropska rastlina karda-mom in še mnogo drugih dragocenih dišav. Zgodovinopisci omenjajo, da so se za začimbe v teh krajih, zlasti še za poper, podajali ljudje v nevarnosti na morju, se zanje bojevali in umirali. Iz Kerale, zakladnice dišav, ki jo od davnine smatrajo za čudežno deželo prirodnega bogastva, odvažajo še čaj, kavo, kavčuk in žlahtno tropsko lesovje tikovino, ebenovino, sandalovino in seve slastne plodove tropskega sadja. Nič manj važen ni izvoz divjih džungelskih živali za cirkuse in zoološke vrtove, med katerimi so najdragocenejši tigri, panterji, divje mačke, gazele, antilope, sloni, bivoli, krokodili, da ne omenjamo raznovrstnih kač in neštetih vrst opic. Teh je največ iz razloga, ker domačini opic, ki so jim svete živali, ne preganjajo in ne love. Uredništvo, upravo, oglosnl oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6. PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnico Gorica. Ul. 24 Mogglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnino Mesečno 2.900 lir — vnapre) plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40.00, letno 400,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 6. julija 1978 i Zo SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlcnije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, tz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel fn tiska^IiaTniko^FiEc! NESPREMENJEN POLOŽAJ NA AVSTRIJSKO-ITALIJANSKI MEJI Znatni zastoji na vseh mejnih prehodih Protestna nota Farnesine avstrijski vladi Avtoprevozniki zahtevajo, naj Dunaj odpravi poseben davek na tovorni promet NADALJUJE SE OBSTRELJEVANJE BEJRUTA Krvav obračun žrtev med civilnim prebivalstvom Brezuspešne vse pobude za prekinitev spopadov TRBIŽ — FVotestna akcija avtoprevoznikov, ki so predvčerajšnjim onemogočili promet na vseh avstrijskih mejnih prehodih, predvsem pa na treh glavnih mejnih prehodih med Italijo in Avstrijo, je zadobila mednarodni odmev: italijanski zunanji minister Forlari je včeraj na zahtevo ministra za prevoze Vittorina Co-lomha izročil avstrijskemu veleposlaniku v Rimu ostro protestno noto, v kateri zahteva, naj Dunaj u-krene vse potrebno, da reši kočljivo vprašanje. V Rimu in v italijanskih obmejnih (»krajinah medtem sledijo z vse večjo zaskrbljenostjo razpletu protestne akcije, ki je že prizadela znatno škodo krajevnemu gospodarstvu in predvsem turizmu. Kdor hoče čez Brenner, Kokovo ali druge mejne prehode v Italijo ima le dve izbiri: ali se sprijazni z dolgim čakanjem v vrsti, ali pa se poda po stranskih poteh, ki so bolj primerne gamsom kot pa avtomobilom. Vzrok protesta avtoprevoznikov je RIM — Ministrski svet se je tokrat sestal v palači Montecitorio, ker so se ministri morali udeležiti glasovanj za predsednika republike. To je formalnopravni izgovor, čeprav ni povsem jasno, čemu je bilo to važno, saj so se demokristjani vzdržali tudi tokrat glasovanja in je torej prisotnost ministrov v parlamentu bila povsem brezpredmetna in simbolična. Ni pa bila brezpredmetna seja vlade, prav nasprotno. Na dnevnem redu sta namreč bila dva pomembna ukrepa, ki ju je predlagal minister za delo in socialno skrbstvo Scotti: znižanje cene delovne sile s fiskali-zacijo zdravstvenih dajatev in sprememba zakona o zaposlovanju mladih. Poglejmo najprej ukrep o fiskali-zaciji zdravstvenih dajatev. Vlada je namreč odobrila dekret, ki v bistvu povzema podoben zakonski predlog, Ici leži v senatu. V njem je določeno, da bodo odslej podjetja plačevala manj dajatev za zdravstveno zavarovanje uslužbencev. Cilj ukrepa je znižati ceno delovne sile in torej omogočiti večje zaposlovanje. V tem smislu je v ukrepu določilo, da bodo odslej zdravstvene dajatve za žensko delovno silo znatno nižje od dajatev za moške. To naj bi pripomoglo k večji zaščiti ženske na delovnem mesti', kjer je pogostoma diskriminirana in nezaželena. Fiskalizacija pa pomeni, da bodo odslej stroške za zdravstvena zavarovanja, ki jih ne bodo plačevala podjetja, krili iz državnih skladov, v katere se stekajo davki. Podrobno ukrep določa, da bo. «fis-kaliziranih» 5 odst. cene moške delovne sile in 12,50 odst. cene ženske delovne sile. Vsekakor bo država sprejela v lastno breme najmanj 24 tisoč 500 lir mesečnih dajatev za vsakega delavca oz. delavko. Pri tem bodo podjetja prihranila, na račun nižje cene delovne sile, približno 1.125 milijard lir. Ta denar bi se moral sedaj izkoristiti za okrepitev zaposlitve in za sanacijo finančnega stanja nekaterih zadolženih podjetij, vendar so smernice v tem smislu dokaj nejasne in ni izključeno, da bodo predmet pogajanj med vlado in sindikati konec tedna. Drugi ukrep pa zadeva zaposlovanje mlade delovne sile. Prvi zakon, ki je bil odobren pred dobrim letom dni je, kot znano, vzbudil precej pričakovanja in utvar, ni pa obrodil kdove kakšnih stvarnih rezultatov. Z novim vladnim ukrepom je normativ zakona spremenjen in poenostavljen, predvsem pa je poudarjeno, da bo država finansirala zaposlovanje mladih v smislu njihovega poklicnega izobraževanja. Slednje bo namreč imelo prednost, tako da bo ukrep v korist podjetja, ki bo za mlado delovno silo prejemalo podporo najmanj 400 ali 600 lir za vsako uro dela, kakor tudi mladi, ki se bodo lahko okoristili in izpopolnili svoje poklicno znanje ali pridobili novo. Pri tem Je pomembno še to, da je vlada namenila za zaposlovanje mladih 2500 milijard južnim pokrajinam, kjer je ta problem naravnost dramatičen, z večjimi podporami pa bo država odslej spdobujala ustanavljanje obrtniških, kmečkih in storitvenih zadrug med brezposelno mladino, (st.s.) Pozabljive priče na procesu Lockheed RIM — Pozabljivost je menda skupna značilnost večine prič, ki s0 doslej nastopil« na procesu zaradi afere davek (približno 14 lir na tono blaga in na prevoženi kilometer), ki ga je s 1. julijem uvedla avstrijska vlada, da bi nekako omejila škodo, ki jo intenzivni promet tovornjakov povzroča njenemu cestnemu omrežju. Kot prehodna država nima Avstrija namreč nobene koristi od prehoda tovornjakov, pač pa le škodo. Poleg aavka so nadalje uvedli tudi dokaj strogo nadzorstvo nad količino goriva, ki jo je vsak tovornjak imel v rezervoarju (v Avstriji je nafta namreč znatno dražja kot v Italiji in povsem razumljivo je, da so šoferji skušali napoiniti rezervoarje tostran meje). Strožje nadzorstvo (avstrijski cariniki so namreč stehtali vsak tovornjak) je znatno upočasnil carinarjenje, kar je za prevoznike predstavljajo še dodatno obremenitev. Medtem ko se položaj na blokih zaostruje in se kolone tovornjakov daljšajo, se je tudi na Dunaju vnela polemika med vladno in opozicijskimi strankami, ki krivijo kancle- Lockheed, ki se je tudi včeraj nadaljeval pred razširjenim ustavnim sodiščem. Pred sodniki so se včeraj zvrstili dva generala in glavni državni knjigovodja Milazzo, ki so ga tudi soočili z obtožencem Ovidiom Lefebvrom, potem ko je zanikal, da bi se bil z njim kdajkoli srečal. Le-febvre je pokazal mnogo boljši spomin, ko je natančno opisal urad visokega državnega funkcionarja, pa tudi podroben potek pogdvorov. Toda niti to ni zadostovalo, da bi se Milazzo spomnil srečanja s |x»srednikom družbe Lockheed v Italiji. (Nadaljevanje s 4. strani) nik SZDL Slovenije ter akti zen v organih republiške in zvezne skupščine. Prav v letu svojega jubileja končuje svoj pomembni dolgoletni poslanski in delegatski mandat. Istočasno pa je dr. Vilfan deloval in še deluje v nekaterih mednarodnih organizacijah, kot v Interparlamentar-ni uniji (član njenega izvršnega odbora 1946 do 1968), pri Haaškem arbitražnem sodišču in pri Mednarodni organizaciji dela. Tudi v (»vojnem času je dalje pisal članke in razprave za mnoge domače in tuje časnike ter časopise. Intenzivnost objav so pospeševale ali pa zavirale poklicne obveznosti. Pregled vsega tistega, kar je do danes dr. Vilfan objavil — pričujoča knjiga je seveda le izbor tega — kaže zajeten prispevek, vsebinska pestrost pa zahteva klasifikacijo. Kot poglavitni vsebinski krogi izstopajo govori in članki o nekaterih vprašanjih iz razvoja socialistične samoupravne družbe (komunalni sistem, jugoslovanski federalizem, skupščinski in delegatski sistem), o vlogi znanosti in kulture, o izobraževanju, o širokem kompleksu mednarodnih vprašani (miroljubna in aktivna koeksistenca, mednarodni gospodarski odnosi) in končno so tu rja Kreiskega, da je z neumestnim ukrepom izzval protest avtoprevoznikov, obenem pa pripominjajo, da je rešitev možna, če sta obe strani pripravljeni na sporazum. S tem v zvezi gre omeniti vest, da naj bi se predstavniki avstrijskih prevoznikov in trgovinske zbornice sporazumeli, vendar doslej novice niso uradno potrdili. Ce naj verjamemo avstrijski radijski postaji naj bi finančni minister Androsch obljubil od. škodnino, v primeru da bi tudi druge sprejele povračilne ukrepe zoper avstrijske avtoprevoznike, le-ti pa naj bi se obvezali, da prekinejo protestno manifestacijo, (vt). Saljut-30 srečno pristal MOSKVA — Včeraj popoidne sta se po enotedenskem bivanju v vesolju vrnila na zemljo sovjetski kozmonavt Piotr Klimuk in Poljak Miroslavv Ghermaszeaski. Vesoljska ladjica so-juz 30 — ki se je ločila od vesoljskega laboratorija saljut 6 ob 12.15 (Po italijanskem času), je štiri ure pozneje pristala 300 km severno od Zelinograda v Kazakstanu. Po sporočilu sovjetske časopisne a-gencije TASS se kozmonavta počutita zelo dobro. Med enotedenskim bivanjem v vesolju sta opravila vrsto znanstvenih poskusov, ki Sq jih sovjetski strokovnjaki pripravili v sodelovanju s poljskimi znanstveniki. Medtem pa sovjetska kozmonavta Kovelenok in Ivančenkov. ki sta v vesolju od 17, junija, nadaljujeta s poiskusi v laboratoriju in vse kaže, da bosta skušala postaviti nov rekord bivanja v vesolju. Nov močan potresni sunek v Solunu SOLUN — Po policij, kih poročilih je bilo najmanj šestnajst oseb ra njenih, ko je močan potresni sunek prizadel Solun. Potres je povzročil velik preplah med prebivalstvom, ki je še pod šokom zaradi sunka 20. junija, ko je 50 oseb zgubilo življenje. Neki 70-letni moški je od strahu umrl zaradi kapi. še osebni spomini, povezani z raz pravljanjem o nekaterih nerešenih vprašanjih novejše slovenske zgodovine; pri tem imata svoje mesto tudi partizanska publicistika in predvojno delovanje. Prav v zadnjem desetletju se dr. Vilfan rad predaja zgodovini, piše in javno govori o dogodkih, ki jim je bil sodobnik, ali pa seže njegov interes še dlje v preteklost. Posebno mesto, ki ga v svojem delu poklanja Primorski, in izjemna občutljivost za njene probleme od minulih dni pa do danes zaslužita ponovni poudarek. In četudi v tem okviru naglašujemo le nekatere vidike in razdobja, potem naj velja ponovna pozornost uvodnikom v «Partizanskem dnevniku*. Še kot partizan je napisal skico o zgodovini ljudske oblasti na Primorskem od septembra 1943 dalje za edinstveni partizanski almanah «Leto borb ob Soči* (1944). Njegove konstatacije o dogodkih še danes sprejema zgo dovinopisje. V pregledu o političnem razvoju po septembrski splošni ljudski vstaji na Primorskem piše: «Ob-letnicc 8. septembra (danes pišemo, da se je goriška fronta začela 9. septembra, op. pisca) ne moremo vzeti same zase, temveč jo moramo jemati v njeni povezavi z obletnico 6. septembra, ko proslavljamo spomin na bazoviške žrtve, in Zaradi odstopa Venturovih hranilcev Catanzaro: tudi včeraj prekinili sodno obravnavo CATANZARO — Kot je bilo pričakovati je torkov odstop zagovornikov Giovannija Venture znatno u-počasndl proces zaradi pokola v Kmečki banki. Predvčerajšnjo o-bravnavo so prekinili, potem ko je predsednik Scuteri vzel na znanje, da je fašistični založnik brez branilcev, včerajšnjo pa so porabili zgolj zato, da bi poiskali odvetnika, ki bi bil pripravljen prevzeti si to breme. Predsednik odvetniške zbornice dr. Zimatore, ki ga je imenoval predsednik Scuteri za uradnega zagovornika, .je zavrnil nalogo, češ da se ukvarja predvsem s civilnimi pravdami. Dr. Antonio Miceli, ki ga je Zimatore imenoval za svojega namestnika, je prav tako zavrnil mandat, ker da je premlad in je komaj odvetniški pripravnik. Težavno nalogo je končno sprejel dr. Raffaele Greco, ki pa se bo javil sodnemu zboru šele danes in najbrž samo zato, da bo zahteva! nekaj časa na razpolago, da preuči zbrano gradivo in sodne akte. SF.UL — Južnokorejski parlament bo danes izvolil novega predsednika republike. Edini kandidat je dosedanji predsednik Park Čung hi. * v TEL AVIV -— Egiptovski mirovni načrt je nesprejemljiv: to je ocena, ki so jo izraelski vladni ,trogi dali o zadnji mirovni pobudi egiptovskega predsednika Sadata, čeprav bo u-radno stališče znano šele v nedeljo, ko se sestane vlada. Včeraj je namreč ameriški abmasador v Tel A-vivu posredoval izraelskemu zunanjemu ministru Dayanu celotno be-1 sedilo egiptovskega mirovnega načrta. Ta načrt je v ponedeljek Sadat ižfččil ameriškemu podpredsedniku Mondalu, ki se je na poti v ZDA po nekajdnevnem obisku v Jeruzalemu za kratek čas ustavil v Aleksandriji. z obletnico 16. septembra, ki je, ka kor rečeno, prva obletnica priključitve. Samo če 8. september pojmujemo v njegovi polnosti, v tem posebnem slovenskem in primorskem smislu, lahko jemljemo ta datum za izhodišče tudi političnega enoletnega obračuna . . . Preteklo leto, tako zakoreninjeno v preteklosti, nam je prineslo nagrado za vse prestano trpljenje in za vso minulo borbo.* Iz citata je vredno poudariti dvoje pojmov; z njima se srečujemo tudi v kasnejših objavah. Prvi navezanost v preteklosti* (ali »zakoreninjenost v preteklosti*), kaže Vilfanovo interpretacijo neke zgodovinske danosti; gre za metodološko izbiro. Drugi pa je »priključitev*, seveda rodne Primorske k Jugoslaviji, ki se izkazuje kot cilj določenega zgodo vinskega trenutka. Problem »priključitve* je pravzaprav eden izmed temeljev Vilfanovega medvojnega aktivističnega dela, po vojni pa postane del njegovih poklicnih obveznosti. Rekli bi, da je to njegov življenjski problem; ob nekem jubileju «iznajde» zanj nov izraz »priključevanje*, kot zrcalo dolgoletnega procesa (Delo, 15. 9. 1972.) Pri Vilfanu je zgodovina zelo odločilno navzoča — za zgodovino ga je v času študija na Dunaju navdušil Fran Zsvitter — zato posega v čase na- BEJRUT — Po prvih ocenah naj bi zadnji spopadi v Libanonu terjali okrog 170 mrtvih in več kot 600 ranjenih. Te številke pa bodo še narasle, saj je bilo do sedaj točen obračun žrtev nemogoč. Po petih dneh obstreljevanja pa je položaj civilnega prebivalstva v glavnem mestu iz ure v uro težji: včeraj sta primanjkovala električni tok in voda, telefonske zveze so bile prekinjene, vlada pa tudi utemeljena bojazen, da bo v kratkem začel primanjkovati tudi živež, zato so ljudje dobesedno navalili na razne trgovine z živili. Med pobudami za zaustavitev spopadov je treba omeniti potovanje libanonskega ministra Boutrosa v Damask, kjer pa je verjetno i-mel zelo težko nalogo: v Bejrutu namreč poudarjajo, da mora sirski predsednik Asad za vsako ceno zmagati v sedanjem spopadu, sicer bi se njegov položaj precej o-majal. Ob svojem povratku je Bou-tros izjavil le, da bo morala vsa- Načrt predvideva izraelski umik iz zasedene Cisjordanije in Gaze ter iz arabskega dela Jeruzalema. Začasno upravo nad temi področji bi prevzela Egipt in Jordanija in s tem vzpostavila stanje, ki je veljalo pred šestdnevno vojno leta 1976. Po preteku petih let,, ko bi se zaključil umik vseh Izraelcev, kj so se tod nastanili, pa bi omogočili tamkajšnjemu palestinskemu prebivalstvu, da svobodno odloča o svoji prihodnosti. Stališče Izraela o tem vprašanju je .znano, saj nasprotuje vsnkr.šne-iu vojaškemu umiku z zasedenega ozemlja. Za Cisjordanijo m Gazo predvideva le omejeno upravno avtonomijo. Kljub takšnemu zadržanju izraelske vlade pa v Jeruzalemu poudarjajo. da egiptovski načrt ne vsebuje nikakršnega predpogoja za srečanje. do katerega naj bi prišlo sredi tega meseca v Londonu med ameriškim državnim tajnikom Vanceom ter izraelskim in egiptovsk:m zunanjim ministrom Dayanom in Ka-melom. Kaže tudi, poudarjajo še v Izraelu, da Egipt ne pogojuje svoje udeležbe na srečanju v Londonu z morebitnim sprejemom svojega mirovnega načrta. O zaskrbljujočem ooložaju na Bližnjem vzhodu je včeraj spregovoril tudi generalni tajnik OZN Kurt Waldheim. Med neko tiskovno konferenco v Ženevi je izrazil pesimizem glede zadnjih pobud in se zavzel za čimprejšnje nadaljevanje ženevske konference. V tem okviru je napovedal, da bo v prihodnjih mesecih obiskal Bližnji vzhod, da se prepriča o morebitnih možnostih za sklicanje pripravljalnega sestanka za konferenco, katerega naj bi se udeležile vse zainteresirane strani. (db) Klinika za velblode BEERSHEBA — V Izraelu so odprli prvo kliniko za velblode. Služila rodne prebuje, razmišlja o Beneških Slovencih, piše o predvojnem partijskem delu, o partizanskih letih, a najraje o «našem Trstu*. Posveča se ne le dogajanju, ampak tudi o-sebam, kot Ivanu Regentu, Antoniu Gramseiju, Henriku Tumi (imenoval ga je svojega učitelja, ko je v »Sodobnosti* leta 1939 ocenjeval knjigo njegovih spominov) in tovarišu iz partizanskih let pisatelja Francetu Bevku (na gozdnih štorih sta pisala uvodnike za «Part,izanski dnevnik*), da omenimo le nekatere. Dr. Joža Vilfan pa ni le državnik, diplomat, družbeno - politični delavec in publicist. Ne bo lahko tistemu, ki bo želel sestaviti popoln seznam njegovih govorov, zlasti tistih iz vojnih let in iz. let po osvoboditvi; še danes je na Primorskem eden najbolj priljubljenih govornikov ob različnih prireditvah, zlasti tedaj, ko gre za spomine na dogodke iz narodnoosvobodilnega boja. Taka priljubljenost pa ni povezana le z govorniškimi nastopi, ampak zagotovo tiči v Vilfanovi ljudskosti in neposrednosti. Tisti ključ, tisto edino, kar mu je ostalo od požganega doma v Trstu, mu simbolično odpira pot do vseh, ki si žele tople tovariške misli in nasveta, pa naj bodo to partizanski tovariši ali pa pripadniki novih pokolenj. Zadnji čas se ka rešitev izhajati iz popolnega razumevanja med Sirijo in Libanonom, državi, ki ju vežejo zgodovinske vezi in geografski položaj. Sirsko časopisje je tudi včeraj nadaljevalo z ostrimi napadi na libanonsko desnico, ki jo obtožuje provokacij proti sirskim vojakom. Nadalje poudarja, da je treba sedanji spopad uokviriti v širši načrt, ki je uperjen proti arabski stvari in Siriji še posebej. Pri tem ima pomembno vlogo tudi egiptovski predsednik Sadat, kot je poudaril predsednik libanonske zbornice Haddad, ki je . izrekel hude obtožbe na račun egiptovskega voditelja. Medtem so v arabskih političnih krogih potrdili vest, da je Sirija postavila Libanonu nekaj zelo težkih zahtev: »nevtralizacijo* konservativnih vojaških sil, svobodo premikanja na vsem libanonskem o-zemlju za sirske čete, prenovitev libanonske vojske, v kateri ne bi smeli kot doslej prevladovati kri-stjanski častniki. bo za živinozdravniške preglede za 20.000 velblodov nomadskih plemen Nedževske puščave. Gradnja klinike ki je prva tovrstna klinika na Bližnjem vzhodu, je stala milijon dolarjev. Omejevanje pravic sovjetskih časnikarjev v ZDA? WASHINGTON — Ameriške obla sti bodo ponovno «vzele v pretres* akreditacije sovjetskih časnikarjev v ZDA. To naj b| bil prvi konkreten odgovor na obtožbe obrekovan ia sovjetskih oblasti' proti ameriškima časnikarjema. Včeraj je namreč namestnik predsedniškega glasnika Walt Wurfel povabil v svoj urad sovjetske časnikarje in jih seznanil z njihovimi pravicami, odgovornostmi in tudi ugodnostmi, ki jih u-živa :i. Po nirv;nh' nekaterih funkcionarjev naj bi bil to začetni Korak k ostremu omejevanju akcijske svn bode sovjetskih časnikarjev v ZDA. ORCHARD PARK (New York) -Dvesto oseb je bilo laže ranjenih, dvanajst pa aretiranih ob zaključku koncerta znanega ansambla «Rolling stones* v Orchard Parku v državi New York. nedaleč od kanadske meje. Kakih tristo vandalov je ob zaključku koncerta planilo na oder in ga razdejalo, medtem ko so se člani ansambla previdno umaknili s pomočjo osebne straže. ADEN — Južnojemenska vlada je včeraj protestirala pri izvršnem odboru arabske lige, ker naj bi sosednje države (Sev. Jemen, Saudska A-rabija in Oman) mobilizirale vojsko in razvrstile čete na meji. Take poteze po mnenju adenske vlade nevarno ogrožajo mn- na Arabskem polotoku. dr. Joža Vilfan pogostoma spominja svojih mladih let. Že objavljeni drobci napovedujejo spomine, ki bodo zagotovo dragocen vir, saj bodo govorili o izjemni življenjski priti in ustvarjanju. Blag spomin ohranja pri tem na svojega očeta, saj mu dolguje odločitev za vstop med politične delavce. Prišlo je v rabo, da so življenje-pisni prispevki o sodobniku že uvo doma obremenjeni z začetnimi bese dami «težko je napisati. .ki bi lahko bile zgolj retorični okrasek o-ziroma beg pred kritično presojr bralstva ali pa so v resnici zadregi zaradi nepopolnega prikaza, ki im; seveda svoje objektivne vzroke (ne poznavanje vseh virov in njih nede stopnost, časovna razdalja, še živi ustvarjalnost predstavljenega itd.) Če je opravičilo tudi na tem mesti potrebno, je temu vzrok nenavadn obseg zavzetega in ustvarjalnegi zagona našega jubilanta. Toda na je ta uvodna predstavitev še taki nepopolna — proti običaju opraviču jemo to pomanjkljivost ob koncu -pa že lahko pripomore k oceni živ ljenjske poti in opravljenih nalog Beseda hvaležnost naj bo ocena ir hkrati želja, kakor jo moremo izreči ob življenjskem jubileju, ne le ugledni osebnosti, marveč tudi najboljšemu tovarišu. TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Poletna beležnica; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Včeraj in danes; 9.30 Govorimo o manjšinah; 9.40 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.45 Gugalnica: Cicibani rišejo; 11.00 «San Michele*, 2. nadalj.; 11.35 Plošča dneva: 12.00 Glasba po željah; 13.15 Primorska poje; 13.30 Od melodije do melodije; 14.10 Mladi na počitnicah; 14.20 Mladi in glasba; 15.35 Plošče za najstnike; 16.30 Odprimo knjigo pravljic; 17.05 Igra orkester RTV Ljubljana; .17.25 Glasbena panorama; 18.05 Slov. politična in socialna misel v dvajsetih in tridesetih letih; 18.25 Za ljubitelje operne glasbe. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.30 in 21.30 Poročila; 9.32 Emme-elle; 10.00 Z nami je; 10.15 Orkester J. Gleson; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn svet mladih; 11.45 Festival bar; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 13.00 Na prostem; 14.10 Plošče; 14.45 Orkester Casadei; 15.00 Klavirske skladbe; 15.32 Poje Elda Viler; 16.00 Ansambel Jean Toots Thielemans; 16.40 Flash v glasbi; 17.00 Knjižna polica; 17.05 Jaz poslušam, ti poslušaš; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Glasba po željah; 19.35 Mladi izvajalci; 21.00 Opera; poezija, glasba in ples; 21.32 Rock party; 22.00 Slov. skladatelji; 23.45 Poje Frank Sinatra. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.15 in 7.20 Jutranje prebujanje; 8.40 Včeraj v parlamentu; 9.00 in 10.05 Radio anch’io; 12.05 in 13.30 Vi in jaz; 14.05 Program s Katino Ranieri; 15.00 E.. . state con noi; 17.05 Radijska igra; 18.35 Programi pristopanja; 19.15 Pogovor o glasbi; 19.50 Srečanja v glasbi; 21.35 Poletne noči; 23.15 Za lahko noč. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 13.30, 15.30, 17.30, Pgcpčila; G.OO in 7.55 Oni drugi dan; 8.45 Glasbeno govorni program; 9.32 Kabaret; 10.12 Telefonski pogovori; 11.32 Osebna izkaznica, glasbeno govorni program; 12.45 Ne, ni BBC!; 13.40 Program z O. Lionellom; 15.00 in 15.45 Tu Radio 2; 17.55 Prostor X. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00, 20.00 Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 Počitniški pozdravi; 10.40 Narodne in ponarodele; 11.15-12.00 Kdaj, kam, kako in po čem?; 11.40 Turistični napotki; 12.03 Uganite, pa vam za igramo po želji...; 13.10 Zvoki znanih melodij; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 14.00 Danes do 13.; 14.30 Priporočajo vam . . .; 15.05 «Pisane poljane*; 15.20 Koncert za mlade poslušalce; 15.40 Mehurčki; 16.00 Paleta ritmov z ansambli; 17.00 «Vrtiljak*; 18.00 Studio ob 17.; 19.05 Glasbeni zapisi ruskih skladateljev; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom; 21.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 22.00 Ob 85-letnici rojstva dr. Miroslava Krleže; 22.40 Lepe melodije; 23.20 Skladbe Samuela Barberja v domači izvedbi: 24.05 Literarni nokturno; 24.15 Paleta popevk in plesnih ritmov; 01.05 do 5.30 Nočni program. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Koncert ob 13. uri 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 15.00 Wimbledon: Tenis, prenos 18.15 Italija gledana z neba: Emiiia - Romagna in Marke 19.05 Simpatični, ihtavi Braccio di ferro 19.20 ZORRO — TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 EXCELSIOR Balet s Carlo Fracci, Pao lom Bortoluzzijem, Anno Raz zi in Brunom Tellolijem Ob koncu DNEVNIK Danes v parlamentu in Vre menska slike Drug) kanal 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.15 Narečni pesnik Belli v glasbi 18.15 Program za otroke: TRIJE MUŠKETIRJI, 1. del 18.30 Odkrivanje živali: KOMAR 18.50 lz parlamenta DNEVNIK 2 — ŠPORTNE VESTI 19.10 KONI IN NJEGOVI PRIJATELJI - TV film Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 SUPERGULP, risanka 21.15 VIDEOSERA: Catherine Spaak, sem radovedna 22.05 TRIJE NEZMOTLJIVI: Dvojnik — TV film 22.55 Avtor solist; T. BUAZZELLI: v: cTobak škodujem in V. MORICONI: «Pred o-bedom» Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 19.00 OBZORNIK 19.10 Folklorni ansambel Piatnicki 19.45 Na sedmi stezi 20.15 Risanka 20.30 DNEVNIK 21.00 Film tedna: POLETJE 42 Film je zrežiral Robert Mul ligan, v glavnih vlogah pa nastopajo Jcnnifer 0’Neill, Gar-ry Griines, Jerry Ilouser in 01iwer Conant. Osrednja filmska zgodba se dogaja leta 1942. Trije mladi fantje, prijatelji, preživljajo prosti čas skupaj. Na nič drugega ne mislijo kot na dekleta. Med tremi fanti se Henry zagleda v mlado o-samljeno sosedo, nien mož je namreč bi! poklican na fronto. Med Henryjem in Da rothy se splete prijateljstvo in na prvi pogled čudne oko liščine ob vesti, da je mož na fronti padel, ju še pose bej zbližajo. Noč preživita skuoai, naslednje jutro pa ,ie hiša prazna 22.40 Propagandna oddaja 22.45 DNEVNIK 23.00 Jazz na ekranu: Kvartet Ttaru Oki 23.40 DNEVNIK Koper 21.00 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 ZAKLETI OVINEK, film 22.55 Cinenotes: Svetovne zanimivosti 23.20 IVA ZANICCHI 3. del zabavno glasbene oddaje Zagreb 19.15 čudnežno sedlo 19.45 Ali morda veste 20.30 DNEVNIK 21.00 Slavnostna akademija ob 85 letnici Miroslava Krleže 22.10 ZAMENJAVA — TV nadalj. Dekliški most 23.20 Koncert mladih umetnikov Jugoslavije ^REZERVOARJI ZA TEKOČA GORIVA lUŠjl C* 34010 TRST DOMJO 38-tel. 820.331-810.252 PIAGGIO EKSKLUZIVNA PRODAJA ORIGINALNIH NADOMESTNIH DELOV » «CONCESSIONARIA RČTL» TRST Ul. S. Francesco 46 - tel. 764127 ciao - bravo - boxer - vespa 50 motoc i k I i i nlftrotOlji - apec ar S SEJE V PALAČI MONTECITORIO Pomembni vladni ukrepi o ceni delovne sile in zaposlovanju mladine Fiskalizacija zdravstvenih dajatev • Poudarek poklicnemu usposabljanju in podpora zadrugam nezaposlene mladine KO SE JE SKUŠAL IZOGNITI CESTNEMU BLOKU Karabinjerji ubili mladega prestopnika CATANIA — Komaj 16-leten fant je bil :i-b>t predsinočnjim pri Militellu nedaleč od Cata-nie, ko se je skušal z nekaterimi vrstniki izog ndi prometnemu bloku, ki so ga karabinjerji postavili na pokrajinski cesti. Eden od orožnikov je nekajkrat ustrelil za bežečimi in zadel nesrečnega Salvatora D’Amata v tilnik. Po uradnem sporočilu karabinjerjev, ki so šele včeraj seznanili javnost s tragičnim dogodkom, je neka patrulja postavila cestno zaporo nekaj kilometrov od mesteca. Kmalu nato se je po po-krujmsk cesti pripeljala skupina fantov, k; so obrnili motorna kolesa in se skušali oddainli, komaj so opazili blok. Salvatore D'Amato naj bi med begom segel v lep, zaradi česar naj bi e-den od orožnikov izvlekel samokres in izstrelil nekajkrat za bežečimi. Po tragičnem naključju naj bi krogle zadela D'Amata v tilnik. Ob takih dramatičnih dogodkih, ki se v zadnjih letih prepogosto ponavljajo, se človek vselej ipraša. ali je bila v Italiji smrtna kazen ukinjena. V ustavi in v zakoniku je res preooveda-va, vse bolj pogosto pa se dogaja, da organi javne varnosti segajo po orožju in streljajo tud’ za tatiči, čestokrat s smrtnimi posledicami. Nobenega dvoma ni, da so organi javne varnosti, predvsem policija in karabinjerji, v uidnjih letih izpostavljeni velikim nevarnostim in da so v boju proti političnemu ter navadnemu kriminalu plačali zelo velik krvni davek. Vendar je to lahko zadostno opravičilo za nediskriminirano streljanje? Ali je lahko zadostno opravičilo sum, da bi namesto mladega prestopnika, begunec lahko bil nevaren terorist ali bandit? Odgovor je lahko samo eden: ne. Dokler u-stavp iv zakoni prepovedujejo smrtno kazen, nima nihče pravice, da skozi stranska vrata vtihotapi to. kar je parlament zapodil skozi glavna. Se zlasti ne organi javne varnosti, ki so prvi dolžni spoštovati zakone. Zavedamo pa se, da bi bil problem, če bi se o-mejili le na to, zastavljen preveč se mpiici stično Ni mogoče namreč pozabiti, da so policijski agentje in karabinjerji slabo izurjeni in še slabše pla čam za naporno in zelo nevarno delo. Nujna je zato korenita reforma, ki naj organe javne varnosti dejansko usposobi, da bodo kos svoji odgovorni nalogi. Bolj kot 19-letni karabinjer, ki je streljal na D’Amata, so za smrt sicilskega fanta odgovorni tisti, ki so doslej preprečili reformo. Koliko šestnajstletnikov bo moralo še umreti, preden se bodo vendarle odločili, da spravijo reforma z mrtve točke? (vt) ................................... Sedemdeset let dolga pot dr. Jože Vilfana PO OBJAVI EGIPTOVSKEGA MIROVNEGA NAČRTA Izrael poudaril svoje nasprotovanje vsakršnemu umiku z zasedenih področij Vendar kaže, da to zadržanje ne bo prepredlo bližnjega srečanja med izraelskim in egiptovskim zunanjim ministrom ter ameriškim državnim tajnikom