CEH'
UPRAVA
m
OPITARJEVA J AU A
PhIHUHSK! DHEVHIK
■rmMlTM IIW—mi»llllllllinill—Milili I HlmiMI»llirWll1IHIl llimi inimil m ■■ IIIIIIH
GLASILO OSVO<*OKJILNE FRCNTt SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
"Sto V . ^a„ OKA nn/.A\ Poštnina plačana v gotovini OLcV. Z00 ^i.JT.0,) Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST, nedelja 30. oktobra 1949
Cena 20 lir * 2.50— din
IVI DAN	JESENSKEGA	ZASEDANJA
poudaril v svojem govoru včeraj zastopnik Slovansko - italijanske ljudske fronte tov. dr. 6Kleva - Fašistka Ida de Vecchi izključena iz občinskega sveta - Vidalijev kominformist ^Mussolinijev republikinski tenente zmerja jugoslovanska ljudska sodišča s fašističnim nadevam - Slovenski kominformisti si ne upajo spregovoriti niti besedice v svojem materinskem jeziku
rcsn»čen demokrat mora s sinočnje prve seje jesenskega zasedanja ''"Obtinskega sveta nujno izvesti sledeče ugotovitve:
'tikJ/00* tržaške italijanske reakcije do tako elementarnega vprašanja Sitnosti slovenskega jezika, ki je materinski jezik ene tretjine trža-“šii ?°v> enak 0<,n0SU>	50 ga imeIi in ga imajo fašisti. Odnos do
nasanja slovenskega dolarskega demokrata Agneletta in Vidalijevih 'ij. 'Etičnih kominformistov pa je tipično hinavski: z besedami zakte-jjtkopravnost slovenščine, dejansko pa postopajo tako, da mora njihov lijlu nujno dovesti do tega, da se sedanje stanje ne spremeni, pri čemer na um ne Pa<Ie> da b> si uPali izpregovoriti v občinskem svetu
«StTed0-
“	0	Je	v občinskem svetu edini
ht Jb0'K za dejansko enakoprav-^.''"ščine le zastopnik Slovan-% k* ljudske fronte, ki je do-IJJjJnbvorii po slovensko, dokler mu 'S Canski župan ni nasilno od-i^. stjo. proti čemur razen njega (d,*°'ii z besedico protestiral, kar O dokaz, da je Agnelettovo in k r®istično govoričenje o enako-^ ’* slovenščine zgolj krinka.
^ ** Primeru izključitve iz občin-\ Teta fašistke Ide De Vecchi, razkr*nkal kominformist ing. kliv, ki je z obmetavanjem ju-^ Vm liudsk*h sodišč s fašisfč-jdj eyki dokazal, da smatra, da ^ Ponovno tisti čas, ko lahko Sti °Ptt vse svoje fašistične spo-Sj 0[. ^ossolinijevega republikin-\ 'ciria iz leta 1S44 v skladu s ominformistično linijo.
Vriše reakcije
,tyoj
Sil i	Cltaniu dopisnika se je
Bbl	Prui govornik na vče-
°b začetku včerajšnjega zasedanja tov. dr. DE-> zastopnik Slovanslcorita-ljudske fronte in v sloven-t^ziku dejai:
svetniki, dovolite, da ™ nekatere pripombe k. za-zadnje seje...« na prvi seji tako so vsi jMiČni« 'občinski svetniki od jenov pa dp MSI jtvškib. Rignili h,uranski krik, kote pridružili tudi glasovi gostov, ki sedijo izza nize, medtem ko so go-^dalijevi kominformisti Jh grob, in s svojim mol-fftjj 0 odobravali fašistično J k p^etnikov. Od vsega so se :,%,nlci: «Basta, basta!»
Dekleva je klfub vpit-
TOaf
s svojim govorom v gr* jeziku, čeprav zaradi ni bilo mogoče dobro ?“Pa» ing. Bartoli je za-in dejal: ((Gospod svet-(Itil w* Pozabljate na «Or-lilUj, er<Jle», ki določa uporabo J« ie jezika in rabo slovenji drugih občinah «sull'alti-* nadaljujete točno po za-,j. i ga imamo tu o zase-f Je (jlete>> u Poreču Na tem me-* Me nx°kristjanski župan orne-.^upnika iz Krajnske», % dl v «nerazumljivem» je-
X,
kSi frilu prekinjanju je tov jt!i go,,*’ Vedno nadaljeval svoj Ajt, b slovenščini.
?>ln	Bartoli	(kategorično):
tj,,a končate«. l(I ve,Va na noben način ni Mm , nada'fevati rovor v clo-V <>d	mu	kd^rookratifni«
) k>v0ff(el besedo, s tem da ne CV' Dm Vei po slovensko, k^l V(. ifleva: «Ugotavljam, da Mie- nai*aiJevati govora v sio-•e d i kim ieziku. Da pa me ti Svr,0 i sabotaže bom nada J kri'ug0Vor v italijanščini.
IM se odrekli boh-
DNOSTNO ENAICO-1% T V TEM OBČINSKEM
l“je
tlilc-'n da mora kljub toli-■oensVzl 'Z!7ubam v zadnji voj-s 7_> narod še vedno trpeti pii), 0,‘ Pred pojno med /a* , dobjem Tako še danes
reditvi. Sledila je nato pisana izjava Ide De Vecchijeve, ki je priznala, da je bila članica republi-kinske fašistične stranke in dalje, kako je bila odpeljana iz Trsta v Ljubljano in tu izpuščena julija 1947. leta iz zapora. Proti nji pa se v Trstu ni vrHl noben sodni postopek.
Kominformist in fašist Braun
Pri tem vprašanju se je vnela diskusija, katero je hotel župan omejiti na «juridično polje«. Clan Fronte neodvisnosti svetnik dr. Giampiccoli je umestno dodal, naj gospa De Vccchijeva prinese kakšen uraden dokument od preiskovalnega sodnika ali sodišča v Ljubljani.
Zupan je takoj zamahnil in dodal: «Mar naj mi, Italijani, priznamo zakonitost oblasti v Ljubljani v tem primeru?«
Inž. Braun, bivši republikinski tenente Mussolinijeve vojske, ki je še v februarju 1944 zvesto služil Mussoliniju, je po novi taktiki kom-informizma skupne linije z italijanskimi reakcionarnimi strankami skušat dobiti simpatije p n šovinistih z opazko:
((Strinjam se s predlogom, da se držimo strogo juridičnega polja. Popolnoma brez potrebe pa je, da čakamo kak dokument od sodišča v Ljubljani, ki je nekompetentno in skratka fašistično.))
Bedasti insinuaciji Mussolinijevega cainerate ing. Ata Brauna je odgovoril tov. Dekleva:
((Ne bom odgovoril naravnost na ((duhovito« pripombo tega svetovalca in na pripombo župana; pripominjam pa, da -so med nekim procesom na tukajšnjem porotnem sodišču p>-av sodniki tega sodišča sklenili, da se obrnejo v neki zadevi ravno na sodnike v Ljub-ljani.»
Oglasil se je demo krščanski član občinskega odbora prof. Sciolis, ki je po dolgem zavijanju in odvijanju končno le prišel do zaključka,
katerega je morala sama demokrist-janska stranka pod težo dokazov sprejeti, in predlagal, naj se fašist-ki Idi De Vecchijčvi ne odobri mandat. Camerata De Vecchi jeva je še nekaj govoričila o deset tisoč fašističnih glasov, ki jih je baje dobila, in da bo z ((dvignjeno glavo» zapustila odbor. Sledilo je glasovanje za verifikacijo njenega mandata; zanjo je glasovalo 6 svetnikov, proti pa 48, in camerata De Vecchi se je dvignila in bolj s sklonjeno kot pa dvignjeno glavo zapustila dvorano. P n tem pa jo je na komedijantski načinobjelnjen naslednik v občinskem svetu mladi ■.'■'Mssino» Morelli.
Spregovoril je nate župan. Omenil je vlogo in naloge občinskega sveta in apeliral na demokracijo. (Najbrže na tisto svojo, v imenu katere je prepovedal svetniku Deklevi govoriti v slovenščini).
Prišla je takoj vrsta Vidalijevih odposlancev svetnikov, ki so začeli žonglirati s zgolj formalnimi predlogi o uvedbi dvojezičnosti v občinskem svetu, ki naj bi se omejila
na to, da bi uvedli slovenskega tolmača in pa slovenskega zapisnikarja. Slovensko pa si nihče ni upal niti besede spregovorit:.
Svetnik Dekleva je predlagal spremembo dnevnega reda tako, da se kot posebna točka vključi razpravljanje o pravici uporabe slovenščine v občinskem svetu in protestira proti ukazu VU štev. 183.
Kapitulant Agneletto
Glede dvojezičnosti se je oglasil predstavnik tako imenovane slovenske demokratske zveze odv. A-gneletto. Njegov predlog o dvojezičnosti pa je bil naravnost kapitulantski pred vsemi šovinisti. Gospod Agneletto je namreč enostavno izjavil, da ve, da. občinski svet ne bo menjal dnevnega reda glede Vidalijevega svetnika Zato je predlagal naj to vprašanje obravnavajo šele na koncu, po izčrpanem dnevnem redu med slučajnostmi.
Svetnik Dekleva: »Hotel bi da se doda vprašanje sodržavljanov slovenske narodnosti med vse točite dnevnega reda. O tem vprašanju
bom razpravljal na vseli točkah. Pri proračunu za leto 1950 in to v zadevah slovenskih otroških vrtcev, gledališča itd.«
Sledili so odvetnik Stocca, Pogas-si in Agneletto, ki so opozarjali občinski odbor, da 'si je uzurpiral pravico uporabe člena 140 občinskega zakona iz leta 1915, ki določa, da občinski odbor v nujnih zadevah lahko sam odloča ne da bi vprašal prej občinski svet. V tem oziru je namreč občinski odbor odločal o stvareh, ki so po: svojem obsegu tako važne,, da bi moral brezdvomno prej vprašati občinski svet.
Imenoval je namreč na . lastno pest upravno .komisijo pri Acegatu, Gledališču Verdi, dalje odobril znesel: nekaj desetin milijonov 'za nakup drv za kurjavo ttd..
Občinski svet je nato prišel k ratificiranju nekaterih odločitev občinskega odbora, katere je ta smatral eza nujne» po členu 140.
Ker je bila ura že pol desetih, je bila seja odgodena do jutrišnjega di-1? popoldne ob 17.15 uri.
in orezi
ter rekordni vojni proračuni
VVASHINGTON, 29.	- Zaradi
stavke, je v preteklem tednu brezposelnost zabeležila poras.t ter dosega število brezposelnih, kakor poroča ministrstvo za delo, 1.921.800 ljudi. Ministrstvo za delo javlja, da bo v ostalih državah brezposelnost, ki jo povzročajo stavke v drugih kategorijah industrije, torej ne samo v kovinarski, močno narasla, ako se ne doseže sporazum v dveh tednih.
Nadaljevanje stavke v ameriških jeklarnah povzroča veliko vznemirjenost v Ottaivi, kjer računajo, da bodo morale tri glavne kanadske tovarne avtomobilov, Ford, General Motors in Chrysler v nekaj dneh zapreti svoja vrata, kar bi imelo za posledico brezposelnost 100.000 delavcev. Vendar te tri družbe smatrajo,. da lahko še precej časa nadaljujejo s svojo delavnostjo, če zmanjšajo ritem produkcije. V tej zvezi se govori o uvedbi delovnega tedna 4 dni.
Predsednik Truman je danes podpisal tekst zakona, ki ga je že prej kongres izglasoval, s katerim se določajo krediti za ameriški vojni pro. račun v višini 15.585.000.000 dolarjev. Ta proračun določa izgraditev 58 letalskih skupin, kar naj bi bila kompromisna rešitev med tistimi, ki se zavzemajo za prvenstvo letalstva, in med tistimi, ki zagovarjajo'ravnotežje med posameznimi vrstami orožja.
O
SKOPJE, 29. — Osem sto kmečkih pridelovalnih zadrug v Makedoniji je obdelalo 46.8 odst. obdelovalne površine v makedonski republiki.
Množične	aretacije
nasprotnikov	politike
Razen številnih aretacij izvršujejo tudi številne izključitve iz komunistične partije Nova koncentracijska taborišča za prijatelje Jugoslavije Protest članov bolgarske narodne manjšine v F L R Jugoslaviji proti sedanji politiki bolgarskih voditeljev
BEOGRAD, 29. — Današnja številka «Borbe« objavlja članek pod naslovom «Z novimi množičnimi aretacijami skušajo bolgarske oblasti likvidirati nasprotnike politike Kominforuui«. V članku je govora o zadnjih množičnih aretacijah v Bolgariji. Ugotavlja se, da je bilo sajno v zadnjih desetih dneh aretiranih nad 200 ljudi, med katerimi sledeči funkcionarji; bivši minister za gradnje Stepanov, dva namestnika ministra za zunanjo trgovino Kočemidov in Gove-darski, namestnik ministra za promet, 'general bolgarske vojske in član CK KP Vasilij Markov, ravnatelj bolgarske banke Senčev, ravnatelj za zunanjo trgovino Tu-tev, predsednik nadzorstvene komisije Nikola Pavlov itd.
Znano je, da je bila sklicana bolgarska ljudska skupščina, ki je izdala zakon o jnožnosti. pravnega postopanja proti članom vlade, iz česar se sklepa, da bodo kmalu začeli s procesom proti Kostovu, katerega soobtoženci bodo pred kratkim aretirane osebe. 'Ta proces bo verjetno enak onemu v Tirani proti Koči Dzodzeju in onemu v Budimpešti proti Raiku in bo njegov namen terorizirati one ljudi, ki čutijo naklonjenost do Jugoslavije.
«Borba» ugotavlja nato, da se aretacije nadaljujejo v vseh krajih Bolgarije. Samo v Plevenp, poudarja, list, sq v zadnjih šestih dneh aretirali nad 150 delavcev in 20 kmetov, dočim je število političnih aretirancev v zaporih tega mesta narastlo na 2000.
h
p»0 mišljenje, ki , u° ilovcil*
p r epo -'Aeqa	slo-
ni..
.Otavijam, da so .m°l materinski jezik za vtč Vn	čeprav bi ga
flrj , n,an-l Poznati vsju o 0? ian' Zahtevam, da se atbe ((nerazumljiv« Je-P v zani
Kt"
Ni hljiv,,
N
»to
ZaPisnik seje slovenski
milostno pristni in SfL*« i(' 5l' ^ je to pač »do-:,1 *°t>tni °*Jčinslcem svetu ne K h<>ri<1 iuiftva do sloven-
Mlii.
«a. -"-Im
^ ^ ^n:e.lyvlienje mandate
It h
¥ 41’n
Ko1 ^bT^nika
m Launju. Ob-nato prečitai član-'M'.“tl Pi^a’,ne'nih številk ča-
'e Vecchi je ve, za s: op v občinskem svetu je De Vec■ osebi zastopnikov
I ^BOerH*”1 Svetu in ,icer
'v
i? V4 !«tn	in	((Ultline	no-
ko!0 In	in	1944,	kjer	je
Odločen Beblerjev odgovor
na protijugoslovanske klevete Višinskega
Jugoslovanski deiegaf v političnem odboru je odločno zavrnil tudi klevete grškega delegata
napisano, kako
te
J ali
Vecchi prioni fašistični pri-
LAKE SUCCESS, 29.	— Pred
političnim odborom se nadaljuje debata o tako imenovanem grškem vprašanju. Med splošno debato je sovjetski delegat Višinski med drugim izjavil, da imajo države, sosede Albanije postaviti ozemeljske zahteve proti Albaniji in da jih podpirajo «veliki zaščitniki«.
V odgovor na to Ulevetniško in protijugoslovansko izjavo je jugoslovanski delegat Bebler izjavil: Pridržujem si pravico govoriti pozneje o bistvu vprašanja, ki ga preučujemo. Vendar smatram potrebno omeniti sledeče besede, ki jih je izrekel gospod Višinski v svojem govoru, in sicer, da sosedje Albanije, ki uživajo podporo ((velikih zaščitnikov«, imajo postaviti ozemeljske zahteve Albaniji. Kakor je meni znano, je Jugoslavija edina soseda Albanije razen Grčije. Zato se besede Višinskega o drugih sosedih Albanije, ki naj imajo podporo ((velikih zaščitnikov« in ki imajo postaviti ozemeljske zahteve Albaniji, nanašajo na Jugoslavijo. Ie besede Višinskega vsebujejo dve kleveti proti moji državi. Prva, da obstajajo nekateri »veliki zaščitniki« Jugoslavije se je slišala prvikrat v juniju 1948, ko je bila objavljena famozna resolucija In-formbiroja. Iz tega sledi, da ta kleveta ni nova.. Ponavlja se preko poldrugo leto po sovjetskem radiu in tisku ter po radiu in tisku v CSR, Poljski in v drugih državah. Kljub temu ni mogla ta kleveta prepričati nikogar v Jugoslaviji ter zelo malo ljudi v inozemstva Zaradi tega smatram, da je odveč
govoriti o njej.
Druga kleveta o ozemeljskih zahtevah Jugoslavije do Albanije. Vi ni bila izrečena prvikrat, bi vendar lahko predstavljala kako novost za številne člane tega od bora. Prosim gospoda Višinskega, naj pove, kdaj je kaka jugoslovan-
ska delegacija postavila eno samo ozemeljsko zahtevo d0 Albanije. Prosim, gospoda Višinskega, naj pove, kateri član jugoslovanske vlade ali parlamenta ali kateri javni funkcionar nove Jugoslavije je kdaj postavil zahteve po spremembi naše sedanje meje z Albanijo. Prosim, gospoda Višinskega, naj nam pove, kateri jugoslovanski list ali katera jugoslovanska radijska oddaja je kdaj postavila zahteve Jugoslavije za spremembo njenih meja z Albanijo.
Gospod Višinski ne bo mogel odgovoriti na to vprašanje, ker ne bo mogel navesti katere koli tovrsfJie izjave iz enostavnega vzroka, ker Jugoslavija ni nikoli imela in nima nobene ozemeljske zahteve do Albanije. Iz tega sledi, da niso mogle biti postavljene te vrste zahteve. Smatram in sem prepričan, da tolmačim tudi mnenje našega ljudstva, ko trdim, da klevete, ki jih je gospod Višinski tu izrekel, samo pričajo o sovražnosti sovjetske diplomacije do Jugoslavije in do politike njene vlade, do politike, ki ima namen braniti neodvisnost in čast jugoslovanskega ljudstva.
Med debato je govoril tudi predstavnik grške monarhofašistične vlade Pipinellis, ki je v dolgem govoru branil politiko svoje vlade ter poskušal vzporediti položaj v Grčiji s položajem v Jugoslaviji-Dejal je da sta Grčija kakor Jugoslavija ogroženi od istih držav in da vse sovražno delovanje proti Grčiji in Proti Jugoslaviji vodi Ko minform. Pipinellis je hotel trditi, da tako v Grčiji kakor v Jugoslaviji delujejo partizani, kj jih organizirajo in vodijo iz inozemstva. Pripomnil je, da primer Jugoslavije potrjuje točnost teze atenske vlade,
Jugoslovanski delegat Bebler je takoj reagiral na izjavo predstav-
nika atenske vlade. Izjavil je: Grški delegat si je dovolil, zato da bi branil tezo svoje vlade, primerjati položaj v Grčiji s položajem v Jugoslaviji. Zato da bi dokazal enakost položaja v teh dveh državah, je grški delegat posebno poudaril obstoj partizanskega delovanja, ki ga organizirajo in vodijo iz inozemstva. Po mojem mnenju je praV tu element, ki najbolje dokazuje razliko in neenakost položaja v njegovi in moji državi. Kajti državljanska vojna v Grčiji je nastala, kakor je znano, v decembru 1944, t. j v trenutku, ko sta na Balkanu jugoslovanska osvobodilna vojska in sovjetska vojska operirali proti Nemcem, in sicer v trenutku, ko se severni sosedi Grčije niso mogli baviti s položajem v Grčiji tudi če bi bili to hoteli. Kar se tiče partizanščine v Jugoslaviji, je izjavil Bebler, obstaja ta izključno v stolpcih inozemskega tiska. Zato tudi če ne bi imel drugih vzrokov, me neokretnost grškega delegata sili, ,da zahtevam od njegove delegacije, naj prepusti jugoslovanski delegaciji, skrb. da brani svojo stvar.
Neuspešne akcije
proti banditizmu na Siciliji
RIM, 29, — Med diskusijo o proračunu ministrstva v senatu je sicilski komunistični senator Li Cau-si poudaril, da je zatiranje banditizma na Siciliji popolnoma neuspešno. Poudaril je, da v številnih pokrajinah obstajajo odnosi med člani nekaterih političnih strank in mafijo, ter pripomnil, da bi bili morali še pred začetkom borbe proti banditizmu eliminirati mafijo in da je predvsem potrebna teme-ljitg reforma socialne strukture na otoku.
Razen tega izvajajo zaradi velikega odpora Proti politiki Komin-forma, ki ie dovedla bolgarsko gospodarstvo «a rob prepada, številne izključitve iz bolgarske partije. «Borba» našteva nato številna nova koncentracijska taborišča, ki se naglo polnijo. Sedaj gradijo koncentracijsko taborišče na pobočju Rodopov, ki je določeno za same nasprotnike resolucije Informbiroja. $ *
Člani bolgarske narodne manjšine, ki živijo v okranjih Bostljgrad in Caribrod v Srbiji so obsodili odpoved prijateljske pogodbe..s strani bolgarske vlade ter kampanjo klevet proti novi Jugoslaviji,
V resoluciji, kj so jo sprejeli člani bolgarske, narodne manjšine, na konferenci v Bosiljgradu, poudarjajo, da so sedanji bolgarski voditelji poteptali bratska čustva bolgarskega in jugoslovanskega ljudstva ter njihove stoletne težnje do tesnejšega in bratskega sodelovanja.
V resoluciji je rečeno med drugim: Priča smo pravilne politične litiije Komunistične partije Jugoslavije tako v štirih letih borbe proti nemškemu in bolgarskemu fašizmu te.r drugim fašističnim okupatorjem, kakor tudi v povojni gradnji socializma v novi Jugoslaviji.
Prebivalstvo okraja Bosiljgrad, kot bolgarska manjšina v Jugoslaviji, uživa daneg vse pravice do svobodnega obstoja in do pogojev za kulturni razvoj enako kakor vsi narodi Jugoslavije. Kljub temu podžigajo danes bolgarski voditelji šovinizem reakcionarnih in zaostalih elementov v njihovi državi, uvajajo koncentracijska taborišča za ljudstvo, jemljejo bolgarskemu ljudstvu možnost, da bi spoznalo resnico o socialistični Jugoslaviji, izkoriščajo ga in ustvarjajo odvisno državo.
Toda ti poizkusi bolgarskih voditeljev ne morejo zadušiti čustev in volje bolgarskega ljudstva do bratskega sodelovanja z jugoslovanskimi narodi. Ponosni smo, da nas vodi Komunistična partija Jugoslavije, pod katere vodstvom gradimo danes socializem, ustvarjamo kmetijske delovne zadruge, gradimo zadružne domove, nove šole in odpiramo nove rudnike.
Plenum sindikalnega sveta okrožja Caribrod je sprejel protestno resolucijo proti klevetniški kampanji bolgarskih voditeljev proti Jugoslaviji. Takoj po objavi zločinske resolucije Informbiroja, pravi resolucija, so bolgarski voditelji skuša H vplivati na nas člane bolgarske narodne manjšine v Jugoslaviji. Skušali so razbiti bratstvo bolgarskega in jugoslovanskega ljudstva iii odvrniti Bolgare, ki živijo v Jugoslaviji, od socialistične graditve
V Jugoslaviji. Poslali so grozilna pisma voditeljem Partije v Cari-bredu, zato da bi se poslužili nas v svoji sovražni propagandi proti mcialistični Jugoslaviji.
Mi Bolgari, člani sindikatov in sindikalni funkcionarji, zaključuje resolucija, smatramo današnjo Jugoslavijo kot našo pravo domovino.
V preteklosti smo bili zatirani z narodnostnega stališča, danes pa uživamo vse narodnostne pravice.
Zaradi tega zahtevamo, naj se narodni manjšini v bolgarski Makedoniji dovolijo iste pravice, ki jih mi imamo V Jugoslaviji.
Kje dobiti denar
za elektrifikacijo Italije
RIM, 29. — Stroškj za realizacijo sedemletnega načrta- za izgradnjo jezov ter hidrocentral in termičnih central, ki bi Italiji zagotovile dovolj električne energije, znašajo 1,060 milijard lir. Ko je o tem govoril v zbornici med debato o proračunu svojega ministrstva, je minister za industrijo dodal, da je največji problem, kako izvesti ta načrt, problem finasiranja.
Z včerajšnjega zasedanja repentaborskega občinskega sveta
Protest proti uhazo tlll št. 183
hi milostno dopušča souporabo slovenščine colo v čislo slovenskih občinah cone It
Občinski svet občine Repentabor na svojem rednem zasedanju dne 29. 10. 1949
ugotavlja
1. da so občani repentaborske občine izključno slovenske narodnosti;
2. da je bilo uradno poslovanje do priključitve te občine k Italiji izključno v slovenščini;
3. da so italijanski občinski komisarji po priključitvi tega ozemlja k Italiji svojevoljno in brez vsake zakonite podlage nasilno uvedli italijanščino kot uradni jezik, Slovenščino pa postopno izrivali, do-»,er je ni fašistična zakonodaja v letu 1923 popolnoma in dokončno odpravila;
4. proti tem krivicam je tu živeči del slovenskega naroda nenehno vodil borbo, ki je dosegla svoj vrhunec v letih narodno osvobe—ins vojne, v kateri so tudi repentaborski občani z materialnimi in krvnimi žrtvami doprinesli svoj delež za zrušenje krivičnega fašizma in za upostavitev ljudske oblasti, ki je ponovno uvedla slovenščino kot uradni jezik v tej občini;
5. Zavezniška vojaška uprava je z uvedbo stare fašistične zakonodaje zrušila ustvarjeno stanje omenjeno v 4. točki in ponovno ur e-la italijanščino kot uradni jezik, s čimer je kršila bitne pravice občanov in Slovencev sploh;
6. z ukazom št. 1*3 z dne 2.9.1949., ki milostno dopušča Souporabo slovenskega jezika pri razpravljanju v občinskem svetu, ni bilo z daleč zadoščeno občanom, niti ne more ta ukaz zadostiti elementarna zahteve slovenskega prebivalstva.
Na osnovi teh ugotovitev občinski svet repentaborske občine na svojem rednem zasedanju z dne 29. oktobra tl.
protestira proti ukazu št. 183 ZVU z dne 2.9.1949. in
sklene,
da ie slovenščina v uradnem poslovanju v repentaborski občini popolnoma enakopravna z italijanščino.
To resolucijo so predložili občinski svetovalci občine Repentabor, člani Ljudske fronte na včeraj-
j šnjem zasedanju občinskega sveta, o čemer glej poročilo na 2. strani I našega lista.
Pred lingomelnn tekmo Francija - Jugoslavija
PARIZ, 29. — Vsi pariški listi posvečajo y svojih športnih rubrikah dolge članke mednarodni nogometni tekmi med Francijo in Jugoslavijo, ki se bo odigrala jutri na stadionu «Colcjnbes» pri Parizu. Jugoslovanski igralci so že od četrtka zjutraj v Parizu in so že tudi imeti nekaj lahkih treningov na stadionu.
Vsa mesta na stadionu «Colom-bes» so razprodana. Po par skem radiu bodo razen oddaje v srbohrvaškem jeziku izvedli še poseben televizijski prenos nekaterih delov tekme.
XXX
V nenačelni gonji proti socialistični Jugoslaviji in sabotiranju vsega, kar je jugoslovansko, je vodstvo komunistične partije Francije padlo tako globoko, da je v suojem glasilu ((UumanHen dvakrat poznalo francoske športnike, naj bojkotirajo nogometno tekmo med reprezentancama Francije in Jugoslavije, ki bo v nedeljo V Parizu. To svoje prizadevanje skušajo opravičiti z jalovo spletko, s katero hočejo dopovedali ljudem, da je tekma med Francijo in Jugoslavijo za svetovno prvenstvo unavadna fašistična propaganda Beograda«.
t(Nismo poročali o tekmi Franci-ja-Jugoslavija, ki je bila odigrana pred kratkim v Beogradu in prav tako ne bomo šli ha drugo tekmo med Francijo in Jugoslavijo in tudi ne bomo poročali o njej«, piše «Humanite« v številki od 36. oktobra, ter nadaljuje; «Casopis, ki je
glasilo delavskega razreda, ne more sodelovati pri športnem srečanju navadne fašistične propagande, pa ie je iz Madrida ali Beograda». Drugi dan, 37. oktobra je «Huma-note« ponovno zaklinjal Francoze, naj ne gredo na tekmo, češ da to ne b0 nikaka nogometna tekma,
JUTRI, V PONEDELJEK OB 16. URI SE BO SESTALO PREDSEDSTVO
Slovansko-italijanske antifašistične unije
marveč samo Titova manifestacija. «Vsem poštenim športnikom svetujemo, naj se ne udeleže tekme, če hočejo, da j Im ne bo slabo» — agitira »Humanite«,
Podoba je, da visoka vrednost jugoslovanskega nogometa in simpatije, ki jih uživa jugoslovanski šport v inozemstvu, motijo (dlu-nianiten. V svoji protijugoslovanski in protisocialistični gonji se poslužuje ((HumanUe» take vrste agitacije, ki v francoski javnosti vzbuja samo smeh in roganje. Kako smešen ih neumen je ta protijugoslovanski izpad «Humanitija» in koliko škode povzroča ugledu komunističnega tiska, pove tale pripomba ((France Športa»: «Kmalu bo tako, da bo desničarski tisk omenjal samo igro desnega krila, komunisti Pa bodo posvetili vso pozornost levemu krilu.«
Izzivanja madžarskih oblasti ob madžarsko-jugoslovanski meji
V noči od 27. na 28. oktobra so madžarski obmoim organi z avtomatičnim orožjem streljali proti jugoslovanskemu ozemlju in metali tudi ročne bombe - Odločna protestna nota jugoslovanske vlade proti takim izzivanjem, ki služijo samo načrtom vojnih hujskačev
BEOGRAD, 29. (Tanjug; — Ministrstvo za zunanje zadeve FLRJ je izdalo poročilo o številnih izzivanjih madžarskih obmejnih oblasti ob madžarsko-jugoslovanski meji, ki so se dogodila v lem mesecu in katerih namen j e , poslabšati položaj ob tej meji.
Razen številnih izzivanj manjše važnosti so madžarske oblasti odgovorne za najtežjo in najnesramnej-šo provokacijo v noči med 27. in 28. t. m. Ob 19. uri 27. oktobra so madžarski obmejni organi odprli z avtomatičnim orožjem ogenj 200 metrov za mejo na področju ob mejne točke štev. 19pri Dol.Mikolj-cu. Ogenj avtomatičnega orožja je brez prestanka trajal do 3. ure 28. oktobra. Madžar; so vrgli tudi ročne betmbe proti meji in izstrelili svetlobne rakete. Streljali so približno na dolžini 200 m meje.
Jugoslovanski obmejni vojaki, ki so bili pripravljeni, da bi odgovorili na kakršno koli drugo akcijo, niso odgovorili na to provokacijo. Na jugoslovanski strani ni bilo žrtev.
Provokacije takega obsega jt- rečeno v poročilu, lahko služijo sa-
Zasedanje OECE se nadaljuje
PARIZ, 29. — Seja posvetovalne komisije OECE se je končala danes zvečer ob 18.45. Na seji so govorili predvsem o sprostitvi zamenjav in zlasti o načrtu, ki so ga včeraj zvečer izdelali namestniki ministrov. Posvetovalna komisija se bo zopet sestala jutri popoldne.
mo načrtom vojnih hujskačev in slabšajo položaj ob meji. Odgovornost za ta dejanja pade na madžar-sko vlado.
Beograjski radio je javil, da je ministrstvo za zunanje zadeve izročilo danes madžarskemu poslani-štvu v Beogradu protestno noto proti streljanju v noči od 27, do 28. oktobra.
Inozemski krogi v BeogTadu komentirajo poročilo ministrstva za zunanje zadeve, niso pa presenečeni, ker je bilo pričakovati taka izzivanja.
Iiigoslovanslia nola SBvjetshi vladi
BEOGRAD, 29. — Beograjski radia je javil, da je jugoslovansko zunanje ministrstvo izročilo danes noto sovjetskemu poslaništvu v Beogradu v odgovor na sovjetsko noto od 25. t. m., s katero se zahteva odpoklic jugoslovanskega poslanika v Moskvi Mrazoviča.
Jugoslovanska vlada ugotavlja, da je sovjetska nota brezpredmetna, ker je bil bivši jugoslovanski poslanik v Moskvi izvoljen 11. oktobra za predsednika prez’d:ja Ljud ske skupščine LR Hrvatske.
Sovjetska vlada, pripominja nota, skuša omadeževati čast predsednika prezidija Sabora LR Hrvatske. Nota zaključuje, da jugoslovanska
vlada protestira proti takim metodam in odločno zavrača klevete V sovjetski noti.
6o!lwald podelil amnestijo 11)7 duhovniKom
PRAGA, 29. — Predsednik Kle-amnestijo 107 katoliškim duhovni-amnistijo 107 katoliškim duhovnikom, ki. so zagrešili razna kazenska dejanja, pa so pozneje izjavili, da se kesajo ter so se obrnili na predsednika za pomilostitev. V odloku o amnestiji, ki je bil objav Ijen danes popoldne je rečeno:
((Velika večina duhovnikov je z zadovoljstvom sprejela nove cerkvene zakone, ki nolagajo temelje za dobre odnose med državo in raznimi cerkvami kakor tudi za socialno blaginjo duhovščine. Sr mo v posameznih primorih so se nekateri duhovniki vdalj pritisku ki ga izvaja visoka cerkvena hierarhija ter so se nustdi zavesti dn d vmj, zaradi katerih so morali biti zakonsko preganiani. Teda t"di ti duhovniki so kmalu sooznah posledice svojih de’anj tpr nr>tn primerilo ravnali. Izjavil so, da ne nameravajo vztrajati pri svojem zadržanju in obžalujoč, kar so zagrešili, so zaprosili predsednika G< ti\valda za pomilostitev. Predsednik republike je prošnjo uslišal ter podelil amnestijo 107 duhovnikom v trenutku, ko novi zakoni stopajo v veljavo. Tj duhov-Mki pa bodo prav tako uživali prednosti zakona, s katerim se cerkvam zagotavlja podpora države«.
- -   r ■	——i——■—■—^--    11	11	_____
^IŠČITE GOSPODARSKO RAZSTAVO V KOPRU!
TRŽAŠKI DNEVNIK
Jesensko zasedanje repentaborskega občinskega sveta Prazniki, ki SO priznani ne Tržaškem
Po ukazu ZVTJ št. 200 so prizna-
Nočemo milostnega dopuščanja souporabe slovenščine v slovenskih občinah!
Protest svetovalcev LF proti ukazu VU štev. 183 - Zahtevamo ustanovitev slovenske dvoletne kmetijske strokovne šole - Zahtevamo primerne dvorane za Slovensko narodno gledališče
Od podeželskih občin je imela prva repentaborska, najmanjša občina v coni A, včeraj svoje jesensko zasedanje občinskega sveta.
Po kratkih uvodnih besedah župana tov. Bizjaka, je občinski svet s 13 glasovi odobril proračun za leto 1950 v znesku: izdatki okrog 5 milijonov 300 tisoč, dohodki okrog 4 milijone, to se pravi, da znaša predvideni primanjkljaj okrog 1 milijon 300 tisoč, za katerega pa je občinski tajnik izjavil, da upa, da do primanjkljaja ne bo prišlo, ker da je tudi v proračunu za letošnje leto bil krit predvideni primanjkljaj zaradi dohodkov, ki so bili večji od predvidenih. Prispevki ECA za podpore, ki jih prejema občina od vojaške uprave iznašajo 2,042.000, kar podporniki prejemajo na račun penzij itd., ki še niso dokončno regulirane. Nato je bila izvoljena komisija za pregled računov kajti računi že od leta 1947 niso bili pregledani. S tajnim glasovanjem so bilj izvoljeni sledeči občinski svetovalci: Angel Gultin, Tavčar in Škabar Silvester.
V nadaljevanju razpravljanja posameznih točk dnevnega reda je bila odobrena prodaja občinskega zemljišča V površini okrog 700 kv.m Guštinu Antonu za 25.000 lir, s teni da najkasneje v treh letih po podpi-u pogodbe zgradi obljubljeno žago. Seveda mora pogodbo prej odobriti od vojaške uprave imenovani pokrajinski odbor («giunta provincialen). Nato je svet z razpravljanjem o prodaji občinskega zemljišča Rav-berju Antonu ena križišču« zaključil dopoldansko razpravljanje s tem, da je odobritev odložil, dokler se ne izvršijo potrebne poizvedbe
O VODOVODU
Na popoldanski seji so nadaljevali a diskusijo o podaljšanju dovoljenja za občinski lov, katerega je treba obnoviti vsakih petnajst let. Izglasovali so tudi komisijo za revizijo volivnih imenikov. Glede napeljave vodovoda se bodo v ponedeljek ob 3 popoldne zbrali župani Iz Nabrežine, Zgonika in Repenta-bora, da se dokončno pomenijo o napeljavi vodovoda, ki mora biti zgrajen tako, da bo odgovarjal vsem tehničnim predpisom. Z zadnjo toč-
ko, in sicer z, izvolitvijo petčlanskega odbora za dobrodelne namene, je občinski svet izčrpal vse točke dnevnega reda.
TRI RESOLUCIJE LJUDSKE FRONTE
Nato je (tovoril župan tov. Bizjak, ki je predlagal, da občinski svetniki odobrijo tri resolucije.
V prvi resoluciji je poudarjena
druge administrativne posle. Sicer rta menimo, da se v ostale odločitve m razpravljanja nima vmešavati. Zlasti pa ni njegova dolžnost izražati svoje mnenje, ali bo katera koli od predloženih resolucij imela uspeh ali ga ne bo imela!
Zato smatramo, da ni občinski tajnik ng noben način upravičen postavljati svoje predloge glede resolucije.	•
Občinski svetniki so nato sklenili,
zahteva po priznanju dvoletne kme- da bodo vse tri resolucije združili
Občinski svet občine Repentabor na svojem rednem zasedanju z dne 2». 1». 1949
ugotavlja
1. da je večina kmetov živečih na anglo-affieriškem področju STO-ja slovenske narodnosti;
2. da na tem področju ni nobene slovenske kmetijske šole, v kateri bi se labko slovenska kmečka mladina strokovno usposabljala za povzdigo kmetijstva.
Zaradi tega občinski svet na svojem rednem zasedanju z dne 29. oktobra t. 1.
nalaga gospodu županu Bizjaku Ivanu dolžnost, da intervenira pri pristojnib upravnib oblasteh s ciijem, da se odpre na anglo-ameriškem področju STO-ja že z letošnjim šolskim letom dvoletna kmetijska šola Za slovensko kmečko mladino, bivajočo na tem področju.
tljske strokovne šole za Slovence, ki jo o celoti objavljamo -
V drugi resoluciji je poudarjena življenjska nujnost Slovencev po kulturnem dvigu. Omogoči mj se Slovenskemu narodnemu gledališču delovati v dvoranah, ki bodo njemu primerne.
Tretja resolucija najprej ugotavlja, da so občani repantaborske občine izključno slovenske narodnosti in zato zahteva, da se v uradnem poslovanju slovenščina izenači.
O TAJNIKU UKMARJU
Po prečitanju predlaganih resolucij je s veliko vnemo in na dvomljivo oblasten način povzel besedo občinski tajnik Ukmar, ki je začel izražati nekakšne udvome» o uspehu teh resolucij in hotel že v naprej odvzeti prisotnim občinskim svetnikom vsako upanje, za dosego v resolucijah postavljenih osnovnih zahtev glede uporabe slovenščine in drugih. Imeli smo vtis, da se je na splošno tajnik Ukmar preveč vmešaval v potek seje občinskega sveta. Kolikor nam je znano, je njegova dotinost le ta, da občinskim svetnikom ioiniači veljavne zakonske predpisa čita zapisnik in opravlja
Uslužbenci INAM uspešno zaključili dvodnevno protestno stavko
Protestna stavka uslužbencev bolniške blagajne INAM, ki se je pričela že v petek In je trajala v'a včerajšnji dan, je popolnoma uspe-la; uradniki ih delavci posameznih uradov in oddelkov so dela vzdržali ter s tem dokazali, da so naveličani Čakati na milost odgovornih krogov ter da bolj odločno zahtevajo uresničitev svojih zahtev. Stavko se niso udeležili samo uslužbenci kiruške klinike v ul. Slataper in pa uslužbenci bolnic v Miljah, kot jc bilo to že pred pričetkom stavke določeno.
Borba, ki jo vodiio uslužbenci bolniške blagajne INAM traja že dolgo Časa; pomislimo samo, da čakajo tt uslužbenci že šest let na novo delovno pogodbo, ki bi ščitila njihove interese. Vse njihove predloge za rešitev tega vprašanja, ki so jih uslužbenci po svojih sindikalnih zastopnikov predložili odgovornim krogom, so ti odklonili, češ da bi bila taka rešitev nemogoča. Tako je ostala za vse uslužbence INAM v veljavi stara delovna pogodba, ki so jo posamezne bolniške blagajne preurejevaie in obra-čale, kot je pač njim najbolj koristilo; za koristi uslužbencev samih se seveda nihče ni zmenil.
Tako se je položaj te kategorije delavcev in uradnikov iz dneva v dan slabšal; če je položaj teh v Italiji zelo težak, je to že tembolj na našem ozemlju, kjer preživlja naše gospodarstvo zelo kritične trenutke. Zato Je razumljivo, da so se borbe svojih delovnih sotovarišev v Italiji z navdušenjem oklenili tudi tukajšnji uslužbenci INAM, ki odločno zahtevajo, da si jim končno prizna nova delovna pogodba, ki bo reševala vse njihove upravičene zahteve.
Pogajanja ?.a za rešitev spornega vprašanja se bodo brez dvoma nadaljevala tudi po zaključeni protestni stavki. Uslužbenci INAM so dati svojim sindikalnim zastopnikom nalogo, da ne odstopijo od upravičenih zahtev za nobeno ceno ter da nadaljujejo z borbo o končne zmage njihovih pravic.
Ker je stališče odgovornih krogov ali vodstva INAM (Istituto na* zionale per le assicurazioni contro le maiattie) zaenkrat še neznano, ni mogoče predvidevati, kakšne oblike bo zavzela nadaljnja borba te kategorije uslužbencev; na vsak način pa so tokrat prav ti uslužbenci trdno odločeni doseči zmago.
v eno, jih nato na sestanku treh slovenskih županov v ponedeljek ponovno pretresali in o njih sklepali Prepričani smo, da bodo vsi svetniki in vsi župani slovenske narodnosti vse tri resolucije sprejeli in da bbdo vsi občinski sveti slovenskih
podeželskih občin le resolucije tudi odposlali »a merodajno mesto, kajti njihova vsebina njihove zahteve so
osnovna življenjske važnosti za ves slovenski živelj v coni A Tržaškega ozemlja.
Obrat Siudebaker v Trstu še negotova zadeva
Tržaški in milanski listi so bili objavil; vest, da misli ameriška avtomobilska, tvornica «Študebaker» zgraditi obrat za sestavljanje avtomobilov V Trstu. Zastopnik podjetja v Trstu dr. ITOnofrio je sedaj izjavil, da je bila ta vest prehitra, vendar pa da sedaj bolje kaže za uresničenje načrta. Na to da je vplivala carinska konferenca v An-necyju.
To bi pomenilo, da je Italija pristala na znižanje Carine za uvoz avtomobilov in sestavnih delov iz ZDA. Seveda v škodo lastne avtomobilske industrije. Kakšne namene imajo prav za prav s tvornieo, ki naj bi zrasla v ZaVljah, ni jasno, ker Se je govorilo o izvozu na področje funta. Za tak izvoz pa Trst ni najugodnejša točka. Dr. D’Ono-frio je posrečeno zaključil svojo izjavo rekoč, da tisk prerad daje vesti v svet, družba Studebaker pa je previdnejša.
ni na Tržaškem ozemlju sledeči prazniki:
Celodnevni prazniki: 25. april, rojstni dan izumitelja G. Marconija; 1. maj, praznik dela; 25. julij, padec fašizma; 4. november, praznik jeseni; vse nedelje; novo leto; d. januar, sv, Trije kralji; binkošt-ni ponedeljek; 19. marec, sv, Jožef; 29. junij, sv. Peter in Pavel; 15. avgust, Mali Šmaren; 1. november, Vsi sveti; 3. november, sv. Just -tržaški patron; 8. december, Brezmadežno spočetje; 25. december, božični dan, in 28. december, sv. Stefan.
Poldnevni prazniki: II. februar,
obletnica lateranske pogodbe; 28. september, obletnica neapeljske vstaje - prihod Angloameričanov v Neapelj ter upor prebivalstva proti fašizmu in 2. november, Verne duše.
Ce se delodajalci ne bodo držali določil tega ukaza, bodo kaznovani
z globo do 80.000 lii'.
Pccaslilev
ilrebc
paillllt
za svcbe
Tržaške antifašistične žene bodo te dni s cvetjem in venci o-krasile grobove padlih za svobodo in s tem počastile njihov spomin.
V ponedeljek pa bodo žene iz Skednja položile vence na spomeniku v rižarni.
vbite m cilciitc
Plimottki dnevnih l
Natečaj za sestavo telovadnih prostih vaj
nogometne tekme
na stadion „1. maj" (Sv. Ivan)
ob i3: Montebello-Noyi grad obi5=Sv.Ivan-Arrigoni
Zaprti ulici za promet
Zaradi cestnih popravil bosta od ponedeljka 31. t.m. dalje zaprti za promet vozil ul. Marenzi in ul. Ma-donhina.
Kulturna prireditev prosvetnih društev
iz Roja na, Gret e in Zgornje Skorkljc
Prvi nastop »Tržaškega zvona” - Volitev delegatov za občni zbor SHPZ
Odbor telovadnega odseka Zveze društev za telesno vzgojo razpisuje natečaj za sestavo prostih vaj za množični telovadni nastop, ki bo 1. maja 1950.
Vabimo telovadce in telovadke kakor tudi ostale tovariše, da čim prej predložijo imenovanemu odboru svoje zamisli, predloge in even tualne sestave vaj na naslov: Zveza društev za telesno vzgojo - telovadni odsek, Trst, ul. Machiavelli 13.
Pevski zbor Mlvan Cankar"
obvešča svoje člane, da bo danes ob 14. uri iz pomola pri Ribarnici skupen odhod V Koper. Pridite točno!
toclslie dirke v Trslu
Danej bodo ob 14 hitrostne motociklistične dirke na Trajanovem obrežjvt v Trstu. Sodelovali bodo najboljši dirkači, kakor De Marchi, Euian, ZQL, Spessot, Tamburini, Cartoni, Barbolini, Spetič, Gian-piccOlo, Sila, Salvi in mnogo drugih, Ki bodo zadovoljili občinstvo. Cena vstopnicam je 100. lir za ženske, 200. lir za moške
V petek zvečer je bila v društvenih prostorih v ulici R. Manna
kulturna prireditev, katero so organizirali Prosvetno društvo iz Rojana, krožek «Ravbar» z Grete m Prosvetno drnštvo ((Simon Gregorčič« Z Zgornje Skorklje. Kljub slabemu vremenu je prireditvi prisostvovalo precejšnje število ljudi, ki so a zanimanjem sledili pestr-emu programu. Ob tej priliki se je občinstvu prvič predstavil novoustanovljeni pevski zbor «Trž«ški zvon«.
Spored je obsegaj pevske točke, recitacije, predavanja in izvajanja s harmoniko. Za prvo točko so pevci «Tržaškega zvona« zapeli Volaričevo «Kaj doni« in Ipavčevo ((Lipo«. Občinstvo je s ploskanjem nagradilo pevce, ki so manj kakor v enem mesecu dosegli pod vodstveni dirigenta tov. Boštjančiča res lep napredek in uspeh.
Mladinka Bigulin Jelka ie z občutkom recitirala Lili Novijeve «Go-riCa« in Grudnovo ((Bazoviškim žrtvam«. Njena tovarišica Celestina Batagej je recitirala Avsenikovo ((Hčerka očku talcu«. Obe mladinki, ki sta pokazali smisel, lepo izgovarjavo in občutje, sta bili s prisrčnim ploskanjem nagrajeni za trud.
ToV, Nada Mrakovčičeva je predavala o napreduj ljudrki kulturi. Primerjala Je razvoj kulture med Slovenci y »tari in današnji novi Jugoslaviji Slovenska kultura, je dejala lov. Mrnkovčičovu, jc neraz-družljivo povezana a kulturo Vseh Slovencev. Zato se le smešiio tako imenovani »zaščitniki ljudske kulture«, ki hočejo dokazati, da je možno dvigniti slovensko kulturo, ne glede na matično ozemlje. Naš narod moramo dvigati na vedno višjo kulturno stopnjo, kajti le tako bo lahko ostal enakovreden drugim narodom ob strani.
Sledile so še razne recitacije, katere »o izvajali Pahor Sonja, 2agar Mala, Pertot Sergej, na harmoniko pa je zaigral venček narodnih pe-
smi Orel Ferueio. ((Tržaški zvon« je zapel še dve pesmi, nakar se je
prireditev zaključila.
Program ie bil dobro sestavljen, izvajanja posameznih točk na dostojni višini. Razveseljiv je bil nastop mladine, ki je precej pripomogla k dobremu uspehu kulturnega večera. »Tržaški zvon« je svojo preizkušnjo zelo dobro prestal, upajmo, da ga bomo v kratkem zopet poslušali, Sploh bi bilo želeli, da bi se lake kulturne prireditve aii bolje kulturni večeri večkrat ponovili.
Po prireditvi so prisotni izvolili delegate za občni ?bor SHPZ, ki bo G. novembra. Rojanrko prosvetno društvo bosta zastopala tov. Ažman Leopold in tov. Mahnič Ivanka, društvo ((Simon Gregorčič« tov. Škrinjar Rudi in tov. Orel Albina, Prosvetno društvo z Grete Pa tov. Bucik Rafko in tov, Justin Kristina.
E.
Kolina piiieiav pri Sv. Ivano
SfnOči je bila v dvorani stadiona 1. maj kulturna prireditev v okviru delovanja Slovensko-hrvatske prosvetne zveze pred bližajočim se občnim zborom. Kljub burji in mrazu se je prireditve vendarle u-deleitlo lepo število ljudi iz Sv. Ivana in svetoivanske okolice. Uvodno besedo jc imel ton. Babič, ki je v kratkih in jedrnatih besedah označil vlogo napredne ljudske kulturi v našem demokratičnem gibanju. Sledili sta dve recitaciji, nakar je svvlolvanskl pevski zbor odpel nekaj slovenskih in hrvatskih narodnih ter umetnih pesmi.
o-
Prosvetnl društvi Srečko Kosovel (Sv. Vid) in Pinko Tomažič (Hi. okraj) sta imeli v Ponedeljek 24. t. m. Zvečer skupno kulturno prireditev v ulici S. Vito 17 s predavanjem in recitacijami.
Občinstvo je pozorno sledilo iz-
M
SPISAL-
II. DEL
ILUSTRIRA
M. BAMBIČ
žžž 8 L)
((Očeta ne zapustim, ko bi me snubil sam Upravda.»
oUpravda je krSčenik, to se pravi, razbojnik. Zato ima vlaču-KO za ženo, zato ima Htlbudije, ki so pomorili toliko vrlih Slove-nov. Ko bi pa vprašal zate slaven junak, sin ponosnega rodu, pred katerim se trese Upravda, 1:0 bi rekel junak: Zal ml ie rodu Svaruničev, pridi Ljubinlca, po tebi naj zraste nov rod, še slavnejši. Kaj bi rekla, LJubi-nica?«
»Rekla bi: Slaven junak si, *in ponosnega rodu, toda Ljubinica, hči Svarunova, te ne mara. Njeno srce je že volilo«
Hunu »o »e zabliskale Oči. stisnil je čeljusti in se prijel z rokami za mizo, da ni šinil pokonci in navalil nanjo.
«Srce je volilo!« je ponovil hreščeče. «In si rekla, da ostaneš pri očetu?«
MOstanem, da, ostanem. In zato Je srce tako volilo.«
Hitro je odšla. Tresla se Je po
vsem telesu. V zadnjem hipu je
videla, kako so se črni Tunjuševi nohti zajedli v mizo, kakor kraguljevi kremplji.
«Devana, čuvaj me! Kaj mi hoče? Cemu govori lake besede? Ko bi mislil — on?« Zona jo Je stresla.
Tunjuš Je obsedel. Krčevito Je zgrabil za mizo, nohte je tiščal v javorov les, da so mu prsti po-sineli. Davila ga je togota, hropel Je in glasu ni bilo iz ust.
»Njeno srce — je — volilo,« je spravil počasi preko debelih, od pijače ožganih ustnic. Strašni tilnik se mu je uklonil, oglata glava se Je nagnila in ploščato čelo je trčilo ob mizo. Kadar je Hun premišljal, je legel na zemljo s čelom v tla.
Počasi sc je umirjevalo valovje v divjih prsih.
«NJeno srce Je volilo. Naj! Ko bi vedel koga, zabodel bi ga, tako mi Atilove sence; zadušil bi ga kakor garjavega ovna, da ne skvari črede! Sicer pa, čemu se
jezim, čemu? Zaradi te ženske, ki sem jo zagledal tedaj ob Donavi in mi ie bila všeč? Ha, njeno lice je čutilo mojo ljubezen, dobro sem videl. Toda boji se me, beži in trepeče pred menoj. Čakaj, podlasica! Ce nočeš izle-pa, boš Izgrda. Tunjuš je gospod!«
A teh misli se je ustrašil. Vzdignil Je glavo in jo naslonil v široko, od vajeti in meča ožuljeno dlan.
nlzgrda? — Ne, ne mogel bi. Morda je vražarica, ovražila ml je srce, zastrupila pogum, zvezala roke.«
Hun se je zbal.
«Proč od nje, proč! Krvi se na-
pijem, naigran se s Slovenj in Anti — zaradi nje. Da bi se zaradi ženske cmeril — Tunjuš? Stran, izpred oči!«
S težko pestjo je telebii po mizi, da Je odletel leseni plošček s kostjo vred na ognjišče. Segel je po vrču in goltal, da se mu je cedilo po bradi. Prazni vrč je postavil na mizo tako trdo, da se je v črepinje sesul.
«Konja!w je zarigal na dvorišču v sužnja.
Skokoma je sedel v sedlu in jahal na okop k Svarunu. ki se ga je ((iv-vn l,(ubitima.
((Pozdravljen, Svarune! Tunjus se zahvaljuje za obed in ti še enkrat svetuje; Udarite na Ante in ugonobite izdajalce!« Svarun je strmel vanj.
«Prijateij, ne hodi, dan se nagiba. Ostani, gradišče Je tvoj dom, v domu postelj za počitek in hrane zadosti.«
«Moj dom je širna ravan, moja postelj sedlo, moja hrana boj!«
Ozrl se Je na Ljublnlco, ki se je še tesneje stisnila k očetu.
uNe hodi, tl pravim! Poglej, dva jezdeca, Bojan in Velegost! Ne itodl, počakaj, da čujeino, kakšne novice oznanita:« uNovice, ki Jih prineseta ta dva, so Tunjušu stare povesti. Ponavljam: Ne slušaj njih blebetanja, izderlte meče in kaznujte izdajalce, če vam je milo svobodno sonce. Cerkon, naprej!«
Tako je ogovoril konja; ta je zarezgetat in zdirjal iz gradišča.
(Nadaljevanje sledi.).
vajanjem o napredni ljudski kulturi, kakršna se mora gojiti v naših prosvetnih društvih, včlanjenih v SHPZ. Predavatelj je posebno poudaril pomen in potrebo pevskih zbOrov in dramskih skupin, ki nudijo najlepše možnosti za množično kulturno ustvarjanja med našimi ljudmi Kane, ki jih je naši ljudski kulturi zasekal fašizem, še dolgo ne bodo zaceljene. To p od-roč je je tako obširno, da je na njem premnogo dela za vse, ki se zavedajo, v kakšni nevarnosti je napredna ljudska kultura tudi danes, kjer jo še Zmeraj ogrožajo sovražni tokovi.
Primerne recitacije so poživile kulturno prireditev. Posebno je treba pozdraviti misel, da društva ne pričakujejo samo Izveibnnih recitatorjev od drugod, temveč izobražuje sama svoje sposobne člane ca to važno nalogo, kakor se ja zgodilo na tem uspelem večeru.
A. B.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 28. in 29. oktobru 1949 so «e v Trstu rodili 4 otroci, umrlo je 13 oseb, porok Pa je bilo 13.
Poročili so se: ameriški vojak Si-nagere Armando in bolničarka Po-licastro Angela, Urar GioVunnini Antonio in gospodinja Valori Ar,-hamaria, drogerlst Ferluga Josip in gospodinja Vidali Carla, mehanik Marassi Gianmmi in uradnica Marussi Maria, ameriški vojak Malone John William in šivilja Mattel Silva.
Umrli so: 85-letna Coronica vd. Riosa Lucia, 58-letna Bizjak vd. Pegan Valerija, 7l-letna Depan-gher vd. Casson Giuseppina, 67-letni Balbi Romano, 48-letni Gobbj Antonio, 58-letlli Gilli Alberto, 49-letni Mu Ioni Umberto, 79-letr.a Delseno Vd. Brazzafolli Catcrina.
MM
Nedelja 30. oktobra
Kristus Kralj, Vladika
Sonce vzide ob 6.41; ob 16.56. Dolžina dneva 1WS Luna vzide ob 14.J7. 2»tone ob 24.00.
Jutri, ponedeljek 31. oktobra Volbenk, Gorazd
SPOMINSKI DNEVI
1S62 je bil rojen pesnik in prevajalec profesor Anton Funtek. 31. 1041 ju bil konstituiran SNOO,
slovenski narodnoosvobodilni odbor.
preskrba
Konec razdeljevanja belih testenin. Sepral obvešča vse potrošnike v mestu in podeželju, da bodo jutri 31. t. m. zaključili z razdeljevanjem belih testenin za mesec oktober. Zapadlih bonov ne bodo podaljšali.
Delitev izhlapelega mleka. V torek 1. novembra bodo pričeli deliti potrošnikom v mestu in podeželju zgoščeno mleko in sicer: po 7 (sedem) škatel skupini od 0 do 9 let ter nad 65 let starim na odrezek I-in II. za november; po 4 (štiri) škatle osebam od 9 do 63 let na ista odrezka ter po 7 (sedem) škatel umetno hranjenim otrokom, bolnikom, nosečim ženam, dojiljam in delavcem izpostavljenim strupenim plinom na odrezek od 1 do 30 dodatne nakaznice in za delavce na odrezke vseh štirih tednov, ki so vpisani v Osrednji mlekarni v ul. Pascoli 10.
Delitev se zaključi 30. novembra Cena 82 in 83 lir.
PROSVETNA DRUŠTVA
Prosvetni društvi »Simon Jenko« in «Vojka Smuc« vabita na kulturno prireditev jutri 31. t. m,, ki bo ob 20.30 v društvenih prostorih v ul. R. Manna 29. Nastopil bo tudi pevski zbor ((Tržaški zvon« in recitatorji. — Vabljeni vsi!
Umetniška razstava v Dolini
TR2ASKA BORZA
Zlati sterling 8850, papirnati ster-ling 1670, telegrafski dolar 673, dolar 667, švicarski frank 152, 100 francoskih frankov 185, avstrijski šiling 22, zlato 1100.
/Sli bomo s prihodnjim mesecem
trikrat tedensko krez električnega toka?
Kot blisk se je raznesla Po mestu vest, da bo verjetno ie s pričetkom meseca novembra odvzet našemu ozemlju električni tok trikrat tedensko; prav gotovo je ta vest najbolj prizadela uboge tržaške gospodinje, ki so si že do sedaj zelo težko pomagale pri kuhi, ko so si morale dvakrat tedensko oskrbeti drugo kurjavo. Vprašanje razsvetljave tn kurjave Pa postaja seveda še bolj pereče sedaj, ko stoji pred nami zima.
Do sedaj so bili dnevi le še nekoliko dolgi in si Jq človek že nekako pomagal v dneh, ko ni bilo električnega toka. Toda na jesen in žimo so dnevi vedno krajši in že okrog petih popoldne je povsod precej temno. S čim si bodo pomagali Tržačani? Ali bo treba zopet misliti na petrolejke in sveče? In za kuho? Drva so želo draga, Oglje pa 8 ceno prav nič ne zaostaja.
S pomanjkanjem električnega toka jc seveda ie tesno povezano vprašanje redne dobave vode. Ce se položaj v kratkem ne bo uredil, se zna zgoditi, da bomo ostali še marsikateri dan brez vode, kar bo posebno v zimskih mesecih zelo pereče vprašanje. Najbolj prizadeti bodo prav gotovo više ležeC; ograji, katerih stanovalci bodo primorani nositi vodo iz oddaljenih vodnjakov. Kako prijetno Jc nositi vodo v zimskem času, ve lahko vsakdo, ki pozna moč tržaške buvje.
Eaenkrut nam torej preostaja samo še upanje, da bi nam nebo naklonilo toliko padavin, da bi se položaj za dobavo električnega toka fiimprcj izboljšal ter du bi' s tem odpadla nevarnost, da bi nam trikrat tedensko prekinili tok, ki nam je prav v zimskih mesecih tako potreben.
di obratno stane vožnja 15 lir. S to spremembo vožnje avtobusa ra
progi «S» ima Skedenj dobro zvezo s središčem mesta.
Prva vožnja od Stare mitnice ob 5.45, zadnja ob 23.30; prva vožnja
iz Skednja ob 6.00, zadnja ob 23.45.
Današnji šport
Nogometne tekme za prvenstvo Tržaškega ozemlja: v Kopru ob 14.30: Meduza-Opčine, v Umagu ob 14.30: Umag-Aurora, v Piranu ob 14.30: Piran-Ponzianina, v Brtoniglt ob 14.30: Brtonigla-Goriea, na stadionu «1. maj« ob 13: Montcbello-Novi grad, ob 15: Sv. Ivan-Arrigo' r.i in v Novi Gorici ob 14,30: Nova Gorica-Sv, Ana.
Hitra hoja okrog Kopra. Pričetek ob 10, Vpisovanje za Vse športnike iz Trsta in Istre do pričetka tekme. Proga je dolga 0.500 km.
Nogomet za svetovno prvenstvo. V Parizu bo ob 15 na stadionu «Co-lombes« povratna tekma za svetovno prvenstvo med Jugoslavijo in Francijo. Ves športni svet bo gotovo z zanimanjem sledil poročilu po radiu, ki ga bodo oddajale jugoslovanske in francoske postaje.
Danes 30. t. m. priredi SHPZ iz Trsta umetniško razstavo tržaških slovenskih slikarjev v Dolini. Otvoritev s predavanjem bo ob 11 v društveni dvorani ob prisotnosti nekaterih znanih slovenskih umetnikov. Komur sta resnično kultura in napredek pri srcu, se bo udeležil prve prosvetne prireditve te vrste v središču našega Brega. Razstava bo odprta ves dan do 22.
SI.0VHII.SRU m/lKUUNU
(il.EUHlSCE
/ni Tržaško iizeuiljd
Danes 30. t.m. ob 15-3(1
gostovanje *v dvorani tova Arrigoni
v IZOLI
z Goldonijevo komedijo
»MIRANDOLINr
DAROVI !N PRISPEVKI
Za počitniške kolonije so
darova-
li: Ook Slavko. Plavje 3.000, f'“r1*11 Pierina 1.000, Pučkar Guido^' (
Podpornemu društvu --
Hrvatič
Petri«
Trstu so darovali:
5.000, Frandolič-Ter.ce -
1.000, Rakar Marčela 1.0°®' Zora 1.000, Košane Licia
šan Dora 500, Medica P‘‘V a ^ Pavlica Josip 2.000. nu 1.000, Pilat Regina 1-00 ’ l0oft Antonia 1.000, Poropet Ana P
I
t;
IS
(S
t;
n
'h,
4
l«i
Nedeljska in nočna sluibaP
Dnevna: Marchio, ul. Gi9* g.
44, tel. 6790; Zanetti-Vlvpntft ,,,,
Lazzaro 3, tel. 7861; Lloyd, 6 TOrologio 6, tl. 94-189; Al . (ll
tel. 8f
£
ul. Giulia 114, tel. 6325; As!’"jii Impicgati, trg Oberdan 2, ^ ^
11:
Nočna: Alla Minerva, lr-^ Frar.cesco 1, tel. 6862; Al ul. Giulia 114, tel. 632A'. pfzzul^
Istrska ul. 43, tel. 90-2?4: pi" ajj-gnola, Corso 14, tel. 75!24, p glia v Barkovljah, tel. 57	in))«
coli v Skednju, tel. 93-2* > stalno nočno službo.
KINO
Današnji vozni red parnikov Trsi - Koper
Odhodi iz Trsta: ob 8.00, 11.00, 14.00, 19.40, 22.00.
Odhodi iz Kopra: ob 6.30, 9.30, 12.35, 18.00, 20.45.
Nov vozni red parnikov, ki stopi v veljavo v ponedeljek 31, t.m, prinašamo na ((Istrski strani«.
ROSSETTI. 15.00:	*Cud****
barvani film. Danny Na. 'pariti EXCELSIOR. 14.30:	(dva*1*
Ingrid Bergman.	,	ftoi)^
FENICE. 15.00: «Kri na Hm1”’ Mitchum.	...	((JO11®!
FILODRAMMATICO. 14-w. ny Belinda«, Jane Wym 8
<
K
iaa», Jane ADUA. 14.00: »Svet, ki vsuu ^ ALABARDA. 14.00: «Kad joa„
Srečajo«, Greer Garacn fora In Robert Tayl°r- .ftJi11* ARMONIA. 14.30: »Ponovno C. Colbert, J. Mc. Crea. ?0#-AZZURRO. 13.45: «Sin besa -BELVEDERE. 14.00:
stvo«, T. Povver, L. RJrBfihKi>
GARIBALDI. 13.00: «Nei>0
ka», Gene Tlerney.
IDEALE. 14,30: «Luč, ki )e
u8aSI
Ronald Colman.
IMPERO. 14.45: «Dom
ani*1
jev*,
Wes«eiy.
 -■	.	motjbt
ITALIA. 14.30: «Cisto K°l
C'
%
i
c
vana Pampanini, M. &crr,aLj[i(l<f
unn m i 'i rO;
KINO OB MORJU. l3.S0: birske zemlje«, ruski jvJr
li RADIO
MARCONI. 14.00: «vesela
JUG. CONA TRSTA
(Oddaja na srednjih valovih 240 m ali 1250 kc)
NEDELJA 30.10.1949
7.00: Jutranja glasba. 7.15: Poročila (v ital. in slov.). 7.45: Jutranja glasba. 8.15:	Pestra	orkestralna
glasba. 9,00: Kmetijska ura (v slov. in ital.), 10.00: Dopoldanski koncert: Dvorak in Smetanu. 11.00: Življenje Hrvatov v Bujščini. 11.15: Koncert pianista Marijana Lipov-ščka. 11.45: Našim ženam. 12.00: Glasba po željah (v slov.). 12.45: Poročila (v ital. In slov.). 12.15: Glaeba po željah (v ital.) 14.00: Pionirska oddaja (v slov.). 14.30: Popoldanski koncert. 17.45: Lahka popoldanska glasba. 181.0: Oddaja za podeželje (v slov,). 19.00: Glasbena medigra. 19.15: Poročila (v ital. in slov.). 19.45: Brams: Violinski koncert v D-dUru. 20.30: Politični pregled (v ital.). 20.40: Poje Tajoli in Fiordaliso. 21.00: Per il noštro »cenario in italiano, nato lahka glasba. 22.00: Športni pregled (v ital.). 22.10: Ravel: Simfonična suita. 22.25: Plesna glasba. 23.00: Zadnja poročila (v ital. in slov.). 23.15: 15 minut valčkov.
PONEDELJEK, 31.18.1949
6.30: Jutranja glasba. 6.45: Poročila (v ital. in slov,). 7.15: jutranja glasba. 12.00: Opoldanski koncertni spored. 13.45: SportnR vesti (v slov.). 14.00: Pojo fantje ha va* Ki. 14.30: Pregled tiska tn poročila (v ital. in slov.), 17.30: Lahka glasba. 18.00: Italijanske pesmi. 18.15: Glas mladih (v ital.). 18.30: Slovenski umetniki pred mikrofonom. 19-00: Glasbena medigra. 19.15: Po. ročila (v ital. in slov). 19.45: Uverture iz italijanskih oper. 20.15: Iz operet ln filmov. 20.48: Sindikalna ura (v slov.). 21.00: Iz zakladnice slovenskih skladateljev. 22.00; Življenje jugosl. narodov (v ital,), 22.20: Baletna glasba. 23.00: Zadnja poročila (v ital. in slov.). 23.15: Plesna glasba.
j:
\ I
%
Stan in Oliver.	Ji
MASSIMO. 14.00: «Na kitar jih«, C. Gable, J. HarloU',^' NOVO CINE. 14.00: dita Jesseja«, barvani f‘ln,po»*C, li;.1 ODEON. 14.30: «Sin besa«, ,(«!’ RADIO. 14.00: ((Cesarska H«
Gora, Laura Nucci. i-u11®’ SAVONA. 13.00: «Najlepša življenja«, M. Loy, D. A«
VENEZIA. «Crni Zorov »' D« VIALE. 14.30:	((Maščevale*	o.
Jtssija«, Henvy Fonda, ^ VITTORIA. 14.30: cRazD0J i
?!
T. Povver, H. Fonda
VITTORIO VENETO,	n(v
KINO NA OPČINAH.	*
godba«.	,,-s:	|)
KINO V NABREŽINI. D«1'
tl malik« (Idolo infra«®^ #ot v torek: «Mihec in J8 kruta«.
MALI
Sl(<
v L C1
DOPISNI KROJNI
skem in hrvaškem jeziku a sPoo ..il
_r.,.	....	il*	*	..A
Silvin (l( in v t. -j»»u, 11 e	ffvvr	f4()u*	||
doli In kroji za krojače ■“ P ^ ^ Pričetek t. decembra V,, •griH'8 |jh
Uspeh zajamčen. Potočnik Zagreb, Jurišičeva 26.
___________________-—sp’
ISCEM SLUŽBO	^'jl
POMOČNICE pri	drrrtj	j
ali pa na gostilni. ^	^
na upravo lista T0(1 ({ j dlnJa»- —
&
KS
11
STANOVANJE IN
NO nudim najraje	J
v dopoldanskih urah .	.
spodinstVu. Ing. B'«SS1 37 a III. Ljubljana
KAMION 25 <
. A
V dobrem stanju, -a „nD'
N AP R ,.t
(us o terzi)
TRST
BOCC
ACCIO
Spremembe m sultani ni „S“
Vodstvo tramvajske službe prt ACEGAT-u jc sporočilo, da vozi avtobus na liniji «S» (Pod Skedenj * trg Baiamonti) od včeraj 29. t. m. dalje takole: Skedenj (cerkev). ullou Soncinl, Istrska ulica, trg Baiamonti, predor, Seneni trj, Sonninov drevored, Garibaldijev trg, Stara mitnica (Barriera vec-chia).
Cena vožnji Iz Skednja do Stare mitnice ali obratno je 20 lir, medtem ko s trgu Baiamonti v Skedenj ali do Stare mitnice kakor tu-
prodajalna P
•J—T
P' K-n
—.VMk*»4)
KOPER:
RAZSTAVA GOSPODARSKE DELAVNOSTI
jugoslovanske cone Tržaškega ozemlji)
Od	23.do 30. oktobra
ISTRSKI DNEVNIK
Južniča uredništva primorskega dnevnika v kopru - ulica c. battisti 301/a pritl. - tel.
70
NA OGLEDU GOSPODARSKE RAZSTAVE
Inova, gradnja in elektrifikacija
Zaključne prireditve
v tednu gospodarske razstave
u,
L,. “kademskega slikarja A.
.-nekako simbolizira vse, ‘v uk' Paviljon B ki nam da-pW«Skd -	-v-----
.
b
^ mizarja, tesarja, nadalje de-
BpL8? 2aposteni ravno pri
o stanju obnove, Sradnjah jn elektrifika-cotii B. V alegorični razvr-olnio pri svojem delu zl-
' uP°dobljeni vod viso-V|i i P* predstavlja elek-»• Na siikj se lepo prcll-k .v,tl Pestrosti barve, ki iz-ivahrio ravnokar omenjeno ia;j. ^oije' Vsekakor naprav-
K ‘Varnosti.
Oddelek razstave vtis
Butar k° Vldl® maketo ali mi-ki kaže v mavčni teiVc, . ibl načrt slovensko-ita* 'ii^t^Povne šole v Kopru, ki
twJ^stfc na prostoru nekda-11 vilice, stojita ob strani Že
i<v, jl, bloka kamna iz Maruši-*iji”2en tovariS, ki je kazal, tlj, iz bližine tega kraja, j.ifjj', Po zveneči hrvaščini de-
)!»,,ta kamen dober za ob-k|u 5e je res, da bo s tem OS Složen bodiči turist-hotel o V fasadi s svojim ble-
Parftdtrai. Zmlet boksit pa že
Tčaže, kakšni bodo v
: lasad)
ni ometi, niansirani v
C-nkasti: in rdečkasto-rja'
l®nje v barvah.
be]ra^° *^a bo odpadlo obi*
11 izstavljeni montažni elc’
7» Al	.
t. ‘ s° produkt domačih su-
«9Vb|
nadalje, dokaz, kakQ je
'*rstv0 pri svojem prak-itfoL bapredovalo. Marsika-;ei t^vni izsledki so se izka-((., ^onomicni in uporabni, ijj rV:4Jltelnega kamna še iz bn> roaniana in Novega gra-perfektne izdelke H«, j® v Iroli in sicer; Navadno Jftjt ,v°tlake za gradnjo zidov °v ter korce in položne ® strehe. Zraven vidimo
0({J|| j
Potrebne surovine: sivo V J'levico, morski pesek iz %]„•r ?trobljenec iz Kanerge
ffira-
% s tenr nas preseneča kon-W! ^erjanovega stropa« in čea -tropa«. Oba, zlasti
, *
Ve Prednost, da ta vrsta °Pa ni draga, da Izoli-
<J"liki
*tp;, meri vlago in akustič e-in da kljub armiranemu
k %• r»-bi mnogo železa Jfcii še nakazani’ zid is. an-lomljenoa in it obdela-taa’ iz' Marušičev; ter iz--ometov, mora priznati, •lenost naših strokovnih gradbeni stroki dosegla
K
,; k
. ~ Višino. Razni idejni na-
razstavi prav tako L Opa nam pričajo, da ga j	in	arhitektonsko*
j Problem«, ki bi ga na*
H^bi, inženirji in arhitekti
A Prvovrstno rešiti,
I ('nam pričajo že do Sč' I .'*** e Itna večja dela kot: skla' obnova gledališča, lAi^hc inskih tankov, vse to ™ lj er velika garaža v Se ni j ler so dela ravno v zabil in kjer je nastanjena
gospodarske de-
sposobnost naših gra-
dam zopet kaže obno-r*h, mostu Čez Dragonjo v j. iij' ^tola v Portorožu, grad' k?hi. -?n*kb-italijanske šole v
■ -
'£m , \>	■"	j	v
\w •
Danes	30.	okt.	ob	10;	Hoja okrog Kopra.
Danes	30.	okt.	ob	15:	Nogometna tekma	Armija	-	Branik.
Danes	30	okt.	ob	19:	Nočna štafeta.
Danes	30.	okt.	ob	20:	Solistični večer v gledališču.	-	Sodelujejo vio-
linist Rupel, pianist Lipovšek in sopranistka Valerija Heybalova. Danes 30. okt. ob 15.30: Gostovanje SNG z Goldonijevo «Mirandoli-no» v dvorani tovarne Arrigoni.
ji	p	l	,
II1IB	1	|	
			
OPOZARJAMO NA ETNO-GRAFSKO RAZSTAVO V PROSTORIH MESTNEGA MUZEJA V KOPRU, KI PRIKA. ZUJE DEL ZGODOVINE NEKATERIH VASI V KOPRSKEM OKRAJU. VSAKEGA POŠTENEGA DEMOKRATA MORA ZANIMATI TAKA RAZSTAVA.
Vtisi obiskovalcev gospodarske razstave
V spominski album letošnje gospodarske razstave zaznamujejo obiskovalci tudi svoje vtise. To je tisti živ
jezik, ki dokazuje kako in s kakšnimi vtisi zapuščajo obiskovalci raz-stivo.
Neki obiskovalec, katerega pod-ipis je nečitljiv, je zapisat; «Razsta-va je odgovor vsem klevetnikom in isti/časno dokaz napredka in moči ljudske oblasti;:.
Nadaljnji obiskovalec je takole zapisal. Zadružništvo dokazuje napredek, katerega si lahko zagotovimo Z načrtnim gospodarstvom. Zadruga o Pučah naj služi za zgledn_
Tov. Starman Angel je v hrvaščini zapisal: «Po zaključeni vojni smo pričeli z obnovo in izgradnjo naše porušene dežele. Videl sem koliko je bilo že napravljenega in sem zelo zadovoljen, da vse to kratkem času«.
: «Vse priznanje paviljonu kmetijstva !!!» je s tremi klicaji zapisal četrti obiskovalec razstave.
Vsakemu po njegovem delu! j
dokaz napredka naše-^—— j.	gospodarstva«.
Iz bujskega okraja je ton. Babič
Kmet zadružnik delavcu-deiavec kmetu-zadružniku!
V kmetijstvu n* nupr^uitd . j J naprej)}
Hasani ja	1 Sv* Anton
Prevzele naloge bodo izvedle Našačuiečnostienaslraži
— zadnjem množičnem sestanku
Po dosedanjih vesteh bo v januarju 1950 kongres ASIZZ. Naše žene se Za čim lepši uspeh istega že pridno pripravljajo.
Tako so imele žene iz naše vasi dne 21. oktobra množičen sestanek, ki je bil zelo dobro obiskan in katerega se je udeležila tudi tov4 Ce-pak Anita, tajnica okrajnega odbora ASIZZ. Pri tej priliki so naše demokratične žene obravnavale razna vprašanja notranje ženske organizacije. Podrobno pa so razpravljale o prostovoljnem delu in predkongresnem tekmovanju. Tako so se žene iz Basanije obvezale, da bodo napravile 300 prostovoljnih delovnih ur V proslavo navedenega kongresa ter so sestavile tudi delovno brigado. Ta šteje že danes 22 tovarišic, ki so sklenile, da bodo vsak četrtek popoldne sodelovale pri cestnih delih. Delovno brigado vodi tovarišica Dobrilovič- Avgusta.
Prav tako so na omenjenem sestanku ustanovile tri študijske krožke in sicer enega v sami Basanijl, ki je poverjen tov. Titonel Aureli-ji, drugega v Montanetu, ki ga bo vodila tov. Lukeš Ankica in tretjega v Volperiji, za katerega bo skrbela tov Dobrilovič Avgusta.
Na
smo podrobno govorili o gradnji zadružnega doma in tudi o kmečki obdelovalni zadrugi. Med pregledom dela smo ugotovili potrebo reorganizacije odbora za gradnjo zadružnega doma. Tako je prišlo na dan, da je Kurečič Ljubček, član odbora za gradnjo zadružnega doma, kjer le mogel sabotiral gradnjo tega. Ljudstvo je zahtevalo, naj ga takoj odstranijo z mesta, kjer je zaposlen. Kurečič je kulak in tudi protiljudslci element, zato ga je ljudstvo na teni sestanku spoznalo za takega in tudi izključilo iz svoje srede. V tem velikem delovnem poletu, ki dnevno zaznamuje porast življenja, taki ljudje nimajo več mesta Dobro poznamo njihove namene,' katere bi radi še uresničevali tudi danes na’ škodo ljudstva. Čuječnost naših ljudi pa jim bo kot vedno, vse to preprečila.
Na tem 'ostanku smo tudi sklenili, da bomo po hišah izvedli vpisovanja obveznic posojila za zadružni dom. Ker se od povsod sliši o Ustanavljanju novih kmečkih zadrug, smo to vprašanje sprožili tudi pri nas. •
>a mesta in še Kopra ter Izole pa analogno delo tukaj. Prav naša ljudska oblast rešuje, oziroma je rešila ta problem socialne higiene v istrskih obalnih mestih, čeprav je obstajal in «drezal v noss že dolga stoletja ter je preživel tako hvalisam «socialni» režim fašizma, ki se je pasel v teh krajih skoro v sredini dvajsetega stoletja... Ne bo ne duha ne sluha o raznih CLNov-cih, niti ne o vidalijevcih, ko bodo ravno široke množice imenovanih mest še vedno hvaležne tisti ijud-ki oblasti v coni B, ki jo ti elementi danes tako blatijo!
Mimo predočitve gradnje in asfaj-iranja ceste pri Izoli s pomočjo velikih lokomobilnih valjarjev in okusno preurejene ter obnovljene stavbe v Kopru, kjer ima svoj sedež OK I<P, preide razporeditev našega paviljona na elektrifikacijo n melioracije.
Tudi na tem področju leži težišče gradbene ustvarjalnosti ljudske oblasti in našega ljudstva. Poseben zemljevid z električnim razsvetljevanjem učinkovito vselej posebej pokaže: najpreje obstoječe električ-le Vode, za tem vode, ki so v načrtu za leto 1950 in končno vode, a so bili v načrtu v letu 1949 ter zopet koliko je bilo od tega načrta io danes realiziranega. Bolj markantno aranžerji razstave niso .nogli izvesti svoje zamisli.
Nas, zanimajo zadnje tri variante: Letos so bile dograjene sledeče električne linije: Koper ♦ Semedela, obsežen trakt v trikotu Dekani -Marezige - Babiči in : precej dolga oroga Buje - Karojba. Projekti ža okoliš Šmarij, v portoroškem zalili,' na črti Seget - PetroVija in v dolini reke Mirne se izvajajo.
Z razporeditvijo električnega o-irežja po izvedbi načrta za leto 1950, ki predvideva zgradnjo vodov med Petrovijo in Sv. Nikolajem V Bujščini, dalje na velikem traktu Gamboči - Buje - Malutije - Krkavče - Breči - Korte, ten vod med Marezigami in Kavaliči, v Maliji ;il Katunarih bo blagodat električno razsvetljave prišla res že skoro v
vsako vas. Gospodarske koristi in napredke, ki bo prišel z izvedbo tega načrta elektrifikacije, ni potrebno posebej omenjati.
Pregledne table nam v istem kotu paviljona prikazujejo melioracije v dolini reke Mirne in pri Ankaranu. Na obeh krajih se gradijo novi in popravljajo že obstoječi glavni in stranski, kakor tudj namakalni kanali. Statistika nam pove, da obsegajo namakalni kanali skupno 18.850 pnv, obseg izkopanih jaškov pa zna ša v dolini Mirne 22.000 kubičnih metrov. Tako doseže vrednost tamkaj izvršenih del 15 milijonov dinarjev.
V Ankaranu predvideva projekt zopet izkope namakalnih kanalov, >d katerih je dokončanih za 850 metrov, medtem ko so v teku dela za Izvedbo nadaljnjih 3500 metrov.
Tudi na tem mestu je vsaka be-eda o gospodarski -koristi teh ja\v lih del, kjer bo za poljedelstvo pridobljenih toliko in toliko hektarov lodne zemlje, odveč.
Kot dopolnilo k vsemu prikazu dela za obnovo, gradnje in elektrifikacijo je v paviljonu nameščen še grafikon,, ki nam pove, da je bil orast delovne sile, prevozov s tovornimi avtomobili, ladjami in grad-ije same od leta 1947 do danes 1949 ogromen.
Delovna sila jo bfla 1947 izrabljena 100 odst., v letu 1948 že 227 odit. in do danes v letu 1949 kar 566 rdst. Prevozi s kamioni so dosegli eta 1947 še 100ods.t.. leto kasneje 948 so skočili na 532.odst. in v 1949 do danes 1520 odst. Podoben mrast zaznamujejo prevozi po Ta-Ijah: Od 100 odst, leta 1947 se- je 1948 zvišal na 685 odst. in je že danes 1949 prišel na 2040 odst. Ta napredek je občutila gradbena aktiv-rost, ki je s 100 odst, v letu 1947 dosegla že 312 odst, in do danes *9 kar 637 odst.
Pri vsej tej pestrosti paviljona B ni čudno, da se vsakdo, ki obišče koprsko razstavo, rad in za dolgo romudi v njem. Tudi ia paviljon opravičuje docela izrek — delu test!
GORIŠKI DNE V NIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI * SVETOOORSKA ULICA 42 - TEL. 749
IZ SVOBODNIH KRAJEV
MO je odpremi la 250 istrskih beguncev te dni v prekomorske dežele | Domač. izuedenci s0 izenačili obratovanje in priključili
tudi drugo blagp, med katerim naj električno omrežje na Primorskem na ostalo Slovenijo
omenimo seno, ki smo ga že ta te-
Množični šaiiovshi turnir
ob gospodarski razstavi vUopru
V b,
-teteazijg v Bujah, vinske
''tegu
°Pru itd.
in Kopru, turist-
C% 'a .deia pa dokazujejo , 1, L . vehko gradbeno dejav-^ V0 ir/i 'Vsa *°*a’ P°sebno pa Otu, Igdfnje vidna povsod v JL !. **'Otju. Toda slike, razil 'kfli unaPrt^ V tem paviljonu, %!). Predočujejo graditev k-*1' lihi^ortlov v Šmarjah, Bu-■1 *l«radl ’
i't!*	ki	so	v	surovi	ob-
v j d-°ro dograjeni, enako za-v Marušičih
domovi
za kate-Vanganelu,
Il-th\Sv- Antonu in v Pobe P«, h.
^^‘sbmo samo za trenu-V >» ^5 ie še nekako Včeraj
*Vf' ‘
rj* ta-0?/11 nedolskknjčfta nek-
“trdnjavskih zidovih«
nca, pa pogledamo na j
■l' nifi«,;—*0- ko ni nobenega sle* V n “
td1lav2°'1 onci' Polno pridnih ki gradijo Jelo, Če sc ^ . 8 kakšnimi (pžko?am! Vtbn-i ®hinia. ko je imela
«S.
raztresena svo-_.,e 5e preudarimo pomen VsM ^družnih domov zn go-na9redek našega tjud-Vv 1k°; vir>skih kleli, obnove
ksJ *»l
,i( -j naših vasi, po-^tlipo ves ogromen
'Ah —	*
ki,'ttiwt>0<,®rs!s' pomen grud* , t ^ "1s,i v coni B. Nimamo mogli izraziti dovolj* ' tj ^le % vso pobudo in po-
!
tem pogledu izkazuje VUta v*° oomuč, ki io V** c„n.	Jugoslavija in za
St.^ccv'10 deiovno -'iln naMb
mi "m „ Udarnikov, ki pod 'i - mpoii . Kf> duh
“Hi "« Kb ,ifn,h 1 v, duh ST0*j* nezadržno PQSrtvov«lnosti |n kle-
organizacij.
So
i* '■i a-
/sh^iejr, !'I„h!.tektov nam
za namj ta delu,
. . 'lice
'dej
nazorno
'ejnn projekte bodoče ržnicami v Kopru, ki
^if,^^461’ "transki. trontal-
c stavbi
Pr«
/tj	rezi	nuni	kažejo	lepo
sklari,, vbe’ ki b0 -a »vojlmi IV v nar! i-S sI°8om «starega» -l1r> korist in okras
b^etriflran a nam s pose n-'ik v»4hr, m narisom predo-‘ llslUcrniClfl0 'mdotne knnu-‘ posnetki iz
te-
V okviru fizkulturnih prireditev ob letošnji gospodarski razstavi v Kopru se Je vršil 25. oktobra v raz-stavnih prostorih y Semedeli mo-
štvenj orzopotezni turnir množične-ga značaja. Udeležilo se ga je 12 moštev. Zmagalo je I. moštvo Šahovskega kluba iz Trsta s 41 in pol točke, na tretje se je plasiral« vojaška godba iz Portoroža s 36 in pol točke, na tretje Šahovsko društvo Koper I. moštvo, ha četrto Šahovsko društvo Koper II. moštvo, mi peto Šahovsko društvo Piran in ha šesto Šahovsko društvo Iz Trsta II. moštvo.
Istočasno je b-1 odigran mladinski brzopetezni turnir, .v katerem se je plasiralo na prvo mesto I. moštvo Pomorskega tehnikoma — Piran, na drugo mesto II. moštvo istega tehnikoma, na tretje Dijaški do,m Koper In na četrto Sadjarska in vinarska *dla v Skocijanu pi j Kopru,
Prireditev, ki ]e imel« zares množičen značaj, jč’ v Sahovsko-propa-jjandnem pogledu popolnoma uspe la. Med obiskovalci razstave Je bi-It, zn turnir veliko zanimanje. Or ganizacijfko delo so opravili predsednik Šahovskega društva v Kopru tov. Kermavner, tov. Kulčič, Žerjal, dr. Dinttnjanu in tov. Pete-r inova. Razen zakasnitve pričetka prireditve zaradi kasnih prijav, poznega prihoda gostov in tehnič nih težuv je prireditev potekala v najlepšem redu in je trajala od 21. do po| 2. ure. RuzsodIMe je imelo malo poslu le z nekaterimi manj discipliniranimi ig. alei, ki niso vlekli točnh na udarce. Za nekatere partije, kakor n. pr. dr. Da-vogliu-Gujski. ki so bile odigrane v -lepetn stilu, jr Vladalo živo zanimanje številnih gledalcev. Opazilo s* je, da imamo že lepo število iž-vežbanih brzopoteznih igralcev in d« raste šahovska raven, kor šahi-sti proučujejo otvoritve. Tudi nekateri mladinci so pokazali precej. Snjo rutino v brzopoteznem igranju šaha, tako da so že danes resni na. sprotniki odraslih šahistov.
Šahovsko življenje se je v Istrskem okrožju močno razgibalo. Ustanavljajo te "bva društva, V kratkem bedo ndigreni kvalifikacij, ski turnirji v šolah in dijaških domovih Tudi mladina italijanske narodnosti se za šah živo zanima. Pričelo sc j c- z organizacijo, pionirskega Saha.	-	T ,
Mladinski referent za sah v Istrskem okrožju Je tov. PriJon , dijak 3. razreda plovbeneg« oddel-
ka Pomorskega tehnikuma v Piranu, Šahovsko društvo v Piranu inia sedaj nove dručtvenc prostore v okusno urejeni mali dvorani dojila antifašistične mladine tik ob poslopju Pomorskega tehnikuma. V Portorožu so se pričeli trije šahovski tečaji za mladino. Tudj iizkul-turni tečaj v Kopru ima svojega šahovskega inštruktorja.
V prvi polovic; novembra bo -odigran v Kopru šahovski dvoboj pa 49 deskah med Šahovskim društvom Piran in Šahovskim društvom Koper, kar bo že druga množična prireditev v tej .sezoni. Pozimi bo prirejena v Kopru velika simultanka enega jugoslovanskih šahovskih mojstrov, najbrže nestorja slovenskih šahistev velemojstra dr. Milana Vidmarja, če mu bo mo-t.oče odzvati se povabilu istrskih šahistov.
Akoravno šali m imel v Istrskem okrožju nobene tradicije, se je v kratki dobi obstoj« šahovske organizacije v okviru ZDTV posrečilo pridobiti tej lepi in zanimivi igri tudi v istrskih obalnih mestih mnogo prijateljev, ki bodo poskrbeli za to. da bo šah na tem področju postal res množičen in ga ponesli med na-c delovno ljudstvo v tovarnah in n« vasi.
Novi urnik parnikov na progi Koper-Trst
Ob delavnikih vozijo iz Kopra Trst: ob 5.20, 6.45, 7.30, 8.30,‘12.15 13.15, 15,— in 17.“.
Ob delavnikih vozijo iz Trsta Koper: ob 6.20, 10.15, 1.1.—, 12.30 15.~, 17.-, .17.30. in 18.15.
Ob nedeljah In praznikih vo/.ijo iz Kopra v Trst: ob 6.30, 9,10; 42.45 in 17.15.
Ob nedeljah in praznikih vozijo iz Trsta v Koper: 7.45, 11.—J-14-in 18.30.
Ta urnik velja od 31. oktobra n. prej.
Včerajšnji italijanski listi so pri-■nesli vest, da je organizacija za pomoč’beguncem (IRO) odpremila ta teden 250 istrskih beguncev v 'Avstralijo in Kanado, ker jim Italija ni mogla nuditi dovolj kruha ip dela. Od teh jih je 200 bivalo v bivši vojašnici na Solkanski cest; ne daleč od jugoslovanske meje, ostalih 50 pa je prišlo iz Gradeža, kjer so živeli v podobnih razmerah.
Ob tej novici smo se zopet spomnili velikanske propagande, ki jo je zlasti v Pulju, pa tudi po drugih istrskih mestih vršila cela vrsta propagandistov, ko b; najraje izselili v Italijo ne samo vse ljudi, ampak tudi hiše, drevje in polja. Ti bi-ezvestni pustolovci so na vsa usta hvalili |n obetali vsemogoče dobrote, ki Čakajo begunce v Italiji, če; se odločijo, da zapustijo domovino ih {se. preselijo tja. Po drugi stranj pa so z najbolj črnimi barvami; risali- težko življenje, ki čaka .tiste, kateri bi ostali pod ljudsko oblastjo, kakršno je uvedla ndva:-'J.UgosliiVij8:'-.. Politikaj, cerkev, šola, zavezniška uprava, vse se je združilo v tem zboru, kjer so tako lagali, da so sami sebi verjeli in bi jih nihče ne mogel prevpiti. S tem množičnim preseljevanjem so hoteli dokazati. da je ljudstvo z njimi, da hoče šg naprej živeti pod kapital, stičnem škornjem in so hoteli Iz tega kovati svoj politični kapital. Pri tem pa jih ni brigalo, ali bodo lahko izpolnili vsaj del obljub, ki so jih tako lahkomiselno trosili' -i vsa usta. Saj io ni važno! Glav-
0 je, da jih iztrgajo od doma. S tem so dosegli' svoj cilj in kaj bo potem s temi reveži jih ni brigalo.
Posebno v Pulju, kjer se je. ta propaganda stopnjevala do vrhunca, je v resnici nasedlo mnoso ljudi, ki so verjeli starim obrabljenim frazam o domovini in domovinski ljubezni, s katerimi so politični demagog; slepili ljudstvo, da ni videlo, kako so ga krvavo izkoriščali.
Po nekaj mesecih, ko obetanih dobrot ni bilo od nikoder, je sledilo grenko razočaranje in marsikdo si je želel nazaj.’Tisti redki, ki so prinesli s seboj milijone, so se že nekako znašli in se vrnili v svoj ambient trgovine in špekulacije. Med onimi pa, ki so prišli brez sredstev in so se zanesli le na obljube, pa ie bilo le malo takih,
1 so dobili kakšno skromno delo, katerim bj lahko za silo preživlja.
i svojo družino. Mnog; med njimi o še sedaj po taboriščih, medtem o so drug; oovečati že itak ogromno armado brezposelnih.
' In kedaj, tretje leto po izselitvi morajo po tolikih obljubah v daljne tuje’dežele iskat nove domovine. ker jim je. pot v staro ovirana. ker so nasedli lažni propagan-Tl ljudje prav gotovo nosijo v svojem srcu spomin na tako lahkomiselno zapuščeno domačo grudo, čeprav so jih vsa ta leta stalno pitali z lažmi o težavnih razmerah in preganjanim ki je baie tam na dnevnem redu.
Medtem pa so Pulj. Reka in druga istrska mesta vstala k novemu življenju in pri tem nam prihajajo na misel besede italijanskega delavca iz Pulja, ki se je vračal pred dvema mesecema z vlakom s po-itnic- na Gorenjskem: «Pri nas ne poznamo brezposelnosti in komaj sedaj smo začeli živeti kot ljudje. Delamo sicer mnogo, pa ne več za druge, • nnlpak zase in bo kmalu bolje«
in je med drugim odobril sledeče sklepe: povišanje doklade za. obuvala tisti kategoriji, ki jo že prejema; znižanje cene gorivu za nameščence; dodelitev prispevka v znesku 200 tišoq lir višji dekliški strokovni šoli, ki so jo letos ustanovili v Gorici; prispevek pokrajinskemu protituberkul.oznemu konzorciju v Gorici.
Pred zaključkom so še . pregledali načrt z« ureditev mestnih odtočnih cevi. Toda s sejo so zaključili ne da bi se bolje poglobili v ta argument.	;	’>
NAKAZNICE ZA TEKSTILIJE JE IZGUBILA
Tov. Pucev Ana iz. Puč je 21: ok tebra zvečer na avtobusni postaj v Kopru pri pristanišču izgubil dve nakaznici za tekstilije, glaseči se na ime: Pucer Ivan in Krev; lin Marko. Lastnica prosi poštene ga najditelja, da j( vrne navedene nakaznice na podružnici Primor skega dnevnika y Kopru,
Pol A ie prispsl i Gorico
den pričakovali, pa ga je teran prehitel, Ce se bodo te medsebojne blagovne izmenjave ugodno razvijale, bo . to eden ■ izmed najbolj učinkovitih poskusov za omi-l j eni c gospodarske krize v Godci, posebno še, ker so se vsi ostali poskusi več ali manj izjalovili
Mi cti za javne obrale
Ko je bila preteklo nedeljo v Gorici trgovinska delegacija iz Ljubljane, je predstavnik dr. Puc obljubil, da se bo zanimal Za takojšnjo odpremo prvih blagovnih ■pošiljk v Goričo.' Nekateri 'pariški trgovci so se takoj stavili v stike s trgovskimi krogi na jugoslovanski strani zapzmeno. raznega blaga,
Med temi je bita tudi tvrdka Vi-. nolia s. Korza -Verdi -1,, katera ' je, ta teden 'prejela . prvo pošiljko pristnega kraškega terana. To je prvi praktičen primer trgovske izmenjave med Goriško in Slovenskem Primorjem, odkar je stopil v veljavo videmski sporazum. Za to pošiljko vlada veliko zanimanje med tistimi goriškimi prijatelji dobre kraške kapljice, ki jo zadnja leta pogrešajo, kakor pogrešajo lepe iziete po Krasu in Vipavski dolini.
V kratkem bodo sledile še druge pošiljke terana in najavljeno je
Kvestor goriške pokrajine je na podlagi zakona z dne 18. 6. 1931, 'odobrenem dne 6. maja 1940 odredil za javne obrate v goriški pokrajin; od 1. novembra t. 1. do 14. maja sledeči urnik:
Vsi javni obrati v mestu in pokrajini se bodo odpirali ob 6. uri. Javni obrati v Gorici, Gradežu in v vseh centrih pokrajine	z	več kot
10.000	prebivalci	se bedo	zapirali
ob 24. uri. V drugih občinah in vaseh pa. ob .23. uri.
Gostilne, 'gostilne z kuhinjo, krčme in iošmice ;v Gorici, Gradežu in drugih centrih z več kot 10.000 prebivalci se bodo zapirale ob 23. uri. V drugih občinah in vaseh pa ob 22. uri,
^.Ob isti Uri se bodo zapirali tudi vsi	zabavni	krožki	(ENAL,
ACLI), razen ob sobotah, ko bodo laEko	zaprli v	Goric;	in	drugih
centrih z več kot 10.000 prebivalci ob 24 uri in drugod pa ob 23.
Lokale, kjer Se prodajajo ikzljuč-,no alkoholne pijače, bodo odpirali ob 10. uri iz zapirali ob 22.
Delovne brigade «Elektropreno-sa» so 10. t. m. praznovale lepo delovno zmago. Ta dan je začel obratovati nov daljnovod visoke napetosti iz jakostjo 110.000 voltov od velikih soških elektrarn do Lju-ljanc. Gradnja tega daljnovoda je bila zelo težavna, ker vodi po strmem terenu in ob velikih višinskih razlikah. Vendar pa je bila njegova dograditev le del velike naloge združitve električnega omrežja na Primorskem z omrežjem po ostali Sloveniji.
Obe veliki hidrocentrali na Soči v Plaveh in Doblarjih sta namreč obratovali z 42 periodami na sekundo, kakor je to običajno za elektrarne v severni Italiji. Ker pa ostale slovenske elektrarne obratujejo s 50 periodami, je bilo treba to razliko izenačiti in preurediti tudi vse omrežje ter hidro-centrale na Primorskem na obratovanje, s 50 periodami.
Čeprav imata soški hidrocentrali -znatno zmogljivost, vendar je Sočin tok podvržen velikim spremembam, ker v deževju naglo naraste in potem zopet naglo usahne. Znatnejši dotok vode ima Soča le spomladi ob talitvi snega. Zato je imela Primorska ob njenem naraščanju elektrike več kot jo je potrebovala, medtem ko je ob dnevih suše morala štediti s potrošnjo. S sedanjo priključitvijo pa bodo odvečno energijo soških central ob viseki vodi lahko odvajali v druge predele Slovenije v dnevih suše in
Ornik irgoii za i in 4. november
Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča, da bo veljal na dan
Vseh svetih dne 1. novembra in dne 4. novembra na dan zmage naslednji urnik za trgovine v Gorici:
V ponedeljek 31. oktobra in 3. novembra bodo ostale mesnice odprte tudi popoldne, in sicer od 15. do 20. ure. VSe ostale trgovine pa bodo lahko podaljšale svoj popoldanski urnik za pol ure. 1. novembra in 4. novembra bodo pekarne in mlekarne ostale odprte od 6.30 do 12.30. Trgovine s povrtnino in sadjem bodo odprte L novembra od 8. do 12. ure, medtem, ko bodo ostale 4. novembra ves dan zaprte. Cvetličarne bodo odprte 1. in 4. novembra od 8, do 13. ure. Vse ostale trgovine vštevši mesnice bodo ta dva dneva ostale ves dan zaprte.
Mia SBfsfskili iUc
Glavni inšpektorat za civilno motorizacijo in prevoz pri prometnem ministrstvu- je s svojo zadnjookrož-nico razglasil, da poteče rok za splošno revizijo šoferskih izkaznic jutri 31. t. m. Lastniki šoferskih izkaznic, ki jih še niso predložili na uradu, za avtomobilski promet na prefekturi, naj to store V teku jutrišnjega dneva. Izkaznice, ki ne bodo pregledane, bodo izgubile veljavnost z 31. decembrom t. 1.
IZPRED SODISCA
V Krminu naprodaj novo vino
Od danes 30. t. m., so oblasti v Krminu dovolile prodajati novo vino, Istočasno so izdali enako dovoljenje tudi za občino v Koprivi. Tako bodo ljubitelji nove kapljice prišli na svoj račun in danes zvečer bomo gotovo videli marsikje tudi posledice tega ukrepa.
Selu oUCinskesa umna odbora
Nenotrebne stvari
Listnico z ostebno izkaznico in 8000 lir je včeraj izgubila 36-letna Cuppetta por. Rizzatto Lojka iz ul. Buonarotti 14.
« * *
Na podlagi tiralice goriške sodnije je policija včeraj aretirala 62-lelnega Gorjana Ivana iz ul. Giustiniani št. 34. Gorinu bo moral sedeti en mesec v zaporu, ker je bil pred časom obsojen; zaradi vinjenosti.
Na popoldanskem zasedanju je goviško sodišče pretekli petek pregledalo sodni primer Ernesta Mo-riuttija, ki je bil obtožen kot. krivec umora svojega sinčka Alberta, j Nesreča, ki je Moriuttiju odvzela sina in ga poleg te'grozote še privedla pred sodne oblasti pod- težko obtožbo umora, se je pripetila na Solkanski cesti februarja 1947. leta.. Moriutti, ki je takrat stanoval v Solkanu, je ponoči peljal svojega sinčka n« krmilu kolesa proti domu. Toda blizu železniškega mestu je v temi zavozi lv kupček snega, ki ga je nanesla huda bur-ja, ki je tistega večera divjala, in sta se oba prevrnila. V tistem hipu privozi mimo kamion in povozi na tleh ležečemu Albertu glavo. Tako je malček zaključil svoje življenje. medtem ko je oče ostal po naključju živ in pri tem odnesel ie nekaj poškodb. Sodišče ga ic včeraj priznalo za krivega te nesreče in ga obsodilo na štiri mesece zapora. toda s pomilostitvijo celotne kazni.
Nova maša onstran meje
Pod tem naslovom piše zadnja «Demokracija»:
«17 Levpi nad Kanalom je 18. preteklega meseca pel svojo prvo sveto mašo tamošnji domačin g. Lojze Munih. Ker je nova maša v našem podeželju še vedno izreden praznik, se je tudi V Levpi nabralo domačinov sosedov, da je bila cerkev premajhna. Tudi za okrasitev cerkve in vasi so s požrtvovalno vnemo poskrbeli vaščani, zlasti mlajši rod. V veliko veselje zbranega ljudstva so se udeležili nove maše tudi ostali trije primorski novomašniki, ki so pred nekaj meseci peli vsak v svojem rodnem kraju svojo prvo sv. mašo, in sicer eden v Idriji, drugi ■v Brdih in tretji na Vipavskem».
Take pišejo torej tisti, ki stalno govore o preganjanju vere v novi Jugoslaviji. Ta njihov članek pa dokazuje baš nasprotno; da t? Jugoslaviji vere ne preganjajo in da so tam kaznovani kvečjemu le tisti, ki pod plaščem vere zakrivajo svoje politično rovarjenje proti ljudstvu in državi.
nizke vode pa bo 'Slovenija dobavljala del toka Primorski, ker ima posebno Drava bolj uravnovešen tok in se količina njene vode ne izpreminja tako naglo.
Za uresničenje tega načrta pri različnem obratovanju so bile potrebne posebne pretvarjalne naprave, ki Pa jih Jugoslavija ne izdeluje, in še te bi imele le delno učinkovitost. Zato je bila nujna rešitev, da se je preuredilo tudi na Primorskem obratovanje daljnovodov na 50 period. S tako reorganizacijo so se pečali že Italijani, ki pa so. jih številne težave odvrnile od dokončne izvedbe tega načrta. Sele nova Jugoslavija je to težko in zamotano nalogo uspešno rešila in v soboto 15. t. m. so po novem daljnovodu iz Doblarjev v Ljubljano že poskusno obratovali s 50 periodami
Preden so dosegi;, ta uspeh je bilo treba preurediti soške turbine za hitrejše obratovanje s povečanim številom obratov turbin in generatorjev za 20 odst. Po predhodnih skrbnih študijah številnih strokovnjakov elektrotehnične stroke je uspelo končno točno ugotoviti, kakšni ukrepi so potrebni za to reorganizacijo. Ze pred nekaj meseci so napravili poskuse, ki so se odnesli in tako je v soboto 15. t. m. po skrbnih pripravah ob 19.50 uri- zvečer začela oddajati prva velika turbina na Soči vso svojo e-nergijo proti Ljubljani. Tem prvim poskusom so z zanimanjem sledili vsi izvedenci, ki so sodelovali pri preobrazbi. V kratkem bodo začeli z rednim paralelnim obratovanjem vseh elektrarn v Sloveniji z onimi na Soči.
S tem v zvezi pa je treba še rešiti nalogo postopnega prehajanja primorske industrije in ostalih potrošnikov na višjo frekvenco. Posebna komisija je že pregledala številne obrate in ugotovila, da bi lahko večina industrijskih in drugih potrošnikov brez težav prešla na novo višjo frekvenco. Le za manjše število obratov bo treba še nekaj časa zagotoviti preskrbo z električno energijo na 42 period, dokler tudi ti obrati ne bodo predelali svojih naprav za višjo frekvenco.
To je vsekakor lep uspeh mladega elektrogospodarstva Slovenije, ki je na ta način vsem dvomljivcem in malodušnežem še enkrat pokazalo nezadržno rast in strokovno posebnost slovenskega delovnega človeka, kar je najboljše jamstvo za uspešno graditev socializma in pravočasno izpolnitev nalog petletnega plana.
Pregled šoferskih izkaznic
; Tud; pretekli teden se je občinski upravni- odbor sestal k dvema sejama. Pitvo tačko dnevnega reda na, prvi seji so' posvetili preučevanju proračuna za leto 1950 ter številnim prošnjam raznih občinskih uradov, ki zahtevajo nekatera popravila, ki pa jih občina ne more financirati, dokler ne. dobi od vlade zagotovilo, d« povrne stroške. Nato so se odborniki še enkrat pomudili pri načrtu za gradnjo hiš zu občinske uslužbence in sklenili, da bodo čimprej zaključili s prak-tikami, ki zadevajo financiranje.
Na zasedanju’ v petek zvečer je upravni odbor posvetil največ pozornosti nekaterim argumentom, ki se tičejo šol in šolskega osebja
Na podlagi tiralice goriške . sodnije je policija . včeraj aretirala tudi 52*letnega Macorja Jožefa iz ul. sv. Ivana št. 10. Tudi Macor bo. moral odsedeti 7 mesecev in 15 dni zapora zaradi prisvojitve tujega blaga.
Znanega dolgorokca, ki so mu najbolj priljubljena kolesa, 40-lel-nega Boscuttija Mihaela brez stalnega bivališča je včeraj policija, zasačila prav na delu in ga aretirala. V tem zadnjem času je Bo-scuttj ukradel dve kolesi, in sicer eno 19-lelnemu Colliniju Silvanu in drugo pa v ul. Brigat« Casale; toda pri zadnjem se mu tatvina ni posrečila, ker ga je policija našla prav ko je lomil ključavnico.
Tal« sla totela ukanili
Nato- so pi'egledali obtožnico Valentina Bušina in Ervina Gomišče-ka iz Solkana, ki sta bila obtožena, da sta 1947. leta odnesla iz železniške postaje dva kosa tračnic. Pri zasliševanju še tistega leta st« obtoženca izjavila, .da sta tračnice našla v neki luknji, kamor jih je skril neki mladenič, ki jih je ukradel in da ’ sta jih ona dva odnesla, le da bi povlekla ža nos mladega tatiča. Sodišče, ju je spoznalo za kriv« in' ju obsodila vsakega na 8 mesecev zapora in 4000 lir globe pogojno.
Na 20 dni zapora in 200 lir glube so nato obsodil; polovinarja Boštjana Mikulina iz Dobrovega, obtoženega, da si je 1947 leta pridržal več stotov drv, ki so pripadale deležu njegovega gospodarja.
Obveščamo vse lastnike začasnih šoferskih izkaznic, da bo komisija za pregledovanje šoferskih izkaznic dne 2. novembra 1949 pregledovala na svojem sedežu v ul. Oberdan 20 vse tiste začasne šoferske izkaznice, veljavnost katerih je potekla dne 13. septembra t. 1.
Interesenti se bodo moruli komisiji javiti osebno in ji predložiti zdravniško spričevalo, izdano od zdravstvenega inšpektorja državnih železnic, ali Pa od kakšnega zdravstvenega fukcionarja. Podpis prvega mora overoviti poveljnik korpusa, drugega pa župan.
Lastniki začasnih šoferskih izkaznic, ki so jim bile izdane v zameno rednih, ki so jih prejel; pred 1943.- letom ali pa v bivših italijanskih kolonijah/bodo morali komisiji predložiti tudi spričevalo o položenem šoferskem izpitu pred pokrajinskim inšpektoratom TC ih MC.
Skrb za zapuščeno mladino
KSINO
VERDI. 14.30: «Maščevalec roparja Jessa«, H. Fonda.
VITTORIA. 15: «Legenda o Faustu«, N. Corradini.
CENTRALE. 15: «Sinja nebesa«, F. Astaire.
MODERNO. 15: «Tesnoba», C. Bo-yer.
EDEN. 14.30: «Krvavo slovo«, R.
Stack.
Ljudska oblast v goriski-m okraju se zelo zanima za pomoč vojnim sirotam in socialno ogroženi mladini. Letos je bilo nakazanih za popolne vojne sirote in za zapuščeno mladino poldrug milijon dinarjev podpore, ki je v glavnem že izčrpana. Ob tednu matere in otroka je bilo dodeljeno naknadno še 113 tisoč din. Najboljši aktivisti socialnega skrbstva, kakor tudi rejniki in obiskovalke so dobili posebne nagrade. Okrajni ljudski odbor, množične organizacije in Rdeči križ so organizirali večje število počitniških kolonij ob morju, v . planinah ali phi jezerih. V teh kolonijah je letovalo 1370 o-trok.
Tudi šolske inlečne kuhinje so bile letos izboljšane in v preteklem šolskem letu so v njih porabili ir; razdelili 115 tisoč kilogramov raznih živil. in 6868 kg sladkorja. V materinskih posvetovalnicah je bilo okrog 2500 obiskov mater dojenčkov. Po vaseh je bilo več zdravniških predavanj in o-pravljena je bila tud; dezinfekcija vseh osnovnih šol, mladinskih domov, dijaških domov in domov učencev v gospodarstvu. Zobozdravniki so pred začetkom šolskega leta pregledali 2050 otrok. V Šempetru in Ajdovščini so pred kratkim odprli dve novi dečji restavraciji, v oni v Solkanu pa so izboljšali poslovanje. Tako se tudi na tem področju preskrba iz dneva v dan stalno izboljšuje.
A.
PRIMORSKI DNEVNIK
Andrej Hud ul
»SC<Wši I?& šI @	Upravnik	Slovenskega narodnega
gledališča in slovenski kulturni delavec ANDREJ BUDAL bo dopolnil jutri šestdeset let življenja
B. KRAIGHER: Kontrarevolucionarna vloga Informbiroja m
Upravnik Slovenskega narodnega gledališča in slovenski kulturni delavec Andrej Budal bo- dopolnil jutri šestdeset let življenja.
Andrej Budal se je rodil 31. oktobra 1889 v Standrežu pri Gorici. V osnovno šolo je hodil v Standrežu in v Gorici, maturiral je na goriški gimnaziji 1909. Ro-manistične študije je dovršil na Dunaju, nekaj časa je dopolnjeval svoje znanje v Parizu. Profesorski izpit je opravil iz latinščine in francoščine. Kot profesor je začel poučevati na slovenski gimnaziji v Gorici 1915. leta. Toda še istega leta so ga poklicali v vojsko, služil je po različnih vojaških uradih do konca, aprila 1918. Ko je bil oproščen vojaščine, je poučeval študente goriške slovenske gimnazije, ki so se preselili v Trst. Ob polomu Avstrije se je vrnil v Gorico. Ko so Italijani zasedli Primorsko, so ga v oktobru 1919 premestili na idrijsko realko, leto dni je poučeval na tolminskem učiteljišču, nato pa zopet v Idriji. V novembru 1923 so ga premestili na slovensko nižjo realko v Videm, kjer je po ukinitvi šole poučeval na tehničnem trgovskem zavodu (od 1925 do 1940). Do 1925 je poučeval slovenščino, nato pa francoščino. V šolskem letu 1940-41 so ga osumili zvez z obtoženci v tržaškem procesu ir.' ga poslali v Perugio, toda prihodnje šolsko leto se je vrnil v Videm in poučeval tam do 1945. Od 1941 do 1943 je učil slovenščino na Višjem zavodu za gospodarstvo in trgovino Ca’ Foscari v Benetkah.
Od leta 1910. dalje, ko je izšlo v Ljubljanskem Zvonu 13 njegovih pesmi pod naslovom Zadnji listi, vso dobo italijanske zasedbe in fašističnega režima se je Andrej Budal vneto in marljivo udeleževal slovenskega literarnega in narodnega dela. Pod fašističnim režimom je svojo dolžnost do slovenstva izpolnjeval v prvi vrsti s pisateljevanjem pri Goriški" Matici in pri drugih primorskih založbah. Poleg Franceta Bevka, Damira Feigla in Lava Čermelja je Andrej Budal najvidnejši primorski kulturni delavec tiste dobe. Skoraj vse svoje življenje je pisal pod različnimi psevdonimi. Izmed teh psevdonimov je v slovenski književnosti najbolj znan psevdonim Pastu-škin. Nekaj časa je Budal uporabljal tudi anagram «A. Labud«. Razen pri Ljubljanskem Zvonu je bil sotrudnik tudi pri Slovanu in Domačem prijatelju. Po letu 1918. je sodeloval pri tržaški Njivi, pri goriški Bevkovi Mladiki, pri tržaškem Našem glasu in pri drugih listih s pesmimi, črticami, povestmi, članki in poročili.
Leta 1911. je priobčil svoj najdaljši mladostni tekst, zgodovinsko povest »Križev pot Petra Kupljenika«, ki zajema snov iz protestantske preteklosti slovenskega ljudstva. Povest je izšla v knjižni obliki 1924 v Ljubljani.
Vsebina povesti je v kratkem naslednja: Loškega protestantskega pridigarja Petra Kupljenika priženo biriči v Tolmin. Nastavijo mu past: zapro ga v celico, do katere steza oreh svoje veje. Peter spleza po orehu na zid in od tod biričem v roke. Nato ga zapro v temnico, iz katere ga reši kaplan France, ki ima s predi-kantovo hčerjo otroka. Tudi na drugem begu ga ujamejo. Odpeljejo ga v Gorico, kjer ga dobi v pest župnik Nepokoj. Kupljenikov obraz «izpreobrne» glavarja Attemsa: določi, da bo predikant obhajal njegovi hčeri in pridigal nezadovoljnim katoličanom. Peter propoveduje, a obhaja r.e. Pri propovedi ujemo Petra in ga od-ženo v Videm k oglejskemu patriarhu. Peter in visoki dostojanstvenik se pobotata, Petra ne iz-roče svetemu sodišču, temveč ga oproste.
Ta konec povesti ne ustreza zgodovinskim dejstvom, kajti predikant Kupljenik je moral 1587 preklicati svoje protestantske «zmote»; obsodili so ga na dosmrtno ječo, toda najbrž s pomočjo deželnih stanov se mu je posrečilo uiti iz videmske temnice.
Povest je živahna in zanimiva, vsebuje mnogo lepih opisov in dramatičnih razgovorov; napisana je v tekočem in gladkem jeziku.
Leta 1912. je Ljubljanski Zvon poleg štirih njegovih pesmi objavil črtico iz življenja operetne koristke »Gospodična Rezi«, ki pripoveduje o dekletu brez sreče v ljubezni, o njeni materi, ki ji hoče na vsak način najti ženina in zato odda sobo v najem; koristka vzljubi stanovalca, me-dicinca Doljana, toda y spoznanju, da ne more nikomur darovati svoje ljubezni, skoči skozi okno na ulico in se ubije; Doljan tistega dne opravlja zajlnji izpit na univerzi in bi moral secirati prav njeno telo.
Istega leta je izšla v Ljubljanskem Zvonu huda Budalova kritika Aškerčevega epa «Poslednji Celjan«, v kateri je zapisal: ((Take brezokusnosti si mora slovenska javnost enkrat za vselej prepovedati. Raje nič nego tako literaturo... Kaj je nameraval A-škerc s ((Poslednjim Celjanom«, je iz njegove knjige lahko razbrati a še desetkrat lažje, da ni
Dr. ANDREJ BUDAL.
tega niti oddaleš dosegel... Ponarejanje poezije je stokrat bolj nevarno nego ponarejanje bankovcev«.
Za ostro kritiko občutljivi A-škerc — še mnogo občutljivejši kakor gledališki igralci — je zaradi te Eastuškinove ocene ((Poslednjega Celjana« besnel.
V Ljubljanskem Zvonu 1913 je kot A. Labud priobčil zgodbo o slikarju in ženskem modelu ((Nedelja«, o snovi, ki je bila v cankarjevski dobi zelo popularna.
1 Istega dne je izšla tudi novela »Užugana ljubezen«, ki govori o semeniščnikovi ljubezni in o dekletu, ki se iz ljubezni do njega vrže v vodo. Iz istega okolja je napisal za prihodnji letnik Ljubljanskega Zvona satiro iz bogo-slovskega življenja «Indiferentist Abdul«. 1914. leta sta izšli tudi krajši stvarci «Na oklicih« in ((Prisluškovanje«.
Med svojo vojaško dobo je skoraj popolnoma prenehal baviti se s književnostjo. Kot epilog Črnovojniski službi je napisal pesmico «Bojevnik», ki je izšla 1919 in ki izpoveduje za tedanjo dobo značilni pacifizem slovenskih naprednih književnikov:
Tri dni je bil poročen, (etrti v boj dodeljen, tri leta vjet in ločen, doma četrto ustreljen.
Po nastopu fašizma je izšla njegova pesem «Nova sfinga« (L Z 1922). v kateri razkrinkuje italijansko „ imperialistično politiko:
A zdaj se nam ulegla je na prag, zaslanja Triglav in Snežnik
in Istro
in Kras Dalmacije. Zdaj bodi jak,
moj rod, in motri pazno jo
in bistro...
Svoje ljudstvo je opozarjal na težko usodo, ki mu jo je namenila fašistična Italija:
Srca, čuvajte toplo žarenje; tisočpostajni križev pot trdo kali vas za trpljenje, ne za udobnost lenih. usod.
Udobnosti lenih usod si Andrej Budal ni izbral, kajti ves čas fašistične okupacije je pridno in vztrajno pisal za književne družbe in publikacije na Primorskem. Pri Goriški Matici je izdal vrsto povesti s psevdonimom Slavko Slavec: Zupan Žagar (1927), Ubogi Uštin (1928). Dora se drami (1929), Čigava si? (1929), Rake-ževa Liza (1930), Spomin z jeze-
ra (1931), Med srci in zemljo (1932).
Ko so fašistični cenzorji postali pozorni na psevdonim Slavko Slavec, ki ga urednik France Bevk seveda ni izdal (nalagal se je komisarju, da je Slavko Slavec slovenski učitelj, ki so ga premestili v Italijo, od koder je pobegnil v Jugoslavijo), je Andrej Budal izbral svoj četrti psevdonim: Ivo Dren. Pod tem imenom je izšla 1934 povest «Z onstran groba«.
Leta 1938. pa je pod pravim pisateljevim imenom izšla povest «Na konju«, njegov zadnji obširnejši literarni tekst. Na naslovni stranj ie moralo biti natiskano, da je povest izdala «Unione Edl-toriale Gorizaana« v mestu «Go-rizia« in da je tiskarska dela izvršila ((Tipografia Consorziale — Trieste«.
Literarno delovanje Andreja Budala je ves čas spremljalo prevajanje iz različnih literatur, zlasti iz italijanske in francoske. Poslovenil je izbor Maupassanto-vih novel (1910), Goncourtov roman ((Dekle Eliza« (1919), Fogaz-zarov roman »Svetnik« (1924), Manzonijev roman »Zaročenca« (1925), Boccacciovo zbirko novel «Dekameron» (1926), Daudetove-ga »Tartarina v Alpah« (1935), Grazie Deledde »Sardinske novele« (1937), Pellicove «Moje ječe« (1942) — sama znamenita literarna dela. Prevajal je tudi krajše stvari iz češkega in slovaškega slovstva (Capek - Chod, Mazalek, Kukučin) tgr iz beloruskega slovstva (Kolas).
Andrej Budal se je mnogo ba-vil s poročevalsko službo o delih iz svetovnega slovstva in s kritiko Sodeloval je v kopici slovenskih revij in listov, izmed katerih omenjamo samo najpomembnejše: Ljubljanski Zvon, Slovan, Njiva, Mladika, Dom in svet. Slovenski narod, Edinost, Razgledi, Ljudski tednik, Primorski dnevnik. Pisal je v italijanske revije: Ital-Jug, L’Europa Sud-Orientale, Ce fastu, Rivista di letterature moderne, a tudi v enciklopedije (Enciclopedie Treccani, Diziona-rio delle Opere - Bompiani).
Sestavil je slovensko berilo za srednje šole (((Slovenski cvetnik« 1928, 1946) in objavil zbirko literarno - zgodovinskih portretov ((Osemnajst velikih« 1939. Prikazal je zlasti mladini, kt ji ni bilo usojeno spoznavati slovensko književnost, največje slovenske pesnike in pisatelje: Trubarja, .Vodnika, Prešerna, Trdino, Levstika, Erjavca, Jenka, Stritarja, Mencingerja, Jurčiča, Gregorčiča. Tavčarja, Kersnika, Aškerca, Ketteja, Cankarja, Murna in 2upančiča.
Vse sv°)e življenje je naš šest-desetletnik gojil lepoto slovenskega jezika in neutrudljivo napadal vse jezikove spake in napake, zlasti pa je zasovražil Uršo Plut, ki se je tako močno vgne-zdila prj naših govornikih in ki straši celo po časopisju. Zaradi posebne ljubezni do čistoče; slovenskega jezika in stilistične jasnosti spada Budal med naše najboljše prevajalce, saj se morejo njegovi prevodi kosati s prevodi Vladimirja Levstika in naših najboljših prevajalcev.
Poudariti moramo tudi važno kulturno poslanstvo, ki ga opravlja Andrej Budal kot upravnik Slovenskega narodnega gledališča, naše najvidnejše umetniške ustanove v Trstu.
MIROSLAV RAVBAR
K0 je. bila objavljena resolucija Informbiroja, jo je ves inform-birojevski tisk razglasil za «na-čelt*o kritiko« vodstva KPJ in izjavil, da pričakuje od KPJ, da bo znala po leninističnem načelu kritike in samokritike pravilno ((samokritično« priznati svoje »napake«. V resoluciji je tudi rečeno;
(dValogo teh zdravih članov KPJ je, da prisilijo svoje današnje voditelje, da odkrito in pošteno priznajo svoje napake in da jih popravijo...«
Na drugem mestu v isti resoluciji pa je rečeno med drugim:
«Vsem je znano, da so komunistične partije, ko so organizirale lnjormbiro, izhajale od nespornega načela, da mora vsaka partija polagati račun o svojem delu pred Xn-formbirojem, kakor ima tudi vsaka partija pravico kritizirati ostale partije. To svojo pravico je KPJ na prvem posvetovanju devetih KP tudi v veliki meri izkoristi.a...»
V pismu z dne 4. V. 1948, ki ga podpisal CK VKP(b), pa je
Je
med drugim rečeno:
«Hkrati moramo poudariti, da so se voditelji francoske in italijanske Kcmunis.icne partije v nasprotju z jugoslovanskimi voditelji pokazali v tem vprašanju na ustrezajoči višini, ker so na konferenci devetih Komunističnih partij pošteno priznali svoje napake, ker so jih vestno popravili in s tem omcgočili svojima Partijama, da utrdita svoje vrste, da vzgajata svoje kadre«.
Nekoliko dalje pa beremo. v istem pismu;
((Pripomniti moramo tudi, da francoska in italijanska Partija pred revolucijo nimata manj, temveč več zaslug kakor jugoslovanska Komunistična Partija. Da pa imata Za sedaj francoska in italijanska Komunistična partija manj uspehov kot jugoslovanska, se ne more razlagati z nekimi posebnimi kvalitetami jugoslovanske Komunistične pariije, temveč v glavnem s tem, da je potem, ko so nemški padalci razbil' štab jugoslovanskih partizanov, v trenutku, ko je narodnoosvobodilno gibanje v Jugoslaviji preživljalo težko krizo, prišla jugoslovanskemu ljuds,vu na pomoč Sovjetska armada, razbila nemške okupatorje, osvobodila Beograd in tako ustvarila neobhodne pogoje, ki so omogočili Komunistični partiji prihod na oblast. Zal Sovjetska armada ni nudila in ni moala nuditi take pomoči francoski in ital'jan'ki Komunistični partiii....».
Kaj ie razvidno iz teh citatov?
Predvsem .tole:
T. Da Irtforrffbirb'pričakuje od KPJ ((samokritično priznanje napak«.
2. Da Informbiro ugotavlja, d® sta KP Francije in KP Italije na prvem zasedanju Iuformbiroja znali častno izvršiti leninistično dolžnost, da samokritično priznata svoje napake.
3. Da iz nobenih partijskih dokumentov ni videti, kakšne napake sta KP Francije in KP Italije ((samokritično priznali«, ampak se samo ugotavlja, da imata večje ((zasluge pred revolucijo« kakor jugoslovanska Komunistična partija.
4. Da po trditvah Informbiroja neuspeh KP Francije in KP Italije v narodnoosvobodilni vojni ni posledica slabosti teh dveh Partij in tudi ne «večjih kvalitet« jugoslovanske Komunistične partije, temveč je to posledica »slučaja«, da Sovjetska armada tema Partijama ni mogla nuditi take
jo je lahko nudila Komunistični par-
pomoči kot jugoslovanski tiji.
Ce dobro preberemo v inform-birojevskem organu objavljena poročila, ki so jih vodstva devetih Komunističnih partij podala na prvem zasedanju teh devetih Partij, moramo ugotoviti, da tam o kritiki KP Francije in Italije ni nobenega sledu. Z izjemo poročil Kardelja in Djilasa ter 2da-nova in Malenkova so vsa poročila suha, praktistična; ne dajejo nobene analize in zato tudi ne more biti govora o kaki stvarni kritiki in samokritiki.
Obe poročili, francosko in italijansko, se narodnoosvobodilne vojne in nalog svojih partij v času vojne dotakneta z nekaj stavki, na široko pa govorita o trenutni politični situaciji v svojih deželah in tekočih nalogah. Kritika in samokritika je ostala torej tajnost Informbiroja. Od kod moremo slubiti to kritiko?
Slutiti jo moremo predvsem iz dveh dokumentov iz časa prvega zasedanja devetih Komunističnih partij.
Prvič, iz poročil tovarišev Kardelja in Djilasa, ki edina dajeta marksistično-Ieninistično analizo narodnoosvobodilne borbe v Jugoslaviji in linijo naše Partije v narodnoosvobodilni borbi. Iz te analize so jasni problemi, ki so stali v revolucionarni praksi pred Dartiiami v takratni Evropi, in ki jih je Jugoslavija no svoje usDešno rešila in zato zmagala v revoluciji, medtem ko tega ostale evropske Partije niso storile. Nočemo reči. da bi morale reševati svoje problem" na isti način, kot jih je rešila KPJ. vendar bi morale te probleme reč^voti s stališča revolucije v pogojih narodnoosvobodilne vome. Ker ie KPJ te probleme tako reševala, je imela iasno linijo v borbi za ustvarjanje regularne revolucionarne narodnoosvobodilne vojske v borbi za ustv=r'anie borbenega vseliud-kega političnega narodnoosvobodilnega gibanja v obliki množične oreanizacue Liudske fronte, in končno, v borbi za razbitje starega buržoaznega državnega aDarata in za ustvprjanie nove, revolucionarne demokratične ljudskp oblasti v obliki narodnoosvobodilnih odborov.
Drugi dokument, ki nakazuje to kritiko, je govor tov. Tita na IT. kongresu Ljudske fro”t“ Jugoslavije, ki se je vršil v Beogradu skoro istočasno s prvini ?as«da-niem devetih Komunističnih partij na Poliskem. V tem govoru, iz katerega Informbiro in pisma CK VKe(b) že osemnajst mesečev trobijo v svet samo citat o odnosu med Partijo in Ljudsko fronto, ie podana jasna in ostra kritika narodnoosvobodilne linije, ki so jo zastopale druge evropske komnartije v času domovinske volne.
Načelo priznavanja napak
Kaj vidimo iz te kritike ostalih evropskih komunističnih partij iz časa narodnoosvobodilne borbe? To je princiDielna kritika revolucionarne prakse dveh Komunističnih partij, podana r.a osnovi analize takratne situacije — konkretno v teh deželah — na osnovi artalizg takratne mednarodne situacije in na osnovi primerjave z revolucionarna prakso druge — konkretno KPJ — Komunistične partije, ki je v po-spešno izvršila. Tu gre torej za dobnih pogojih svojo nalogo u-konkretno marksistično-Ieninistično analizo in ugotavljanje stvar-
nih slabosti in napak, napačne ocene situacije, napačnega postavljanja nalog. Zato je bila ta kritika na prvem zasedanju Informbiroja stvarna, realna, konstruktivna, koristna, skratka marksistično-leninistična kritika.
Zato so jo vse partije sprejele, zato se je takrat VKP(b) s to kritiko strinjala. Zato so vse partije takrat tudi sprejele a-nalizo borbe KPJ, potrdile njeno linijo in dalg primerno priznanje naši Partiji,
Toda če je tako, kakšen smisel ima potem tx'ditev v zgoraj citiranem pismu CK VKFVb), kako da sta francoska in italijanska Komunistične partija »pošteno priznali svoje napake,... jih vestno popravili...«. Tako postavljanje pomeni, d§ jim pri kritiki ne gre za revolucijo, ampak za »princip priznavanja napak«. Ce pa upoštevamo nadaljnje izjave iz teh pisem in iz resolucije Informbiroja, pa moramo ugotoviti, da gre za navadno	licemersko,	farizejsko
((priznavanje« nekih napak v besedah, v stvarnosti pa danes CK VKP(b) in resolucija Informbiroja načelno odstopata od kritike prakse KP Francije in KP Italije, ki je bila na prvem zasedanju	Informbiroja	soglasno
sprejeta. Nesmiselno je govoriti o tem, kako sta te dve Partiji svoje napake »vestno popravili«, če gre za revolucijo, za prevzem oblasti, in č'e vemo, da sta te dve Partiji	s svojo oportunistično,
nerevolucionarno politiko možnost zmage zamudili in bosta morali veliko napraviti, da ustvarita novo situacijo, ko bosta mogli na osnovi poznanja razmer, ob upoštevanju svojih uspehov in slabosti	ter napak v	preteklosti
in ob upoštevanju prakse drugih revolucionarnih partij uspešneje kot v letih 1940-1945 voditi borbo za revolucionarnimi prevzem oblasti. Ta nesmisel je toliko večji, ker je vsem znano, da v KP Francije in KP Italije kritika prvega zasedanja Informbiroja ni dovedla do odkrite analize narodnoosvobodilne borbe, Ta kritika se smatra za strogo zaupno, interno stvar vodstva teh Partij.
Kakšno je danes stanje v Franciji in Italiji?
Dejstvo je, da se v času narodnoosvobodilne vojne te dve Partiji nista borili za uničenje fašizma in za prevzem oblasti. Dejstvo je tudi, da nista prevzeli oblasti. V kolikor sta prisili buržoazijo, da je z njima začasno delila oblast, v borbi za oblast nista uspeli, ampak je nasprotno buržoaziji uspelo, da jih odrine iz vlad, da jih i-zolira. Končno je buržoaziji uspelo, da se do prvega zasedanja Informbiroja že dokaj utrdi na oblasti v obeh državah — od prvega zasedanja do zloglasnega drugega zasedanja pa je šel proces utrjevanja buržoazije na oblasti v Franciji in Italiji še dalje. Kaj sta torej te dve Partiji popravili? Priznali sta napake. To je vse! Toda kakor bomo pozneje videli, niti to ni točno. Priznali sta napake v besedah, dejansko ne. Dejansko odstopa danes od priznanja teh Informbiro v celoti.
Kakšna je bila kritika in samokritika na prvem zasedanju Informbiroja? Bila je konkretna, bazirala je na dejstvih. Bazirala je na dejstvu, da se je v dveh najvažnejših evropskih deželah bur-žoazija utrdila na oblasti.. Kaj je bil namen te kritike? Treba je bilo analizirati vzroke tega dejstva in iskati potj za uspešnejšo borbo proti hegemoniji buržoazije v teh državah. (Nadaljev. sledi)
Igralska skupina Antonija Gandusia, ki se je v torek zvečer poslovila od tržaškega gledališkega občinstva s komedijo «So’a zn ''nič-oplačevaP » 'e grala izključno francoske komedi. je, ki so večji del že stai e,sega datuma. Te komedije niso niti globoke niti umetniško zahtevne, ne predstavljajo in tudi ne rešujejo družbenih alt drugih človeško . pomembnih vprašanj, pač pa so po večini tehnično dobro napisane, se odlikujejo po blesteči, včasih tudi ne preveč originalni konverzaciji ter so bile napisane z izključnim namenom, zabavati lahkoživo, toda bistro in iskrečih se domislic željno in tudi vajeno francosko (reete: parsko) meščansko občinstvo. Vse te komedije so tipičen produkt v sebi zaključene francoske meščanske družbe in njihovo dejanje in njihovi zapleti se vrtijo vseskozi okrog ljubimkanja, zakonskih prevar in denarja.
Verneuileva komedija «Tr ije gospodje ChatrelslJn je, čeprav novejšega datuma, tak tipičen proizvod francoske meščanske miselnosti, bogata z lesketajočimi se domislicami, besednimi igrami in galsko ironijo, • kakor posnetek s površine francoske kapitalistične družbe V treh dejanjih nastopajo tri generacije Chantrelov: ded, sin in vnuk. To je prava dinastija industrialcev, fabrikantov preprog, ki se jx> odločitvi mlade vnukove žene, da se loči od moža in pobegne z mladim umetnikom, ki je pri «dinastiji# Chantrel v službi, zgosti v dramatičen vozel, v katerem se Pokažejo različni značaji treh Chantrelov. Ded, galan iz stare generacije, a obenem pohlepen po akcijah, ki jih ima žena njegovega vnuka v podjet-
GLEDALIŠČE VERDI
Zadnje šfiri predstave igralske skupine Gandusio
poiskati zaposlitev ter ustanovi ((Solo za davkoplačevalcev, kjer dajeta on sam in bivši uslužbenec pri njegovem tastu mkorist-ne» nasvete davkoplačevalcem,
ju, da bi z njimi vzpostavil svoj izgubljeni ugled, hoče pospeševati pobeg. Njegov sin, Kristijanin tast, hoče ščititi rodbinsko čast in preprečiti pobeg, a pri tem izve, da ga njegova lastna žena že osemnajst let trdovratno vara z njegovim najboljšim prijateljem. Najmlajši Chantrel pa se sam najbolje znajde, natveze svoji ženici, da je na svojih potovanjih zpoznal drugo žensko, napravi svojo ženo ljubosumno in si s tem zopet pridobi njeno ljubezen.
Antonio Gandusio, ki je kot sem slišal, praznoval že petdeset' let svojega odrskega dela, je igral kar vse tri Chantrele, deda, sina in vnuka, ki nastopijo vsak v enem dejanju. Po svoji stroki je karakterni komik in je iz sebe ustvaril do kraja izdelan lik, ki se poslužuje za doseganje komičnih učinkov skrajno pregro-stih sredstev, nlventar njegovih zunanjih kretenj je minimalen, toda kljub vsej skoposti skrbno premišljen. Njegova majhna pojava s karakterističnim obrazom je kakor ustvarjena za podajanje značajev komičnega galana in opeharjenega lahkoživca. Torej zelo primeren za tipe in značaje iz francoske komedije. Glavna komične učinke dosega s svojim neomajnim mirom tudi kadar je v družbi izpostavljen smešnosti ali ko mu gre v igri resnično za kožo. Tak je bil, z malenkostnimi variantami, v
vseh treh Chantrelih in tak je bil tudi v vseh ostalih komedijah. Izklesan lik same v sebi okostenele komičnosti.
Njegov partner v komičnih scenah, v tej komediji ljubimec Kristijanine tašče in vnukove matere, je Mario Sileti, dolgin širokih kretenj, ki dosega komične efekte predvsem z izrazi dobro podajane neumne pretkanosti ali pretkane neumnosti. Ni še tako izdelan, kot je Gandusio, toda pozna dobro svojo stroko in se ne straši, če je treba, tudi precejšnjega pretiravanja. V nekem smislu je idealna dopolnitev Gandusiovc komične neomaj-nosti. Cesarina Gheraldi se je izkazala za dobro karakterno ljubimko v komedijah, z ljubkostjo je nastopila v Kristijani mlada igralka Giovanna Caverzaghi, ki kaže talent tudi za resno dramo.
XXX
Ilcnneguinova in Coolusova komedija «Paradiž pod ključem« ima s svojimi bolj ali manj duhovitimi domislicami in kočljivo komičnimi situacijami zopet samo namen zabavati s samim seboj zadovoljno meščansko občinstvo. Zopet je tu zakonska žena, ki «odkrije» navidezno moževo nezvestobo in mu zato prepove vstop v svojo spalnico. Iz te njene ljubosumnosti in tega skromnega zapleta se razvije včasih tudi za lase privlečena komična situacija, ki daje prilož-
nost za nekatere ne vselej nove in izvirne besedne igre.
Igralci so podali komedijo z lahkotnostjo in dobro konverza-cijsko rutino. Dvojica Gandusio (nesrečni mož) in Sileti (njegov oče starega galantnega kova) se je zopet izkazala s svojo tipično komiko. Hvale vredno so se izkazali tudi vsi sodelavci.
XXX
De Herzova komedija ((Emil, si ti?« se po svojem zabavnem namenu in po svojem tipično francoskem meščanskem izvoru ne razlikuje kdo ve kaj od prejšnjih, Njena vsebina je zadeva z možem, ki ima poleg žene tudi ljubico, kar izkoristi podjeten neznanec, da drži nesrečneža pod pritiskom. Kočljive situacije se križajo, duhovite krilatice letijo sem. in tja dokler ne spelje vrinjeni neznanec možu podjetno ljubico.
Igralska skupina je zopet pokazala dobro uigranost,konverza-cijsko spretnost in Gandusio se je zopet postavil z odgovarjajočim. likom opeharjenega galana.
X X X
Komedija uSola za davkoplačevalcem Vernenuila in Beera je samo po zunanji motiviki malce različna od prejšnjih. V njej res nastopa davčni cksekutor in nekaj“ davkoplačevalcev. Toda la cksekutor ima hčerko ki je poro. čena z brezposelnim rentierjem, ki ga grdo pritiska davčni vijak njegovega tasta. Zato si sklene
kako se izogniti pritisku fiska, kar prinaša obema mastne do-hpdke. Zaradi te njune šole se državni dohodki nevarno zmanjšujejo in končno postane klient te «šo!e» sam finančni minister, ko je poslala njegova vlada o-stavko, stari davčni eksekutor pa, ki je bil zaradi zetove dejavnosti odstavljen, eden izmed njenih ((inštruktorjevo.
To je ogrodje te tipično meščanske lahkotne francoske komedije, njen sok so pa zopet galantne ljubezenske avanture eksekutorjeve hčerke in žene ((genialnega« ustanovitelja «Sole za davkoplačevalce«.
Gandusio je zopet blestel kot komično podjetni ustanovitelj ((Sole za davkoplačevalce)), medtem ko mu je Sileti sekundiral kot davčni eksekutor in oče njegove žene Nastopal je skoraj ves ansambel in vsi so pripomogli k uspehu te duhovite a iz nekega potapljajočega se sveta izišle komedije.
Kakor rešuje Gandusio s svojim izborom komedij, ki ga nedvomno narekuje tudi ozir na njemu odgovarjajoče vloge, petre/akte starejšega ali novejšega datuma nekega pogrezajočega se družbenega sloja, tako je tudi sam s svojo skupino nekakšen u-metniško dokaj dognan petrefakt starejšega italijanskega odra. U-poštevajoč njegovo dolgo igralsko pot, ki jo ima za seboj, mu bomo rade volje priznali tud’ odlike, ki jih rešuje s svojimi igralskimi izkušnjami pred dokončnim zatonom.
VLADIMIR BARTOL
KINO NA OPČINAH
predvaja samo če DANES v NEDELJO 30. t. m. ob 36 razbrzdano veseli film . .
,.Vražja godba
(Dve uri zdrave zabave in si
mehe).
V E LEZ AN IM IVI SPORED PRIHODNJEGA TEDNA OBSEGA:
V PONEDELJEK in TOREK čarobno krasni dcrlgo pričakovani barvni film ....
.Pesem pušča«
v glavni vlogi ERROL F _
V SREDO in ČETRTEK boste videli nekaj sentimentalnega v filmu...............
V PETEK 4. novembra nekaj hudo meksikanskega . .
..Čudež zvonov.
..Caramba Carmencita'1
Prihodnjo SOBOTO in NEDELJO pa zopet nekaj krasnega v barvnem filmu . , .
..Princ Azin.
Občinstvo opozarjamo, da se pričnejo predstave v nedelj in praznikih ob 16, ob delavnikih pa ob 18.
i m
TRGOVINA
Oglejte si
gae^
Kot poseben odtis iz tržaške revije »RAZGLEDI« je izšla brošura
//
Terski Slovenci
//
Riharda Orla.
Naprodaj je pri SHPZ, Garibaldijev korzo 4-III., irt v knjigarnah Stoka in Fortunat po 50 lir.
IVANDOLES
izdeluje in popravlja
aktovke
ZOBOZDRAVNIK^
Izdeluje proteze v ^klU’ ^ kavčuku in plastiki, Nel ^ j!
- - - -in od 15 do 19 (Govorijo ^ (1
rancija. Sprejema
i/: uu u uu i«	sl
TRST. UL. TORREBIANUC VOGAL UL. CARP°C.
Miiarii f kmetovalci T
TRST, ul. G. Gozzi 1., vogal ul. Pauliana.
ve.
podjetniki
šie, furnir, parkete i” najugodneje
... j#
Desk*	.
k0W'
snove t» # lesov,	*-
,9 0,116
itvt *
NOVE	K
Zupančič: PRAKTIČNA NAVODILA ZA ELEKTRIČNE VARILCE, broširano....................................
Andree: RADIJSKI KR02EK, broširano	;	.	;	;	•
Soljan: RIBE JADRANA, platno .	. s	.	.	;	;	•
Prežihov; SOLZICE, platno
Filipič: VIHARNA LETA, platno.......................;	•
SODOBNO BERILO za višje razrede	srednjih šol	.	•
TRSTU
Dobite nh v slovenskih knjigarnah
OiUiiiniiiimiitiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMi
i
d.
lek4o»
; «£>
Tra
doian lis usj
ima v sa 1°A1 .
izbiro moških c zmernih
evhe
fiV
cen**
(loliit c
\ trnovi n si li
LI-CA
kovne kJ8&
V zalogi imamo stalno tudi kmetiiske STKGKJ-;* ^2 p Poslovalnice: KOPER, IZOLA, PIRAN PORTO*
UMAG in NOVI GRAD
ecIji
UPRAVA: ULICA R. MANNA št. 29 — Telefonska številka 83-51.
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECtHI,	’"'enneadoglasovfe‘l^^sa^mm^išine v širini'V stolpca; trgovski 60, tinančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir.
OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 - Tel.
Odg. urednik STANISLAV RENKO
Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
■ Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Svetogorska ul. 42, Tel. 749
Koper, ul. Battlsti 30-a, Tel. 70.
NAROČNINA:	Cona	A:	mesečna	260,	četrtletna	750, polletna
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Ziložništvo tržaškega tiska, Ttst
1400, celoletna 11.5374. — Za
2600 lir; cona B In FLRJ:	55,
Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ,nozern^Q,^. Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska
165,