Posamezna števiSka 1 Din. Poštnina pavšallrana. Štev. 150. V Ljubljani, v soboto 28. julija 1923. Leto I. Izhaja vsak dan zjutraj, Izvzemši pondeljke. Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon št 213 Mesečna naročnina: j Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubijana“. v Ljubljani Din 10'—, po pošti Din 12'—, Inozemstvo Din 20*— j Upravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št. 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238. jutri izidejo »JUTRANJE NOVOSTI« z običajnimi nedeljskimi prilogami in bodo vsebovale med drugim: Sinaja in Balkan. — Vzhodna in zahodna Evropa. — Fr. Veber: Problem umske In nagonske pameti. — Svetovna vprašanja v luči teozofije. — Šesti čut in instinkt. — Bogat kulturni pregled. — Iz gospodarske politike: Orijent in naša lesna trgovina. — P'vi učinki žetve. — Podlistki: Milan Pugelj: Bolezen. — Ivan Albreht: Gospod Nerga. — Sv. Breit-man: Prebujenje ljubezni. — A. Strindberg: Iz knjige ljubezni. A. P. Čehov: Lev in soin-ce itd. — Mnogo zanimivosti za poduk in zabavo«. Pravo zmagovalca Pod tem zaglavjem je izšel v »Samoupravi« polemičen uvodnik, ki mu nihče ne more odrekati globoke načelnosti. Članek je v bistvu odgovor na nesramne izpade zagrebškega »Hrvata«, zato ga priobčujemo v glavnih potezah: »Mi Srbi smo I. 1914 dvakrat pobili Avstro-Ogrsko, prvič na Ceru in Jadru, in sicer meseca avgusta, ko je armada avstrijskih ujetnikov preplavila Niš. Druga zmaga nad Avstro-Ogrsko se je odigrala pri Kosmaju. Takrat je padlo Srbiji 50.000 avstrijskih vojakov z 2500 častniki, dve kompletni vojaški godbi in ogromni vojni materijal v roke. To so dejstva, ki jih ne sme oporekati niti »Hrvat«. Ta srbska zmaga je bila za Avstrijo prava deruta, kajti celih devet mesecev po tem dogodku ni smela proti Srbiji napraviti niti ene geste, dasirav-no se je z njo vojskovala!... Šele potem, ko je pol milijona nemških vojakov prihitelo Avstriji na pomoč in ko je Bolgarska zasadila Srbiji nož v hrbet, je bila slednja pogažena, nikd&or pa ne premagana. Triletna okupacija Srbije bi mogla podati mnogo zanimivih dokumentov o sovražnem obnašanju Hrvatov in Slovencev v Srbiji. Ah mi prehajamo tiho preko tega, ker so takrat morali ravnati po nalogu svojib gospodarjev in ker smo jim mi Srbi to bratsko odpustili Zmaga na solunski fronti — delo Srbov in velikih zaveznikov — je prinesla Srbiji popolno zmago, Avstro-Ogrski pa poraz in polom. Ko ]e bil premagan gospodar, Avstro-Ogrska, je mogel res le cinik oporekati, da niso bili obenem premagani tudi sluge, v tem slučaju Hrvati in Slovenci. »Mi smo se, pravi »Hrvat«, sami osvobodili; mi smo sami proglasili resolucijo in odcepitev od Av-stro-Ogrske, dokler je bil še cesar Karl na Dunaju!!!... Res, veliki junaki so bili ti blokaški Hrvati in Slovenci, da so se predrznili v trenutku, ko je Av-stro-Ogrska doživela na solunski fronti že svoj poraz, proglasiti svojo odcepitev in neodvisnost takrat, ko je Karl že bil pripravljen na beg in ko jih je službeno pozval, da se »pobunijo«!!... Resnično, hrvatski in slovenski »pobu-njenci« so bili res veliki junaki, da so se dvignili zoper tedaj že mrtvo Avstro-Ogrsko!... Z mirovno pogodbo so bili črtani po srbski zaslugi Hrvati in Slovenci iz seznama Premagancev. Pa ne morda za-’ ei] niso bili v svetovni vojni pre-magam, ali morda zato, ker so se tako !“rab™ da rešijo Hrvate in Sloven t. bosledic vojnega poraza države, n j*1 so se borili proti sporazumn Ker se je Srbom vsi ogromnega zaupanja, ki so ga u vab med zavezniki, posrečilo obv rovati Hrvate in Slovence pred vpise V ÖSto premagancev, piše zagrebi »Hrvat«: »Kedaj in s katero mirovno pogodbo si je pridobila Srbija napram Hrvatom in Slovencem pravice zmagovalca? Kakšne so te pravice m kako daleč segajo?« Zares, »Hrvat« ne pozna nobenega sramu več! Hrvati in Slovenci bi bili brezdvom-no — čeprav niso bili v Parizu zastopani po svojih zastopnikih — lahko pi-smemo zahtevali svoje pravo samoodlo-čevanja. To bi se jim bilo po vsej verjetnosti priznalo, seveda s potrebnim ozirom na vlogo, ki so jo igrali v svetovni vojni. AH obenem bi se bila brez-dvomno vpoštevala vojna prava Srbije. Zadeva bi se bila razpravljala po znani pravni formuli: rebus sic stantibus in — konec«... Beograd, 27. julija. (B) Vaš dopisnik doznava iz poučenega vira, da je položaj v Grčiji zelo resen. Republikansko gibanje, ki ga vodita bivši poveljnik grške vojske v Trakiji, polkovnik Pangalos in admiral Hadiikiriakos, dobiva vedno večji obseg, zlasti med vojaki, pa tudi med mornarji. Položaj postaja za monarhijo še opasnejši, ker se je stranka Venizelosa razcepila. Levo krilo te stranke zahteva namreč, naj se ustvari republika z nasiljem. V Atenah se delajo vse priprave, ki jih zahteva položaj. OkoÜ mesta je zbranih več polkov s topništvom, ki so pripravljeni da preprečijo vsako republikansko gibanje. V prestolici pričakujejo prihod Venizelosa. Z druge strani je tudi položaj Gonatasove vlade zelo težaven. Računajo, da bo vlada podala v kratkem kolektivno ostavko. Francosko - belgijski sporazum. Pariz, 27. julija. (Agence Havas.) Med francosko in belgijsko vlado se je sedaj dosegel sporazum glede bistvenih točk odgovora na angleško noto. Besedilo odgovora bo v kratkem določeno. Francoska in belgijska nota najbrž ne bosta identični, pač pa bosta po zmislu popolnoma enaki. Pariz, 27. julija. Kakor javlja »In-transigeant«, je belgijski delegat v re-paracijski komisiji Memelmann demisi-joniral. Nadomestil ga bo načelnik v predsedstvu belgijskega finančnega ministrstva Gutt. Poiožaj v Nemčiji. Berlin, 27. julija. (K) Centrala komunistične stranke objavlja z ozirom na protifašistovski dan oklic, v katerem poziva strankine tovariše, da povsod tam, kjer so demonstracije pod milim nebom prepovedane, priredi demonstracijska zborovanja v zaprtih prostorih. Berlin, 27. julija. (K) Kakor poroča »Berliner Tageblatt«, so se vršili včeraj v pruskem ministrstvu za zunanje posle in na berlinskem policijskem predsedništvu razgovori o odredbah, ki se naj ukrenejo na protifašistovski dan. Sklenilo se je, da se proti motilcem miru z vso strogostjo postopa. Varnostna staža bo za ta slučaj pripravljena. DR. BENEŠ — GLAVNI TAJNIK DRUŠTVA NARODOV? Beograd, 27. julija. (B) Praški list »Bohemia« pravi, da namerava zunanji minister dr. Beneš kandidirati za glavnega tajnika Društva narodov namestil sira Erika Drumonta, ki odstopi koncem tega leta. Na Angleškem so simpatično sprejeli to namero dr. Be-neša. Esperantski kongres v Zagrebu in Bolgari- B e ograd, 27. julija. (B) Ministrstvo za notranje zadeve objavlja, da se je 30 bolgarskih esperantistov obrnilo nanj s prošnjo, da bi jim dovolilo udeležiti se esperantskega kongresa v Zagrebu, ker potujejo obenem tudi na kongres esperantov v Nürnberg. Zaradi po-; slednjih dogodkov pa je ministrstvo odklonilo to prošnjo Bolgarov. Esperantski kongres v Zagrebu se yrši dne 29. ia 30, 1 m. Beograd, 27. julija. (B) Iz Aten poročajo: Kralj Jurij je poslal Venize-losu brzojavko, v kateri se mu zahva-; ljuje v svojem in v imenu naroda za usluge, ki si jih je stekel pri mirovnih: pogajanjih. Zunanji minister Aleksandris mu je poslal brzojavni pozdrav v ime-; nu vlade. Minister za zunanje stvari j in drugi grški delegat na lausannski; konferenci Kaklamanos sta bla odliko-j vana z velikim križcem reda sv. Jurja. Zunanji minister Aleksandris in vodja Piastiras sta govorila včeraj z bivšim ministrskim predsednikom Zaim!-som o položaju in o bodočih volitvah. Listi poročajo, da razmišljajo o tem, da bi poverili Zaimisu upravo nad narodno koalicijo pri bodočih volitvah. Zaimis j bo odgovoril do 2. avgusta. Madžarska skupščina. Budimpešta, 27. julija. (K) Narodna skupščina je dokončala generalno debato o proračunskem provizoriju. Ministrski predsednik grof Bethlen je izjavil na koncu debate, da ni upravičeno trditi, da enotna stranka ne stoji na enotni podlagi. V najvažnejših vprašanjih obstoja popolna edinost, različna mnenja se pojavljajo le glede židovskega vprašanja. Vlada hoče uresničiti nacijonalno demokracijo in obvarovati narod pred vsako pretiranostjo in revolucijo-narnimi pretresljaji. Za rešitev visečih državno - pravnih vprašanj manjka atmosfera. Vlada, ki zavzema zakonito stališče kraljevine, ni voljna, da bi z malimi in malenkostnimi reformami napravila Iz provi-zornega državnega glavarja predsednika republike. Zemljiška reforma mora biti čim-prej izvedena in se je pri tem ogibati vsake demagogije. Glede vprašanja inozemskega posojila je zaznamovati zboljšanje položaja. Pot, ki je na njo krenila madžarska vlada, da doseže inoz. posojilo, je prava. Posojilo se lahko doseže le s podporo velesil, katerih interesoo je. da Madžarska ne postane plen Male antante. Pri vztrajnem delu se bo pač tudi našel modus vivendi z Malo antanto. Nato je pojasnil finančni minister Kalay finančno politiko vlade in je zjavil, da so biie inozemske obveznosti s sklenitvijo pogodb z Belgijo in Francijo olajšane. Z Italijo, Češkoslovaško in Avstrijo se vrše po. gajanja. Razprave z Avstrijo obljubljajo za jesen uspešen zaključek. Nevarnost reparacij še ni izginila, pač pa je upati, da bodo vod'lni evropski državniki izprevideli potrebo zunanjega posojila. Zagrebška vohunska afera. Beograd, 27. julija. (Z) Uprava mesta Beograda je dala glede zagrebške vohunske afere novinarjem sledeče sporočilo: Danica Androiičeva je bila snoči in danes ves dan zaslišana. Sedaj je naenkrat vse preklicala, kar je izpovedala na prejšnjih zasliševanjih v Zagrebu in Beogradu, ne navajajoč za to nikakih razlogov. Zato se je morala preiskava raztegniti tudi na današnji dan. Danes so bili zaslišani tudi ostali krivci, ki so vse zanikali, česar so obdolženi. Sedaj jih izroče mestnemu sodišču v ndalnje postopanje. KONKURZ »BALKANSKE BANKE«. Beograd, 27. julija. (Z) Za danes popoldne ob petih je bil določen sestanek upnikov Balkanske banke, a sodijo, da bo ta sestanek odgoden zaradi odsotnosti sodnijsko imenovanega pover« jenika dr. Milana Nešiča. Nočna lekarniška služba v Ljubljani. Tekoči teden: Sušnik, Marijin trg in Kuralt. Gosposvetska cesta. Radić in Italija. Nečuveno demagešfvo „velikega mojstra»24 Pred par dnevi je imel politični dopisnik laškega »II Giornalt dl Roma« priliko, razgovarjati se s predsednikom »mirotvorne, čovječanske republike«. Italijanski novinar je opisal v svojem listu našega velikega demgoga s toliko točnostjo, da hočemo še poprej podati njegovo karakteristiko v izvirni luči. Naj torej govori omenjeni dopisnik: Gospod Stjepan Radič mi je začel razlagati situacijo na Hrvatskem z ozirom na odnošaje napram Beogradu in inozemstvu. S poglabljanjem v razlago je sporedno narasla njegova eksal-üranost, njegovo oduševljenje. Njegov glas je pokazal vibracijo čiste kovine. Nekaj časa-je govoril zamolklo in potem je postal zopet bolj jasen. Njegove oči so se svetlikale, telo mu je drhtelo, in v takih trenutkih je s pestjo udaril ob mizo. V desetih minunat se je ta človek tako preobrazil, da ga je bilo komaj spoznati. Gledal sem z začudenjem ... Razgovor z g. Raidčem — sicer je pa itak govoril samo on — je podobna oblaku, ki drvi za časa burje po nebu: to se trga, zgrinja in preliva... Pri njem se ne razvije niti ena ideja v pravem pomenu besede. Že v naslednjem trenutku pride druga. Naenkrat se pojavi prva misel in prepodi drugo. Potem se obrne zopet k prvi ideji in jo že v istem hipu zopet zapusti. Od francoske revolucije je preskočil na italijanske osvobodilne vojne. Od svetovne vojne na rimsko pravo. Od ruske revolucije na neko latinsko prislovico. Od Mazzinija na neko rastrelilno snov, ki se bo baje uporabljala v nastopnih vojnah... Res, v mojem poklicu se mi še ni zgodilo kaj takega in po vsej pravici lahko trdim, da je novinarju skoro nemogoče, lotiti se tolike naloge in povedati točno, kaj Radič pravzaprav hoče. Ce preskočim vse točke, ki jih nisem razumel in ki so popolnoma nerazumljive, vstajajoč pri ostri liniji, morem ugotoviti, da primanjkuje njegovim Izvajanjem logična kontinuiteta. Gospod Radič je obrazložil svojo politiko takole: V mirovni pogodbi ni pvedano, da si morajo narodi v teh mejah organizirati tako kraljevino SHS, kakor jo imamo danes. Tarn so določene samo etnografske meje novega držvnega organizma. Narodi v tej geografski definiciji bi si bili lahko prav mirno ujedinili in živeli bodisi v okvirju lega ali onega političnega sistema, centralističnega ali federalističnega. V kateri točki mirovne pogodbe pa stoji zapisano, da mora kraljevino SHS tvoriti srbski narod, slovenski in drugi? Uporablja se definicija: Jugoslavija. Ali kje je ta Jugoslavija, ko pa imamo Veliko Srbijoi! Govori se o kraljevini SHS. Toda kje je Hrvatska, ki ni v parlamentu niti zastopana?. Kako moremo mi priznati vladarja, ko smo pa vendar proglasili svojo republiko! Srbi pravijo, da so nas osvobodili Avstrije. Da je bilo temu res tako, potem bi bili danes gospodarji na svoji zemlji in ustvarili bi si formo države po mili volji. Kje je torej ta svoboda? Resnčno, odvzeli so nas enemu gospodarji in nas izročili drugemu. Naj nam dajo svobodo, pa bomo videli kaj se bo zgodilo. Mogoče je, da se ujedinimo s Srbijo, ali to je lahko tudi izključeno. Mi lahko osnujemo z njimi skupno republiko, ostanemo pa lahko tudi kot posebna država. Z eno besedo: možnost solucij je ogromna. Samo naj nas pustijo, da delamo po lastni volji. Smešno je, če govore v Beogradu.o separatizmu in o amputaciji. Mi se nikdar nismo ujedinili. Kako se moremo torej odcepiti, razjedinjevati? Nasa situacija je nezlomljiva. Kako dolgo bo trajal ta položaj? Tega ni mogoče povedati. Eno leto, dve, tri... več ali manj. Kdo ve? Mi nočemo krvave borbe, ker niso prilike ugodne. Sicer pa ne moremo zavreči svojega programa, ki je v bistvu pacifističen. Naš pacifizem ni etiketa, prilepljena iz oportunizma, ampak to je razlog našega obstoja. To je moč naše kohezije. To je duhovna luč, ki nam sveti v vseh tminah. 'Z ozirom na sor rodnost s srbskim narodom smo hoteli ujediniti našo kulturo, našo glasbo, našo literaturo, da bi tako čim več po- j darili civilizaciji. Ali nikdar ne moremo ' biti en narod. Danes je položaj tak in mi ga ne moremo menjati. Sedaj se hočemo pogajati z Arnavii in Makedonci, . kasneje še z Bolgari. Potem bomo videli, kaj bodo napravili Srbi. Mi se ne ogrevamo za intervencijo velikih sil. Na drugi strani je ne izključujemo. Anglija ima svetovno-politične probleme pred seboj in za nas ne more skrbeti. Francija se trenutno bavi z vsemi političnimi kombinacijami, ki omogočajo obkolitev Nemčje. Ona je slepa in ne vidi ničesar, razen nemškega strahu. Nemčija bi morda hotela intervenirati za nas, ali ona sedaj ne more. Mislim — je nadaljeval g. Radič — da je storila Italija veliko pogreško, da i je ostala gluha za naše vprašanja. In j vendar nas spaja nekaj kilometrov skupne meje in ti odnošaii se bodo morali definitivno regulirati. Jaz se divim Italjanom. To je edinstven narod. Z!a*ti se divim zadnji generaciji. Ta slednja generacija je gotovo pripravljena umreti za svojo domovino... To je znak največje veličine. To je božanstveni ideal. To ni pravilo, li je izjema. Kakor so Francozi rešili usodo Helenov, tako bi morala Italija storiti tudi za nas. Italija bi nam morala pomagati. V zameno za to bi ji dali garancijo absolutne in trajne nevtraltnosti. Sicer si pa morejo mali narodi očuvati svojo eksistenco le v pacifizmu in v nevtralnosti. Kaj se je zgodilo v svetovni vojni z Belgijci in Romuni? Oni so skoro izginili. In sama Srbija, ali ni tudi ona skoraj izginila s svetovnega zemljevida? Zahvaliti se ima pomoči Francije in drugih držav, da je vstala iz groba. Kaj bi bilo iz Hrvatske, ko bi jo bili pregazili dva ali trije milijoni vojakov? Ona bi bila izginila. Italija bi imela od naše nevtralnosti velike koristi Predvsem bi na naši meji prenehala nevarnost napada s strani nemškega militarizma. Ali bi si Nemčija upala po belgijski preizkušnji pogaziti še enkrat suverenost in nevtralnost kakega naroda? Isto j'e s srbskim militarizmom, ki je — to mi lahko verujete — hujši cd nemškega milirarizma. Nemški militarizem je vsaj disciplniran. Človek vsaj ve, s kom ima opraviti. Ali — in tu je postal g. Radič razburjen — srbski militarizem pa divji, megalomanski in nepomirljiv. (Tu je g. Radič krepko udaril po mizi.) Soba1 — tako nadaljuje dopisnik — se je medtem napolnila. Prišli so sami učenci »velikega mojstra«. Z verno udanostjo so poslušali njegove besede. Njegovi zadnji stavki so bili ognjeviti. Videlo se je, da je mož prišel na vrhunec notranje razburjenosti. Nato se je okrenil in se nasmehnil svojim poslušalcem. Tako je končal razgovor, v katerem je Radič popljuval svoj lastni narod, lastno državo. Klical je na pomoč Italijane in naša javnost si lahko sedaj napravi iz njegove izjave najboljšo sodbo o propalosti velikega demagoga. Orga^isacšia Hiši« — Opozorilo. Vse krajevne organi-acije oz. županstva, katera še do da-es doposlanik B. eksemplarjev v zadevi organizacij v krajih, niso izpolnile in poslale na Glavno tajništvo, se poziv-jajo, da to čimpreje store! Potrebno je pokazati v tem vprašanju disciplino napram Glavnemu odboru naše stranke. — Novo mesto. Občni zbor krajevne organizacije NRS V Novem mestu bo v soboto, dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer v Narodnem domu. Dnevni red: 1. Poročilo tajništva krajevne organizacije o svojem delovanju. 2. Razvoj stranke v Sloveniji. (Poroča delegat iz Ljubljane). 3. Volitev ožjega in širšega odbora. 4. Predpriprave za srezko konferenco. 5. Slučajnosti. Dolžnost vseh članov je, da se udeleže občnega zbora! — Srezka konferenca v Novem mestu se vrši v nedeljo, dne 5. avgusta ob pol enajstih dopoldne. Vabijo se vsi pristaši kot gostje. Prisotnost predsednikov in podpredsednikov krajevnih organizacij obvezna. Dnevni red naknadno. — Črnomelj. Sestanek pristašev in somišljenikov NRS se vrši v torek, dne 31. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni Žana Mülierja. Na tern sestanku bo poročal delegat iz Ljubijane. — Laško. Občni zbor srezke organizacije se vrši 15. avgusta in ne 29. julija. — Straža. Sestanek NRS v Straži se vrši v nedeljo, dne 29. t. m. Poroča delegat iz Ljubljane. UGANKA: Jutrovci, kdo v načelstvu demokratske stranke simpatizira in stoji v zvezi z radikali? (Rešitev in imena rešilcev prinesemo ob priliki po potrebi in o pravem času.) ddartsk ■ O vprašanju Gdanska smo že poročali. Člena 100 in 108 versajske mirovne pgodbe določata, da je Gdansk foem. Danzig )svobodno mesto pod pokroviteljstvom Društva narodov. To mesto, ki je naravni izhod Poljske na morje, ima skoraj samo nemško prebivalstvo, kar je rezultat pruske naseljevalne politike. Tako se je zgodilo, da mir Gdanska ni prisodil Poljski. Da se pa omogoči promet od morja preko Gdanska v Poljsko, je slednja dobila gotove pravice v mestu, ki so predvsem trgovinskega značaja, tako n. pr. prost dostop do raznih pristaniških naprav. Če bi šlo vse iz trgovinskega stališča, bi Gdansk prospeval in imel velik profit radi tega, ker je prvič svobodna luka, drugič pa edini morski izhod poljskega zaledja. Žalibog pa igra tu, kot skoraj povsod drugod, narodno nasprot-stvo pretežno vlogo in tako je vsa kratka zgodovina tega pristanišča samo neprestan boj med poljsko in nemško narodnostjo. Gdansk sicer ni edina luka Poljske. Versajski mir ji je podelil ozek pas ob morju z mestecem Putzigom, ki je pa pravzaprav le ribiška vas in kot mednaroden pristan nikdar ne more priti v poštev. Nasprotno pa ima Gdansk velike in moderne, pristaniške naprave; leži sredi ploščate pokrajine, ki spomi- h hofiševiške Rusije» Nezadovoljstvo v Ukrajini V Ukrajini se narod zelo upira preganjanju cerkve. Boljševik! so zato izprerae-nili svojo taktiko in podpirajo ukrajinsko cerkev (s službo božjo v ukrajinskem jeziku). samo zato, da zmanjšujejo vpliv stare duhovščine. Komisarji ukrajinske republike so se radi svojega škodljivega delovanja zamerili ceio moskovski vladi. Govori se o možnosti proglasitve diktature. V tem slučaju bi po-sla'a moskovska vlada diktatorja iz Moskve. Dosedanji načelnik ukrajinskega sveta komisarjev, Rakovski, s katerim kakor tudi s celim svetom komisarjev je moskovska vlada tako nezadovoljna, bi bil potem odposlan kot poslanec moskovske vlade v London. Brezposelnost. Po poročilu glavnega sovjetskega glasila »Izvestija« vlada v vseh krajih sovjetske republike velika brezposelnost. V Odesi je sedaj 25.000 nezaposlenih. — Promet v Rusiji. Ruski socijalistični časopis »Dni« v Berlinu poroča o stanju ruskih železnic po poročilu centralne železniške direkcije. Direkcija povdarja v svojem poročilu, da se v pretečenem letu promet ni izboljšal radi popravljanja vagonov, lokomotiv in poslopij. Ker se nahaja industrija v težki krizi, ni bilo živahnejšega trgovinskega prometa, radi česar tudi ni bilo občutiti pomanjkanja vagonov. Jeseni pa, ko bo treba prevažati žetev, bo treba dnevno 2500 vagonov, in teh sedaj ni. Največja zapreka razvoju prometa ie pomanjkanje premoga, katerega bi potrebovale železnice 112.000 ton mesečno, dočim ga Rusija producira le 50 —1 65.000 ton. Premogovniki ob Donu delujejo tako slabo, da ne bo mogoče vzdržati prometa niti v sedanjem obsegu, če se produkcija ne bo izboljšala. Ob dosedanji slabotni produkciji premoga ne bo popolnoma ustavljen promet samo na priključnih progah, temveč ga bodo morali omejiti do skrajnosti celo na glavnih progah. — Reka, njfl na nizozemske nižine, dobro miljo daleč od Baltskega morja ob Motlavi. Za Poljake obstoja še ena možnost, ustvariti si veliko luko: od Gdanska navzgor leži na levem bregu Visle mesto Diršava in tu bi se dal zgraditi prostoren pristan na poljskih tleh, ki bi bil nezavisen od vsake tuje intervencije. Toda opustiti so morali to misel, ker bi bili stroški preogromni. In tako bije sedaj Poljsko diplomatski boj za svoje pravice v Gdansku pred forumom Društva narodov v Ženevi. Naša kraljevina, je kar se tiče vzhoda na morje, skoraj v istem položaju kot Poljska. Dve veliki, moderni pristanišči sta, ki prideta v poštev ze našo mednarodno trgovino na Jadranu: Trst in Reka. Trst nam je ugrabila Italija In s tem njegov trgovski pomen skoraj uničila. Reka pa je postala kot Gdansk svobodna država, a radi diplomatskih, zapletijajev nam je še vedno zaprta. Sicer imamo' par sto kilometrov dolgo obrežje, za katero nas Poljaki s svojimi par kilometri lahko zavidajo, toda vsa naša pristanišča niso urejena za velik promet in nimajo pravilnih železniških zvez. In tako bijemo boj za reško luko, za Baroš, z vso energijo, kajti vemo,; da bi bili brez velike, moderne luke invalid, ki mu manjka desna roka. živ — Proslava splitskega pesnika. Dne 22. avgusta preteče 60 let, odkar je v Djakovu. umrl pesnik Luka Botić. V svojem romantičnem zanosu je opeval domovino iti ideali vrlih prebivalcev. Spiit se pripravlja, da to proslavo čim svečanejše proslavi. V toi svrho se je sestavil poseben odbor v katerem so zastopana vsa kulturna društva. Na dan proslave bo njegov spomenik okinčan s; številnimi venci. — Socijološki kongres v Rimu. Začetkom oktobra se bo vršil v Rimu III. mednarodni kongres za socijologijo, ki se bo bavii z vsemi društvenimi vprašanji. Kongres se bo razdelil na več odsekov, od katerih se bo eden bavii samo z vprašanjem narodnih manjšin. Organizatorji- so povabili tudi naše znanstvenike in strokovnjake na sodelovanje pri kongresu. — Jubilei poljskega igralca. Te dni ie na svečan način proslavil v gledališču Slowackega -45-letnico svojega gledališkega življenja in 30-ietnico svojega delovanja pri krakovskem gledališču, veliki in simpa-1 tični krakovski igralec Grzegorza Senow-ski. 'Svojo gledališko karijero je pričel leta 1879 na lvovskem odru. Senowski je poleg tega dober glasbenik in skladatelj, pevovodja in virtuoz na citre. — Češka znanstvenika v Nišu. Na geološkem študiju v Nišu se mudita docent praške univerze dr. Novak in docent brnske univerze dr Luša. Razstava treh ruskih slikarjev v Beogradu. V Beogradu so razstavili svoja dela trije mladi ruski slikarji. Razstavili so okoli dvesto slik. — Knjižnice v češkoslovaški vojski. V, Košicah na Slovaškem se je te dni vršil kongres prosvetrih delavcev v češkoslovaški vojski. Gb tej priliki so prinesli ilsti zanimive podatke o stanju vojzaških knjižnic. Do leta 1919, je bilo v armadi 186 knjižnic z 45 tisoč zvezki. To število je vidno naraščalo in je štelo leta 1022. 354 knjižnic z 223 tiso čzvezki. Razen te-; ga imajo knjižnice 2400 časopisov. Največ knjig je čeških in slovaških, vendar pa je1 preskrbljeno tudi za drugojezično čtivo. A. D. Iz Bosne ponosne. III. Oziraje se si>otoma na razne mikavnosti, n. pr. na obcestno pivnico v strmi skali »U Pečini« sem se jedva ognil karambolu z rogo bušo trebušo. Malo dalje nas je v lesenem mlinu presenetil predpotopen troglodit, pravcati jamar v strahovitem kožuhu s kocinami navzven, podoben zverini Neodoljivo se mi je vrinila zgodbica iz ameriškega cirkusa, kjer je brezposeln Čeh prevzel vlogo leva: kar mu prirjove Čez areno silovit tiger naproti. Lažni lev jame trepetati vkljub svoji sijajni oroslanski opremi, češ, kaj bo, če nasprotnik zavoha, da sem samo preoblečen lev? Tačas pa, glej čudo, začuje iz tigrovega žrela blagovest: »Pepiku, ne boj se, ja sem taky Čech.« Mimo izletnikov je šinil kolesar, prvi in zadnji, kar smo jih videli v petih dneh v deželi fesov, kakor sem opazil tudi edinega pijanca v Sarajevu. Razbremenivši se v velikem hotelu, ki je bil dokaj prazen, saj Jajce je bilo v glavnem uradniško letovišče, smo krenili po vrtoglavih strmih gredeh in stolbah ob navpičnih skälah k strugi mlačnega Vrbasa, nad katerim kipi v oblake gorostasna stena s sigo, s stoječimi in visečimi kapniki, s špilji in špiljamL Vrnivši se navzgor na ploščad, nas je povedel pod večer franjevec Tiho-mil mimo ondotnih zanimivosti in si razlagaj v brčice zgodovino cerkve svetega Luke, nas spremil v podzemeljsko temnico, nekakšno katakombo, kjer so neverniki razne kristjane trpinčil, privezavši jih tako, da jim je mrzla studenčnica kapala za vrat. Vode je namreč po tem okolišu dovoli, celo visoko na stožčastem hribu sredi mesta žubori izvir za izvirom nizdol. Na tem holmu je močna utrdba s Tvrtkovim in Hrvojevim grobom. Sprelep je razgled raz obzidje po bivši bosanski prestoli-ci, ki je dobila baje naziv po kneževem gradu, zgrajenem po zgledu nekega laškega dvorca z enakim jajčastim imenom. Pod razpadajočo trdnjavo smo imeli priliko, ugotoviti nenavadno globok dekolte pri preprosti mladenki, dasi je tam doli vse prej ko navada »gosli kazati«. Otroci, ki so letali za nami, so bili neobično čvrsti in čedni. — Kako ti ime, dečko? — Ibraahim, je zameketal srčkani rdečekapec. - — Pa tebi junače? — Muujo, je zategnil drugi fesovec, Muhamedov imenjak. — Šta si ti. Srbin ili Turčin? — Turčin. —• E, pa ti nisi Turčin, mosliman si! ga popravi drugi zagoreli Jajčaninček, bolj poučen v narodnostnem in verskem poglavju. Globoko doli v tokavi pod cesto na zeleni trati pod drevjem se je zabavala mestna mladina in starina — bila je nedelja — in mimo ljudske veselice smo jo mahnili v tovarno za ferrosilicium, kjei smo se mahoma posušili od prša-vice, ki nas je skoro vsak dan nekoliko pobrizgala. Ruski profesor inženjer — orjaški hrust, a nedosežna dobričina — je pravil, da so v tvornici stari stroji, da bi se dala vodna sila bolje izkoriščati v sosedni elektrarni in da bi bilo tudi »gororytstvo« sposobno napredka: toda treba glavnice. Po posetu v veliki elektrarni se je vsa družba spustila na drugi breg reke, na reber, odkoder so potnikom na čast ob polu devetih zvečer z močnim obsevalom razsvetljevali globoki in široki slap v vseh mavričnih barvah. Žaromet se je sukal na vse strani in švigal s svojim svetlim snopom po mestu, po gradu, po skupinah prazničnih radovednežev, domači!: in tujih. Cim je obsevnik ugasnil in sc bile vešče in mušice zavite v ebenasio temo, je množica tavala in tipala domov preko brvi. Neki paglavec se je bil domislil posebne šale: po vsem životu si je bil vznak nalepil kresnic in je hodil z nimi skozi mrak kot okovan z razbeljenimi žeblji. Po zadnji skupni večerji so okrog ure duhov odšli poslednji izletniki v vodoravni položaj in mirno v Gospodu zaspali, dočim jim je globoko spodaj budni Vrbas žuborel in žamorel pesen uspavanko. Ko se je druščina zgodaj zjutraj prikazala iz »bolhovega gradca« — po krivici pravim tako, kajti ves čas nismo nikjer naleteli na »živoga gada« — je po izdatnem zajutrku sedla na poseben vlak Steinbeissove železnice. Steissbeinovka oziroma Beisssteinov-ka, kakor jo je nekdo pomotoma imenoval, nas je odpeljala mimo 10 km dolgega čednega jezera, ki bi bilo še krasneiše, da so gore ob njem višje, do vasi Jezera, ki je baje v Bosni edini kraj pravih Osmanov, bivša tatarska naselbina. Da mora biti tuj živelj v selu, bi se dalo sklepati iz napisov »Srpska škola« in »Srpska čitaonica«, vendar ljudski tip se kar nič ne loči od sosednih rojakov. Po vodni gladini plove vse polno potapljačev, nekakih ponirkov, ki jim pravijo Srbi »ronac«, namesto »norac«, kar je v vseh slovanskih narečjih znano v korenih po-nira-ti, po-nor (gubiti se pod površino). Ponekod je kotlina obrasla z ločjem in trstom (rit). Večina tovarišic in tovarišev je stopila v restavracijo na izvrstne rake in ribe, nekateri radovedneži in radogled-neži pa hajdi po selu, koder je polno starih mlinov ob sopotih in skakavcih. Ko smo se naveličali teh sopotnic, t. j. šumov in vodopadov, smo se povrnili c dvonogim sopotnicam. Cim nas je Steinbeissov železni količek pripeljal nazaj v ljubeznivo Jaj-:e, smo se naglo poslovili od srbskih in irvašklh tovarišev in sedli v okusni re-laraciiski avto, ki nas je v dobrih treh rah izkrcal za llo Din. v Banjaluki i lekarn draga vožnja, vendar kako pre- lestna pot skozi sotesko ob Vrbasu med visokimi vrhunci, koder se pasejo po višjih delih divje in ob vznožju domače koze in poletavajo orli. Šestero Slovencev nas je, dvoje Bosancev in neopredeljivo žensko bitje, ki sedi v kotu kakor lipov bog, s črnim prestralom p rele obličja, pa ne reče ne črne niti bele. Kakor ogromna črna bula, kakor rilec ali ne vem kaj se mi zdi obraz teh okrinkanih, našemarjenih mohamedanskih žen. Tudi če bi moral gledati grdo nakazo, bi jo rajši videl pred sabo nego to mrzko, mrtvo naličnico. In ves čas so mi rojili po glavi stihi iz Popovičeve Antologije: Nema takve bvtle, nema takve bulb______ Popušio lulu, poljubio bulu, pa umro. Sredi pota si je nas »samodrč« privoščil opoldanski oddih. B o č a c, divje romantična postaja z razvalinami na Krupi; zračna železnica, fantastične čeri, stara bazilika. Dobro nam je postregla gostilničarka, ga. V. iz Kamnika, ki gre enkrat na leto 24 km daleč k maši. Po teh krajinah je zelo razširjeno tetoviranje med prebivalstvom: oblika križa se vrača v raznih inačicah. To šego so baje uvedli menihi, da bi onemogočili svojim ovčicam prestop v islam. Pozneje so tudi moslimi prevzeli ta običaj. Naša sopotnica, bula s črno obrazino, se je začela nekaj gibati: papučo je baje izgubila; pa je nismo našli. Rada bi bila izstopila, krmitelj pa se je odrezal, da ni tu postaje. V svoji orientalski odrevenelosti si ni znala pomagati: nekaj dinarjev bakšiša ali halvaluka, pa bi bila doma, kjer je vse obupano vilo roke za njo. Tako pa je morala dati do 40 D izvoščeku v Banjaluki za povratek. Kranjska Micka, ki ne ve za kismet, bi bila vozitelju oči izpraskala. Ko smo sl v Banjaluki malce dušo privezali pri štajerski natakarici, smo se ozrli po mestu, ki baje izza osvobo- jenja vidno hira. Iz zagatne zatohlice se zatečemo v starodavno džamijo naj ohlad. Hitro je rjav mrgolinček poleg nas in se dela uslužnega. Poljubiti hoče roko; vendar prijatelj Kemil mu jo odj tegne s tako naglico, da dečko prestrašen odskoči, misleč, da jo bo dobil po' glavi. Trgovine so, po naslovih sodeč, močno v španjolskih rokah. — Toda hora, hora, putovat se mora. Drugi razred, za Sunju! Ulije se ploha kot' vesoljni potop. Godba spremlja vnj'ake,; mobilizirane ob bolgarskem prevratih ■vračajoče se domov... Čez nekaj mi-: nut se nebo povsem ubriše. Tam vidimo, kako devljejo seno v stoge. Tu pastir trebuški leže knjigo čita. Ondi prede ženska med hojo. Jate gosi tvorijo bele lise po ravnini, govedo in drobnicaj muli travo po resju. Mimo nas beži Omarsko polje. Žeja. Postaja K o z a -rac, a Vinka Lozica nikjer, tako da stanica dela sramoto svojemu imenu. Prijedor. Vse živo. »Evo lebca! Hlebac, hlebac! Boza, boza!« se dere vse vprek. V naš oddel vstopi Madiar-ka z dveletnim sinom, ki ga hoče pojesti od ljubezni. V Sunji, kjer sta nam postregli natakarici iz Prlekije, čakamo na spoj od 10. zvečer do četrt na štiri ob butiljkah imenitne črnine. Kafedžija dvori s kafo po 2.50, dočim se je boli na jugu dobila po 2 in 1.50 D. Tudi izven stanice je vse živo: pitje in petje v sosednjih krčmah. Promet. Na vzhodu obledeva lunin sip kot simbol iztočnega življa, ki ga pravkar ostavljamo. Kajti prisopihal je Matija Luka iz Beograda. Strahoten naskok na vozove. Eden naših se je obesil za vrata prvega razreda, dva sva se šiloma pririnila v natlačeni hodnik drugega, trije so se vozili v živinskem vozu z listkom za 2. razred. Zdaj te kdo sune tu, zdaj ti suneš soseda, zunaj se še rujejo mračne množice, sprevodnik pa še ščuje: Sunja, Sunja! sun’jo, sun’jo! Dnevne novosti. Giavsa skupščina JogoslcrTenskili oovinarisv v Ljubljani. V dneh od 4. do 6» avgusta se snidejo v Ljubljani reprezentanti jugoslovenskega tiska, da razpravljajo o važnih stanovskih vprašanjih. Kot gosti pridejo v Ljubljani tudi delegati češkoslovaškega časopisja. Ljubljanski novinarji jim morajo preskrbeti prenočišča. Zato se obrača pripravljalni odbor ponovno na gostoljubno ljubljansko prebivalstvo s prošnjo, naj mu odstopi za ta čas razpoložljive sebe (ali vsaj postelje) proti plačilu. Prijave je nasloviti na naslov: Anton Zobec, tiskovni referat pokrajinske uprave. — Odlikovanje šolnika. Na okrajnem Rlavarstvu v Mariboru je bilo včeraj dopoldne tiho intimno slavlje. Okrajni glavar g. dr. Lanjsic je izročil okrajnemu šolskemu nadzorniku Lichtenwallnerju red Sv. Save V. razreda, s katerim je bil imenovani odlikovan od Ni. Vel. kralja za svoje zasluge. Okrajni glavar je v kratkih besedah orisal delovanje g. nadzornika na prosvetnem polju ter nagiašal zlasti njegove velike zasluge za narodno vzgojo naše mladine, ki so našle na najvišjem mestu priznanje. Slavljenec se je v kratkih besedah zahvalil za odlikovanje ter prosil okrajnega glavarja, naj sporoči njegovo zahvalo na najvišjem mestu. — Nov? šel umetniškega odelenja. Beograjski listi poročajo, da bo imenovan za novega načelnika umetniškega odelenja pri prosvetnem ministrstvu Rista Od a vi č. — Z zagrebške tehnike. Za prihodnje fcolsko leto je bil izvoljen za rektorja prof. ferdo Koch, za prorektorja pa dr. Josip B e 1 o b r k. — Potrditev Izvolitve rektorjev. Prosvetni oddelek zagrebške pokrajinske uprave je potrdil izvolitev prof. Ivana M e š t r o-viča za rektorja akademije umetnosti in izvolitev prof. Frana L h o t k e za rektorja glasbene akademije, v Zagrebu. — Pregledovanje diplomatov. Finančno ministrstvo je obvestilo vse carinarnice, da ae smejo pregledovati prtljage naših in tu-äh diplomatov, ki se izkažejo z dipiomatskl-ai potnimi listi. — Volitve v zdravniško zbornico v Ljubljani. Glasovalni imenik zdravnikov za volitve v zdravniško zbornico v Ljubljani dne 1. septembra 1923 je razgrnjen in na vpogled zdravnikom od 1. avgusta do 1. septembra 1923 pri vseh okrajnih glavarstvih In za mesto Ljubljana pri mestnem fizikatu v Ljubljani. Reklamacije v smislu člena 27. Uredbe o zdravniških zbornicah se morajo vlagati pri podpisanem odseku najkasneje do 20. avgusta 1923. Na pozneje došle reklamacije se ne bo oziralo. — Sprememba voznega reda na progi Trbiž—Jesenice. Pričenši s 1. avgustom t. 1. izostane na progi Trbiž—Jesenice vlak št. 931, ki odhaja iz Trbiža ob 15. uri 30 minut, dospe v Kranjsko goro ob 16. uri 16 minut, odpelje iz Kranjske gore ob 17. uri, ter dospe na Jesenice ob 18. url. Mesto tega Vlaka vozi pričenši z istim dnem na isti Progi dnevno redno vlak št. 933, kateri bo imel na Jesencah priključek na vlak št. 4216, ki odpelje ob 17. uri 50 minut v Bistrico Bohinjsko jezero. Vlak 933 odpelje iz Trbiža ob 14, uri 57 minut, dospe v Kranjsko goro ob 16. uri, odpelje iz Kranjske gore ob 16. url 36 minut, ter dospe na Jesenice ob IL url 37 minut. S tem se vzpostavi zveza z Bohinjem. — Zgraditev tehniške fakultete v Beogradu. Jeseni prihodnjega leta pričnejo v Beogradu zidati veliko palačo, v kateri bo nameščena tamošnja tehniška fakulteta. Načrt so napravili profesorji sami in so ga že predložili ministrstvu v odobritev. Poslopje bo stalo brez notranje opreme 38 mi-liojnor dinarjev. Zidava bo trajala tri leta. — Izleti udeležencev kongresa Jugo-slov. Učit. Udruženja po Sloveniji. Hrvatski in srbski udeleženci kogresa jugoslovenskega učiteljstva v Ljubljani napravijo \ sredo dne 8. avgusta razne izlete po Sloveniji, tako čez Vintgar na Bled, v Bohinjsko Bistrico, k Savici, na Triglav, v Kamniško Bistrico, v Celje, Maribor, Rogaško Slatino td. Izletnike bo vodilo po Sloveniji slovensko učiteljstvo in jim bo omogočilo, da si ogledajo slovenske kulturne in industrijske zavode ob tej priliki. — Narodno občinstvo posebej opozarjamo na veliko javno telovadbo, ki jo priredi Jugoslovenski Sokolski Savez na čast udeležencem kongresa jugoslovenskega učiteljstva v Ljubljani na trgu Tabor, ter na narodno zabavo, ki se vrši po telovadbi istotam. Vabljeno je tudi narodno občinstvo, da se udeleži telovadbe in narodne zabave Po telovadbi. Snia •» y°ta®ki gojenci veterinarske vi ieln ,7 C,®,21,6*5“- Vojno ministrstvo bo i lik hn šolskem letu 15 gojence Zagrebu? fcu 7ifok,0 veterinarsko šc tisoč dtaarjev1m^£n90ien^b0kodbe. Dečka so pripeljali v bolnico, : j.®'!. pa se bo moral zagovarjati pred discem. - Iežka nesreča pri igri. V Sp oiski v Šolski ulici so plezali otroci po fleke dcvarnice. Jeglič Danica, 6 leta železničarja pa je tako nesrečno padla raz nje. da je zadobila težke notranje poškodbe. Pripeljali so 5o v bolnico, ter je malo upanja, da okreva. — Razne nezgode. Završan Ana, hči železničarja iz Most se je pri kopanju v Ljubljanici urezala v levo nogo. — Peklenk Ivan, sin hišarja iz Podolince je stopil na njivi na srp in se močno obrezal. — Mohorič Josipu, delavcu v Trbovljah je odletel košček kamna v levo oko. — Petrovič Ivan Iz Ljubljane je padel po stopnicah, ter si. zlomil desno roko. ' — Pretep v Šiški. Te dni so popivali v Černetovi gostilni v Zgornji Šiški ondotni pijančki, kateri so, ko so ga imeli že precej v glavi, pričeli razbijati po gostilni. Gostilniški hlapec pa tega nikakor ni mogel gledati Zato je prijel berača Arharja in ga vrgel iz gostilne pod. kap. Temu pa je prišel na pomoč 33 letni dninar Ivan Jelenc. Hlapec Martin pa se ga je najbrže nekoliko zbal, vsled česar je potegnil iz žepa nož, ter neusmiljeno oklal ž njim Jelenca, kateri se je vsled težkih ran na glavi in roki nezavesten zgrudil na tla, nakar pa so ga peljali v bolnico. — Napad. Napaden je bil te dni ob 11. uri ponoči od neznancev hlapec pri Gregorcih. Verlič Alojzij Črnivec. Ko se je vračal domov po Bleiweisovi cesti so ga neznani pijanci obkolili ter mu zadali z nožem več ran v hrbet in glavo, ter mu ranili tudi pljuča. Vsied nevarnih ran se je moral podati v bolnico. — Iz veže v Wolfovi ulici št. 3 je bilo ukradeno Dušanu Gorazdu dirkalno kolo znamke »Adler« št. 602 sivo, modro pleska-no, vredno 2500 Din. Policija je že prijela nekega osumljenca, kolesa pa še niso našli. — Žepar. Ivanu Cotmanu je ukradel neznan žepar iz telovnika srebrno uro z verižico in obeskom (novec za 10 kopejk), vredno 600 Din. — V Vodicah je bilo ukradeno iz Kie-menčeve gostilne Antonu Žerovniku iz Zapog črno pleskano kolo, znamke »Praetiosa«, vredno 1600 Din. — Pozor okradene!. Žendarmerija je arntirala v Lescah na Gorenjskem nekega Antona Stibijela, doma baje iz Ustja pri Vipavi, zadnji čas delavec na Igu. Mož je prodajal po Lescah razno zlatnino. Pri njem so našli še zlato žensko zapestnico z diamanti, zlat poročni prstan, 4 srebrne krone in avstrijsko hrabrostno kolajno I. razreda. — Iz voj. bolnice. Drav. div. oblasti so poslali pred par dnevi ckrevanca Arifa Sadiha iz Junika pri Djakovici k 8. četi 40. pp. Mož pa je porabil to priliko in pobegnil. — Zaprt prodajalec pasjega mesa. Su-botiška policija je zaprla nekega tamošnjega mesarja, ki je že delj časa prodajal svojim odjemalcem pristno pasje meso. Dobro bi bilo, da bi ga v celici par dni hranili z njegovim proizvodom. — Uboj radi zelja. V Popovcu je šel nekega večera Stojanovič na sosedovo njivo po zelje. Zapazil ga je razjarjeni sosed in ga na mestu ustrelil z lovsko puško. — Zvišanje voznine na beograjskem tramvaju. Uprava beograjskega tramvaja ie zvišala voznino za 50 odstotkov. — Kranjske novosti. Trg. Zadnji redni tedenski sejem je bil mnogo manj živahen, kot večina dosedanjih, kar je pač pripisovati poljskemu delu, ki drži ljudi doma, da ne utegnejo v mesto. — Izguba Zvezde. Za letos in prihodnje leto moramo smatrati Zvezdo za izgubljeno, kajti do takrat prilično ne bodo ozelenela drevesa, ki so jim odžagali vse veje. Klopi razven dveh ali treh so izginile. Hlajenje v senci je nemogoče, ker ves dan sije solnce na nekdanji drevored. Starejšim ljudem in pestunjam z otroci, ki so bili stalni obiskovalci Zvezde in sicer v velikem številu, ni več na razpolago ta promenadna točka. Ako imamo pred očmi nepripravno lego Kranja, ki je ščitila samo naše pradede, da je mogoče samo na severni strani zapustiti mesto po ravnem, vidimo, da imajo ti naši upokojenci in pestunje pravzaprav samo pot po Tržiški cesti v Stari drevored, kamor pridejo že vsi potni. Izguba Zvezde, ki je sicer na polovico samo prehodna, ker bodo drevesa zopet ozelenela in bodo spet lahko postavili klopi, čeprav drugam, je prav občutna, tak oda šele sedaj vidimo, kaj smo imeli. Ponavlja se stara resnica, da navadno nekaj začenjamo ceniti ko ga nimamo več. Ali ne pomaga zdaj tarnanje, najbolje je, da mirno čakamo prihodnjih let. — Celjske novosti. Nove zvonove dobi v prihodnjih tednih starodavna cerkev sv. Ane nad Teharjem blizu Celja. — V r e-m e se je te dni pri nas zopet nekoliko ustalilo. Bilo je že nekaj dni brez dežja. Kopanje se je zopet v polni meri pričelo in kopališča so zopet napolnjena. — Nogomet. Nogometna tekma, katera je bila napovedana za sredo 26. maja med »Trgovskim športnim klubom iz Celovca« in celjskimi »Atletiki«, se je morala preložiti iz raznih vzrokov. Vrši se šele 30. julija. Mariborske novosti Pogreba nad-stražnika Filipčiča, ki je na tako tragičen način končal svoje življenje, se je udeležilo okrog 2000 oseb. Krsto pokojnikovo so nosili k grobu njegovi stanovski tovariši. Ob odprtem grobu je zapelo pokojniku v_ slovo pevsko društvo »Jadran«. Poslovilni govor je imel dr. Makso Schnuderl. Med občinstvom se je takoj uvedla zbirka za pokojnikovo družino, ki je že ob grobu znašala 2.400 dinarjev. Nadaljnji darovi pa se še sprejemajo. — Anton Rozman, družabnik tvrdke Tonejc & Rozman je na Aleksandrovi cesti ustanovil veliko tovarno k a n d i t o v in sladkornih izdelkov. — G. Ojuro Valjak, lastnik grajske kleti, zgradi v družbi več finančnikov veliko tovarno za izdelavo likerjev in sladkega žganja. — V Račjem pri Framu, kjer so terenske razmere jako ugodne za opekarsko industrijo, je odvetnik dr. Franc Irgolič zgradil opekarno, ki je pričela te dni obratovati s polnim uspehom. —^ Z o z i-rom na vesti, da na Teznu propada industrija, ki se je pričela svojčas v tako razveseljivem obsegu razvijati, se mora poročati, da o kakem propadanju ne more biti govora. Tovarna vozov ^ivalnik je res že pred letom ustavila nanr t vendar Pa druga podjetja delajo še ie v«! nezmanišanem obsegu. Dasiravno čal<- ‘t*- splošne gospodarske satgnacije pri-mo rieioi' da bodo tuc^ druga podjetja na zine moiJat,7;7-ni^niš?.nern obsegu- se vendar teh prehodnih'’ dai,bl nasa lndustriia vsled Z ozirom 1 ZI}akov morda propadala. — gistrata ie %S70)xeasni sk,ep mestnega ma-obrtne „A č*as industrijske in nova ulica od Aleteandrov^ceste dokazi lageve ulice za splošni osebni in vozovni promet in sicer od 27. julija do konca razstav. et j. do J, septembra zaprta. R. P. Petruška: u SpSlüo Split ie praznično oblečen. Bel, čist, umit leži v vznožju zelenega Marjana, svetlomodro mörje ga ima v naročju, nad njim pa je razpeto kot baldahin brezoblačno južno nebo. Drage goste pričakuje to krasno pomorsko mesto, ta biser naše domovine. Skoraj vsako poslopje od palače do priproste pritlične hišice je v zastavah. Z najvišjega vrha Marjana vihra široka trikolo-ra in ladje na obali so okinčane z zastavicami kakor svatovski vozovi.---------- Zadnje dneve pred zletom je vladala v mestu strašna vročina, tako da so se ljudje bali za srečen izid prireditve. Toda v petek zjutraj je palo nekaj dežja, ki je ohladil ulice ravno ob prihodu parnika »Salone« na katerem so se pripeljali iz severnih krajev prvi gosti, od tedaj pa pihlja vedno severni veter in hladi znojna čela. »Salona« je prišla precej prej, kakor je bilo določeno, vendar se je zbrala pri njenem prihodu, kljub dežju, velika množica ljudi, ki je goste prisrčno pozdravila. Gosti iz drugih krajev so prišli popoldne in v soboto zjutraj s parniki in z vlakom in kmalu je bilo mesto polno sokolstva v krojih in z zletninii znaki. V soboto popoldne je bila na obsežnem in krasno urejenem zletišču prva zelo dobro uspela javna telovadba, zjutraj ob enajstih pa se je vršila na obali Bačvice in Ba-lunj plavalna tekma »Splitske plavalne pod-zveze JPZ. Zvečer je priredil Sokol na čarobno razsvetljeni obali veliko ljudsko veselico s petjem pevskih društev in godbo na raznih krajih obale. Ljudi se je kar trlo na prostrani obali. Bilo je toliko veselega vrvenja, kakor nikoli nikjer. Med petjem in godbo in šumom množice pa so veselo pokale rakete in z raznobarvnimi iskrami žarele na zvezdnatem nebu. Najlepši dan za goste in domačine pa je nedelja. Krasen, jasen kakor redkokdaj in za poletno vreme nenavadno ohlajen. V severnem vetru vihrajo zastave na Marjanu. Ves narod se tolpi na ulicah in čaka na sokolski sprevod. Sokoli in sokoliće, domači in gosti se zbirajo na zletišču in od tam se odpravijo v mogočni povorki po mestu. Takega sprevoda Split najbrž še nikdar videl ni. To je bil sicer samo župni zlet splitske sokolske župe, ki pa se je spremenil v veličastno manifestacijo sokolske ideje v Dalmaciji Za konjenico je stopalo odposlanstvo J. S. Saveza, potem pa gosti, ki so prišli v krojih, na čelu Mariborska sokolska zastava. Med njimi so bili Cehi, dalje Sokoli iz Maribora v častnem številu, iz Bačke, Banata (Subotica), Sarajeva, Reke - Sušaka, Knina in iz drugih dalmatinskih krajev. Za gosti je šla šibeniška župa s 108 člani in članicami in 130 naraščaja in dece. Za njimi je stopala splitska sokolska župa, najprej starosta, potem župne zastave in starešin-sfvo, dalje 284 moške in 212 ženske dece, 13& moškega in 156 ženskega naraščaja, 180 članov v kroju in 88 članic ter še 150 članov in članic v navadni obleki Za Sokoli je prišlo 400 vojakov z godbo in okoli 200 mornarjev. Vse ulice, po katerih je šel sprevod, so bile nabito polne naroda, ki je navdušeno pozdravljal Sokole In vojsko. Zanimivo je pri tem, da je bilo v sprevodu devet godb, od katerih so bile štiri sokolske. Na obali se je sprevod ustavil. V imenu splitske župe je pozdravil goste sokolski starosta Lavš, v imenu občine župan dr. I. Taitaglia. V imenu starešinstva sokolskega saveza je pozdravil Ljubljančan Bajželj, razjasnil pomen sokolstva častital na pro-cvitu mestnega Sokola, ki praznuje obenem tridesetletnico in ga vzpodbujal ,naj vztraja na tem potu, ker ga še čakajo resni, veliki časi Navzoče občinstvo in Sokoli so govornike prekinjali z medklici »res je, tako«, in z gromkim odobravanjem. Popoldne je bila na zletišču druga javna telovadba župnega sokolstva, vojaštva s puškami in mornarice. Občinstvo je do zadnjega kotička napolnilo obširno zletišče. Bilo je nad 10 tisoč ljudi. Vse vaje so splošne ugajale. V prostih vajah je nastopilo 290 rnoške in 192 ženske dece, 180 moškega in J74 ženskega naraščaja, 241 članov. 400 vojakov in 176 mornarjev. 58 članic je proizvajalo vaje s kiji, 9 vrst Sokolov in 1 vrsta mornarjev pa vaje na orodju. »Naprej«, ki so ga dovršeno in točno izvajali mornarji se je moral na občo željo gledalcev cel ponoviti. Prazniki so se zaključili z večerno ljudsko zabavo na obali, ki je bila še lepše in čarobneje razsvetljena, kakor pa prejšnji večer. Ponoči in v pondeljek so odhajali gosti zadovoljni in navdušeni od prekrasnih izletnih dni, ki so jih preživeli v krogu bratov Splitčanov. Dopisi. — Slovenska Bistrica. Jakobov se-j e m dne 25. t. m. je obiskalo precejšnje šievilo italijanskih kupcev, ki so plačevali dobre cene ža živino. Sejem so posetile pa tudi štiri hrvatske žeparice iz čakovske okolice, katere pa je tukajšnjo orožništvo na zelo pretkani način takoj izsledilo. Ob aretaciji so se sicer tatice izgovarjale, da so prišle k zdravniku, toda orožništvo je bilo drugega mnenja in je oddalo iste najprej sodišču v ozdravljenje. — Istega dne ie zagrozil viničar Anton Pliberšek svojemu gospodarju Rudolfu Fluherju, da mu zažge viničarijo. Ker je hotel svojo namero takoj izvršiti in je na eni strani zažgal že streho je bil Fluher prisiljen napram požigalcu rabili orožje. Pri tej priliki je bežečega Pliberška s tremi streli precej ranil, ker se ta ni hotel na poziv ustaviti. — Tukajšnji socijalni demokratje baje snujejo pevsko društvo »Svoboda«. Kot pevovodjo sc angažirali nekega okoliškega demokratskega nadučitelja. Naj pa kdo reče, da v Bistrici ni sloge. — Bistriški naborniki so zaključili zadnji večer naborov z avstrijskimi patrij o ličnimi pesmi kot »O du mein Oesterreich...« »Lieb Vaterland« in enakimi cvetkami. Naloga naših nacionalistov bi bila, da bi si to prepovedali oziroma zabranili, ko so vendar napram nam tako občutljivi li društvenega življenja. — Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odbo-rova seja v sredo dne 1. avgusta ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv, Petra cesta št, 12, prt tüttad. desna fi raimb krajev naše kraljeviriS. — Otvoritev telefonske centrale v Ostrožcu. Sarajevsko poštno ravnateljstvo naznanja, da je bila dne 16. junija t. 1. pri pošti v Ostrožcu otvorjena telefonska centrala za krajevni in medkrajevni promet. — Otvoritev borze dela v Novem Sadu. V kratkem bo tudi v Novem Sadu otvorjena borza dela. Za upravitelja je imenovan Ilič. — Poizkus podkupljenja. V izseljeniškem odseku ministrstva za socijalno politiko je skušal nekdo dobiti potni list za Ameriko na ta način, da je prošnji priložil znatno vsoto denarja. Denar je bil zaplenjen, krivec pa bo strogo kaznovan. — Veliko pomanjkanje delavcev. Državna borza dela v Zagrebu išče okoli dvatisoč delavcev za graditev železnice Užice—Var-dište. Predvsem primanjkujejo navadni delavci, ki-dobivajo 35 do 40 Din dnevne plače; nadalje primanjkujejo minerji s plačo 50 do 60 Din dnevno in zidarji, ki bodo dobivali 50 do 70 Din dnevne plače. — Zastrupila Je moža z arzenom. Meseca decembra lanskega leta je v Ludošu v Vojvodini umrl posestnik Fabijan Tot. Te dni je dobilo subotiško državno pravdni-štvo anonimno pismo, ki je z gotovostjo trdilo, da je bil pokojni zastrupljen. Državni pravdnik je takoj odredil ekshumacijo trupla. Izrezali so želodec in ga poslali državnemu kemijskemu laboratoriju v Beogradu. Tam so ugotovili, da vsebuje tako množino arzenika, ki se ji ne bi mogel ustavljati še tako močen človek. Na podlagi te ugotovitve je bila aretirana njegova žena, ki je svoj zločin tudi priznala. Arzen je kupila v sosednji trgovini Umorila pa ga je radi tega, ker jo je vedno pretepal. Poročena sta bila že 17 let. Morilka je bila predana sodišču. — Čin ljubosumne ženske. Žena sarajevskega policijskega uradnika Saviča je že deli časa jezno gledala svojega soproga, ker je domnevala, da ji je nezvest. Te dni ga je nekje počakala in sprožila proti njemu tri revoIverske. strele. K sreči je bila preveč razburjena in ga je samo težko ranila. — »Gorski car« v Užicab. Pred dnevi Sta prišla v Užice dva hajduka. Stopila sta v hišo nekega kmeta in sta zahtevala orožja. Žena jima je dala vojaško puško in nekaj nabojev. Mlajši je bil visok in lep dečko, ki se je predstavil z,a »gorskega cara«. Domači sin je takoj stekel na vas in spravil na noge nekatere kmete, ki so oboroženi hiteli proti hiši. Hajduka pa nista čakala, ampak sta neznano kam zbežala. — Strela Jo je ubila. V Prokupljah je te dni razsajala huda nevihta. Grmelo in treskalo je kot, da se bliža konec sveta. Med ljudmi, ki so bežali domov, je bila tudi neka kmetica, ki se je ustavila pod hrastom. Ravno tedaj pa je treščilo v hrast in jo ubilo. — Podvzeten dečko. Na potu iz Mar-maros Szigeta sta naletela dva orožnika na 8 letnega dečka Nagy, kt jima je po dolgem obotavljanju priznal, da je hotel v Kalifornijo, kjer se nahajata njegova roditelja. S seboj je vzel samo 20 lejev in nahrbtnik jestvin. Orožnika sta ga odvedla k njegovi stari materi, ki je bila že zelo v skrbeh. — Kdor se pijan koplje. V beograjsko kopališče je prišel neki Hor iz Vel. Bečke-reka in splaval na drugo stran Save. Tam je popil liter vina in se hotel vrniti. Med plavanjem pa je sredi reke opešal in utonil, ne da bi ga kdo opazil. Njegova hčerka je te-javila, da je bil notoričen pijanec. Sport ln fyrlstlka. — Vardar (Beograd) — Ilirija. Danes in jutri ob 18. uri se vrši na igrišču Ilirije nogem. tekma med beogr. SK. Vardarjem in Ilirijo. Sodeč po ugodni poziciji Vardarja v prvenstvenih tekmah in po ugodnih rezultatih, ki jih je dosegel tekom letošnje sezone, bosta nudili obe tekmi zanimiv sport in napet boj. V moštvu Vardarja je več reprezentančnih igralcev Beograda. — V odmoru današnje tekme se vrši tek na 200 m in v odmoru jutrišnje tekme tek na 800 m, oboje za klubsko prvenstvo SK. Ilirije. Novosti \z Primorske. — Razstava ročnih del meščanske šole v Postojni V Postojni je bila prirejena razstava ženskih ročnih del gojenk in hospi-tantk tamošnje meščanske šole. Razstava je bila ukusno prirejena in je napravila na obiskovalce najboljši utis. Svoja dela so razstavile tudi gojenke samostanskega zavoda v Trnovem. Videti je bilo okusno izdelane prtiče, pregrinjala, žensko perilo, čipke in zavese, ki so bile vse enako skrbno in lepo izdelane. Dela so pričala, da se posveča skrb ne samo lepoti, ampak tudi, da se skuša utrditi volja učenk In ljubezen do natančnosti. Koliko vznešenih narodnih misli in ljubezni do rodnega ognjišča je zapo-padeno v teh narodnih okraskih. — Zblaznel trgovski potnik. Pred dnevi je prišel v neko tržaško kavarno elegantno joblečen mladenič in je naročeval najrazličnejše pijače, ki jih je nato zlival v Jistnico. Gostje so to nekaj časa opazovali, pozneje pa so poklicali rešilno postajo, ki ga je odvedla na opazovalnico. Ugotovili so, da gre za nekega trgovskega potnika. ^ — Razblinjene sanje. Neka 19 letna Tržačanka je imela že deli časa ljubavno razmerje z nekim mladeničem. V zadnjem času se je mladenič zanjo le malo brigal. Radi tega je sklenila, umreti. Vrgla se je pod poreški vlak, ki jo je strašno razmesaril Bolj mrtvo kot živo, so jo prepeljali v tržaško bolnico. Izpred sodiiža. HUDA ŽENA. Dne 24. t. m, se je zagovarjala pred deželnim sodiščem neka ljubljanska gospa rodom iz Škofjeloškega okraja radi težke1 telesne poškodbe. Pred kratkim se je sprla ponoči s svojim možem. Ko je mož za-i spal je šla v spalnico, ga polila z vrelim kropom in lugom in pobegnila. Mož je kri-j čal in klical na pomoč. Bil je tako prepla-| šen, da je mislil, da se mu je vnela poste-1 Ija. Ko so prišli sosedje sošele ugotovili,; kaj se je zgodilo. Mož je dobil težke opek-: line po ramah in stegnih, vendar ni presegala opeklina petine površine kože. Žena,! ki je dasi majhna, vendar zelo huda pra-l vi, da je polila moža v silobranu, ko jo jei hotel ta z nožem. Nekatere priče pa pra-j vijo, da je z možem večkrat v sporu in j se je izrazila tudi pri tej priliki, da ji jej žal, da ga ni polila s petrolejem, bi bil vsaj! zgorel. Ker je mož pismeno sporočil sodišču, da oprošča ženi, kar je storila, je bilaj obsojena huda žena samo na 3 tedne strogi gega zapora. HUDEGA ŽUPNIKA imajo farani Stare Oslice. Mož, Ivan Sou-, kup, je rojen Čeh in biva že delj časa tam, gori v naših hribih. Bil je že 6 krat kazno-j vari radi raznih nerodnosti. V gostilni je^ pretepel nekejen s pasjim bičem, streljal jej nekoč v prešini v neko hišo in težko poškodoval domačo deklico pod očesom. Ob-1 sojen je bil takrat na 14 dni zapora, pa je! bil amnestiran. Naučili so ga pa že tudi temeljito poznavanje § 104. — Dne 21. jam! se je mož zopet pošteno razhudil nad do«! mačim fantom Francom Čadežem, s katerim se nič kaj dobro ne razumeta. Fant ima pač svoje muhe, župnik pa tudi Trčila sta skupaj v Bogatajevi gostilni in posledica spora je bila, da je ustrelil župnik Čadeža s fiobertom v koleno, Čadež pa mu je flobert razbil. Obsojena sta bila oba pretepača ifl sicer vsak na 1 teden zapora. Čadež je ka^ zen mirno sprejel, župnik pa se je pritožil Pri vzklicni obravnavi je trdil župnik, ki je! bil, kot pravijo priče, takrat precej vinjen in kažeta izgubo njegovega ravnotežja tudi dve lahki rani na glavi, da se je ustrelil Čadež sam takrat, ko je tolkel s fiobertom po tlaku. Župnikov zagovornik je ugotav-i ijal, da župnik takrat ni bil pijan, marveč da ga je tresla le španska bolezen. Da pa j0 mož malo bolj energičen kot njegovi rav4 ninski tovariši je vzrok daljše bivanje visoi ko tam v hribih. Drž. pravdnik se je izra-* zil, da je celo zanj cela zadeva dvomljiva* posebno ker ni čul nobeden poka in je mo4 žnc, da je hrušč, ko je Čadež tolkel s flo-i bertom po tleh prevladal pok. Prepušča od-i ločitev sodišču brez predloga. Čadežev za-t govornik pa je ugotovil, da je strgal Čadei župniku flobert iz rok šele takrat, ko ja imel že strel v kolenu. Vzklicni senat ]d župnikov vzklic zavrnil in potrdil sodbo pr4 vega sodnika, ker je že po obliki poškodb^ in oddaljenosti strela izključeno, da bi s0 bil Čadež sam obstrelil. Borzna ooročiia. Beograd, 27. julija. Devize. Ber« lin 0.011—0.012, Dunaj 0.1335—0.134, Budim» pesta 0.52—0.55, Bukarešta 48.25—48.75* Ženeva 1700—1710, London 437—437.50. Milan 418—419, New York 94.50—95, Pari^ 565—567, Praga 284—285, Solun 200—205* Sofija 86—89. — Valute. Francoski fran-i ki 566—568, češkoslovaške krone 284—285. Zagreb, 27. julija. Devize. Dunaj 0.1345—0.136, Berlin 0.01—0.012, Budimpešta 0.35—0.45, Bukarešta 48.75—0, Italijd 419—422, London 439—441, New York, kabel 96.125—0, ček 95.25—96, Pariz 570—57n, Praga 286—288, Švica 1715—1725. — Valute. Dolarji 94—94.75, avstrijske kronä 0.1355—0.1365, češkoslovaške krone 282--284, francoski franki 0—560, švicarski franki 1700—1710. Zagreb, 27. julija. (Priv.) Devize* New York 96.50—0, Pariz 570—575, Curili 1715—1725, London 439—441, Dunaj 0.1345 —0.1360, Praga 286—288, Budimpešta 0.3? —0.45, Bukarešta 48.75, Italija 420—423. -Valute. Dolar 94—94.75, francoski franU 0—560, švicarski franki 1700—1710, avstrijske krone 0.1355—1365, češkoslovaške krcU ne 282—284 Curlh, 27. julija. (Priv.) Berlin 7—8j Holandska 219.75, New York 558.50, Londorf 25.68—25.69. Pariz 33.32—33.40, Milan 24.651 Praga 16.65, Budimpešta 3, Zagreb 5.85* Bukarešta 2.85, Varšava 28, Dunaj 78.625' Sofija 5.20, avstrijske krone 79. Praga, 27. julija. Dunaj 4.575, Ber lili 0.22, Rim 149.75, avstrijske krone 4.54, Hrđ 149.75, Budimpešta 11.50, Pariz 201.25, London 154, New York 33.70, Curih 604.501 Beograd 36.625. Dunaj, 27. julija. Devize. Beograi 731—735, Berlin 0.66—0.86, Budimpešta 2.13 —2.25, Bukarešta 354—356, London 325.50() —326.500, Milan 3094—3106, New YorU 70.935—71.185, Pariz 4192—4208, Praga 21!i) —2120, Sofija 63&-b42, Curih 12.685—12.735, — Valute. Dolarji 70.560—70.960, bolgarski levi 616—624, nemške marke 0.0625—* 0.1025, funti 323.700—324.300, francoski franki 4145—4175, lire 3070—3090, dinarji 722—728, romunski leji 353—357, švicarskj franki 12.5.70—12.650, češkoslovaške krontJ 2092—2108, madžarske krone 1.90—2.10. Berlin, 27. julija. Dunaj 1147, Milart 32.917.50, Praga 23.440, Pariz 44.581, London 3,491.250, New York 758.100, Curin 136.625, Beograd 8097.50. X Tečaji na novosadski produktni bor» zl dne 27. julija. Pšenica bačka 372.50—400* ječmen bački 295, koruza bačka 285, mokrf št. »0« 595, pšenični otrobi 155. Tendencrf slaba. Vremensko porocššo. »Jutranje Novosti.” — Ljubljana, dne 27. julija 1923. Kraj Čas Zračni tlak Zračna temper. Veter Oblačno O—IO Padavine mm Ljubljana ....... 7 757-4 20-0 brezv. obl 3-2 Ljubljana 14 760-1 17-0 vzhod dež. 21 761-3 16-7 »» Zagreb 7 758-6 18-0 »» •• 4-0 7 758'3 180 sev. zap. obL 4-0 Dunaj 7 767-6 18-0 »» pol obl. 4-0 7 756-8 14-0 »» »» 3-0 Inomost . 7 759-3 17-0 brezv. več jasno 1-0 « Barometer; višji Temperatura: «-«i» Gospodarstvo Kreditna politika Narodne banke SHS. (V informacijo privrednim krogom.) Preteklo soboto se je vršila važna 4eja glavnega upravnega odbora, kateri sta prisostvovala tudi finančni minister dr. Stojadinovič in minister Velizar Jankovič kot začasni vodja ministrstva trgovine in industrije. Predvsem se je ugotovilo, da se je v prejšnjih sejah sklenjena splošna redukcija stalnih eskontnih in reeskontnih kreditov izvršila enakomerno po celi državi in da znašajo ti krediti sedaj skupno le še okroglo Din 1.200,000.000. Spričo veliki obremenitvi bančnih sredstev po dolgu države in po deviznih in valutnih rezervah na račun države, ki so potrebne v interesu zaščite naše do-(mače valute, je za dogleden čas vsako povečanje obstoječih eskontnih kreditov in pa dovoljevanje novih izključeno. Tudi lombardni krediti so se morali maksimirati na največ Din 200,000.000. Nazor, da bi se izdanje novih plačilnih sredstev za par sto milijonov zgolj v nujno pomoč solidni industriji in trgovini tudi brez sočasnega ojačenja metalne podloge v inozemstvu ne smatralo za inflacijo ter bi ne moglo škodovati kurzu dinarja, ni prodrl. To pa tem manj, ker bi bila v to svrho predvsem potrebna sprememba zakona o Narodni banki oziroma njenega štatuta. Zlasti gospod finančni minister je odločno stvaril pred vsakim tudi le navideznim poslabšanjem bilance Narodne banke, ki bi spričo današnjim političnim razmeram in onim na mednarodnem denarnem trgu, morala vsekakor usodno učinkovati na kurz dinarja. Naša trgovina, zlasti pa naša, cene-jega kredita tako nujno potrebna industrija torej za sedaj ne more in ne sme računati na količkaj izdatnejšo podporo od strani Narodne banke. Odločno pa je treba odklanjati vesti, da bi merodajni krogi naše emisijske banke ne imeli pravega razumevanja za važnost zlasti slovenske industrije. To ni resnica volja je dobra, a zaenkrat so pač razmere jačje nego volja. Izključeno pa ni in nujno bi bilo želeti, da se potom noveliranja štatuta Narodne banke dovoli liberalneje razmerje med metalno podlogo in sumo izdanih novčanic, ker bo sicer industrija in trgovina brez pomoči težko zmagovala že obstoječe in za jesen neizogibno še hujše pomanjkanje in draginjo denarja. Najidealnejša rešitev bi bila pač ta* da bi država zamogla povrniti banki vsaj izdaten del svojega dolga. Žalibog tega tako hitro ni pričakovati! Glede nujnega vprašanja sezonskih izvozniških kreditov je prevladalo mnenje, da se jim Narodna banka že v interesu zboljšanja naše trgovske bilance ne more popolnoma izogniti. Toda tudi tu je bila pot težka, kajti povpraševanje po teh kreditih je vsled ugodne žetve ogromno, upravni odbor pa se je moral tudi v tem slučaju strogo držati zakona in Statutov in je zamogel vsled tega mobilizirati le toliko sredstev, za kolikor je našel začasno oja-čenje metalne podloge, t. j. maksimalno 250,000.000 dinarjev. Ti krediti se bodo dovoljevali od 1. avgusta počenši v prvi vrsti posameznim trgovcem potem pa tudi denarnim zavodom, ki se pečajo s sezonskim izvozom žita, šljiv itd., a tem zadnjim le proti obvezi, da svojim lastnim komitentom ne računajo za te kredite več kot 12% netto. Vsi ti krediti morajo biti brezpogojno plačani do 31. decembra 1923. Ker našega špeci-jelnega slovenskega izvoza (les, železni izdelki itd.) po večini ni šteti za sezonski izvoz, je naravno, da bo teh kreditov Slovenija deležna le v minimalni iz-leri, to tem bolj, ker prijavljene zahteve presegajo skoro štirikrat vspto, ki je na; razpolago. V debati se je med drugim; po pravici grajalo zlasti, da je udarjena na izvoz žita prav ista carina kakor na moko. Vsled tega se izvaža namesto' moke žito, naši mlini pa stoje in vrhtf-tega smo ob vse mlevske odpadke,; ki igrajo zlasti pri krmi živine veliko vlogo. —11— X Olajšave v avstrijskem deviznem, prometu. V avstrijskem zveznem zakoniku je izšla naredba, ki uvaja olajšave v deviznem prometu. Istočasno je odredilo zveznb ministrstvo za finance nadaljnje olajšave;; da smejo protokolirane firme v tu- in inet-, zemstvu za plačilo blagovnega uvoza in s tem združenih stroškov najeti valutna posojila brez dovoljenja Avstrijske narodne banke. Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani. Prosper Mčrimee: Verne duše v vicah. (Nadaljevanje.) Presenečen o tako hitrem nenadejanem ispehu, je bil razuzdanec skoro nezadovoljen, ker ai naletel na noben odpor. Nekako tako je tudi žal ovcu, ki zasleduje jelena in računa na velike in težke napore; naenkrat pa lahno ranjena žival pade in lovcu se podero vsa upanja na razvedrilo in užitek. Vendar je pobral pisemce in radoveden zapustil cerkev. V njem je bilo tole: »Ste vi, don Juan? Torej me res niste pozabili? Bila sem silno nesrečna, toda sedaj se navajam na svojo usodo. Sedaj sem pa še stokrat bolj nesrečna. Morala bi vas sovražiti...; prelili ste kri mojega očeta..toda ne morem vas niti sovražiti niti pozabiti. Usmilite se me. Ne vrnite se več v to cerkev; povzročate mi preveliko bol. Z Bogom, z Bogom, jaz sem umrla za ta svet. Tereza. »Ah, Terezita!« si je dejal don Juan. »Saj se mi je zdelo, da sem jo že moral nekje videti.« Potem je iznova prebral list. »Morala bi vas sovražiti.« To se pravi, da vas ljubim. »Prelili ste kri mojega očeta.« Prav tako je Chimene rekla Rodrigu. »Ne vrnite se več v to cerkev.« To se pravi, da vas pričakujem jutri. Sijajno! Je že moja. Odšel je h kosilu. Prihodnje jutro je bil točno zopet v cerkvi; v Žepu je imel pripravljeno pisemce; toda kako se je začudil, ko sestre Agate niti bilo ni. Nikdar se mu maša še ni zdela tako dolga. Bil je nevoljen. Nato ko je stokrat proklel Terezino tenkovestnost, je odšel na sprehod ob Guadalkviviru in premišljeval o novih zvijačah. Sklenil je sledeče: Samostan Naše ljube Gospe Roženvenske je slovel po slaščicah, ki so jih pripravljale nune. Šel je torej v govorilnico, poklical vratarico in jo prosil za seznam vseh slaščic, ki so naprodaj. »Kaj nimate oranž ä la Maragna,« je vprašal kot bi bilo nekaj navadnega. »Oranže ä la Maragna, gospod? Prvič slišim govoriti o njih.« »Saj so sedaj najbolj v modi. Res čudim se, da bi jih celo ne poznali.« »Oranže ä la Maragna?« »A la Maragna,« je ponovil don Juan in po-vdaril vsak zlog. »Ni verjetno, da ne bi nobena od vaših nun vedela, kako se pripravljajo. Prosim, vprašajte, če so res vsem damam neznane. Jutri se vrnem.« (Dalje prih.) Preselitev trpine. Naznanjamo uljudno, da smo preselili svojo trgovino z železnino z 25. julijem 1.1. iz Cankarjevega nabrežja št. 1 v svojo lastno hišo v Stritarjevo ulico št. 7, (prejšnji lokal A. Schuster) kjer bodemo trgovino znatno razširili. Prosimo sodobno za nadaljno naklonjenost, ter zagotovimo cenjenim odjemalcem najboljšo postrežbo. Z odličnim spoštovanjem Breznik & Fritsch, trgovina z železnino. TrupisMi sir prvovrstni, kg 25'— Din, pirovo in čajno maslo kg 50'— Din razpošilja so zmernih cenah mlekarna Karel Laznicky, Dežanovac (Slavonija). And. Jakil, Sa, l°l prodajalna Ljubljana, Poljanska c. 13. 7 a Si B0gato sedišče moških, ženskih in otro-^mzane cene || čevljev iz telečjega boksa v vseh , SOlIdnO DiagO ■ ■ barvah, govedjega boksa in rjave kravine. Stalne cene pod svetovno pariteto ob največji izbiri nudi za vse vrste blaga V. mednarodni dunajski semenj (odZAseptJzs) Pojasnila dajo WIENER MESSE, WIEN VII., ter častno zastopstvo v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Turjaški trs št 4. UlRL! OGLHS! Cena oglasom do 20 besed Din 5'—; vsaka nadalina beseda 25 para, z davščino vred. ■ «■la je najboljše, najcenejše tekoSe čistilo za parkete in linoleum. Domač proizvod brez duha. Otročje lahko delo in minimalna poraba. Dobi se v vseh boljših trgovinah. Glavna zaloga: Aleksander Wisiak, Ljubljana, Gosposvetska cesta. Z večletno pisarniško prakso, zmožna strojepisja in vseh komornih del želi premeniti me-irto. Ponudbe prosi pod „Vestna*', aa upravo lista. star 17 let, ki ima že dve leti ključavniške učne dobe, želi mesta s hrano in stanovanjem. Cenjene ponudbe na poštnole-žeče Poljčane. Tli solie v novo zgrajeni hiši, vsaka s posameznim vhodom oddajajo se posamezno v najem za večletno dobo lo proti naprej plačilu za daljšo dobo. Resnim retlektantom daje iz prijaznosti ustna pojasnila pisarna Prešernova ulica št. 54./I. pismena vprašanja je pa staviti poštni predal št. 149. Delila stara 16 let, brez starišev išče mesta v kaki trgovini, kjer bi imela tudi stanovanje in hrano. Ponudbe prosi pod „Sirota“ na upravo lista. ie. n morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in žime in morske trave, modroce na peresih. Specijelna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cene! — Najsolidnejši izdelki! — Zahtevajte oferte in cenike! išče službe kot prevzemalec lesa in oglja. Nastop mogoč takoj. Cenjene ponudbe pod „Vesten11 na upravo lista._____________ 17 letna, bogata in dosti lepa, se želi poročiti z elegantnim, finim, izobraženim gospodom do 30. leta. Odgovor je lahko v več jezikih. Ponudbe pod »Shimy čevlje«, na upr, lista. na Teznu Maribor z hišo (takoj stanovanje) z gospodarskim poslopjem, 5 oralov polja, s pridelki vred, skupaj ali deljeno na prodaj. Ponudbe s priloženo znamko za odgovor pod „Tezno“ jw. Mar-Stan Maribor, Rotovški fg L v mestu se išče. Ponudbe se prosi pod „Nemeblovana“ na upravo lista. _________________ Za inirante s šifro „Brez doma“, prosim, naj javijo ponovno svoj naslov. čez 5000 kalorij nudim franko vagon Mestinje Din 2.300 za vagon. Takojšnja dobava ca 10 vagonov, drugače 2 vagona na mesec. Cenjena naročila pod „Zdrob 5500“ na upravništvo ki je absolvirala trgovski tečaj z dobrim uspehom, želi primerne službe, najraje v Ljubljani. Cenj. ponudbe prosi pod „Zanesljiva“ na upravo lista.________________ svojo bogato zalogo spalnih in jedilnih sob ter raznega novega pohištva. Marija Baumgartner, Celje, Gosposka ulica št. 25. Tebi strojne in električne stroke odhaja v Avstrijo in Čehoslova-ško. Preskrbi nakup strojev in materijala. Vprašanje do 27. julija na upr. lista pod »Točen«. II IH dobroidočo s stanovanjem, mesečni promet 6.000-— Din z enako, ali kupim lokal. Odvetnik Rakun, Celje. _________1 prevzame v komisijsko razprodajo (na malo) trgovec na deželi. Naslov v upravi lista. kućevnu lepu, nježno odgojenu i obravanu osobu, zdravu bes-prekornog vladanja, dobre prirode, okretnu i vestu u kuhanju; ja sam samac, veletrgovac, dobro situiran, gde bi se mogla i udomiti. Ponude sa fotografijom na adresu: Milan Ivkovič, Novi Sad, Kralja Petra ul. 1. Shojni Hir. Veliko industrijsko podjetje išče za vodilno mesto veščega strojnega inženirja, kateri je bil že zaposlen pri strojništvu in železnih konstrukcijah, ki ima dobri odnošaj na deželi, ter je razen deželnega jezika tudi nemščine popolnoma vešč. Ponudbe pod „Strojni inženir“, na upravo lista. za 300—400 kg teže se ugodno proda. Naslov v upravi lista. eno- ali dvodružinska, z vrtom, četrt ure od Celja, v krasni, mirni, solnčni legi se ugodno proda. Cela hiša takoj na prosta. Pismena in ustmena pojasnila: D. Čebin, Celje, Lava 27. Salega klavirjev in pianinov najtooäjäiüs iovarn: B 5 s e rs a o r it* Ca a p k a 3 Ehrbar, : : Scliweighofer, Original» Siingä 1.1. tl. : : 3ER!CA HH&AD, roj. Dolenc, LJöfiLJllIiÄ, Herieva al. 5 n „M03MIR“ Kreditna in stavbena zadiooa Maribor, Rotovški trg štev. 1 rabi stavbišča, stavbni materija! in stavbne delavce za Maribor, Celje, Ljubljana. '9 ’ mm M trite o mmm AVTOMOBILE-IN KOLEBA IJUBLTANA : PALAČA IJ*KR*BHK le! e • $ 9 Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je: JY[oj zuerinjaK knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 6‘— J/leji ljubeči živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din IS’—. Iliadi $likar 10 tiskanih predlog za po-barvanje z akvarel - barvam ali pastel-barvniki Din 4*— v- Crnipctcr staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra Din 4'—. Vse se dobi v •Jt o t HiiiiJaiittgB. & • • ® ® » • • • o ® 4 J • • • Vabilo Upravni svet Obrtne bank v Ljubljani. mm ©" e. m OBRTNA BANKA V LJUBLJANI, l® •.V.V.V.V.NV.V.V.V.V.V.V.V.V. na podpisovani® delnic. |® III. emisija delnic. Izvršuje sklep Občnega zbora delničarjev OBRTNE BANKE v Ljubljani, z dne 18. IV. 1922 sklenil je v to pooblaščeni upravni svet na temelju odobrenja ministrstva za trgovinom industrijo št. VI 3417 ddo 30. junija 1923 provesti zvišanje delniške glavnice od Din 1,250.000.— na Din 2f0©0.000'- z izdajo 1 5.000 novih delnic po nominalnih Din 50.— v skupnem 11|" znesku Din 750.00 0.— pod sledečimi pogoji. 1. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na vsaki 2 stari delnici 1 novo po kurzu D i n 5 0.— prištevši D i n 7.5 0 za stroške in obresti za komad. Plašči starih delnic se imajo pri podpisovanju predložiti v svrho odkolekovanja. 2. Ostalih 2500 delnic je na razpolago delničarjem oz. novim subskri-bentom po tečaju D i n 5 5.— prištevši Din 7.50 za stroške. 3. Delnice participirajo s polovico kupona na čistem dobičku za leto 1923. 4. Subskrlbcija se vrši v času od 15. julija do 15. avgusta 1923 pri Obrtni banki v Ljubljani in njeni podružnici v Ljutomeru ter pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah v Celju, Mariboru, Ptuju, Brežicah in Kranju. 5. Kurzni dobiček, ki nastane iz izdaje novih delnic, se po odbitku vseh stroškov in pristojbin pripiše rezervnemu zakladu. 6. Pravico do reparticije sl pridržuje upravni svet in se za nedo-deljene delnice vplačani zneski vrnejo s 6 % obrestmi. 7. Za uspeh te emisije jamči posebni sindikat. © Izdaja ia toka »Zvezna tiskarna ta tajtana« y Ljubljaa