PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 67 (13.298)
Trst, torek, 21. marca 1989
Razen preživelega Cossutte tajnik partije nima notranje opozicije
Ingrao in Napolitano podprla teze iz Occhettovega uvodnega poročila
Alternativa demokristjanski vladi in izbira partije, da se ima za del evropske levice, sta poželi odobravanje velike večine govornikov na kongresu
DUŠAN KALC
RIM — Osemnajsti kongres KPI se je v nedeljo prebudil pod vtisom sobotne Occhettove apo-teoze in prenovljenega prepričanja, da je stranka Premostila krizo istovetnosti, ki jo je vodila v volilne poraze, in da je pripravljena kot en sam mož kreniti na pot nove usmeritve, kar ji vliva novo moč in samozavest. V tem vzdušju je potekala nedeljska pa tudi včerajšnja razprava, v kateri sta se prepletala predvsem dva elementa: po eni strani že omenjena samozavest in ponos stranke, ki je le našla samo sebe in prestala najhujše, tako da se sedaj lahko s prenovljenim zagonom in predvsem v popolni avtonomiji vključi v nove politične bitke; po drugi strani pa izbira KPI, da se brez obotavljanja in pomislekov predstavi kot alternativna sila sedanjemu demokris-tjanskemu sistemu oblasti. Ta dva elementa sta
Plebiscitarna podpora Occhettu
NA 2. STRANI
prevevala skoraj vse posege, ki so se razlikovali predvsem v obravnavanju posameznih političnih in družbenih tem. Skratka, tudi razprava je težila k temu, da bi prikazala stranko, ki je odložila stare dogme in zaznala utrip sodobnih teženj in potreb.
Occhettove teze so skoraj v celoti prevladale tudi v nedeljskem delu kongresa, čeprav naj bi prav v tem delu prišla do izraza notranja opozicija. Pri tem je bil mišljen predvsem Armando Cossutta, ki je kot vemo, predstavil alternativen dokument, ki pa je bil v predkongresni fazi deležen neznatnega soglasja. Tudi na samem kongresu so bile njegove teze sprejete zelo hladno. Res je tudi, da njegov poseg ni bil zelo bojevit. Izstrelil je sicer več očitkov in kritik na račun Oc-chetta, njegovega vodenja stranke in njegovih tez, vendar so se na koncu vse njegove zahteve v bistvu zreducirale na prošnjo, da bi mu bil v stranki zagotovljen ustrezen prostor in da bi ga večina ne emarginirala. »Ni prave politične enotnosti, je med drugim poudaril, brez priznavanja pravic notranjim manjšinam.« Glede nove strankine usmeritve je bil Cossutta zelo kritičen in posvaril je pred nevarnostjo, da se bo partija z "genetsko mutacijo" podredila logiki stare dominantne kulture.
Iz vrst Occhettovih privržencev ni bilo posebnih reakcij na Cossuttova izvajanja. S tem so-na neki način potrdili popolno izolacijo notranje in
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Pietro Ingrao je spravil dvorano na noge
Craxi in De Mita o gospodarstvu in javnih stroških
RIM — Predsednik vlade De Mita se je v okviru posvetovanj o gospodarskem manevru in klestenju javnih stroškov včeraj sestal s tajnikom PSI Craxijem. Po srečanju je socialistični voditelj povedal, da je z De Mito izmenjal mnenja o splošnem položaju v Italiji, o gospodarskem položaju in o vladni dejavnosti. Glede gospodarstva je Craxi novinarjem navedel, da je stanje gospodarstva dobro. »Nahajamo se v ciklusu rasti, ki se lahko in mora nadaljevati in ki javnim financam daje vse pogoje za sanacijo, ta pa mora potekati postopno in dosledno,« je še poudaril Craxi. Socialističnega tajnika skrbijo težave v sodelovanju med partnerji vladne koalicije. Izrazil pa je upanje, da bodo te težave premostili, »ker ta koalicija koristi državi«. Craxi je obenem od vlade zahteval, naj čim-prej odobri razne zakonske ukrepe, in sicer zakon o zaostritvi boja proti mamilom in zakon o ureditvi časopisnega in radijskotelevizijskega informiranja.
De Mita se bo danes sestal z ostalimi tajniki strank vladne koalicije, z La Malfo za PRI, s Cariglio za PSDI in z Altissimom za PLI, s tajnikom KD For-lanijem pa bo na delovnem kosilu. Predsednika vlade čakajo še pogovori z družbenimi silami. Jutri naj bi se sestal s predsednikom Confindustrie Pi-ninfarino, ki je prav včeraj tajniku KD Forlaniju precej kritično ocenil vladni gospodarski manever. Industrijci namreč trdijo, da manever ne vsebuje klestenja suhih vej in večje strogosti v javnem poslovanju. S tajniki sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL bi se moral De Mita sestati prihodnji teden.
Krvavi spopadi na volitvah v Salvadorju
Skrajna desnica dobila absolutno večino glasov
f
i
Občinske volitve potrdile rezultate predsedniških
Socialisti zmagovalci v Franciji Viden uspeh zelenih, KPF v krizi
PARIZ — Obnova francoske politične scene se nadaljuje, sledi pa smernicam, ki so jih nakazale lanske predsedniške volitve. Francija je torej ubrala pot socializma,letošnje občinske volitve pa so pokazale tudi vrsto novih teženj, ki bodo nedvomno vplivale na razvoj francoske politike. Socialisti bodo imeli župana v 78 mestih, z zmago na voliščih pa so si pridobili' Strasbourg, Mul-house, Aix-en-Provence, Orleans in nekaj drugih pomembnih občin. Neogolisti pa so izgubili dve županstvi, čeprav so ohranili vodstvo Pariza, kjer so tretjič potrdili Jacguesa Chiraca, in Liona, kjer se je večina volilcev odločila za Michela Noira.
Pomeben uspeh so zabeležili zeleni, ki se niso odrekli občinskim volitvam v imenu sodelovanj pri že ustaljenih soočanjih med dvema velikima strankama. Volilci so dojeli pomen prisotnosti zelenih in niso zanemarili zelenih list v imenu »koristnega glasu«. V nekaterih občinah je en volilec vsakih pet izrazil svojo preferenco kandidatu zelenih, kar je omogočilo stranki, da bo prisotna v občinskih svetih s 1.800 zastopniki.
Tudi skrajna desnica je pripomogla k temu, da se je tokrat v Franciji razbil tradicionalni dvoboj levica-desni-ca. Le Pen se je odločil, da bo, tako kot zeleni, ostal na bojišču s svojimi volilnimi seznami. Le Penova poteza je bistveno vplivala na propad zmerne desnice, Nacionalna fronta pa ni šla dlje od prisotnosti svojih kandidatov v občinskih svetih, saj je popolnoma propadel načrt ksenofoba Le Pena, da si pribori tudi kako župansko mesto.
Največji uspeh je vsekakor zabeležila Mitterrandova ■ socialistična stranka. Socialisti so namreč prodrli tudi v najbolj konservativne okraje in si priborili nekaj županskih mest, ki so bila tudi 12 let v rokah desnice. Francozi so očitno potrdili zaupanje v predsednika in v Rocardo-vo vlado, najbrž tudi zato, ker se država naglo spreminja in zahteva sebi primerno napredne voditelje.
Socialisti so zadeli v črno, ko so svojo volilno kampanjo osredotočili na lik novega in politično mladega zastopnika. V odnosu s prejšnjimi volitvami so si pridobili 13 mest z več kot 30.000 prebivalci, 10 mest z 20 do 30 tisoč prebivalcev in več kot 40 mest do 20 tisoč prebivalcev. V vzhodni in zahodni Franciji, ki veljata za tradicionalni krščanskodemokratski območji, so se socialisti povezali s komunistično partijo, in tako odpravili nekaj dolgoletnih konservativnih trdnjav.
Komunisti so tudi ena od ključnih točk teh občinskih volitev, saj so morali priznati, da je partija v krizi. Izgubili so sedem županov, kloniti pa so morali tudi v Ami-ensu, kjer so 18 let nepretrgoma vodili krajevno politiko.
V Parizu so se morali komunisti odreči trem sedežem v občinskem svetu. Dva bosta zasedla socialista, enega pa zastopnik zelenih.
Premiki so torej želo vidni in bodo najbrž zahtevali korenito revizijo ustaljenih političnih strategij. Bistveno je bilo to, da so se Francozi, ne glede na stranko, kateri so izrekli svojo preferenco, odločno zavzeli za nove moči in »upokojili« na stotine kandidatov, ki so že desetletja sedeli na istih občinskih foteljih.
ZaDrtN SALVADOR — Slab dan po Kernov v°blnih sedežev je krščanska dor ^racija, ki je doslej vodila Salva-sni{,r |17'nala svoj poraz in zmago de-Sednišvu koalicije na nedeljskih pred-^6snič " v°litvah. Vodja te skrajno je doh^rS^e koalicije Alfredo Cristiani sov v j absolutno večino s 54,8% gla-stavji s °b 14 pokrajin in je že pred-1. junjjV°j Program. Cristiani naj bi že hjal dp na mestu predsednika zame-ja. mokristjana Napoleona Duarte-
v zgodr,F^bsedniške volitve bodo šle silja, k, Vln° tudi zaradi izrednega na-hščih tje spremljalo dogajanja na vo-hirtvih zadnjih podatkih je število Ihdi trjj0arasl° na 35, med njimi pa so ve pa j novinarji. Za nedeljske volit-y°lilna f .Značilna tudi izredno nizka tem še boležba. Uradnih podatkov o točaj ri= *' toc*a uporniški radio je po-°dstotkovSe ie v nedeljo le približno 40 v°lišfa Salvadorčanov podalo na
bh Durtj^1 AP: Mlademu Sal Poten, J° Prvo pomoč kar Prho«,}. 0 ie bil ranjen v i
^•ke voHtt’ ki S° 81
V Tricesimu podelili Kronosove nagrade Protagonisti športa
TRICESIMO — V znanem gostišču "Boschetti" v Tricesimu so sinoči, ob veliki udeležbi občinstva, med katerim je bilo veliko znanih športnikov, izročili nagrade z naslovom "Protagonisti športa", za katere je dala pobudo znana tovarna športne obutve Beneco-Kronos.
Nagrajeni so bili jugoslovanski košarkar Dražen Dalipagič, italijanska nogometaša Roberto Mancini in Aldo Serena ter brazilski nogometaš Renato Porta-lupi.
Med prisotnimi osebnostmi je bil tudi predsednik deželne vlade Adriano Biasutti.
Poleg prej omenjenih so spominske plakete dobili še drugi znani športniki.
Del sinočnje manifestacije je neposredno prenašala tudi tretja TV mreža RAI v oddaji "II processo del lunedi". To je brez dvoma velik uspeh za tovarno Beneco-Kronos iz Čemurja v Beneški Sloveniji.
A. W.
Zastoj pri delih v Pavii
V Pavli odstranjujejo sedaj ruševine ročno, saj se bojijo, da bi se zrušile še druge stavbe, na katerih slonijo ruševine mestnega stolpa	NA ZADNJI STRANI
V rove naj bi šli srbski in črnogorski delavci
Rudarji v rudnikih vendar ne Albanci
PRIŠTINA — Agencija Tanjug javlja, da so rudarji naposled začeli delati. Podrobnejše vesti pa so manj optimistične in govorijo samo o 45 rudarjih srbske, črnogorske in turške narodnosti, ki naj bi šli v jamo v Starem trgu. Vesti iz drugih rudnikov pa so različne in nejasne, prav tako podatki o stavkah v številnih podjetjih po Kosovu. Po nekaterih poročilih Albanci ne delajo. Vsi pa so si edini, da je varnostno politični položaj še vedno težak in da Albanci v glavnem molčijo.
Zato pa se kar vrstijo uradna sporočila, ki jih vedno posreduje agencija Tanjug, da je ta ali ona organizacija navdušeno podprla predlog o spremembi srbske ustave, s 47. členom vred, ki omogoča spremembe tudi z glasovanjem v srbski skupščini in torej brez mnenja prištin-ske skupščine. Včeraj so bili na vrsti kosovski borci, nato mladina in še kdo. Zasedanje predsedstva ZK Kosova, kateremu je predsedoval Morina, pa je potekalo za zaprtimi vrati in se o njem nič točnejšega ne ve.
Ljubljanski odvetnik Drago Demšar, eden izmed štirih zagovornikov obtoženega Azema Vllasija, pa je včeraj predal tisku besedilo sklepa, s katerim je preiskovalni sodnik
okrožnega sodišča v Titovi Mitroviči 2. marca uvedel preiskavo, ker ga sumi storitve protirevolucionarnega dejanja. Zoper ta sklep se je dr. Demšar pritožil, podobno pritožbo je vložila tudi beograjska odvetnica Vesna Vojvodič; Demšarjevo pritožbo so zavrnili, o pritožbi beograjske odvetnice pa se menda še niso odločili.
Sklep o preiskavi in obtožnica proti Vllasiju sta politična dokumenta, ki ponavljata znane teze srbskega tiska o albanskih nacionalistih in separatistih, o kontrarevoluciji in podobnem. Hoteli so izpodkopati enakopravnost narodov in narodnosti na Kosovu, pregnati Srbe in ustanoviti možnost, da bi se Kosovo odcepilo od SFRJ. Edina konkretna obtožba na račun Vllasija je, da je v noči na 25. februar obiskal rudarje, ki so bili v rovu v Starem trgu. Ni pa rečeno, da bi jih spodbujal, da naj v rovu ostanejo. Nadaljevanje obtožnice je v stilu srbskega tiska, v zaključku pa citirajo zloglasna člena 114 in 139 kazenskega zakonika, ki govorita o protirevolucionarnih dejanjih in predvidevata kazen najmanj deset let zapora ali celo smrtno obsodbo.	D C
Zaradi versko-ideoloških in plemenskih razprtij med mudžahedini
Džalalabad in Kandahar še vedno v rokah kabulskih režimskih enot
ISLAMABAD — Dober mesec po umiku sovjetskih okupacijskih sil iz Afganistana mudžahedinom ni uspelo izbojevati pomembnejše zmage. Džalalabad je še vedno v rokah vladnih sil, prav tako Kandahar, obema pa so zahodni opazovalci še pred tedni napovedovali skorajšnji konec. Gverila, ki je bila kos najmočnejši suhozemski armadi, ni sposobna premostiti svojih verskih, ideoloških in plemenskih razlik. Nadžibulahov režim ima morda res štete dneve, kot to zatrjuje Zahod. Do sedaj pa je precej jasno dokazal, da se ni prepustil paniki, kot se je to zgodilo južnovietnamskemu režimu po ameriškem umiku.
V zadnjih dneh so mudžahedini v bistvu le ojačili raketno obstreljevanje Džalalabada in Kandaharja, žrtve pa so skoraj.izključno civilisti, kar po eni strani krepi vrste beguncev, po drugi strani pa stopnjuje odločnost pristašev režima, da mudžahedinom ne bodo omogočili lahke zmage. Režim se je nedvomno kompromitiral v očeh ljudstva, a ker so tu sorodstvenoplemen-ske veze pomembnejše od ideologije, mudžahedini ne bodo imeli lahkega dela.
Medtem pa je islamska gverila v zadnjih dveh tednih izročila že 30 sovjetskih vojakov, v svojih rokah jih ima še 70, medtem ko Sovjeti pogrešajo 312 vojakov.
Dekletce z desantnim modelom kalašnikova naj bi bilo za Nadžibulahov propagandni stroj neke vrste dokaz, da se Afganke, ki so jih v Kabulu začeli uriti v orožju, nočejo podrediti islamskim integralistom	(Telefoto AP)
Plebiscitarna podpora Occhettovim smernicam zamorila debato na 18. kongresu KP Italije
RIM — »Spreminjamo se v svetu, ki se spreminja, v svetu, ki se naglo bliža cilju novega stoletja... Dolžnost delavskega gibanja ter levičarskih in demokratičnih sil je, da dajo svoj izviren in pomemben doprinos v idejah in dejanjih temu procesu korenite prenove.« To so besede, kakršnih je bilo slišati veliko v teh treh dneh na 18. komunističnem kongresu v Rimu, ki pa se v tem.primeru na emblematičen način vklapljajo v tok kongresnega razmišljanja. S temi besedami se je namreč sicer posredno vključil v kongresno debato nič manj kot voditelj sovjetske perestrojke Mihail Gorbačov. Njegova prisotnost na kongresu italijanske KPI, čeprav na daljavo, to se pravi preko dveh ogromnih ekranov, ki kraljujeta nad in pred predsedniško mizo, podčrtuje pomen tega rimskega kongresa.
Registrirana izjava glavnega reformatorja komunističnega gibanja je bila deležna toplega pozdrava delegatov in gostov kongresa, vendar je bila pred tem deležna prav tako navdušenih aplavzov tudi registrirana izjava nemškega socialdemokratskega predstavnika Karstena Voigta, ki se je tudi laskavo izrazil o prenovitvenih hotenjih italijanskega komunističnega voditelja. In še pred tem sta se na ekranu zvrstila župan amaconske občine Manaus Virgil Neto ter predstavnik palestinskega osvobodilnega gibanja Jaser Abdo Rabbo.
Skozi te štiri filmske posnetke smo lahko spremljali rdečo nit nove Occhettove politične usmeritve, kakršna se je izoblikovala iz njegovega uvodnega poročila, o katerem se sedaj izreka kongres. Resnici na ljubo bi lahko rekli, da se je o Occhettovi novi poti v socializem ter o njegovi alternativi sedanjemu sistemu oblasti dejansko že izrekla predkongresna debata. Vse je bilo že določeno in odobreno pred samim kongresom. V tem smislu bi lahko rekli, da je bila kongresna debata prikrajšana za globlje dialektično soočenje med različnimi težnjami v stranki. Skoraj popolno soglasje (95-odstotna podpora Occhettovi liniji) je nekako ohladilo kongresno ozračje. Edina izjema je bil Armando Cossutta, ki predstavlja edino resnejšo opozicijo v partiji. Tudi njegov nedeljski poseg, s katerim je še enkrat izpričal svoje nasprotovanje "genetskim mutacijam" komunistične partije ter kritiziral nekatere Occhettove izbire, pa ni bil sploh sposoben ogreti ozražja in izzvati ostrejšo polemičnost. Na njegove kritike, ki tudi sicer niso bile izrečene z njemu običajno tem-peramentostjo in bojevitostjo, skorajda ni bilo reakcij.
Zato pa so izstopali in bili deležni naklonjenosti kongresa razni pristaši tajnika Occhetta (Mussi, Bas-solino, Turcova, Veltroni, itd.), ki so odločno podprli
njegove teze ter ga skušali zavarovati ne le pred notranjimi kritikami (ki jih, kot rečeno, dejansko ni bilo) temveč pred zunanjimi očitki, začenši z očitki Craxija in njegovih, da ne vidi v KPI nobene prave volje po prenovi. Ena glavnih značilnosti tako nedeljske kot včerajšnje razprave je bila prav srčna in občutena obramba strankine avtonomije. Pri tem je prišla morda celo preveč do izraza nekoliko defenzi-vistična plat današnje KPI, kot bi se morala zaradi svoje nove usmeritve boriti bolj proti lastnim občutkom krivde kot proti očitkom političnih nasprotnikov. Z več strani je bilo slišati pripombo: »Ne smemo se bati novosti«, kar je najbolj zgovoren dokaz, da v globlji zavesti stranke vendarle še ni povsem premoščen prepad med tradicijo in ubiranjem novih poti.
Medlo je včeraj izzvenelo tudi soočenje med glavnima Occhettovima antagonistoma Ingraom in Napolitanom, ki predstavljata v stranki nasprotna pola. Tako levica (Ingrao) kot desnica (Napolitano) sta obljubila zvestobo Occhettu. Čeprav iz nekoliko različnih izhodišč (Ingrao skeptičen do zavezništev za alternativo, Napolitano pa bolj prepričan v možnosti združevanja levice zlasti na mednarodni ravni) sta si podala roko v obljubi, da s skupnimi močmi stopita na pot prenove in alternative, (dk)
Odveč referendum o slovenskem vodstvu
LJUBLJANA — Predsedstvo Socialistične zveze je včeraj zavrnilo predlog, da naj bi se 2. aprila slovenski občani odločali tudi o podpori slovenskemu vodstvu. Tega dne bodo namreč neke vrste prostovoljne volitve za člana zveznega predsedstva in volilci bodo izbirali med Bulcem in Drnovškom. Nekateri politični predstavniki in med njimi Matevž Krivic in vplivni časnikar Vlado Šlamberger pa so predlagali, naj bi volilci hkrati prejeli tudi listič, s katerim bi se tajno odločili ali zaupajo sedanjemu slovenskemu vodstvu ali ne. To naj bi bil odgovor na obtožbe srbskega vodstva in tiska, češ da Smole, Kučan in drugi ne uživajo podpore niti tridesetih odstotkov Slovencev in da so bila priznanja vodstvu v Cankarjevem domu zmanipulirana.
Predsedstvo je bilo mnenja, da so stotisoči podpisov zadosten dokaz podpore in predvsem priznanja skupni slovenski demokratični politiki. Ni umestno spraševati iste ljudi o istih stvareh dvakrat: prvič , ko so v tako plebiscitarnem številu podpisali znano izjavo, in drugič 2. aprila na nekakšnem referendumu. Zato so se strinjali, da bi bilo tako spraševanje neumestno. Prav tako pa so si bili edini, da je referendum legitimna metoda in da jo bodo ob pravi priliki uporabili.
Predsednik Jože Smole pa je odločno zahteval, da se o predsedniku na legitimen in po statutu predpisan način glasuje na tajnih volitvah, da se bo pokazalo, ali uživa zaupanje. To bodo naredili na prihodnji seji.
B. S.
Nesreča pri Ustici: zakaj je molčal radar
RIM — Sodnik Vittorio Bucarelli, ki vodi preiskavo o sestrelitvi italijanskega potniškega letala pri Ustici, se je odločil, da bo poglobil preiskavo. V izsledkih, ki jih je predstavila skupina šestih izvedencev, je namreč še veliko nejasnih točk, časa na razpolago pa je zelo malo. Kmalu bo namreč točno devet let, odkar je letalo Itavie strmoglavilo v morje pri Ustici, glavna obtožnica v procesu proti neznancem pa zadeva večkraten nenameren umor, za tovrstne zločine pa obtožnica zapade po desetih letih. Glede na ritem, s katerim je preiskava prilezla do ugotovitve, da je šlo res za zunanjo eksplozijo, ki jo je povzročila raketa, ima preiskovalni sodnik prav, ko trdi, da je časa že danes premalo.
Čas je bistveno pripomogel tudi k brisanju odločilnega dokaznega gra-
diva, sodnik Bucarelli in z njim tudi sorodniki oseb, ki so takrat izgubile življenje, pa so prepričani, da bo mogoče poglobiti sliko o letalski tragediji. Preiskovalni sodnik hoče najprej zaslišati uslužbence, ki so sledili mo-nitoraži radarjev v Maršali in Licoli. Priče bodo morale ponovno razložiti, kako je mogoče, da obstaja v registraciji monitoraž nekaj lukenj, ki se časovno ujemajo s trenutkom, ko je raketa zadela letalo. Licola je oddaljena le 90 milj od kraja nesreče, edine bistvene podatke pa je zabeležil radar rimskega letališča.
Preiskovalni sodnik pa želi zaslišati tudi takratnega obrambnega ministra Lelia Lagoria in njegove njegove naslednike, najbrž tudi ministra Zanone-ja.
Umrl je Musatti
MILAN — Včeraj popoldan je v svojem milanskem stanovanju umrl Cesa-re Musatti, ki so ga priznavali za očeta italijanske psihoanalize. Musatti je bil star 91 let, že dolgo časa pa ga je mučila bolezen, ki se je bistveno poslabšala v minulih dneh.
Cesare Musatti, doma iz Dola pri Benetkah, je kmalu opustil študij matematike in se posvetil najprej sociološkim vedam, nato pa psihologiji. Že na univerzi se je približal Gestaltu, nato pa je stopil v stik z drugo generacijo psihoanalitikov, to je profesorjev, ki so se izučili pri Freudovih učencih. Postal je profesor psihologije, poučeval pa je v Padovi in v Milanu. Kot izreden, psi-hoalinitik je bil imenovan tudi za predsednika Italijanske psihoanalitične družbe. Objavil je veliko knjig, do zadnjega pa se je posvečal širjenju Freudovih teorij.
Gradiščanski Hrvati na obisku v Zagrebu
ZAGREB — Predsednik predsedstva SR Hrvaške Ivo Latin se je včeraj v Zagrebu pogovarjal z delegacijo prezidija socialističnih mandatarjev hrvaških in dvojezičnih občin z Gradiščanskega. Delegacija socialistične stranke z Gradiščanske se mudi na Hrvaškem prvič po sedemnajstih letih.
Med enournim pogovorom je Latin seznanil goste s položajem narodnosti v republiki ter o skrbi, zvezah in sodelovanju republike s Hrvati, ki žive v sosednjih državah.
Gostje z Gradiščanske so opozorili na aktualni položaj manjšin v Avstriji in zlasti Hrvatov na Gradiščanskem. Poudarili so, da gradiščanski Hrvatje uživajo vse pravice v Avstriji in se zavzemajo za plodno sodelovanje z matičnim narodom in vsemi narodnimi skupinami, ki žive v tej državi.
Člani delegacije z Gradiščanske so zlasti opozorili, da je v Evropi napočil zelo ugoden čas za narodnosti. V tej luči tudi gradiščanski Hrvatje pričakujejo, da bo Avstrija že letos v celoti izpolnila obveznosti, ki izhajajo iz 7. člena državne pogodbe.
Vdor izraelskih letal v Libanon: 20 mrtvih
BEJRUT — Izraelska vojaška letala so včeraj bombardirala oporišča prosirskih Palestincev v južnem Libanonu in pri tem ubila najmanj 20, ranila pa 30 pripadnikov Džibrilove Ljudske fronte za osvoboditev Palestine. Izraelci so bombardiranje izvedli kot povračilo za smrt nekega izraelskega vojaka, ki je bil ubit v petek v spopadu z dvema Palestincema, ki sta se skušala prebiti v Izrael.
Na izraelski vdor je odgovorila palestinska protiletalska obramba, kateri so pri tem pomagali tudi Sirijci, toda kot poročajo izraelski vojaški krogi, so se vsa njihova letala vrnila v oporišča na izraelskem ozemlju.
Ob vsem tem pa so hudi boji včeraj potekali tudi v samem Bejrutu, kjer so se spopadli muslimanski in kristjanski oddelki. V spopadih je sodelovala tudi artilerija, ubite pa so bile štiri osebe.
• Ingrao in Napolitano
NADALJEVANJE S 1. STRANI resnici na ljubo skoraj neznatne opozicije. Zato pa je bilo veliko reakcij na račun Craxijevih sobotnih izjav, da ni pokazala partija nobene odprtosti, da sicer veliko govori o prenovi, dejansko pa ostaja zaprta v svoje stare logike. Kulturna in politična avtonomija partije je postalo nekakšno geslo nedeljske in včerajšnje razprave. To pomeni, da KPI spoštuje avtonomijo drugih strank, vključno seveda s Craxijevo, in zahteva, da tudi drugi, vključno s Craxijem, spoštujejo njeno avtonomijo.
Občutno podporo Occhettovi liniji so med nedeljsko razpravo poleg njegovih ožjih privržencev kot so Mussi, Bassolino, Turcova in drugi, dali tudi nekateri zunanji delegati, ki niso vpisani v stranko in ki predstavljajo pomembno novost tega kongresa. Za novo usmeritev in alternativo so se zavzeli med drugimi bivši socialistični proračunski minister Antonio Gio-litti, Massimo Riva in Stefano Rodeta. Zelo toplega in prisrčnega sprejema pa je bil deležen vsedržavni tajnik komunistične mladine Tržačan Gianni Cuperlo, ki je s svojim nevsiljivim govorniškim stilom, polni® miline in mladostnega navdušenja in idealizma, ganil poslušalstvo, ko še je dotaknil nekaterih dramatičnih problemov današnjega časa, kot so mladinska brezposelnost, mamila, nasilj® itd.
Včeraj je bila glavna pozornost kongresa osredotočena na poseg8 zgodovinskih predstavnikov tako imenovanih dveh duš partije, to je levice in desnice. Tako predstavnik levice Ingrao kot predstavnik desnic® Napolitano sta spregovorila v pred' poldanskih urah, ki so Običajno namenjene najvidnejšim osebnosti®: Kakšnih posebnih presenečenj 11 bilo. Oba sta podprla Occhettov teze, čeprav iz nekoliko drugačni izhodišč.	.)
Ingrao je kot po navadi dvig®
dvorano na noge. Podprl je n0^rgti
krei
na pot alternative. Za priletnega . ditelja levice vse to pomeni grad neki novi internacionalizem, ki
meritev partije vendar se je *»•- , povprašal, s kakšnimi silami kre®^
ditelja levice vse to pomeni gra neki novi internacionalizem, ki bistveno drugačen od nekdanjih ® in v tem okviru je Evropa pomen® izhodišče, vendar bo treba delati p-1 ko tega.	:e
Za Napolitana, ki je za spozna 1_ prejel kakšen aplavz manj, pa je lZ ra partije, da se smatra za del ev ske levice, že prinesla pomembne zultate. Za desnico torej zavezn ._ niso tako problematična kot za orIj co. Precejšnje razlike med Ing in Napolitanom so se pokazale ^ pri obravnavanju družbenih si, katere naj bi se partija nove usm ^a_ ve naslanjala. Medtem ko se ) ,ja-politano le dotaknil ženskega vp nja ter ekološke problematike, J .
®u veliko pozomos
grao posvetil temu vcu»» r.~ raVo-Velikega pomena je zanj boj n varstvenikov, vendar ta hoj „ upoštevati tudi odnose s svet Y j" izvodnje. Zavezništvo med r .^j in "zelenimi" mora sloneti na jci industrializma, je poudaril ing" ’tis. je med drugim polemiziral tu u.
MSSTSKpšsra«
imenu "skupne hiše , ki mm ni nosilnih zidov, je dejal Ingra ’ , ne mogoče določati imena, k, xvega
vemo, če bo novorojenček
ali ženskega spola.
Prisotnih 550 razstavljalcev iz 17 držav
V Ljubljani včeraj uradno odprli 28. mednarodni sejem Alpe-Adria
LJUBLJANA — Včeraj ob 10. uri je generalni direktor Gospodarskega razstavišča Florijan Regovec predstavil 28. sejem Alpe-Adria, ki sovpada z desetim letom sodelovanja v okviru skupnosti Alpe-Jadran. Direktor Regovec je omenil, da so vsi razstavni prostori oddani, tudi nova hala, ki je bila letos prvič odprta razstavljalcem, kar pomeni, da zadobiva sejem vedno večjo veljavo kljub težkim gospodarskim časom, ki tarejo jugoslovansko gospodarstvo. Prisotnih je kar 17 držav in 550 razstavljalcev. Pričakujejo tudi porast števila obiskovalcev, ki bo predvidoma preseglo 55 tisoč enot.
Slavnostni govornik je bil predsednik štajerskega deželnega parlamenta Franz Wegart, ki je osredotočil svoj poseg prav na pomembno sodelovanje delovne skupnosti in med drugim dejal: »V čast in veselje mi je, da lahko danes v imenu štajerskega državnega glavarja odprem 28. mednarodni sejem Alpe-Adria. V njem se močno odraža razširitev temeljne usmeritve te sejemske prireditve iz leta 1962, ki je že zdavnaj prerasla regionalni okvir. Ta mednarodni sejem ni le zrcalna podoba nadregionalnega sodelovanja med področji delovne skupnosti Alpe-Jadran, temveč se v njem kaže tudi sposobnost gospodarstva in volja do sodelovanja preko meja s tremi različnimi gospodarskimi in družbenimi sosedi. Zdi se, da se vedno bolj razvijajo v novo centralno evropsko kristalizacij-sko jedro.«
V nadaljevanju svojega posega je predsednik Wegart podčrtal, da je gospodarsko sodelovanje gonilna sila za vsako drugo skupno delovanje. Že dejstvo, da združuje delovna skupnost danes kar 13 dežel in 3 aktivne opazo-
valke s skoraj 40 milijoni prebivalcev je dokaz vsesplošnega zanimanja za razvoj tega področja, ki deluje v okviru treh različnih gospodarskih blokov, kakor že omenjeno, in sicer EGS, EFTO in SEIDE. Pristop k skupnosti dežele Lombardije in svobodne dežele Bavarske je še obogatilo in oplemenitilo ugled skupnosti. Ob zaključku je predsednik Wegart še dodal: »Razveseljivo je dejstvo, da so se v delovni skupnosti v zadnjem času poglobili tudi stiki na parlamentarni ravni, podobno velja tudi za najvišje predstavnike oblasti na skoraj vseh področjih. Skupnost budno sledi gospodarskim premikom, kajti vsi vemo, da je gospodarska stabilnost temelj za socialni mir.«
Oblasti in ugledni gostje so se podali na ogled razstavišča in se zadržali v prijateljskem pogovoru z raznimi razstavljale!. V prostoru, ki ga je pripravilo Slovensko deželno gospodarsko združenje so se za dalj časa zaustavili predsednik VVegart ter predsednik Gospodarske zbornice SR Slovenije inž. Bulc, kateremu je predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja dr. Vito Svetina prikazal delovanje organizacije in predvsem posamezne člane. Prijeten pogovor se je nadaljeval med sodelavci in gospodarstveniki na sprejemu, ki ga je pripravilo Gospodarsko razstavišče za vse prisotne.
ODO KALAN
Deželna uprava se zavzema za manj vojaških služnosti
SAN DANIELE DEL FRIULI — Zapleteni odnosi med vojaškimi oblastmi, deželno upravo FJK in krajevnimi ustanovami so bili predmet včerajšnjega zasedanja mešanega paritetnega odbora, ki obravnava to problematiko. Odbor je proučil program uporabe 18 poligonov v naši deželi, vprašanja, ki so povezana z uporabo teh vadbenih področij in pa vojaških skladišč, in možnost razširitve vojaškega naselja v občini San Vito al Tagliamento. Predstavniki civilne komponente v odboru so izrazili pridržke o programih vojaških oblasti in zahtevali celovito preverjanje področij, ki so namenjena vojaškim vajam ter postopno zmanjšanje le-teh, ki naj bi jih nato namenili za civilne in socialne potrebe. S tem se je v imenu deželne uprave strinjal tudi podpredsednik deželne vlade Carbone, ki se je izrekel proti povečanju vojaških služnosti in zahteval zaprtje vsaj enega od dveh poligonov (Dandolo in Cia-urlec), kjer so osredotočene vojaške vaje. Podpredsednik Carbone je tudi dejal, da deželna uprava ne izključuje posega pri ministrskemu svetu, da bi mu predočila potrebo po usklajevanju potreb prebivalstva in vojaških dejavnosti.
Prekinitev nosečnosti v žarišču pozornosti
VIDEM — Želja po jasnosti in nuja, da o tako pomembni problematiki tudi sindikalno gibanje zavzame javno stališče: to sta bili osnovni vodili pri organiziranju posveta o izvajanju zakona o prostovoljni prekinitvi nosečnosti in o delovanju družinskih posvetovalnic v Furlaniji-Julijski krajini. Srečanje sta v videmski splošni bolnišnici organizirala Deželni koordinacijski odbor članic CGIL in deželni sindikat CGIL državnih uslužbencev.
Neposredni razlog za razpravo pa je seveda oster napad na zakon št. 194, kar je najbolj očitno prišlo do izraza ob dogodkih v zvezi z milansko kliniko Mangia-galli. In še en negativen podatek je Laura Sardella, ki vodi Deželni koordinacijski odbor članic CGIL, predložila v uvodnem poročilu: nezavidljiv primat Furlanije-Julijske krajine, ki ima med italijanskimi deželami najvišji odstotek oporečnikov.
Zavzemanje stališč pa zahteva poznavanje stvarnosti in pravilno tolmačenje podatkov. V tem oziru sta bila naj zanimivejša posega podpredsednice deželnega sveta Auguste De Piero Barbina in raziskovalca Vsedržavnega zavoda za zdravstvo Micheleja Grandolfa. Podpredsednica je govorila predvsem o odnosu Dežele do struktur, ki bi morale uresničevati vsebino zakona o prostovoljni prekinitvi nosečnosti. V prvi vrsti je mislila na družinske posvetovalnice, ki ostajajo uboge pepelke, saj se nakazana državna sredstva vračajo v deželne blagajne.
Z vrsto statističnih podatkov je seveda postregel tudi Michele Grandolfo, ki pa je predvsem naglasil, da pristojni organizmi ne znajo ali nočejo pravilno brati dobljenih podatkov. Veliko napadov na zakon št. 194 je s statističnega vidika povsem neosnovanih, kajti raziskave Vsedržavnega zavoda za zdravstvo jasno kažejo, da je prekinitev nosečnosti iz leta v leto manj, da se za splav odločajo prvenstveno poročene ženske z otrokom in da jemljejo splav kot »zadnjo možnost«.
V jutranjo razpravo je poseglo veliko diskutantov, največ je bilo žensk, ki so predvsem govorili o izvajanju zakona v naši deželi in o velikih težavah, v katerih so družinske posvetovalnice. Slišati je bilo veliko različnih mnenj, najbolj soglasne pa so bile kritike na račun ministra za zdravstvo, Dežele in javnih zdravstvenih struktur, ki se ne čutijo dolžne, da bi izvajali državne in deželne zakone.
Popoldne pa je bila na sporedu okrogla miza o izvajanju oziroma o možnih spremembah zakona o prostovoljni prekinitvi nosečnosti. V ospredju so bila seveda tri ključna vprašanja, o katerih so veliko razpravljali že v dopoldanskem delu. V prvi vrsti gre za možnost, da zdravniki in ostalo osebje oporekajo zakonu ter ga ne izvajajo, kar je privedlo do hudih težav. Treba bi bilo torej najti ravnovesje med pravico do oporekanja in pravico državljanov, da se poslužujejo državnega zakona.
Drugo sporno vprašanje zadeva mladoletnice in njihovo vse očitnejše zatekanje k mazačem. In končno še poglavje o terapevtskem splavu, ki so ga izrabili za napad proti zakonu. Statistični podatki pa pravijo, da je število teh posegov izredno nizko, istočasno pa je vse manj zdravstvenih struktur, v katerih bi te posege znali opravljati brez nevarnosti za pacientko. Ne smemo namreč pozabiti, je pripomnila A. Barbina, da se zakon v vseh ozirih izvaja na koži žensk.
BREDA PAHOR
Tudi pretirana prijaznost gostiteljev zdaj
ne bo odveč
PORTOROŽ — Turistični delavci z Obale in Krasa so menili, da se je treba letos še posebej pripraviti na začetek turistične sezone. Skupine turistov začenjajo prihajati že ta teden.
Informacije s tujih trgov so seveda zaskrbljujoče. Celo nekateri sobodajalci iz Piranske občine so že prejeli odpovedi za aprilske ali majske počitnice. Tako lahko v enem pismu iz Nizozemske beremo, kako lahko v sredstvih javnega obveščanja slišijo (in berejo) o vse težjih razmerah v Jugoslaviji. upajo, da bo kmalu mir, Vendar bodo šli letos raje za tri tedne na Kreto. V drugem Pismu se zahodnonemški 9°stje spominjajo lepih potniških dni v Portorožu mi-®dla leta, vendar menijo, da r*ie ne bi bili vpleteni v nemire... Zato upajo, da se bo do drugega leta stvar umirite in bodo takrat lahko spet Pzišli na dopust v Portorož. ^?radi takih in vrste podobah informacij, mnoge, ki ži-tej° od turizma, upravičeno krbi. V Portorožu so se do-Povoriii, da bodo vse goste *Ušali sprejeti kar se da Prijazno. Ponudili jim bodo $°ktajl za dobrodošlico, kar da več propagandnega tadiva, poskrbeli za več
Reditev, izletov, ob odho-^ naj bi jim celo podarili toaihne spominke... Na vse 0 naj bi se pripravili še vsi vi' ki pomagajo obliko-b, 1 turistično ponudbo - ko-liF naici jn krajani naj bi bo-nai ?^tstili okolje, trgovci trn . h°lje oskrbeli svoje nohtne, vsaj v času veliko-s »lh. dopustov naj ne bi ndjeJ?injali cen, poslovali deli u tedi °h sobotah in ne-Usjte, itd. Če jim bo vse to teriet izpeljati, se bo zdelo no. že kar malce čudne h r*ke pozornosti gotovo °do pričakovali...
B. Š.
Življenje na Obali ni povsod najbolj prijetno
KOPER — Triletna raziskava, ki so jo po naročilu obalne raziskovalne skupnosti opravili v inštitutu za geografijo ljubljanske univerze, je pokazala, da so v slovenski Istri najslabše bivalne razmere v starih mestnih jedrih Pirana, Izole in Kopra ter v novem delu Izole med Prešernovo cesto in starim mestnim središčem. Zaradi hrupa, prometa, industrije in pregoste poselitve pa se pritožujejo tudi prebivalci Livade, Olma in Šlare, Jagodja, osrednjega dela Semedele in tisti, ki živijo o.b obalni cesti Portorož-Lucija.
Anketiranci menijo, da je življenje na Obali najbolj težavno zaradi neurejene- komunale (36 odstotkov), bližine industrijskih in drugih nestano-vanjskih objektov (33,8 odstotka), zanemarjene okolice (19,5 odstotka) in onesnaženega zraka (17,5 odstotka).
Urbano območje Pirana glede onesnaženosti zraka sodi v drugi, Kopra in Izole pa v tretji kakovostni razred, saj je tu ozračje že onesnaženo nad dovoljeno mejo.
V obeh mestih je namreč v zraku poleg žveplovega dioksida tudi precej drugih škodljivih snovi.
J. O.
O njih je KPI že razpravljala
Naravovarstveniki predlagajo pet deželnih referendumov
VIDEM — Lov na ptice, zakon Galasso, lov, odpadki in prometne zveze: gre za pet tem, o katerih naj bi se prebivalstvo naše dežele izreklo z referendumi. Združenja naravovarstvenikov so namreč v Vidmu predlagala izvedbo petih referendumov o teh vprašanjih in že začela z zbiranjem 500 podpisov v treh pokrajinah, ki so potrebni, da lahko pristojna deželna komisija sploh vzame v pretres predlog o izvedbi referenduma.
Z referendumom naravovarstveniki predlagajo ukinitev deželnih zakonov, ki dovoljujeta lov na ptice (sprejeta leta 1969) in pa zakona, ki v bistvu osvaja tako imenovani odlok Galasso glede varstva okolja in ki ga po mnenju pobudnikov referenduma praktično spreminja. Eden od referendumov zadeva ukinitev deželnega zakona iz leta 1966, ki urejuje lov, ker po mnenju naravovarstvenikov ni v skladu s sedanjim stanjem. Četrti referendum zadeva ukinitev zakona iz leta 1987 glede uničevanja odpadkov, peti pa zadeva deželni načrt za prometne zveze, ki je po mnenju pobudnikov škodljiv za okolje.
V primeru da bo predlog o referendumih predstavljen deželni upravi in da ga bo le-ta sprejela po možnih spremembah formalnega
značaja, bodo morala združenja naravovarstvenikov zbrati v petih mesecih 20.000 podpisov, da bi se lahko o njih sploh izreklo deželno prebivalstvo. Do tega ljudskega posvetovanja naj bi po predvidevanjih predlagateljev prišlo skupno z občinskimi volitvami, ki bodo leta 1990.
Predlog o petih referendumih je že proučil deželni komite KPI, ki je po razgibani razpravi (z 21 posegi) odobril osnovne smernice, o katerih bodo sedaj razpravljali v strankinih sekcijah. Komunisti so podpr-. li predlog o referendumih o zakonu Galasso in o odpadkih; ne strinjajo pa se s predlogom referenduma o deželnem načrtu za prometne povezave, ker instrument referenduma ni primeren za probleme, ki jih je treba rešiti. Kar pa se tiče zahtev glede lova na ptice in lova nasploh, ne bodo komunisti pristopili k promocijskima odboroma referendumov in bodo svojim članom in somišljenikom pustili prosto izbiro. KPI bo vsekakor predložila svoja zakonska osnutka o obeh vprašanjih, pri sestavi katerih bodo sodelovala združenja naravovarstvenikov in lovcev, da bi na tak način prišlo do konvergenc in ne do kon-trapozicij med komponentama nasprotnikov in zagovornikov lova.
»Velikonočni«
Portorož
PORTOROŽ — V tem tednu je Portorož »velikonočno« obarvan. Glavna skrb je predvsem za zabavo tujih gostov. Pisanice, citre, folklora... naj bi pričarali praznično razpoloženje ljudem, ki veliko noč praznujejo in se je veselijo.
Seveda ne manjkajo prireditve za domače goste. V četrtek ob 20. uri bo v Kulturnem in kongresnem centru (ki ga ustanavljajo) zanimiv, svež koncert. Nada Žgur, znana pevka in vodja jazz-zabavne smeri na pevskem oddelku srednje Glasbene šole v Ljubljani, prihaja v Avditorij s svojimi učenci na letni koncert jazz in zabavne glasbe. Simona Vodopivec, Alenka Godec, Marta Zore, Damjana Penič, Tamara Obrovac, Alenka Vidrih in Davor Božič se bodo predstavili s programom jazzovskih standardnih pesmi, evergreenov in sodobnih skladb priznanih slovenskih in svetovnih avtorjev (Barbare Streisand, Duka Ellingtona, Antonia Carlosa Jo-bima, Chicka Coree, Harta Rodgersa, Johna Farrarja, Deča Žgurja, Jožeta Privška in Tomaža Kozlevčarja). Mlade izvajalce bodo spremljali priznani profesionalni glasbeniki.
V soboto ob 10.30 pa bo v Avditoriju nekaj zares lepega za otroke — »Mačja godba«, predstava v kateri so člani godbe Neca Falk (vokal) in Jerko Novak (avtor glasbe in kitarist). Na koncertu, ki traja 45 minut bodo otroci lahko slišali pesmi s kasete Maček Muri avtorja Kajetana Koviča in kaseto Zdravilo za strah avtorja Borisa A. Novaka.
Izvoz je sedaj kokoš, ki nosi zlata jajca
KOPER — Gospodarstvo obalno-kraške regije je v letu 1988 doseglo kar ugodne poslovne rezultate, lahko sklepamo iz podatkov, ki smo jih izvedeli na tiskovni konferenci koprske enote službe družbenega knjigovodstva. Še posebej zanimivi so tisti statistični podatki, ki dokazujejo, da je tukajšnje gospodarstvo poslovalo precej bolje kot večji del slovenskega gospodarstva. Razlogov za to je več, najpomembnejši pa je vse večji obseg izvoza.
Delavci službe družbenega knjigovodstva so nas ob tem opozorili, da so poslovni rezultati še zmeraj (vsem spremembam obračunskih sistemov navkljub) na videz lepši, kot bi pravzaprav morali biti, in da bodo podatki veliko bolj verodostojni konec aprila, oziroma v začetku maja, ko bodo morale organizacije v svojih poslovnih obračunih prenehati z različnimi možnimi knjigovodskimi in računovodskimi prijemi skrivati slabosti poslovanja. Po podatkih SDK Koper je namreč v teh poslovnih rezultatih še vse preveč t.i. "skritih rezerv" in "skritih izgub".
Nekoliko zaskrbljujoč je sicer podatek iz koprske občine, da se je industrijska proizvodnja zmanjšala za 5,1 odstotka (v Sloveniji le za 2,6 odstotka). (V Sloveniji že drugo leto zapovrstjo pada industrijska proizvodnja. Doslej je industrijska proizvodnja nazadovala štirikrat - leta 1946, 1951, 1987 in 1988)
V regiji je zaključni račun izdelalo 188 ozdov, to je 14 ozdov manj kot leta 1987, nekatere so
likvidirali, drugi so se tako ali drugače reorganizirali. Tudi zaposlenih je bilo (46.049) za 1,4 odstotka manj kot v letu 1987.
Medtem ko je znašal v letu 1987 delež prihodkov na tujem trgu še 19,6 odstotka, so v letu 1988 tukajšnje organizacije zaslužile v tujini že 24,3 odstotka vseh prihodkov. Največ (skoraj tretjino) celotnega prihodka v tujini je ustvarila Splošna plovba Piran - 322 milijard, na drugem mestu je Cimos - 89 milijard, Intereuropa - 83 milijard in Luka Koper 51 milijard. Dohodek se je v regiji povečal za 226 odstotkov, v republiki le za 191 odstotkov. Znižal se je delež sredstev, namenjenih za skupno in splošno porabo, in sicer za 2,7 strukturne točke, delež za osebne dohodke za 4,3 strukturne točke, delež dohodka za akumulacijo se je povečal za 4,1 strukturne točke, pa tudi izdatek za realne obresti se je povečal za 4 strukturne točke.
Osebni dohodki so bili lani ob devetmesečju za 14 odstotkov nižji, po zaključnem računu za leto 1988 pa za 11 odstotkov nižji kot v predhodnem letu. Povprečni osebni dohodek je znašal 719 tisoč dinarjev in je bil za 166 odstotkov višji (rast drobnoprodajnih cen je znašala 212 odstotkov). Najvišje povprečne osebne dohodke so imeli v portorški Igralnici (1,6 milijona), najnižje v Steklarni Hrpelje - 393 tisoč dinarjev.
Akumulacija se je v regiji povečala za 347 odstotkov, v republiki le za 242 odstotkov. Delež
akumulacije v razporejenem dohodku je predlanskim znašal 10,2 odstotka, lani že 14,1 odstotka. Res pa je večino vse te akumulacije (kar 70 odstotkov) ustvarilo 28 temeljnih organizacij združenega dela. Največ od tega (kar 22 odstotkov) koprska Intereuropa - 33 milijard din, TOP Portorož 19 milijard, Luka Koper 18 milijard, Jadran Sežana 7 milijard, Emona Obala in Lama Dekani pa po 6 milijard. Predlanskim je z izgubo poslovalo še 16 organizacij združenega dela, lani pa je z izgubo poslovalo osem organizacij, ki so ustvarile 8,34 milijarde din izgube, ali glede na inflacijo zanemarljivo - le s 46 odstotkov - višjo izgubo.
Največjo izgubo so imeli: sežanska Iskra elek-troakustika (4,7 milijarde din), Iplasov tozd Polimer Izola 1,5 milijarde in tozd Hoteli Bernardin 920 milijonov din.
Veliko organizacij je imelo težave z likvidnostjo, tako so imele te organizacije za 215 odstotkov več kratkoročnih kreditov kot leto prej (torej več od uradno priznane rasti inflacije). Vendar tukajšnje gospodarstvo v celoti še zmeraj posoja več denarja, kot ga je dolžno, oziroma v številkah - na 100 dinarjev terjatev je imelo tukajšnje gospodarstvo 71 dinarjev dolga.
Za nerazvite je obalno-kraško gospodarstvo prispevalo 22,4 milijarde dinarjev (približno eno tretjino vse amortizacije), ker je za 242 odstotkov več kot leto prej.
BORIS ŠULIGOJ

V Trstu zasedajo deželni odbori za RTV
Vloga dežel v radijskem in televizijskem sistemu
Končal se je v nedeljo z nastopom ansambla Miramar
Spodbuden uspeh letos svojevrstnega tradicionalnega Ricmanjskega tedna
Kakšno vlogo bodo imele dežele v bodoči zakonski ureditvi radijskega in televizijskega sistema v Italiji? O tem vprašanju teče beseda na dvodnevnem zasedanju vsedržavne koordinacije deželnih odborov za radijsko iri televizijsko službo, ki se je včeraj pričelo v Trstu. Vprašanje je zelo aktualno, saj bo senatna zbornica predvidoma prihodnji teden začela obravnavati osnutek zakona, ki bo urejal to nadvse pomembno in delikatno področje, in koordinacija deželnih odborov je pripravila vrsto popravkov, ki naj bi jih vnesli v zakonsko besedilo.
Zasedanje se je pričelo včeraj dopoldne v deželni zbornici. Uvedel ga je predsednik odbora za radijsko in televizijsko službo v Furlaniji-Julijski krajini Franco Brussa, ki je za srečanje dal tudi pobudo. Udeležence je v imenu deželnega sveta pozdravil njegov podpredsednik Paolo Braida, nakar sta uvodni poročili podala predsednik vsedržavne koordinacije deželnih odborov za radijsko in televizijsko službo Vittorio Menesini in njen tajnik Massimo Duranti. Poudarila sta, da bi nova ureditev morala ovrednotiti deželne odbore, ki bi morali imeti večje in natančneje opredeljene vloge tako na vsedržavni kot na deželni ravni. Po njunem mnenju bi deželni odbori morali med drugim imeti pomembno besedo pri določanju območij radijskega in televizijskega sprejema, pa tudi pri določanju oddajnih frekvenc.
Po posegih predstavnika RAI Tom-masa Mozzilla in predstavnika parlamentarne komisije za nadzorstvo nad RAI Marca Zanganija so udeleženci srečanja obravnavali popravke, ki naj bi jih vnesli v zakonsko besedilo za ureditev javnega in zasebnega radij-
skega in televizijskega sistema. V bistvu so določili pristojnosti, ki naj bi jih imeli deželni odbori. Le-ti naj bi imeli posvetovalno funkcijo pri obravnavanju vseh vprašanj, ki zadevajo radijski in televizijski sektor na deželni ravni; določali naj bi programe, ki naj bi jih RAI oddajala na deželni ravni; izdajali naj bi predhodna mnenja o odpiranju kabelskih radijskih in televizijskih postaj; imeli naj bi pravico zahtevati kontrole, da bi preverili, ali se zasebne in javne postaje držijo predpisov; soudeleženi naj bi bili pri ustanavljanju mešanih družb, ki naj bi proizvajale ali širile radijske in televizijske vzgojne in kulturne oddaje deželnega in meddeželnega interesa.
Besedilo popravkov bo vsedržavna koordinacija deželnih odborov izročila danes dopoldne senatorju Cesaru Gol-fariju, ki je poročevalec večine za zakonski osnutek o ureditvi radijskega in televizijskega sistema. Predsednik odbora za Furlanijo-Julijsko krajino Franco Brussa nam je povedal, da je besedilu zakonskih popravkov priložen tudi politični dokument. V obeh tekstih je poudarjena potreba, da bi radijske in televizijske postaje dežel s posebnim statutom, med katere seveda sodi tudi naša, ohranile in razširile dejavnosti, ki so povezane s kulturno in narodnostno raznolikostjo njihovih poslušalcev oziroma gledalcev. Na vprašanje, ali je predvideno kaj novega v zvezi z deželnimi televizijskimi oddajami RAI v slovenščini, pa nam je odgovoril, da je uvedba teh oddaj predvidena že po starem zakonu 103 iz leta 1975. Zdaj naj bi šlo za to, da bi to zakonsko določilo končno uresničili.
Na zgornjem posnetku vidimo prizor s sobotne veseloigre »Brati ne zna«, spodaj pa je prizor z zaključnega nastopa harmonikarskega ansambla Miramar.	(Foto Magajna)
Nove možnosti za izselitev v Združene države Amerike
V Boljuncu izzvenela 19. Pesem mladih
Srce vsakega naroda bije iz pesmi
Italijansko veleposlaništvo v Was-hingtonu sporoča, da je vlada Združenih držav Amerike sklenila dovoliti 20 tisoč delavcem, da se izselijo v to državo. Prošnje je treba poslati do 31. marca 1989 (na naslov: OP-1, Post Office Box 20199, VVashington D. C. 20199 — 9998), vsebovati pa morajo naslednje podatke: priimek in ime prosilca, kraj (pokrajina in država) in datum rojstva, sedanji naslov in — če je prosilec že živel v tujini — naslov najbližjega generalnega konzulata ZDA v kraju, kjer je prosilec živel na tujem.
Zato, da izdajo vizum, ki ga predvideva zakon (tim. »Public Law 100-658 OP-1 Visa«), je treba prošnjo napisati na pisalni stroj. Urad bo sprejel eno samo prošnjo za vsakega prosilca (v nasprotnem primeru prošnje niso veljavne); družinski glavar (mož ali žena) lahko predstavi prošnjo zase, za ženo (ali moža) in za otroke; treba je priložiti fotografijo majhnega formata (za dokumente); prošenj ni mogoče dostaviti ročno, pač pa poslati priporočeno, ekspresno ali na kak drug način; kdor pošlje prošnjo iz tujine (v tem primeru iz Italije in ne neposredno iz ZDA), jo mora poslati po normalni zračni pošti.
Kdor želi podrobnejše informacije, lahko telefonira na veleposlaništvo ZDA v Rimu (06/4674) ali na generalni konzulat ZDA v Neaplju (081 /660966).
Preteklo soboto je bilo v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu vse živo: Napolnili so ga zvonki otroški glasovi članov dvanajstih zborčkov, ki so se udeležili 19. revije Pesem mladih v organizaciji Zveze cerkvenih pevskih zborov. Spored in izvajalce je na sobotnem glasbenem srečanju predstavljal Aleš Lupine. Revija se je začela v nastopom otroškega zbora Slomšek iz Bazovice pod
vodstvom dirigenta Andreja Pegana. Ko so izzveneli zadnji akordi, je stopil na oder dolgoletni zborovodja Franc Pohajač. Za izhodiščno točko svojega razmišljanja o petju med mladimi je vzel izrek kanonika M. Goloba, ki pravi, da »srce slehernega naroda bije iz pesmi«. Danes je takih src vedno manj, ker je sodobno družbo preplavilo zvočno onesnaženje.
Nekateri bralci so nas opozorili na zadevo, ki je sicer ni mogočte naravnost imenovati goljufija, a ki po čem takšnem že kar močno diši. Za kaj gre? Po pošti prihajajo na domove ljudi obrazci in položnice, ki so na prvi pogled videti, kot da bi bili za davčno terjatev oziroma za plačilo elektrike ali telefona, v resnici pa so za naročilo na bilten. Triku marsikdo nasede in misleč, da opravlja svojo državljansko dolžnost, v resnici postane naročnik specialistične publikacije.
Biltenu je ime »Bollettino nazionale di imposte e tasse«. Zanimivo je tudi, da obrazci za njegovo naročilo močno spominjajo na davčne in druge podobne obrazce, in to ne samo po obliki, ampak tudi po spretno sestavljenem besedilu, ki nekako svari, da je treba priložen račun poravnati. In v resnici ne gre za tako majhne denarce. Naročnina znaša 119.650 lir, kar je precej, zlasti za starejše in manj poučene ljudi, ki triku najpogosteje nasedejo.
Človek ne. najde več možnosti za umiritev in tišino, ki je potrebna, da glasbo pravilno čutimo in doživimo. V takem okolju pa se rojeva vedno manj pravih ljubiteljev glasbe in petja. Pohajač je svoj priložnostni govor nadaljeval z ugotovitvijo, da je pesem pomembno vzgojno sredstvo in da je ne-obhodno potreben element za ohranitev narodnostne zavesti. Z zaupanjem se je obrnil na starše in jim priporočil, naj pri svojih otrocih še naprej gojijo ljubezen do glasbe. Kdor bo že v zibelki slišal slovensko pesem, ne bo nikoli podvomil o tem, kdo je in kam spada.
Revija mladih pevcev se je nato nadaljevala z nastopom zborčka Slovenski šopek iz Mačkolj, ki je imel za to priložnost kar dva dirigenta: Ljubo Smotlak in llaria Tula. Na vrsti je bil nato Zvonček z Repentabra pod vodstvom Toneta Bedenčiča. V prvem delu so nastopili še otroški zbori Fran Venturini od Domja z dirigentko Suzano Žerjal, Vigred iz Sempolaja (vodi ga Rosanda Kralj) in Vesela pomlad z Opčin pod vodstvom Franca Pohajača.
Ljubkega pevskega srečanja se je udeležil tudi tržaški škof Bellomi, ki je pred začetkom drugega dela revije prisrčno pozdravil občinstvo, predvsem pa male izvajalce. Nato so zapeli otroci od Sv. Ivana, ki pojejo pri zboru Kresnice. Male pevce vodi Karmen Koren. Za njimi so bili na vrsti mali člani zbora V. Vodnik iz Doline pod vodstvom Suzane Žerjal ter otroci zbora Ladjica iz Devina, ki jih vodi Olga Tavčar. S tem nastopom se je tudi zaključil "otroški" del revije Pesem mladih. Na vrsti so bili nato še trije mladinski zbori oziroma "starejše" pevske skupine Zvončka z Repentabra, Vesele pomladi z Opčin in Frana Venturinija od Domja.
Na sliki (foto Magajna) nastop prisrčnega otroškega zborčka Vigred iz Šempolaja.
Z nastopom harmonikarskega ansambla Miramar se je v nedeljo zvečer v Ricmanjih zaključil osmi Ricmanjski teden, ki ga je organiziralo Kulturno društvo Slavec.
Prireditev, ki se je začela v torek z otvoritvijo razstave keramičnih in lončenih izdelkov, nato nadaljeala s koncertom domače godbe na pihala in v soboto z Veselico, je privabila tako v soboto kot v nedeljo toliko občinstva, da lahko govorimo o velikem uspehu pobude, s katero je želelo domače društvo — ob podpori domačega prebivalstva — ponovno oživeti staro tradicijo jožefovanja v vasi in jo obogatiti s kulturnim programom, ki je tokrat zadovoljil res vse okuse.
Sobotna Veselica je uspela tako, kot so si organizatorji lahko samo želeli. Zamislili so si jo kot prireditev, ki naj bi čim bolj nazorno spominjala na stare čase — na tiste iz avstroogrskega obdobja, ko so bili Slovenci s svojimi društvi močno aktivni, ko so prirejali veselice z govori, recitacijami, igrami in petjem, vse to z namenom, da bi se medsebojno družili, se ozaveščali, narodno prebujali in kulturno bogatili.
Kaj je nudila sobotna Veselica obiskovalcem? Predvsem so vsi udeleženci prejeli povsem neobičajno tiskane sporede, katerim je bila pridana številka Edinosti, nekdanjega glasila Slovencev, v kateri so bile zbrane številne vesti in članki o Ricmanjih, pa tudi o bližnjih vaseh ter oglasi in napovedi za razne takratne prireditve. Dvorana je bila na poseben način okrašena, prireditve niso spremljali mikrofoni ali električna razsvetljava, Veseli godci iz Boljunca pa so bili tisti, ki so bili resnično veseli povezovalci programa, v katerem je bilo petja, recitacij in seveda tudi igra.
Najprej nekaj besed o igri, podani v stari, čudni slovenščini, kjer se je na primer najemniku reklo sobnik, lastnici pekarne pekinja itd. »Brati ne zna« je bil naslov stari veseloigri, ki jo je zrežiral Drago Gorup, sceno pa so pripravili člani sami. V njej so nastopili Walter Bet, Alenka Sancin, Robert Blažič, Neva Kuret in Aleksander Kuret (šepetalka je bila Damjana Romano). Gre za zgodbo, ki govori o Primožu, godcu na klarinet, ki ne zna čitati, pa si ga zato njegovi prijatelji krepko privoščijo s šalo, ki se na koncu seveda veselo konča.
Kaj reči o ricmanjski dramski skupini? Predvsem najprej pohvala, da tako pridno in vestno sodeluje s svojimi igrami v Ricmanjskem tednu. Posebno pohvalo pa zaslužijo člani tudi za svojo igro. Ni lahko hoditi na vaje, še težje se je naučiti teksta in ga potem tudi sproščeno zaigrati. Vseh pet igralcev ima svoje službe in druge obveznosti. VValterja na primer vsi poznajo tudi kot člana glasbene skupine Pomlad, pa še otroci ga poznajo, saj jim prinaša njihovo revijo Galeb; prav tako pridni in vestni člani domačega društva so vsi ostali.
Igra je lepo uspela, smeha in zabav® ni manjkalo; na koncu pa so bili vsi veseli, da se je tudi zgodba tako srečno končala.
Da je bilo vzdušje v dvorani, kjer je visela celo fotografija cesarja Franc8 Jožefa, veselo in prijetno so poskrbel) Veseli godci, ki so kar naprej igran same stare, a vesele viže. Recitacijo 0 domovini je podala Lara Berdon, medtem ko je imela pozdravni govor Sonja Komar. »Tako nekako so se odvijale naše veselice pred sto in več leti." je med drugim dejala. »Ne čudite se torej, da je dvorana nocoj drugač6 okrašena, da bo godba igrala stare koračnice, da bodo pevci nosili nagelj ”e na prsih. Pred sto leti je bilo tako. Nocoj lahko torej tudi mi rečemo — k1 smo na eni takšnih veselic.«
Lep delež k uspehu večera je Pr' speval domači pevski zbor (okreplje\! z nekaterimi pevci iz Boršta), ki je P°° vodstvom Alda Kumarja zapel Pe pesmi. Družabnost in ples sta nato z8 ključila to lepo in svojevrstno prirod’ tev.	,
NEVA LUKE’
Predstavitev nove knjige pesnika Luciana Morandinija
V dvorani krožka zavarovalne družbe Generali, ki je v palači v Ul. Machiavelli, bodo jutri predstavili povest furlanskega pesnika Luciana Morandinija. Njegovo naj novejše prozno delo »Lo Sfrido« je izdala založba San Marco, uvod pa je prispeval tržaški pisatelj Stelio Mattioni.
Luciano Morandini je poznan furlanski književnik, njegova pesniška in pro-zna_dela so prevedli v več jezikov. Značilno je, da Morandini priznava in potrjuje svojo furlansko pripadnost, večino del pa je napisal v italijanskem jeziku, kot so to delali in delajo mnogi drugi furlanski pisatelji. V ospredju takšne odločitve je seveda jezikovno vprašanje: Furlani svojega jezika niso poenotili, skratka, niso se "domenili" za knjižni jezik, ki je še vedno jabolko številnih sporov. Po drugi strani je doživela furlanščina čudno "stagnacijo" in se ni razvijala tako, kot so se ostali jeziki. Za svoj jezik in tudi narodno zavest je začela furlanska inteligenca intenzivneje skrbeti komaj po potresu.
Tržaški pisatelj Stelio Mattioni je med najbolj priznanimi v deželi, tik pred izidom pa je njegovo novo delo o življenju Umberta Sabe.
Srečanje, ki bo ob 18. uri, prireja mednarodna družba Hohensalzburg.
Tvojemu mestu zagotovljena varnost
ALARMNI SISTEMI
posebne varnostne
naprave
PROTI KRAJI IN POŽARU - NOTRANJI ZAPRTI TV SISTEMI - TELE-NADZOR TUDI ZA PLOVILA
PODJETJE REGISTRIRANO IMO 3. STOPNJE
TRST - UL. SV. FRANČIŠKA 48 - Tel. 764573 - 764379 - 755793
Po pomladnem enakonočju se danes začenja koledarska pomlad
Astronomska in bolj kisla pomlad se je začela že včeraj popoldne
Pomlad je prispela v naše kraje tako tiho in neopazno kot zima, ki se je pravkar poslovila. Pa ne samo zaradi tega, ker je vreme prav tako slabo (ali pa prav tako lepo) kot pretekle dni, pač pa tudi zato, ker smo po koledarju predvidevali, da se bo pomlad začela danes, 21. marca. Vendar je tudi letos - kot se je sicer zgodilo že lani -pomlad dejansko nastopila dan prej kot po koledarju, in sicer včeraj popoldne, natanko ob 16. uri, 28 minut in 12 sekund, kot so izračunali astronomi. Astronomska pomlad tokrat torej ne sovpada s koledarsko, kar sicer ni nič izjemnega (začetek pomladi običajno res sovpada z 21. marcem, ki pa je samo dogovorjen datum). Ze s tem, da je nastopila dan prej, pa je pomlad napovedala, da bo letos prav nagajiva in nepredvidljiva. To potrjujejo tudi vremenoslovci, ki napovedujejo izredno vlažno in nestalno vreme, v brk vsem tistim, ki so se bali suše. Z nastopom pomladi se bodo dnevi postopoma daljšali na račun noči. Danes ponoči je bilo namreč pomladansko enakonočje, kar pomeni, da sta bila dan in noč enako dolga.
Čeprav nas to ne bi smelo čuditi, ker niti koledarska pomlad skoraj nikoli ne sovpada z dejansko pomladjo, se je pomlad letos začela na nespomladanski način. V soboto in nedeljo je precej vztrajno deževalo, vmes pa je včasih pihala tudi nagajiva in mrzla burja, ki je kar dišala po snegu. Včeraj okrog poldneva je končno le zasijalo sonce in vsaj delno segrelo uboge zemljane, ki prebivajo na tem koncu planeta, že popoldne pa se je vreme spet skisalo in skrilo sonce za temnimi oblaki.
Napovedi za danes in jutri niso prav nič boljše. V naših krajih bi moralo spet deževati in ni izključeno, da bo v gorskih predelih tudi snežilo. Težko se bo torej odločiti, ali naj se na bližnje velikonočne počitnice podamo na sneg ali toplejšemu soncu naproti. Ker je bila letošnja zima skoraj vseskozi vztrajno pomladna, brez snega in dežja, in ni nikoli dosegla najnižjih sezonskih temperatur, bi se kaj lahko zgodilo, da bi nas sneg presenetil prav na začetku te kisle pomladi, ki si verjetno ne bo zaslužila svojega imena, prav tako kot si svojega ni zaslužila komaj pretekla zima.
Na sliki (foto Križmančič): narava se pač ne ozira na koledar in se prebuja po svojem notranjem biološkem urniku, ki ga muhasto vreme marsikdaj preseneti.
Ekološki dan na Globojnerju
Kadar je beseda o pomladi, nas obide misel na naravo. Nanjo še zlasti mislijo najmlajši, ki si najbolj želijo življenja na prostem. Osnovna šola Karel Destovnik Kajuh iz Gropade in s Padrič prireja že vrsto let ekološki dan. V sodelovanju z Gozdno zadrugo pozdravijo otroci prihod pomladi tako da vsadijo nekaj drevesnih sadik. Simbolično, a pomembno gesto bodo ponovili danes, vendar bo letos imela širši značaj.
Šola in Gozdna zadruga sta namreč povabili na Globojner tudi nekatere druge šole. Tako bodo nasadili približno 100 hrastovih sadik otroci 1. in 2. razreda OŠ France Bevk z Opčin, OŠ Pinko Tomažič iz Trebč in OŠ Primož Trubar iz Bazovice. Gostje šole K. D. Kajuh in zadruge pa bodo tudi učenci 1. in 2. razreda italijanske nižje srednje šole Giancarlo Rolli iz Naselja sv. Sergija, italijanskih osnovnih šol Biagio Marin in Ezio De Marchi iz Skednja ter italijanske osnovne šole in otroškega vrtca od Banov.
Ekološki dan bo tako namenjen tudi spoznavanju in sodelovanju med slovenskimi in italijanskimi šolami oziroma učenci. Na Globojnerju jim bodo o odnosu med človekom in naravo govorili gozdni čuvaji in dr. Vladimir Vremec. Potem ko bodo posadili hrastove sadike, si bodo učenci ogledali park, predstavniki Gozdne zadruge pa jim bodo pokazali stroje in pojasnili, kako z njimi opravljajo gozdarska dela. Učenci se bodo mudili v naravi od 10. do 12. ure. To bosta vsekakor koristni šolski učni uri, saj takšna srečanja pomenijo korak k boljšemu odnosu do narave in tudi k sožitju.
Oživiti delo Odbora za zaščito vrednot odporniškega gibanja
Na sedežu tržaške pokrajinske upra-Ve se je spet sestal Odbor za zaščito Vrednot odporniškega gibanja in demokratičnih ustanov, ki ga vodi predsednik Pokrajine Dario Crozzoli, in svoje srečanje namenil bližnjim aprilskim komemoracijam talcev v Ul. Ghega in tragičnih dogodkov v Rižar-Prav Crozzoli je na sestanku pred-;a9al, da bi združili obe komemoraciji ln ju izvedli v nedeljo, 23. aprila. Pola-9anje vencev v Ul. Ghega pa bodo za-radi obnovitvenih del na stavbi žal morali z ulice prenesti v notranjost stavbe, tako da bo komemoracija, ki 0 °b 8.30, imela bolj omejeno obliko. Takoj nato pa bo sledila osrednja Javna svečanost, ki bo - na predlog Predsednika VZPI-ANPI Calabrie - ob °-30 v Rižarni pri Sv. Soboti. Na njej °do tako obudili oba tragična mo-enta tržaške polpretekle zgodovine, Qa katera nameravajo člani zgoraj menjenega Odbora izvesti akcijo za ansibiiiziranje, še zlasti med mladimi, ta namen je tajnik tržaške PSI Ales-mir o Perelli poudaril, da bi morale p^vne uprave, in še zlasti Pokrajina §i s^rbeti za informacijsko kampanjo °kega obsega in v tem okviru stre-h tudi po ovrednotenju strelišča na Pcinah, ki bi lahko postalo zgodo-mski spomenik.
Predsednik Pokrajine je v povzetku razprave potrdil nujnost poživitve delovanja Odbora za zaščito vrednot odporništva, ne da bi se omejili le na svečanosti ob 25. aprilu. Potrebno bi bilo vzpostaviti trajno akcijo, s katero bi pri mladih ohranjali spomin na te hude zgodovinske dogodke in jih seznanjali z vrednotami odporniškega gibanja ter tako krepili zgodovinsko, protifašistično in protinacistično kulturo. Udeleženci sestanka so pri tem poudarili, da letos praznujemo 45-let-nico teh dogodkov, ki so še tako živo prisotni v spominu tistih, ki so jih morali živeti v trpljenju.
Predsednik Crozzoli je na koncu obvestil prisotne (med njimi so bili Loc-chi, Mauri, Zidar, Degrassi, Casivoda, Vascotto, Fogar, Harej in Švab), da bodo na osrednji komemoraciji poleg njega samega govorili še predstavniki sindikatov ter po en uradni govornik v italijanščini in slovenščini. Manifestacije se bodo udeležili tudi predstavniki občine Postojna, ki prav 23. aprila praznuje svoj občinski praznik v spomin na veliko partizansko akcijo proti nemškemu okupatorju in na štirinajst Postojnčanov, ki so padli kot talci na Ul. Ghega.
Naslednji sestanek Odbora za zaščito vrednot odporništva in demokratičnih ustanov bo že jutri, 22. marca.
Skedenjsko društvo Ivan Grbec pripravilo razstavo ročnih del
Razstave raznih ročnih del so že postale redne postavke v dejavnosti naših društev in torej priložnosti, ko se lahko pokažejo s svojimi izdelki vsi njihovi člani in prijatelji. Takšno razstavo so v soboto zvečer odprli v prostorih KD Ivan Grbec v Skednju. Na razstavi so si lahko obiskovalci ogledali številna ročna dela: od pletenin, vezenin, slikanja na svilo in druge tkanine, do klekla-nja, lepo vezenih zaves, slik na lesu in aranžmajev s suhim cvetjem, tako primernih za razna darila. Razstavo, ki je bila odprta le v soboto in nedeljo dopoldne, si je ogledalo lepo število ljudi. Škoda, da je bil čas ogleda tako kratek - je bilo mnenje mnogih. Drugi pa so še pristavili, da bi morala naslednja razstava vključiti tudi ročne izdelke moških ustvarjalcev. Na vsak način lepa in vzpodbudna prireditev, (ni)
Na sliki (foto Magajna) detajl z razstave v Skednju.
Nov zaporni nalog za Stančiča
ra?"^a^ko državno pravdništvo je vče-Urgfjbulo tržaškemu preiskovalnemu StanU. s°dni dosje o 42-letnem Giorgiu Proti’1?U' hkrati pa je proti njemu in terjjj rvema tujima državljanoma, ka-J^žkr'?1611 in državljanstva niso hoteli jzdal (haže namreč, da ju še iščejo), So Se° laporni nalog pod obtožbo, da voh Združevali v kriminalne namene, izgaij *h z& vojaškimi skrivnostmi ter Ka državne tajnosti. da jjubinjerji so med drugim izjavili, želij0 bliskava še vedno v teku, saj hirejp u9°toviti razsežnosti vohunske iti, aij' Za katero naj bi delal Stančič °Sebe So Pri njej sodelovale še druge
Sta^ zrlano' so Tržačana Giorgia hjah, a 'N je poročen in živi na Ško-^dienie ra^ 1®' februarja, ko je je bil \ SrJ., n v -Jugoslavijo. Istočasno so v i i triip1 aretirali še drugi dve osebi, ‘dvaii Js S° hib osumljeni, da so sode-kateri ^ sovjetsko tajno službo KGB, Jaške su t hi prodajali italijanske vo-d°bne:. rivnosti (zlasti načrte najso-Za letaku3 konvencionalnega orožja
Motnik ,vo.jno>- Sedai kaže' da Je 'h'Col0 Tqi državnega pravdnika De °dkril proti Stančiču tehtne do. ■ ki dokazujejo njegovo kriv-
Skupina sedmih Tržačanov surovo pretepla vojaka
Sedem pobalinov je v nedeljo zvečer pred dvorano Paradiso divje preteplo vojaka, ki služi v Trstu nabor, le zato, ker je ta pokazal zanimanje za gardaroberko. Do pretepa je prišlo okrog 20. ure ob izhodu iz dvorane. 23-letni Nicola D Ettore iz Cortemag-gioreja pri Piacenzi, ki je bil sam na plesu, je v garderobi dvignil svoj plašč in verjetno bil preveč ljubezniv z garderoberko. To je zbodlo enega od fantov, ki je prav tako odhajal in kateremu je bila garderoberka tudi všeč. Užaljeni fant se je nad D’Ettorejem najprej znesel verbalno, njegovi prijatelji pa so ga tako nahujskali, da je vojaka izzovel na pretep. Ta se je seveda ustrašil tako številne tolpe in je skušal zbežati, vendar so ga tržaški pretepači prestregli in ga začeli pretepati. Brcali so ga in udarjali s tako surovostjo, da se je mladi vojak zvil v klobčič. Skušal je tudi priklicati mimoidoče, očitno pa ni imel sreče, saj so vsi hiteli mimo. K sreči pa je kmalu zatem prišla mimo patrulja karabinjerjev, ki so priskočili fantu na pomoč in zadržali štirirazdivjane fante.
Identificirali so jih za 25-letnega Alessandra Danielija, 1 P-letnega Mau-rizia Stopparja, 19-letnega Fabia Si-micha in 19-letnega Rocca Maffeia. Vsi sedijo v Coroneu pod obtožbo, da
so povzročili hude telesne poškodbe. D'Ettoreja so namreč nezaslišano obdelali po vsem telesu, najhujše poškodbe pa so mu prizadejali v glavo, trebuh in levi testikel. Ranjenca so najprej sprejeli v katinarsko bolnišnico ter mu napovedali 25 dni zdravljenja. Ker se je njegovo zdravstveno stanje v nedeljo ponoči poslabšalo, pa so ga premestili na stomatološki oddelek glavne bolnišnice, kjer so zdravniki ugotovili, da se bo moral zdraviti precej dlje, in sicer kar 90 dni. Obstaja tudi nevarnost, da bo izgubil testikel.
Gasilci pomagali breji kobili
Miljski gasilci so imeli včeraj dopoldne res nenavadno opravilo. Rešiti so morali namreč brejo kobilo, ki se je na pašniku pri cesti za Žavlje zvrnila po travnatem pobočju. Kobila je tako nerodno padla, da so ji noge ostale v zraku, grmičevje, na katero je pristala, pa ji je onemogočalo vsak gib. Gasilci ji niso mogli blizu, poleg tega pa so se bali, da bi poškodovali žrebe. Šele s pomočjo živinozdravnika jim je uspelo pomagati kobili, da se je spravila na noge.
Polkovnik Cesari šef Urada za civilno zaščito
Na predlog odbornika Gianfranca Bettia je občinski odbor imenoval upokojenega policijskega polkovnika Giulia Cesarija za šefa Urada za civilno zaščito. Cesariju je poveril nalogo, da konkretno organizira delovanje nove občinske službe in prostovoljcev ter da poskrbi za ustrezno kordinacijo z Deželnim ravnateljstvom za civilno zaščito.
Polkovnik Cesari je na tržaški kvesturi bil (med drugim) dolgoletni vodja politične policije Digos in je dober poznavalec teritorija ter njegovih značilnosti. Po upokojitvi je tri leta poučeval poklicne predmete na svetoi-vanski šoli za policijske agente, v okviru združenja SOGIT pa je trenutno delegat za civilno zaščito. Pogodba s Tržaško občino bo začasno eksperimentalnega značaja, trajala bo štiri mesece in bo začela veljati 1. aprila.
Z njegovim imenovanjem je občinski odbor končno stopil v operativno fazo ustanavljanja strukture, ki bo imela pomembno vlogo pri zaščiti in dobrem upravljanju teritorija. V zadnjih dveh mesecih so se sestali člani Urada, funkcionarji so začeli prirejati ustrezni občinski načrt, pravilnik za skupine prostovoljcev pa je tudi na-. red.
Odbornik Bettio o obveznem cepljenju otrok
Peta občinska komisija za higieno in zdravstvo je na svoji zadnji seji obravnavala vprašanje obveznega cepljenja proti tetanusu, davici in polio-mielitisu. Problem je aktualen, ker nekateri starši, včlanjeni v Odbor za sa-moodločanje glede zdravljenja in cepljenja ter Združenje za svobodo cepljenja, odločno nasprotujejo obveznemu cepljenju svojih otrok, češ da je to nepotrebno, če ne celo škodljivo. Problem je delikaten in zapleten, saj brez potrdila o cepljenju otroci ne morejo obiskovati šole, z druge strani pa so starši tudi protestirali, ker jih je župan uradno pozval k spoštovanju zakonov.
Kakšno je torej stališče občinske uprave oziroma odbornika za higieno in zdravstvo Bettia? Na seji je opozoril, da obvezno cepljenje uvajajo državni zakoni in da mora zanj poskrbeti oseba, ki je pred zakonom odgovorna za otroka. Pomen in nujnost cepljenja podčrtuje dejstvo, da je zakonodajalec predpisal potrdilo o cepljenju kot pogoj za prvi vpis v šole in dostop h kakršnimkoli drugim otroškim skupnostim. Vzporedno s temi predpisi velja tudi pravilnik šolske medicinske službe, ki ne dovoljuje sprejema necepljenih otrok.
Glede kontestacije staršev, češ da župan nima pravice pozivati k cepljenju, pa je Bettio pojasnil, da to njegovo dolžnost predpisujejo državni in deželni zakoni. V primeru, da bi jih župan ne spoštoval, bi sam kršil zakon. Na seji je Bettio obrazložil tudi kazen, ki jih za starše-kršitelje predvideva zakon. Kdor ne cepi otroka, mora plačati globo; če tega ne stori niti po prejemu županovega poziva, pa ga občinska uprava mora tudi prijaviti sodišču, ker je kršil člen 650 kazenskega zakonika. Na koncu je Bettio še pojasnil, da zdravstveni organi v nobenem primeru ne prisilno cepijo otrok.
Sindikat FP-CGIL o perečem problemu smetarske službe
Smeti bodo povzročale tržaški občinski upravi še vrsto skrbi, saj so eden izmed velikih nerešenih problemov mesta. Predlog občinskega odbora, da bi vsaj delno poverili skrb za odvoz trdih mestnih odpadkov zasebnim podjetjem, ni naletel povsod na ugoden sprejem. Temu nasprotuje tudi sekcija državnih uslužbencev sindikata CGIL. V tiskovnem sporočilu, ki so ga pripravili sindikalisti, so tako navedene tri točke, ki utemeljujejo tovrstno nasprotovnaje.
Sindikat CGIL najprej potrjuje svoje kongresno stališče, da je edina rešitev vprašanja mestne čistoče v ustanovitvi javne službe, ki pa bi imela pokrajinski značaj. V naslednjem odstavku tiskovnega sporočila izraža CGIL svoje negativno stališče do zahtev šoferjev smetarske službe. Sindikalisti očitajo šoferjem, da s svojim ravnanjem škodujejo predvsem občanom, ki morajo živeti v vedno bolj umazanem mestu, s tem pa hkrati podpirajo občinske težnje po privatizaciji.
Sindikat CGIL nasprotuje tudi predlogu o podjetju, ki bi bilo deloma v zasebnih in deloma v javnih rokah. Sindikalisti namreč pravijo, da takšne rešitve, ko javne ustanove podpirajo zasebne, ne prinesejo zaželenih rezultatov. Dokazov za to je več, hkrati pa so taka podjetja navadno dražja. Sindikat CGIL zaključuje svoje tiskovno sporočilo s pozivom, naj se preuredijo smetarske službe, in z ugotovitvijo, da je sodelovanje z zasebniki možno, vendar le v nekaterih primerih, kot je na primer zunanja konzulenca.
■ Agenti letečega oddelka so v nedeljo zjutraj okrog 6.30 aretirali blizu Padrič štiri mlade jugoslovanske državljane, vse iz Kragujevca, ki so malo prej ukradli fiat 500 Massima Gregorija iz Padrič.
Kaže, da so zlikovci ilegalno prestopili mejo in da so se polastili avta, da bi hitreje prišli v mesto. Da so ukradli avto, ni bilo dvomov, saj so prerezali platneno streho in s silo odklenili volan. Očitno pa jih je kak domačin opazil in nemudoma reagiral, tako da je poklical policijo. Sedaj so v koronej-skem zaporu, kjer čakajo na proces po hitrem postopku.
Zapustila nas je naša draga
Gizela Soban
Pogreb bo danes, 21. t. m., ob 12. uri v Štivanu.
Žalostno vest sporočajo: hčerki, zeta in vnuki.
Štivan, 21. marca 1989
Prešernova proslava na šoli Voranc
Želja, da bi se uresničili verzi »... ne vrag, le sosed bo mejak«
V soboto, 4. marca, je bil v dolinski osnovni šoli Prežihov Voranc dan slovenske kulture. Tokrat so učenci predstavili pesnika Prešerna, vendar ne v običajni obliki suhoparnih deklamacij ali recitiranih besed velikega Slovenca. Pod vodstvom učiteljic so pripravili skupni nastop vseh razredov. Nastopili so s pevskim zborčkom in recitacijami, ki so se skladale s programirano predstavo. Poleg tega so prvošolčki s pomočjo učenca petega razreda uprizorili srečanje s Prešernom. Spustili so se tudi v pogovor z velikim Gorenjcem in so mu recitirali pesmico, ki so jo sami pripravili za priliko. V zameno so zahtevali, naj Prešeren pove eno od svojih pesmi. Pesnik se je nekoliko obotavljal, nato je začel pripovedovati zgodbo o Urški in Povodnem možu. Igrico o Povodnem možu so igrali učenci petega in četrtega razreda, slednji so bili tudi zadolženi za glasbeno spremljavo. Zgodba se je končala tako, kot je Prešeren napisal. Prevzetno in zbirčno »Uršiko zalo« je pograbil Povodni mož, ki se je predstavil v beli obleki z zeleno lasuljo in jo je potegnil s seboj v valovito reko. Predstavi je prisostvovalo veliko število staršev. Zelo zanimiv je bil uvod učiteljice prvega razreda Mihačičeve, ki je izrazila željo, da bi se Prešernovi verzi »... ne vrag le sosed bo mejak« uresničili, prav v tem trenutku, ko slovenska beseda doživlja kritično obdobje in vrsto ostrih napadov, predvsem v matični domovini. (MJ)
Na sliki vidimo dva prizora s prisrčne prireditve.
V Športno-kulturnem središču v Zgoniku
MePZ Rdeča zvezda iz Saleža počastil mednarodni dan žena
Z javno prireditvijo v Športno-kulturnem središču v Zgoniku je v soboto mešani pevski zbor Rdeča zvezda iz Saleža počastil in primerno obeležil mednarodni dan žena. O pomenu 8. marca in o prizadevanjih ženske za enakopravnost v družbi je v priložnostnem nagovoru spregovorila Jasna Jurečič-Milič, ki je naglasila, da bo treba še veliko naporov preden se bo iztrebila globoko zakoreninjena nazadnjaška miselnost o nižji stopnji dostojanstva ženske v družbi. Prijetno kulturno doživetje je nato postregel ženski pevski zbor iz Postojne, ki je v svojem koncertnem nastopu ob vodstvu Dušana Kafola izvajal venček prijetnih skladb, ki pojejo o pomladi in ljubezni. Za prijetno razpoloženje in sproščeno plesno zabavo je zatem poskrbel ansambel Happy day, ob zvokih katerega so si številni parčki brusili pete do zgodnjih jutranjih ur. (B. S.)
		
gledališča		razstave
KULTURNI DOM
Slovensko stalno gledališče ponovi Brochovo POVEST SLUŽKINJE ZERLI-NE danes, 21. t. m., ob 16. uri za abonma red I, jutri, 22. t. m. , ob 16. uri za abonma H in v soboto, 25. t. m., ob 14. uri za izven.
VERDI
Jutri ob 19. uri (red E) ponovitev opere PARSIFAL Richarda VVagnerja. Dirigent Spiros Argiris, režija Giancarlo Me-notti.
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 (red prost) bo gledališče Furlanije-Julijske krajine predstavilo delo Harolda Pinterja PREVARA. V glavnih vlogah nastopajo: Paola Bacci, Giampiero Bianchi in Paolo Bonacelli. Režija Furio Bordon. V abonmaju: odrezek št. 8. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Ponovitve do 23. t. m.
V	galeriji Cartesius je na ogled do 13. aprila razstava grafičnih del 24 slikarjev.
V	studiu Bassanese (Trg Giotti 8/1) je na ogled razstava treh slikarjev in treh kritikov, in sicer: P. Modica, Corrado Morelli, Bettina VVarner, F. Leonetti, M. Carboni in F. Menna.
V	galeriji S. Michele - Ul. S. Michele 8 - je odprta do 31. t. m. razstava z naslovom MLADE ŽENSKE MITTELEURO-PE, na kateri sodelujejo Vesna Benede-tič, Valentina Furlan, Liliana Maggiolini, Barbara Paganini, Martina Stuffer in Analisa Zelik.
V	galeriji Torbandena bo do konca marca odprta razstava znanih italijanskih slikarjev našega stoletja. Urnik: od 10.00 do 12.30 in od 16.30 do 20. ure od ponedeljka do sobote.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20/11
Vas vabi danes, 21. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na
prvi torkov večer
Narodnostni konflikti v Jugoslaviji in Kosovo
Poročali vam bodo:
Borut Šukle, član CKZKJ Jaša Zlobec, pesnik publicist
Miran Lesjak, odgovorni urednik Mladine
kino
ARISTON - 16.00, 22.15 Salaam Bom-bay!, dram., Indija 1988, r. M. Nair.
EKCELSIOR - 17.45, 22.15 Cocoon II- II ritorno, fant., ZDA 1989, r. D. Petrie, I. S. Guttenberg, T. Welch.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Un pešce di nome Wanda, kom., V. B., 1988, r. C. Crichton, i. J. Cleese, J. L. Curtis, K. Kline.
NAZIONALE I - 16.15, 22.00 Nightmare IV., il non risveglio, srh., r. R. Harlin, i. R. Englund, □
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Scuola di pompieri, komič.
NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Vortice sessuale, porn., □ □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 Matador, kom., r. P. Almodovar, i. A. Serra, A. Banderas,
GRATTACIELO - 17.15, 22.00 Rain Man - L'uomo della pioggia, dram., r. B. Levinson, i. T. Cruise, D. Hoffman.
MIGNON - 16.00, 22.15 Solaris
EDEN - 15.30, 22.10 Hostess da crociera, porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □□
včeraj - danes
Danes, TOREK, 21. marca 1989
VLADA
Sonce vzide ob 6.06 in zatone ob 18.18 - Dolžina dneva 12.12 - Luna vzide ob 17.36 in zatone ob 5.37.
Jutri, SREDA, 22. marca 1989
LEA
PLIMOVANJE DANES: ob 3.88 najnižje -35 cm, ob 8.55 najvišje 35 cm, ob 14.58 najnižje -47 cm, ob 21.19 najvišje 50 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,7 stopinje, zračni tlak 1013,4 mb pada, brezvetrje, vlaga 64-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Lara VVasman, Jasmine Gerzelj, Evelina Nobile, Nadia Chelli, Cecilia Kocjančič, Aliče Luxa.
UMRLI SO: 71-letna Vladimira Koler por. Vigentini, 56-letni Giorgio Filippi, 53-letni Flavio Panzera, 87-letni Marco Crivicich, 61-letni Luciano Scolz, 89-let-na Francesca Šajn, 61-letni Nereo Desse-nibus, 54-letna Annamaria Nozzolillo, 76-letni Igino Della Valentina, 87-letni Bruno Millossovich, 91-letna Margherita Gallinotti, 86-letni Giovanni Paoletti, 64-letni Piero Grego, 66-letna Bruna Sulcich vd. Fuhrmann, 21 dni star Diego Arman-do Zanuti.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 20., do sobote, 25. marca 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36

GLASBENA
MATICA
TRST
Koncertna sezona 1988/89
V četrtek, 23. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
onični
Simi orkester Slovenske filharmonije
Dirigent Marko Munih
Solista:
Tatjana Ognjanovič - klavir, Vojko Cesar - fagot.
Na sporedu: Dolar, Beethoven, Ramovš in Bizet.
Prodaja vstopnic pri Utat - Pasaža Protti ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma v Trstu.
izleti
Sekcija VZPI-ANPI E. Antončič iz Križa priredi od 19. do 21. maja avtobusni izlet v Žužemberk, Belo krajino, Plit-viška jezera in Crikvenico. Vpisuje Gigi Bogateč, tel. 220175.
Zvezi upokojencev CGIL iz Križa in Devina - Nabrežine priredita v nedeljo, 9. aprila, avtobusni izlet v Carraro, S. Giorgio in grad S. Pelagio pri Padovi. Cena izleta 36.000 lir. Vpisovanje na sedežih SPI - CGIL v Križu in v Nabrežini.
Zvezi upokojencev CGIL iz Križa in Devina - Nabrežine priredita od 19. aprila do 3. maja letovanje v Palmi de Mal-lorca. Cena 615.000 lir na osebo. Informacije in vpisovanje na sedežih SPI CGIL v Križu in Nabrežini.
Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih - Tržaška sekcija
priredi od 29. aprila do 1. maja ogled muzejev deportirancev v Carpi, Cervi in Marzabotto. Informacije in vpisovanje pri ANED, Ul, F. Crispi 3, tel. 730306 ob ponedejkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 II presidio - Scena di un crimine, krim., i. Sean Connery.
CAPITOL - 15.45, 22.10 Mississipi bur-nig - Le radici delVodio, dram., r. A. Parker, i. G. Hackamn, W. Dafoe.
LUMIERE FICE - 16.00, 21.30 Grido di libertš, dram., VB 1988, r. R. Attenbo-rough, i. K. Kline, P. VVilton, d. Was-hington.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Pazza, dram., ZDA 1987, r. Martin Rih, i. Barbra Stre-isand, Richard Dreyfuss, □.
RADIO - 15.30, 21.30 I vizi di Marilyn, porn., □ □
šolske vesti
Sindikat slovenske šole - tajništvo Trst obvešča državno neučno osebje, ki ni še v staležu, da bo do 15. 4. 1989 ODPRT ROK ZA VKLJUČITEV NOVIH PROSILCEV V POKRAJINSKE LESTVICE OSEBJA A.T.A. Kdor je bil že vključen v lestvice v šolskem letu 1987/88 in 1988/89 bo vključen tudi v novo lestvico, mora pa predložiti vse dopolnilne diplome in službene liste ter poseben formular. Informacije in formularje dobijo interesenti na sedežu sindikata v Ul. Čarduc-či 8 ob torkih in četrtkih od 11. do 12. ure ter ob sredah in petkih od 16. do 18. ure.
Sindikat slovenske šole javlja učnemu in neučnemu šolskemu osebju, da bodo tudi letos deležni doklade za brezposelnost tisti, ki so v letu 1988 dosegli vsaj 78 dni službe. Prošnje in ustrezno dokumentacijo morajo interesenti predložiti najkasneje do 31. t. m. Informacije in obrazci so na razpolago na sedežu Sindikata, Ul. Carducci 8, ob torkih in četrtkih od 11. do 12. ure ter ob sredah in petkih od 16. do 18. ure. V petek, 24., in torek, 28. t. m., bo urad zaprt.
Deželni pedagoški zavod IRRSAE je razpisal natečaj na podlagi naslovov za 5-letno dodelitev za naslednja mesta: eno mesto za knjigovodsko službo; osem mest za izvršno službo in eno mesto za izredno službo (prevajalec za slovenski jezik). Od osmih mest za izvršno službo sta dve namenjeni upravnemu osebju, ki je doseglo diplomo nižje srednje šole na slovenski šoli. Natečaja se lahko udeleži neučno osebje v staležu. Na razpis za prevajalca se lahko javi upravno osebje v staležu z diplomo slovenske višje srednje šole. Rok za vložitev prošenj zapade 24. t. m. Podrobne informacije pa je mogoče dobiti pri odbornikih Sindikata slovenske šole.
razne prireditve
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo danes, 21. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29.
SKD Tabor - Opčine vabi danes, 21. t. m., ob 20.30 v Prosvetni dom na predvajanje diapozitivov Bruna Križmana s potovanja po turškem KURDISTANU.
Radijski oder se bo ob sodelovanju gledališkega krožka SKK predstavil občinstvu z bogoslužno meditacijo BODI SVETLOBA. Režija Adrijan Rustja. Delo si boste lahko ogledali: danes, 21. t. m., v cerkvi sv. Urha v Dolini ter jutri, 22. t.
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
Hermann Broch
Povest
služkinje
Zerline
Izvaja Bogdana Bratuž
Danes, 21. t. m., ob 16. uri ABONMA RED I
Jutri, 22. t. m., ob 16. uri ABONMA RED H
prispevki
V	spomin na nepozabno Ferjančičevo mamo Maro darujeta Vlasta in Armido
10.000	lir za Center za socialno dejavnost.
V	spomin na prof. Nevo Di Lenardo daruje Vlasta z možem 10.000 lir za Dijaški dom.
V	spomin na dobrosrčno Dragico Kapun darujeta Vlasta in Armido Ukmar
50.000	lir za KD Krasno polje.
Namesto cvetja na grob Jožefa Perčiča
daruje Vojko Simoneta z družino 30.000' lir za ŠK Kras.
V	spomin na Josipa Perčiča darujeta Marija in Marjo Furlan 50.000 lir za KD Rdeza zvezda ter 50.000 lir za ŠK Kras.
V	spomin na ljubljeno mamo Emilijo Rustjo daruje družina Rustja - Polduzzi
25.000	lir za Dijaško matico in 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu.
V	spomin na Sergija in Gabrija darujejo Anica in Karlo Brvinc 50.000 lir, Diego in Erika 50.000 lir ter družina Zorn 20.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Pepija Perčiča daruje družina Škerlj - Salež 44 25.000 lir za KD Rdeča zvezda in 25.000 lir za ŠK Kras.
Ob 17. obletnici smrti moža in ob drugi obletnici smrti nečaka Borisa Košute daruje Petrina 15.000 lir za MPZ Vesna iz Križa.
Za Skupnost družina Opčine so darovali: N. N. 20.000 lir, Elvira in Bruno Pra-šelj iz Doline 20.000 lir ter družina Čer-njava 13.000 lir.
V	spomin na našo ljubljeno sestrično Julijo Golob-Kendo darujeta Milena, Viktor, Andi in Neva 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Jožefa Perčiča darujeta Anica in Stojan Stubelj 30.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Libero Azzolin darujeta Marta in Vittorio Pupulin 50.000 lir za SPDT.
Ob 1. obletnici smrti Iginia Bogatca darujeta teta Tončka z družino 20.000 lir za ŠD Mladina.
V	spomin na brata Husu darujeta Ado in Kati 30.000 lir za FC Primorje.
mali oglasi
OSMICO odpira Dušan Guštin v Repnu (pri Kraški hiši).
OSMICO je odprl Milič v Zagradcu.
OSMICO je odprl Živec v Koludrovci.
OSMICO je odprl Karlo Sancin pod Logom.
OSMICO je odprl Ladi Kocjan v Dolini 147.
OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lo-njerju. Toči belo in črno vino.
PRODAM motor yamaha XT 350, letnik 1986. Tel. 228333.
PRODAM gradbeno dvigalo v dobrem stanju. Tel. 228217.
PRODAM sliko gorski motiv 196 x 76 cm, tempera. Ponudbe na tel. 226618.
PRODAM prenesljivo licenco za prodajo v mlekarni. Tel. 220605.
PRODAM kawasaki 600, GPZ, letnik 86, v odličnem stanju. Tel. 231851.
PRODAM katamaran "Tornado" s prikolico za prevoz in z vozičkom za splavitev. Tel. 213410.
PRODAJAMO nezazidljivo zemljišče blizu središča Opčin, primerno za p°' čitniško ali drugo uporabo. Tel. 225122 - ob uri večerje.
PO ZELO UGODNI ceni prodam hrastove in kostanjeve sode za vino v dobrem stanju (od 100 do 300 1). Tel. n® št. 040/225973 od 7. do 8. ure ter od 20-do 22. ure.
NUDIM lekcije iz angleščine,, po dog0' voru tudi iz drugih predmetov. Tel' 948080.
V FRANKOVCU v občini Dolina naprodaj teren 1.870 kv. m, od teh 1.000 k/j m zazidljivih. Tel. na št. 228190 od 8.3 do 12. ure ter od 15.30 do 18.30.	,
HLAVATVJEVE akvarele po ugodm ceni prodam. Tel. 413142.
NUDIM lekcije iz nemščine za dijak' srednjih in višjih šol. Tel. v večerni urah na št. 231995.	j
NIT TT"lT\yf nnmnr rtri rmcnnHinictvil. *■
razna obvestila	OPČINE - Proseška ulica (tel. 422923),	četek predstav ob 20.30.		578323.
	271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.	menjalnica	20. 3. 1989^.
VZPI-ANPI občine Repentabor in KD			
koncerti
Societš dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 3. aprila, ob 20.30bo v gledališču Rossetti nastopil violončelistR. FILIPPINI.
Glasbena matica Trst - koncertna sezona 1988/89, v četrtek, 23. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE. Dirigent Marko Munih, solista Tatjana Ognjanovič - klavir, Vojko Cesar - fagot. Na sporedu: Dolar, Beethoven, Ramovš in Bizet. Prodaja vstopnic pri Utatu - Pasaža Protti od 17. t. m. dalje ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma v Trstu.
Kraški dom organizirata nabiralno akcijo za obnovo spomenika NOB bolnice Franja. Prispevke lahko oddate v Bubniče-vem domu v Repnu danes, 21., in jutri, 22. t. m., od 20. do 21. ure.
KD Kraški dom - Repentabor prireja TEČAJ MNEMOTEHNIKE (za izboljšanje spomina). Za informacije in vpisovanja tel. 327171 od 13. do 15. ure.
Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu v sodelovanju z opazovalnico za rastlinske bolezni priredi predavanje O BOLEZNI TRTE v športnem-kulturnem centru v Vižo vij ah jutri, 22. t. m., ob 19.30. Predavala bosta dr. Bruno Millo -ravnatelj opazovalnice za rastlinske bolezni v Trstu in dr. Giuseppe Fantina -ravnatelj pokrajinskega nadzorništva v Trstu. Vabljeni so vsi vinogradniki de-vinsko-nabrežinske občine.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Dante 7, Ul. delVIstria 18. OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7, Ul. delVIstria 18.
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Ameriški dolar...... 1376,000	1365.—
Nemška marka........ 733,600	731,500
Francoski frank..... 216,740	215.—
Holandski florint ... 650,300	648. —
Belgijski frank.....	35,030	34,500
Funt šterling....... 2358,100	2340. -
Irski šterling...... 1960,900	1940. —
Danska krona........ 188,130	186. —
Grška drahma........	8,733	8,250
Kanadski dolar...... 1151,850	1120. -
TiFic itti:	FIXING BANKOV
TUJE VALUTE	MILAN TRST
Japonski jen ........ 10,428	10,26®
Švicarski frank..... 851,200	849._'„
Avstrijski šiling...	104,278	103,6
Norveška krona...... 201,950	199- '
Švedska krona....... 214,930 212-^	.
Portugalski eskudo .	8,906	6,
Španska peseta ...... 11,791	l*1^
Avstralski dolar.... 1134,500	1080-
Jugoslov. dinar .... —	u’
ECU.................1527,850
_BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DCIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 040/670^ Agencija Domjo 831' Agencija Rojan 411'
Strehlerjev Faust navdušil občinstvo
Strehlerjev Faust je v soboto in nedeljo v milanskem Teatro Studio navdušil občinstvo. Dvodelna predstava traja približno tri ure, še posebno razgiban pa je prvi del. Pravzaprav gre le za »fragment« Gothejevega dela: 2.200 od skupnih 12.111 verzov, torej šele ena šestina znane nemške tragedije. Uprizarjanje Fausta se bo nadaljevalo v naslednjih letih, zaključilo pa naj bi se verjetno leta 1994.
Režiser Giorgio Strehler je že nekaj let razmišljal in govoril o tej predstavi, dela pa se je konkretneje lotil leta 1986. In tako je po njegovi zamisli, v njegovi režiji in interpelaciji (sam nastopa namreč v vlogi Fausta) nastala ta »predstava-raziskava«.
Ob Strehlerju nastopajo še Franco Graziosi v vlogi Mefistofelesa, Gian-franco Mauri kot Faustov prijatelj Wagner, Giulia Lazzarini v vlogi Mar-gherite in temnopolta pevka Dorothy Fischer, ki je nadvse učinkovito podala čarovnico, Mefistofelesovo prijateljico. 31 gojencev šole gledališča Pic-colo sestavlja zbor, ki spremlja dogajanje na velikonočno popoldne, ko gredo meščani iz mesta, in v čarovni-čini kuhinji, ki jo je Strehler zelo posodobil in naredil iz nje diskoteko z rockovsko in punkovsko mladino.
V sugestivni predstavi se pojavlja tudi glas Tina Carrara v vlogi boga. Učinkovita scenografija Josefa Svobode niha med scenami, ki jih bogatijo neobičajni efekti, in popolnoma prazni prostori. Od Gothejevega teksta se je Strehler oddaljil predvsem pri Fausto-vem odhodu iz kabineta in pri nekaterih dialogih, ki jih je spremenil v monologe.
RAZPIS ZA MELODIJE MORJA IN SONCA 89
Kulturni in kongresni center Portorož objavlja razpis za festival MELODIJE MORJA IN SONCA 89, ki bo 22. julija 1989 v Portorožu.
Razpisa se lahko udeležijo avtorji zabavnih melodij s skladbami, ki še niso bile javno predvajane ali posnete. Vsak avtor lahko na festivalu sodeluje z največ dvema skladbama. Melodije morajo avtorji poslati v treh izvodih z naznačeno harmonijo, tempom in podpisanim besedilom ter posebej natipkanim besedilom, prav tako v treh izvodih. Za boljšo predstavitev skladbe morajo avtorji poslati tudi poskusni posnetek na kaseti. Naslovom skladb naj priložijo ime in priimek z naslovi avtorjev skladbe in besedila ter predlog za izvajalca in aranžerja.
S sodelovanjem v razpisu avtorji soglašajo, da se njihova dela snemajo za radijski in tv program, izdajo na ploščah oz. kasetah ter v notni knjižici. Na izboru sprejete skladbe avtor ne more več umakniti iz konkurence.
Skladbe naj avtorji pošljejo najkasneje do 7. 4. na naslov KULTURNI IN KONGRESNI CENTER, Senčna pot 10, 66320 PORTOROŽ, s pripisom Za festival MMS 89.
Angažirani rock proti apartheidu
Nočni rock (nocoj ob 23. uri na RAI 1) bo še enkrat posvetil vso svojo pozornost apartheidu in trudu angažiranih rock zvezdnikov v korist zatiranih. Ob 29. obletnici pokola v Shapervillu, ko je policija ubila 69 črncev, nam bo oddaja posredovala posnetke protestne manifestacije, ki se je spremenila v tragedijo, in live nastope nekaterih priljubljenih pevcev. Kot vedno bodo v prvi vrsti Sting, Bruce Springsteen, Peter Gabriel in Tracy Chapman (z njimi na sliki je še Voussou N’Dour), pa še Johnny Clegg, Mori Kante, Miriam Makeba, Simple Minds, Eurithmics, Little Števen, Stevvie VVonder. Predvideni so tudi intervjuji z nadškofom Desmondom Tutujem, z Winnie Mandelo in njeno hčerko Zinzie, z režiserjem Attenboroughom in s predsednikom Afriškega narodnega kongresa Oliverom Tambom
Sest koncertov mladih evropskih glasbenikov
V prihodnjih mesecih nam bosta tretja televizijska in tretja radijska mreža posredovali šest koncertov, ki bodo od 29. marca do 14. junija v beneški palači Labia. Na koncertih bodo sodelovali izključno mladi glasbeniki iz držav, ki so vključene v EGS - Danska, Belgija, Španija, Francija, Grčija, Italija, Portugalska, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Irska in Anglija.
Izbor glasbenikov so opravili najvidnejši evropski glasbeniki. Pri izbiri je igrala seveda važno vlogo starost: solisti so lahko dopolnili 24 let, člani orkestrov in skupin pa 27 let. Prireditev skuša nuditi mladim in obetavnim glasbenikom nov »oder«, na katerem se lahko spoznavajo in preizkušajo, na katerem lahko ustvarjajo neki nov »evropski glasbeni prostor«. Glasba nudi v tem smislu naravnost idealne možnosti. Končni cilj, ki ga ta in podobne pobude
zasledujejo, je v resnici neko stalno pretakanje izkušenj, v okviru katerih naj bi mladi spoznavali skupno evropsko glasbeno zakladnico in doprinos svoje države ali dežele k temu skupnemu bogastvu.
Pri pobudi je RAI sodelovala v prvi osebi, tako kot v preteklosti ob izboru za European Community Youth Or-chestra, European Community Opera in European Musič Competitions Union. Posrečena je izbira kraja, kjer bodo koncerti. Benetke nudijo s svojo zemljepisno lego in kulturnim utripom primeren okvir pobudi, istočasno je palača Labia - ki je tudi sedež RAI - s svojim umetniškim pričevanjem dovolj prijetno prizorišče.
Nadvse zanimiv je tudi seznam mladih glasbenikov, ki bodo lahko sodelovali pri pobudi. Njihove izkušnje so namreč kljub mladim letom nadvse bogate in obetavne.
[JI RAI 1
	{ RAI 2	|	RAI 3	RTV Ljubljana 1	|	|	TV Koper
7.15	Aktualno: Uno mattin
9.40	Nan.: Mia sorella Sam
10.00	Variete: Ci vediamo ali dieci, vmes (ob 10.31 dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passior
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 6
13.30	Dnevnik
14.00	Nanizanka: Stazione c servizio
14.30	Dok.: Kvarkov svet
15.00	Italijanske kronike
15.30	Tednik: Sever kliče Ju
16.00	Risanke: Cartoon Clip
16.15	Mladinska oddaja: Bic
17.35	Aktualno: Spazioliber
18.00	Dnevnik - kratke vesi
18.05	Kviz: Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga naš prijateljica
iy.40 Almanah, vreme i dnevnik
40.30	Tednik: TG 1 - Sette
41.20	Variete: Sulla crest dellonda
42.20	Aktualno: Linea dirett
42.50	Dnevnik
43.00	Nočni rock
43.30	Aktualno: Per fare mez zanotte
44-00 Dnevnik °10 Dokumentarec: Otroc in pravice v Evropi
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Rubrika o zdravju
9.00	Film: La signora senza camelie (dram., It. 1953, r. Michelangelo Antoniom, i. Lucia Bose)
10.40	Risanke in Trentatre
11:05 Tečaj ruščine
11.35	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, nato Mezzogiorno 6...
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	Dnevnik, Argento e oro
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Aktualnosti: II piacere
di abitare
18.00	Rubrika: Come noi
18.30	Športne vesti, nato nanizanka Hunter
19.30	Horoskop in dnevnik
20.30	Film: Mai dire mai (pust., VB 1983, r. I. Ker-shner, i. Sean Connery, Klaus Maria Brandauer)
22.45	Dnevnik - nocoj
22.55	International DOC Club
23.45	Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Aktualnosti: II piacere
di abitare
1.05	Film: Anna Christie (dram., ZDA 1930, r. Cla-rence Brown, i. Greta Garbo)
11.00	Nadaljevanka: Destini
11.45	Aktualna oddaja: Destini per voi
12.00	Informativna oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Rubrika: Block notes
15.00	Informativna oddaja: Doraščanje in jezik - Izražanje v šoli
15.30	Hokej
16.00	Rugby: Italija B-Velika Britanija B (iz Piacenze)
16.30	Smučanje: IP gasilcev
17.00	Nadaljevanka: Destini
17.45	Aktualna oddaja: Destini per voi
18.00	Dokumentarec: Geo
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok.: Pred 20 leti
20.00	Aktualnosti: Io confesso
20.30	Film: L'ultimo metro (dram., Fr. 1980, r. Fran-pois Truffaut, i. Catheri-ne Deneuve, Gerard Depardieu), vmes (ob 21.35) dnevnik
22.50	Ekološka rubrika: Greenpeace - La nav e dell -arcobaleno
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Dok.: Pred 20 leti
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Zdravstvena oddaja - Kontracepcija, Naravoslovje - Imunološke reakcije
10.50	Otroška oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Lepilo iz krompirja
10.55	Tečaj angleščine
11.20	Video strani
16.20	Video strani
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik. Zdravstvena oddaja - Kontracepcija, Naravoslovje - Imunologija (pon.)
17.55	Video strani
18.00	Spored za otroke in mlade: Lenček, kuhaj -Jajca s kislo smetano
18.05	Poljudnoznanstvena oddaja: Po sledi ptice Dodo (1. del)
19.05	Risanka, TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Nadaljevanka: Krvavo rdeče vrtnice (VB, r. John McGrath, i. Elizabeth MacLennon, 2. del)
21.00	Aktualno: Dinar
22.00	Zabavna oddaja: Ropot
22.45	Video strani
13.30	TVD Novice
13.40	Juke Box
14.10	Košarka NBA Today
16.00	TVD Novice
16.10	Nanizanka in film
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji:
VIDEM — S posveta o izvajanju zakona o prostovoljni prekinitvi nosečnosti OPČINE — S predstave Bodi svetloba
BOLJUNEC - Otroški zbori TRST — Otroška urica TRICESIMO — Beneco Kro-nos nagradila športnike
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka: Lucy
20.30	Mednarodni nogomet
22.15	TVD Novice
22.30	Sportime magazine
22.45	Rubrika: Mon-gol-fiera
23.15	Nočni boks
24.00	Šport spektakel
ff RTV Ljubljana 2
19.00	Naša pesem
19.30	Dnevnik
20.00	Gala koncert ob obletnicah Oskarja Danona
21.05	Drama: Don Carlos
cr
CANALE5
15.00
15.30
•30 Nanizanki: Una famiglia americana, 9.30 Peyton l0 Plače
■30 Kvizi: Cantando cantan-do, 11.15 Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari geni-tori, 14.15 Gioco delle coppie
Aktualno: Agenzia ma-trimoniale
Nan.: La časa nella prate-n ria, 16.30 VVebster 0 Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 Ig Qn 1AK-II prezzo e giusto! Kviza: II gioco dei nove (vodi Raimondo Vianel-1°> 19.45 Tra moglie e jnarito (vodi Marco Co-2o oc lumbro)
Aktualnosti: Radio Lon-2q3 dra
Nanizanke: Dallas, 21.30 %nasty, 22.30 Top Sec-23 3 ret
Jfariete: Maurizio Co-
°.50 FjJm0LShOW
Rimska rubrika: Premie-
00 vtanizanke: Baretta, 1.55 *annix, 2.50 SWAT -A9guato agli studi
RETE 4_________________
7.50	Nanizanki: Lou Grant,
8.50	Svvitch - II rinoce-ronte bianco
9.50	Film: La ballata del boia (dram., Šp. 1963, r. L. Garcia Berlanga, i. Nino Manfredi)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Septieri,
14.30	La valle dei pini,
15.20	Cosi gira il mondo,
16.20	Aspettando il domani
16.45	Nanizanka: California
17.45	Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.35	Nanizanki: General Hos-pital, 19.30 Aliče
20.00	Vesti: Dentro la notizia
20.30	Film: Il solitario di Rio Grande (vestern, ZDA 1971, r. Henry Hathaway, i. Gregory Pečk)
22.20	Dok. oddaja: Big Bang
23.05	Film: Silkwood (dram., ZDA 1983, r. Mike Nic-hols, i. Meryl Streep, Kurt Russell)
1.35	Nanizanka: Missione im-possibile
2.35	Film: Oualcuno ha tradi-to (krim., It.-Fr. 1968, r. Franco E. Prosperi, i. Elsa Martinelli)
ITALIA 1______________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amore,
8.45	Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Hardcastle and McCormick, 11.00 L'uo-mo da sei milioni di dol-lari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
14.00	Nanizanki: Časa Keaton,
14.30	Baby sitter
14.55	Variete: Smile
15.25 Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days - Se conoscessi Rosa
20.00	Risanka: D'Artagnan
20.30	Nan.: I ragazzi della 3 C
21.30	Zabavna oddaja: Candid Camera Show
22.30	Kviz: Per la strada
23.00	Variete: Dibattito
23.20	Variete: Nessundorma
0.05 Rubrika: Premiere
0.15 Nanizanke: Troppo for-te, 0.45 Giudice di notte -Una vecchia fiamma, 1.15Kung-Fu
ODEON_________________
8.00	Nad.: Agua viva, 9.00 Marcia nuziale
9.30	Nan.: Good times
10.00	Nanizanka
10.30	Kviz: La spesa in vacan-za, vmes nan. Una famiglia si fa per dire
.12.00 Risanke
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Amore proibito
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: T and T
20.30	Film: 11 piatto piange (kom., It. 1974, r. Paolo Nuzzi, i. Aldo Maccione)
22.50	Film: I ragazzi della buon costume (kom., Kan. 1980, r. Claude Fo-urnier, i. H. Reems)
TMC____________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nanizanka: I viaggiatori del tempo
16.00	Film: Dolce novembre (dram., ZDA 1968, r. R. E. Miller, i. Sandy Dennis)
18.00	Aktualno: Tv donna
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Echo Park (kom., Avstrija 1985, r. Robert Dornhelm, i. Šusan Dey)
22.10	Aktualno: A come Eros
22.45	Vesti: TMC nocoj
23.00	Rubrika o motorjih
23.30	Športne vesti
TELEFRIULI____________
11.30	Nan.: Barriere
12.00	Rubrika
12.30	Dok. o rastlinah
13.00	Dnevnik
13.30	Nan.: Dich Turpin
14.00	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nad.: La valle dei pioppi,
18.00	Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubriki
20.30	Športne vesti
21.30	Nanizanka: Gli ultimi cingue minuti
23.00	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
0.30 Dnevnik, nato dražbi
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Naše ljube navade in razvade; 8.40 Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Svet v črno-belem, Zbori; 13.20 Glasba po željah;
13.30	Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Iz Benečije; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (23. del); 15.15 Lahka glasba; Za boljši jezik; Jazz; Irska, dežela kontrastov, Svetujemo vam; 16.45 Postni govor; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Pisna pričevanja: Dachauski proces (Žarko Petan); 19.00 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Čestitke; 14.02 Nenavadni pogovori; 14.20 Glasbene šole; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu ob 17.00; 18.05 Glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Trobentar Peter Ugrin z ansamblom; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Odskočna deska; 21.05 Od premiere do premiere; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
12.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7-00 Druga jutranja kronika; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radiu Kp: Od enih do treh;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.40 Aktualno; 18.00 Glasbene šole; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasbeni program; 7.40 Dobro jutro, otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled dnevnega tiska; 10.05 Disco scoop; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Turizem; 11.30 Pismo iz...; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 O avtomobilizmu; 15.00 Popoldanski spored; 16.00 Glasbena oddaja; 16.33 Kronika in zgodovina; 17.00 Bub-bling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj D J; 18.33 Mi in vi; 19.00 Filmska glasba;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Mozaik; 17.00 Filatelistična oddaja; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta in Nočna glasba.
Volilna problematika v ospredju 7. pokrajinskega kongresa SSk
Predstavniki Slovenske skupnosti na Goriškem so se v nedeljo zbrali na 7. pokrajinskem kongresu. Odvijal se je v Kulturnem domu v Gorici ob navzočnosti kakih sto delegatov, številnih gostov, predstavnikov raznih organizacij in ustanov in ob skoraj popolni odsotnosti predstavnikov političnih strank.
Zasedanje se je pričelo v znamenju zborovske pesmi, saj je delegate in goste pozdravil mešani pevski zbor F. B. Sedej iz Števerjana pod vodstvom Tomaža Tozona. Takoj zatem se je pričel delovni del zasedanja s krajšim nagovorom predsednika pokrajinskega sveta stranke Branka Černiča in poročilom pokrajinskega tajnika Marjana Terpina, ki je triletno delovanje stranke (toliko časa je namreč minilo od šestega kongresa) strnil v dobrih petih tipkanih straneh. V poročilu je Terpin podrobneje opredelil nekatera specifična vprašanja s področja šolstva, okolja, sodelovanja v raznih večinah in krize na Občini, globalnega zaščitnega zakona, priprav na skorajšnje evropske volitve, notranje organizacije, sodelovanja z matično domovino in graditvi enotnosti med Slovenci v zamejstvu.
Kakor je bilo pričakovati je bilo na kongresu precej pozornosti in besedi namenjenih ekološki problematiki, zlasti glede upepeljevalnika pri Sovodnjah in glede stališč, ki jih je do tega vprašanja zavzela stranka. Terpin je v svojem poročilu dejal, da "je treba zadevo reševati trezno in ne pod emotivnimi pritiski in vplivi, ki večkrat zadeve zaostrijo, a jih nikakor ne rešijo". Opozoril je na končni cilj, to je da Dežela spremeni sedanji načrt upepeljevalnikov. Sicer pa je bilo v kasnejši razpravi slišati tudi drugačna stališča in kritike na račun reševanja tega vprašanja s strani predstavnikov stranke.
Za "hudo in nespametno" je pokrajinski tajnik Terpin ocenil že dva meseca trajajočo krizo na Občini, ki je SSk ni želela in ne povzročila. Glede sodelovanja pri upravljanju raznih občin in ustanov je stranka na Goriškem sprejela naslednje stališče: sodelujemo v upravah le če so v njih neposredno naši zastopniki.
Veliko pozornosti so na kongresu namenili pripravam na skorajšnje evropske volitve, ko se bo stranka, kot se zdi in kakor je na kongresu poročal deželni tajnik Jevnikar,
ponovno predstavila na skupni listi manjšinskih strank, skupaj s Sardinci in Valdostanci. Na volilnem znaku bo predvidoma tokrat tudi znak SSk. Pogajanja, ki so že v teku, naj bi se zaključila prve dni aprila.
Glede sodelovanja z matično domovino je Terpin znova potrdil nujnost takega sodelovanja, ker bi sicer ostali suha veja na narodovem drevesu. Tako sodelovanje je toliko bolj potrebno v sedanjem težkem trenutku v domovini, v prizadevanjih za demokratizacijo in pluralizem.
Posebno poglavje je bilo namenjeno, kakor se sicer ponavlja na vsakem občnem zboru, graditvi enotnosti med Slovenci v zamejstvu. Enotna delegacija je po besedah Terpina že zdavno pokopana, mogoče bi veljalo poskusiti kaj drugega, kar bi bilo mogoče izkoristiti v politični praksi. To drugo naj bi bilo, recimo, skupna slovenska lista na prihodnjih občinskih volitvah v Gorici, kjer je stranka lani dosegla krepak osip glasov.
Tajnikovemu poročilu so sledili'pozdravi gostov, zatem pa se je razvila dokaj razčlenjena razprava. Poseglo je deset diskutantov, nekateri tudi dokaj polemično do sedanjega vodstva. Kongresa so se udeležili predstavniki številnih združenj in ustanov, med njimi predsednik pokrajinskega odbora SKGZ za Goriško Mirko Primožič, predsednica SSO Marija Ferletič, predsednik Medobčinske konference SZDL za severnoprimorsko regijo Branko Dolenc, goriški župan Scarano in župani Doberdoba, Sovodenj in Števerjana, predstavnika SLORI in SDGZ, Pokrajino je predstavljal odbornik G. B. Panzera. KD sta zastopala pokrajinski tajnik Roberto Grion in namestnik Basso. Liberalci so poslali telegram, predstavnikov drugih strank pa ni bilo. Zborovanja so se seveda udeležili tudi številni izvoljeni predstavniki stranke z Goriškega in Tržaškega ter deželni tajnik Jevnikar.
Ob koncu zasedanja, kjer so odobrili tudi spremembo statuta, so izvolili tudi 46 članov pokrajinskega sveta, ki bo na svoji prvi seji izvolil člane tajništva. Za predlagano listo je glasovalo 32 delegatov, eden se je vzdržal. Štirideset članov omenjenega zbora bo predstavljalo Goriško SSk na deželnem kongresu stranke, ki bo 7. maja v Boljuncu.
Člani novega pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti za Goriško
Na nedeljskem pokrajinskem kongresu Slovenske skupnosti so izvolili tudi člane pokrajinskega sveta. Triintrideset članov je v predstavništvu vo-lilcev in simpatizerjev stranke, trinajst članov pokrajinskega sveta pa ima članstvo na osnovi statuta. To so vsi tajniki sekcij (devet) ter izvoljeni predstavniki v raznih krajevnih ustanovah in načelniki skupin.
Pokrajinski svet se bo v kratkem sestal (sklical ga bo naj starejši član Franc Kenda) ter iz svoje srede izvolil pokrajinsko tajništvo.
V pokrajinski svet so bili izvoljeni: za Gorico Karlo Brešan, Sandro Kosič, Mauro Leban, Branko Blažič, Harjet Klanjšček, Igor Devetak, Goran Rustja, Bernard Spazzapan, Mario Mučič; za Štandrež Marjan Breščak, M. Brajnik, Lucijan Pavio; za Pevmo, Oslavje in Štmaver Gabrijel Figelj, Milan Jarc, Franc Bizaj; za Sovodnje Joško Per-kon, Renato Devetak, Igor Černič; za Doberdob J. Ferletič, Mario Soban, Romano Jarc; za mladinsko sekcijo Damijan Terpin, David Grinovero, Alex Kosič; za Krmin Vanda Gradnik, Franc Kenda, E. Keber; za Števerjan Marjan Terpin, Darko Miklus, Simon Komjanc; za Ronke in Tržič Renzo Frandolič, Karel Mučič in Marija Ger-golet.
Člani pokrajinskega sveta so po statutu: Damjan Paulin, Mirko Spazzapan, Andrej Bratuž, Hadrijan Corsi, Maks Gergolet, Branko Černič, Ivan Vogrič, Silvan Bensa, Bojan Brezigar, Božidar Tabaj, Benjamin Černič, Roby Cotič, Humar Dominik. Štirideset članov pokrajinskega sveta se bo v nedeljo, 7. maja, udeležilo deželnega kongresa stranke.
Svet se bo sestal v kratkem, predvidoma že pred deželnim kongresom in iz svoje srede izvolil pokrajinsko tajništvo.
Danes in jutri Komedijant v Kulturnem domu
V	goriškem Kulturnem domu bodo danes in jutri (ob 20.00) ponovili gledališko predstavo Thomasa Bernharda Komedijant, ki jo je uprizorilo Primorsko dramsko gledališče. Režiser predstave je Dušan Mlakar, ki je za svoje delo dobil posebno nagrado na srečanju gledališč Alpe-Jadran.
V	glavnih vlogah nastopajo Sandi Krošl, Metka Franko, Dušan Ristič in Tone Šolar, scenograf pa je Marko Krumberger.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 12. marca do 18. marca 1989.
OKLICI: trgovec Gianfranco Trevisani in trgovka Maria Olivo, čevljar Massimi-liano Nardon in gospodinja Alessandra Polo, podčastnik vojske Luigi Caraccia in uradnica Antonella Leoni, delavec Franco Perisutti in gospodinja Maria Grazia Gaiardo, financar Enzo Monta-narsi in uradnica Patrizia Fogliandini, skladiščnik Lionella Felcaro in uradnica Aurora Tercelli, trgovski potnik Alessan-dro Fedon in bolničarka Barbara De Leo, študent Carlo Zanin in uradnica Elisa-betta Lendaro.
POROKE: delavec Roberto Michelin in študentka Cristina Marizza.
Vreme ponagajalo prirediteljem nedeljskega malega maratona
Muhasto vreme je delno prekrižalo račune goriškim prirediteljem maratonskega teka za 3. memorial Rodolfo Vuga. Hladno vreme in veter sta namreč prispevala, da se je na štartni črti predstavilo le kakih 200 tekmovalcev, to pa je manj od tega, kar so organizatorji pričakovali.
S tekmovalnega vidika je tudi tokrat, po lanskem uspehu, zmagal Tržačan Gianni Crevatin, ki je 21 km dolgo progo pretekel v 1.9'5". Drugo in tretje mesto sta zasedla Walter Badin in Gabriele Zacchetto, najboljši goriški tekmovalec je bil Renato Macoratti (12. mesto), prva med ženskami pa je na cilj pritekla Jolanda Carta.
Povejmo, da je tekmovalce po mestnih ulicah vodil Franco Zotti, goriški motociklist, ki se je z uspehom udeležil letošnjega rallyja Pariz-Dakar.
Na sliki start udeležencev goriškega maratonskega teka. (Foto Pavšič)
Nogometne stave - sreča se je spet nasmehnila
Dobitek nad 300 milijonov lir v Ronkah
Po dvojni rekordni zmagi treh in pol milijarde lir v štandreškem baru Rošy moramo priznati, da smo odtlej na Goriškem beležili več dobitnikov, ki so si s pravilno sestavo stolpca nogometne napovedi zagotovili visoke milijonske vsote. Na tej posebni lestvici si je v nedeljo zagotovil mesto še neznani dobitnik, ki je s sistemsko kartico zmagal nekaj čez 329 milijonov lir, kar sodi med najvišje dobitke zadnjih let na Goriškem.
V pogovoru z lastnikom bara Dante v Ronkah (Ul. Dante 19) Giovannijem Gonom smo izvedeli, da je po vsej verjetnosti zmagovalec domačin, Ron-čan, ali nekdo iz sosednjih krajev, predvsem iz Turjaka, Špetra ob Soči ali Tržiča. Iz teh krajev je namreč glavnina Gonovih klientov, ki vsak teden vneto igrajo na nogometne in konjske stave. Sicer kaj več lastnik bara ni znal povedati tudi zaradi tega, ker se z upravljanjem totocalcia ukvarja njegov sin Giuliano, ki ga takrat v lokalu ni bilo.
Iz številke zmagovalne kartice naj bi neznani milijonar sistemsko napoved igral med sredo in četrtkom, to je v začetku tedna, kot to dela večina Gonovih klientov, posebno tistih, ki igrajo manjše sisteme. V glavnem gre za osebe srednjih let, ki igrajo samostojno in to sisteme za manjše vsote,kot je tudi primer neznanega zmagovalca, ki je za svojo zmagovito kartico plačal 38.400 lir.
Tradicionalni klienti, ki so včeraj obiskali bar v Ronkah, so med ugiba-
Zaradi prisotnosti galebov je letalo imelo 7 ur zamude
Pravijo, da so galebi koristne ptice, vendar so lahko tudi hudo nadležne zlasti v bližini letališč. Zaradi stalne prisotnosti jat galebov, so v nedeljo v Ronkah morali za nekaj ur odgoditi vzlet letala za Milan. Letalo je tako nabralo kar sedem ur zamude.
Krivi naj bi bili galebi oziroma ptičar Aldo Miconi iz Čente (Tarcenta), ki se je v nedeljo odločil za belo stavko. Pred nekaj meseci se je uprava letališča odločila za zanimiv poskus. Galebe in druge ptice naj bi z območja letališča odganjali sokoli. To opravilo je doslej, kot kaže zadovoljivo, opravljal Miconi s pomočjo sokolov. V nedeljo menda ni mogel nuditi svoje pomoči, galebi pa se niso zmenili za druge načine odganjanja.
Brez strahu so krožili nad letališčem in iskali hrano.
Drevi v 1 rzicu zaključni koncert
Drevi ob 20.30 se bo v občinskem gledališču v Tržiču zaključila letošnja koncertna sezona. Spet bodo nastopili člani simfoničnega orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom priznanega dirigenta Antona Nanuta, ki so že nekaj let med glavnimi izvajalci glasbe-
nih prireditev v Tržiču. Nocojšnji spored obsega skladbe Richarda Wagner-ja, odlomke iz oper Lohengrin, Tristan in Izolda in Tannhauser. Na dreviš-njem koncertu bo kot posebni gost nastopila sopranistka Edda Moser.
■ Včeraj zjutraj se je na križišču med ulicama Leoni in Diacono lažje poškodovala 27-letna Alessandra Co-ceani, Ul. Montecucco 25/b. Ozdravela bo v osmih dneh.
Tržiški policisti zasačili štiri mladeniče z mamilom
Zapeljali so preko križišča kljub rdečemu semaforju
V nedeljo okrog 23. ure so tržiški policisti prometne policije zasačili četverico mladeničev - dva sta doma v Tržiču, druga dva pa v Ronkah - ki so imeli pri sebi šest gramov težko ploščico hašiša. Ko so se mladeniči, in sicer A. E. in P. E. in mladoletna G. M. in G. C., peljali z avtomobilom, ki je last enega izmed prijavljenih mladeničev, po Ul. San Polo, so pri semaforju

JOGI
rm-
Dobro jutro Evropa!
Ob nakupu Jogija 1992 dobite poleg originalne tehnologije tudi brezplačno rjuho.
na križišču, kjer z glavne ceste lahko zavijemo proti tržiški bolnišnici, zapeljali kar naprej neupoštevajoč rdečo luč. Agenti policijske izvidnice, ki so se prav tedaj naključno peljali mimo, so opazili prekršek, ki ga je zagrešil šofer renaulta in so .zato po krajšem zasledovanju ustavili avtomobil.
Med opravljanjem formalnosti so policisti opazili, da se mladi vedejo nekoliko čudno. Enemu mladeniču je po nerodnosti padla iz žepa na tla deščica hašiša. To so policisti takoj opazili in seveda mamilo zaplenili. Nespretno četverico so nato legitimirali, pospremili na tržiški komisariat ter jih kasneje izpustili naprej. Zdi se, da so bili mladeniči med pogovorom s policisti precej zmedeni in ne preveč prisebni, najverjetneje pa je temu botrovalo samo mamilo, ki naj bi ga pred srečanjem s policisti pokadili.
Problem uživanja mamil je gotovo ena največjih tegob našega stoletja. Seveda moramo pri tem razlikovati t. i. težka mamila od lažjih. V tem primeru pa bi lahko imelo tudi uživanje "lažjega" hašiša znatno hujše posledice. Recimo povzročitev težje ali celo smrtne prometne nesreče.
gal približno .180 milijonov lir. Rekord zmag v naši pokrajini in med naj višjimi v Italiji nasploh pa je izpred dveh let, ko so v baru Rosy v Štandrežu z dvema dobitkoma zbrali kar tri mili-j_arde in petsto trinajst milijonov lir. Se danes ni znano, kdo sta supersreč-neža, čeravno so nekateri zasumili dve osebi, ki sta se nekaj mesecev po zmagi izselili iz tega kraja.
Na sliki lastnik bara Dante v Ronkah Giovanni Gon.
kino
. p ,:*T
njem morebitnega zmagovalca »evidentirali« več kot enega kandidata,predvsem tiste, ki včeraj niso prišli v lokal. Možno je tudi, da je bil srečni dobitnik med njimi.
Neznanec je sestavil sistem s šestimi dvojnimi kombinacijami, kar pomeni, , da je zmagal en dobitek prve kategorije (291.827.000 lir) in kar šest druge stopnje (6.275.000 lir).
Sicer so v baru Dante v zadnjih letih že zabeležili visoke dobitke. Pred dvema letoma je neznanec »zbral« 150 milijonov lir, lani pa je srečnež zma-
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Mississippi burning. le radici delVodio«.
VERDI 17.15-22.00 »Rain man, 1'uomo della pioggia«.
VITTORIA 17.30-22.00 »La moglie orien-tale«. Prep. ml. pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 20.30 Koncert.
EKCELSIOR 17.30-22.00 »Coppia morbo-samente erotica«. Prep. ml. pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Priče nasilja«. ŠEMPETER 18.00-20.00 »Jumping jack flash«.
Berite
»Novi Matajur«
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'Udine - Trg sv. Frančiška 4 - tel-530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla Salute - Ul. Cosulicn 117 - tel-711315.
pogrebi
Danes v Gorici ob 11. uri Diego Arij1 ^ no Zanuttini (pripeljejo ga iz Trsta) cerkvi pri Sv. Ani in na glavno pokop9 lišče.
t
Nenadoma nas je zapustil ^ dragi
Sergij Figelj
Pogreb bo danes, 21. marca, ob iz mrliške veže splošne bolnišnic® Zdravščine.
Žalostno vest sporočajo žena L0 , ja, mama Marija, tata Franc in Darij z družino.
Gorica, 21. marca 1989
Podjetja na novogoriškem območju se že pripravljajo na Evropo 1992
Prijetna družabna večera v Solkanu in v Sovodnjah
Nova jugoslovanska vlada, ki ji predseduje izkušeni gospodarstvenik in zagovornik svobodnih tržnih zakonitosti Ante Markovič, vzbuja med gospodarstveniki v Novi Gorici in v drugih okoljih ob jugoslovansko-itali-janski meji na Goriškem velika upanja in pričakovanja. Vsi predvsem želijo, da bi nova vlada začela odločen boj proti inflaciji, ki je sedaj zagotovo največji sovražnik jugoslovanske družbe. Sicer pa naj bi svoj celoten program čimprej uresničila.
Markovič je menda izjavil, da ne bo iskal za politiko in delovanje vlade soglasja in podpore pri predsedstvih države in Zveze komunistov, kot se je to doslej dogajalo, ampak bo deloval v skladu s prakso, ki je običajna drugod,
da se namreč vlada sooča le s parlamentom, ki mu seveda tudi odgovarja. Za takšno neodvisnost vlade se je jugoslovanska javnost že dolgo zavzemala, v gospodarstvu pa še posebej.
Gospodarstveniki ob jugoslovansko-italijanski meji izražajo tudi upanje, da bo nova vlada jasno in nedvoumno izjavila, da vidi država svojo prihodnost zlasti v Evropi, ki se bo leta 1992 spremenila. Nastala bo združena zahodna Evropa, ki bo v marsičem zaprta za države, ki niso oziroma do tedaj ne bodo članice Evropske gospodarske skupnosti. Ob meji si podjetja prizadevajo, da bi s svojimi proizvodi in storitvami imela zagotovljeno prodajo in tržišča tudi pod pogoji novih izvoznih, carinskih in drugih določil in
strogih režimov. Ni slučajno na primer, da bo velika zunanjetrgovinska organizacija Primex v Rožni dolini svojo 40-letnico ustanovitve proslavljala zlasti pod geslom "V Evropo leta 1992".
Kako prilagajati proizvodnjo, standarde in kakovost evropskemu tržišču, ki se bo oblikovalo leta 1992, skrbi tudi druga podjetja oziroma delovne organizacije. V Iskrini industriji avtoe-lektričnih izdelkov v Šempetru širijo delež svojih izdelkov v vseh največjih avtomobilskih industrijah v Evropi. Pri tem narašča tudi sodelovanje z avtomobilskim kompleksom Fiata v Italiji. Podjetja, ki sodelujejo s tvrdkami v obmejnih krajih Italije, se tudi prek te oblike usmerjajo na razvita zahodnoevropska tržišča. Tak je primer tudi z Industrijo pohištva in opreme Meblo v Novi Gorici, ki sodeluje z mešanim podjetjem Meblo Italiana v Gorici. Kmetijski kombinat Vipava snuje nove vrste izredno kakovostnih vin, ki bi jih plasirali v državah članicah Evropske gospodarske skupnosti. Take načrte ima tudi Kmetijska zadruga na Dobrovem v Brdih, kjer imajo enake naravne in druge pogoje za pridelavo odličnih vin, kot denimo v Števerja-nju. Pri tem poudarjajo sloves, ki so ga v tujini pridobila vina iz števerjanske občine. Dodajajo, da ne obstaja nobena nepremostljiva ovira za to, da ne bi bila enako uspešna tudi vina iz jugoslovanskega območja goriških Brd.
Za izpolnitev omenjenih in drugih usmeritev ter programov pa so seveda potrebni politični in drugi pogoji. Meje Jugoslavije z razvito Evropo morajo na primer ostati odprte, oziroma jih je treba še bolj odpirati. V takem okviru imajo velik pomen regionalni sporazumi, kot sta tako imenovani Videmski o maloobmejnem potniškem prometu med Jugoslavijo in Italijo, in delovna skupnost Alpe-Jadran. Seveda so važne tudi cestne in druge prometnice. Zdaj je menda gotovo, da bodo najpozneje čez tri mesece začeli graditi osimske ceste, ki bi zagotovile boljše povezave med Slovenijo oziroma Jugoslavijo in Italijo. V gospodarskih krogih v Novi Gorici pa s čedalje večjim zanimanjem spremljajo tudi mednarodna prizadevanja in vlogo, ki jo v pričakovanju združene Evrope ima deželno letališče Furlanije-Julij-ske krajine v Ronkah.
Marjan Drobež
V soboto zvečer je bilo v hotelu Sabotin v Solkanu prav prijetno vzdušje, saj se je na družabni večerji zbralo lepo število nekdanjih borcev in aktivistov osvobodilnega gibanja. Letošnje že tradicionalno 14. srečanje, ki ga vsako leto izmenično prireja ena sekcija VZPI, so priredili člani sekcije VZPI iz Peči, Rupe in Gabrij. Kot je na večeru poudaril tajnik sekcije Ludvik Pregelj, so taki večeri lepa priložnost, da se ponovno vsi srečajo. Sobotno večerjo je izkoristil tudi Srečko Pavletič, ki je v imenu pripravljalnega odbora za postavitev spomenika padlim v Rupi povabil vse prijatelje na slovesno odkritje spomenika, ki bo v nedeljo, 9. aprila.
Bivši aktivisti so ob zvokih ansambla plesali in kramljali do poznih nočnih ur, saj je bilo sobotno srečanje prisrčno in je navdušilo številne goste, ki so do zadnjega kotička napolnili restavracijo hotela Sabotin.
V Sovodnjah, v gostilni pri Francetu, pa so se prav tako v soboto srečale sovodenjske žene, ki so priredile družabnost ob prazniku žena - 8. marcu. Poleg okusne večerje so bile udeleženke deležne rdeče vrtnice, domač večer pa so razživele priložnostne igrice.
Posnetka (foto Čubej) s srečanja aktivistov v Solkanu, (zgoraj), na družabnosti sovodenjskih žena
(spodaj)
Na mirovnem pohodu v Romansu počastili spomin na Chica Mendesa
Kljub slabemu vremenu se je v soboto popoldne zbralo v Romansu od dvesto do tristo oseb na tradicionalnem mirovnem pohodu, ki ga je priredilo društvo Cepaš - Acli iz Romansa v sodelovanju z domačo in goriško župnijo iz Podturna. Pred odhodom so na travniku pred centrom Galupin vsadili oljkovo drevesce (Foto Čubej) v spomin na preminulega sindikalista Chica Mendesa, ki so ga neznanci lansko leto ubili v Amazoniji. Udeleženci pohoda so nato z oljčno vejico v roki odšli na bližnji Medejski grič.
Bivši borci vabijo na izlet na Bled
Sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje vabi člane in prijatelje, da se udeležijo izleta, ki bo 16. aprila na Bled. Izletniki se bodo zbrali na železniški postaji v Novi Gorici, od koder bo ob 7. uri odpeljal vlak po Soški dolini proti Bledu. Prireditelji izleta sporočajo, da si mora vsak udeleženec sam poskrbeti vozovnico. Potniška blagajna pa bo odprta P°1 ure pred odhodom vlaka.
Po poldrugi uri vožnje, prihod na °led je predviden ob 8.30, bodo veselo oružbo pričakali na postaji člani Zve-Ze borcev z Bleda. Gre za srečanje ®ed starimi prijatelji in tovariši, saj sta obe organizaciji pobrateni.
0 sprejemu si bodo gosti v družbi 9°stiteljev ogledali znamenitosti Ble-?a' popoldne pa je predvideno skupno “silo in družabnost.
. a Prijave in podrobnejša navodila se Pteresenti lahko obrnejo do Maria Semoliča in Ettora Mora.
Začele so se priprave na pokrajinski kongres PSI
Odvijal se bo 22. in 23. aprila
Začele so se intenzivnejše priprave na pokrajinski kongres socialistične stranke, ki bo 22. in 23. aprila. V soboto je bila v Gorici predkongresna skupščina članov in somišljenikov stranke, ki sta se je udeležila tudi poslanka Roberta Breda in senator Franco Castiglione. Zasedanje je vodil namestnik pokrajinskega tajnika Giorgio Dellago, medtem ko je izhodiščno poročilo podal pokrajinski tajnik Luigi Blasig. Blasig je v poročilu veliko pozornosti namenil vprašanjem naglih družbenih in gospodarskih sprememb in pripravam na gospodarsko in politično integracijo Evrope, pri čemer nameravajo socialisti odigrati odločilno vlogo. Govor je bil tudi o nekaterih specifičnih vprašanjih v goriški
pokrajini in poudarjena potreba, da se v okviru Dežele Goriški še zmeraj posveča posebna skrb in pozornost s ciljem odpravljanja razlik med raznimi področji v deželi.
Na skupščini je bil govor tudi o nujnih ukrepih na organizacijskem področju. V razpravo so posegli poleg parlamentarcev Breda in Castiglioneja Villat, Devetag, Pini, Saccavini, Ziu-calli, Zanini, Ulian in Medeot. Skupščina je tudi odobrila dokument, ki zadeva reševanje organizacijskih in finančnih zadev in ki ga je predložil Dino Perazza.
V okviru priprav na pokrajinski kongres se bodo od 28. marca do 16. aprila odvijale skupščine po posameznih sekcijah.
Snidenje po šestdesetih letih
Humarjeve sestre skupaj v Buenos Airesu
?Pevnik^enski izlet Primorske bil sam^ v Argentino in Brazilijo v°sti Priložnost za obisk zanii več tudi ^ežel Južne Amerike, m I?dniki , Prdožnost za snidenje s Humar i,r-tu živii°- To je primer O z Gorice, ki se je v bližini 1
enos Airesa j>o enainšestdesetih letih ponovno srečala s sestrama, ki sta se v to deželo Južne Amerike odselili leta 1928. Snidenje na letališču med Olgo, Štefanijo in Emilijo Humar je bilo izredno ganljivo hkrati pa veselo in zaželeno.
Pri Humarjevih v Kalu nad Kanalom je bilo devet otrok, kruha doma za vse pa premalo. Zato sta se sestri Štefanija in Emilija z bratom Fabjanom izselili v Argentino, od koder naj bi se po nekajletni zaposlitvi ponovno vrnili v domače kraje. Usoda pa je hotela, da sta si Štefanija in Emilija uredili življenje v tem kraju Južne Amerike (brat Fabjan je medtem umrl), in o domačih krajih ter sorodnikih sta jima ostali le spomini.
Želja, da bi ponovno videla domače kraje in se srečala s sorodniki in znanci je Emilijo pred petnajstimi leti gnala, da je obiskala Primorsko, sestri Štefaniji pa se to ni posrečilo in je ostala v Argentini.
Med dvotedenskim izletom so sestre Humar ostale skupaj celih sedem dni, in smo prepričani, da jim ta čas ni zadostoval, da bi si povedale vse, kar so imele v srcu. Že samo srečanje po tolikih letih pa je vsem trem pomenilo enkratni dogodek, na katerega ne bodo tako zlepa pozabile.
Na sliki (od leve proti desni): Emilija, Štefanija in Olga Humar.
Novo zanimivo branje
Izšla je tretja številka kulturne revije Sotočja
Tolminska občina je zanimiv in spodbuden primer območja, ki kljub družbenogospodarskim problemom in težavam in oddaljenosti od osrednje Slovenije kaže veliko kulturno tvornost. Kultura se tam bogato oplaja iz preteklosti, saj iz Tolminske izhajajo pomembne osebnosti slovenske književnosti in kulture.
Sad takih prizadevanj je tudi pesniška in kulturna revija Sotočja, ki jo izdaja Občinska zveza kulturnih organizacij v Tolminu. Glavni in odgovorni urednik te zanimive in izvirne publikacije je Jožek Štucin. Nedavno je izšla tretja številka Sotočij. Sedanja, to je letošnja, Sotočja so obsežnejša od prejšnjih. Prinašajo pesemska in prozna besedila ter dramski odlomek. Tolminskim in beneškoslovenskim ustvarjalcem so se pridružili še koprski.
Pesmi objavljajo Aleš Cvek, Rudi Breginc, Mojca Šorli, Cvetka Mulič, Rajko Matovski, Miro Skubin, Marica Bukovšek, Adriano Noacco, ki snuje v tipanskem narečju, Andreina Trus-gnach, Silvana Paletti, Samo Žagar, Stanka Golob, Silvana Mastilovič, Borut Rutar, Branka Zgaga, Jožek Štucin, Edeiman Jurinčič, Stojan Ržek, Vlado Šav, Mario Vižintin, Aldo Žerjal in Darko Komac. Zanimiv, izviren in v marsičem aktualen tudi za sedanji čas in kulturno tvornost na Slovenskem, je zapis Janeza Dolenca o umetniški besedi na Tolminskem v preteklosti. Poudarja, "da je na Tolminskem in med Tolminci slovenska umetniška beseda živa od starodavnih časov, tvorijo pa jo pravljice, povedke, legende, pesmi in pregovori. Zaradi odmaknjenosti Tolminske se je ljudsko izročilo tu ohranilo dlje kakor marsikje drugod na Slovenskem. Tolminska je obljubljena dežela pravljic. Doslej je registriranih okrog sto motivov. Od pravljic sta posebno znana motiva o Zlatorogu in Kurentu, od pesmi pa Riba Faronika iz Podmelca, Spokorjeni grešnik iz Srpenice in Nesrečna nevesta s Strmca." Iz generacije tolminskih umetnikov avtor poudarja tudi vlogo pesnice Ljubke Šorli (rojeni v Tolminu in živeči v Gorici). Napisala je mnogo pesmi o svoji rodni Tolminski, za slovensko kulturo pa je po-
memben tudi sonetni venec z akrostihom, ki ga je namenila svojemu možu Lojzetu Bratužu, žrtvi fašističnega nasilja.
Marjan Drobež
Urnik trgovin
Kako bo z zaporo trgovin za bližnje velikonočne praznike? Združenje goriških trgovcev je te dni sporočilo urnike in datume zapiranja posameznih trgovin. Tako bodo jutri, 22. marca, lahko odprte vse trgovine, ki so običajno ob sredah popoldne zaprte.
V	soboto, 25. marca, bodo odprte vse trgovine in mesnice tudi v popoldanskem času, medtem ko bodo v pekarnah prodajali kruh tudi za ponedeljek. Upraviteljem javnih lokalov ta teden ni treba upoštevati obvezne tedenske zapore.
V	nedeljo, na veliko noč, bodo zaprte vse trgovine z izjemo cvetličarn, ki bodo lahko po želji odprte v dopoldanskih urah. Dan kasneje, na velikonočni ponedeljek, bodo prav tako zaprte vse trgovine z izjemo cvetličarn. Združenje trgovcev je med drugim sklenilo, da lahko v vseh javnih lokalih, ki bi sicer morali biti zaprti na veliko noč in na velikonočni ponedeljek, po želji normalno poslujejo.
_________prispevki____________
Namesto cvetja na grob Ide Grav-ner por. Drufovka darujeta Mila in Savina Gravner 100 tisoč lir za društvo Naš prapor.
Za združenje Pionieri Volontari del Soccorso so v razne namene darovali: Giuseppina Blasizza 40 tisoč, Caterina Piani 20 tisoč, Mario Piovesan 10 tisoč, Maria Perisinotto 30 tisoč, Aurora Zilli 70 tisoč, Liliana Azzarello 40 tisoč, Adelma Puia 4 tisoč, Fedora Puia 4 tisoč, Livia Cocetta 4 tisoč, Dorina Braida 4 tisoč, Teresa Tonut 3 tisoč, Maria Battiston 3 tisoč, Olga Zuliani 5 tisoč, Franco Narduzzi 90 tisoč, Alfre-do Zonch 150 tisoč, Firmina Zin 60 tisoč, Ervina Feresin 60 tisoč, Vittoria De Bartolomei 20 tisoč, Nives in Luciana Gurdner 40 tisoč.
Lira je kljub vsemu še vedno konkurenčna
ZDA in IADB le dosegle sporazum
Zvišanje uradne diskontne mere, ki naj bi v teoriji okrepilo liro na valutnih borzah, ker bi morala postati vabljivejša za tuji floating kapital, je v resnici le malo vplivalo na raven menjalnih tečajev, saj se ta od konca februarja do 18. marca praktično- ni spremenila. Indeks vrednostnega padca lire, ki ga je Banca d'Italia izračunala na osnovi 9. 2. 1973 = 100, je prešel z 61,83 na 61,99, kar kaže na skromno zboljšanje. To pa zato, ker je bila podražitev denarja v Italiji sklenjena le nekaj dni po odločbi, da je treba tuje vloge pri italijanskih bankah podvreči obvezni rezervi, kar je za 1% podražilo nabiranje sredstev v tujini in zmanjšalo povpraševanje po tujih valutah za naložbe v Italiji. Navitje diskontne mere so odredili, da bi ublažili nezaupanje v državne vrednotnice, kar je kompenzacijsko vplivalo na rastoči pesimizem v inozemstvu zaradi vnovičnega prebujanja inflacije v Italiji, ki bi izzval še dodatno ošibitev lire v menjalnih uradih. V resnici so italijanske cene fco tovarna med decembrom in januarjem poskočile za 0,7%, kar je za en sam mesec precej. Toda cene fco tovarna so narasle tudi na tujem: januarja so bile v ZDA in V. Britaniji za 1% višje, v ZRN za 1,7% in v Švici za 0,7%. Tako 0,2-odstot-na oslabitev lire med decembrom in januarjem kljub porastu dolarja ni povzročila okrnitve njene konkurenčnosti. (dg)
ZDA in latinskoameriške države, ki so članice Medameriške banke za razvoj (IADB), so dosegle kompromisni sporazum o zvišanju glavnice tega zavoda za’26,5 milijarde dolarjev. Jabolko spora je bila ameriška zahteva, da se posojilni postopki IADB prilagodijo znatno strožjim vodilom Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. IADB bo v 'prehodnem" obdobju izdajala posebne kredite, ki bodo omogočili poživitev celovitih gospodarskih sektorjev v državah posojiloje-malkah, vtem ko so doslej posojila veljala le izvajanju nekaterih specifičnih razvojnih načrtov; IADB bo tako do 31. decembra 1993 izdajala posojila do 22,5 milijarde dolarjev. Sporazumeli so se tudi glede veta na sklepe medameriške banke, pa še glede naravovarstvenih pobud: ZDA in EGS se že dolgo zavzemajo za učinkovitejšo zaščito tropskih gozdov, države dolžnice z Brazilijo na čelu pa so hotele v tej zvezi uživati popolno avtonomijo.
EGS in EFTA za širši trg
Sporazum Italtel-ATT pod drobnogledom EGS
Zunanji ministri EGS in Evropske skupnosti za svobodno trgovino (EFTA) so se v Bruslju domenili za raztegnitev sodelovanja med dvanajsterico in šesterico, in to predvsem na področju svobodnega gibanja dobrin, storitev, kapitala in ljudi pa še znan-stveno-tehnoloških raziskav, izobraževanja, sociale, prometa in varstva okolja. Nedorečeno pa je bilo, da bosta po letu 1992 ES in EFTA skušali oblikovati širše skupno tržišče, ki bi zajelo 370 milijonov potrošnikov. Nedorečeno zato, ker še sam Bruselj natanko ne ve, kakšne odnose naj v bodoče vzpostavi s sosedi, zlasti pa z državami, ki bi rade pristopile k ES — Avstrija in Norveška, Malta in Ciper, Turčija in Jugoslavija (ki jo vabijo v EFTA).
Komisija EGS bo preverila, ali je sporazum med italijansko družbo Italtel-IRI (telekomunikacije) in ATT (ZDA) v skladu z določili dvanajsterice o mednarodni konkurenci. Sporazum Italtel-ATT predvideva namreč tudi sodelovanje švedske družbe Ericsson, francoske Alcatel in zahodnonem-ške Siemens. Vprašanje je torej, ali je tako zavezništvo v skladu s sodelovanjem italijanske skupine pri razvojno-raziskovalnih programih, ki jih finančno podpira tudi EGS.
V Pekingu bodo odprli borzo
Posebna vladna komisija v Pekingu proučuje možnost odprtja prve borze na Kitajskem. Kot poroča uradno glasilo China Daily, naj bi do tega prišlo čez dve ali tri leta, medtem pa bodo odprli zavod za strokovno usposabljanje borznih operaterjev in siceršnjega osebja. Pekinška borza naj bi po važnosti ustrezala hongkonški, od nje pa se bo razlikovala po izrazitih »kitajskih značilnostih«.
Konkurenca »mlajših« industrijskih držav vse bolj ogroža članice OECD
Države, ki so se šele nedavno industrializirale in ki jih bomo zaradi poenostavitve poimenovali kar z angleško kratico NICS, postajajo v konkurenčnem pogledu zmeraj bolj nevarne, saj se njihov delež na celokupnem izvozu v sklopu Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) iz leta v leto viša. Alarmni zvonec je, čeravno implicite, sprožil sam organizem OECD, ko je pred kratkim izdelal študijo s podrobno analizo možnosti in priložnosti, ki jih NICS nudijo industriji v 24 državah članicah te mednarodne združbe. Študija vsebuje temeljit prerez gospodarskega razvoja v šestih najbolj "živahnih" NICS, od katerih so štiri v Aziji (Hongkong, Singapur, Južna Koreja in Tai-van), dve pa v Latinski Ameriki (Mehika in Brazilija). Gre za države, kjer so v zadnjih letih zabeležile najmočnejši porast narodnega kosmatega dohodka in izvoza industrijskih izdelkov. Pojav NICS na svetovnem gospodarskem prizorišču oz. v izvoznih tokovih sega nekam v sredino sedemdesetih let in ga gre pripisati prvenstveno dvema dejavnikoma: uvedbi razvojne strategije, ki sloni na pospeševanju izvoza, in odprtju filial ameriških, japonskih ter evropskih multinacionalnih družb na njihovih tleh. V poslednjih letih, ko se je mahoma povečala konkurenca tako imenovanih NICS druge generacije (Indonezija, Malaizija, Tajska in LR Kitajska) so pr-vogeneracijske NICS še izpopolnile že utečene proizvodne sektorje in se specializirale v visokostopenjskih tehničnih postopkih ter začele preplavljati svetovni trg s proizvodi, ki jih označujejo visoka stopnja tehnologije in konkurenčne cene.
Ob tem so začele naglo krepiti avtomobilsko industrijo in v nekaterih proizvodnih panogah — zlasti tekstilni — uporabljati instrumentalne dobrine lastne proizvodnje. Uspeh take strategije jih je privedel do pravega gospodarskega booma in hitre rasti narodnega bruto dohodka, ki je med 1964. in 1973. letom naraščal povprečno za 8,4% letno proti 4,8% v državah OECD in med 1973. ter 1983. letom za 5,3% proti 2,1% v OECD. Z novoin-dustrializiranimi državami se je lahko kosala edino Japonska, kjer je v omenjenih dveh obdobjih NBD narasel za 9,2% oz. 3,7%, a vseeno ni dosegel ustreznih viškov, ki so jih zaznamovale nekatere azijske NICS. Vzporedno s tem je prišlo do zasuka v dotedanjih bla-
govnih tokovih: od leta 1983 se je namreč trgovinski prebitek držav OECD nasproti šestim omenjenim NICS prevesil v primanjkljaj, ki je leta 1985 dosegel že 17,9 milijarde dolarjev. Tolikšen deficit velja pripisati v veliki meri Združenim državam Amerike, kjer je leta 1985 dosegel kar 30 milijard dolarjev.
V dvajsetletju 1964-1985, ki ga obravnava študija, se je močno povečal tudi delež uvoza v OECD iz NICS. Leta 1964 je ta znašal 916 milijonov dolarjev (1,6% celovitega izvoza tovarniških izdelkov), leta 1985 pa že 78,7 milijarde dolarjev (9,5%). Leta 1985 so iz NICS največ uvozile ZDA (20,8% uvoza v OECD), Japonska (18,1%) in Avstralija (10,2%) — delež drugih članic OECD ni dosegal niti 6%. ZDA, Japonska in Avstralija so vsrkale 76% vsega uvoza iz NICS v OECD, a samo ZDA kar 66%. Stopnja letne izvozne rasti v NICS gre od 16,2% (Hongkong) do 35% (Južna Koreja).
Neprestano rastoči delež NICS na celovitem uvozu v OECD je škodil marsikateri članici Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, saj ji je vidno odškrnil tržni prostor, ki ga je dotlej imela znotraj združbe. Medtem ko so leta 1964 njene članice pokrile 93,2% povpraševanja po industrijskih izdelkih s ponudbo tovarn v sami OECD, se je ta delež leta 1985 zmanjšal na 84,2%. To je najbolj prizadelo Združene države Amerike, katerih delež pri kritju porabe znotraj OECD je upadel s 17,2% na 13,1%, in Veliko Britanijo, ki se ji je delež skrčil z 11,4% na samih 5,5%. Tudi v tem primeru je bila Japonska poglavje zase: ne samo, da ji ustrezni delež ni padel, temveč je celo narasel s 4,6% na 13,1%.
Kaj pa izvoz industrijskih proizvodov iz OECD v šesterico NICS? Leta 1964 je njegova vrednost znašala 3,4 milijarde dolarjev, leta 1985 pa 60,8 milijarde dolarjev. Levji delež pri tem je šel spet Japonski (1985 = 22,4 milijarde dolarjev) in Združenim državam Amerike (22,2 milijarde dolarjev), na katere je odpadlo kar 66% vsega izvoza iz OECD v šesterico NICS.
Da ne pozabimo Italije! V obdobju 1973-1985 se je njen uvoz iz NICS povečal s 164,9 na 1.429,3 milijona dolarjev, izvoz v te države pa je narasel s 406,2 na 1.564,4 milijona dolar-
» Banca Agricola
Kmečka banka corica
...
:
lili i
mm
i
11.i

VAŠE FINANČNE INVESTICIJE
17.3.	20.3.
17.3.	20.3.
URADNE KOTACIJE		
Generali		42440	42075
Lloyd 		17570	17560
Lloyd risp		9100	9050
RAS 		31100	30700
RAS risp		13150	12900
Sai 		19400	19300
Sai risp		7980	8100
Montedison 		2036	2008
Montedison risp		1180	1160
Pirelli 		3200	3160
Pirelli risp		3200	3180
Pirelli risp. nc 		1760	1740
Snia 		2580	2555
Snia risp		2580	2550
Snia risp. nc		1320	1330
Rinascente		4700	4650
Rinascente priv		2930	2900
Rinascente risp		3010	2980
Premuda 		1800	1800
Premuda risp		1450	1450
SIP 		2815	2765
SIP risp		2470	2460
Bastogi		376	372
Comau 		2875	2750
Fidis		6600	6600
Gerolimich		92	102
Gerolimich risp		89	97
SME 		3920	3865
Štet		3485	3425
Štet W 10 		—	—
Štet W 9 		—	—
Štet risp		2930	2900
Tripcovich 		7250	7175
Tripcovich risp. nc		3275	3240
Alt. Immobiliari 		4145	4100
FIAT 		9313	9210
FIAT priv		5900	5815
FIAT risp		6005	5900
Gilardini	 .	13145	13000
Gilardini risp		10345	10300
Dalmine 		335	330
Marzotto		6960	6670
Marzotto risp		7000	7050
Marzotto risp. nc		. * 5120	5340
NEURADNO TRŽIŠČE		
20.3. spr. %
ŽIVILSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO
Alivar		8940	—0,11
Buitoni 		—	—
Eridania		5570	—1,53
Perugina		—	—
ZAVAROVALSTVO - BANČNIŠTVO		
Alleanza Ass		. . .	37800	—0,52
Alleanza Ass. risp. por.	. . .	36500	—0,81
Assitalia		. . .	15370	—1,47
Ausonia 		2120	—2,97
Latina Ass. ord		. . .	17600	—1,67
Generali Ass		. . . 402100	—0,61
Italia Ass		...	11440	—1,86
Abeille 		. . . 107500	—0,46
La Fondiaria spa .....	. . .	74750	—0,33
La Previdente 		. . .	24230	—1,30
Lloyd Adriatico 		. . .	17560	—0,05
RAS fraz		. . .	30690	—1,25
RAS risp. po rt		. ..	12910	—1,75
Toro ord		. . .	19800	—1,14
Unipol priv		. . .	17700	—1,55
Banca Comm. Italiana .	3975	—2,21
Banco di Roma 		...	10450	—2,33
Credito Italiano 		1951	—1,95
Interbanca ord		—	—
Mediobanca		...	20415	—2,46
PAPIRNA INDUSTRIJA -	CEMENT	
Cart. Burgo ord............ 13300	—0,67
UEspresso ................. 24500	+1,03
Mondadori ................. 22800	—0,78
Mondadori priv............. 13400	—0,74
Poligraf. Editoriale........ 4130	—0,24
-0,88
1. C. C. u	 SO. PRO. ZOO	 Carnica Ass			 720 	 850 	 9950	725 850 9950
MILANSKA BORZA		
	20.3.	spr. %
Unicem			 22700	—1,04
Unicem risp			 11100	—0,53
KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI		
Calp 			 3058	—1,03
Fidenza Vetrar 1000		 7810	—0,25
Italgas 			 2210	—1,33
Mira Lanza			 42550	—0,81
Montedison 1000 . . .		 2010	—0,49
Montefibre 			 1340	—2,54
Pirelli 			 3162	—0,90
Pirelli risp			 3180	—0,34
Recordati ord			 10610	—0,18
Saffa			 8900	—1,33
Siossigeno			 34210	—2,25
Snia BPD 			 2553	—1,23
Snia Fibre 			 1380	—0,57
Snia Tecnopolimeri .		 6070	—1,90
TRGOVINA - KOMUNIKACIJE		
Rinascente			 4640	—1,06
Silos Genova			 		—
Standa 			 27100	—0,29
Standa risp. po rt. . . .		 8890	—0,67
Alitalia cat. A			 2150	+ 0,93
Alitalia priv			 1250	—1,57
Italcable			 12180	+ 2,65
SIP 			 2725	—2,71
SIP risp. po rt			 2395	—1,03
Sirti			 9200	—1,02
ELEKTROTEHNIKA -	FINANCE	
20.3. spr. %
VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI____________
BTP april 1989 12%......... 100	—
BTP junij 1990 9,15% ____ 97,10	—0,15
BTP maj 1990 10,5%....... 99,15	—
BTP marec 1989 12,5% ...	—	—
BTP januar 1990 '........ 98,05	—0,05
ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA
CCT ECU 1982/89 13% . CCT ECU 1982/89 14% . CCT ECU 1983/90 11,5% CCT ECU 1984/91 11,25% CCT ECU 1984/92 10,5% CCT ECU 1985/93 9% CCT ECU 1985/93 9,6% . CCT ECU 1985/93 8,75% CCT ECU 1985/93 9,75%
CCT april 1992 10%_________
CCT julij 1992 IND.........
CCT januar 1991 IND . . . CCT julij 1993 IND .......
101,55	+0,15
103,00
104,20
103,55
98,65
100,90
97,80
100,50
93,90
97,20
99,05
95,70
—0,34
—0,38
—0,85
—0,49
—0,20 —0,21 + 0,26 —0,10 + 0,16
	20.3.	spr. %
CCT december 1990 IND . .	99,20	+ 0,05
CCT februar 1991 IND 		98,90	—0,10
CCT februar 1997 		—	—
CCT junij 1993 CV IND . . . .	95,75	+ 0,21
CCT marec 1991 IND		99,15	—
CCT nov. 1993 CV IND . . . .	96,05	—
CCT sept. 1993 CV IND . . .	95,00	—0,21
CCT avgust 1992 		97,80	—0,10
CCT avgust 1993 		95,30	—0,16
CCT 1983/93 TR 2,5% 		89,70	—
CCT avgust 1988/93 IND . .	—	—
CCT avgust 1990 IND		99,00	—0,15
CCT avgust 1991 IND		99,60	—
CCT avgust 1995 IND		93,45	—0,16
CCT avgust 1996 			92,95	—
CCT april 1991 IND 		100,15	+ 0,10
CCT april 1992 		97,40	+ 0,21
CCT april 1995 IND 		92,25	+ 0,11
CCT april 1996 		92,15	—0,05
CCT december 1990 IND . .	100,85	—0,10
CCT december 1991 IND . .	99,30	+ 0,10
CCT december 1995 IND . .	93,30	—0,21
Cementir
3469
Italcementi................. 116500 —0,17
Ansaldo Trasporti
Tecnomasio.......
Bastogi..........
5080 —0,97 2396	+ 0,04
372 —1,26
Bonifiche Siele 		43150	—0,50
Bonifiche Siele risp		12130	—2,57
CIR - Comp. Ind. Riunite .	5480	—0,27
CIR risp		5400	—0,27
Cofide		5865	—0,67
Comau Finanziaria 		2755	—4,17
Editoriale SpA 		2700	+ 4,65
Euromobiliare 		6105	—
Ferruzzi Agric		1990	—0,54
Fidis 		6520	—1,95
Fimpar 		1790	—0,83
Finarte 		4349	—0,02
Fiscambi Holding		7100	—0,83
Fiscambi risp		1950	—1,51
Fornara 		2620	+ 0,76
Gaic 		22050	—1,12
Gemina		1741	—2,19
Gemina risp		1701	—1,95
Gerolimich		94	+ 2,17
Gerolimich risp. port. . . .	88,50	—0,84
IFI priv		17990	—1,15
IFIL fraz		4182	—1,32
IFIL risp. port. fraz		2370	—0,42
Iniziativa Meta		—	—
Iniziativa Meta risp		—	—
Italmobiliare		. 141900	—1,28
Pirelli & C		7975	—2,14
Riva Finanziaria 		1010	—2,81
Sabaudia Finanziaria . . .	—	—
Sabaudia risp. nc 		—	
Saes		1950	+ 0,51
SME 		3915	+ 1,16
SMI Metalli		1512	+ 0,80
SMI Metalli risp		1274	—0,39
SOGEFI		4470	+ 0,67
Štet		3495	+ 1,48
Štet risp. port		2900	—0,68
Tripcovich ........
Tripcovich risp. nc .
7250 —0,68 3275	+1,39
NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO_____________
Attiv. Immobiliari.......... 4144	+0,70
Calcestruzzi.............. 15750	—0,56
Cogefar .................... 5050	+0,01
Del Favero................. 5019	—0,21
Grassetto SpA............. 12979	+1,39
I IVI IVI Metanopoli........ 1351	—3,08
Risanamento Napeli ....... 28720	—0,34
Vianini..................... 3945	—4,01
MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA
Aeritalia ord		2910	—3,32
Danieli & C		. . . . 8200	—
Data Consyst				11300	—0,87
Fiar SpA				19800	—1,00
Fiat		. . . .	9220	—0,73
Fiat priv		. . . .	5825	—1,35
Fiat risp		. . . .	5922	—1,44
Franco Toši 		. . . .	22700	—1,30
Gilardini		. . . .	13020	—0,95
Magneti Marelli		2790	—0,32
Merloni		. . . .	3465	—0,71
Necchi ord				3130	—3,09
Olivetti ord		8998	—0,79
Olivetti priv		5375	—0,37
Pininfarina		9500	+ 0,21
Rodriguez SpA		9410	—0,21
Safilo 		7045	—0,98
Safilo risp		6711	—2,73
Saipem		2729	—0,25
Saipem risp			 2610	+ 1,16
Teknecomp 		1285	—0,46
20.3. spr. %
CCT december 1996 IND
CCT ECU febr. 1994 _____
CCT ECU maj 1994 CCT EFIM avg. 1988 IND CCT ENI avg. 1988 IND CCT februar 1991 IND . CCT februar 1992 IND . CCT februar 1992 9,8% CCT februar 1995 IND .
CCT februar 1996 ......
CCT februar 1997 IND . CCT jan. 1990 BA 12,5% CCT jan. 1990 BB 12,5% CCT jan. 90 USL 12,5% . CCT januar 1991 IND . . . CCT januar 1992 IND . . . CCT januar 1992 11% CCT januar 1993 IND . . . CCT januar 1996 CV IND CCT januar 1997 IND . . . CCT januar 1995 IND . . . CCT januar 1996 IND . . . CCT INAM jan. 89 12,5% CCT jul. 88 EM 83 IND . .
CCT julij 1990 IND .....
CCT julij 1991 IND......
CCT julij 1995 IND .....
CCT julij 1996 .........
CCT maj 1991 IND........
CCT maj 1992 _____,_____
CCT maj 1995 IND........
CCT maj 1996 ...........
CCT maj 1997 IND........
CČT marec 1991 IND . . . CCT marec 1995 IND . . .
CCT marec 1996 .........
CCT marec 1997 IND . . .
CCT nov. 1990 IND.......
CCT nov. 90 EM 83 IND .
CCT nov. 1991 IND.......
CCT nov. 1992 IND.......
CCT nov. 1995 IND.......
CCT nov. 1996 IND.......
CCT oktober 1993 IND . . CCT okt. 88 EM 83 IND . CCT oktober 1990 IND . . CCT oktober 1991 IND . . CCT oktober 1995 IND . . CCT oktober 1996 IND . . CCT sep. 88 EM 83 IND .
CCT sep. 1990 IND.......
CCT sep. 1991 IND.......
CCT sep. 1995 IND.......
CCT sep. 1996 IND.......
CTT marec 1994 IND . . .
CTT april 1994 IND _____
ED SCOL 1975/90 9% . . ED SCOL 1976/91 9% . . ED SCOL 1977/92 10% . REDIMIBILE 1980 12% . RENDITA — 35 5% ________
91,25
100,65	+0,05
97,75	+0,21
102,00 —
95.40	—0,47
93.00	—0,21
101,30	—
100,90	—
100,70	+0,10
100,75 —0,15
98.00	—0,46
96,90	+0,10
96.40	—0,52
98,30	—
93,50 —0,16
99.25 99,80 93,90
93.25
100,10
96,70
92,10
92,40
+ 0,15
—0,11
-0,11
+ 0,05 —0.32 —0,22
100,20 +0.05
92,50 +0.0”
92.90	—0.05
98,75 —0.1* 100,50 -0.2°
99.55	0,1°
96.90	—0.
93.55	+°'
98,70
93,25
+ 0,15
—0,0°
Premierska predstava v gledališču Verdi z nemškimi gosti
Parsifal v veličastni monumentalni izvedbi
Operna sezona 1988/89 v gledališču Verdi je z uprizoritvijo Wagnerjevega Parsifala dosegla ne le vrhunec letošnje, pač pa tudi vrste zadnjih sezon. Res je sicer, da gre za postavitev izpred dveh let v Spoletu v režiji istega režiserja Giancarla Menotti-ja, in torej za ne povsem izvirno uprizoritev, toda prenos še tako uspešne izvedbe iz enega okolja v drugo, iz enega gledališča v drugo z drugim orkestrom, zborom, drugimi sodelavci in nazadnje za drugo občinstvo, je vendarle dejanje, ki zasluži vse priznanje, zlasti še zaradi res kvalitetne predstave, ki jo lahko te dni gledamo in poslušamo v Verdiju.
V času svojega begunstva v Švici po revolucionarnem letu 1848, je Wagner pod vplivom revolucije v desetih razpravah spregovoril o vrsti vprašanj od glasbe od religije, od države do vere, od nemštva do publike, predvsem pa o reformi opere. »Wagner je namreč menil, da glasba (navajam po knjigi Cirila Cvetka ' Opera in njeni mojstri") ne more obstajati sama po sebi, da več umetniških panog, namreč glasba, poezija, igra in v širšem smislu arhitektura, sestavlja neko višjo enoto, namreč glasbeno dramo (Gesamtkunstwerk), to je neraz-družljivo in enovito umetniško delo. To delo mora izhajati iz večnega tipa legende, po obliki pa mora biti sorodno antični tragediji, odvijati se mora v velikih scenah, ne z vrsto arij, ansamblov in finalov, akcija mora biti logična, pesniško in muzikalno vredna, ideja glasbene drame pa mora biti ustvarjena z gesto in z mimiko igralca. Wagner je bil prvi, ki je zahteval od pevca velike igralske sposobnosti, zmožnosti prilagajanja in interpretiranja psiholoških stanj in premikov. Vsako tako stanje, vsak tak premik mora biti izražen v orkestru, v napetih ali sproščenih harmonskih kombinacijah, v ritmu ter karakterističnih motivih (Leitmotivj. Znati mora izraziti vse tisto, česar ne more povedati beseda.«
Na tej teoretski osnovi je Wagner praktično koncipiral svojo nesmrtno tetralogijo "Nibelunški prstan" in v letih 1857/59 slavospev ljubezni "Tristana in Izoldo", iz tistega časa pa izvirajo tudi prve v "Tristanu" prisotne skice za "Parsifala", s čigar mitom (in mitom G rala) se je Wagner seznanil ob prebiranju nemške srednjeveške pesnitve- Wolframa von Eschenbacha in ga potem nikoli ni opustil vse do realizacije opere kot svoje zadnje umetnine malo pred smrtjo. Tako je mit Parsifala in Grala z duhovnimi vrednotami, ki jih vsebuje z mesijansko apoteozo preroda odrešenja in upanja, dejansko spremljal vse zrele stvaritve velikega nemškega mojstra romantike in v nekem smislu odraža tudi bistveno pomenskost njegovih prejšnjih del.
Tržaška postavitev "Parsifala" v pomembni meri tako po glasbeni kot režiserski in scenski plati diha v monumentalni skladnosti muzike in igre. Legenda o Gralu, simbolu iskanja z grehom izgubljene dobrine in obnove onečaščene popolnosti in končne odrešitve, živi pred nami z vso svojo sugestivnostjo po zaslugi redko dosežene ubranosti vseh elementov operne predstave, ki jih režiser Menotti vodi in usklajuje z javno vizijo globalnosti in spoštovanja mitične sakralnosti mitičnega kraljestva Grala in svetlobe, ki jo sprošča s sporočilnostjo prenovljene človeške narave "velikega petka". S spretnim manevriranjem zbora (tudi izven odra) in pevcev na slikoviti, čeprav delno kičasti sceni Pierluigija Sa-maritanija, se je Menotti izognil pretirani statičnosti predstave, kar je glede na njeno izjemno dolžino (dobrih pet ur z odmori) zelo važno in dal delu potrebno zunanjo pa tudi notranjo slavnostno in obenem mitično obeležje. V tak okvir režisersko-scenskega koncepta predstave se je Verdijev orkester pod vodstvom Spirosa Argirisa, ki je dirigiral tudi v Spoletu, vključil kot izjemno pozitivna po-
stavka. Njegova zvočnost je bila vseskozi kompaktna, učinkovala je monumentalno in tudi v detajlih izdelano. Dirigent ga je vodil suvereno v veliki skladnosti s solisti in zborom, ki je pod vodstvom fne Meisters deloval v lepi zlitosti celotne predstave.
Toda za visoko raven uprizoritve je vendarle v največji meri zasluga solistov, predvsem nemških gostov (celotna predstava je bila v nemščini), med katerimi smo lahko občudovali nekaj pevcev izrazite in danes že redke wagnerjanske glasovne razsežnosti. To velja seveda za tenorista Williama Pella v vlogi Parsifala, kot za basista Knuta Skrama v vlogi Amfortasa, mezzosopranistke Ruthild Engert-Ely v vlogi Kundry, kot predvsem za basista Victorja von Halema, pevca izjemno kompaktnega glasu, ustrezne pojavnosti in močne igralske kreativnosti. Ob njih sta tudi Aurio Tomicich kot Titurel in Ettore Nova kot Klingsor učinkovito zaokrožila solistično zasedbo, kakršne si v današnjih razmerah ni tako enostavno privoščiti, vsaj ne v Trstu, kamor veliki glasovi vedno bolj po redko zahajajo.
V preostalih vlogah so nastopili še Carlo Striuli in Fernando Jacopucci kot viteza Grala, Paolo Zi-zich, Paolo Rumetz, Claudia Clarich in Teresa DAi-uto kot oprode in Elsa Kruger kot "notranji glas" ter še deklice-cvetice Loredane Potzolu, Agnes Oues-nel-Chauvot, Beate Cinrads, Theresa D'Aiuto, llaria Glagani in Claudia Clarich.
Premiersko občinstvo je vse nastopajoče, dirigenta, režiserja, predvsem pa res vrhunske soliste, nagradilo z dolgotrajnimi aplavzi, ne moremo pa mimo opazke na njegov račun, saj se je parter proti koncu predstave kar preveč izpraznil, kar nikakor ne more biti opravičljivo neglede na dolžino predstave, toliko bolj, ker je ta bila res na zavidljivi ravni.
JOŽE KOREN
Lep koncert Kvarteta flavt v okviru ciklusa Mladi mladim
Na drugem koncertu iz cikla "Mladi mladim" (prvi je bil decembra lani posvečen spominu tržaškega kitarista Tonazzija in je na njem nastopil naš kitarist prof. na šoli G M Igor Starc) v priredbi Glasbene matice v sodelovanju s helvetsko in val-dešsko skupnostjo iz Trsta se je ljubiteljem komorne glasbe predstavil v baziliki sv. Silvestra Kvartet flavt Akademije za glasbo v Ljubljani. Sestavljajo ga slušateljice Akademije Maša Bertok, Alenka Goršič, Kateri-na Mali in Nataša Paklar. Pod mentorskim vodstvom prof. Fedje Rupla deluje skupina že tretje leto, osvojila je prvo absolutno mesto na republiškem in nato še zveznem tekmovanju študentov glasbe leta 1987 v Dubrovniku med komornimi skupinami in prejela za svoje umetniške dosežke študentovsko Prešernovo nagrado.
Mlade koncertantke so v prvem delu sporeda izvajale baročno skladbo Jeana Bodina de Boismortiera Sonata op. 34 št. 3, klasično skladbo Carla Dit-tersa von Dottersdorfa Casatio in D ter moderno skladbo Emila Konkeja Tema z variacijami, v drugem delu pa skladbe sodobnikov Eugena Bozze Jour d'ete a la montagne, slovenskega skladatelja Alda Kumarja Soba za štiri in Henryja Toma-sija Tri pastorale.
V vseh izvajanih skladbah je Prišla do lepe veljave težnja po Poglobljenem stilno interpretiranem muziciranju ob vzorni ubranosti in dognanem oblikovanju zvoka tako v počasnih k°t v hitrih in ritmično tehnič-110 zahtevnih pasažah. Plemenitost zvočne barvitosti je prišla *e posebno lepo do izraza v “ozzovi pastoralno navdahnje-®i Jour d'ete a la montagne, Pplnost unisona pa v Kumarje-Vl Sobi za štiri.
Aplavzu, žal ne preveč števil-?.ega in pretežno mladega ob-Phrstva, so se mlade slovenske U°ncertantke oddolžile še z festečo izvedbo ene od Bacho-Vlh suit za flavte.
j.^okviru cikla "Mladi mla-v!®1" je do konca sezone pred-•denih še nekaj koncertnih ve-„ *°v> ki imajo svoj nedvomen P dagoški in spodbujevalni na-„ e® in so zato, kot pove že sam Vsstov cikla, namenjeni pred-
e*n mladim, ki se posvečajo
glasbi
enemu študiju.
posvečajo (jk)
Hofmanov! pogovori s petnajstimi slovenskimi besednimi ustvarjalkami
Branko Hofman: Iskani in najdeni svet - Ljubljana: Prešernova družba, 1988 (Zbirka Vrba).
Branko Hofman je subtilnost pesnika in prisluškovalca človeških samot in usod pokazal že v Pogovorih s slovenskimi pisatelji (1978), trideset jih je takrat izbral v knjigi, ki je sedaj po dobrih desetih letih dobila naslednico v nekoliko bolj skromni knjižni obliki. V pričujoči knjigi Iskani in najdeni svet je Branko Hofman vso pozornost namenil nekaterim današnjim slovenskim ustvarjalkam, ki so se uveljavile v širšem slovenskem prostoru. V petnajstih pogovorih je s svojimi spretno zastavljenimi vprašanji in nič manj zanimivimi odgovori pisateljic in pesnic (Kristina Brenk, Nada Gaborovič, Alenka Goljevšček, Berta Golob, Maja Haderlap, Branka Jurca, Mila Kačič, Minka Krvina, Mimi Malenšek, Neža Maurer, Mira Mihelič, Jolka Milič, Marjeta Novak, Ada Škerl in Polona Škrinjar) dopolnil portretno galerijo sodobnih slovenskih besednih ustvarjalcev, ki sicer ni ne popolna ne reprezentativna v antologijskem pomenu besede.
Avtor se je izognil običajni obliki intervjuja, lahko bi celo rekli, da je sogovornicam "zlezel pod kožo" in jih nato nežno seciral, dokler ni dobil želenih odgovorov. Praviloma je večino vprašanj problematiziral, nekaterim trditvam kontriral z nasprotnimi trditvami, malce tudi provociral, vse to pa z namenom, da bi v pogovore vnesel čimveč elementov dramatičnega dialoga in življenjskosti. Odgovori njegovih sobesednic so večkrat pravi konglomerat različnih mnenj, osebnih, tudi zelo intimnih izpovedi ter različnih pogledov na določene aspekte življenja in ustvarjalnosti. Nekatere izpovedi preraščajo v razpravice in kratke eseje, polemične kontraverze, analitična razglabljanja in večpomenske domislice. V knjigo so poleg že vrsto let uveljavljenih slovenskih pesnic in pisateljic vključena tudi imena takih, ki so bila zaradi različnih razlogov oziroma nazorov prezrta ali odrinjena iz splošne slovenske literarne zavesti.
Branko Hofman je uspešno sestavil večbarvni mozaik -heterogeno podobo pisateljskih osebnosti različnih generacij, različnih estetskih usmeritev, različnih nazorov in različnih življenjskih usod. Pogovore je usmerjal na najrazličnejša področja in na ta način mu je uspelo razvezati jezik in odpreti dušo tudi tistim, ki sicer niso vedno pripravljeni razkrivati svoje notranjosti in ki se nekoliko bojijo, da bi se skrivnost njihovih "črnih skrinjic" z javno objavo vse preveč banalizirala. Iz teh pogovorov zvemo za marsikatero zanimivost iz njihovega zasebnega življenja (nekateri temu pravijo babji trač), nekaj pa tudi o ustvarjalnih pobudah in dilemah. Spomini na preteklost in deloma tudi na-
Alenka Goljevšček
črti za prihodnost - vse to se prepleta ter skozi prizmo drobnih in malopomembnih drobnarij dobiva pečat univerzalnosti "na slovenski način" in občečloveške pristnosti. Seveda pa je ta ugotovitev povezana z nujnim poznavanjem ženske psihe, kar je Branku Hofmanu očitno veliko pomagalo pri komuniciranju z omenjenimi literarnimi ustvarjalkami. Predočeno nam je tudi "gradivo", iz katerega črpajo snov, jezik in stil, mnenje, ki ga imajo o svojem delu, moralna vprašanja, vloga in položaj pisatelja v današnji družbi, odnos do naroda (narodov), razmerja med književnostjo in politiko, vpliv kritike na njihovo delo in ne nazadnje zanimiva razmišljanja o smislu pisanja nasploh. Pričujoča knjiga je opremljena tudi z bibliografijo knjižnih izdaj predstavljenih avtoric (sestavila jo je Alenka Posavec). Ob listanju knjige Branka Hofmana, ki nam je z zabavnim kramljanjem neposredno približal svojevrsten, nekoliko drugačen, pogojno rečeno - ženski pogled na svet in vsakdanje življenje, bi si vsekakor želeli podobnih (bolj poglobljenih) pogovorov tudi z našimi likovnimi in glasbenimi ustvarjalkami (v knjižni izdaji), ki se jih običajno spomnimo enkrat na leto, ob tako imenovanem dnevu žena z vrsto priložnostnih razstav, predstavitev in nastopov, sicer pa jih po kratkem postopku potisnemo na obrobje kulturnega dogajanja z izgovorom, naj še malo počakajo, saj človek (predvsem ženskega spola) ne dozori čez noč!
SLAVKO GABERC
Ob koncu Srečanja gledališč AJ
Z baletno akademijo šole Tersi-core iz Gorice in prepričljivim umetniškim nastopom plesalcev Renate Calderini in Maurizia Bel-lezze se je v petek v nabito polni dvorani goriškega Verdija končalo letošnje 5. Srečanje gledališč Alpe-Jadran. O prireditvi nasploh smo že obširno pisali, vendar pa velja vseeno še enkrat poudariti, da je Slovensko stalno gledališče bilo deležno dveh vrednih priznanj in da sta na zaključnem večeru župana Gorice in Nove Gorice potrdila pripravljenost in voljo do krepitve te manifestacije, ki je edinstvena in pomenska obenem. Gre namreč za združevanje in kulturno bogatenje, sta poudarila župana, ki krepi sodelovanje in prijateljstvo ob meji, obenem pa združuje v gledališki umetnosti in kulturi ves srednjeevropski prostor.
Resnično ne vemo, če je v obeh obsoških mestih zares pihal ta osvežujoči srednjeevropski vetrič, jasno pa je, da smo dobili vsaj obrise gledališke podobe, ki soustvarja življenje na tem prostoru. A tudi za to podobo ne vemo, če je pravšnja, saj je bilo ob očitnem naporu organizatorjev in selektorja Emila Aberška še preveč kakovostnega nihanja. Kot vsako leto so vlogo glasnikov starodavnega odmeva Talij e tudi letos prevzela gledališča iz jugoslovanskega prostora in SSG iz Trsta, tokrat so se tem s smotrnejšim izborom pridružila še italijanska, povsem pa je odpovedal nemški govorni prostor. Ta se je namreč predstavil v Gorici in Novi Gorici z neustreznimi predstavami, ki nikakor ne sodijo na tako reprezentativno prireditev, kakršna naj bi bila ob-soška. Skratka, še bo treba trdo delati, da bo kakovost zares postala gonilna sila in celo privilegij za nastopajoče, zbrati in povabiti bo treba resnično »povedne« skupine, to pa zahteva takojšnje usklajevanje terminov in programa, če prireditelji hočejo izzvati sodelovanje tudi renomiranih in znanih gledaliških hiš. Taki ansambli pa bi, o tem ni nobenega dvoma, pritegnili občinstvo, ki letos ni bilo najbolj številno in smo v primerjavi s prejšnjimi leti zabeležili nekakšno stagnacijo. Gledališče brez občinstva pa je težko uresničljivo. Naoljiti gre reklamni stroj in bombardirati sredstva množičnega obveščanja z vsakršnimi informacijami, saj bo drugače ostala prireditev samo kot »nujno kulturno zlo«, kljub svoji vrednosti in plemenitim izhodiščem.
Skratka, Srečanje gledališč Alpe-Jadran mora dejansko postati prepletajoči se priliv gledaliških ljudi, skupin in občinstva ter edino s kakovostjo postavitev opravičevati svoj obstoj, kajti sam čas, ki ga danes živimo, zahteva to. Gre torej za strogi profesionalizem, še pred tem pa za hotenje celotne Delovne skupnosti AJ, da festival osvoji za svojega in da vidi v njem perspektivo nove evropske miselnosti in napredovanja. To bi seveda marsikaj rešilo, tudi po finančni plati. Letošnje srečanje, kljub nekaterim novostim in boljši organizacijski shemi, lahko označimo še vedno kot prehodno in na poti iskanja njegove pravšnje podobe. Upati je, da se bo ta obraz tudi kmalu izoblikoval v vsej polnosti in kulturno-umetniški izpovednosti.
MARIJ ČUK
Vojko Cesar in Tatjana Ognjanovič na koncertu GM
Na četrtkovem abonmajskem koncertu Glasbene matice v Kulturnem domu bosta z orkestrom Slovenske filharmonije nastopila tudi solista Vojko Cesar
(fagot) in Tatjana Ognjanovič (klavir)
Kenijec Ngugi nezadržen
STAVANGER — Kenijec John Ngugi je spet potrdil svojo premoč in postal svetovni prvak v krosu. Zmagovalec je namreč na cilju za 28 sekund prehitel Angleža Tima Hut-chingsa in rojaka VVilfreda Oanda Kirochija. Svetovni naslov v ženski kategoriji je osvojila Francozinja Annette Sergent, med mladinci je zmagal predstavnik Etiopije Addis Abebe, od mladink pa je najboljša bila Švedinja Malina Ewerloef.
Od italijanskih tekačev se je najbolje odrezal Panetta, ki je zasedel končno 12. mesto, Salvatore Betiol je bil sedemnajsti.
Zmaga Thackeryja v Rimu
RIM — Sedemindvajsetletni Anglež Carl Thackery je zmagovalec petnajste izvedbe maratonskega teka Rim-Ostia.
Zmagovalec, ki je 21 km dolo progo pretekel v 1 uri 02'09", je na ciljni črti prehitel Maročana Drissa in rojaka Klimesa.
Nogometaši Interja brez zastojev
Z Mandorlinijevim zadetkom proti Sampdorii je milanski Inter skoraj že zapečatil usodo tega prvenstva. Tra-pattonijevi varovanci so namreč z zmago v gosteh opravili odločilni korak na poti državnega naslova. Sedaj imajo že 4 točke prednosti pred Napeli jem in 8 pred samo Sampdorio, ki je do nedelje sodila med najresnejše kandidate, da bi Interju prekrižala račune.
Od ostalih srečanj velja omeniti pomembno zmago, ki jo je Fiorentina izbojevala na tujem proti Atalanti, ki je v zadnjih srečanjih pokazala, da ni več v takšni formi, kot do nedavnim, ko se je potegovala za sam vrh razpredelnice. Po izločitvi iz pokala Uefa je Ju-ventus s prepričljivo zmago proti Bologni vsaj za nekaj časa preprečil hujšo krizo.
Obnašanje Rome vse bolj zaskrblja.* Spinosijevi varovanci so namreč proti Piši potegnili krajši konec in se tako približali nevarnim_ položajem spod-nejga dela lestvice. Še bolj kritičen pa je položaj Torina, ki je klonil v Ceseni in je sedaj na predzadnjem mestu lestvice.
Vicini sklical »azzurre«
Zvezni trener italijanske nogometne reprezentance Azegli Vicini je za prijateljski tekmi v soboto na Dunaju proti Avstriji in za srečanje proti Romuniji 29. t. m. sklical naslednje nogometaše: Baggio (Fiorentina), Baresi (Milan), Bergomi (Inter), Berti (Inter), Borgonovo (Fiorentina), Crippa (Napo-li), Donadoni (Milan), Ferrara (Napoli), Ferri (Inter), Fusi (Napoli), Giannini (Roma), Maldini (Milan), mancini (Sampdoria), Marocchi (Juventus), Vi-alli (Sampdoria), Zenga (Inter).
Neodločeno med Barletto in Udinesejem
BARLETTA — Udinese je v Barletti dosegel to, kar je računal. Neodločen izid Furlanov ter celovit uspeh Cre-moneseja pa je Sonettijeve varovance potisnil na 4. mesto lestvice in to le s točko prednosti pred Padovo, ki v zadnjih časih vse bolj preseneča.
Vodilni Genoa je igral neodločeno v Avellinu, isto tako je storil Bari v San
Benedettu del Tronto, Cremonese pa je zmagal proti Messini.
Samo točka za Triestino v Carrari
CARRARA — Tržačani so v Carrari zapravili enkratno priložnost, da bi se z gostovanja vrnili s celotnim izkupičkom. Lombardovi varovanci so namreč bili dvakrat v vodstvu, obakrat pa so jih domači dohiteli. Sicer položaj na vrhu lestvice je še vedno negotov, saj je boj med Reggiano, Spezio, Triestino in Pratom neizprosen in negotov. V soboto pa bo na Grezarju izredno zanimivo in lahko že odločilno srečanje. Triestina bo namreč gostila vodilno Reggiano.
Po srečanju Carrarese - Triestina je prišlo na tribunah do neredov, ki so nastali zaradi sodniške odločitve, ki naj bi oškodovala domačo ekipo. Policija je priprla dva mladeniča, pet policajev pa se je po prvo pomoč zateklo v bolnišnico.
Pirova zmaga Pro Gorizie
GORICA — Zmaga, ki jo je Pro Go-rizia izbojevala pred domačim občinstvom proti Unionclodii, veliko ne pomaga kar zadeva vodstvo na lestvici. Del N ero vi varovanci so namreč prepozno začeli beležiti uspehe, saj ima Cittadella že tolikšno prednost (6 točk) in je skoraj nedosegljiva.
Zato Goričani računajo na uspeh v italijanskem pokalu, kar bi jim lahko zagotovilo mesto v C-2 ligi. Zmagovalec tega pokala ima namreč prednost v primeru, da se kakšna ekipa odreče nastopu v C-2 ligi.
Sodnika oškodovala košarkarje San Benedetta
GORICA — Sodniške odločitve so v precejšnji meri prispevale k nedeljskemu porazu goriškega San Benedetta proti vodilni Standi. Res je, da so gostje solidna ekipa, ki si povsem zasluži vodilno mesto na lestvici, res pa je tudi, da so Goričani bili stalno v prednosti in to do trenutka, ko sta sodnika sklenila, da bosta piskala povsem enosmerno in s tem precej oškodovala domače igralce, katere se je polastila živčnost. Tako so v zadnjih
minutah povsem popustili in gostom dovolili, da so s precejšnjo lahkoto izbojevali zmago.
Po tem neuspehu je položaj goriške peterke dokaj kritičen, saj je na robu play-outa, to je cilja, ki so si ga zastavili v začetku prventva in je bil do pred nekaj tedni povsem uresničljiv.
Pomembno zmago na tujem pa je izbojeval videmski Fantoni, ki je v Brescii premagal Filodoro. Videmčani so po tem uspehou dohiteli prav San Be-nedetto in Annabello iz Pavie in se vključili v boj za play-out.
Stefanel klonil v Imoli
IMOLA — Tržaški Stefanel je v Imoli beležil svoj šesti poraz. Tanjevi-čevi varovanci so tekmo začeli v znamenju enakovredne igre, povsem pa so popustili v drugem polčasu, ko so igrali precej slabo v obrambi. Ob tem pa je treba reči, da so domači imeli v Ravaglii svoje odločilno orožje. Igralec je namreč s svojimi trojkami povsem pokopal upe Tržačanov.
Beograjskemu Partizanu jugoslovanski pokal
Košarkarji beograjskega Partizana so osvojili jugoslovanski pokal. V velikem finalu v Mariboru so namreč povsem zasluženo premagali splitsko Ju-goplastiko s 87:74.
Najboljši v zmagovitem moštvu je bil Divac s 26 točkami, med poraženci pa se je izkazal Kukoč (19 točk).-
Senna najhitrejši
Brazilec Ayrton Senna je na neuradnih poskusnih vožnjah za nedeljsko veliko nagrado Brazilije, prvo preizkušnjo letošnjega svetovnega pokala, dosegel najboljši čas. Odlično drugo mesto je dosegel na brabhamu italijanski pilot Stefane Modena.
VRSTNI RED: 1. Senna (Braz.) mcla-ren 1'26"30; 2. Modena (It.) brabham 1'27 46; 3. Prost (Fr.) melaren 1'28'38; 4. Piguet (Braz.) lotus 1 '28"66; 5. Brundle (VB) brabham 1'28'86.
Mečirju Indian VVells
Čehoslovaški teniški igralec Milos-lav Mečir je osvojil mednarodni turnir v ameriškem kraju Indian VVells, s tem da je v finalu premagal Francoza -Yan-nicka Noaha s 3:6, 2:6, 6:1, 6:2, 6:3.
V 21. kolu prve jugoslovanske nogometne lige
Derbi kola zagrebškemu Dinamu
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Še po osvojitvi jesenskega naslova se je zdelo tako rekoč nemogoče, da bi nogometaši Vojvodine lahko postali jugoslovanski prvaki. Toda po 21. kolu je to daleč najbolj verjetno, kajti štirje "veliki' za Novosadčani zaostajajo štiri (Hajduk in Dinamo), osem (C. zvezda) in celo dvanajst točk (Partizan).
V	derbiju 21. kola je Dinamo z 2:0 premagal Partizana, strelca pa sta bila Pa-nadič in Mihajlovič. Derbi ni navdušil, še zlasti pa je razočaral Partizan, katerega navijači so na tribunah uprizorili pravo razdejanje. Specialne enote milice so jih komaj zaustavile, klubi, pa se ob zapletenem političnem položaju v državi boje nadaljevanja spopada na relaciji Zagreb - Beograd, kajti znano je, da so Zvezdini navijači še veliko hujši kot Partizanovi.
V	malem derbiju je C. zvezda kar s 4:1 premagala Velež, tri gole pa je dosegel mladi Lukič, s katerim bi se utegnil proslaviti trener Šekularac. Bilo je že 4:0, potem pa je Tuce uprizoril pravo mojstrovino in znižal. Še en mlad igralec je zablestel v strelski vlogi. Šuker iz Osijeka je v igri s Čelikom dosegel kar pet izmed šestih golov. Očitno se veliki klubi v zimskem roku zanj niso pulili za-
man, pa tudi cena 800.000 mark je ob petih golih na eni tekmi zdaj razumljivejša. Šuker je z 12 goli zdaj tudi prevzel vodstvo na lestvici strelcev. Hajduk je po treh porazih zaigral navdahnjeno in s 3:1 premagal Sarajevo, dva gola je dal povratnik iz JLA Andijaševič, enega pa nekdanji igralec Olimpije Krstovič. Vojvodina je v gosteh z Napredkom z goloma Punišiča in Mijuciča vodila že 2:0 ter na koncu le vknjižila morda odločilni točki prvenstva.
V drugoligaškem derbiju v Ljubljani je Olimpija doživela polom. Proleter jo je namreč premagal po enajstmetrovkah, potem ko je bilo po 90 minutah 0:0. Ljubljanski vratar Mohor tokrat ni ubranil niti enega strela, odločil pa je spodrsljaj Stojanoviča. Ljubljančani so si sicer ustvarili pet ali šest priložnosti, toda v igri so bili v glavnem nemočni. To je delno tudi razumljivo, kajti spet so manjkali trije najprodornejši igralci.
REZULTATI 21. KOLA I. ZNL: Že-ljezničar - Sloboda 3:6 (2:2, 0:1) - po 11-m, C. zvezda - Velež 4:1 (2:0), Rad -Rijeka 4:0 (1:0), Vardar - Spartak 2:0 (1:0), Budučnost - Radnički 1:0 (0:0), Napredak - Vojvodina 1:2 (0:0), Dinamo - Partizan 2:0 (1:0), Hajduk - Sarajevo 3:1 (1:1), Osijek - Čelik 6:2 (1:1). LESTVICA: Vojvodina 27, Rad 24, Hajduk in Dinamo 23, Vardar 20, C. zvez-
da, Velež in Osijek 19, Radnički in Spartak 18, Budučnost 17, Rijeka 16, Partizan in Sloboda 15, Sarajevo in Napredak 14, Čelik in Zeljezničar 11.
PRIHODNJE KOLO (26. t. m.): Sloboda - Hajduk, Sarajevo - Dinamo, Partizan - Napredak, Vojvodina - Osijek, Čelik - Budučnost, Radnički -Vardar, Spartak - Rad, Rijeka - C. zvezda, Velež - Željezničar.
REZULTATI 23. KOLA II. ZNL: Šibenik - Bačka 1:0 (1:0), Liria - GOŠK Jug 2:1 (2:1), Olimpija - Proleter 4:5 (0:0) - po 11-m, Mačva - Dinamo 6:5 (1:1, 0:1) - po 11-m, Sutjeska - Belasica 3:0 (2:0), Pelister - Novi Pazar 1:0 (1:0), Borac (BL) - Beograd 5:3 (1:1, 1:0) - po 11-m, Kikinda - Priština 2:1 (1:0), Lectar - Sloboda 3:0 (1:0), Radnički - Borac
(Č) 0:1 (0:1).
LESTVICA: Borac (BL) in Proleter 28, Šibenik 27, Kikinda 26, Olimpija 25, Priština in Sutjeska 22, Beograd 21, Leotar in Borac (Č) 20, Liria, GOŠK Jug in Pelister 19, Radnički 18, Sloboda 17, Dinamo in Bačka 16, Novi Pazar in Mačva 15, Belasica 14.
PAR PRIHODNJEGA KOLA (26. t. m.): Bačka - Radnički, Borac (Č) - Leotar, Sloboda - Kikinda, Priština - Borac (BL), Beograd - Pelister, Novi Pazar -Sutjeska, Belasica - Mačva, Dinamo -Olimpija, Proleter - Liria, GOŠK Jug -Šibenik.
nedeljski izidi
NOGOMET Italijanska A liga
. IZIDI 22. KOLA
Atalanta - Fiorentina 0:1, Cesena - Torino 3:2, Juventus - Bologna 2:0, Lazio -Napoli 1:1, Lecce - Como 0:0, Milan -Verona 1:1, Pescara - Ascoli 0:0, Piša -Roma 1:0, Sampdoria - Inter 0:1.
LESTVICA
Inter 38, Napoli 34, Sampdoria 30, Milan 28, Juventus 26, Atalanta 25, Fiorentina 23, Verona in Roma 20, Bologna in Pescara 19, Lazio, Cesena, Como in Lecce 17, Torino in Piša 16, Ascoli 14.
PRIHODNJE KOLO (2.4.)
Ascoli - Lecce, Atalanta - Milan, Bologna - Sampdoria, Fiorentina - Piša, Inter - Como, Napoli - Juventus, Roma -Cesena, Torino - Pescara, Verona - Lazio.
Italijanska B liga
IZIDI 26. KOLA
Avellino - Genoa 0:0, Barletta - Udinese 0:0, Catanzaro - Brescia 0:0, Cremonese - Messina 2:0, Licata - Parma 1:1, Monza - Piacenza 3:0, Padova - Ancona 3:1, Reggina - Cosenza 0:0, Sambenedettese -Bari 1:1, Taranto - Empoli 1:1.
LESTVICA
Genoa 37, Bari 35, Cremonese 32, Udinese 31, Padova 30, Avellino 29, Messina, Cosenza in Reggina 27, Catanzaro 25, Empoli in Ancona 24, Licata, Barletta in Parma 23, Monza, Brescia in Piacenza 21, Sambenedettese in Taranto 20.
PRIHODNJE KOLO (25.3.)
Ancona - Avellino, Bari - Licata, Brescia - Barletta, Cosenza - Monza, Empoli -Catanzaro, Genoa - Cremonese, Messina
-	Padova, Parma - Taranto, Piacenza -Reggina, Udinese - Sambenedettese.
Italijanska C-1 liga
CARRARESE - TRIESTINA 2:2 (0:1)
STRELCI: Russo v 30. min., Fiordisag-gio v 50. min., Ansaldi v 71. min. (avtogol), Picasso v 84. min.
CARRARESE: Pinna, Vitaloni, Carillo, Carli, Montanari (od 78. min. Figaia), Ansaldi, Ferraris, Fiordisaggio, Mainardi (Picasso od 36. min.), Pinelli, Puppi.
TRIESTINA: Cortiula, Butti, Costanti-ni, Tomasoni, Cerone, Danelutti, Lenar-duzzi (od 22. min. Pasgualini), Papais, Si-monetta, Casaroli, Russo (od 73. min. Trombetta).
IZIDI 25. KOLA
Arezzo - Derthona 1:0, Carrarese - Triestina 2:2, Centese - Trento 2:0, Mantova
-	Pro Livorno 4:3, Prato - Montevarchi 1:0, Reggiana - Spal 1:0, Spezia - L.R. Vi-cenza 1:1, Venezia Mestre - Lucchese 2:1, Virescit. - Modena 1:0.
LESTVICA
Reggiana 33, Spezia 32, Triestina in Prato 31, Modena 28, Lucchese, Montevarchi in Carrarese 27, Mantova 25, Der-thona 24, Venezia Mestre 23, Arezzo, Centese in L.R. Vicenza 22, Trento in Virescit 21, Spal 18, Pro Livorno 16.
PRIHODNJE KOLO (25.3.)
Derthona - Venezia Mestre, Lucchese -Livorno, L.R. Vicenza - Virescit, Modena
-	Centese, Montevarchi - Mantova, Prato
-	Carrarese, Spal - Arezzo, Trento - Spezia, Triestina - Reggiana.
Italijanska meddeželna liga
PRO GORIZIA - UNIONCLODIA 1:0
(0:0)
Strelec: v 72. min. Lugnan.
PRO GORIZIA: Gremese, Stacul, Can-ciani (od 63. min. Nadali), Cotterle, Laz-zara, Čandoni, Gon, Giacometti, Muccin, Romano (od 46. min. Lugnan), Trevisan.
UNIONCLODIA: Sottana D., Di Spiri-to, Vianello M., Vitali, Bortolato, Bonal-do, Boscolo (od 80. min. Vianello L.), Sottana G., Martinelli, Maistrello (od 75. min. Gambelli), Scalabrin.
IZIDI 27. KOLA
Bassano - Mira 0:1, Caerano - Gemeaz 0:0, Cittadella - Conegliano 0:1, Miranese
-	Sacilese 1:1, Opitergina - Tombolo 1:1, Pievigina - montebelluna 0:0, Pro Gorizia
-	Unionclodia 1:0, San Dona - Monfalco-ne 1:1, V. Venelo - Pasianese 0:0.
PRIHODNJE KOLO
Conegliano - Pro Gorizia, Gemeaz -Mira, Miranese - Pievigina, Monfalcone
-	Caerano, Montebelluna - Cittadella, Pasianese - Bassano, Sacilese - Opitergina, Tombolo - San Dona, Unionclodia -V. Venelo.
KOŠARKA Italijanska A-1 liga
IZIDI 25. KOLA
Enichem - Ipifim 109:85, Hitachi - Riu-nite 92:81, Knorr - Allibert 87:86, Philips -
Paini 90:84, Phonola - Arimo 86:78, Sca-volini - Divarese 102:85, Snaidero - Alno 110:100, Vismara - Benetton 103:83.
LESTVICA
Scavolini 34, Enichem, Philips, Benetton in Snaidero 30, Vismara 29, Paini, Knorr in Divarese 28, Arimo 26, Allibert 22, Phonola 20, Riunite in Ipifim 18, Hitachi 16, Alno 12.
PRIHODNJE KOLO (26.3.)
Allibert - Enichem, Arimo - Vismara, Benetton - Knorr, Divarese - Alno, Ipifim - Snaidero, Paini - Hitachi, Philips - Phonola, Riunite - Scavolini.
Italijanska A-2 liga
SAN BENEDETTO - STANDA 99:107
(55:45)
SAN BENEDETTO: Gnecchi 16, Vitez 5, Ardessi 12, Aleksinas 23, Hordges 33, Borsi, Bullara 8, Esposito 2, Salvadori.
STANDA: Santoro 11, Savio 21, Tolotti 10, Caldwell 38, Zevenbergen 15, Avenia 10, Attruia 2, Lagana.
IZIDI 25. KOLA
Annabella - Caripe 95:84, Filodoro -Fantoni 100:104, Glaxo - Braga 85:78, Jol-lycolombani - Teorema 87:79, Neutroro-berts - Kleenex 89:93, San Benedetto -Standa 99:107, Sangiorgese - Irge 91:93, Sharp - Marr 109:108.
LESTVICA
Standa 40, Irge 36, Neutrorobrts 32, Braga in Glaxo 28, Marr, Sharp, Kleenex,
Zmagovita pot zahodnonemške teniške igralke Steffi Graf se nadaljuje. Odlična Grafova je slavila zmago tudi na mednarodnem turnirju v kraju Boca Raton v Floridi. V velikem finalu je namreč premagala Američanko Chris Evert s 4:6, 6:2, 6:3.	(Telefoto AP)
Jollycolombani in Filodoro 26, Fantoni, San Benedetto in Annabella 22, Teorema 16, Sangiorgese 14, Caripe 10.
PRIHODNJE KOLO (26.3.)
Annabella - Glaxo, Braga - San Benedetto, Caripe - Marr, Fantoni - Kleenex, Jollycolombani - Sangiorgese, Neutroro-berts - Irge, Standa - Sharp, Teorema -Filodoro.
Italijanska B-1 liga
BENATI IMOLA - STEFANEL 93:82
(46:44)
BENATI IMOLA: Cavicchioli 10, Balu-gani 6, Bortolon 25, Paccagnella 5, Co-mastri, Sonego 6, Ravaglia 28, Giacometti 5, Savio 2, Magro 6.
STEFANEL: Sartori 7, Procaccini 4, Pi-lutti 12, Bonino 9, Maguolo 16, Bianchi 15, Lokar 3, Cantarello 8, Colmani 4, Za-rotti 4.
IZIDI 25. KOLA
Benati - Stefanel 93:82, Coop - Faciba 108:79, Electrolux - Inalca 79:75, Mar -Ragusa 97:79, Numera - Delizia 91:76, Ranger - Docksteps 82:81, Sebastiani * Conad 81:71, Racine - Full 72:68.
LESTVICA
Stefanel 38, Ranger 36, Numera in Conad 34, Coop 30, Racine in Benati 28, Sebastiani 26, Mar 24, Inalca 22, Delizia in Ragusa 20, Electrolux, Docksteps in Full 18, Faciba 6.
PRIHODNJE KOLO (26.3)
Conad - Ragusa, Delizia - Mar, Full -Benati, Inalca - Docksteps, Ranger Electrolux, Sebastiani - Numera, Stela-nel - Faciba, Racine - Coop.
1.	—	1.	Hollyhurst	2
2.	Feystongal	1
2.	—	1.	Enparente	2
2.	G usek	1
3.	—	1.	Fathom	2
2.	Finnula	2
4.	—	1.	Fuoco Pra	1
2.	Giungla Fa	2
5.	—	1.	Bracklyn	2
2.	Play on Words	X
6.	—	1.	Samoiedo	1
2.	Pepsy Boy	X
KVOTE
Atalanta - Fiorentina Cesena - Torino Juventus - Bologna Lazio - Napoli Lecce - Como Milan - Verona Pescara - Ascoli Piša - Roma Sampdoria - Inter Avellino - Genoa Barletta - Udinese Vis Pesaro - Cagliari Benevento - Cavese
2
1
1
X
X
X
X
1
2
X
X
X
X
12 (12 dobitnikov)
11 (311 dobitnikov) 10 (3.768 dobitnikov)
53.275.000 lir 2.035.000 lir 162.000 lir
KVOTE
13 (48 dobitnikov)	291.827.000 J
12 (2.232 dobitnikov) 6.275.000
Prihodnji stolpec Totocalcia (25. 3.): Ancona - Avellino, Bari - Licata, Bres - Barletta, Cosenza - Monza, Empoli - Catanzaro, Genoa - Cremonese, na - Padova, Parma - Taranto, Piacenza - Reggina, Udinese - Sambenedett Trento - Spezia, Legnano - Novara, Latina - Campania.
Na 23. zimskih športnih igrah na Zoncolanu v priredbi SPDT
Lepa tekma poplačala vztrajnost
Rezultati z Zoncolana
ter požrtvovalnost organizatorjev
ZONCOLAN — V soboto je kazalo na pravi polom, saj je dež neusmiljeno lil in tanjšal že itak skromno snežno odejo. »Bilo je obupno,« nam je povedal Pavel Fachin, ki je v novem odboru SPDT odgovoren za smučanje. »Dvakrat smo šli na Zoncolan, hoteli smo si ogledati proge, vrnili pa smo se premočeni do kože. Obupali pa le nismo.« Prav vera, da se bo dan kasneje le obrnilo na bolje, je bila več kot bogato poplačana. Tudi letošnje, že 23. tradicionalne Zimske športne igre v priredbi Slovenskega planinskega društva iz Trsta so se namreč srečno iztekle, pač v pogojih, ki jih letošnja muhasta in smučarjem nenaklonjena zima dopušča. Proga je bila sicer razmočena, vendar je v glavnem zdržala veleslalomsko preizkušnjo do konca, udeležba je za take razmere bila več kot zadovoljiva (škoda le, da ni bilo Goričanov), poškodb ni bilo, popoldne je celo posijalo sonce, tako da je bilo vzdušje med udeleženci res prijetno, domače, čeprav je bilo pri nekaterih na startu čutiti tudi nekaj treme, a tudi prave tekmovalne zagnanosti, pri drugih pa spet prešerne razposajenosti in veselja.
Za organizatorje, kot si lahko predstavljamo, pa še zdaleč ni šlo brez skrbi in naporov. »V soboto je marsikdo menil, tudi domačini iz Ravascletta, da čakamo zaman. Ni bila na sporedu le naša tekma, morali bi prirediti tudi uradno preizkušnjo FISI. Slednji so se odrekli, mi pa smo se v nedeljo zjutraj podali na Zoncolan. Računali smo na pomoč 26 članov društva in tako smo naše "Igre", čeprav s težavo, le izpeljali. Domači smučarski delavci so se čudili, kako smo v eni uri sposobni spraviti na noge tako zahtevno tekmo, za toliko različnih kategorij. Še ob 9.00 je namreč snežilo, hrib je zakrivala megla. Ob 10.00 smo začeli pripravljati progo, jo teptati, postavljati vrata. Prav zato nekateri naši člani zatem niso šli na start, ker je naloga organizatorja
Pokalov, plaket in kolajn, ki jih je na nagrajevanju podeljeval predsednik Slovenskega planinskega društva iz Trsta Lojze Abram, so se zlasti veselili
najmlajši
predvsem ta, da skrbi, da vse poteka nemoteno.«
Vaše »Igre« so bile sicer na sporedu že pred časom...
»Da, zadnjo nedeljo v februarju, a tedaj snega sploh ni bilo. Ko je zapadel, smo si takoj izbrali datum in če bi jih še tokrat odložili, jih v tej sezoni ne bi izpeljali.«
Kako ste bili tehnično opremljeni?
»Imeli smo še dodatno težavo: na cilju (s startom je bil kabeljsko povezan) ni bilo namreč običajnega pokritega prostora, tako da smo lestvice sestavljali nekoliko niže, v pokritem prostoru, kjer smo imeli nov računalnik, na baterije. Torej smo bili povsem neodvisni od morebitnih izpadov električnega toka. Tako s ciljem kot startom in računalnikom pa
Na veleslalomu na Piancavallu
Res uspešen nastop Rapotčeve in Renčlja
Frančiška Rapotec (Breg) in Robert Renčelj (Devin) sta na pokrajinskem smučarskem tekmovanju, ki je bilo v nedeljo na Piancavallu in je veljalo za nastop na vsedržavni preizkušnji, poimenovani »Ostržek na smučeh«, dosegla res lep uspeh. Zagotovila sta si namreč udeležbo na sklepnem delu, ki bo konec marca na Abetoneju, kjer se bo prvih deset merilo tudi na mednarodnem tekmovanju, ki bo prav tako na Abetoneju.
Rapotčeva je na veleslalomu na Piancavallu nastopila med naraščajnica-mi, kjer je zasedla 4. mesto s časom 3111, medtem ko je zmagovalka Sele-natijeva (M. Zoncolan) progo presmučala v 30"26. Renčelj je meril moči med naraščajniki in je s časom 30''65 pristal na 3. mestu, zmagovalec Fili-puzzi (S. S. Ravascletto) pa je čas ustavil pri 30"47.
Na sliki (z leve): Robert Renčelj, Mario Rapotec in Frančiška Rapotec.
smo bili radijsko povezani. Vsekakor je bila organizacijsko ena naših najtežjih preizkušenj v zadnjih desetih letih, vendar menim, da smo jo uspešno prestali.«
Za progo pa se gotovo niste odločili zadnji trenutek...
»Izbrali smo je že teden dni prej, ko smo bili v Ravasclettu. Ko smo videli, da v Ravasclettu, kjer običajno prirejamo naša tekmovanja, ni bilo snega, smo zaprosili za najviše ležečo progo na Zoncolanu. Ta je više kot običajna proga za veleslalom in to nas je rešilo, saj je bila 200 m niže voda namesto snega.«
»Proga je bila zelo tehnična, v začetku precej strma, zato je bilo tam tudi več vrat, sicer bi bila hitrost prevelika in s tem tudi večja nevarnost padcev, ki so na takem snegu lahko zelo nevarni. Proga pa je še dobro zdržala, čeprav na kraju ni bilo idealno. Takega snega pa se ne da utrditi niti s snežnim cementom.«
Kako si razlagate tako veliko razliko v tehnični ravni med posameznimi tekmovalci?
»Razlike so bile velike, to je bilo očitno, še zlasti pri članih mladinske združene zamejske ekipe, ki so bili povsod v ospredju. A važno je, da je "duh" tekmovanja ostal. Za nas so te "Igre" bolj kot kako uradno tekmovanje neke vrste družabnost, "vaška šagra", odprte morajo biti vsem. Razmere pa so take, da se je kvalitetna raven vseh dvignila. Pred 15 leti se marsikdo na tako progo ne bi spustil, a sedaj gredo vsi, čeprav so nekateri razumljivo previdnejši.«
Na vrsti je še nekaj zamejskih tekmovanj. Se jih bo dalo izpeljati?
»Je zelo možno, da jih letos ne bo. Snega je sicer še precej, lahko ga na proge tudi nanesejo, vendar je sedaj vse odvisno od temperature.«
Mislite, da bo ob tem, ko odpovedujejo tekmovanja, tudi zanimanje zanje padlo?
»Ne. Sezona je sicer taka, da marsikdo smučk letos sploh še ni vzel s podstrešja, a zanimanje ostane. To dokazuje kar 183 vpisanih za naše tekmovanje. Startalo jih je sicer precej manj, vendar ne smemo pozabiti, kakšno je bilo vreme zjutraj, marsikoga je zadržalo doma.« (db)
BABY (ženske)
1. Fjona Mezgec (SPDT) 31"96; 2. Karin Mezgec (SPDT) 32’'12; 3. Anja Štrekelj (Brdina) 33’80; 4. Ivana Flego (Breg) 37"36; 5. Neda Sancin (Breg) 42"62; 6. Mara Pavatich (Brdina) 56 08.
BABY (moški)
1. Dean Furlan (SPDT) 41 80; 2. Borut Bogateč (Mladina) 57 "90.
MIŠKE
1. Jasmina Štrekelj (Brdina) 57"23; 2. Martina Kufersin (Brdina) 1'03"23; 3. Tjaša Gruden (SPDT) 107"32; 4. Nina Coci-ancich (Brdina) 1T6 "87; 5. Martina Šva-gelj (Brdina) T18"89; 6. Irina Perosa (SPDT) 2'35"99; 7. Irina Pettirosso (Breg) 238 19;
MIŠKI
1. Peter Furlan (SPDT) 54"38; 2. Gabriele Talotti (Brdina) 56" 18; 3. Danjel Lovrečič (Devin) 1"0'85; 4. Dean Sancin (Breg) 1'04"61; 5. Fabio Germani (Brdina) 1T0"90, 6. Dimitri Prašelj (Breg) 1’12"88; 7. Rado Šušteršič (SPDT) 1"21"50; 8. Sandi Sancin (Breg) 1'24"36; 9. Giorgio Pertot (Brdina) 1'37"98.
DEKLICE
1. Valentina Šuber (Brdina) 46"21; 2. Tanja Pitacco (SPDT) 49"43; 3. Heidi Si-nigoi (Mladina) 53"31; 4. Erika Bizin (Mladina) 1'00"43; 5. Martina Flego (Breg) 1'04"87; 6. Sara Perosa (SPDT) 1'06"50.
DEČKI
Aleksander Purič (Devin) 54"82; 2. Alex Prašelj (Mladina) 55"94.
NARAŠČAJNICE
1. Klavdija Ferluga (Brdina) 52"67; 2. Nataša Lovrečič (Devin) 54"04; 3. Lara Prašelj (Mladina) 56"17; 4. Uljana Pettirosso (Breg) 57"29; 5. Sarah Sossi (Devin) 57"32; 6. Katja Švagelj (Brdina) 1'04"25.
NARAŠČAJNIKI
1. Christian Volpi (Brdina) 44"91; 2. Marco Šuber (Brdina) 45”33; 3. Alessan-dro Zacchigna (Devin) 48"38; 4. Erik Ten-ce (Mladina) 48"50; 5. Peter Ferluga (Brdina) 51"41; 6. Marko Hmeljak (Devin) 51"98; 7. Danjel Toscano (Devin) 1'01"75.
MLADINKE
1. Jagoda Škerk (Devin) 48"31; 2. Gabriela Pieri (Devin) 48 "33; 3. Jasmin Rudež (SPDT) 48 "43; 4. Tanja Purič (Devin) 49"87; 5. Valentina Fachin (SPDT) 50"75; 6. Majda Janežič (Brdina) 53"41.
MLADINCI
1. Giulio Taučer (Brdina) 41"79; 2. Aleksander Zezlina (SPDT) 43"13; 3. Ma-uro Franza (Devin) 43"45; 4. Sandi Škerk (Devin) 47"95; 5. Alberto Prelec (Brdina) 48"59; 6. Kristjan Zidarič (Devin) 48"60; 7. Miran Zobec (Breg) 48 "96; 8. Miran Guštin (SPDT) 48"98; 9. David Zidarič (Devin)
49"47; 10. Igor Devetak (SPDT) 49"54; 11. Edvard Ciani (Brdina) 50"33; 12. Tomaž Milič (Brdina) 52"54; 13. Peter Rudež (SPDT) 52"55; 14. Maxi Tence (Mladina) 56"25; 15. David Sossi (Devin) 57"41; 16. Aljoša Sterni (Mladina) 58"17; 17. Sandi Stefančič (Mladina) 58"65; 18. Goran Kocman (Brdina) 59"38; 19. Dean Kralj (Breg) 1'00"52.
ČLANICE
1. Silvana Boneta (Breg) 1'28"73; 2. Kristina Guštin (Brdina) 1’51 "87.
DAME
1. Nataša Volpi (Brdina) 1'09"63; 2. Ele-onora Taučer (Brdina) 1"18"59; 3. Sonia Pitacco (SPDT) 1'26"45; 4. Sonia Prašelj (Mladina) 2"00 "95; 5. Alda Šuber (Brdina) 2'03 "33.
ČLANI
1. Igor Vodopivec (Breg) 43"80; 2. Andrej Žvab (SPDT) 43 "87; 3. Damjan Vodopivec (Breg) 45"87; 4. Igor Gombač (SPDT) 46"94; 5. Florian Zerial (Breg) 49"89; 6. Franco Taučer (Brdina) 50 "32; 7. David Zenar (Breg) 50"61; 8. Peter Gerdol (SPDT) 52"42; 9. Darko Pacor (Mladina) 53"02; 10. Marco Kokorovec (Brdina) 53""30; 11. Marko Civardi (SPDT) 55"69; 12. Massimo Leone (Brdina) 56 "25; 13. Li-vio Zacchigna (Devin) 1'13"71; 14. Pietro Kuk (Mladina) 1"44"84.
AMATERJI
1. Stojan Sosič (Devin) 49"87; 2. Klav-dio Dilli (Breg) 51"03; 3. Mario Boneta (Breg) 53"12; 4. Silvio Taučer (Brdina) 56"00; 5. Rado Šuber (Brdina) 57'99, 6. Ennio Bogateč (Mladina) 59"89; 7. Stojan Prašelj (Breg) 1'00”54; 8. Janko Furlan (SPDT) 1'01"97; 9. Sergio Ferluga (Brdina) 1'03"93; 10. Livio Sancin (Breg) 1"09"59; 11. Ace Mermolja (Brdina) 1'18"97; 12. Pino Sigoni (Mladina) 1"23"83.
VETERANI
1. Edi Guštin (SPDT) 58 '34; 2. Milan Škabar (Brdina) 1T7"99; 3. Marko Devetak (SPDT) 1'25"99; 4. Bruno Skerk (Devin) 1'43"83.
ABSOLUTNA LESTVICA
ŽENSKE: 1. Valentina Šuber (Brdina) 46"21; 2. Jagoda Škerk (Devin) 48”31; 3. Gabriela Pieri (Devin) 48"33; MOŠKI: 1. Giulio Taučer (Brdina) 41"79; 2. Aleksander Zezlina (SPDT) 43 13; 3. Mauro Franza (Devin) 43"45.
DRUŠTVENA LESTVICA
1.	SK Brdina - 1133
2.	SPD Trst - 857
3.	SK Devin - 653
4.	SO Breg - 616
5.	SO Mladina - 333
Na cilju so sproti beležili rezultate
V jadralnem razredu Jlnn
L. Bogateč (Sirena) bo nastopil na SP
Jadralec TPK Sirena Lorenzo Bogateč bo od 5. do 16. aprila v kraju Alassio sodeloval na svetovnem prvenstvu v razredu finn. Pravico do nastopa na elitnem tekmovanju v tem jadralnem razredu si je priboril nb koncu druge selekcijske preizkušnje na Gardskem jezeru (prva je bila v Liguriji). Med italijanskimi tekmovalci je zasedel končno sed-nto mesto, na SP pa se jih je uvrstilo °sem.
Mednarodna preizkušnja na gardskem jezeru se je končala s slavjem nemških tekmovalcev. Zmagal je Vzhodni Nemec Loewn, drugi ‘j bil njegov rojak Dirke, tretji pa fahodni Nemec Blinenkron. Tekmovanja so se udeležili jadralci iz °mala vseh evropskih držav, bilo Pa Jih je tudi iz ZDA in Kanade. Na bsolutnem vrstnem redu je Boga-sari zasec*el končno 20. mesto, kar je h naslednjih uvrstitev v posamič-b regatah: 26., 23. in naposled 17. 1 reba je reči, da tudi tokrat vre-t fbske razmere našemu 22-letnemu jjjbrnovalcu sploh niso bile naklo-st ,ne' saj je na Gardskem jezeru dež110 Pihal močan veter in je tudi g evaio. Ni nobena skrivnost, da je naihatvC. °b zmernem vetrovju eden hasr> ih tekmovalcev v državi, v le Protnem primeru pa se zaradi te-, značilnosti (beri teža) ne re kaj prida izkazati. t6c bd nastopom na SP se bo Boga-me(] °nec tega tedna udeležil še na p ar°dnega tekmovanja v Anziu, čas^ briškem jezeru pa se bo isto-Aria° Poizkušala njegova sestra
Smučarsko SP za časnikarje
G. Vesel na zmagovalnem odru
KOPAONIK — Na svetovnem smučarskem prvenstvu za časnikarje so skoraj vse kolajne bile domena jugoslovanskih tekmovalcev. Med tistimi, ki so stopili na zmagovalni oder, pa je bil tudi bivši časnikar Primorskega dnevnika Gorazd Vesel, ki je v veleslalomu za superveterane osvojil 2. mesto. V italijanskem zastopstvu sta si kolajne priborila še Cicognani (TG3), ki je v veleslalomu zasedel 3. mesto ter Franco Sitton (RAI Bočen), ki je bil 2. v smučarskem teku in 3. v kombinaciji za veterane.
V telovadnici Kulturnega doma v Gorici
Danes tekmovanje v preskokih
Danes ob 16. uri bo v telovadnici goriškega Kulturnega doma 1. kontrolno tekmovanje v preskokih s prožnim platnom, ki ga prireja sekcija za orodno telovadbo in športno ritmično gimnastiko pri ŠZ Dom. Kakih 30 mladeničev združenja Dom in osnovne šole iz Solkana se bo_ med seboj pomerilo v preskokih in to pred nastopom na republiškem tekmovanju, ki bo v nedeljo v Ljubljani. Ob tej priložnosti si bodo tudi trenerji, Dušan Furlan, Miloš Figelj in Marjan Černigoj, izmenjali izkušnje o delu z otroki. Povejmo še, da bo v četrtek, 23. t. m., v goriškem Kulturnem domu tekmovanje za rdečo-belo kolebnico, na katerem nastopajo dekleta za športno ritmično gimnastiko.
TPK SIRENA
sklicuje sestanek vseh interesentov za športni ribolov. Srečanje bo na sedežu kluba v petek, 24. t. m., ob 20. uri.
PLAVALNI KLUB BOR
vabi na 3. redni občni zbor, ki bo v Borovem športnem centru v Trstu, Vrdelska cesta 7, v petek, 31. marca, ob 20.30 z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev občnega zbora; 2. Umestitev delovnega predsedstva; 3. Predsedniško poročilo; 4. Pozdravi in diskusija; 5. Razrešnica staremu odboru; 6. Volitve novega odbora; 7. Razno.
Deželni nogometni pokal
Lep uspeh Vesne
PORTUALE - VESNA	0:1 (0:0)
STRELEC: Švab v 75'
• VESNA: Savarin, N. Sedmak, Ridolfo, Švab, Rados, F. Can-dotti, D. Sedmak, Papini, Kostnapfel, Naldi, Caniglia.
V	okviru deželnega pokala je kriška Vesna v nedeljo gladko premagala ekipo Portualeja, ki sicer igra v prvi amaterski ligi. Zgledalo je, da bodo Tržačani trd oreh, saj so v pretekli sezoni nastopali celo v promocijski ligi. Teren pa je pokazal, da bi Križani z nasprotniki lahko mirno zamenjali ligo. Domačini so bili sicer dobro razporejeni na igrišču, toda Vesna jih je spravila v težave že v uvodnih minutah, ko je s hitrim protinapadom presenetila njihovo obrambo, a žal se je napadalcu žoga zapletla med nogami. Plavi so kaj kmalu zagospodarili na igrišču in z lahkoto nastavljali akcije, kar se je zatem učinkovito odražalo v napadu. Lepo priložnost je imel srednji napadalec, ki je v protinapadu zadel sedmico. Se eno priložnost je imela Vesna v prvem polčasu, toda preveč je odlašala s strelom. Portuale je v tem delu samo enkrat streljal v vrata. V kriških vrstah se je zelo dobro odrezal Papini.
V	drugem polčasu je Vesna nekoliko popustila, saj se je igra osredotočila na sredini. V 75. minuti pa je srednji napadalec podal žogo z desne strani naravnost do Švaba, ki ni okleval s strelom z glavo. Po prejetem zadetku Tržačani začuda niso pokazali večje vneme, tako da so Križani z lahkotno igro obdržali prednost do konca tekme in si tako zagotovili napredovanje v deželnem pokalu. Povejmo še, da so Križani proti renomi-ranemu nasprotniku uadnjih 30 minut igrali v desetih, potem ko je bil nezasuženo zaradi dveh rumenih kartonov izključen Caniglia. (A. Kostnapfel)
Pri Primorju zamenjali trenerja
Po zadnjih neuspehih proseškega Primorja (1. amaterska nogometna liga) so se pri društvu odločili, da zamenjajo trenerja. Namesto Ubalda Barnabe bo ekipo vodil 40-letni Gianni di Benedetto, ki pa je na Proseku in tudi v Križu dobro znan. Pri Primorju je namreč v članski ekipi igral v sezonah od 1981/82 do 1983/84 ter 1986/87, ko so Prosečani tudi napredovali v .1. AL. Bil pa je tudi pri Vesni (v sezoni 1984/85). Še prej je bil pri Ponziani in Portualeju. Kot trener se je že ukvarjal z mladinskimi ekipami, vendar ni še vodil nobene članske ekipe.
Moška rokometna C liga
Krašovcem usodne začetne minute
KRAS TRIMAC - CUS VIDEM 6:11
(2:8)
KRAS TRIMAC: Klinc, Glavina, Milič, A. Milič, Oberdan 1, Race, VVeisse-negger, Raseni, Grilanc 1, Sardoč 1, Gruden 3, Kozlovič.
Pod- nadležnim dežjem so krasovci morali kloniti videmskemu CUS, ki se je po pričakovanju izkazal za zelo dobro uigrano in zrelo ekipo. Krasovim rokometašem so bile usodne začetne minute srečanja, ko so si nasprotniki priigrali večjo prednost s tem, da so izrabili napake Krasove obrambe, ki je v tem delu tekme bila dokaj neučinkovita, če že ne zaspana. V nadaljevanju so naši zaigrali bistveno bolje, a kljub temu da so večino drugega polčasa oblegali nasprotnikova vratat jim zaostanka ni uspelo nadoknaditi. Žoga je namreč postajala vedno bolj spolzka in vse težje je postajalo izvajati kakršnokoli napadalno akcijo. Nasprotniki so tako lahko brez večjega truda ohranili prednost, saj jim je bil dež odličen zaveznik v obrambi.
Za velikonočne praznike bo prvenstvo za eno kolo prekinjeno, počivali pa ne bodo naši rokometaši, ki se bodo tudi letos udeležili mednarodnega turnirja v Braunschweigu v ZRN. Krasovci se bodo spet pomerili s svojimi vrstniki iz srednje in severne Evrope, od katerih so se lani marsikaj naučili. Izlet v Nemčijo pa bo tudi nagrada za tiste, ki so vse leto požrtvovalno trenirali. O turnirju v Braunschweigu bomo še poročali. (Pjotr)
V nedeljo v Trstu v 25. kolu košarkarske B-2 lige proti Virtusu iz Intole
Jadranovci sijajni v drugem polčasu
JADRAN - VIRTUS IMOLA	105:96 (45:58)
JADRAN: Starc 31 (5:6), Persi 2 (0:0), Manzano 9 (1:2), Corsi, Sosič, Gobbo, Rauber 14 (4:4), Ban 24 (6:9), Daneu, Cuk 25 (11:12).
VIRTUS IMOLA: Regazzi 7 (1:1), Zarili, Greco 24 (2:2), Pasotti, Mossini, Ravaioli 2 (0:3), Cappelletti 7 (5:6), Pizzetti 28 (4:5), Pastorelli 19 (1:2), Vigori 8.
SODNIKA: Dell'Aquila (Foggia) in Panzera (Brindisi). PM: Jadran 27:32, Imola 12:19. ON: Jadran 20, Imola 24. PON: Pastorelli (36), Pizzetti (40). TRI TOČKE: Ban 4, Starc 4; Pizzetti 4, Pastorelli 2, Greco 1. GLEDALCEV: 1.200.
»Pač takšni smo,« se je po zmagovitem nadeljskem srečanju proti Imoli pošalil Jadranov kapetan Marko Ban.
Verjetno so v tej sezoni jadranovci še posebno "takšni", to je nepredvidljivi. Ko že misliš, da so popolnoma strti, premagani, poskrbijo za preporod, presenečenje.
In ravno to se je zgodilo na nedeljski tekmi proti moštvu Virtusa iz Imo-le. V prvem polčasu so gostje igrali odlično. Zadevali so koš z vseh položajev (tudi z nemogočih, kot se je to pripetilo Grecu sekundo pred iztekom polčasa). Naši so bili enakovredni gostom le prvih 7 minut, ko je bilo stanje še 16:16, nato pa se je začel pravi show Greca in Pizzettija, ki sta sama v prvem polčasu dosegla 19, oz. 22 točk.
Skratka, jadranovci so bili povsem v šahu razigranih košarkarjev Imole in so v 16. min. zaostajali kar za 16 točk (33:49). Ob koncu polčasa so nekoliko omilili zaostanek, ki pa je bil še kar 'znaten (13 točk). Kar pa nam ni šlo v račun, je bilo to, da so jadranovci že po prvem polčasu prejeli kar 58 točk. To je nemogoče za moštvo, ki se misli uvrstiti v končnico prvenstva.
Seveda nismo računali na... jadra-novce. Le-tiso v bornih osmih minutah izničili ves zaostanek in prvič povedli z 71:70. Nekaj potez sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, nakar so naši odločno vzeli pobudo v svoje roke in tudi povsem zasluženo zmagali ob velikem navdušenju svojih navijačev, ki si takega preporoda v drugem polčasu niso nadejali.
V tem delu pa so jadranovci igrali skoraj brezhibno. Peterka, ali bolje še-
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI. DVE TOČKI: Starc 7:12; Persi 1:2; Čuk 7:13; Manzano 4:8; Sosič 0:1; Rauber 5:10; Ban 3:4; Daneu 0:2. TRI TOČKE: Starc 4:5; Manzano 0:2; Rauber 0:1; Ban 4:10. SKOKI: Starc 3 v obrambi, 0 v napadu; Čuk 7, 2; Manzano 1, 0; Sosič 2, 0; Gobbo 1,0; Rauber 2,7; Ban 3,4; Daneu 3,0. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Starc 2, 1; Čuk 2, 0; Sosič 0, 1; Rauber 1, 3; Ban 1,0. ASISTENCE: Starc 1, Manzano 1.
sterka (Starc, Manzano ali Sosič, Ban, Čuk in Rauber) je v tem drugem delu poskrbela za zares lepo košarkarsko predstavo. Spet pa je sijajno zaigral Klavdij Starc, ki je bil že v San Dona-ju daleč najboljši na igrišču, v nedeljo pa je tudi proti Imoli dokazal ves svoj bogat repertoar podaj, metov, prodorov, preigravanja itd. Manzano in Sosič sta skrbno opravila svoj posel, Ban je z odlično igro v drugem delu popravil nekoliko medel nastop iz prvega polčasa, Čuk se je izkazal v obrambi (7 skokov) in je bil predvsem odličen pri izvajanju prostih metov (11:12). Spodbuden pa je bil tudi nastop Sandija Rauberja: v napadu je imel kar sedem skokov.
Skratka, v drugem delu tekme je vsa naša ekipa igrala odlično.
Sedaj se bodo jadranovci za velikonočne praznike nekoliko odpočili, nato že v prihodnjem 26. kolu pa jih čaka izredno težka naloga, gostovanje
Trenutek z nedeljskega srečanja Jadran - Virtus Imola
(Foto Križmančič)
v San Lazzaru proti vodilnemu Mala-gutiju, ki pa je v tem kolu visoko izgubil v Oderzu.
Sicer pa se tudi po tem kolu stanje na lestvici ni bistveno spremenilo. Boj
za četrto mesto, ki še vodi v končnico prvenstva, bo v zadnjih petih kolih bržkone neizprosen. Poleg Jadrana so še v konkurenci Oderzo, Faenza in Castel SP. (B. Lakovič)
Del Monte: »V končnici bo Jadran plavajoča mina«
»Le to lahko rečem, da smo bili v tem srečanju priča dvema popolnoma različnima polčasoma, upal bi si reči dvema različnima tekmama. V prvem polčasu smo bili odločno boljši mi, v drugem pa jadranovci. Ker pa je drugi polčas seveda pomembnejši, so tudi povsem zasluženo zmagali domačini,« je razočaran dejal po tekmi trener gostov Luca Del Monte.
Kako si razlagate takšen preobrat?
»Mislim, da je razlaga precej enostavna: jadranovci so slabo branili v prvem, mi pa v drugem polčasu, ali bolje, niso pustili eden drugega, da meče z ugodnih položajev. Kljub vsemu pa mislim, da je bil na tej tekmi odločilen skok. Mi smo bili v tem elementu zelo poprečni. V drugem polčasu smo vsega imeli deset skokov, kar je skoraj katastrofalno.«
Po tem porazu ste praktično izločeni iz boja za končnico prvenstva...
»Razen čudežev naj bi bilo tako! Če pa pomislimo, da smo v začetku prvenstva startali z izključnim ciljem, da
ostanemo v ligi, je naš položaj na lestvici nad pričakovanjem.«
Kaj pa menite o Jadranu?
»Mislim, da bo Jadran plavajoča mina v končnici prvenstva. Jadranovci lahko premagajo še tako močnega nasprotnika ali pa tudi proti njemu izgubijo. To je odlično in neprevidljivo moštvo, ki dobro izkorišča vrline posameznih košarkarjev.«
Eden od pomožnih Jadranovih trenerjev Luka Furlan je na kratko takole komentiral tekmo z Imolo: »Povsem se strinjam s trenerjem gostov. Bila sta to različna polčasa. V prvem smo igrali slabo. Prepočasni smo bili v obrambi, saj nam ni uspelo preprečiti gostom, da mečejo z ugodnih položajev. Izid 60:38 v našo korist v drugem polčasu pove vse. Za igro v drugem delu si zaslužijo vsi pohvalo. Z odličnim skokom pod košem smo si priigrali možnost protinapada in vsekakor možnost uporabnih žog za razvoj napada.« (bi)
Klavdij Starc je v odlični formi
Jadranovi kadeti na mednarodnem turnirju v Angliji
Kadeti Jadrana Farco bodo jutri odpotovali v Anglijo, kjer se bodo v mestu Southampton udeležili velikega mednarodnega mladinskega košarkarskega turnirja.
Na tem turnirju, ki bo prav gotovo veliko doživetje za naše mlade košarkarje, bodo nastopile ekipe iz številnih evropskih držav, kot Danske, ZRN, Španije, Francije itd.
Naši košarkarji bodo nastopili v popolni postavi, to se pravi tudi z Areno, ki je po dolgi odsotnosti z igrišč zaradi hude poškodbe že začel trenirati.
V Angliji vsako leto prirejajo podobne turnirje za člansko in mladinsko kategorijo, da bi tudi v tej državi popularizirali košarko, ki si počasi, toda konstanto utira pot.
V18. kolu promocijskega košarkarskega prvenstva na Tržaškem
Spet se je zataknilo s sodniki
V	promocijskem prvenstvu na Tržaškem je prišlo spet do zastoja. Dveh tekem niso odigrali zaradi pomanjkanja sodnikov. In tako je bilo tudi 18. kolo spet nepopolno. Odložili so obe srečanji, v katerih sta bili zaposleni naši ekipi. Že v soboto niso igrali tekme med Bregom Adriatherm in Libertasom, v nedeljo pa so prv tako zaradi pomanjkanja sodnikov odložili na poznejši datum tekmo med Kontove-lom Electronic Shop in tržaškim CUS.
Pomembno zmago je v tem kolu dosegla Cicibona, ki je odpravila močno moštvo Motonavale.
V	promocijskem prvenstvu na Goriškem pa je Domova peterka še vedno na predzadnjem mestu. V tem kolu sicer ni bilo pričakovati, da bi naši zmagali, saj so igrali proti vodilni Arditi.
V D ligi borovci zamudili priložnost
V	D ligi so borovci v Mianah zamudili lepo priložnost, da bi premagali neposrednega nasprotnika v boju proti izpadu. Izgubili so namreč po podaljšku in sedaj so spet v krogu tistih ekip (POM, Miane in Ormelle), ki se bodo verjetno prav do zadnje tekme borili za obstanek v ligi.
Na sliki trenutek s prvenstvenega srečanja promocijske lige med Domom in Albo.
V nedeljo v Dolini v 5. kolu Trofeje Jadran v minibasketu za letnike 1977 in mlajše
Pričakovani zmagi obeh favoriziranih moštev
Trenutek s srečanja SGT - Breg
(Foto Križmančič)
V petem kolu Trofeje Jadran v minibasketu za letnike 1977 in mlajše, ki je bilo v nedeljo v Dolini, so odigrali samo dve tekmi. Srečanje med Don Boscom in Sokolom bo namreč jutri ob 16.30 v telovadnici Don Bosca.
Zaradi tehničnih težav so morali mi-nikošarkarji igrati na normalnih koših, igralci vseh štirih ekip pa so se kaj kmalu privadili na »visoke« koše. Točke naj mlajših minikošarkarj e v pa je še kar številno občinstvo pozdravilo z burnim aplavzom.
Kot je bilo pričakovati, sta v tem kolu zmagala favorita. Ekipa Societa Ginnastica Triestina je visoko premagala Brežane, ki pa so se hrabro in požrtvovalno vrgli v boj.
Še lažjo zmago so dosegli borovci proti okrnjeni postavi poletovcev. Lestvica je nepopolna, saj morajo odigrati še dve tekmi (Bor - SGT in Don Bosco - Sokol).
IZIDA 5. KOLA
SGT - BREG	51:36
SGT: Švara 12, Giammarin, Giordano 6, Piussi 2, Di Lena 24, Gervasi 3, Cosutta 2, De Gioia 2.
BREG: Lista 4, R. Kocjančič 2, Stefančič, Debeliš, Žiberna, Kozlovič, Gigante 2, D. Žerjal, Cova, P. Žerjal 22, Slavec 4, S. Kocjančič, Mura 2. SODNIK: Sancin
BOR - POLET	90:31
BOR: Jagodic 8, Colja 7, Turk 4, Jogan 14, Kovač 4, Sancin 7, Ursich 6, Oberdan 14, Marcon 6, Požar 12, Što-kelj 8, Zarotti.
POLET: Milič, D. Taučer 19, I. Lakovič 8, E. Taučer, E. Lakovič 4, Sosič. SODNIK: Šik
LESTVICA: Don Bosco 8, Bor in Kontovel 6, Polet, SGT in Sokol 2, Breg 0. (bi)
košarkarska prvenstva
MOŠKA B-2 LIGA
IZIDI 28. KOLA
Castelfranco - Asola	71:77
Petrarca - Čampi Bis	86:85
JADRAN - Imola	105:96
Dueville - Montebelluna	90:80
Stefanel - Ravenna	78:85
Castel S.P. - San DonA	95:91
Oderzo - Malaguti	91:75
Faenza - Virtus Pd	88:76
LESTVICA
Malaguti Ravenna Virtus Pd JADRAN Faenza Oderzo Castel S.P. Imola
Montebelluna Dueville Petrarca Asola Čampi Bis San Dond Castelfranco Stefanel
25 18 7 2300:2148 36 25 17 8 2255:2045 34 25 17 8 2105:1992 34 25 15 10 2238:2152 30 25 14 11 2051:1996 28 25 14 11 1946:1931 28 25 14 11 2038:2110 28 25 13 12 2196:2260 26 25 12 13 2179:2150 24 25 12 13 1919:2019 24 25 11 14 2187:2170 22 25 11 14 2166:2220 22 25 10 15 2236:2259 20 25 10 15 1888:2024 20 25 7 18 1815:1833 14 25 5 20 1979:2189 10
PRIHODNJE KOLO
Montebelluna - Castelfranco, Imola - Castel S.P., Čampi Bis - Dueville, San Dona - Faenza, Malaguti - JADRAN, Asola - Oderzo, Ravenna - Petrarca, Virtus Pd - Stefanel.
JADRANOVI STRELCI Ban 544, Čuk 359, Starc 340, Daneu 234, Rauber 231, Gobbo 227, Manzano 190, Sosič 77, Persi 16, Corsi 5, Arena 2.
MOŠKA D LIGA
IZIDI 20. KOLA
Miane - Bor Radenska	95:89
Tecnoluce - Mogliano	94:90
POM Tržič - Ormelle	94:87
Roncade - Arte Gorica	110:96
Autosandra - Latisana	71:69
Amici PN - Soteco	79:74
Inter 1904 - Ponte di Piave	94:86
LESTVICA	
Amici PN	20 18 2
Roncade	20 17 3
Soteco	20 16 4
Mogliano	20 15 5
Tecnoluce	20 10 10
Autosandra	20 9 11
Arte Gorica	20 9 11
Latisana	20 9 11
Ponte di Piave	20 8 12
POM Tržič	20 7 13
Bor Radenska	20 6 14
Ormelle	20 6 14
Miane	20 6 14
Inter 1904	20 4 16
1755:1569 36 1704:1490 34 1690:1481 32 1722:1532 30 1583:1494 20 1621:1652 18 1595:1654 18 1575:1561 18 1599:1624 16 1656:1611 14 1641:1689 12 1461:1596 12 1626:1687 12 1536:1709 8
PRIHODNJE KOLO (1. IN 2. 4.)
Bor Radenska - Amici PN, Latisana - Tecnoluce, Soteco - Mogliano, Ormelle - Inter 1904, Arte - POM Tržič, Autosandra - Roncade, Ponte di Piave - Miane.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO Na Goriškem
IZIDI 15. KOLA
Alba - Ronchi	112:74
Grado - Staranzano	n.o.
Ist. Manzoni - Libertas	103:91
Petrolifera - Senators	n.o.
Ardita - Dom Gometal Simek
101:77
Edera - Corridoni	70:83
ZAOSTALO SREČANJE Staranzano - Petrolifera	85:80
LESTVICA				
Ardita	14 13		1	1226:1063 26
Alba	15 12		3	1321:1100 24
Corridoni	15 11		4	1173:1101 22
Staranzano	14	9	5	1129:1086 18
Petrolifera	13	8	5	1005:963 16
Ist. Manzoni	15	7	8	1092:1137 14
Grado	14	6	8	1062:1062 12
Edera	15	6	9	1113:1146 12
Senators	14	5	9	1060:1145 10
Ronchi	15	5 10		1201:1311 10
Dom Gom. Simek	15	3	12	1177:1291 6
Libertas	15	2 13		1177:1316 4
PRIHODNJE KOLO (1. IN 2. 4.)
Senators - Alba, Staranzano - Ardita, Ronchi - Edera, Corridoni -Petrolifera, Libertas - Grado, Doffl Gometal Simek - Ist. Manzoni (1. 4. ob 20. uri v telovadnici Kulturnega doma).
Na Tržaškem
IZIDI 18. KOLA
Cicibona - Motonavale	71:64
Breg Adriath. - Libertas	n.o-
CUS - Kontovel ES	n.o-
Scoglietto - Barcolana	90:82
Intermuggia - CGI Milje	86:75
Ferroviario - Alabarda	2:0 bb
LESTVICA	
Scoglietto	18 15 3
CGI Milje	18 14 4
Intermuggia	18 14 4
Kontovel ES	17 10 7
Barcolana	18 9 9
Motonavale	16 8 8
Alabarda	17 8 9
Ferroviario	17 8 9
Cicibona	17 6 11
Libertas	15 5 10
Breg Adriath.	16 4 12
CUS Trst	17 1 16
1468:1297 30 1534:1459 2» 1550:1411 2» 1483:1360 2«
1278:1349 J® 1314:1390 y 1185:1284 1» 1186:1248 8 1197:1426 1
PRIHODNJE KOLO (1. in 2. 4.)
Cicibona - Scoglietto, Breg .Adr' atherm - CUS Trst, Kontovel EieL tronic Shop - Libertas, Barcolana Alabarda, Motonavale - Internati gia, CGI Milje - Ferroviario.
Za Olympio v moški C-l ligi
Le še korak do obstanka v ženski C-l ligi
deželna prvenstva
Dovolj le 14 točk?
01ympii na sobotnem gostovanju v Padovi ni uspelo vknjižiti menda odločilnih točk za obstanek v ligi. Goričani pa imajo še dve realni možnosti, prvo po praznikih, ko bodo doma igrali proti Cessaltu, še bolj ugodno pa v zadnjem kolu, ko bodo gostili Vi vil Anchor Fix, ki bo mogoče takrat že obsojen na izpad.
Menimo, da so kljub zmagam Bassa-na in Santa Giustine v Glympiinem taboru s sobotnim razpletom lahko povsem zadovoljni, ker je tržaški Ferro-alluminio premagal CUS in s tem ponovno odprl vprašanje napredovanje (v B-l ligo pojdeta dve šesterki). Kaj ima pri tem opraviti Glympia? Odgovor je zelo preprost. V zadnjih dveh (v prihodnjem bo počival) kolih bo Bas-sano najprej igral prav s Ferroallumi-niom, nato pa z vodilnim Flebusom, in pričakovati je, da tile moštvi ne bosta prepustili točki 01ympiinemu tekmecu.
Nič lažji ni niti spored Sante Giustine, ki bo zdaj v gosteh igrala z Nova Gens, doma s Flebusom, v zadnjem kolu pa bo počivala. Konec sezone bi moral biti torej v znamenju regularnih izidov, ker si nihče ne more privoščiti daril, to pa še kako ustreza 01ympii. Če bo šlo vse po pričakovanjih, je s 14 točkami obstanek v ligi menda zagotovljen, in to kljub temu da ima 01ympia dokaj slabo razmerje v nizih. Pri šestnajstih točkah pa ni nobenih dilem več. 1
Pozitivno je tudi dejstvo, da bo zdaj prvenstvo prekinjeno, kar bo menda omogočilo sanacijo poškodbe glavnega podajača 01ympie Terpina, ki je nenadomestljiv element Jakopičevega moštva.
Moška C-1 liga
Izidi 19. kola
Petrarca Padova 01ympia Gorica 3:0 (15:8, 15:4, 15:13), Cessalto — Anchor Fix Vivil 3:0 (15:7, 15:8, 15:11), Pal-lavolo Bassano -— Nova Gens Noventa Padovana 3:2 (16:14, 11:15, 11:15, 15:7, 15:12), Pallavolo San Giustina — Vol-ley Badia 3:0 (15:9, 15:11, 15:8), CUS Trst — Ferroalluminio »Trst 2:3 (15:1, 10:15, 15:2, 15:17, 11:15), (Flebus iz Po-voletta ni igral).
LESTVICA
Povoletto	17	15	2	49:16	30
CUS Trst	17	14	3	47:21	28
Ferroall. TS	17	14	3	44:22	28
Cessalto	18	10	8	39:32	20
Nova Gens	17	9	8	38:27	18
Petrarca PD	17	8	9	31:35	16
01ympia GO	17	6	11	24:42	12
S. Giustina	18	6	12	31:40	12
Bassano	18	6	12.	28:43	12
Vivil	17	4	13	15:41	8
Volley Badia	17	3	14	18:45	6
Prihodnje kolo (1.4.)
01ympia Gorica Cessalto, Ferroalluminio Trst — Flebus Povoletto, Anchor Fix Vivil Villa Vicentina — CUS Trst, Volley Badia — Petrarca Padova, Nova Gens Noventa Padovana — Pallavolo San Giustina (počiva Pallavolo Basssano).
Kot smo že omenili, je bil derbi kola v Trstu, kjer je Ferroalluminio tudi vdrugič prisilil k predaji mestnega tekmeca CUS.
V prihodnjem kolu pa bo spet vroče prav v Trstu, saj bo Ferroalluminio gostil vodilni Flebus.
Bor Elpro stopnjuje formo
Menda prvič v letošnji sezoni se je za odbojkarice Bora Elpro ugodno razpletlo ne le srečanje, v katerem so bile zaposlene, temveč tudi kar se tiče izidov na drugih igriščih, ki so doslej s skoraj neverjetno doslednostjo spravljali v obup tabor plavih.
Poraz Fincantierija v Villi Vicentini je Tržičanke pahnil v skoraj nerešljiv položaj (kot znano, bodo iz lige izpadle zadnje tri uvrščene ekipe), za plave pa je zelo dobrodošel tudi uspeh čer-vinjanske ekipe AUSA PAV v Vidmu, saj bo čez dve koli tamkajšnji Green PAV igral prav s Fincantierijem. Drugouvrščeni Dolo je tudi dokončno obsodil na izpad novinca Fiume Veneta, a v tem primeru je šlo zgolj za formalno potrditev že znanega dejstva.
Za obstanek v ligi potrebujejo verjetno plave le še dve točki, saj imajo zelo ugodno razmerje v nizih (41:41). Toda zdaj, ko jim voda ne teče več v grlo, bi lahko naša ekipa z bolj umirjeno igro v zadnjih treh kolih dosegla še kaj več, čeprav koledarski razpored ni najlažji. V tem pogledu bo nemara odločilno prvo srečanje po velikonočnih praznikih z Vivilom.
Kakorkoli že, so borovke v tem povratnem delu že dosegle več zmag kot v 11 tekmah prvega dela, kar priča o njihovem povečanem učinku. Pri tem je zelo zanimiva in poučna primerjava med zdajšnjim skupnim vrstnim redom in lestvico v samem povratnem delu, ki je takšna:
Albatros 14, La Previdente Feltre in Vivil Villa Vicentina 12, Bor Elpro, AUSA PAV in Foče Colori Latisana 10, OMA Mobili S. Giusto 8, Dolo in Fincantieri 6, PAV Videm 4, Fiume Veneto in Fratte 2.
Ženska C-1 liga
Izidi 19. kola
OMA Mobili S. Giusto Trst Bor Elpro 1:3 (12:15, 15:3, 11:15, 12:15), Vivil Villa Vicentina — Fincantieri Tržič 3:0 (15:4, 15:2, 15:7), Pav Green Videm
—	AUSA Pav Cervignano 1:3 (6:15, 10:15, 15:9, 3:15), Foče Colori Latisana
—	Fratte S. Giustina in Colle 3:0 (15:1, 15:6, 15:11), Dolo — Itas Fiume Veneto 3:1 (15:10, 15:17, 16:14, 16:14), Albatros Treviso — Laprevidente Feltre 3:2 (15:13, 15:12, 10:15, 12:15, 15:12).
LESTVICA
Laprevidente	19	16	3	53:23	32
Dolo	19	14	5	46:31	28
Albatros TV	19	13	6	43:32	26
Foče Colori	19	12	7	39:31	24
AUSA Pav	19	11	8	43:31	22
Vivil	19	9	10	39:38	18
Bor Elpro	19	9	10	41:41	18
OMA Mobili TS	19	9	10	34:39	18
Pav Videm	19	8	11	39:42	16
Fincantieri	19	7	12	31:43	14
Fiume Veneto	19	5	14	27:48	10
Fratte	19	1	18	20:56	2
Prihodnje kolo (1.4.)
Bor Elpro — Vivil Villa Vicentina, AUSA Pav Cervignano — OMA Mobili S. Giusto Trst, Fincantieri Tržič — Foče Colori Latisana, Itas Fiume Veneto — Pav Green Videm, Laprevidente Feltre — Dolo, Fratte S. Giustina in Colle — Albatros Treviso.
Na dlani je, da je zdaj res vse odvisno od borovk samih, zelo pomembno pa je tudi to, da bodo odslej lahko igrale bolj sproščeno in z zavestjo, da bi poraz ne imel pogubnih (kot v zadnjih štiri kolih) posledic, kar lahko le blagodejno vpliva na njihovo igro.
V deželnih ligah
Tokrat najslabše doslej v sezoni
Prejšnji teden smo z zadovoljstvom ugotavljali, kako se je v letošnji sezoni v deželnih odbojkarskih ligah nabral kar lep kupček kolektivno dokaj uspešnih sobotnih obračunov, pa smo takoj dobili demanti. Sobotni zavrtljaj le bil namreč doslej daleč najslabši. Res da je bilo na sporedu več težkih srečanj, toda porazov je vendarle bilo thalce preveč. Zmagala je le združena ekipa Meblo Imsa in še ta uspeh ne s°di ravno med najbolj briljantne, saj s° mladi Brožičevi varovanci z veliko muko premagali šibko Fontanaireddo. Ce bi še oni izgubili, bi bil polom po-Poln! Ali serija bolj ali manj hudih Porazov nemara pomeni, da so v ključnem delu sezone, ko se odloča o Popredovanjih in obstankih, naše eki-pe slabo pripravljene? Srčno upamo, ni tako. En sam neuspeh sodi prav-':QPrav v krog spodrsljajev, s katerimi treba v teku sezone računati (nanj . PHvajo odsotnosti igralcev oziroma Rfulk, trenutno počutje in tako na-Prei), zato kakih sodb res še ne moremo izrekati.
Nekaj ugotovitev pa je le možnih. t°' kar je bilo žal razvidno v zadnjih 1unih, je za odbojkarje Bora Cunja vtoprevoz zdaj dejstvo. Po domačem b°razu z vodilnim ASFJR, so se raz-p/nile se zadnje možnosti, da bi se avi še potegovali za vrh. Sezono so v eH brez takšnih ambicij, a po pr-ko^1 t*e^u le kazal0' da bi nekako lah-2 . do konca konkurirali za ta cilj, Znfl Pa /e vse izgubljeno. Še posebej rUs°' ker Plavi proti Čedajcem sploh pQ ? igrali slabo, tako da so se morali p,_ sPrijazniti z dejstvom, da jih je mQgal boljši.
k^°9ašice z domačim porazom proti sv0.-n.ec,y;u niso povsem zapravile C0Z, možnosti. Zdaj bodo igrale v pQ b'-n°nsu proti vodilni Ottici, nato gostile Prato in prav tile po-U)ecj 1* srečanji z neposrednimi tek-°dW-ffa seveda bistvene važnosti, p0fQ ' n‘ Pa le v primeru dvojnega 9re rZQ' 0 keterem pa kajpak sploh ne mahmišIiati. V teh prvih šestih tek-trikrJf0Vratnega dela so slogašice že deiQ Izgubile (v 13 tekmah prvega kori0^a dvakrat), zato jim bo veli-Urcn.J11 °dmor še kako prav prišel, da Sonalo formo.
nr^a(n0Vke 80 nas v ® že tako zu v lie na zmago, da je vest o pora-ne uminu... pretresljiva. Neuspeh so z uujšuje možnosti Nabrežink, ki da Se .? nogo že v višji ligi, škoda le, PrvenJ,rri Izmika osvojitev končnega A*a mesta.
rriengnestu je po porazu v Gradišču k°nčne sP°dletel načrt o osvojitvi m ni( s° ^este9a mesta, za sočane se magij Premenilo, Brežanke pa so za-Uvrstj. Priložnost, da bi izboljšale ev na lestvici.
Na deželni skupščini odbojkarskih društev v Trstu
Izvolili odbor za novo mandatno dobo
Dr. Domenico Jacolino je novi predsednik deželnega odbora odbojkarske zveze FIPAV.
Na nedeljski skupščini v dvorani Vulcania tržaške Pomorske postaje je v balotaži z dosedanjim predsednikom prof. Silvanom Pipanom prejel 227 preferenc proti 85 in bo tako v novem štiriletnem mandatu načeloval deželni odbojki.
Izvoljeni so bili tudi člani odbora, v katerem so Videmčana Revelant in Dall Armi (ki je bil nato imenovan za podpredsednika), Goričan Chittaro in Pordenončan Beltrame, medtem ko tržaški kandidat Cipolla ni dobil zadostnega števila glasov.
Prof. Pipan je nato sprejel častno predsedstvo, vendar brez specifičnih funkcij, tako da se ena najmarkantnej-ših osebnosti deželne odbojke po več kot štiridesetih letih delovanja dejansko umika s prizorišča.
Skupščine v Trstu se je udeležilo le malo več kot polovica odbojkarskih društev in volilnih upravičencev iz naše dežele, pohvalno pa je dejstvo, da je bila udeležba slovenskih goriš-kih in tržaških društev skoraj polnoštevilna.
Z izidom glasovanj so lahko pri naših društvih zadovoljni, saj je dr. Jaco-
Novl predsednik deželnega odbora FIPAV dr. Domenico Jacolino
lino vedno pokazal veliko razumevanja in naklonjenosti do naše specifične problematike. V novem odboru je de iure tudi slovenski predstavnik, in sicer prof. Ivan Peterlin, ki je bil, kot
znano, na skupščini 12. marca z neposrednim glasovanjem soglasno izvoljen za predsednika deželnih trenerjev. V smislu zagotovil, ki jih je predstavnik naših društev dobil na nedavnem vsedržavnem občnem zboru FIPAV, Slovenci zdaj pričakujemo tudi, da bo v deželni odbor, kot že v prejšnji mandatni dobi, kooptiran predstavnik naše narodnostne skupnosti.
Skratka, lahko rečemo, da naša odbojka tudi v najvišjih deželnih zveznih organih naposled dobiva tisti ugled, ki ji glede na kakovost in kapilar-nost delovanja na tekmovališčih širom po deželi tudi pritiče. (ak)
V finalu deklet Sangiorgina in OMA
V repenski telovadnici je bil v nedeljo prvi del deželega finala under 18 za dekleta. Tega tekmovanja se letos (po dolgih letih) ni udeležila nobena slovenska ekipa. V prvem polfinalu je mladinska ekipa drugoligaša Sangiorgina s 3:1 premagala tržiški Villacher Bier. V drugi tekmi pa je tržaška OMA Mobili S. Giusto s 3:2 ugnala ekipo Juniors iz Casarse. Finalna dvoboja za 1. in 3. mesto bosta v nedeljo, 2. aprila, vedno v Repnu.
V moškem deželnem polfinalu under 18
Goričani le za 3. mesto
Diego Petejan
VIDEM — Kot je bilo pričakovati Valu Našemu praporu Imsa ni uspelo, da bi na polfinalni tekmi deželnega finala prvenstva under 18 strl odpor favoriziranih Videmčanov. Markičevi varovanci so morali že od vsega začetka priznati premoč domačih, ki so tudi glavni favoriti za osvojitev naslova de-
želnega prvaka. V vrstah VBU namreč igrajo odbojkarji, ki sodelujejo z uspehom v prvenstvu C-2 lige in je torej razumljivo, da je kakovostna razlika med obema šesterkama dokaj jasna.
K temu je treba dodati še to, da predstavniki Vala Našega prapora za to preizkušnjo sploh niso trenirali skupaj. Heterogenost postave je pač taka, da v ekipi sodelujejo igralci C-2 lige, 1. divizije in tudi prvenstva under 15. Zato je bila naloga trenerja Markiča dokaj zahtevna, saj je v takih razmerah težko doseči uigranost in kakovost. Ob tem povejmo, da je Aleš Feri, ki sodi med najboljše napadalce Mebla Imse (C-2 liga) v Vidmu igral v vlogi podajača.
V drugem polfinalnem srečanju pa so tržaški odbojkarji CUS-a prepričljivo s 3:0 premagali Volley Prato iz Pordenona. Čez dva tedna bosta v Vidmu še finalni srečanji. Igralci Vala Našega prapora Imsa bodo proti Pordenonča-nom igrali ža 3. mesto.
VBU VIDEM
VAL NAŠ PRAPOR IMSA	3:0
(15:5, 15:3, 16:6)
VAL NAŠ PRAPOR IMSA: Mitja in Aleš Feri, Koršič, Petejan, Juretič, Makuc, Šuligoj, Paoletti, Florenin, Devetak. (rp)
V	četrtek na pobudo ZSŠDI
Na Proseku turnir v miniodbojki
V	četrtek, 23. t. m., bo v telovadnici proseške šole Levstik v priredbi ŠD Kontovel in pod pokroviteljstvom odbojkarske komisije pri ZSŠDI drugi v sklopu treh turnirjev v miniodbojki, namenjenih najmlajšim slovenskim igralkam s Traškega.
Za četrtkovo preizkušnjo se je prijavilo osem ekip (Bor 3, Kontovel in Šo-kol 2, Sloga 1), ki jih je prireditelj razdelil v dve skupini po štiri. Ekipe bodo igrale vsaka z vsako, nato pa bodo predvidoma na sporedu polfinalna in uvrstitvena srečanja od 1. do 8. mesta. Turnir se bo pričel ob 15. uri.
Pri komisiji so tokrat sklenili, da turnir v superminiodbojki odpade zaradi prezaposlenosti mladih igralk pred skorajšnjim pričetkom zveznega prvenstva under 14.
Prireditev podobnih turnirjev sodi v niz pobud odbojkarske komisije pri ZSŠDI za še večjo popularizacijo te med našimi dekleti najbolj priljubljene športne panoge. Vrh tega je to tudi ena redkih priložnosti, da se najmlajše preizkusijo v tekmovanju, ki pa je povsem prijateljskega značaja in poteka v docela sproščenem ozračju, kar je glede na starost deklet tudi edina pravilna oblika tekmovalnega udejstvovanja.
__________Moška C-2 liga___________
Izidi 19. kola
Meblo Imsa — Virtus Fontanafredda 3:2, Bor Cunja Avtoprevoz ASFRJ Čedad 1:3, Pav Natisonia — Fincantieri Tržič 2:3, Volley Pordenon — DLF Trst 3:2, Pav Imme Remanzacco — Volley Bali Videm 3:1, Legovini Šport Trst — Libertas Turjak 3:1, Cima Truciolari Šarile — Futura Gradišče 3:0.
Lestvica
ASFRJ Čedad	19	17	2	53:9	34
Pav Natisonia	19	16	3	50:20	32
Fincantieri	19	15	4	46:27	30
Cima Truc.	19	13	6	43:26	26
Bor Cunja Av.	19	13	6	45:28	26
VB Videm	19	12	7	40:32	24
Remanzacco	19	8	11	33:39	16
Meblo Imsa	19	8	11	32:42	16
Volley PN	19	7	12	33:44	14
Libertas Tur.	19	7	12	35:45	14
Legovini TS	19	6	13	33:44	12
DLF Trst	19	6	13	30:47	12
Torriana	19	5	14	25:46	10
Fontanafredda	19	0	19	8:57	0
Prihodnje kolo (1.4.)
Cima Truciolari Šarile — Bor Cunja Avtoprevoz, ASFRJ Čedad — Meblo Imsa, Virtus Fontanafredda — Legovini Šport Trst, Libertas Turjak — Pav Imme Remanzacco, Volley Bali Videm — Vol-ley Pordenon, DLF Trst — Pav Natisonia, Futura Torriana Gradišče — Fincantieri Tržič.
_________Ženska C-2 liga____________
Izidi 19. kola
Sloga Koimpex — Kennedy 2:3, Torriana Gradišče — Agorest Gorica 3:2, Pav Natisonia — Villacher Bier Tržič 0:3, Virtus Fontanafredda — Pieris 3:0, Gin-nastica Spilimberghese — Libertas Mar-tignacco 0:3, Juniors Casarsa — Celinia Maniago 2:3, Ottica Tomasini — Prata 3:1.
Lestvica
Ottica Tom.	19	18	1	55:19	36
Prata	19	14	5	47:23	28
Kennedy	19	14	5	48:23	28
Sloga Koimpex	19	14	5	49:26	28
Villacher	19	14	5	45:24	28
Torriana	19	11	8	34:31	22
Agorest GO	19	9	10	37:36	18
Juniors	19	9	10	37:40	18
Fontanafredda	19	8	11	35:41	16
Celinia	19	8	11	33:42	16
Martignacco	19	7	12	37:38	14
Pav Natisonia	19	5	14	21:49	10
Ginn. Spil.	19	1	18	17:54	2
Pieris	19	1	18	6:55	2
Prihodnje kolo (1.4.)
Ottica Tomasini — Sloga Koimpex, Agorest Gorica — Virtus Fontanafredda, Kennedy — Juniors, Celinia Maniago — Ginnastica Spilimberghese, Libertas Martignacco — Torriana Gradišče, Pieris — Pav Natisonia, Prata — Villacher Bier.
___________Moška D liga______________
Izidi 19. kola
Soča Sobema — Nuova Pallavolo Trst 0:3, Pallavolo Lucinico — Carmona Ruo-te 3:0, Volley Club Trst — Maianese 3:1, Prata — Friuli 3:2, Libertas Martignacco
—	San Sergio Trst 3:1, Intrepida Mariano
—	Pallavolo Trst 3:1, Acli Ronchi — Fiume Veneto 3:1.
Lestvica
Prata	19	18	1	54:10	36
Intrepida	19	16	3	54:17	32
Friuli	19	14	5	49:25	28
NP Trst	19	13	6	47:20	26
Martignacco	19	13	6	42:28	26
Pallavolo TS	19	13	6	42:34	26
Volley TS	19	12	7	38:28	24
Lucinico	19	9	10	36:37	18
S. Sergio TS	19	7	12	31:47	14
Acli Ronchi	19	5	14	26:47	10
Fiume Veneto	19	5	14	22:48	10
Majanese	19	4	15	26:52	8
Soča Sobema	19	3	16	18:52	6
Carmona Ruote	19	1	18	14:55	2
Prihodnje kolo (1.4.)
Pallavolo Trst Soča Sobema, Acli Ronchi — Intrepida, Nuova Pallavolo Trst ■— Libertas Martignacco, San Sergio Trst — Prata, Friuli — Volley Club Trst, Majanese — Pallavolo Lucinico, Fiume Veneto - Carmona Ruote.
Ženska D liga
Izidi 19. kola
Al Fungo Humin — Sokol Indules 3:1, Gammalegno Cecchini — Breg Agrar 3:1, CUS Videm — Virtus Trst 3:0, Lavo-ratore Fiera Martignacco — Banca Popo-lare Tarcento 3:1, Fincantieri Tržič Promovolley Pordenon 0:3 (Nista igrala Kontovel Electronic Shop in Danone Rivignano)
Lestvica
CUS Videm	17	16	1	49:9	32
Sokol Indules	15	13	2	41:13	26
Al Fungo	16	12	4	39:20	24
Tarcento	15	10	5	35:27	20
Danone Riv.	16	9	7	32:28	18
Promovolley	17	8	9	31:32	16
Breg Agrar	15	6	9	27:36	12
Martignacco	17	6	11	27:37	12
Gammalegno	17	6	11	26:39	12
Kontovel ES	15	5	10	24:35	10
Fincantieri	17	4	13	19:42	8
Virtus TS	15	1	14	12:44	2
Prihodnje kolo (1.4.)
Kontovel Electronic Shop Lavora-tore Fiera Martignacco, Breg Agrar Al Fungo, Promovolley — Sokol Indules, Banca Popolare Tarcento — CUS Videm, Virtus Trst Gammalegno Cecchini. (Počivata Fincantieri iz Tržiča in Danone Rivignano).
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 2.000,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000- din, trimesečno 65.000,- din, polletno 120.000.- din, letno 240.000 - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri" podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubels 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch

H

Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
21. marca 1989
Izvedenci so pregledali vsa zgodovinska poslopja
Včeraj v Pavii dan žalovanja za žrtvami mestnega stolpa
PAVIA — Zastave na pol droga, spuščene navoj niče, ugasnjeni svetlobni reklamni napisi: tako je Pavia v tišini preživela dan žalosti za žrtvami, ki so jih pokopale ruševine mestnega stolpa. Gospodarsko življenje pa ni zamrlo, ljudje so le upočasnili svojo dejavnost, da ne bi motili žalosti in zbranosti.
Za odbor civilne zaščite, ki od petka koordinira reševalno akcijo, pa se težave v zadnjih urah še stopnjujejo. Pavia je staro zgodovinsko mesto, ki ga je zob časa hudo načel, tako da sedaj prihajajo na dan vsi križi in težave večstoletnega življenja. Zrušitev mestnega stolpa je bila torej le alarmni zvonec za splošno nevarnost. Kako je z ostalimi stolpi, ki se ponosno dvigujejo v nebo. Tragedija na trgu pred stolnico obvezuje sedaj odgovorne, da natančno pregledajo »zdravstveno stanje« ostalih stoletnih zgradb.
Medtem pa se kritično stanje nadaljuje. Na prizadetem območju so morale oblasti izseliti še nekaj hiš. Kakih sedemdeset dijakov srednje šole Casorati v Palači Broletto ob stolnici še vedno čaka doma. Kje bodo nadaljevali šolsko leto, še ni jasno. Vsi pa se lahko na lastne oči prepričajo,
kakšno razdejanje je povzročila težka mehanizacija na tlaku ulic zgodovinskega dela. Z ruševinami naloženi tovornjaki so marsikje povzročili udorine na cestišču. V sredini mestnega trga pa zija prava luknja, ki so jo morali ograditi.
Odstranjevanje ruševin so upočasnili, ko je predsinoč-njim grozila nevarnost, da se bodo sesedle še druge stavbe, ki so jih oplazile ruševine mestnega stolpa. Material morajo odstranjevati ročno, z lopatami, tako da so ponovno zaprosili za pomoč gasilce iz Voghere in Vigevana. Še vedno pa gasilcem ni uspelo najti trupel dveh deklet, ki naj bi bile pod ruševinami.
Do sedaj so odstranili že 5 tisoč kubičnih metrov materiala, čaka pa jih še kakih 3 tisoč. Za ta dela bo občina porabila kakih 700 milijonov lir. Še vedno pa ni znana celotna gmotna škoda te tragedije. Župan Sandro Bruni je včeraj odpotoval v Rim, da bi vlada proglasila Pavio za prizadeto območje. Medtem je državni pravnik ukazal, naj nihče ne tika temeljev stolpa, ki bi lahko razkrili vzrok, zakaj se je stolp zrušil.
Kratke novice iz Italije in sveta
Velika kraja zlatnine v bližini Cagliarija
CAGLIARI — Šele danes se je izvedelo, da so v stanovanju trgovskega potnika z zlatnino Paola Zinija v kraju Ouarto SanVElena, nekaj kilometrov od Cagliarija, v petek zvečer ukradli dve potovalki, v katerih je bilo 24 kilogramov izdelkov iz zlata, ki so bili vredni približno milijardo lir. Krajo je odkril sam Zini, ko se je v petek zvečer vrnil domov.
Preiskovalci so ob neki bližnji državni cesti že našli prazni potovalki, le nekaj kilometrov naprej pa so odkrili zažgano alfo 75, ki je bila pred časom ukradena.
Preverjanje stalnih odsotnosti na nekaterih rimskih ministrstvih
RIM Rimski karabinjerji so včeraj izvedli bliskovito preiskovalno akcijo v približno desetih ministrstvih. S tem so želeli preveriti trditve, da je v javnih upravah neopravičena odsotnost z dela dokaj pogost pojav.
Akcijo so izvedli na podlagi prijave, ki jo je nekdo vložil že pred mesecem dni. Tisti, za katere bodo odkrili, da so bili neopravičeno od-
sotni, bodo obtoženi goljufije države, njihovi nadrejeni pa pomanjkljivega nadzora. V akciji je sodelovalo približno 200 karabinjerjev, preiskavo pa vodi sodnik Armati.
V prizadetih ministrstvih akcija ni naletela na odobravanje, karabinjerjem pa so »svetovali«, naj se raje lotijo organiziranega kriminala...
Pod trgom pred nekim podjetjem našli na tone zakopanega azbesta
AVELLINO — Pod trgom pred sedežem podjetja Isochimica v Avelli-nu so odkrili na tone azbesta. Odkrilo ga je specializirano podjetje, ki ga je najel preiskovalni sodnik Modestino Roča, ki raziskuje celotno zadevo v zvezi z onesnaženjem okolja z azbestom. Z izkopom bodo nadaljevali še nekaj dni, da bi točno določili obseg onesnaženega področja. Azbest so našli na globini dveh metrov, njegove plasti pa ponekod dosegajo tudi devet metrov globine. Za zdaj karabinjerji in preiskovalni sodnik proti odgovornim še niso ukrepali.
Pri Cagliariju odkrili kovnico ponarejenih francoskih kovancev
BARI — Policija je v kraju Gra-vina in Puglia odkrila kovnico za ponarejene francoske kovance in v akciji aretirala devet oseb. Ugotovili so, da je organizacija delovala na področju Apulije in Milana, nato pa je kovance razpečevala v Franciji, kjer so ponarejevalcem nasedli predvsem zbiralci kovancev. V Franciji naj bi
po prvih podatkih uspeli prodati za najmanj pol milijarde lir ponarejenih kovancev.
Preiskava se je začela po aretaciji Beniamina Logliscija v Dijo-nu v Franciji pred mesecem in pol. Skupna akcija francoske in italijanske policije pa jih je nato pripeljala na sled kovnice v Gra-vini.
Sedem črncev oropalo sedež brusilcev diamantov v JAR
CAPETOVVN — Sedmim črncem se je uspelo prebiti v močno zastraženo zgradbo združenja brusilcev diamantov v Johannesburgu, odkoder so odnesli tovor že razrezanih in surovih diamantov v skupni vrednosti 4 milijonov dolarjev. Pri kraji so kot talca uporabili enega od stražarjev. V trenutku kraje je bilo v zgradbi še 14 brusilcev, direktor pa je bil tisti, ki je moral roparjem odpreti trezorje. Po ropu so brez sledu pobegnili z japonskim avtomobilom bele barve.
Neokusna šala dveh marincev na vajah NATO na Norveškem
OSLO — Dva ameriška marinca, ki sta za šalo med vajami pakta NATO na Norveškem organizirala eksekucijski vod, da bi prestrašila skupino norveških vojakov, so že poslali v ZDA, kjer bosta za svojo neokusno »šalo« odgovarjala. Ma-
rinca sta namreč med vojaško vajo ujete »nasprotnike« postrojila pred eksekucijskim vodom in ukazala svojim možem, naj streljajo. »Hotela sva se le malo pošaliti,« sta izjavila v svojo obrambo.
Pamella razburja britanske ministre
LONDON — Najvidnejši ministri britanske vlade se morajo trenutno ukvarjati z neprijetnim poslom. Vsi se trudijo, da bi čim prej in čim bolj prepričljivo demantirali izjave lahkoživke Pamelle Bordes, ki je imela o vsakem kaj zelo zanimivega povedati.
O ministru Nigelu Lawsonu je menda rekla, da ji je všeč, ker je tako grd in poraščen z dlakami. Lawson je izjavil, da ni nikoli spoznal te gospodične, prav tako pa sta prisegla tudi minister za energijo Cecil Parkinson, ki se je moral že pred petimi leti zagovarjati zaradi nekega erotičnega škandala, in minister za šolstvo Kenneth Baker.
Pamella je dala tudi vedeti, da skuša neki član vladnega kabineta utišati vso zadevo, v katero je tudi sam vpleten. Minister za športne dejavnosti Moyniah, ki je Pamello spremljal na plese ni član kabineta, zato se bo škandal še razvijal.
Ameriški helikopter strmoglavil v Koreji
Pohiti že, mama!
Mali medvedek bi rad pohitel, a kaj, ko je mama Mien tako počasna. Porivanje pa najbrž ne bo zelo učinkovito	(Telefoto AP)
SEUL — V goratem predelu jugovzhodne Južne Koreje je včeraj strmoglavil ameriški vojni helikopter. Dvaindvajset vojakov je izgubilo življenje, petnajst pa jih je hudo ranjenih. Ameriško poveljstvo v Južni Koreji ni še ugotovilo vzrokov nesreče, do katere je prišlo med skupnimi ameriško-ko-rejskimi vojaškimi manevri, imenovanimi Team Špirit. Helikopter chinook CH-54D je strmoglavil v zgodnjih jutranjih urah.
Vest o nesreči je močno odjeknila v ZDA, kjer se vojaški vrhovi že dalj časa ukvarjajo z vprašanjem helikop-terjev. Mnogi so namreč trdno prepričani, da razpolaga ameriška vojska z zastarelimi ali nezanesljivimi helikopterji. Pred nedavnim je U.S. Army nabavila model AK-64 apache družbe McDonnell Douglas. Vsak helikopter stane več kot 18 milijard lir, eden na dvanajst pa preživi le tri do štiri dni-Helikopterji so torej nova polomij3 ameriške vojske, ki beleži že vrsto neuspehov: prelahke tanke, letala tak° težka, da niso mogla vzleteti, in jedrski lovski bombnik, ki naj bi bil neviden, a so ga fotografirali že vsi.
Na slikah (AP): helikopter CH-540 in prizorišče nesreče
Albanija zavrača dialog z Beogradom
BEOGRAD — Uradna Tirana je zavrnila povabilo nekdanjega jugoslovanskega ministrskega predsednika Miku-liča, da bi Jugoslavija in Albanija »začeli javni dialog o pravicah človeka in položaju nacionalnih manjšin« v obeh državah.
V obširnem članku uradnega partijskega glasila Zeri i populit Tirana trdi, da je s tem povabilom med nedavnim pogovorom s tujimi novinarji na Kopaoniku Branko Mikulin želel pokazati svetu, da ljudje v Albaniji nimajo pravic, medtem ko na Kosovu vlada raj. To nikakor ne more biti način, da bi lahko razpravljali o Kosovu, je zapisal časopis vladajoče partije dela. (dd)
Ranjen diplomat
BAR — V soboto zvečer je neznani napadalec hudo poškodoval uslužbenca jugoslovanskega konzulata v Hamburgu Vasilija Delibašiča. Ko se je sprehajal s soprogo Mimo Kampa Agava v Baru, je napadalec streljal nanj z lovsko puško in ga hudo ranil, so obvestili novinarje v barskem sekretariatu za notranje zadeve. Delibašiča so hitro prepeljali v titograjsko bolnišnico, kjer so ga operirali, vendar je njegovo življenje še vedno v nevarnosti.
Napadalec je bil, tako ga je opisala konzulova soproga, temnopolt, bradat, visok okoli ,170 centimetrov. Zakonca je presenetil v mraku z naperjeno puško, iz katere je izstrelil dva naboja, od katerih je eden hudo poškodoval Delibašiča.
Nesreča pri Lockerbieju: dve nerešeni vprašanji
WASHINGTON, LONDON — Preiskave o eksploziji n® jumbu Pan Am, ki je 21. decembra lani strmoglavil Pr* Lockerbieju, so dokaj razvejane, v središču pozornosti Pa sta trenutno dve nerešeni vprašanji: kdaj je britansko h11' nistrstvo za prevoze poslalo sporočilo o morebitnem tu na letalo Pan Am in zakaj ni ameriška letalska družb^ upoštevala nasvetov izraelske družbe za varstvo polet0 KPI.
Britanske oblasti so pred nedavnim priznale, da so dale sporočilo 19. decembra 1988, ameriški naslovnik pa i pismo prejel šele 17. januarja 1989. leta. Tolikšne katastr falne zamude naj bi bila kriva britanska pošta, ki je mora takrat kljubovati navalu božičnih voščilnic. Po novih iz) ^ vah britanskega ministrstva pa naj bi bilo to le delno r ’ saj je bilo pismo vsekakor oddano prepozno že zaradi z . mude pri razvijanju fotografije neke eksplozivne kasete, ^ jo je zahodnonemška policija našla 27. oktobra lani Frankfurtu, fotografija pa je bila priložena obvestilu.
V težavah je tudi družba Pan Am, ki je menda P°vse^ prezrla sporočila družbe KPI. Izraelska družba je ugotovila, da so letala Pan Am izredno ranljiva v skladi prtljage, obenem pa je trdila, da bi lahko katerokoli born pritihotapili na krov večjih letal. Da bi preprečili more ne eksplozije bi bilo dovolj, da bi morala tudi osebna Y
tljaga v dekompresijsko komoro, kjer bi onesposobili ske detonatorje. Nekateri uradi Pan Am imajo komoro, ne rabijo, drugi pa je sploh nimajo.
viši**' a j«