Dolžnost vsakega Slovenca je, da pride na KOMEMORACIJO 71 talcev danes ob ie.:o PHIHDHSKI DHEtHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE »to VIII. . Stev. 84 (2080) Poštnina platana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, nedelja 6. aprila 1952 Cena 25 lir SE MARAMO ITALIJE! TSI V ENOTNO FRONTO I B0BB0 PROTI HEMASITHBMP FAŠISTIČNEMU POHLEPU! C londonskim mešetarjenjem se I sJ»mfnilragi5nil1 °bletaic ^Uamo na današnji fctd ^Pfila: zahrbtni ni-^ fašističnih % na Jugosla- >*«h h a ?ica ustrelitve S^10« talcev na N * StreliŠfu. la !(jS^fa^no> da bo Prav na sodba n^?na v Lucci flbaldinJ furlanskim ga- ’ST?Lki 50 se borili 5l°vansko t slavne Jugo- !UisS! K?de' katera -ie »° štirih napadalce 'a°rb vrši - nadčloveških ske narrrttn^2 iugoslovan-^tazlla- n? w meJe in iih Stav tA‘ j • slušno, da se ^Berializo1 lsti Italijanski Q "J 5 pomočjo tra-tocj jj, h lzsiljevalnih me-^ri aa Pritiska aferenda^ r- 0sv°jil «vrata oIstu Posli?, Vedno izhaja v «tou^ in^a/evija- ki no-;ransira « katere izdajanje ?a vrata "?ska vlada), ti-kit“ - SS * je treba poskrbeti tudi za preklic tistega protidemokratičnega italijanskega volilnega za-kana, ki ga je ZVU raztegni-la na cono A in ki je se prav posebej naperjen proti Slovencem. Zapadne sile so dolžne ne samo prenehati s popuščanjem rimski igri lisičjega vrinjanja na oblastvene položaje s pomočjo sporazumov kakršni so marčni iz leta 1948, ki kršijo mirovno pogodbo in ki uničujejo gospodarsko in politično ne- leti zahrbt->,,■ »juo n- Jugoslavijo; ni jbfi sloveni Predvoerajš-S? SvetovJi mu °bf-inske-ia Prisiljen u (pa efPrav je i^lUi) £ f,overiti v itali-ti?udarii besedo, ko je Sfamda hoče imeti tu-v6' ki h^ -sma tiste pra-hh imajo Italijani hi v Jugoslaviji, 0 svobodno upo- materin jerik -So1 v Italijan* leziku, kakor 1 Pod Italijo. In ^Sj iJUU ltaujo. m l}& nazi^ a^no da je a^atortfo^le a.ssistenza ■vno faši-prav izobesi as *%?» Slovenskega -sa dm.' v“olc*il PTO" vS;refiStju.svetoivan- fcUa odgovor De Ga-hkUiabo r0kn°Ve vlade na tie, Tita, ,sPrave mar-Hov JbgoifPslovauske vla-• ort«. Slovanskih naro- -'usovoi-°y?iiskfb “čo vesti, VV^ona Prihajajo kakršen je že o-menjeiu Shiffrer, kateri je že pred šestimi leti falzifi-ciral pod krinko statistične znanosti in objektivnosti in pod krinko naslova «sociali■ sta della Venezia Giulia* številčne podatke o Slovencih v teh lfrajih, tako da je iz 88.000 Slovencev v Trstu (ki jih navaja resnični socialist A. Vivante že za leto 1911) je napravil 45.000 v letu 1921 (v knjigi «La Venezia Giulia*); ki si je izmislil za Istrane neki poseben jezik eschiavetto*; ki je ugotovil v postojinskem o-kraju, kjer ni bilo nobenega Italijana, kar 1143 Italijanov, v tolminskem okraju 1996 Italijanov, a v okraju Lošinj in Poreč zanj sploh ni nobenega Hrvata, temveč samo nekak-ni «ibrl-di», da o drugih okrajih v Istri niti ne govorimo. Lahko sl torej zamislimo kakšni bodo londonski sklepi na podlagi podatkov, ki jih bo dal «ekspert» take vrste, katerega je stari lisjak grof Sforza za njegovo «znanstveno* delo tako pohvalil, da ga je označil kot ttVonore della scienza italia-na. ki se ni nikoli zatekel k zvijačnosti in prikrivanju ter osvetlil z enako objektivnostjo ne samo naše razloge, temveč tudi razloge naših slovanskih sosedov Zato torej ponovno zahtevamo, da se z londonskim mešetarjenjem preneha, ker ne moremo in ne smemo dovoliti, da bi se — pa čeprav za en sem milimeter — Italija z lisičjim vrimjanjem na oblast v coni A približala uresničenju svojih imperialističnih teženj! Zato zahtevamo, da zapadne sile v resnici proučijo stanje uprave v coni A in to upravo popolnoma osvobodijo podrejenosti italijanski vladi tako v političnem kakor v gospodarskem pogledu in vzpostavijo končno enakopravnost slovenskega življa z italijanskim. Na današnji dan tragičnih obletnic pa pozivamo vse Slovence, da zastavijo vse svoje sile v borbi za dosego te enakopravnosti in neodvisnosti našega ozemlja! R. S. Tržaški partizani pišejo Svetovni zvezi borcev in Zl/G o nevarnosti novega Fašizma, ki skuša zopet dvigniti glavo? Protestna zborovanja in resolucije: v Padričah, Badihi, Plavjah, Prebenegu, Boljuncu, Briščkih, Malem Repno, Elerjih, Sv. Barbari in dragih vasekin mestnih predelih Trsta VOJAŠKI UPRAVI ANGLO - AMERIŠKE CONE STO MEDNARODNI ZVEZI BIVŠIH BORCEV V zvezi s stanjem, ki je nastalo kot posledica neofašističnih izgredov, ki so jih uprizorili italijanski iredentistični politični krogi v Trstu ob vednosti in celo ob pobudi odgovornih činiteljev v italijanski vladi, pri katerih pa ni sodelovalo trža- j ško prebivalstvo, pač pa je v veliki večini obsojalo tako ravnanje, ki je dalo povod za izbruh fašističnih teženj, nacionalizma in sovraštva do drugih narodov, kot posledica dosedanjega paktiranja in tolerantno- j sti odgovornih činiteljev v tej j ceni do teh ostankov fašistične šizem ponovno dvignil glavo na tem ozemlju ped kakršno koli krinko. Protes.ira nadalje proti uvajanju italijanskih zakonov n5 splošno, še posebej pa proti uvajanju italij? iškega volilnega zakona za upravne volitve. I se pod krinko demokracije dopusti svoboda manifestacij taksistom, ali da ostanejo nekaznovana njihova dejanja. Zveza partizanov a/nglo-ame-riške cone STO IZJAVLJA Zveza partizanov anglo-ame- da se b0 najodločneje borila riške cone STO protestira na-! proti vsakemu poskusu prikiju-dalje v imenu vsega svojega čitve Tržaškega ozemlja k Računstva ter tuočev, ki so padli | jjj^ jn prCjj vsakemu sodeiova-v borbi za skupno stvar vseh Dju jtatlje pri upravi tega o-zaveznikov proti vsakršnemu ; zem,jja. pr», tako se to nsjod-peskusu, da se to ozemlje pri- j ločneje borila proti ilalijanske-ključi znov^ k Italiji, ker bi to; mu favzmu, iredentizmu in ko-pomenilo dajati novo pobudo! minformšzmu, ki se bratijo v osvajalnim načrtom italijanske-, pi-jjgdevanju, da bi se celotno ga imperializma. Na londonski i Tržaško ozemlje zopet priklju-i konferenci, ki naj bi dala It&ittS1 či!0 k Italiji. Bivši borci bodo | še večje pravice pri upravi j uporabili skupno s tukajšnjim anglo-ameriške cene STO, kot j l judstvom in jugoslovanskimi jih je že imela do sedaj, vidijo j nawa, tj EO jim edini ob strani _ vsi bivši borci STO nov poskus, j v teh trenutkih, vsa sredstva. „ Ty*nri„n„ nr!' ^ se utrdi polcžaj italijanskih i fcj so jim na razpolago, da en- ka'erf^de?uiIio diplomatski j irečentistcv ‘n šovinistov, to je krrt za vselej preprečijo, da bi »atadiH zn* v«rif* nrj.! prav ‘istih sovražnikov, proti i M j^Ujamski imperiaiJiam vrnil katerim smo se borili ramo ob j v te kraje, rami z vsemi zavezniki. Zveza partizanov anglo-ame-riške cone STO predstavniki ZDA, Velike Britanije in Italije glede na poglobitev sodelovanja med navedenimi državami v anglo-ame-riški coni STO, kakor tudi v zvezi z odločitvijo anglo-ame-riške vojaške uprave, da bedo upravne volitve v tej coni isti j dan kakor upravne volitve v a Južni Italiji ter na podlagi iste-. Fodf°Cja Vi* csfe, 50 ga volilnega zakona tako imeno-! pC£retoo aU neposredno odgo- ZAHTEVA Zveza partizanov anglo-ame-riške cone STO, je prepričana, da se vprašanje Trsta lahko reši samo z ustanovitvijo STO na podlagi mirovne pogodbe v se odstranijo z odgovor-, okviru prijateljskega dogovora mest javne uprave tega- med Jugoslavijo in Italijo. MESTNI ODBOR ZVEZE PARTIZANOV vanlh vezanih tist, Zveza partizanov anglo-ameriške cone STO odločno PROTESTIRA proti vsem poskusom, da bi ta- verne za fašistične izgrede ob priliki 20. marca. Zahteva na? dalje, da se najstrože ka-zn ujejo vsi tisti, ki so na kakršen koli način poskušali, da bi spet oživili fašizem. Nedopustno je, da Vedno bolj narašča val ogor. čenja, ki je zajel prebivalce naših vasi in mestnih predelov zaradi fašističnih izgredov 20., 21. in 22. marca t. 1. in zaradi imperialističnih spletk italijan. »• BORBA" O NEVARNI POLITIKI ITALIJANSKE VLADE Samo z odločnim nastopom je mogoče zaustaviti osvajalne načrte .Tisti v Italiji, ki ponosno dvigajo ono roko, naj no pozabijo, da so 2o morali ponižno dvigniti šo drugo roko,' opozarja beograjska .Politika" - Ameriški odbor za osvoboditev Trsta protestira zaradi konfarence treb v Londonu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 5. — Ze sam poskus reševanja tržaškega vprašanja brez Jugoslavije je vzbu dil enodušen odpor vseh jugoslovanskih narodov. Ce je kdo kdaj dvomil v enotnost Jugoslovanov, se je zadnje dni lahko prepričal, da se zelo moti. Ta enotnost ni prišla do izraza le v demonstracijah po vsej državi, ki še vedno trajajo, temveč tudi v enotnem stališču tiska vseh jugoslovanskih narodov Nocojšnja «Nova Makedonija«, organ Ljudske fronte Makedonije, komentira zadnji govor De Gasperija, ki se farizejsko zavzema za «mir s pra. vičnostjoa, in piše: «Ali je sploh mogoč mir s pravičnostjo, ko De Gasperi priznava Cezarja in Mussolinija za svojo pravico? De Gasperi je tudi ob tej priliki ostal dosleden svojemu nepomirljivemu stališču. Rim ne zapušša svoje izsiljevalne igre. Za prijateljstvo postavlja svoje pogoje: priznajte naše pravice, to pa je — nadaljuje «Nova Makedonija« — cona B, Reka, Julijska krajina, Zader in Dal-macija. Preveč so nam znane iz zgodovine težke izkušnje rimske pravičnosti, da bi jih lahko sprejeli kot pogoj za prijateljstvo« Pod naslovom »Nore sanje o imperiju, ki še vedno trajajo«, piše nocojšnja »Borba)). da je Itailija v vseh vojnah doživela poraz, toda da njeni državniki še vedno niso opustili neumnih sanj o velikem rimskem imperiju, megalomanskih pretenzij, da vladajo nad drugimi narodi, in nazorov, da je najboljša politika ona, ki se izvaja z izsiljevanjem in grožnjami. »Nekdaj Orlando in Sonnino, včeraj D’Annunzio in Mussolini, danes De Gasperi in Togliatti — nadaljuje «Borba» — so oni, ki so vodili in vodijo politiko, ki se v desetletjih ni niti za las spremenila. Ta politika ozemeljske ekspanzije je diktirala osvajalne pohode Italije v Albanijo, Grčijo, Afriko itd.«. «Borba» nato opisuje italijanski pohod na Abesinijo in poudarja, da se italijanski državniki še vedno niso odpovedali svojim osvajalnim načrtom o rimskem imperiju, in da komaj čakajo, da bodo lahko zopet zavpili: «Na Ljubljano! Na Valono! Na Atene! Tri. poli a noi! 1’Etiopia a noi!». Ti osvajalni apetiti vodijo v napadalnost. «Italija je že stopila na to pot. V interesu miru jo je treba zaustaviti. To- da ni je mogoče zaustaviti s popuščanjem, temveč samo z odločnim stališčem, s stališčem, kot ga je zavzela jugoslovanska vlada in vsi jugoslovanski narodi«. V zvezi z londonsko konferenco in zahtevo italijanske vlade, da dobi na račun Jugoslavije plačilo za vstop v atlantski pakt, bi ima po izja-j vah njegovih voditeljev cr brambnl značaj, piše nocojšnje (Politika«, da atlantski pakt doslej ni imel priložnosti, da z dejanji potrdi ta načela. «Ali bo atlantski pakt začel svojo kariero s tem, da bo za Italijo izjavah pritisk na Jugoslavijo zaradi Trsta?« se vprašuje ((Politika« «To bi bila nesreča, toda ne le za Tret«. «PoIitika» nato poudarja, da so zadnje demonstracije v Italiji pokazale, da v Italiji in v Trstu spet oživlja fašizem. «Da b; se izognile novim neredom, nameravajo angloameriške oblasti, ki odgovarjajo za red v Trstu zaupati kot se zdi, tržaške policijo Italijanom. To ni ohranjevanje miru. temveč izogibanje odgovornosti in kapitulacija pred razgrajači. To je ona ((pomirjevalna politika« ki je že enkrat pripeljala do tega, da je fašizem postal žarišče nemirov«. »Politika« poziva nefašistične B/INES BOH B IZREKLI S0BB0 V PROCESE PROTI GARIBflLBINCEM \ I.UCCI To je De Gasperijev „mir s pravičnostjo" to je ojegov odgovor oa ponujano roho sprave Medtem pa se po italijanskih mestih podijo fašistične horde, ki hočejo Dalmacijo, Grazianija je sodišče oprostilo, Gambari pa je vlada dala tri milijone U Br, - —“ N >^0raZUmnl Fe' fcL be»fta Sl vprašanj a 0a za cono A in cono B Tržaškega ozemlja. Šovinistični svetovalci so njegov govor pozdravili s plc-kmj^m, kot se pač spodobi ijvdem s fašiafino in imnerialifčno miselnostjo. Prav isti ljudje so nekoliko kasneje, ko so slo, venski svetovalci kritizirali prrv:s'o"pns'-o ravnnnie občinskih očetov v letu 1949, zadali krik in vik, češ da naloga občinskih svetovalcev ni po'i-tiziranie, amrak upravljanje. Vendar če primerjamo žura-nove šovinistične aspiracije na Trst z zatrievanii o euprav-nih nalraohn, potem vidimo, da je ob &n'ki svet ur ravni organ Samo, kadar skušajo Slovenci predložiti svoje narodne zahteve, nikoli pa ni občinski svet upravno telo, ka-dar imaio šovinisti za plotom svoje politične ioekuJaci-'e. AH ne predstavlja trdi to nor dokaz diskriminacijskega ravnanj" —rr*i s'nve7»cem? Doberdob Doberdobski župnik je Prejšnjo nedeljo pozival Slovence, naj v postnem času za trdilo sklenejo, da vbode pretrgali vse vezi s Titoma. Do-berdobci se zgražajo nad njegovimi besedami, ker politika ne spada v cerkev. Tržit- V Združenih jadranskih ladjedelnicah v Tržiču vodi osem tisoč delavcev večtedensko gibanje, s katerim skušajo prisil iti vodstvo podjetja, da jim ptača enkratno nagrado za presežek proizvodnje od leta 1945 dalje v znesku 8000 lir. V ta namen so orctan-ziraH več kratkotraj-’ -h sta'k, kat rih 'o se udeleževali pripadniki v.seh sindikalnih organizacij. Predstavniki nc*mnje kemiHie so bili tudi v Trstu na sesfanku Z glavnim ravnateljem CRDA ing. Aurelijem. Zd; se, da vodstvo od svojega stališča ne bo odstorrlo, kar obeta odločnejše delavske posege v dosege srni ih pravic. Pomni- Tolmincem Goriško Podporno društvo je izročilo jugoslovanski delegaciji v Trstu 290.000 iir kot dar, ki ga je goriškn prebivalstvo zbralo za tolminske ponesrečence. Večerni tečaji Te dni so se z uspehom zaključili večerni tečaji po slovenskih vaseh. Obiskovalo jih je precejšnje število učencev od 15. do 20. leta, ki so bili najbolj prizadeti zaradi fašistične vzgoje in vojnih razmer, ki niso dovoljevale rednega Irudskošolskega pouka. IZ TRŽIŠKIH TOVARN Danes, nedelja *• »prH* Napad na Jugoslavijo Sonce vzide ob 5.36, r.sioat 18.39. Dolžina dneva l3-°3- L,uIl vzide ob 14.41, zatone 6b Jutri, ponedeljek 7. aprila Herman, Radivo) DELA PRI VODOVODU Kominformislične grožnje izAžledokrižpotjazaspala zavednim tržiškim delavcem Kdaj se bodo končno lotili tolikokrat obljubljenih del? Skušajo jiH na razne načine spraviti z dela. Enotnost Kominformovcev z reakcionarnimi strankami TRZIC. 5. — Pred kratkim so med pripadniki komtnfor-misticnih celic Združenih jadranskih ladjedelnic v Tržiču razširili ciklostilizirane lc-take, na katerih je bil program kominformistične Posoške zve. ze. V tem programu za čudo nismo zasledili niti ene besedice, k: bi predstavljala obsodbo fašističnih strank ali šovinistične delavnosti talijanskih Šovinističnih organizacij, ampak je bil kot glavni cilj «de-lavske borbe* nakazana »borba proti titofašizmu, kot najhujšemu delavskemu sovražniku* Nadalje je bil na letaku preiskavi ob izhodu. Pozneje so pričeli nad zavednimi delavci in predvsem Slovenci izvajati vse hujši moralni in fizični pritisk, da bi izpolnili »direktivo*, ki so jo poslali kominformistični voditelji. Njihova akcija pa ni žela u-speha, kajti zavedni delavci budno pazijo na take provoka cije in jih vedno sproti preprečujejo. Oni vedo, da so na pravi poti in da kominformi-stično divjanje nima nobene ideološke podlage, še celo pa nima zveze z marksizmom. Tr. žiški kominformisti vodijo po zaslugi vodstva goriške podruz-, poziv, da je treba »z vsemi njce šovinistično politiko ki se sredstvi odpraviti iz tovarne titofašistične elemente*. Kominformistični agenti so pričeli poziv kmalu uresničevati. Najprej so nekemu delavcu, ko je zapuščal delo, podtaknili v žep nekaj žebljev, ki so mu jih našli pri popolnoma ujema s platformo ostalih italijanskih šovinistič. nih strank. Poštenim in zavednim delavcem je danes bolj kot jasno, zakaj pozivajo _ „ r.. zapeljano delavstvo samo pro-1 znanje je dragocenoin kaže. ti Jugoslaviji in «titofašistom* da se delavci ne strašijo kom-m zakaj se vedno bolj odkrito | informistične tiranije. povezujejo s protiljudskimi šovinističnimi strankami; oni vedo, da imajo kominformisti enake aspiracije na Trst kot reakcionarne stranke in da je za uresničitev te želje potrebna čim širša «italijanska fronta*. Slovensko delavstvo v njej ne more in ne sme sodelovati, ker je fronta kominformistov in šovinistov naperjena predvsem proti interesom Slovencev. Njegov vzgled pa morajo posnemati tudi zavedni Italija, ni, ako jim je res do pravičnega mednarodnega sodelovanja Mnogi med njimi tako v CRDA kakor tudi v Adriji in drugih podjetjih danes odkrito priznavajo, da »L’Unita» nima prav, ko piše o «fašistični Jugoslaviji*, ampak da je v Jugoslaviji socializem. Tako pri- V občini St. Peter Slovenov so mnogo govorili o možnosti, da se vodovod iz Ažle podaljša do zaselka Jolanda. Občinske in pokrajinske oblasti so že pregledale teren in so se izrekle za uresničenje načrtov. Pred nekaj meseci so tudi pripeljali na kraj cevi in drugi potrebni material. Dela bi se bila morala začeti že preteklega avgusta, toia takrat niso ničesar storili, ker je bilo lepo vreme in so raje opravili bolj važna dela. Ker je bila takrat Nadiža nizka, so raje menjali cevi vodovoda, ki gred.o pod reko Nadižo blizu Stupice. Zato so takrat odložili dela pri podaljšanju vodovoda iz Ažle v Jolando na november. Ko so nadomestili omenjene cevi, je asistent prišel v Ažlo in tedaj so ljudje upali, da se bodo dela takoj začela. Toda znova so se premislili in začeli raje delati odcepek od vodovoda pri St. Petru Slovenov. Tako je minilo že precej časa in nismo videli nobenih priprav, da bi se dela začela. Nasprotno, odpeljali so celo cevi. Matajur Zaradi slabega vremena so odložili tekmo v veleslalomu, ki bi morala biti preteklo nedeljo. Zato bo temina danes in upamo, da nam bo vreme dopuščalo prisostvovati tej lepi športni manifestaciji. Težkoča je le v tem, da ni do kraja tekme nobene ceste. Do Jerov. nice pa bodo na vsak način vozili avtobusi podjetja Mašera. Za telefonsko zvezo so že poskrbeli alpinci iz Čedada. Medtem pa pravijo, da se bo tekma tudi prihodnja leta ponavljala. Ažla Županstvo je poskrbelo, da dobe tudi vse hiše v naši vasi hišne številke, in sicer iz porcelanastih plošč. V ta namen so že prišli delavci, ki vzida-vajo te plošče. Stroški za to delo gredo v celoti na račun občinske uprave. Te hišne številke so bile zelo potrebne, saj je naša vas največja v sempeterski občini in je bilo včasih težko najti prave naslove. V drugih občinah so že mnogo prej opravili to potrebno delo. Pra potno Končno so se začela dela pri vodovodu v dolini Idrijce. Tako bosta vasici Budigoj in Ibana dobili vodovod. Doslej KRATKE TESTI iz beneških vasi je namreč bil zgrajen samo prvi del vodovoda do Prapro-tišča. Sedaj govore, da bodo začeli dela tudi pri tretjem delu vodovoda, tako da dobi vodo tudi vasica Novakovec. Ljudje sledijo z zanimanjem tem delom in upajo, da bodo preskrbljeni z dobro pitno vodo. Čedad Pred tukajšnjo sodnijo so obravnavali spor med mlekar, jem mlekarne v Ažli in med novim upravnim odborom. Ka. kor smo obširno pisali, je nam. reč novi upravni odbor odpustil mlekarja 15. januarja. To odločitev je odbor sprejel po delu preiskovalne komisije, ki je imela nalogo, da pregleda delo mlekarja. Mlekar bi moral zato tudi zapustiti stanovanje, ki ga je imel v poslopju mlekarne. Toda s podporo raznih oseb je doslej vedno odklanjal, izprazniti stanova, nje. Zato so se morali obrniti na sodnijo. Sodnik je izdal razsodbo, s katero je pozval mlekarja, naj izprazni stanovanje IZPRED SODIŠČA Oprostitev sodnijskega zapisnikarja obtoženega tatvine na sodišču GORICA, 5. - Včeraj popoldne so na kazenskem sodišču sodili sodnijskemu zapisnikarju Jožefu Polliju, ki je 42 let uslužben na sodišču. Polliju je obtožnica očitala, da se je polastil vsote 153 tisoč lir, ki jo je prejel rd odvetnikov za kolke in hlinil, da so mu denar ukradli neznani tatovi iz miznega predala v njegovi pisarni. Polli je tudi na včerajšnji razpravi trdovratno trdil, da so mu denar dejansko ukradli iz predala in da si ni v 42 letih službovanja prisvojil niti novca. O poštenosti Pollija je med drugimi pričal tudi šef sodnijskih zapisnikarjev, ki je izjavil, da je Polli vedno vest- no in pošteno izvrševal službene dolžnosti in je njegovo poštenost podčrtal s pripovedjo o tuji listnici, ki jo je Polli lanskega leta našel v svoji pisarni in se nemudoma pozanimal, da jo je vrnil lastniku. Kljub pričanju sodnijskih uradnikov, ki so se vsi potrudi, li, da so čim bolje izrazili svoje prepričanje, da je Polli pravi tip poštenjaka, je javni j t tožilec ob zaključku svojega ’ govora, v katerem je uvrstil vse okolnosti v dokaz obtožen-čeve krivde, zahteval za Pollija 2 leti in 1 mesec zapora. Sodišče je Pollija oprostilo z utemeljitvijo, da ni zakrivil dejanja. do 7. t. m. Zdi se, da niti po tej razsodbi noče upravnik zapustiti Ažle. Toda tudi če se bo obrnil na prizivno sodišče v Vidmu, bo moral končno po. pustiti pred voljo prebivali stva in zapustiti kraj, kjer se mu je prav gotovo dobro godilo. Mažerola Cesta, ki vodi v našo vas, je zaradi svoje velike strmine skoraj nedostopna. Zlasti na ovinkih je cesta tako strma, da se vozila skoraj ne morejo obračati. Cesto so zgradili leta 1915 na odločno zahtevo prebivalstva in so seveda sku. šali čim manj potrošiti. Zato bi morali spremeniti celotno smer ceste, ki se začne v Skri. lah v dolini. Ta cesta gre sko. zi našo vas do Tamor in je dolga okoli 8 km. Te dni smo zvedeli, da bodo tehnične čete poskrbele za popravilo jezdne poti, ki je pred svetovno vojno vezala Tamore čez hrib I-vanac s Cenebolo. Delo pa bodo opravili vojaki namesto brezposelnih. Pri nas so tudi zgradili nov otroški vrtec in ga bodo v kratkem otvorili. Začeli so tudi graditi mlekarno, ki bo slu. žila naši vasi in Tamoram. Delo opravlja center za brezposelne. Naš duhovnik se je v zadnjem času začel zanimati, da bi združil vse živinorejce, da bi skupno predelovali mleko. pri združitvi kmetov pa je mnogo težkoč. Ljudje namreč ne zaupajo v zadružno mlekarno, ker nekoč so tako mlekarno že imeli in je v začetku dobro uspevala, nato pa je zaradi slabih upravnikov propadla. Zdi se, da še zdaj niso plačali vseh dolgov. Pri nas nastaja tudi vprašanje novega vodovoda, kajti cevi starega vodovoda, ki je bil zgrajen leta 1895, so že precej pokvarjene in puščajo vodo. V naši vasi je namreč okoli 150 družin, skupno število prebivalcev pa je okoli 800. Precej škode imamo zaradi neke kravje bolezni. Marsikatera krava povrže prezgodaj, tako da je tele mrtvo in da je celo krava sama v nevarnosti. Zdi se, da je bolezni kriv okužen bik. Soča odnaša rodovitno zemljo SOVODNJE, 5. - Večkrat smo že pisali, da je Vipava v okolici Gabrij zelo nevarna za tamkajšnja polja. Ko spomladi in ob velikih nalivih nekoliko narase, pričenja na ovinkih trgati breg. S tem odnaša rodovitno zemljo, kar posestnike močno oškoduje. Na nekaj podobnega so nas te dni opozorili tudi Sovodenj, ci. Soča jim namreč stalno odnaša dragocene predele travnikov na levi strani. Ze večkrat so razmišljali, kako bi jo ukrotili, vendar doslej še niso našli učinkovite r-»*itve. v ponedeljek bo sovoefenjska delegacija odšla h goričkemu prefektu Giammicheleju in mu popisala razmere. Zahtevala bo tudi, da napravi prefektura potrebne korake in zaščiti njihovo zemljiško last. Ko so ljudje vprašali oblasti, kaj je s stvarjo, so jim odgovorili, da nimajo sedaj na razpolago kreditov. Družinski glavarji, ki so pri stvari prizadeti, So šli k občinski komisiji in so ugotovili, da je denar na razpolago. Toda ostala je mala težkoča. Oblasti so zahtevale, da bi se družine, ki živijo v zaselku Jolanda,odpovedale javnemu vodnjaku ter da bi dale namestiti v vsaki hiši števec. To Pa zato, ker se na onem kram-križajo eeste šestih občin Na-diške doline in bi voda iz jav-oeea vojaka služila vsem, medtem ko bi nos;la stroške samo občinska unrava v St. Petru^ Slovenov. Tako je postalo križišče pri Ažli brez vodovoda. Nam se zdi, da so na županstvu v St. Petru Slovenov res malenkostni. Ce bi vodovod služil mnosim ljudem, bi bilo to toliko bolj. Ce že hočete-, nai bi notem, ko b; bil vodovod zgraien, razdelili stroške na razne občinske uprave. Do 15. odteci ie Čas uničiti koruzna steb'a GORICA, 5. — Opozarjamo vse kmetovalce, ki še niso u-ničili koruznih stebel in ličja, naj to storijo čimprej. Zadnji rok. ki so ga določile oblasti rok, ki so ga določile oblasti za uničenje koruznih stebel, je 15. april . Z u-ničenjem koruznih stebel bodo kmetovalci obvarovali nov pridelek koruze koruzne plesni, ki se razvija ravno v vlaž-nih kopicah koruznih stebel Uspelo predavanje v Štandrežu STANDREZ 5. — Včeraj je bilo v prosvetni dvorani Otona Zupančiča predavanje Iva Marinčiča o borbi slovenskega kmeta za zemljo. Predavanja se je udeležilo neverjetno veliko ljudi, ki so z veseljem poslušali predavateljevo razlago. Prikazal jim je dramatične dogodke iz pričetka novega veka, velike punte in tragične epiloge junaške borbe. Dve di. jakinji sta med predavanjem deklamirali Simona Gregorčiča Siromaki, Antona Aškerca Tlaka, Boj pri Brežicah in Kronanje v Zagrebu ter Alojza Gradnika Tolminski punt in Na goriškem gradu. KINO VERDI. 14.30: «Prostor na soncu*, E. Taylor in M. Clift. VITTORIA. 15: «Sto malih mamic*, V. Tobbs. CENTRALE. 15: ((Tatinski princ*, T. Curtis. MODERNO. 14.30: ((Francozinja Yvonne», S. Winters in J. Mc Crea. Zadnje predstave ob 21.30; v Verdiju ob 23. LOTERIJA VENEZIA 24 72 81 22 34 FIRENZE TORINO 90 2 64 68 88 58 41 47 7 25 MILANO 45 49 86 47 7 PALERMO 18 16 72 37 66 ROMA 5 7 20 14 71 GENOVA 74 36 8 84 52 BARI 40 9 19 70 71 NAPOLI 76 64 86 62 46 CAGLIARI 50 7 80 18 21 Goličave v Nadiški dolini je treba čimprej pogozditi Gozdovi bi dajali precejšnje dohodke in bi zaščitili zemljišča proti plazovom Sedaj je ugodnem čas za sa ditev dreves. Zato je tudi čas, da spomnimo pokrajinske oblasti, da bi morale misliti, na splošno in sistematično pogozdi tev vseh naših gorskih pod ročij. Ce pregledamo razdelitev površine po raznih kulturah, kakor jo določajo statistični podatki pri pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu v Vidmu, ugotovimo, da sta Terska in Nadiška dolina razdeljeni na vzhodno gorsko področje ter na vzhodno predgorsko in gričastp področje. Mi se danes omejimo samo na vzhodno gorato področie, pri čemer u-gotovimo, da odpade na skupno površino 28.378 ha samo 4.928 ha gozda, t- j. samo eno šestino celotne površ ne. Pri tem opažamo, da je razmerje med skupno površino in med površino gozdov na našem področju približno enako kakor splošno razmerje v vsej Italiji. Razlika pa je vtem, da gre pri nas v glavnem samo za gorato področje brez velik:h dolin in planot ter z zelo strmimi pobočji, medtem ko so v celotno površino v Italiji vključeni tudi Padska nižina, nižina v Puljah, v Laziu itd. To dokazuje, da je pri nas absolutno premalo gozdnatega zemljišča. Na ozemlju občin Brdo, Taj-oana in v sedimih občinah Na-diške dol-ne bi bilo naravno, če bi bilo od vse površine polovico namenjene gozdu. Ce je sedaj od 28.378 ha površine, namenjeni gozdovom, samo 4928 ha'; pač iz tega sledi, da bi morali pogozditi vsaj 10.000 do 12.000 ha zemljišča. To bi bilo veliko delo, ki ga pa je vendarle treba opraviti. Pogozditi bi morali seveda predvsem neproduktivne površine, ki jo je mnogo več, kakor izhaja iz uradnih statistik. Tako bi te neproduktivne površine dajale precejšnji donos, poleg tega pa bi to služilo tudi za obrambo zemljišč pred vodami in plazovi. Na vsak način bi gozdovi mnogo več nesli, kakor nekateri zapuščeni pašniki. Vozni red avtobusa na progi Šempeter - Pevma OB DELAVNIKIH: odhod iz Pevme: 7.40, 8.35, 9.30, 12, 13, 15.15 in 18; odhod s Šempeter- Iske ceste (na vsej progi do Pevme) ob 7.15 8.05. 9, 11.30, 12.30, 14.45 in 17.30; odhod s Sempeterske ceste (samo do Travnika) ob 10, 13.20. 15.40 ir. 18.30; odhod s Travnika (na Sempetersko cesto) ob 11.15 14.30, 17.15 in 19. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: odhod iz Pevme: 9.30, 13, 15.3), 18, 19 in 20; odhod s Šem-peterske ceste (do Pevme) ob 9. 12.30, 15. 17.30, 18.30 in 19.30; odhod s Sempeterske ceste (do Travnika) ob 13.30 in 16; odhod s Travnika (na Sempetersko cesto) ob 14.30 in 17.15. Velikonočne počitnice GORICA, 5. — Ministrstvo za ljudsko vzgojo je z okrožnico določilo, da bodo velikonoč. ne šolske počitnice na vseh šolah od četrtka 10. do vključno torka 15. t. m.. ROJSTVA SMRTI IN POROKE GORICA. 5. — V gorski mest. ni občini je bilo od 31. marca do 6. aprila t. 1. 12 rojstev, 13 primerov smrti, 6 vknjiženih porok in 2 poroki. ROJSTV A: Maleagri Patri- cija. Mecchitella Bruno, Birsa Klavdija, De Piero Klara, Ci-sotto Renato. Pintar Franc, Del Sas?. Lucijan, Bregant Luisa, Fiore Klavdij, Budin Peter, Vandin Rosa, Braidot Marino. SMRTI: 61-letna gospodinja Ortali por. Pecile Gioconda, 53-letna šivilija Padnvan por. Palli Ema, 79-letna upokojenka Forestieri vd. Serafin. Beruilda, 80-letna gospodinja Komel Marija, 53-le'mi uradnik Cosolo Serafin, 68-letni prof. Chiurlo Hug, 80-letna gospodinja Lenaz vd; Passadcr Marija, 8D-letr»i prosjak Dudine Maver. 76-letna gospodinja Comuzzi vd. Bolzan Avgusta. 87-letna gospodinja Gabas vd. Seravallo Filomena, 74-letna gospodinja Clauser vd. Rozman Eliza. 79-letna šivilija Perazzi por. Lucchini Korona, 59-letn.i čevljar Peritz Julij. VKNJI2ENE POROKE: obrtnik Calici Sergej in, gospodinja Colautti Eva. delavec Miani Al. do in gospodinja Macino Ma-rija, uradnik Tivan Viktor in telefonistka Mozetič Cecilija, častnik Italijan, vojske Schiat-tarella Dominik in gospodinja Furlani Lilijana, trgovec Zot-lar Egidij in, gospodinja Doga-ro Marija Elvira, zasebni urad-reiJc Doratti Hektor in gospodinja Caenazzo Jurka. POROKE: učitelj Imoli Hila-nij in učiteljica Secchi Jožica, častnik italijanske vojske Si-gon Vinici j gospodinja Car. dazzo Marija Linza. AVDITORIJ V ’10 K EK 8- A FBI DA ob 18. in a«. «ri Hehpc F K VI 81.0 VEVŠKA Ml ADJA8KI fH* Vstop z vabilom. Vab* la za obe predstavi (k bite v Ul. Koma 15/U v ponedeljek od 10. do 12. ure od 16. do 18. ur« v torek od 10. do 12. ure od 16. do 20. ure PROTI VSAKI KONCESIJI ITALIJI glede njene soudeležbe pri upravi cone A STO Protestne resolucije iz mesta in okolice - Solidarnost prebivalstva jugoslovanske cone z borbo tržaških Slovencev - Hvaležnost jugoslovanskim narodom in vladi (Nadaljevanje s I. strani) Oli dijaški tekmi "Trebušni ki-Mlečnozobci V sredo 9. aprila bo na igrišču v Sovodnjah dovolj zabave za vse navijače Kaj se pripravlja v Gorici? Slovenske srednješolce in akademike ne slišiš govoriti drugega kot o športu. Nekaj pa je le res. Nogomet se bodo šli Kdo pa? Tradicija (dveletna sicer) je že postalo, da se ob veli kodnih praznikih srečajo na igrišču v Sovodnjah nogometni predstavniki trebušnikov (a-kademikov) in mlečnozobcev (srednješolcev). In vsakdo si pripelje na igrišče svoje navijače. Prvi vse trenutne »soproge*, učitelje in učiteljice in sploh vse, ki čepijo po cele dneve v kavarni pri Bratužu in igrajo skanastov. Drugi pa so že obljubili, da bo letos njihova podporna vojska res ogromna. Mobilizirali so že vso nižjo gimnazijo in strokovno, da sploh ve govorimo o gojencih liceja, višje gimnazije in učiteljišča, kjer je že sveta, narodna, državna, stanovska in kaj še tiem kakšna dolžnost, da prisostvujejo tekmi; dalje jim bodo prišli na pomoč vsi profesorji, starši, bratci in kar je še važnejše sestrice (hudomušni jeziki pravijo, da le te užgejo novih moči v nekaterih srednješolskih igralcih). Navijači in igralci prve ka tegoriie (trebnšniki) bodo prišli na igrišče »con la sacra fiacca universitarias z auto- mobili, motorji, lambretamt in vespami, nekateri morda z Kultradinamiinims Ribijevim modrim avtobusom («karjela» mu pravijo), ki vzdržuje linijo od Gorice do Sovodenj. V tem namreč ne bodo občutili ne kamnov, ne lukenj, ki jih je toliko na poti v Sovodnje Prišla bo pomoč iz Padove. Trsta, Benetk, M.ntove, Bologne in celo iz oddaljenega Turina je «srednji spols najavil svojo udeležbo. Ce greš zvečer po zakotnih ulicah, jih boš lahko videl, kako se urijo v nogometni, igri. Menda mislijo napraviti tudi nekak sprevod. Druga kategorija (mlečr >-zobska) pa bo prisopihala v Sovodnje na dvokolesih in v eavtoscarpas (peš). Pridno se vadijo na to tekmo, zlasti ko brcajo v šoli med odmori gobo, ki kakšenkrat prileti na hodnik poleg profesorja; to ti je «gol»l O tekmi govorijo kot bi bil to zanje nekak sprehod in dejali so. da bo vsak njihov igralec nesel s seboj na igrišče «Selezionei> da jo bo med tekmo iital. Da se nekoliko povrnemo k resnosti, se moramo vprašati kakšen bo izid letošnje tekme Težko j c na to odgovoriti. Pred dvema letoma so bili tem, da niso pred tekmo prav nič trenirali, tako da je neki igralec v črni majici sploh mislil, da so nasprotnikova vrata tam, kjer je stal Pro Gorizia - Forli danes na domačem igrišča Društvu Pro Gorizia gre vse narobe. Preteklo nedeljo je med tekmo v Roveretu sodnik izključil z igrišča Goričana Dondo. Temu sodnikovemu dejanju je sledila še kazen nogometnega sodišča: Donda ne bo mogel igrati kar za dve _ ,. nedelji. Diskvalifikacija se še lastni pratar. Bridko je bilo danes držj tudi Medeota in po tekmi, ko so se srednješolci veselili in uganjali cel ebakanalv ter deklamirali «Pojdite igrat ščinken. Lansko leto pa ni ne eden ne drugi odšel kot zmagovalec z igrišča. Rezultat 3:3 je razveselil akademike, ki ga niso pričakovali in so dejali, da je to le uvod v prihodnje, to je v letošnje leto. Srednješolci pa so kovali v svojih srcih jezo in maščevanje in če... (bolje je ne govoriti). V gostilni so se potem gledali kot pes in mačka in vsak je gospodoval v svoji sobi. Letošnja tekma bo brez dvoma zanimiva in bo gotovo pritegnila vso svetovna športno javnost. Napovedali so svoj prihod dopisniki pariškega «L’Equipe», milanske «Gazzet ta dello Sports, zagrebškega «Narodni šport* tn srednješolskega uMladi vzoris. Prenos Brumata, ki sta morala počivati cele tri nedelje. 2e preteklo nedeljo se je moral za tekmo proti Roveretu trener Mian potiti da je lahko sestavil enajstorioo, ki pa je bila neučinkovita in ki je podlegla. Danes pa bo zopet lahko igral Orzan. Kakšno moštvo bo Mian danes postavil na igrišče? Verjetno bodo tudi danes Goričani doživeli neuspeh. Ce pogledamo na lestvico, se zdi, da je za Pro Gorizio že vse izgubljeno, kajti ne moremo več misliti na to, da bo Pro Gorizia zmagala vse tekme, ki jih mora še igrati in da bo dosegla četrto mesto v lestvici, ki je potrebno za rešitev. Da bi Goričani zmagali še vse tekme, se nam zdi nemogoče, kajti če so podi gli dvema takima mo.it.orna, kot so Trieste in Rovereto, ne vemo, kdo je še šibk jši od dveh omenjenih. Vendar pa želimo goriškim igralcem, da bi se vsaj danes Obvestilo sovodeniskim davkoplačevalcem SOVODNJE, 5. — Županstvo v Sovodnjah opozarja vse davkoplačevalce, ki plačujejo davke pri davčnem uradu v Gradiški, da jih bodo lahko plačali v sredo 11. aprila od 9. do 14. ure na sovodenjskem županstvu. S tem si bodo prikrajšali pot v Gradiško. Tatovi v kleti GORICA, 5. — Gospodinja Roza Cigoj vd. Quargnali ij Ul. Duca d’Aosta 95 je pred dnevi javila policiji, da so neznani tatovi vlomili v njeno klet in odpeljali sinovo kolo znamke Dei*. S tatvino je Quargnalijeva utrpela 20 tisoč lir škode. tekme bo prenašala mreža vseh evrops -ih in ameriških ' pred domačo publiko izkazali postaj ob 25. uri 30. februarja | Tekma se bo začela ob 15.30. Kdor pa hoče tekmi, od blizu «trebuJniki» poraženi kar s j videti, naj pride na igrišče o' Na Igrišču v P v'drjah bo 7-0. a pravijo, da je bila ’ rivdn j Sovodnje v sredo 9. aprila ob ob 15, uri ig 1 .juvei.tin« H tega akademskega poraza v j 15. uri. ^ l proti Brazzanese. Poskus samomora na orožniški postaji GORICA, 5. — V prvih popoldanskih urah so danes iz glavne orožniške postaje na Korzu Italija pozvali Zeleni križ na pomoč. Na rešilni avto so bolničarji nekaj trenutkov nato že položili 29-letnega Leo-pardija Avrelija iz Ul. Diaz 20, ki si je prerezal žile v zapestju in bi kmalu izkrvavel. Leopardija so nemudoma odpeljali v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so mu zašili prerez in ga rešili smrti. Vzroki, ki so mladeniča privedli do samomorg, so neznani in orožniki so se včeraj izogibali vsake izjave v tej zvezi. v m fhimoDhi (hipmili! bile odsotne, tudi prebivalci BADItiE in PLAVIJ. Tovrstna podpisna akcija je v teku tudi po drugih vaseh našega ozem. lja. Sestanka OF. ki je bil pred. včerajšnjim v PREBENEGU, se je udeležilo na 40 vaščanov, ki so z zanimanjem sledin izvajanjem govornika o političnem položaju, ki je nastal po znanih dogodkih okoli 20. mar. ca. Sestanku ni še nikoli prisostvovalo toliko ljudi, saj je bila zastopana skoraj vsaka hiša. Ponoven dokaz, s kakšnim zanimanjem sledi naše ljudstvo razvoju dogodkov o-koli tržaškega vprašanja. Po izčrpni diskusiji so vaščani so. glasno sprejeli protestno reso. lucijo, ki so jo naslovili na rav. natelja za civilne zadeve pri ZVU, v materi protestirajo proti fašističnim izgredom in im-perialističnim težnjam Italije po našem ozemlju. V isti resoluciji se zahvaljujejo vladi FLRJ in jugoslovanskim narodom za podporo, ki jo ti nudijo v borbi za naše narodne in socialne pravice. Tudi na sestanku v BOLJUN. CU so vaščani živahno posegli v diskusijo in potem soglasno sklenili, da odpošljejo brzojav. ko maršalu Titu. v kateri se mu zahvaljujejo za odločno stališče, ki ga je zavzel proti nesramnim zahtevam italijanskega imperializma. Prav tako so s sestanka poslali pismo tržaškim delavcem, v katerem se jim zahvaljujejo, da se niso udeležili stavke, ki so jo proglasili delodajalski sindikati ter kominformistični izdajalci in na ta način dokazali svojo delavsko doslednost v borbi našega ljudstva proti porajajočemu se fašizmu. Sestanka Osvobodilne fronte sta bila tudi v BRISCKIH in MALEM REPNU. Kot povsod, so tudi v teh dveh vasicah prisotni z največjim zanimanjem sledili razvoju dogodkov, ki so dovedli do izsiljene londonske konference Člani OK in pripadniki drugih političnih struj so poudarili ogorčenje vsega prebivalstva, da je do te kon ference sploh prišlo, pa čeprav gre samo za notranja vprašanja upravnega značaja, od katerih so bili Slovenci že od začetka odrinieni Prisotni so i nadalje pozdravili borbo jugo j slovanske vlade in jugoslovan. skih narodov, ki so v teh dneh odločno manifestirali proti spletkam italijanskega imperializma. Vsi oni, ki imajo doma radijske aparate, so dnevno sledili radijskim prenosom manifestacij v Ljubljani in Beogradu, kar priča, kako neločljivo je povezano naše ljudstvo z brati v svobodni domovini. Na obeh sestankih so pre bivalci, kot povsod, izglasovali protestno resolucijo, v kateri poleg obsojanja fašistični)! izgredov in manevrov italijanske vlade, obsojajo tudi komin. formistične izdajalce, ki so se v teh dogodkih postavili odkri. to na stran šovinistov in fašistov. Prav tako so obsodili raztegnitev italijanskega volilne, ga zakona na naše ozemlje tei zahtevali, da ZVU popravi kri. vico, storjeno predvsem slovenskemu prebivalstvu. Sestanki Ljudske fronte so bili tudi v Miljskih hribih in drugih krajih miljske občine. V Elerjih je bil sklican množični sestanek kljub nasprotovanju predsednika kominfor-mističnega krožka. Ta se je moral ukloniti volji prebivalstva ter dati prostore krožka na razpolago prebivalcem, ki so na sestanku ostro obsodili kominformistično izdajstvo ter izglasovali resolucijo, v kateri odločno protestirajo pri ZVU zaradi dajanja političnih koncesij italijanski reakciji in ita iijanski vladi na škodo našega ozemlja in zaradi volitev, ki se vršijo po italijanskem nede mokratičnem zakonu ter celo isti dan kot v Srednji in Južni Italiji. V SV. BARBARI je bil sestanek Ljudske fronte, katerega so se udeležili člani LB’ in simpatizerji. Po izčrpni analizi zadnjih dogodkov, so prisotni izglasovali slično resolucijo kot v Elerjih. S sestanka v Plavjah so prebivalci poslali maršalu Titu pozdravno pismo, v katerem se mu zahvaljujejo za odločne besede ter prizadevanja za u-godno rešitev tržaškega vpra šanja, pri čemer obsojajo gonjo iredentistov in kominformistov za priključitev Trsta k Italiji. ** * Tajništvo OF za Tržaško o-zemlje je včeraj prejelo več pisem, ki so jih poslali prebivalci Istrskega okrožja prebivalcem vasi in okrajev v coni A. Prebivalci vasi Malija so poslali prebivalcem Lonjerja in Katinare pismo z množičnega sestanka, v katerem pozivajo na enotno borbo proti pod. iim manevrom italijanskega imperializma in za uresničenje takega Tržaškega ozemlja, ki bi bilo jamstvo za našo neodvisnost. V Marezigah je okoli 300 bivših političnih preganjancev, ki so se zbrali na protestnem zborovanju, odposlalo Svetovni federaciji bivših poli. tičnih preganjancev resolucijo, v kateri protestirajo proti iredentističnim zahtevam italijanske vlade. Pozdravno pismo s porivom za nadaljevanje borbe v korist interesov našega prebivalstva, so Osvobodilni fronti v Trstu poslali delegati okrajne skupščine SIAU — Buje. Cepljenje otrok proti davici ia divjim kozam Cepljeni morajo biti vsi cticci, ki so prekoračili starost I leta Higienski urad tržaške občine javlja, da bodo pričeli s 16. aprilom z cepljenjem proti davici in divjim kozam. Cepljenju so podvrženi vsi otroci, ki so prekoračili eno leto starosti in to po določbah zakona št 891. izdanega dne 6. junija 1939, K cepljenju bodo morali pripeljati starši vse otroki, ki so bili rojeni leta 1950 do konca prvega semestra leta 1951, kot tudi vse tiste otroke, ki so bili rojeni pred navedenim datumom, pa iz raznih razlogov še niso bili cepljeni. Starši bodo lahko pripeljali cepit svoje otroke vsak dan od 16, do 17. ure; cepljenje bo izvršil za to določen zdravnik higienskega urada. Vsi otroci, ki bi se morali javiti k cepljenju že 1. do 15. aprila kot tudi otroci, ki bi morali biti cepljeni v drugi po. Iovici istega meseca, bodo cep. ljeni v dneh od 16. do 30. aprila Za one. ki so prejeli vabilo za mesec maj, ostane datum cepljenja nespremenjen. Vhod v prostore, kjer bo cepljenje otrok je iz Ul Duca D’Aosta št. 1. Starši, oziroma varuhi otrok ki ne bi pripeljali svojih otrok k cepljenju, bodo kazonvani, kot to predvideva zakon danes 6. IV. 1.952 OB 20-30 V avditobiji' V T R S T V REVIJA OPERETNIH MELODU Sodelujejo: ELZA BARBIČ'* ANGELCA SANCIN0V , MODEST SAN ClH L 0 K®5 sanci* J O 2 K O BELIZAR IN R0NN7 ORKESrf? IZ LJUBLJANE Režiser in confere'^’ MODEST SANCI Dirigent „ DUŠAN SANC1 Plese naštudif®!® OLGa gorjup°v* Kostume izdeld modni salon D MARTELANCE^ Vabila so na ražP^. v veži tiskarne Frančiška 20. danes 0“ ^ do 12. ure in od 18. ure. Telefon 29-471. ‘'"L danja vabila z &atv*-g 24. III. so veljavno 'd 6. t. m. Zamenjava 4 J torej ni potrebna. * ( so še na razpolod0. SNG s a ZtiiaSho Danes 6. april# ob 15.30 uri-v nabrezinu Schurekova kom«0 Pesem s ce*!8 V torek, 8. april# 1952 ob 20. uri7 v LJUDSKEM GLE" LISCU v KOP** DEDINJ Drama v treh de)aCil (sedmih slrkah^ po romanu jo Jamesa, spisala & A. Goetz. slovensko glepaiJ^ Danes 6. aprila l953 INŠPEKTOR NA Igra v treh dejanJ"1 Scenograf: Aka^^rfatf Režiser: Evgen Frel16 Arthur Birling. čja Ernest Zega gfaj Sybil Birlmg, Cet** Sheila Bitimi^6' MiaK* Ertc BlrMn*. Geralt ChrofhJ* jci*^ Ed-na, služkinja ^ im**3 inšpektor Ooo^ ^ Dog2ja S£lJ lingove hiš« mestu v Industrijskem ..jdlan00-vernem M' , l. ijs«nilc ,fe{K° Inspiclent. ,a vr Sepetalec: ja- pr^»-fS “* °IA K D A CO* zavarovainict^jfjTERjzi0’ ssssj? * ^ metne nesreČGLAz^ — S — 6. »pril« 1962 MOSKVA m EGIPT Douolj da preide knka stranka v opozicijo - in vseeno, iz h ^snih razlogov - pa postane v očeh kremeljskih mogotcev 12 izdajalske organizacije*' prijatelj, ki zasluži podpiranje <3a bo njihov Vv,"nS''“ :rnP,eri3lizmu» imel ^podporo Sovjetake zveze m žft'L^0a^-ttegodkih v per- Paeartd sovjetska pro HOjt Biažn?-SVetlia uV€^° P°zor-fcŽui V2hodu- do- žlank°v « poditi zssoT=^f-0™ls j4nih piscev, ^žagffla'°-nar°de Sred- *b°j preti ?so podpoi ™*lhdemokracij «?• Ee P? ni*>' omejili na Svetovi ^?°tovila simpatije. P mJr- « mu ^edo'tr»Vf° n^orm’ ie sklen 1 «l«m in 4 $T°^e del° na Biiž-?natno v ?.2ednlern vzhodu v Wi’ n?6?!1 ®“ri kot v PTetek- mtom^ P”r?cl1« gasila Kom. Priprave Z* V P°lnOT teku *odov £hajE“«^ miru Ila’ Afrike Področij m Severne j^oniinftrrmivt ični 2berejo ^ prizadevajo, da nosti ar?h1?1Se «11-Snih eseb-žiletnih n5esa sveta- unJver-P°litičnih r i°rlev' Pisateljev. Panskih ?Jldi P cel° musli-Zlasti va*l kven'b odličnikov, ‘ega konor2c16 YprašanSe kraia 8Piememh e ne Pride do * Kai“dniem trenUtkU' Mo azalaE?d*a i2b*ra. čeprav sa-«olnico ' na egiP»vsko pre-P0 pleHik53"10 .”oli siocai-®iešaminM ^eiskega zuna- 5'edvsem J SiTa nai kongres ne Pozorno^ ra obsesu obr' Vhodni 22st na tako imenovani Pn nat ,»?P,e«nalizem- Istočasno “aperializem56 p°sled .na ,drus' kominfnr™- ;-,na s°v.ietski in ?a -Pran?«^1.’ ki stoji Prav k faznot etinjega vzhoda in PiimisTJ^3 ? agenti in predla .0H^am> po vseh deželah a 5kuSafPcJa- Predvsem je tre-?acionalna,organizacija ‘P 't del?1 egiptovskih litff * kasnp avcev,„ stoh? v Dnalu je sovjetska po-totll Proti n?em smislu na-»vil l^efdu. Danes pa to» *li kom? 1 diplomat, časni-^^stični agita-v , tej egiptovski 5tr»m!io o tS ,!l Izrazih: vsi joi?t s »?i!,u I eeintovsk: so kar Dal?,, dobrohotnost-se sprPmla ne pomeni, da eniie tradicionalne misli Kominforma glede «egip-tovskega vprašanja*. Stalinova knjiga «Temelji Leninizma* govori na raznih mestih o položaju na Srednjem vzhodu. Tako na primer svetuje svojim somišljenikom, da naj si na vsak način skušajo pridobiti brezpogojno podporo nacionalističnih gibanj v kolonijah. Nekatere vrste teh gibanj zaslužijo to podporo, ker služijo revoluciji proletariata, druge pa ne, piše Stalin. Wafd spada zdaj po sovjetskem vidiku v prvo kategorijo. Toda prav blizu Egipta imamo nacionalno gibanje, ki ga ne podpira niti Kremelj niti kominformistični tisk. Mislimo na stranko UMMA, ki se bori za neodvisnost Sudana in ki io sovjetski tisk zdaj — po tolikih anatemih V/at-da — proglaša za »separatistično orodje imperializma*. Razlaga je preprosta: zdaj je proti-angleško stališče Egipta v Prid Sovjetski zvezi in zato je v njenem interesu, da kontrolira Egipt vso dolino Nila. Gibanje, k: se bori za neodvisnost Sudana, je zato negativen činitelj. eno od nacionalističnih gibanj, ki so po Stalinovem mnenju v nasprotju z interesi proletaria-l ta, to je Kominforma. In ravno ti interesi so odločilni za določanje sovjetske politike, ne pa nacionalna težnje azijskih in afriških narodov. Ce bo to zahtevala taktika Kominforma, se bo sovjetsko stališče — ki je trenutno naklonjeno egiptovskim težnjam m nasprotno «sudanskim separatistom* — hitro spet spremenilo. Takih naglih sprememb sovjetske politike na Srednjem vzhodu smo v zadnjih letih že več doživeli, predvsem v primeru Palestine in Libije. Sovjetska zveza je bila izprva naklonjena arabski Palestini; nato je spremenila taktiko in podprla ustanovitev države Izrael, ki jo je pa kaj kmalu začela napadati kot «oporišče ameriškega imperializma*. Glede Libije pa je Sovjetska zveza zaporedoma zagovarjala sovjetski mandat, italijanski mandat in državno neodvisnost. Na teh primerih vidimo, da poverje-nje zastopanja svojih koristi Sovjetski zvezi pomen; zaupati se najbolj nestalnemu in spremenljivemu faktorju že tako nestalnega mednarodnega položaja. V. K. ATLANTSKI HEROJ (Italijanski ire 'ent sti hočejo izrab jati čla s vo It:.llje v A- tla tsk.m piktj za kor.stciovska iz.ilje.anja. kot da bi bila usoda te koslic je ocvisr.a prav jod njih). Pe'i fuuo'if>, hdnj ho pri ntvnnzn \ Halan uvala rasizem nad črnci v lužni Hfriki Temnopolti domačini bi smeli voliti samo Evropejce. Vrhovno sodišče proti Malanu. V Londonu pričakujejo povratek Smutsove stranke na vlado V Južnoafrišiki zvezi je izbruhnil ustavni spor, ki bo verjetno izzval padec sedanje vlade; povod za ta spor so dali tamkajšnji temnokožcl, ker je namreč glede njih Malanova nici Vel. Britanije in ki nosi ime »Sauth Africa Act», spremeni lahko obe zbornici južnoafriškega parlamenta, vendar le z dvetretjinsko večino glasov. Južnoafriška zveza je nato 1. listična vlada v državi' 1931 sklenila z Vel. Britanijo ščiti črnega človeka v srednji in vzhodni Afriki (Sudanu) proti Arabcem na severu in belim ljudem na jugu (Burom). Kljub temu pazijo v Londonu na to, da ne izzovejo preveč južnoafriških nacionalistov, ka- Kapland spremenila volilni red. I poseben dogovor, po katerem, kor tudi, da ne odvrnejo od 7mHralna t.„. 5nora «ie-11,1 bila več vezana na omejitev, be črncev, bivajočih med Kar-Zgodovina tega sp 1 , da ne sme izdati ukrepov, ki bi thumom in Mafekingom, na ka- 5 SSSsrJSTfcSS tu in Oranja, je dala kapska kolonija svojim temnopoltim državljanom ali azijsko-afriško-evrop-skim mešancem precejšnje politične pravice, ki so bile vsekakor mnogo večje, kakor pa jih imajo temnokožnl domačini voditelja največjih južnoafri- Uealthu Južnoafriška zveza v ških političnih strank, sta te-! katera so vključeni nekateri daj izjavila, da ne bodo vlade , angleški protektorati. Na sploš-v kaplandski koloniji sklenile no y Londonu upajo, da bodo ničesar, kar bi nasprotovalo klavzuli iz J. 1909 glede polt tičnih pravic, danih črnopoltim domačinom. Ko pa je prevzela videli v Capetownu v kratkem na vladi zopet «United Party». Trenutno pa ne morejo prezreti Malana, ki zavzema še v drugih predelih zveze. Ti me-1 viado Malanova nacionalistična! vedno močan 'položai šanci, ki govorijo tako imsno- -*—j- j- -- vani jezik afrikans so .zahteva, li volilno pravico in čim so si jo pridobili, so volili v isti skupini kot beli ljudje. Ta zakon, ki sta ga potrdili tudi obe zbor- VAziji utrujena, v Afriki v ofenzivi, Francija ne more iz kolonialnih sporov stranka, je takoj izjavila, da se ne čuti vezano na izjavo Smut-sa in Hertzoga. Tako je lani predložila zbornici zakon, po katerem bodo nebeli ljudje vpisani v posebne volilne sezname in bodo imeli pravico izvoliti za svoje zastopnike samo Evropejce in še te ne po istem številčnem ključu kakor beli ljudje, torej manj. Temnopolti domačini so se proti temu zakonu pritožili na Glede Trsta bi Avstrijci predlagali... Švicarski tednik «Weltwoche» je 21. p. m. objavil članek z . jii — ,, . ... .naslovom «Trst — preizkusni najvišje sodišče, ki je ugodilo j kamen evropske državniške u- Francija ne more iz konfliktov v Severni Afriki in v Indo-kitajski. Največja skrb zanjo je vsekakor vojna v Vietnamu, kjer vzdržuje armado, ki šteje nad 120.000 mož. «Ta ne požira samo jetrno milijardo dolarjev, ampak v njej pade vsako leto več oiiclrjev, kot pa jih vzgoji francoska vojna akademija. — Padlo je že nad 30.000 mož in če indokitajeko vprašanje ne bi obstajalo, bi Francija na zapa-dJ lahko postavila že 20 divizij Kljub vsem tem žrtvam je položaj v delti Rdeče reke v Tong-kingu zelo resen*; to so besede ki jih je izrekel gen. Juin, inšpektor francoske armade, na konferenci generalštabnih poveljnikov v Washingtonu. Dva dni po tej izjavi je umrl v Parizu vrhovni poveljnic francoskih čet v Indokitaj-ski gen. Lattre de Tassigny in njegov naslednik gen, Raoul Salan je imel težke obrambne boje v trikotniku imenovane delte. Posest te zemlje, ki je zaradi svojih plodovitih rižnih polj ena najgostejše naseljenih pokrajin na svetu, je odločilnega pomena za izid te vojne. Zaradi tega divjajo že od leta 1950 zanjo tako srditi boji. Poveljnik čet Vietminha je skušal v začetku vojnih opera- Vojska 130 tisoč mož v Vietnamu stane letno milifardo dolarjev in več otieir* jev kot jih vzgoji vojna akademija maroški sultan zahte>a zopet revizijo pogodbe o protektoratu - Vrinit se je še spor z ZDA - V Tunisu je bej popustil m i in •4:1:: _5slL*J ^ kui: TURNI dOM «0. 'Se2NAM ST. 1 Kultu 48 *>risr> K, Urui dom v Trstu Pevali; Eratieka _4'^00’ 'ir Manfreda k r=>— '‘ua 827, Ramovž Fumis Karel 1000, '‘»ir 500. KruŠ!Č !<**>, % N.N Pr, °dopi iz Podgore ■vec Draguška Slavka 400, Bri-<1 ‘Ja. Briš*iki ’ Danilo Do, 1000, 627, Uk. 5oq l?,627' Kolerij, Jo- »ip -Arnr,41?2 iooor ca 50°’ Jerman - ^ l000 ' ileSar Frar>io 627, jiudnk ’ Dar»u Lidija 300, 627 ?anka 627. Taučer »!C,žm5lj ’ « erJal Eroeat 1000, . afa s,, ton ®uma 350, Samsa Ja Mirk an AngCla 300> Alr*o 627 IOo,TQlne: Pertot Stani- ' GuT?n Gizeia ;0°’ ^ l00 50’ Radovič ■»>• Vertj'0 l00, p ! 50‘ Devetak Ehk, ,„n0t FlliP 150. »00. j. »50. druž na Mi- 150, ^ Evetli — mejhne ribice. (5) Plac kraj sredi vasi, trg. Krauca — namreč po en bokal. Ko pride nt zaj, začne Juože Krauca, ki .e bil prebrisan in ki jo je rad zavlekel pri dobrem kozarcu: «Ja... a pej naste zakej sm jest pršo h vm? Jest sm pršo h vm zatu ke vm čen duobro.* «Kaku Juože, kaku tu. da me česte duobro.* »Ja... a, jest sm slišo, da je vre an tjeden. ke niste neč ulovile, jeti jest, ke sm dua-ste sveta prehuado jen dua-ste reči slišo, sm veli vido, da vaše mreže so zacuprane... jen vi...» »...E . e... e... bejšte, bej-šte... kaku muoreste kej taš-nega reč?* «Ja... a... a..., lepu. lepu, vi zdej poslušte. kej ke vm buom rjeko Jutre zjetro, k r ke vaša M’rjeta pride duol h murje, dejte je an kuošček vašp mreže, tiste ke je z«cu-prana, je ukažte nej grje u Trst če na Ponterošo, kemr ke so Sčavune. jen nej da tiste ku šček unme farje t’m nuter. Nej povej, kej jen kaku, se zna, rte j nese s sabo tude kšne gold narje, ke znaste, tašne gaspudje za neč ne delajo, jen... boste, vido...* »Ha, ha, pej kaj buom vi-do, drage muoj? Jest u tašne ruobe ne vjerjem.* »Ne v j er jeste, pej kaku tu? O... o... o.... kašen grejh, ka. šen grejh. Ma jest buom v’s sturo vjervat... ja, znaste...* »Ja, kaj znam, povejte, povejte...* »Ja, znaste, muoja ranča mate...* «Kaku, kaku...* »Ja, ma muoj buh, pestčj-te. de govorim...* »...muoj ranjek uoče, naste, je biu velek pj,anc, o, str šno se me je dopadlo vino, o, str’šno str’šno. Jen muoja ranča male, naste, uona je bla pametna, uona. Je uzjela ano suojo jeketo jen je šla u Trst h Sčavu-nam, buoga h nuogan je šla, jen veli s Postujne jen dvej kruone je Sčavunam nesla.* »Ja, jen Sčavune?* »Ja, jen far ucd Sčavunov )e je dau an ta šen žjegen, da puatle muoj uoče, k'd’r ke je tisto jeketo jemo, nej več piu in taku muofen je biu tiste ž.iegen, da prou vi-no se me je gneselo, Jen vi-deste, fsšcn žjegen bojo dale tude vaše žene, jen buoste vido, da puale. liste, ke je vase mreže zacupro, buo po gucbce spečen jen vi pej boste ulucvuo use puhno r b, JA taku viste... Ojejš, je ji, kaku sm žejen.* «Ben, bi n, pite, pite, samo usega ne spit.* «0 ne, ne!» * * * Tako je povedal berač Juoze Krauca, teda Vanetu se ie kar neverjetno zdelo. Mislil pa Si je vendar: No, PA bomo videli, kaj bo rekla Mrjeta, ko pride domov. Juože je še dolgo klepetal, a ker je bil bokal prazen --že tretji — se je zr.čel odpravljati. Hvalil je vino. Va-Pet Pa> ki je rad posiušpl, kako drugi hvalijo njegovo vino, je zrčel znova: «Ben, Joško, znaste saj. vi ke jemeste cejt in ke ukule sveta huodeste, buoste šou kašn buot u ejerkou jen buo-ste muclo boga, nej me da wdi hlete duebro vince, tAku da boste lahko piu!» »O ne, ne. tu pej r.e, jest u ejerkou ne srjen, znaste u ejerkvp je buh, jeno muoja ranča mate me je zmjerej prou učila: F’nt, boga se buoj, boga se buoj. Jen jest se bop,a bojim, zatu ne grjen u ejerkou. U ejerkve je buh, jen jest se bajim. ne... Zro. ste, pred ejerkvu še, še... t’n se zmjerej kašn scud dobi jen t’n zmjerej munler... o, o... vaše v no... o, je fino, fino je... samo teče...* «Ben, Juože, vi ur jeste zde j, ne...» «Ja, ja... Buh vm dej duobro, o, se z; hvaltr., jen ne pozAbtč ga jutre...* »Ja... ja, zbugam, zbu-gam...» * # * Berač je odšel. Vane je pogledal za njim, da bi se kAj ne prijelo in »e nasmehnil. Juože Krauca se je namreč gugal kakor ščifa (6) na slabem morju. Cez nekoliko časa je pri. šla žena Marjeta. Ko je sli-šala, kaj je rekel Juože Krau-ca, je bila navdušena; saj ni nič čudnega, ženske rad® verjamejo v take stvari. Končno se je Vane vdal. Drugega dtNe pa takoj, ko je zavezal bjjeteu na r’nk (7). je strgal nekaj maj (8) iz za-cu;.rAne mreže, jih dal ženi in jo poslal v Trst, Nato ie postavil mTajdo na sonce in se napotil domov, kjer je kar težko pričakoval ženo s čudodelnim čarom. Se na ul’-co (9) je šel nekajkrat po. (6) Sčlfa = majhen do 8 m dolg čoln na vesla. (7) R’nk (rinka) = vzidan železen obroč, za katerega privezujejo ribiči čolne. (8) Maja = nit, motvoz na ribiški mreži, (9) Ul'ca -* zelo ozka cesta na vasi (ulica). (Nadaljevanje na 7. strani). ŠsSsiSilsIs jt pomemben dogode je v njihov; sredini 1] ‘v■•stiku s tedanjimi sl mi izobraženci obliko Bidraca, vrčka, putrica, solenka in igrača — ptiček • (prekmursko lončarstvo) ItaSe mdeti&ho kcum D0S1TEJ OBRADOVIČ Preljubi in predragi gospod! Ko pridem na Dunaj, kjer pisem nikogar poznal, nemščine pa nisem vedel niti besede. se napotim k grškemu kaplanu, popu Antimu. Povem mu, od kod prihajam in čemu in da bi želel, če bo mogoče, ostati kako leto na Dunaju, da bi se kaj koristnega naučil, dokler sem še mlad. Kaplan me je ljubeznivo sprejel in mi pripovedoval, da je tudi on bil revež brez staršev in da se je zato v mliadosti veliko porival po svetu ter se veliko namučil, da se je seznanil z grškimi pisatelji in grškim jezikom Sedaj je stanoval v hiši trgovca Nikolaja Dimitrija, enega izmed najuglednejših Grkov na Dunaju. Tega je poprosil, da bi me vzel na stanovanje. »Ne le stanoval«, odvrne blagi in dobri gospod, etudi jedel bo z nami. dokler se po Dunaju ne razgleda in si ne poišče kaj stalnega.« Pop Antim je izrazi! upanje. da bom lahko ostal na Dunaju ne samo kakšno leto, temveč vse življenje, če bom hotel biti za grškega učitelja. Takrat je namreč bil na Dunaju zelo izkušen grški učitelj, toda nad vsako mero vinski bratec in zaspane. «Tako si prišel kot nalašč«, mi pravi. Nato mi je pripovedoval, da se mudi na Dunaju naš arhiepiskop Joan in da se mu vsekakor moram predstaviti, preden se kake reči lotim. «Nič lažjega kot to«, mu odgovorim in še isti dan grem, da bi se predstavil njegovim podrejenim. Da bi si privoščila dober dovtip, so me naročili za prihodnji dan ob dvanajstih, bo je metropolit najboilj nataknjen, ker ne mara, da bi obiskovalci prihajali ob tem času. In kar je še huje, dejali so mi, naj ga počakam v obednici. Ura je odbila dvanajst.. Tedaj slišim, kako metropolit ukaže; «Jed na mizo! in že vstopi v dvorano. Ko. me opazi, mu je zaprlo sapo. »Kaj je spet s tem? Kdo ga je klical?« Njegov proto-sindel mu pojasni, kdo sem, od kod prihajam in da bi rad bival na Dunaju. Tako me še nikoli ni nikdo zmerjal. ((Pojdi. kamor hočeš, in delaj, kar hočeš! Misliš, da sem zaradi tebe prišel na Dunaj in da nimam drugih opravkov tu?» In tako me je zapodil. Pobral sem se iz dvorane in jo rezal po Mariah ilferici, da se še ozreti nisem utegnil. Pridem v mesto in najdem svoje še pri kosilu.. Do soflz so se nasmejali, ko so slišali moj doživljaj. «Je že prav tako«, mi reče gospodar Stojčo«, sedaj si brez skrbi ti in mi!« Po kosilu me odpelje h kon-siiiarju, da se mu predstavim. Tu so si zapisali, kdo sem in zakaj bom na Dunaju bival. V dveh, treh mesecih: se mi je nabralo kakih o.va-najst učencev. Od vsakega sem imel na mesec po dukat. To mi je zadostovalo. Vzel sem tudi zase dva učitelja: prvega za francoski, drugega za latinski jezik. V tem ljubem) in prijetnem de. lu sem na Dunaju prebil približno sedem let. V tretjem letu sem tudi jaz poučeval francoščino, ker so trgovci raje jemali mene za učitelja, čeprav so bili drugi boljši, kajti jaz sem lahko razlagal in pojasnjeval po grško, česar Francozi niso znali. Prav tako san poučeval tudi italijanščino. Za ta predavanja • em prejemal nagrade, prava korist pa je bila mnogo večja; taiko sem v teh jezikih bil vedno spretnejši in popolnejši Moj zadnj; učitelj francoščine je bil (v velik moj prid) izreden estet in poznavalec književnosti. Seznanil sme ie * najizbranejšimi francoskimi izvirnimi deli in prevodi i* angleščine. Ker sem pri lanskem učitelju poslušal logiko, sem od1 tega časa prebiral knjige z večjim u-žitkom in z večjo koristjo, ker sem sedaj lahko o vsebini svojega berila sam sodil, niti nisem sprejemal vsega tako. kakor je bilo napisano. Mnogo so mi koristili razgovori z gospodom Ata-irasijem Sekerešem, možem visoke izobrazbe v lepih znanostih, širokih izkušenj in vednosti, poštenega življenja /n čistih nravi ter dobrohotnega in ljubeznivega srca. To j© tudi do današnjega dne moja osnovna in vodilna želja; da v svoj prid z naiveč-jo naslado in zanimanjem poslušam boljše in bolj uče-fie može*. Seat koristnih in veselih let mi je na Dunaju minilo kot šest dni. Zmerno življe. nje me je varovalo bolezni. Neprenehoma sem bil v prijetnem delu; ali sem učil dru-ge ali pa sem se sam učil. Samo nedelje in prazniki so se mi Bdeli nekam dolgi. Po svoji naravi in načinu mišljenja sem moral biti srečen v tako lepem mesitu, kot je Dunaj. Svoje naloge in dolžno sti sem z veseljem jzpolnje. val in zdielo se m j j«, da sem popolnoma neodvisen in svoboden Nikomur nisem polagal računov in jih tudi od nikogar zahteval. Ves Dunaj je bil moj, saj sem se lahko sprehajal Po mestu, kolikor sem hotel. Augarten, Prater, vsi gozdovi in travniki med njimi so bili moji; sleherno nedeljo in praznik sem se lahko tam sprehajal po mili volji. Vsi alavčki v Augar-tenu so spomladi in. sploh, kadpr sem se tam mudil, prepevali, kot <*a je največja go.vpoda v parku.. Sedaj pa reci, ljubi moj, reci po duši in vesti; mar nisem bil teh šest let na Du- 1 lilli (ODLOMEK IZ {'jll *ŽIVLJENJA IN liliji DOŽIVLJAJEV>) 1] !|j DOSITEJ (IBMDOffl Hi TRST r.aju srečen? Tod« vse na svetu mine, tako je minilo tudi to. Pa kaj bj tisto! Prvič: je danes se naslajam ob spornimi na ta leta, kajti — «Hoc est, vivere bis, vita pos-se priore frui«. To pravi: Dvakrat Živi, kdor se lahko naslaja s prejšnjim življenjem. In drugi: kaj je moglo b:ti lepšega, boljšega in slajšega kot to, da sem drugim predaval, kar sem znal, in od drugih prejemal in se učil, česar nisem znal. To pa je vedno bil na j višji namen, in stalni smoter mojega popotovanja po svetu, kar neka. ter, z višav svoje visoke milosti blagovolijo imenovati potepanje. Mar sem jaz kriv, če oni ne sodijo tako kot sodim jaz: brez dela pohajko. vati, to je potepanje, čeprav le v eni sami vasi; popotovati pp opravkih, to pa pametni ljudje drugače imenujejo... Sedmo leto mojega b' vso ja na Dunaju sem si že drznil poučevati po nemška. V tretjem mesecu ttga leta pa pride na Dunaj naš arhiepiskop Vicentij Jovaivovič-Vidak. Ta gospod me je s svojo ljubeznivostjo popolnoma očaral. Prerilagal mi je, naj grem v Modro, kjer bom njegova nečaka Toma in Pavla poučeval francoščino in ifglijanšči. no. Obljubil mi je. da me bo čez leto dni ali kvečjemu po dveh letih skupaj z nečakoma in na svoje stroške poslal (Nadalje ran je na 7. strani) Ze izza srede 18. stoletja je bilo v srbski literaturi čutiti poskuse naprednega gibanja: javljajo se pisatelji; ki zahtevajo namesto konservativne cerkvene literature posvetno literaturo v ljudskem jeziku in izobrazbo vsega naroda. Prvi, ki je javno nastopi! proti cerkvenemu vplivu v srbski književnosti in pokazal pot iz meniške zaostalosti v evropsko razsvetljenost, je bil Dositej Obradovič. Njegovo življenje ie bilo sila nemirno, toda izredno plodno; ves čas je učil sebe in tudi svoj narod; nabral si je obširnega znanja in najnaprednejših -sodobnih idej. Primerjaj je življenje naprednih evropskih dežel z zaostalostjo svoje domovine, zato se je odločil. da se bori proti nezna- nju. proti praznoverju in nevednosti, za prosveto svojega naroda. Navdušeno se je ogreval za versko strpnost in enakopravnost, ‘ zagovarja! je narodno enotnost ne glede na verske razlike ter se zanimal tudi za vzgojo žena. Srbi srednjega veka so pisali starocerkvenosiovanski jezik, ki so ga izgovarjali z. glasom in sistemom srbskega ljudskega jezika. Ta starocerkvenosiovanski jezik srbske redakcije ali srbskosiovanščino so pisali do srede 18, stoletja; nato pa je zmagal ruskošio-vanskj jezik, to je bila staro-cerkvenoslovanščina pod vplivom ljudskega jezika. Vendar misel -o uvedbi ljudskega jezika ni zamrla in najmočneje je vprašanje ljudskega jezika kot jezika srbske književnosti sprožil Dositej Obradovič. Zahtevo, naj pisatelj piše v ljudskem ieziku, je pozneje odlično izpeljal Vuk Karadžič. Dositej Obradovič je napisal mnogo knjig in med najvažnejšimi: je njegova avtobiografija iz L 1783 «Zivlje-nje in doživljaji Dimitrija Obradoviča. z meniškim imenom Dositeja«, kakor jih je sam napisal in izdal: v prvem delu pripoveduje dogodke do polovice 1760.. do svojega odhoda iz samostana Hopova. v drugem delu pa obravnava svoje življenje do januarja 1789. leta. Tako živo in originalno ni bilo napisano do tedaj še nobeno delo v srbskem jeziku. Novo je bilo v tej knjigi vse: jezik, besede, oblika, misli, odkrita slika napačnega življenja njegovega naroda ter krepki nasveti, kako naj se ljudstvo usmerja. Naslednje leto so izšli «Na-S". eti zaravega razuma« ter «Poučna beseda«. Zelo koristne so bile njegove «Basni», v katerih je dajal moralne nauke; izdal je tudi «Sobranije» zbirko ((raznih nravno-pouč-ndh reči v korist in zabavo« ter 1803. »Etiko«, Njegovi spisi so bili zelo popularni in imeli močan vpliv na Srbe 18. in 19. stoletja. Zanimivo, da je življenje Dositeja Obradoviča bilo tesno povezano tudi s Trstom, ki je sploh igral važno vlogo v razvoju srbske književnosti. Ze v začetku prejšnjega stoletja je bila namreč v Trstu močna kolonija srbskih, dalmatinskih in grških trgovcev, ki so se vneto zanimali za kulturni razvoj balkanskih dežel. Mnogi bogati srbski trgovci, ki so živeli v Trstu, so radi podpirali rojake v domovini in če so k njim prihajali srbski književniki, so jih vedno lepo sprejeli in pokazali mnogo razumevanja za njih delo. Dositej Obradovič je bil prvič v Trstu 1, 1771., kamor Slavni srbski prosveti tel j je bil trikrat v Trstu - Tržaški Srbi, ki so bili bogati, so z denarjem krepko pomagali rojakom v domovini je prišel iz Zadra, toda že isto leto je odpotoval na Dunaj; ponovno ga srečamo v Trstu jeseni 1779. leta; baje je tu želel ostati za domačega učitelja, toda ker se ni mogel pogoditi s tržaškimi trgovci, je kmalu po novem letu 1779 odpotoval kot učitelj italijanščine z ruskim arhi-mandtritom Varlaamom v Italijo. Svoje prvo knjižno delo, napisano v 1. 1783.. je posvetil svojemu prijatelju v Trstu. To je znano »Pismo Haralam-piju», ki je njegov knjižni program jn poziv na naročilo njegove knjige »Nasveti zdravega razuma«. V tem ((Pismu« zagovarja rabo ljudskega govora za knjižni jezik in dokazuje, kako velike koristi bi to bilo za izobrazbo vsega srbskega naroda. Ni torej zgolj naključje, da se je Dositej poleg mnogih svojih prijateljev in znancev v drugih mestih obrnil, vprav na Haralampija v Trstu: ni to storil verjetno samo zaradi njega, pač pa zaradi Tržačanov, pri katerih je upa! najti razumevanje in pomoč. Da so mu bili Tržačani naklonjeni. se je lahko prepričal za svojega tretjega bivanja v Trstu, kamor je prišel z Dunaja. Tam se je namreč z zasebnim poučevanjem težko preživljal in zato sprejel vabilo rodoljubnih srbskih trgovcev v Trstu, ki so ga povabili v svoje mesto ter mu določili letno denarno podporo z nalogo, da piše koristne knjige v ljudskem jeziku. Dositej Obradovič je ostal v Trstu z majhnimi presledki od 1802. do 1806. Bil je že tedaj slaven književnik in kakor piše svojemu nečaku, so njegove «Basni» v Trstu visoko cenili. Tu so ga obiskovali mladi literati, med njimi Solarič, ki jih je uvajal vi literarno delo in poučeval ter ustvaril pravi srbski kulturni center. Vsi Srbi v Trstu so ga zelo spoštovali in zlasti lepo je bil sprejet pri Jovanu Dragi Teodoroviču, mecenu srbskih književnikov. Iz pisem, ki jih je pisal njegovi ženi, spoznamo, kakšno gostoljubje je užival v tej hiši. Male trgovčeve hčerke Milice se spominja celo v svoji »Etiki«, katere tisk je nadzoroval v Benetkah 1. 1803, Tam tudi beremo: »Gnev je v človeku kot burja v Trstu«. V času. ko so tiskali njegovo «Etiko», je pisal v Trstu drugo knjigo svojega «So-branija«. Ko se je 1804. razplamtela v Srbiji vstaja proti Turkom, jake in vstajo pozdravil s je zbiral med. Tržačani denarne prispevke za svoje ro-«Prigodnico srbskim upornikom«. Bil je ves navdušen za narodno revolucijo v Srbiji in nekemu svojemu rojaku piše, da bi rad šel v deželo svojih pradedov. Toda Dositej se ni samo pesniško navduševal za svojo domovino, temveč se je tudi zavzemal, da so tržaški rodoljubi poslali borcem, v Srbijo čim več denarne pomoči, on sam pa je dal polovico svojega imetja. Ko so pa Srbi po ostri bitki, v kateri so premagali Turke, bili popolnoma izčrpani, se je njih »Upravni svet« ponovno obrnil do svojih bratov v Trstu 7. avgusta 1806. leta. Iz tega pisma razvidi-mo, da so tržaški rodoljubi še premalo podprli svoje brate, kajti pomanjkanje je bilo v Srbiji tedaj zelo občutno... ((Predragi bratje«, se glasi prošnja. «vi veste, da se že štiri leta pozimi in poleti borimo in da smo zato morali opustiti delo na polju in da nimamo dovolj hrane. Sedaj ste spoznali, bratje Tržačani, kako je, po vas naj spoznajo tudi ostali bratje po veri..., kaj mi od vas, ki ste blagorodnega srca, pričakujemo. Mi se bomo bojevali, vi pa, ki ste bogati, nam lahko pomagate z orožjem, munici-jo in hrano, česar nihče drugi ne more storiti kot vi, ki ste bogati, katerih imena bodo kot sveta ostala napisana v naših srcih in v srbskih aktih. Ne zahteva pa vaša domovina, k; trpi. da ii vse to darujete (razen, če kdo sam po Svoji volji hoče), temveč da ,ii samo kot bogati ljudje kreditirate...« To pismo, ki so ga Srbi naslovili na Tržačane, kaže. kako so Srbi izven domovine vplivali na upornike, kaže pa tudi na to. da sta Solarič in Dositej Obradovič ustvarila v ICHBOTb B tipHKAlOMEHtž 4HMMTPIA OB P A AOBHHA, «ApEWEHOl* V KAAyKEpCTBY 4 O C I 0 E A: M H M t .CTKMS C n H C A Tfc « »J««1* SLOVEi\§KI % It OHM lil Nedavno se , je pojavila na knjižnem trgu zajetna knjiga »Slovenski etnografu, letnik III. - IV. Ta zbornik, ki ga izdaja Etnografski muzej v Ljubljani, izhaja letno v eni knjigi, toda tokrat sta v eni knjigi združena dva letnika, za leto 1950. in 1951. Knjiga je posvečena predvsem slovenski domači obrti, za kar navaja Boris Orel, ki je poleg Milka MatiČelovega urednik »Slovenskega etnograja«, razloge v kratkem uvodnem članku »Domača delavnost in obrt v etnografi j-i«. Boris Orel pravi, da se šele v tem Slovenskem etnografu uvaja domača obrt v etnografijo mnogo očitneje in zavestneje kakor doslej. Od 464 strani je člankom o domači obrt; posvečenih 188 strani. Ivam Mohorič je prispeval razpravo »Problematika domače obrt j v zadnjem stoletju*. Avtor navaja v svoji razpravi gospodarske osnove im vplive, ki so pripomogli k nastanku in razvoju domače obrti. Ta se je razvila predvsem tam, kjer donos zemlje ni zadošča) za življenje prebivalstva. Seveda je bil razvoj — aii pa zastoj in propadanje — odvisen še od mnogih faktorjev. kot so razvoj tehnike, nastanek železnice in razširjenje industrije na podeželje. Zlasti industrializacija je povzročila nove tipe domače obrti, ki ni več istovetna z originalno obrtjo. Pozneje je moral celo zakon zaščititi domačo obrt. Končno obravnava Ivan Mohorič sedanje stanje domače obrti, kakor ga ureja zakon o obrtništvu LRS iz leta 1950. Razpravo zaključuje z naslednjimi besedami: »Domača obrt je vtisnila zgodovini našega kmečkega čtoma pečat svojih dob, načina življenja, kulture in ljud« ske umetnosti. Njena velika tradicija je obogatila našo sodobnost s tem, da nam- je ohranila nekdanjo pristno domačinsko izvirnost, ki jo vedno bolj spoznavamo, vredno, tirno irs skušamo gojiti. Ona je bila, je in ostane neusahljiv vir umetniške tvornosti našega podeželja. Razkriva nam naravno nadarjenost ljudstva, njegovoi bistrino in iznajdljivost in samoniklost v reševanju problematike dnevnega življenja. Domača obrt je dokument delovne morale ljudstva in izraz njegove volje db ustvarjalnega dela im smisla za kultiviranje domače umetnosti. Domača obrt, združuje de. settisoče pridnih rok pod krovi tisočerih kmečkih domov v tihem in skromnem delu-, v borbi zp obstoj im v plemeniti tekmi za izboljšanje življenjskih razmer. Njenih delovnih armad, ki prekaša, jo najmočnejše industrijske o domači Skoraj polovica III. in IV. letnika (v eni knjigi) »Slovenskega etnografa" je posvečena domači delavnosti m domači obrti /ličarsko orodje ie Sodražice kombinate, statistika ne .more zajeli. Ostaja nevidna, nikjer reklamirana, zato pa tem aktivnejša. Kakor je v svojih tvornih oblikah in vrstah neizčrpna, je tudi njena dinamika živa in. probojna, Nikdar se nj dala vkovati v toge oblike enoličnih pravnih norm. Prot; takim poizkusom se je borila uporno iti trdoživo. Zato se je razvijata uspešno le v polni prostosti. O njenem bitju jn usmerja, n ju so mnogokrat usodno odločali nadmočni elementi, protj katerim sc je borila in zrn aga la, V svoji kompleksnosti je poslala neob hodna komponenta nacionalnega dohodka in narodnega blagostanja. Njena problematiki) zasluži zato polno pa žn j c,«. Naslednja razprava je Ribniška suha roba v lesni domači obrti. Avtor te razprave Janko Trošt je podal ne le seznam vseh k »suhi ro- Ribiški krošnjar »zdomar« Gorjuške fajle: od leve proti desni spodaj: cedra, štebalc^ koroška lajia ali »Štajerka«; zgoraj: kresavne klešče, lajfa z ocejal rukom m mehur bi« spadajočih dejavnosti, temveč je zanje ugotovil tudi natančno geografsko razširjenost. Razpravi je priloženih tudi več slik orodja in dela kakor tudi zemljevid za geografski pregled ribniške suhe robe na Dolenjskem. Trošt zaznamuje deset strok ribniške suhe robe: obo-darstvo, podnarstvo, posodar-stvo, žličarstvo in kuhalni-čarstvo, ročno mizarstvo, strugarstvo. orodjarstvo, ple-tarstvo. zobotrebčarstvo in rešetaritvo. Avtor podaja nekaj nasvetov za obstoj in u-spešnejši razvoj te obrti. Tudi naslednja razprava Izumrle panoge domače obrti v okolici Turjaka nas vodi na Dolenjsko, Pisec Tone Ljubič nam pripoveduje o nekdaj cvetočem domačem rez-barstvu, osovnikarstvu in kr-tačarstvu; toda s temi panogami domače obrti se ukvarjajo se posamezniki, aii pa je o njih ostal samo spomin. Naslednjo razpravo, Pipar-stvo na Gorjušah v Bohinju — naša stara domača obrt, je napisal Boris Orel. To obrt omenja že Valentin Vodnik v svoji Veliki Pratiki za leto 1795. Medtem ko se je ta domača dejavnost še dobro držala vse do konca prve svetovne vojne, pa je potem začela vidno propadati; nemalo krivde za to nosijo seveda cigarete. Se pred 50 leti se je prodalo 3000 do 3500 pip. Sedaj pa le še dva ta jf ar ja; gorjuška fajfa ne pomeni več mnogo kot kadilna priprava, temveč je le še kot okrasni spominski predmet in ljudski umetnoobrtni izdelek za marsikaterega ljubitelja ljudskih umetnin doma in v tujini mikavna. GorjuSka fajfa se namreč odlikuje po svoji eleganci z lepimi kovinskimi garniturami, ornamenta, in drugimi okraski. Jože Karlovšek piše o Lončarstvu n« Slovenskem, posebej o Lončarstvu v Prekmurju pa razpravlja Vilko Novak. Po splošnem poglavju o lončarstvu, kjer govori o lončarskem materialu. lončarskem kolovratu, lončarski peči ter o obliki ln okrasu posod, prehaja Jože Karlovšek k posameznim centrom te obrti: okolica Črnomlja, Gradec pri Črnomlju, okolica Šentjerneja. Ribnice, in Komende. Anartogna, zelo podrobna in deloma polemična je razprava Vilka Novaka. Seveda pa tudi lončarstvo propada zaradi močne konkurence industrijskih izdelkov. Nekaj lončarske robe se še kupuje na podeželju, sicer pa gredo v prodajo le lepše okrašeni izdelki, ki jih danes vidimo v stanovanjih kot okras in ne za praktično uporabo. Boris Orel je avtor tudi n,ju živinskih zvoncev v okolici Gorjan pri Bledu. Te zvonce še sedaj izdelujejo, ker jih pač še vedno potrebujejo pri planšarstvu. Daljšo razpravo je napisal tudf Božo Račič, in sicer Domače tkalstvo v Beli krajini. Ta obrt, ki sega v srednji vek, se je v Beli krajini ohranila do današnjih dni. Račič se zavzema za zboljšanje tkalstva v Beli krajini in zaključuje: «Ne zagovarjamo izdelave po starem; originalnem na. činu iz neke starokopitnosti ali zaostalosti, ampak z etn o. grafekega, umetno - obrtnega in gospodarsko - političnega stališča. Prav ročna dela, delana na starinski način, so zelo lepa in privlačna. Takš. no j« gledanj p, na domačo obrt po vsem kulturnem sv e-tu in treba je, da ohranimo to pravilno stališče tudi pri nas«. Cehovsko tkalstvo v Dravski (talini (Vuzenica) je naslov razprave Franja Baša, kr) pa ni več toliko zgolj etnografska temveč že zgodovinska študija. Navaja pa avtor, kako je cehovsko tkalstvo vplivalo na razvoj nekih običajev. Umetnostni zgodovinar E-milijan Cevc ie prispeval krajši članek Etnografski problemi ob freski »Sv. Nedelje* v Crngrobu. Gre za fresko. na kateri je upodobljena cela vrsta prizorov iz vsakdanjega življenja. (Ko je v Trstu predaval prof dr. France Stelč, nam je med ostalimi skioptičnimi slikami pokazal tudi to fresko.) K razpravam o domači obrti (lahko prištevamo še krajši sestavek Janeza Dolenca O ljudskih umetnikih v Selški in Poljanski dolini. Gre za nekatere poslikovalce panjskih končnic, slikarjev na steklo in po znamenjih. Tudi ta umetnost, je propadla. Naslednje razprave na« vodijo na druga področja. Ivan Grafenauer je v daljši in temeljiti razpravi Slovenske ljudske pesmi o Kralju Matjažu najprej ugotovil, kaj se je doslej pisalo o pesmih in pripovedkah o Kralju Matjažu. Pri tem ugotavlja, tj* ie med raznimi razpravarni poglavitna Kuzeljeva. (Zenon Kuželja. Ukrajinski nerodopi-sec, je napisal doktorsko disertacijo, ki je leta 1906 izšla kot knjiga, »Ugorskoj komi’ Matvij Korvin v slavjan-skij ustnij slovesnost V. Roz. bir motyviv, zvjazamh z jogo imenemo>). Grafenauer pravi v začetku, da je njegov namen seznaniti Slovence «z izsledki Kuzeljevega raziskovanja, da pa te izsledke, kolikor je to mogoče na osnovi novega gradiva, spopolmjo in, če treba, tudi popravijo.« V razpravi je govor o baladi »Kralj Matjaž reši svojo nevesto« nato o baladi »Kralj Matjaž v turški ječi«, o pesmih »Smrt Kralja Matjaža« in »Godec pred peklom«. Takoj v začetku svoje razprave Tr»kraljevske Igre in kolede na Slovenskem (Ob bohinjski koledi »Trjč kral hodjo) pravi avtor Niko Kuret, da je v nasprotju s slo- sledeče razprave, O izdelava- venskim ljudskim pesništvom, zlasti epskim, k j j« viaj nekoliko obdelano, slovenska epika v pTozi in zlasti še slovenska folklorna dramatika že dokaj malo znano ozemlje. In ko na koncu pravi. da so njegova izvajanja podprla nekoč izraženo domnevo dr. Fr. Kotnika, da hranijo Slovenske božične in trikraljevske pesmi v sebi rudimente nekdanjih iger, izvaja nadalje: »Ko bomo s potrebnimi znanstvenimi pripomočki lahko do kraja dognali, našo fol. klorno dramatiko, ®e bo morda uresničilo, kar je zapisal dr. Fr. Kotnik že leta 1924: •Ona velika praznina med brižimkimi spomeniki, kj so nastali tam gori blizu našega nekdanjega državnega centra blizu Gospe svete, in slovenskimi protestanti i n navidezna praznine po ref or. macijj bo izginila’.« Vse, IS' se1 ukvarjajo s folklornimi plesi, bo gotovo zanimala razprava našega rojaka Radoslava Hrovatina O Movenskem ljudskem plesu. Preden preide k ' preučevanju posameznih plesov, podaja avtor kratek pregled podatkov o slovenskem ljudskem plesu, ki sicer segajo v srednji vek. toda zabeležbe plesnih melodij in podrobnejši opisi plesnih gibov in figur ,so šele iz 19. stoletja. R. Hrovatin pravi, da so se naši plesi često razvijali v neugodnih pogojih, »ki so v površnem opazovalcu ustvarili mišljenje, da je naš ljudski ples že davno razpadel. Strokovna opazovapja slovenskih folkloristov v zadnjih desetletjih pa so potrdila, da je možno najtj še nešteto oblik naših plesov.« (Nadaljevanje na 7. strani) Okraski na Belokrajinskem s pavi jn petelinom y HAlinCm? v f,nvrp-«'H 6pARTK0°**. Obradovič**4 Naslovna stran knjige »Življenje in dw_ ivijaji»i ki je izšla 1. 1783. ki Trstu živo srbsko središče je z največjo por«; spremljalo usodo i0- upora. Politični dogodki ,. movini so tako P>'IV!ffS Dositeja, da je 14. junija _til zapustil Trst in se ^ r,.,.,,, Medtem . bliže Srbiji. ,e. «Upravni svet« pisal om no prošnjo Tržačanom se dva odposlanca (jdpr la s prošnjo v Trst. jej* sta . se dva odposlanca o^P^sitej že bil v Zemunu in možno J4 | da so se tam sestali-' . St ir j leta je Dositej. -■ vel v Trstu in bila 3e -jago-' da najbolj mirna doba *Lp' vega življenja. VendajK v 1. 1806 odiočil. da Srbijo, da utrdi ač' svobodo, da pomaga pd5 ja nji mlade srbske t)r?aiJt ustanavlja šole in tisW«ljj| da v domovini, ki se Je 'Im rešila Turkov, širi P« Ob odhodu so mu 'ZJfP, prijatelji priredili P* ^ poslovilni večer: brali’ 8 ^ mice in imeli govore " ^ svojemu učitelju. «PraV. Bet> ’ nja večerja« je vzkliknil. J Tržačan, ko jih je vtd j, zbranih. Spomin na to ... ( večerjo, je- ohranil uvodu svoje knjige G. Dositeja Obradoviča %), G. D. ObradoTe ‘‘ ljenček 1818. Obradoviča so veZ . 1r terarne in osebne vez|-,s if žačani. posebno pa n«; iit lika ljubezen do Srbi? . ^ njih sodelovanje pri J*!; ji. njeno osvoboditev. Zalo0c« Dositej Obradovič do.. ,,«• svojega življenja prekinl , zt s Tržačani. . Iz omenjenih podatkp* znamo, da je v Trstu ■f ZŠjf 150 leti plamtelo na'! rtstf za prvo srbsko ljudska ' rai pfoti Turkom in da le ................... -laP*’ podpira! uporniško tržaški element ma ‘^<1?' podpira! uporniško £ r.j/f ki je pomenilo nekak ustanovitve kasnejše vije. Za tržaške Slovi Ju?05 pomemben dogodek-v njihovi sredini •'? Z-ji. pT0>'etf-- srbskih Pr' (Dositej Obradovič rddil okrog leta Ljr$e Cakovu v Banatu: Pre^ aj življenjepisov svetnik°vjjif tako zmedlo, da je P0-,, f v samostan; tam p3?esem'. lasoma prepričeval, da j jjjf , nično življenje menihov^f no razločuje od opis°%jtjil9', stanskega življenja v L,-s* zato je zapustil odšel po svetu, da se znanja. Prepotoval ie gj del Evrope: bil je y ^ l^-ri. v Benetkah. Trstu* ' jisir’ naju, v Carigradu. „ \ Leipzigu. Parizu. Lo0 Rusijj in se prebija- ^ Jj življenje s poučeva«! Srb 1806 je šel v osvoboje®. . sot^ jo. postal tam ravna stva ;n ustanovi! V., j6 P!' du veliko šolo; 1-. J°ter, stal prosvetni min« i£ta i že ‘78. marca istega umrl). . HLADEN SPREJEM AN0UILHA Y BEOGRADU Nedavno so v Beogradu igrali komedijo sodobnega francoskega dramatika Jeana Anouilha »Ples lopovov« in zanimivo, da ni predstava prav nič zadovoljila občinstvo, Jean Anouilh se je pojavil med oberna vojnama in od 1. 1932, ko je doživel velik uspeh s svojim delom »Ermin«. je njegova slava neprestano rasla. Vsa svoja gledališka dela deli avtor po obliki in vsebini v črna, rožnata in bleščača. Največ u-metniške sile kažejo črna dela, med katera prišteva «Er-mina«, »Potnika brez prtljage« in »Divjakiinjo«. Rožnata dela, med katera spada tildi »Ples lopovov« kakor tudi dela tretje skupine so bolj poetična ter vsebujejo posebne situacije, ki bolj ali manj zabavajo pulbliko. Beograjsko gledališče si je (izmed Anouilhovih del izbralo vprav »Ples lopovov«, ki je pisan lahkotno brez literarnih zahtev. Avtor se ne poglablja v družbena vprašanja svojega časa, ampak mu gre predvsem za to, da gledalca preseneča in ga poceni zabava. »Ples lopovov«, ki so 8a igrali prvič v letu 1938 v Parizu, obravnava parazitsko življenje v bogastvu in sreči. Bogata stara lady se dolgočasi, jn pod pretvezo, da so njeni stari znanci, povabi v svojo vilo španske aristokrate, lopovsko trojico, ki se zaman pripravlja, da oropa njo in njeni dve mla-di sorodnici. Komedija vsebuje vse, kar je potrebno za vodvilske kombinacije in komplikacije, vendar ji manjka tiste temne barve, tistega osnovnega satiričnega tona, ;n ^ prvi svetovni vojni kovale predvsem z . ‘,tt i opremo janjem. virtuoznim. ki je značilen za prva njegova dela. Tu je šlo Anouil-hu predvsem za to, da naslika groteskne karikature, ki nikogar ne zadevajo, da pripoveduje šale, ki jih lahko uživajo lopovi in njih žrtve. Neuspeh je zakrivila tudi režija, ki je komedijo preplitko zajela in ni znala po- goditi tiste lahkotnosti, ki ga delo zahteva. Tudi se režiser ni potrudil, da bi komedijo povezal z resničnim življenjem. Kritika, pravi, da je škoda, da je beograjsko gle* dališče dalo na repertoar komedijo brez večje literarne' vrednosti, in ki spominja bolj na revije, ki so uspevale po . fppP Umetnost Anouilh® * ggjjaiJ da bolj odgovarja' ,pub ' in okusom bulvf “ ,^0- is ke, v času, ko )e ne jvafi®.: ji- napisano, ne — na&ih ^' potrebam in okus ^ ^ jJIlUfUdlll 111 . t/JJ di_ danes. Zaman ^ rej trud napra da 1952 Pariz viti med Londonski baleit izkorišča na svojih gostovanjih koristno s prijetnim: na vaje obenem uživanje pomladi. di pot vendar 5*0'6vanii,,?]na pri4a iti Ju uPravnih *?■* ?a vme* illl(,, aSi. e slov r ^1° r ,nas* MkU ------- »irW,m?njeTn sm° čitali bli vzgaja. Ce tej afai Zg0Ja P°*rebna na tir. Zernlji’ kier se rao. Bili a!?f® raznarodoval-^ističSh6"^ italijanskih vMno t^H,1 Penahstov *e Viceli ^‘‘.ja svoje pra-Sriiioriii - * borno nekoč trm , ■ ,° tem ne dvomi« Vedno hJ^am° 2a seboj Pdlj ugledno, močno upoštevano S. da nJ ’ a to ue pome- f.^agaim?110-tui le čakati. tatnii 0 si predvsem ~mS'anrP°t-, sk?.z!. vas’ ‘til, as; ^Itlrfv.J'” W‘J nuna. ‘a Ponavljali, da nam DTltrovr. tr _ , . « >tazrvan-- >zh° od težkih vo- »j.: * S feda bo £,j i • . a ^ 'v ^ dam na ovin-iJaio j 1 nekaj poprav-trdna. či —, če bi ne bilo «Delo» od 22. 3. hvalilo «naše občinske svetovalce«, češ da so se zavzeli za popravo občinske poti Praprot-Sempo-laj. Ti »naši« so seveda le kominformlstični svetovalci. Ml pravimo na te in druge samohvalospeve, da niso le prst v vodo. ampak le dražilo, ki povzroča njim kašelj, razsodne, resne in pametne pa opozarja, da se varujejo bacilov laži. Ce bi upali, da kaj zaleže, bi jim svetovali, da ta in druga podla sredstva opustijo, ker kolikor še niso, bodo z njimi kmalu pogoreli. Tudi Praprotci smo sledili zadnjim tržaškim dogodkom in vedno bolj nam je jasno Vidalijevo dvojno trobentanje: ena tromba drami po Italiji ponlep po osvajanju in zbuja fašistični apetit po tej zemlji (priključitev k Italiji), z drugo pa vara tržaške italijanske in slovenske delovne množice. To je šele pravi icbaratto infa-me». Se več! Ce kliče delavstvo v stavko, ki so jo izzvali italijanski industrijski in finančni magnati, se to kliče edinstvena podlost aHi podlost, ki nima primera v zgodovini delavskega gibanja. Ta mahinacija pa je po svoji umazaniji še večja, če skuša delavstvu prikazati to stavko — ki pa se mu ni posrečila — kot ost, naperjeno proti obnašanju policije. Pa si mislimo, če bi napovedal takšno stavko, če bi stavkali Slovenci namesto nacionalistič-no-iredentističnih tolp. Ta nečedna in tržaškemu demokratičnemu ljudstvu nevarna igra je potisnila možakarja ob zid in razkrila njegovo že skoro štiri leta staro namero. iii!ii!iiimiiiii!iiiiimiiiiiii!iiii!i!Uii!iiiiii!iiiimutiiimi!miiimm!!!!iiiiinimii!i!!!!iiii!imiimimi!i iiMiiiuiiiiMiiiiMiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiit iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii iiiuiiiiiiiitiiiiiiitiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiitiitiHiiuiililliUI Kaj bomo delali v aprilu ” Vr‘hla%rr - i, da nam No t Poročajo veliko h'P ‘ p° .zemijiščih. SJlevain. 0 bih zaradi iz-^'iieve Julijanske in Vi-a4* Trsti me Politike sil'1 mal° zaskrbije-Pomirili. Upa-*®Mala a peta ne bo ^ri^Ukoi5eb,nih novo_ skN iJL,r. nam je bil »S izJ2iJ3 smo §a dsi: Cepljenje pod lub je zelo priporočljiv, način spomladanskega cepljenja. Rana, ki pri tem cepljenju nastane, je majhna. Ta cep se tudi zelo rad prime, toda izvršimo ga šele tedaj, ko se da lub na lahkem ločiti od lesa. To cepljenje naredimo takole: Prerežemo, ali prežagamo deblo kakor za cepljenje v razkol. Rano zgladimo z vnoie«), nato prerežemo 'cepič 4» >a pripravimo tako. kakor za cepljenje na sedlo. Nato napravimo toliko zarez v lub, kolikor želimo vstaviti cepičev. Ko je to storjeno,' privzdignemo lub na podlagi tako, kakor pri cepljenju v oko. Končno vtaknemo med lub m les cepič, da se zareza dotika lesa; hrbet pa lubja. Nazadnje privežemo cepljeno mesib z ličjem in ga zamažemo s čepilno smolo. Cepljenje v sedlo: Te vrste cepljenja se poslužujemo tedaj, ko je podlaga nekoliko debelejša od eepiča. Cepimo ta- kole. Na glavnem mestu prerežemo podlago s škarjami ali ■l zobčasto žagico; prerez bodi nekoliko poševen in gladek. Zgladimo ga z ostrim nabruše-nim sadjarskim nožem. Nato zarežemo cepič na sedlo. To zarezo napravimo z ostro in dolgo ostjo cepilnega noža. Pri tem postopamo takole: V bližini popka, in sicer za njim, napravimo nekoliko poševno v smeri proti vrhu cepiča zarezo, globoko 1/3 cepičeve debeline. Nato napravimo še eno tako zarezo, toda mnogo bolj poševno. Ta zareza naj sega prav tako globoko in naj se steka s prvo zarezo. Zaradi teh dveh zarez odpade košček lesa od cepiča. Nato nastavimo cepilo! nož v nastalo zarezo in prerežemo cepič zelo poševno. Tako nastane na cepiču sedlu odgovarjajoča zareza. Ko srn° to storili, napravimo na podlagi, in isicer na strani, kjer je prerez najvišji, podolgasto zarezo tako veliko kakor je ona na cepiču. Končno položimo cepič natančno na zarezo in povežemo cepljeno mesto z ličjem in namažemo cepljeno mesto • cepilno smolo. Na Koreji najdemo še danes prvotne vrste soje brez križanlc. Na gornji sliki vidimo Korejce, ko so spravili pridelek v po* sebne vreče. Spodaj: Strokovnjak ameriškega poljedelskega ministrstva za sojo, dr. VVilliam J. Morse, pregleduje pehar soje v neki samotni vasici na Koreji. garime, barv. mila in celo slaščic. Ko so iz soje iztisnili olje, primešajo ostale lupine, ki so zelo bogate na proteinih, živinski krmi. Ameriške pekarne primešajo pri peki kruha beli pšenični moki nekoliko sojine moke. Zasluga, da je soja danes v Združenih državah tako priljubljena, gre v veliki meri enemu samemu možu, in sicer dr. Williamu J. Morseju, strokovnjaku ameriškega poljedelskega ministrstva. Leta 1907 so mu poverili nalogo, naj prouči možnosti za pridelovanje soje v Združenih državah v trgovske namene. Dr. Morse je spoznal, da mora predvsem izboljšati vse znane vrste soje. Z vso naglico, ki mu jo je dopuščala narava, je začel gojiti in križati sojine rastline. Leta 1914 je prinesel iz Mandžurije dve novi vrsti soje, «manchu» in »mandarin«. Obe sta vsebovali zelo visok odstotek olja. Na teh rastlinah je delal poizkuse in položil temelje za nagel vzpon vrednosti soje. ki je danes med najbolj cenjenimi ameriškimi pridelki. Morse si je v polni meri zaslužil naslov «oče soje«. Leta 1929 je Morse prebil dve leti na Japonskem. Kitajskem, Koreji in v Mandžuriji in bil neumorno na delu. Ugotovil je, da ima skoraj vsaka vas svojo vrsto soje, ponekod zaradi tisočletnega pridelovanja iz telega semena, ki se zaradi oddaljenosti vasi ni moglo križati z drugimi vrstami, drugod pa prav zaradi križanja semena z vrstami. sosednih vasi. Vsa ta semena so se razlikovala od ostalih sojinih vrst na svetu. Morse je skrbno opazoval vsako novo vrsto in če je ugotovil, da obeta dobro, si je preskrbel vzorec. Ko se je leta 1931 vrnil v Združene države, je prinesel s seboj nič manj kot 5000 vrst sojinega fižola. Med svojim dolgoletnim delom je dr. Morse večkrat napovedal, kakšna bo bodočnost, njegove najljubše rastline. Le redkokdaj se je zmotil. Danes pravi, da bo povpraševanje po sojinih vrstah, ki jih lahko uporabljajo za zelenjavo, stalno naraščalo. Prepričan je, da utegne postati soja okusen nadomestek za meso in da si bodo podjetja, ki konservirajo živila, prizadevala, da prepričajo javnost o visoki hranilni vrednosti soje. Vrsta sojinega fižola, ki ga uporabljamo kot zelenjavo, dozori sredi poletja, torej hitreje kot ostale poljske vrste, . Pridelovati bi jo morali kot vrtni grah ali fižol, V kolikor zadeva protein prekaša soja navadni fižol in je tudi lažje prebavljiva. Poleg tega vsebuje soja ISkrat toliko maščobe kot fižol. Od kmetovalcev, ki leto za letom sadijo sojo, so nekateri mnenja, da izčrpava zemljo, drugi pa temu oporekajo. Prvi upravičeno trdijo, da potrebuje soja mnogo fosforja in kalcija ter da razjeda tla. ker tako razrahlja vrhnjo plast zemlje, da jo veter in voda lahko odoa- vidMS‘3c>čmmi avacionaHstič-h)o,^1Jem sam PPtoami in vSS? °Pozar^ na štev ' Sodimo jenskega list1 korninf odo P°" če ',v kaiej °rmi5ti sprevi-*Vj> Dali ti!? .Past jih v le-hitric * brezvestni C enc>. kV3'lgov' ož}1 V6dno Položaj t/^no LHtei]h Položaj V.*naPrei l^oben one-Zato V6m' nazai l 30 v t, -se tako raz> ,taOJem glasilu, 'erino ___ Siasnu, udi o1^ sme“ •nh pristaši. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiimiiiiimiiiiiiMiiiiiiiifliiimiiiiiiMMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiMtmiiiiiiiiiiiiMuiiiiHiMMiiiMMimHmMuiuiMM^ Kako ravnam z otrokom napre-brzlno ali — s fli-te poti je o or- vmesnih sloven. so nas «na- ™ nas »na- ‘'Pinij, .n«tak* „'locl^vo^om' tlin 2ahteva /dravljiv kfoi.Nb: mn,, 2a Popra- svetovalec v._ ed nekaj ted-pot — kla- sta-uavo »A. ;;r*o pomoč Vs«n ustre- Neštetokrat se starši pritožu- j Uspeh je skoro y vsakem pri- meru zagotovljeni. Seveda je pa treba otroka udariti po roki tako, da ga zaboli. Priporočljivo je tudi, da rabiš pri kaznovanju besede, kakor: ne, tega ne smeš storiti, ne dovolim ali podobno. Teh besed se otrok hitro spomni, kadar ga začne mikati, da bi storil kaj prepovedanega. Popolnoma zgrešeno bi bilo, čč bi otroku začeli razlagati. čemu tega in tega ne sme storiti. Razlage otrok v starosti U do 18 mesecev ne razume. Ce mu na primer odmakneš roko od prepovedanega predmeta mu s tem napraviš morda le veselje in ponovno bo skušal zapoved prekršit). Bolečina, ki jo je povzročil udarec na roko, mu bo pa ostala v neprijetnem spominu. Prav tako se bo otrok tudi takoj spomnil karajočih besed: ne, tega ne smeš. Pri večini otrok zadostuje enkratni udarec po roki — pa res samo po roki — za vedno, pozneje bodo zadostovale samo besede prepovedi. Pogoj za ta uspeh pa je, da je udarec v resnici zabolel, da se je kazen izvršila brez razburjanja in jeze in da so bile besede prepovedi izgovorjene dovolj jasno in kratko, a nikdar kriče in razburljivo, Nikdar se ne zmeni zato. če otrok joka in če bi začeli otroka pomilovati, bi bil ves trud zaman. Otrok si ne zapomni samo kazni in svarilnih besed, prav dobro se spomni tudi tega, da nič ne pomaga, če tudi kriči in joka: vdal se bo v usodo, izkušnja ga bo naučila Začuda hitro se bo dal otrok vzgajati, če boš uporabila tako metodo, ker je pač otrok v tej dobi razvoja dovzeten za ta na čin vzgoje. To metodo si otroček avtomatsko zapomni- Spominja se prijetnih ali neprijetnih dogodkov, zapomni si jih-M' pa seveda ne smemo delat’ napak. Vzemimo naslednji primer: otrok hoče segati materi v lase in jih mešati. Pri prvem poskusu ga udari po roki. Popolnoma zgrešeno bi bilo. da mu enkrat kaj takega dovoliš drugič pa ga udariš. Kako se bo otroček znašel? Vedno si mo- jejo in sprašujejo, zakaj je njihov otrok tako trmast in neubogljiv. Zal, da vprašanje samo prav nič ne pomaga. Edino pravilno vprašanje, ki bi si ga vzgojitelji morali zastaviti, bi bilo: zakaj nisem pričel vzgajati otroka pravočasno k poslušnosti in pokorščini. Otrokovo poslušnost je lahko doseči, če je vzgoja prežeta z ljubeznijo, potrpežljivostjo, mirnostjo, a tudi nepopustljivostjo. Važno je, da vzgojitelj pravilno pojmuje razliko med prepovedjo in zapovedjo, se pravi, da otrok ne sme storiti tega, kar mu je prepovedano, oziroma da stori to. kar mu je zapovedano. Ce starši tega ne upoštevajo, otežkočajo vzgojo "sebi in otroku. Ze v prvih dveh letih starosti je treba otroka navajati. da ne stori tega. kar mu je prepovedano. Mnogo teže je pripraviti otroka do tega. da to ali ono zapoved izvrši. So matere, zlasti preproste, ki razloček med prepovedjo in zapovedjo takorekoč samo po sebi pravilno pojmujejo m otroka po tem vzgajajo: dobro vedo, da ne smejo svojemu leto staremu otročičku vsega dovoliti. Niti na misel jim ne pride, da b| prisilile svoje malčke, da bi izvršili kako določeno zapoved. Prepovedujejo jun, da tega ali onega ne smeje storiti, toda ničesar ne zaukažejo tako dolgo, dokler otrok sam ne razume in ne spozna, zakaj mora Izpolniti to ali ono Pomni torej da se v prvem in drugem letu otrokove starosti vzgoja omejuje le na prepovedi. se pravi, da otrok tega ali onega ne sme storiti. Pri tem se pa vzgojitelji že od nekdaj poslužujejo dveh sredstev, kazni in plačila. Ce udariš otročka po roki, kadar hoče storiti kaj nedovoljenega, že zadostuje, da tega ne stori. Neprijeten občutek, ki ga ima otrok, ko si ga udaril, ;e pripravil otročka do tega, da :e dejanje opustil. Ce otrok ponovno poskuša storiti kaj nedovoljenega. se mora kazen ponoviti na isti način kot prvič. ra biti na jasnem, z a gotovo mora vedeti, da ne sme materi nikoli. segati ,y lase. Ne misli, da bo kaj trpela otrokova ljubezen do teibe. če ga udariš po roki, kadar hoče storiti kaj nedovoljenega. Preprosto in naravno boš dosegla to, kar bo otroku v življenju koristilo. Dobro je treba tudi pomniti, da ga ne smeš udariti po roki šele takrat, ko je bilo prepovedano dejanje že Izvršeno. Otročka udari po roki pred ali vsaj med dejanjem, ki ga namerava storiti. Opeklina nastane, ko se pe^ či dotakneš: če kazni ne izvršiš takoj, otroček sploh ne bo vedel, zakaj je bil kaznovan. Otroci bodo tvoj postopek, če si ravnala pravilno, vedno imeli za usodo, v katero se pač morajo vdati, ni se pa treba bati, da se ti bodo odtujili. Uspeh pravilne kazni je pri normalno razvitih otrocih skoro vedno zagotovljen. Malokdaj pa zadostujejo s*mo besede, po-r.ajvečkrat je treba tudi dejanj. Ce si otroku zapretila, a je pretnja ostala brez uspeha, mora slediti tudi kazen. Nič ne bi bilo bolj zgrešeno kot to, če otrok tvojih pretenj ne bi vzel resno. Zelo važno je tudi, na kak način in v kakšnem tonu izrečeš prepoved, ki velja otroku. V prepovedih bodi kratka itn resna, izrekaj )ih brez jeze in razburjanja. Otroci kaj hitro opazijo, na kak način so bile pret-nje izgovorjene. 2e od načina samega je mnogokrat odvisno, če otrok ubog«. Dr. S. S. (Nadaljevanje sledi) KUHINJA Paradižnikova omaka. Tri rumenjake stepemo z oljem, ki ga dodajamo po kapljicah. Ko se zmes zgosti, primešamo žlico gorčice, malo soli. limonin sok, noževo konico popra, žlico paradižnikove mezge, žlico sladkorja in prav toliko kisa, da dobi omaka sladko-kisel okus. >t O « Omaka iz zeleue. Jajca ti-do skuhamo, olupimo, rumenjak stlačimo ter ga vmešamo s kisom, oljem in soljo, tako da dobimo precej trdo zmas, dodamo drobno narezane zelene in tudi nekoliko namočenega kruha ali stlačen beljak. b * b Sardelna omaka. Tri očiščene sardele zmešamo s kosom namočenega kruha, dodamo sol, kis in olje, vse temeljito premešamo, dodamo še nekoliko popra ali sladkorja in pustimo omako na hladnem prostoru. n> •» Jk Bela omaka. Na sopari mešamo 4 surove rumenjake, dve žli- ci soli, 1 žlico olja, dve žlici vode in belega popra, da se zmes zgosti m postane gladka; nato ji dodamo drobno zrezan beljak dveh trdo kuhanih jajc, * * * Kumarlcna omaka. Pet trdo kuhanih rumenjakov' stlačimo ter jim vmešamo dve drobno narezani kumarici, sol, poper, kis in olje. O # d Oranžna krema. Sok 6 do 8 pomaranč zmešamo z 20 dkg sladkorja ib * rumenjaki. 8 do 10 listkov želatine raztopimo v mlačni vodi. oranžno zmes pa denemo na soparo in mešamo, dokler se skuha. Nato dodamo želatino in ko odvzamemo kremo z ognja, jo denemo na okno in zopet tolčemo, dokler se ne ohladi. Ko je mrria, ji primešamo trd sneg iz štirih beljakov ali pa četrt litra sladke tolčene smetane. Kremo denemo nato v posodo, ki jo pustimo 3 do 4 ure v ledu. iliiii!ii!iiiiiiiiiiiiliiiiliiiiimiii!iiiiiiiii!iiimiiiimi'i""iiiiiiitiimiiiiitiiiii m Pia« 2e lansko leto so se pričeli uveljavljati lahki, svileni poletni plašči. Letošnja moda jih pridružuje vsaki zahtevnejši obliki, oziroma ustvarja prekrasne barvne kombinacije, kajti prilike je dovolj. Ima na razpolago zunanje blago plašča, podlogo ter končno obleko. Klobuk je v barvi plašča. Vzemimo primer vzorčaste obleke v dveh barvah ter njihovih odtenkih: pripadajoč plašč je v močnejši barvi podložen s svilo v svetlejši barvi. Naši modeli so zato tu, da prikažejo to najnovejšo idejo v kar najbolj praktični obliki, v taki namreč, da plašči ne služijo le v zvezi z eno samo obleko, temveč z vso našo poletno garderobo. Ideja sama po sebi ni nova. Točno se spominjam, da je še moja stara mati nosila svilen poletni plašč. V naših krajih je to ogrinjalo na mestu, ker zadostuje ob pomladnih popoldnevih ter ob poletnih večerih. Prvo enostavno obleko iz lahkega volnenega krepa odeva temnorjav ali temnomoder svilen plašč. Njegova preprosta, ravna linija se poda tej in vsaki drugi obleki. Ako smo posebno širokogrudne, si privoščimo svileno podlogo v bar-v1 obleke. Naslednji model je iz drobne, pikčaste modro-bele (ali v drugem barvnem skladu) obleke ter plašča v isti temnejši barvi; podloga je izdelana v blagu obleke. Velika posebnost so tričetrtinski, napihnjeni rokavi. In končno še plašč redingote k: je zelo primeren za močne oostave. Najboljši material^ je debela svila, na pr. debel šan-tuag. Vrsti gumbov dajeta videz vitke linije tudi tistim osebam. ki je drugače pogrešajo SONJA MIKULETIC-PALME Ta se ponaša s svojo semensko sojo šata. Poljedelski strokovnjaki pa vztrajajo pri trditvi, da je erozijo, ki jo povzroča soja, lahko popolnoma preprečiti z obrobnimi nasadi in s tem, da se pri pobiranju pridelka puste korenine sojinih rastlin v zemlji, ker bo zemlja tako zaščitena pred odplavljanjem, na njeni površini se ne bo ustvarjala trda skorja in voda bo laže proniknila igloboko v tla. Izmed novih sojinih vrst je zelo priljubljena tako imenovana vrsta Lincoln, ki je močna, odporna proti boleznim, ima visok odstotek olja in dobro uspeva na mnogih različnih področjih. Soja se je uveliavila po lastnih zaslugah in obeta, da se bo povzpela še više. Danes jo lahko predelujejo v hrano in barve, plastične tvarine in krmo. Z novimi možnostmi uporabe bodo imeli kmetovalci še več stalnih odjemalcev za pridelek »oje in skrbeti bodo morali, da bo ponudba lahko krila povpraševanje. ___ D. HELLER Ce jed naglo pogoltnemo, da čimprej začnemo zopet delati, se nam tvori premalo želodč--nega soka in slabo prebavljamo. Zato je prav, da po kosilu počivamo ali da ne jemo opoldne preveč in prenesemo glavni obrok hrane na večer. » 4* * Hrana, ki jo uživamo ne sme imeti manj od 7 stopinj in več kot 50 stopinj toplote. * » # Tistim, ki se malo gibljejo in pretirano rede, priporočamo vsak dan nekaj minut telovadbe. Seveda morajo biti gibi spočetka bolj počasni, sicer bi prehitro oživljeni krvni obtojc preveč obremenil srce. Najbolje je, če začnemo telovaditi v stoječi ali razkoračni stoji in s podbočenimi rokami z gibanjem telesa okoli verti- N ASVETI kalne osi, ali pa s kroženjem telesa zdaj v levo zdaj v desno stran. Priporočljivi so tudi predkloni in zakloni z iztegnjenimi rokami. Nadaljujmo na pr. s sunkovitimi zamahi rok iz predrpčenja v odroče-nje ali vzročenje, Nato pa ie z nekaj počepi bodisi z obema, bodisi z eno nogo, pri čemer drugo iztegneno — pred-nožimo ali zanožimo. Ob počepu se lahko opremo z rokami ter v opori, ki je sicer pre. cej naporna, prehajamo iz prednoženja v zanoženje, pri čemer nekoliko tudi razgiba mo spodnji del telesa. « * *> Klavirske tipke iz slonovine snaži vsak dan s platneno krpo, namočeno v špiritu. Koščene ali celulozne tipke pa ne smeš močiti niti s špiritom niti z vodo, pač pa samo odrgniti s suho volneno krpo. e » Temno usnje operi z raztopino sode v mlačni vodi ter ga nato namaži s kremo za čevlje primerne barve. Marmorne plošče čistimo z milnico. Zavedajmo se, da vsaka kislina marmor razjeda. ** * _ Ce ne moreš odpraviti rdečice na nosu, ki je nista povzročila ne mraz in ne nahod z menjajočimi se toplimi m mrzlimi obkladki, poskusi še z obkladki iz platnenih krp, ki si jih namočila v bencinu. KAJ NAJ ? OSTRŽEK ČUDOVITI DOŽIVLJAJI LESENE LUTKE MLADINA PO SVETU on razume, Ki skvi... (MaV mislite, šel v Moskvo prav za No, Openci bodo ms kdaj razumeli, kako je slovenske matere daleč zabresti. J l(A Dogodki, ki so se zadnje dni odigrali v Trstu in po italijanskih mestih, ko zahtevajo fašisti in kominformisti, da se Trst priključi Italiji, so izredna močno odjeknili med vso _ jugoslovansko mladino. Študentje, katerim so se pridružili še delavci in na-mešženci, so po vseh mestih Jugoslavije ter v vseh krajih cone B ogorčeno manifestirali zoper početje italijanskih šovinistov ter neofaši-stov, ki znova kažejo svoj pohlep po Trstu, Istri, Reki in Dalmaciji ter odločno zahtevali pravično rešitev tržaškega vprašanja. Študenti ljubljanske univerze so izdali poziv slovenski javnosti, v katerem beremo med drugim: «Stiridnevne demonstracije študentov ljubljanske u-niverze povedo dovolj: le ena je naša skupna pot in cilj je enak vašemu: ne poznamo ovinkov, ko zahtevamo do čer sar nas opravičujeta preteklost in čas, v katerem živimo. Ne znamo in nočemo slepomišiti, kot to delajo uradni italijanski krogi; zato jasno povemo;- sram nas je za vso tisto napredno italijansko mladino, ki dopušča, da skušajo v nesramni igri vojno-hujskaštva in fašističnih pohlepov «rešiti tržaški problem in junačiti z gesli, ki blatijo naše jugoslovansko ime!» Naša moč je v strnjenih vrstah in enotna volja v skupni zahtevi: Trst je preveč z nami in naš, da bi lahko z njim ravnali kot s sužnjem ... smo sinovi tistih narodov, ki žele miru in tudi prijateljstva s sosedi, a ne za ceno, ki bi jo drugi vsilili!* Zveza študentov Jugoslavije ljubljanske univerze je 4. 5. in 6. aprila priredila mednarodni študentovski festival. Namen festivala je. da se na novo ustanovljena študentovska organizacija uveljavi pred domačo in tujo publiko. Študentje ljubljanske univerze so povabili na festival študentovske organizacije drugih držav, ki bi na skupni prireditvi v plemenitem tekmovanju pokazali uspeh v delu na glasbenem, igralskem in plesnem področju. Na festival so bili povabljeni francoski, italijanski, švicarski, nemški, avstrijski, tržaški in koroški študentje. PEPI Mojčina pesem Kekčeva pesem Draga Pepa! Trst se danes tak' razvija. Da za zgodovino slavno zdaj ima besedo glavno splošno znana «mularija». Spričo marčnih demonstracij in tupanskih deklaracij jasno je za vsakega, da mkakor takega ne zasluzijo tamtama. — Saj sem videla jih sama! Ko ta piščeta sem mlada, čivkajoča, gledala, res sem se zavedala, da je to karnevalada. Toda v Rimu nekaj škripa, tam politična je gripa; klic se tuje ena pomot*, tla so vroča, zrak je vrot; V Rimu roke vijejo, kličejo in vpijejo: «Zapadnjaki, ne kasnite! Cas je, da se odločite in nas primete pod rame. Rimska stvar razbit je lonec, turi se Anglo-Saksonec in stric Sam, ker sicer konec bo politične reklame. C c se strga rimska suknja, bo v atlantskem paktu luknja!* In tako karnevalado so predelali v parado... Te parade konsekvenca londonska je konferenca. Ni zato več čas. da spimo roke kritem še držimo. Izza meje budni glas ljudstva je dospel do nas. Glas vpijočega v puščavi to ne bo, ker mi smo zdravi! Tabor naš je ioioten. vse nas kliče na teren, klicu bomo se odzvali, kot en moz se bomo zbrali. Naj gredd levo k hudirju vsi protesti na papirju! Složni, neomajni, zvesti zdaj gremd po drugi cesti! Vse, prav vse, kar je slovensko v Bazovico prihiti, da razbije, da zdrobi mahinacijo peklensko. Pena moja. zdaj je'Cas, tene. dvignimo svoj glasbi. Vsi na tabor v Bazovico za nas dom in za pravico!! Ptička, ki sladko tgolis, vetrc, ki v vejah šumiš, preko dobrav nesi pozdrav daleč tja v rodno mi vas. Kaj mi poje ptičica, ptičica sinitka? Dobra volja je najbolja, to si piši za uho, mile j er e, k sle cmere, z nami vštric ne pojdejo, Kaj odmeva mi korak, ko po stezi stopa? Dobra volja je najbolja, bodi dan na dan vesel, smejse, vriskaj, pesmi piskaj pa lahko bos srečo ujel. Kaj mi potok Žubori, ko po kamnih skače? Dobra volja je najbolja, na vsej širni zemlji tej. lica rdeča, smeh in sreča, to zaklad je, hej — juhej! In ko se vrneš, povej, kdaj bo, kot bilo je prej, kdaj spet domov preko bregov Sla bom tja v rodno mi vas Ptička ne poje mi več, vetrc odjadral je preč, sama sem svet, mrzel je svet. daleč je rodna mi vas. V Sarajevu se je zbralo približno 5000 članov mladinskih organizacij, ki so razvrščeni v delovne brigade odpotovali na gradbišče zeni-škega kombinata in na železniško progo in cesto v Jablanici. ■’f # * Študenti pravne fakultete oksfordske univerze uprizarjajo od časa do časa namišljene - procese. Na nekem takem procesu je porotno sodišče sodilo obtožencu, ki so ga priče dolžile tcumora*. »Zločin* se je dogodil v njihovem kolegiju in navajali so prava imena. Vsi razlogi sodbe so bili izdelani do podrobnosti, javni tožilec je imel govor, zagovornik je branil obtoženca in porota je izrekla obsodbo. Razprava je trajala skoraj tri ure in tako so profesorji lahko pravilno ocenili kandidate. Pikapolonica Pikapolonica, v suknji rdeči, kaZi, pokaži, kod se gre k sreči. Pa je zletela doli na polja, sreča je tamkaj, kjer dobra volja Pa je zletela gori k oblakom, volja cmerava, ZviZgat pojd rakom KlUUUUliUUtlUiiUtiUUUUUUUUUiiUUUiiUUUUliiiUUUUiUUiiUiiUUUUUUUJiUiiiiUiiUUUČ! FILATELIJA mr«TTHTT*iiTn ntr^r* POSTA V STARbM ElilPTU v oddelku igre in igrače na britanskem industrijskem velesejmu. ki bo v Londonu in Birminghamu od 5. do 16. maja. Taki »filmi* bodo na 35 mm filmskem traku, ki ga projektor žepne oblike projicira skozi tri leče. * * * PROTI POŽAROM PETROLEJSKIH CISTERN. Požari velikih petrolejskih cistern niso redka stvar in trajajo vedno več ur, preden se jih lahko pogasi. Pred kratkim pa so tehniki družbe Vacuum Oil iznašli nov način za gašenje takih velikih požarov. Ta način sloni na ugotovitvi, da ne gori petrolej sam, temved hlapi, ki nastajajo na površini petroleja, Z odstranitvijo al-i vsaj z zmanjšanjem količine teh hlapov v zraku nad petrolejsko površino plameni nimajo nobene hrane več. To se doseže zelo enostavno t tem. da se z navadno tlačilko v spodnje plasti cisterne dovaja zrak z omejenim pritiskom in s tem doseže, da pride hladnejši petrolej jz najnižjih plasti na vrh, kar ustvarja nevnetljive hlape. Doseženi uspehi so presenetljivi. Požar cisterne s 380.000 litrov petroleja so pogasili po novem načinu v petih sekundah. # * * SPOMENIK V SPOMIN PRVIH LETALCEV PREKO ATLANTIKA. V Angliji so začeli zbirati prispevke za spomenik v spomin pionirjev poleta preko Atlantika, sira Johna Al^ooka in sira Ar-tt ;a VVitten Browna. kf sta leta 1919 prvič preletela A-tlantik. Spomenik bodo postavili na londonskem letališču in bo predstavljal kip obeh | letalcev med poletom. I Iz časa. ko je prišel Egipt pod rimsko oblast, nimamo ni-kaki ) poročil o pošti. Vendar se zdi, da je kar naprej obstajala poštna služba, kakršna ie bila že prej pod Ptoiomejsko Dinastijo. Več podatkov pa imamo o uredtvi poštne službe v Egiptu v poznem star m veku in v zgodnjem srednjem. P,,šini sli so se imenovali «gramir.atefo-roi* podaje pa «oxus dromos*. Ti so bili tudi v službi za zasebnike. Veliki trgovci pa so imeli na raz.olago lastno poštno službo. Se par podatkov je iz Justinjanove dobe. po tej pa zgodovna molči o pošti v Egiptu. ISOFE ZlSAMKh ZA BISTRE (KILAVE Srečata se dva. ,l\j j; P' vinista. Prvi je ‘ cej «poteftan» vpraša: 'i ji ^ »Kaj pa ti je, v?;,, potrt? Ali- si w u ttf «Bolan, bolan, vm bolezen je Bolj kot premis1!"^, r prihajam do bila naše zadnje' d / cije v Trstu k!avril X je. tega stoletja.* »Beži no! Kje J? stoletja? Saj smo s i®!, * 52. Počakajmo še . ., tem boš lahko sod ’u. Tu : in tam se na Opčinah kdo zaplete v pogovor z RT* kom Malalanom. Mož je že precej časa nekoliko manj samozavesten. Cim ga kdo Spelje na pogovor o sramotnem ravnanju kominformi-stov (in še bolj sramotnem ravnanju slovenskih komin-.fcumisiov). 'op, dogodkih V zvezi z 2Q. marcem, tedaj. Ri-ko zelo. prepričljivo (!) ja-ključi: «Ti tega ne razu- meš ...» Seveda, ubogi Openci, kako boste vi razumeli? Riko, Prefescr Kanada išče in najde zaklad Tone Penko 22. Zagrabil je za kolo in ga vrtel, kot je videl druge, ki so vozili avto. Pritiskal Je na razne gumbe in vlačil vzvode, toda vozilo, na mesto da bi se ustavilo, je vse bolj drvelo. Ljudje so prestrašeni skakali s ceste. Prišel je do ovinka in zgodilo se je, kar se je zgoditi moralo. Avto je zgrmel s ceste v dolino. Vrata so se mahoma sama odprla. Nepoškodovan je Kanada zlezel iz vozila. Pograbil Je bencinsko posodo, v katero je bil prelil kislino, ko se je vozil iz Lokve na Opčine in jo naglo odkuril. Komaj se je Kanada do-bro umaknil, že je bil oni drugi avto iz gostilne ob polomljenem vozilu. »Kanada, sedaj me bodo pa iskali. Gorje če me dobijo*. Stopil je do bližnje kmečke hiše in se skril v hlevu. Oni so se ustavili ob razbitem avtu, iskali okoli, nato pa so odšli. Kanada se je razgledal po hlevu. Našel je tam staro žensko obleko- Oblekel sc je vanjo, si na glavo navezal culo. dal v nahrbt-nlk posodo ln se izmuznil. Po gmajni Jo Je mahal dalje. Sel je v smeri proti morju. Pršel Je v vas nad morjem s cerkvico na vrhu. Na cesti je videl ljudi, ki so olezaii na tovorni avto. Hitro se je podvizal. In 5e pravi hip. kajti... 23. ...komaj se je vozilo premaknilo, že je videl vojake s čeladami z velikim napisom M P in z velikimi psi. Prišli so po njegovi poti iz gmajne. Psi so se zagnali na mesto, kjer je on stal in stopil v avto. Lajali so in skakali. Avto je zavij za ovinkom in brnel in ropotal dalje. Nekaj ljudi je izstopilo v Nabrežini. Na križišču v Ses-Ijanu so ustavili avto vojaki s čeladami z napisom MP in zahtevali osebno izkaznico od vseh moških. Na križišču v stivanu Je Kanada potrkal na okence. Voznik je ustavil. Kanada je Izstopil. Komaj je avto dobro odpeljal proti Gorici, že se je piipodil ža njim džip z vojaki v čeladah, drvel za onim avtom in ga ustavil- Kanada jo je naglo odkuril na vrh k Jami: «Dobro je pa, če še prej sledi zamešam*. Sel Je nekaj krat na raznih mestih čez cesto in ko Je hitel v hrib. Je tudi večkrat v raznih smereh križal svojo pot. da zameša psom sled. če bi ga slučajno iskali. Prišel Je do križa. Postavil Je posodo nad grobelico. Bil je zadnji cas. Posoda, ki Jo Je razjedla kislina. Je v tistem hipu razpadla in k'sl'ina se je razlila na sigo. Zacvrčalo je in zasumelo. lllfitianrn, fc|e hVi Kli-pa, Jelo-pa mlinček melje sosed Jaka moko pelje. Teta Mica kruh te mesi, hej, Marjanca, kje si, kje si? Mar naj čaka kruh rumen kot pogača zapečen. UGANKE Nosiš ga, hkrati pa o njem stojiš malce pomisli, pa pogodiš. Krita njihova Žan jo kot sneiniki m h gora, krila njihovg hitijo kot oblijki prek mtrja, na njihovih krilih plavaš, kakor ti srce želi ne da šel bi kam. pretavaš svet, ki je in ki ga ni. (atuDs) ^IMOBSKi DNBVnbc 6. aprila 1951 i OBMOSKOVSKI gospodarski konferenci dobro pripravljene gospodarske limanice kl"7, vse{i, propagandističnih naporov iadf.fi CeloJaponci, ki so najbolj pri-V B'.man^ai°. šibka je reprezentanca km j le’ revno navdušenje v Indiji, dopisnikom so odklonili vizume olj f K l1*' lsn$ K Vi*f izdfl t e®!1 i er,1< «i mu 6pTav konfercnca Ite’ že Pohajajo ****** ® P«to-kfti V-.1 ’ . ,ga novega mati boli jasni- Različ- zelo *ftiru,«. ^ m sovjetskem «W°vanju, «1 rtSLf o drugih takih le-k j* c»i0 dele?aci- ^StTia?a,s’ds u- 14 "rsaniijenl sekate stei- Sln«feam?’ 4 nai bi skrbel N-Su”**. in 2a »ji življenjskega polo Vkjji i hijena''651113 • d*Ie§atov te ^ ki nr, * na.Tnovejšem ho SL!"ZlV ^Moslrv^^'jhc*1ein pTe' Viih h«Li e cdten lzre6d v ** s^ein. 2 ' ?' »bi!*' nabavam-;, saj ^5}i tv* ° televizijski C' SSSS tea‘io n*raz- ^ nttsuroe avtomobile ^OPRANA VLAJDA fei? t Ž&2P' - ^gicudi, ji to jo natihomp * a°?tt fr v«aMlfJg0VerUa in hi’ & !?r jS v hii;o- «Naš, it! ž'egen de <^Su an n>uo feAilfi ”*«•a- V'a!"*»f“* '“S"!*«! ht u' "ad u Pj°“- Po ajdu- Puotle, »T. !' S bu4ad-Ruot' ViOlb*/.^0 ier> tuoi e uo.i° kar sa-fc«0 ke}?» t?' Ja- ileko je ? «1*^ d,'!!\bo tude N (J* z»ms buo Pruo- »S'u pei S Janija J* muo; u*,®0 ve- vidh' * »e ti •S ^avp ■ da' kaku se „ W*?„ ^ekrižavo, pej .ez ’ hw- ®rta1«- ne...» ir^vwi#- - ^,'?5» trj *‘‘n*c bo ko. H1 Po pnrr^l Csi^u. vM ulauqua frS vjus Z*"*! bo, da je t^ia U^^itudi' p°seben t> „ .V^lia, ki gj> « kan113' Ti^T1 ustanova vK> v^j- C*1 k to sl t-T *e vršijo VV^kr4 rilem j-ern, >\*is i,, jeren/ ^ed1 divje V‘>šo ZIS. Poleg tega ao jinr priredili Po ulicah aplavze in’ pneeboe predstave v najslavnejših gledaliških. Kljub hrupni prcpagaiidi, prilizovanju in vsem mogočim udobnostim je odziv na konferenci slab. Celo Japonska, kateri je mnogo na tem, da razvije svojo trgovino s celinsko Azijo, ni poslala svojih predstavnikov, Drug- veliki interesent, in to je Velika Britanija je zastopan a šibko delegacijo in manjkajo najvažnejši gospodarji britanske industrije. Nadaljnji znak, da odziv na sovjetska vabila ni bi! zadosten, da bi lahko koristil sovjetskim propagandnim namenom, je dejstvo, da je sovjetska vlada odklonila časnikarjem., ki so se hoteli udeležiti konference, da bi lahko poročali o njej. Kct poročajo, so govjetsk-i konzula, ti do pred tednom dni pozivali dopisnike listov, naj se udeležijo konference. Pravijo, da so ameriški, britanski in francoski dopisniki že rezervirali se-deže na letalih, ki vozijo v Moskvo, zidaj pa še vedno čakajo na vizum, ki je potreben za po, touonje v Sovjetsko zvezo- Moskva je pokazala ob tej konferenci čudovit čut za vljudnost in zelo rrenogo bontona prav do ljudi, katere je do nedavnega imenovala imperialistične razbojnike, kapitalistične izkoriščevalce ter jim je dajala še hujše nazive. Odkod taka presenetljiva vljudnost? Ce upoštevamo govore, ki so bili izrečeni na prvih dneh za-sedanja, in ki so se sukali okoli mira, okoli sodelovanja med narodi in drugih sličnih sovjet, skih propagandističnih fraz, pam postane prvi pomemben cilj zelo prozoren. Moskovski radio je že pred otvoritvijo konference v neki oddaji izjavil: «Partizarti miru se rte zadovoljujejo z uspehom doseženimi z apelom 2a pakt pe. tih velesil... Bližnja gospodarska konferenca ni nntj mč-lo manj pomembna od te akcije*. Stare propagandistične fraze so postale preprozome in neučinkovite. S pomočjo novih gospodarsko privlačnih parol upajo sovjetski mogotci razbiti enotnost zapadnega sveta ter na ta način laže izvajati svojo imperialistično politiko. Tudi gospodarska limanica je bula zelo dobro pripravljena. 2e delj časa se čujejo razne vesti o izredno ugodnih po-nudbah Sovjetske zveze in njenih satelitov. V večini primerov so to sicer samo napihnjene ponudbe brez vsake dejanske osnove. Nekateri manjši posli pa so bili sklenjeni in to javno v veliko izgubo Sovjetske zveze aii njenih podložrih držav. Na ta način so ftusi skušali ustvariti nekak mit o izrednih možnostih, k* jih nudi sovjetski trg. Tukaj se pa dotikamo že drugega vprašanja, drugega cilja novega sovjetskega manevra. Sovjetska zveza je po drugi svetovni vojni na široko uporabljala politiko gospodarske blokade. Dovolj bi bilo, da ha omenili samo brutalno in brezobzirno gospodarsko blokado uperjeno proti Jugoslaviji. Toda ne samo proti Jugoslaviji, vse svoje satelite je So. v jetika zveza izolirala od sveta in naperila prvi udarec zu. nanji trgovini. To ne 1952. leta kot protiutež na razne zahodne ukrepe, temveč z istim dnem, ko so sovjetske armade vkorakale v dežele vzhodne Evrope. Ta tipična politična izolacija je pre. vedla do lega, da jf 1951. položaj bil takle: « Odstotek SZ v zunanji trgovini sledečih držav. Albanije 100 cdst., Bolgarije 85 odst., Romunije 80—83 odst.. Madžarske okoli 70 odit., CSR 60,6' odst., Poljake 63 odst., Kitajske nad 80 odst. in Zapedne Nemčije 80 odst Poudarjamo, da so te države pred vojno 1® ma. lo izvažale im uvažale iz SZ. Letos pa predvidevajo na-ualjnji porast trgovine s SZ, m bo ostalo za ostala svetovna tržišča i« 10—25 odst. izvornega blaga. Sovjetska zveza sama je že 1947. leta, ko ni bilo skoro ni-kakih omejitev, znižala svoj izvoz proti Združenim državam tako, da je znosel njeti izvoz samo šg en odstotek; v nadalj. njih dveh letih pa je ta izvoz padel na 8 milijonov dolarjev. Sovjetska zveza ie s svojo politiko izzvala hude duhove, katere ni več sposobna krotiti. Pojavila so a; mnoga ozka grla v sovjetski proizvodnji, ker je izostal uvoz najmodernejših tehničnih naprav in nekaterih pomembnih strateških surovin. Priti do potrebnih strateških surovin to modernih industrijskih naprav pa je druga pomembna naloga moskovske konference. Z demonstracij v Ljubljani Kdor hoče trgovati z našo zemljo, naj ne pozabi, da smo vedno znali braniti svoje pirssvrce. (Nadaljevanje s 4. strani) Za Tržačane je pač med najzanimivejšimi razprava Folklorna anketa v Furlaniji 1946: Odgovori slovenskih šolarjev. Nekdanji tajnik Furlanskega filološkega društva (Societa Filologica Friulana) Gianfranco D'Aronco se je v zimi 1945—46 dogovoril z videmskim šolskim skrbništvom. da se med šolskimi otrokj izvede širša tolklorna anketa. Razposlali so vsem ravnateljem nižjih srednjih šol in upraviteljem tiskana vabila k sodelovanju. Anketa naj bi izbrala med ljudstvom ohranjeno ustno slovstvo (v pesmi in v prozi), ki ga doslej še nihče ni zapisal in bi drugače šlo v izgubo. Posebno vabilo pa so poslali profesorjem m učiteljem; v tem prosijo, da bi v šoli učencem narekovali vprašalnico, ki naj bi jo učenci doma izpolnili. S pismom pa so se obrnili tu- Zanintiva (olhloUitn anhetu o 7it'tlnnili, Zlohtuiuo me* frto tinhvrjti tihha u itlouen&hl etnocftaftlti di naravnost na učence, kjer jc rečeno: «Dragi otroci! Z vašo »pomočjo bi radi izdali lepo zbirko pesniških in proznih sestavkov, ki jih mnogi od vas poznajo, vendar pa jih do-zdaj še nihče ni objavil. Ce vi hočete, bodo vsi furlanski učenci postali pisatelji in bodo pomagali natisniti debelo knjigo.« V pismu so prvo navodila in potem poziv: ((Sprašujte svoje starše, dede in babice, sorodnike, znance, sovaščane, posebno starejše. — Nikar si ne delajte preglavic, če boste v zadregi pri zapisovanju, zlasti v furlanščini; poglavitno je, da vsako stvar zapišete ... zvesto in natančno. brez najmanjše spremembe, V Radiu jugoslovanske cone STO pa je nastopil zbor Lonjer-Katinara ® ^ m Pevski zbor «I*o Grudenn i* Nabrežine je nastopil v Radiu Trst II. niti z namenom, da bi kaj izboljšali.« Na vprašalhiči je moral zapisovalec poleg svojih osebnih podatkov povedati tudi, kje je dobil , sestavek, priimek in ime osebe, ki je sestavek narekovala, koliko let ima, če je sestavek še v navadi jn če ne, do kdaj je bil. Prišlo je mnogo odgovorov. Furlanskim tekstom, ki so najštevilnejši, se pridružujejo teksti v italijanščini, v beneškem narečju, v nemščini ir, slovenščini. Slovenske odgovore Iz tega gradiva sta sedaj v ((Slovenskem etnografu« objavila skupno Gianfranco D’Aronco in Milko Mati-čeiov. Avtorja sta ugotovila, da je med 130 slovenskimi teksti 79 samostojnih, medtem ko so ostal; le variante. Ti teksti so objavljeni, in sicer sta jih avtorja razdelila po poglavjih, na pr. Uganke/ Pregovori, Otroške besedne igre, Pii igri. Zbadljivke o vaseh itd. Prebiranje teh tekstov ni le zanimivo, temveč pogosto prav zabavno. Ker slovenski otroci v Beneški Sloveniji nimajo slovenske šole, je jasno, da je tudi njihovo slovensko pisanje brez poznanja osnovnih pravopisnih načel slovenskega jezika. Tako imamo različne primere pisanja besed kruh skuhal, kos itd. Za dialektologa in kulturnega zgodovinarja pa nudijo teksti dragoceno gradivo. Milko MstiCetov je tudi avtor razprave Zagovarjanje pri dveh slovenskih književnikih. Tu navaja, kako ste Dragotin Kette in France Bevk vključila svoj umetniški tekst zagovarjanje. Iz članka zvemo med drugim, da je bil tudi Bevkov ded Jakob «zagovornik». France Bezlaj piše Nekaj besedi o slovenski mitologiji v zadnjih desetih letih. Avtor omenja Josipa Mala ter imenujejo njegovo podajanje «skrajno nekritično«, Wie-neckeja, Schneeweissa. Der-žavina, Trautmanna, Lovšina, Grafenauerja, Gasparinija itd. Niko Peršič, čigar ime smo že čitali med sodelavci tržaških ((Razgledov«, je objavil Dve pravljici iz Crneje. Pravljici sta napisani v dialektu in potem prevedeni v knjižno slovenščino: Milko Mati-četov pa je pripisal pripombo. Andraj Budal se iz svojih mladih let spominja sred-postnega običaja iz Standre-ža pri Gorici in dveh otroških iger. V sestavku Potovanje po Koroškem 1. 1795 piše Fran topisni knjigi iz tedanje dobe ter pri tem posnema iz te knjige, kar je pisec zabeležil etnografskega med koroškimi Slovenci, zlasti ob Zilji. ((Slovenski etnograf« se v tej knjigi spominja vseh, ki so delali na področju slovenske etnografije in so umrli v času po izidu drugega letnika zbornika. Boris Orel piše o Albertu Siču in Francetu Maroltu, Franjo Baš o Wa:lterju Schmidu, Niko Zupanič o Mateju Totarju in Ralfaele Corso o Ivanu Ko-štialu. M. Matičetov je sestavil bibliografije Ivana Ko-štiala, Jože Glonarja, Ivana Grafenauerja, Matije Murka. Vilko Novak pa je zbral Slovensko etnografsko bibliogra- flfn D0SITEJ II JI 0BRAD3VIČ mm (Nadaljevanje s 4. strani) ___________ _ _ V Koenivsbergu. ce Kotnik o neki nemški po- i tembra 17881. np kakšno nemško univerzo, pozneje pa na popotovanje v Francijo, Anglijo jn. Italijo. Ko sem slišal za Nemčijo in drugo, sem mu bil pripravljen služiti ne samo eno ali dve leti, ampak toliko let, kot je sveti patriarh Jakob slu. žil svojemu tastu Labanu za prelepo Rahelo. Prišel sem v Modro in tu razen mladih Vidakov poučeval tudi druge metropolitove gojence francoščino in italijanščino. Skupaj z njima sem hodil poslušaj Baumeistrovo filozofijo, ki sem se je še posebej učil pri korektorju v nemščini. V hiši najuglednejšega meščana, blagorodnega gospoda Takača so me vedno ljubeznivo sprejeli im pogosto sem, bil pri njem, gost v imenitni družbi a oficirji in gospodo. Pri njem sem se tudi seznanil s svojim ljubim ritmoistromi Bešinejem, pri katerem sem večkrat prebil po več dni v vasi blizu Modre, kjer je bilo njegovo poveljstvo. Ob koncu prvega leta sem se » svojima mladeničema preselil v Karlovce. Od tod sem po dvajsetih letih obiskal Banat in sorodnike ter poromal na grobove staršev m pioljubil sveto zemljo, ki v njej počivajo njihove kosti... 14. sep. jezero ChauFauqua in kullurno mesto ru je zrastlo celo mesto pošlo. | pij, poletnih hotelov, na stotine vil in hišic, ki so rastre-! < D*Č2 ''tovarn i/ C ^tov v )a m kq>-OlaStp tora. to^ecu ob V h * ob nfe* Chautau-l^to, kT^fcth kul. H Prib*tojer’1-r0,’’ptoje ' Aako j« to kulturno središče ločeno od svetp in je dostop vanj dovoljen le k vstopnico, to jo plačaš ob glavnih vratih. Ulice so ozke, stavbe visoke, polne oken, poslopja zgrajena v lokih okolj parkov javnega trga. Avtomobilom vstop v mesto ni dovolj,jn. Čudovita harmonija prevladuje v tem miru, ki je posvečen duhovnemu delu ti®°-čev Amerikancev v poletnih mesecih. V letošnjem poletju je okoli 50.000 Amerikancev. vseh ver to nazorov, a vseh delov Združenih dTžav obiskalo Chautau-qua tn preživelo v tem mestecu čas od enega tedna do dveh mesecev. Večina teh obiskoval-cev se je predala študiju v poletni šoli. Vsi so prišli uživat kulturne prireditve, ki jih je Pa ipravila Ustanova Chautau-qua za svoj,* obiskovalce. Vsem Je bivanje v tem mestecu rw-d'lo prijeten in koristen poči. tek. Korenine te ustanove, ki jo Je Teodor Roosvelt označil, da je e najbolj amerikanska stvar V Ameriki«, so pognale skoro pred 200 leti, ko Združene držav^ še niso bile stare 100 let. Leta 1774 sta dva Amerikanca organizirala ob jezeru Chau-tauqua poletni tečaj za učitelje nedeljskih šol. Ta dva moža sta bila metodistični duhovni in poznejši škof John H. Vincent in bogat trgovec I. Lewis Miller. Za tečaj, ki sta ga cr. ganizirala, sta želela imeti zdrav prost kraj v naravi. Izbrala sta samotno frtestece ob jezeru. Tako je bilp že leta 1774 ustanovljena prva poletna šola v Združenih državah, ki je siicer delovala v šotorih, trajala dva tedna, toda imela je že takoj prvo leto obetajoč uspeh. Študij biblije in didaktike za poučevanje na nedelj, skih šolah je bil združen s plavanjem in igrami. Zdrav duh v zdravem telesu je bilo prvima organizatorjema te šole načelo, s katerim sta hotela po poti najmanjšega odpora priti do najvrčjegp uspeha. Ta načrt so v kasnejših le-tih izpolnili In ustanova teh poletnih tečajev ob slikovitem jezeru je dobila ime Chautau-que skupščina. Prvotnemu študiju biblije in preproste d;idak. tike se Je Že v prvih letih pridružil tudi študij jezikov in glasbe. V kasnejših letih so vabili na letovanje v ta kraj še posebno otroke. Šotore so nadomestila velika poslopja, tihe dolinice, lepa igrišča. Spo. red so izpolnili kultumi-zabav-nf programi, primerni za ctro. ke. Danes so v Chautauque sporeda za mladino vsake starosti, otroška zabavišča, klubi za deklice in dečke, college-klub za doraščajcčo mladino. Za mladino 40 predvsem name. njervi tečaj golfa, baseballa, po jezeru so plavalni in veslaški tečaji Komur se Pa nie ljubi udeleževati se ne tega ne onega, ta lahko mirno počiva na klopicj ob obali ali v parku ali v gozdiču. Začetnika poletnih tečajev gotovo nista mislila, da se bo njuno delo razvilo do take stopnje urejenega kulturnega poslanstva. Ob samotnem jeze- ru je zrastlo celo mesto pošlo, pij, poletnih hotelov, na stotine vil to> hišic, ki so raztre-j sena po gozdu. Samo predaval, nic je v tern mestecu nad 85. Sredj gozdiča leži prečudovit amfiteater, pod njim grški tempelj, spomenik predparte-nonske arhitekture z belim marmornatim stebriščem. Ze vrsto let je glavni poudarek številnih kulturnih prireditev Chautauquaško — mi bi najbolj rekli — poletne univ>2r. ze — na glasbenih prireditvah. Poleg koncerta lastnega simfoničnega orkestra in lastne opere prihajajo v Chautauqua leto za letom gostovat najbolj ši ameriški orkestri. Tako je vrsto let gostoval newyorški simfonični orkester pod vodstvom Waiterja Damroscha in Alberta Stoessola. Iz chautau-quaške opere Je prišlo več a meriških pevcev metropolitanske opera. Med njimi so na pr. Rose Bampton, Keller Jepson, Donald Dickson. Chautauqua-ška poletna glasbena šola je visoka šola za klavir, arkestral- ob njem ne instrumente, dirigiranje, or-kestracijo jn. petje. V letošnjem poletju je izpolnjevala kulturni spored chau-tauqupške poletne univsrze vrste predavanj, v katerih so odlični strokovnjaki obravnava, li najsodobnejša vprašanja. Pre. daval je dolgoletni član švedske socialdemokratske stranke, guverner Ruben Wagu*son o «Ceni svobode«, dr. Tsiang — znamenit; akademik je govori o temi ((Kitajska na Daljnem. Vzhodu«.1 Profesor za mednarodne odnosa j e r>a Sweetbriar Collegiju v državi Virginiji je govoril o ((Razvoju ameriške zunanje politike«, profesor T. V. Smith, vodja državnih filo. zofov pa o terni: »Politika, filozofija in pesništvo«. Od gledaliških prireditev, ki so jih imeli letos priložnost videti na chaulauquaškem odru, kj je najboljše opremljen oder v Združenih državah, je treba predvsem omeniti Ptula Osbor-na «Morning’s at Soven«, Fay Kanina «Goodbye, My Fancy», Mary Chasejev «Harvey» Gar. son Kanina «Born Yesterday». fijo 1945—1950. Pri tem nam je zelo prijetno, ko lahko u-gotovimo, da srečujemo v tej bibliografiji pogosto imena sodelavcev našega lista kakor tudi bivšega »Ljudskega tednika«; ko pa gre za slike (hiše v slikah, noše v slikah), se pa sploh navajata samo «Primorski dnevnik« in «Ljudski tednik«. V poglavju Knjižna poročila in ocene'pa poročajo M. Matičetov, Boris Orel, S. Vilfan, Jože Karlovšek, Vilko Novak. Franjo Baš, N. Kuret, France Bezlaj in Rudolf Berce o delih Ivana Grafenauerja, Nika Zupaniča, Svetozarja Ilešiča, Bogdana Groma (Slovenski ornament), Rada Lenčka (Ob Jadranu), Artura Cronie (Poesia popo-lare degli Slavi meridionali), Branimira Brataniča, Milovana Gavazzija, Oskarja Mo-serja, Hannsa Korena in Leopolda Kretzenbacherja, Leopolda Schidta. W. Hawer-sa, Gianfranca D’Aronco (Bi-bliografia ragionata delle tra-diziorii popolari friulane), Gaetana Perusinija (Antiche usanze friulane) in Milana Duhača. Zbornik zaključuje še za štiri strani drobnih poročil. Slovenski etnografi se s svojo revijo lahko dostojno prad-stavijp tudi pred zunanjim svetom. Želeti bi samo bilo, da bi uredništvu uspelo izdati peti letnik — kot obljublja — v jeseni 1952. Za nas je zlasti mikavna obljuba: «Hkrati bomo obravnavali-gradivo z doslej slabo raziskanih slovenskih etničnih ozemelj, med njimi zlasti s Koroškega in iz Primorja.« Kulturne vesti Giovanni Biamonti, proučevalec Beethovna ter avtor dveh knjig, v katerih z zgodovinsko - estetskega stališča analizira simfonije in kvartete tega glasbenega velikana, je sedaj izdal prvo delo izmed petih, ki bodo tvorila kronološki katalog vseh Beethovnovih glasbenih del. e* * ^ BEGUNJE PB SLOVENSKI LEC, LJUDSKA J^-vNIk LJUBLJANSKI 7 rtjff '7 BORBA in .dnfrefii^ vanski časopisi.J' (it naročajo pri P0?7 v morskega dnevni® ^ Ul. Silvio telefon - TRGOVINA /rej/l OGLEJTE »il ,\AŠE IZLOŽB^/ Naročnina PRIMORSKEGA DNEVNIKA za JUGOSLAVIJO posamezna številka mesečna naročnina din 10,-» 210.-, Naročila za Jugoslavijo sprejema: ADlT, Ljubljana, Tyr-ševa 34 — Tel. 2099 — Plačate lahko na tekoči račun ADIT pri Komunalni banki L —KGC 6—1—9 15 Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Mizarji podjetniki. kmetovalci!,*/ v*' me. nudi najuo0^ ISniic m & CBtAVH$ ' • I in T S 1 Ul. F- Cvfi leleton 95 um ooooooooooo J BOO. to. N « K A POVEST Ilustrira JANEZ VIDIC Se tisti, ki so se bili prej nagnili h kesanju in pokori, so se znova zakrknili. Ko je Clugia vnovič šel po vasi im jih vpraševal, ali se spokore im vrnejo k pravi veri Jezusa Kristusa, ko je njihov bog zgorel, je povsod naletel na molk. Inkvizitor je razmišljal, kaj naj stori, ko se je nekaj nepričakovanega zgodilo. Tisti vojaki, ki so bili že dvakrat v Gorazdovem vrtu. so opazili, da Je hi&a prazna. Izropali so Jo in vse razbili v nji. Popadla jih Je bila vojna besnost. Ko so se zavedeli, kaj so storili in se spomnili, da jim je Francesco de Clugia pod strogo kaznijo prepovedal ropati, so podtaknili ogenj, da bi zabrisali svoj prestopek. Slamnata streha je bila v hipu v plamenih, vsa hiša hkrati je bila v iskrah in v dimu. Gorazd in Volklca sta dvigala roke in vzklikala k bogovom. Ogenj pa je pel, tikal, plahutal in osvetljeval mrak pod drevesi. Požar je ljudi bridko prebudil iz nemega pričakovanja. «Gorl! Kdo je zažgal?* «Vcjska!> «Tudi nam bodo zažgali...* «Joj, Joj, joj!* Clugia je zagledal požar im se zavzel. V hipu je bil pri vojakih in zahteval pojasnila. Bilo je prepozno. Požar je vplival na vojake kot močmo vino. Bili so željni ropanja, ognja in krvi. Kesali so se že, da so naredili tako dolgo pot in godrnjali med seboj. Prvi plamen pa je bil poziv na rop in pustošenje. Verjeli so, da je del vojakov že po hišah in si lasti najlepši plen. Z divjim vikom so se razleteli po vasi. «V Imenu Gospoda, kam? Zapovem vam, stojte!* Zaman. Ni bilo več pokorščine. Clugia je tekel pred cerkev in prislulinil. Po vasi se je razlegal krik, vojaki so ropali. Možje so dvignili sekire in kar je komu prišlo v roke, tekla je kri. Vojaki so jemali, kar se jim je zdelo vredno, vse drugo pa so v divji besnosti uničevali. Požar se ni siril, veter Je na srečo pihal v smer od vasi. Bilo pa Je vse, kar se Je godilo, prav tako hudo, Ce ne hujše kot požar. Inkvizitor Je bil brez moči. Nikoli si ni pomišljal in je z mirnim očesom gledal muke in kri, če je šlo za slavo večnega Boga. Ni pa priželel krivice in krvi zaradi sebe, tega ni poznal. Ce se je kaj zgodilo po njegovem ukazu ali volji, se je zgodilo po hladnem premisleku. »Gospod, tega nisem hotel*, Je jecljal. »Toda... če je Tvoja volja, naj se zgodi..,* »Prijatelj božji*, je vzkliknil vikar, «kdo bo tu živel, če bo vse opustošeno? Jaz že ne*. »Samo na posvetno misliš*, ga je ostro pogledal inkvizi-tor. Duše ti niso mar. In se tl rečem: nisem jaz kriv. Spregovorila je božja volja...* IV. Potujoči duhovnik Primož se je s svojih hribovskih poti pravkar vračal v dolino. Namenjen je bil v Kobarid in še dalje, kamor ga je klicala potreba. Žvižgal je, malha mu je bila ob boke. s palico je tolkel ob kamenje. Ni iskal ceste ali klancev, hodil je kar vprek čez gmajno, včasih po stezi, a drugič scela, kakor je naneslo. Vračal se je z Bovškega. Bil je med pastirji, a ni še vsega opravil, že ga je nekaj vleklo v Kobarid. Včasih je mislil na vikarja. Ali mu je bil v resnici odpustil, ali ga je le v svoji zaspanosti odgnal? Spisal mu je novo pridigo, kratko, najkraj- šo, v krepkih besedah. »Taka bo Fulherlju po volji*, se je pri sebi smehljal. Po poti ga nič ni skrbelo, žvižgal Je to pel. Na gmajni, blizu Kobarida je zagledal čredo živine in sredi črede Matica. Ta je imel tak obraz in take oči kot še nikoli. Ni poskočil kot vselej, kadar ga je zagledal, ni ga že v prvi sapi povprašal za to to ono. Nasmehnil se mu je, nato je znova nategnil obraz. »Odpočil se bom*. Je dejal Primož in sedel na kamen. «Matic, ali boš prigriznil malo sira?* «Nak! Ne maram*. »Glej ga! Kakšen pa si danes? Ali te je pičila kaka strupena muha?* se je na pol šahi sivi gospod. »Ce bi imel tako pračo, da bi šel Krn vanjo*. Je dejal Matic s solzo v očeh, «bi ga zagnal, da bi vse pobil in pokopal*. «Joj, Matic, ti si pa danes hud! Pa koga bi s pračo in Krnom?* »Cedadce*. »A kaj so ti naredili Cedadcl?* Matic mu je povedal, kaj se je zadnje dni zgodilo v Kobaridu. Po otročje in po norčje je povedal, a vendar dovolj jasno, da, je gospod Primož izvedel približno resnico. Poznal je Kobaridce ta Gorazda, niso mu bile tuje njihove napake in vrline. Poznal je tudi vikarja in ga je sodil po svoje. Inkvizicije ni poznal, a si je mislil, da so to tisti ljudje, ki vidijo krščanskega Boga vselej v srdu, a nikoli v ljubezni. Primož se je dvignil, ni mogel več ostati na mestu. »Moj Bog, kozli v vinogradu božjem! Vse bodo poteptali. Kjer bi morala vladati vera iz ljubezni, bo vladal strah pred palico in pritajeno sovraštvo na dniu...» Zgrabil je popotno palico in bos jadrno stekel čez gmajno, Vso pot je mrmral: »Kozli v božjem vinogradu...* V. Med ropanjem sta bila dva Kobaridca ubita, a trije vojaki ranjeni. Vas je bila začela goreti na južnem koncu, a so ljudje udušill požar. Vojska se je izdivjala. Inkvizitorju se je posrečilo, da je zbral čedadske strelce in Melsove plačance. Obljubil jim je dvojno plačo in znova so mu morali priseči. Ko & , rta V&.J Je neredna vojska, sestavljena Iz drhali, videla, ^ ^ strelce okrog sebe, se je prestrašila in zbalapof mrkih1* je prestrašila so na mestu pobegnili s plenom. Drugi so z kali. kaj se bo zgodilo. Clugia se drhali ni upal napasti in jo kaz'"'', na je bila. A tudi še ni mislil na odhod. Caff. v to- Lr icazn ov ati. pfč ip V bodo Kobaridci vrgli pred noge. Vikar je dvora ^ jjo - p se je, da Je bolje poznal ljudi ko Clugia. i do dna potrlo, do obupa Izmučilo, a jih ni uklo - y enih ml»li kot kdaj prej. , ' »Bojim se*, je Clugia dejal vikarju. *dafrl)0se ^0 pokazati svoje orodje. Ob pogledu na muk® zmehčali*. J Vikar je molčal .- m Clugia je čakal do večera. S plamenica te šel skozi vas in zadnjikrat pozival ljudi. Hi'e v njih tak molk, da je zbujal grozo. ,,j 0l Noč je potekla v miru, le vojaki so kur razm' Ob prvem svitu je Francesco de Clugia ^ J naj stori. Zaradi nezanesljive vojske se jo Kobaridcev bal. Pomagal mu je slučaj... na $1* Ob jutranji zarji Je bila Volkico ob m a meS|fl)o 'J neizmerna žalost, da ni mogla več Prestatl,pnCa, n1 d' mimo posekane lipe, mimo zadušenega stu rlščji hiše, stopila na klanec ta se napotila “ ’ enkrat vidi Mlkuševo truplo. a dne Tako se je zgodilo, da so ob svitu P1^ peljali Volkico zvezano pred inkvizitorja. «Ta je Volklca, hči čarodeja*. . , ciu®19' »Kaj naj nairedim z njo?* se je vpra3® »Poganka Je*, je pojasnil vikar. «Nekrščena?> »Da*. . deiciic0- ,„#• »Kje je tvoj oče?* je Clugia vprašal « »Lipo ste nam posekali*, mu je mra» »Kje skrivaš očeta?* Glavni urednik BRANKU BABIC - Odk urednik SIANiSLAV KLNKO - UKEIINISTVO ULICA MUNTECCH1 št 6, lil nad. - releRm štev 9J-8U0 In 94-638 - PoStnl predal 502 - UPRAVA ULICA SV FRANČIŠKA št » - Telefonska St 73-38 - OGLASI od 8.30 12 tn od 15 18 - Tel. 73-38 — Cene oglasov Za vsak mm višine v širtnl I stolpca trgovski 60, fmančno-tipravnl 100, osmrtnice 90 Ur — Za FLRJ ra vsak mrr, širine I stolpca ra vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski savod ZTT — Podruž,: Gorica III S Pelllro l-IL, Tel II 32 Koper, Ul Bali isti 30la-I Tel 70 (svod NAROČNINA: Cona A: mesečna 350. četrtletna 'J00 polletna 1700. celoletna 3200 lir. Fed ljud. repub. Jugoslavija Poštni tekoči račun »a STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratične* Ljubljana Tyrševa 34 * tel. 2009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Irdaja Založništvo tržaškf*a tisk®