NEODVISNO GLASILO ŽELEZNIČARJEV, UPOKOJENCEV IN TRANSPORTNEGA OSOBJA
Dalte železničarju, kar mu pripada!
Razmerje železničarja — aktivnega in upokojenega, nameščenca in delavca — napram železniški upravi in obratno je urejeno ne samo z zakoni, marveč tudi z nešteto pravilniki, uredbami, predpisi in okrožnicami. Osnovne določbe zakona zahtevajo od železničarja striktno izvajanje vseh teh odredb in predpisov, predvidevajo najstrožje kazni za slučaj neupoštevanja ter dajejo z gotovimi izjemnimi določbami delodajalcu možnost, uslužbenca porabiti tudi za druga dela in preko delovnega časa, ako to interesi službe zahtevajo. Isti predpisi pa predvidevajo tudi obveznosti uprave napram njenimi uslužbencem ter naštevajo pravice, ki uslužbencem pod gotovi-vimi pogoji pripadajo. Med temi pravicami jih je pretežna večina, katere so železničarji pridobili in priborili že pred desetletji ter so se ves čas smatrali kot del prejemkov in ni nikomur padlo na um, da bi osebju te pravice kratil.
Pod ero prejšnjih režimov v Jugoslaviji se je uvedla praksa, da se izvajajo predpisi točno le tanr, kjer govore o dolžnostih osebja, ostanejo pa na papirjit v vseh onih slučajih, kjer govore o pravicah. Novi režim, ki je kmalu po 5. majskih volitvah prevzel oblast, je povsod izjavljal, da bo odpravil krivice, ki so jih prizadeli prejšnji režimi, da bo povrnil razne svoboščine ter vpeljal izvajanje zakonov v vseh njihovih odredbah. Cas je sedaj, da se od besed pristopi k dejanjem in zato smatramo za našo dolžnost, da odločujoče opozorimo na upravičene zahteve železničarjev v okviru predpisov sedanjih zakonov. Te zahteve se dele v dve vrsti, in sicer v zahteve, katerih izvedba državnega erarja prav nič ne obremenjujejo ter v zahteve, ki so sicer enako osnovane na zakonu, pa pomenijo obremenitev državnih financ. Za danes se omejimo na zahteve, ki niso finančnega značaja, vendar so za železničarje in ostalo delovno ljudstvo velikega pomena, državna uprava pa jih lahko z malo dobre volje takoj izvede.
V interesu železničarjev in v interesu rudarjev, ki bijejo že leta boj za obstanek ter se jim napovedujejo se slabsi časi, zahtevamo, da se uredi
dobava premoga in tozadevne vozne ugodnosti.
Skozi desetletja so imele vdove Po upokojenih železničarjih in sirote pravico do dobave režijskega premoga, kar je bilo ukinjeno z neutemeljenim tolmačenjem Generalne direkcije leta 1934.
Skozi leta so uživali železničarji pravico do brezplačnega prevoza premoga, katero pravico so izgubili vsled nepopolnega besedila pravilnika o voznih ugodnostih.
Skozi leta so imeli poročeni zva-ničniki, služitelji in delavci pravico do večje količine režijskega premoga, kar je bilo brez vsakega povoda znižano.
Povrnitve vdovam takoj pravico do režijskega premoga, dajte železničarju nazaj režijske vozovnice za prevoz premoga in povečajte količino premoga za nižje osebje, ki je enako izpostavljeno pozimi mrazu, kot višje osebje.
Železniška uprava nima pri tem mkakih izdatkov, saj zaračuna za dobavljeni režijski premog 10 % za stroške in TPD kakor tudi ostali rudniki bodo z veseljem dobavljali
večjo količino premoga po sedanjih cenah. Ustreženo bo železničarjem, ustreženo bo rudarjem, ustreženo bo lastnikom rudnikov, vse to pa ne bo stalo železnice niti pare.
V interesu železničarjev — rodbinskih očetov in v interesu njih šoloobveznih otrok ter tudi v državnem interesu zahtevamo, da se urede
vozne ugodnosti za šoloobvezne otroke.
Še pod bivšo avstrijsko upravo in ves čas po osvoboditvi so imeli železničarji brez razlike pravico do temporerk za vožnjo otrok v šolo. Z novim pravilnikom' se je vsled nejasnosti odredb te pravice omejilo. Vse do lanskega leta so se otroci lahko vozili v šolo od kraja stanovanja do šole ne oziraje se na razdaljo, samo če so imeli zvezo. Prosvetni minister je izdal odlok, da se smejo voziti otroci nižjih razredov srednjih šol v šolo samo do razdalje 20 km. S to odredbo so zlasti prizadeti železničarji na progi, ki morajo po službeni potrebi stanovati v kraju, kjer službujejo. V dotičnih krajih ni drugih šol kot ljudske šole. Kako naj železničar, zlasti delavec, ki zasluži na mesec komaj nekaj sto dinarjev, plača za otroka po 500 in več dinarjev za stanovanje in hrano v mestu, ko niti toliko mesečno ne zasluži. S tem je otrokom tisočev in tisočev železničarjev onemogočeno nadaljevati šolanje, kar gotovo ni v državnem interesu.
Dajte otrokom vseh železničarjev pravico do temporerke za vožnjo v šolo, odnosno učenje obrti in razveljavite odlok prosvetnega ministra, ki omejuje možnost vožnje v šolo na 20 km.
Ti ukrepi ne veljajo državnega erarja niti pare, ker garnitur vlakov ne bo treba povečati, ne bo treba povečati števila sprevodnikov, ne bo se porabilo nič več premoga, ustreženo pa bo nešteto družinskimi očetom, ker jim bo omogočeno šolanje otrok.
Dolga je vrsta po pravilniku utemeljenih
delavskih zahtev.
Pravilnik predvideva stalnost delavcu avtomatično po> treh službenih letih in pravilnik predvideva napredovanje za delavce ne oziraje se ali so stalni, ali pa še začasni. Vendar je stalnost velikega pomena za delavce, ker s tem1 postane avtomatično član penzijskega fonda, za kar mora plačevati mesečno prispevke. Leta in leta čakajo sedaj delavci na stalnost in jo ne dobe ter bodo vsled tega, ko bodo po več letih postali stalni, morali plačevati visoke zneske za starostno' zavarovanje za nazaj. Pri nizkih plačah bo to za njih družine težak udarec.
Dajte delavcu stalnost, čim izpolni pogoje, ker tudi to ne stane železniške uprave niti pare izdatkov.
Delavski pravilnik predvideva že od leta 1930 dalje volitve
delavskih zaupnikov.
Že pet let je preteklo od uveljavljenja tega pravilnika, delavci pa še vedno zaman čakajo na razpis volitev zaupnikov, ki se vrše po službenih edinicah in niso zvezane z nobenimi izdatki.
Ali ne bi bilo pravično, da bi se volitve zaupnikov takoj razpisale ter istočasno ukinile omejitve glede zaupnikov, ki so nasprotne zakonu o zaščiti delavcev?
Preveč prostora bi zavzelo, ako
bi hoteli našteti vse zahteve, ki so osnovane na zakonu in jih še posebej utemeljiti. Zato naštejemo le še nekaj najvažnejših, ki jih ni treba posebej utemeljevati, ker so že same preveč jasne:
Zakaj se ne uredi redno izplačilo pokojnin upokojencem prvega v mesecu, ko je za državno blagajno enak izdatek, ali jih izplača prvega ali pa šele sredi meseca?
Zakaj se vdovi železničarja ne izplača takoj akontacija na pokojnino, marveč se jo pusti čakati brez vsakega mesece in mesece, dasi zakon predvideva takojšnje izplačilo akontacije brez vsakih formalnosti?
Zakaj mora ponesrečenec, ki se brez lastne krivde v službi poškoduje, mesece in mesece čakati na hra-narino in rento, ko mu po: vseh predpisih pripada in zakaj se to ne izplača interemistično?
Zakaj se ne odredi in ne izplača
takoj pokojnina onemu nastavijencu, ki izpolni vse pogoje za upokojitev
ter ga mora železniška uprava na njegovo prošnjo upokojiti? Zakaj mora tudi po pol leta brez vseh prejemkov čakati doma?
Zakaj se takoj ne upokoji uslužbenec, ki je glasom zdravniškega izvida nesposoben za službo, marveč se ga upokoji včasih šele po enem letu seveda z naknadno veljavnostjo, da mora plačevati velike diference nazaj ?
Vse to in še več se da izvesti, ako je le malo dobre volje pri upravi in ako se končnoveljavno odrečemo brezmiselnemu birokratizmu. Vse to je uprava uslužbencu dolžna dati in lahko da tudi v času štednje, ker za to ni treba nikakih finančnih sredstev.
Železničarji so svoječasne izjave odločujočih vzeli na znanje in sedaj čakajo na dejanja!
Za uvedbo zakona o
Javnost ni dosti obveščena o neznosnih razmerah, v katerih živi železniško delavstvo in delavstvo v splošnem. Dnevno časopisje ne prinaša rado člankov o težkem položaju delavstva, o vedno novih redukcijah, ker mora svoje kolone porabiti v interesu posedujočih slojev, da se jim ne zameri. Malo jih zanima, če pri tem delavec propada ter se vrste brezposelnih množe.
Že pred leti je začelo delavstvo, organizirano v razrednih organizacijah, akcijo za uvedbo zakona o minimalnih mezdah, ki bi za vse delodajalce brez izjeme predpisal one najnižje mezde, pod katere noben delodajalec ne bi smel iti in ki bi vsaj nekoliko odgovarjale draginj-skim razmeram. Če kje, je tak zakon potreben pri železnici, kjer se vsa štednja in vse redukcije izvajajo skoraj 100% samo na račun delavstva. Znižavanje delavskih plač se vrši v glavnem od leta 1927 dalje in to običajno povodom vsakega novega budžeta, in sicer pod nazivomi »Urav-novesenje budžeta«. Vse redukcije, ki so bile izvedene v času od leta 1930, je potrdilo železniško ministrstvo s pravilnikom, v katerem je predpisalo za delavce začetno plačo Din 22.— in za profesioniste začetno plačo Din 36.—. Čim je bil ta pravilnik uveljavljen, so se že izvršile dvakrat zaporedoma redukcije in novi pravilnik iz leta 1933 ze vse te redukcije zopet potrdil in določil začetno plačo na Din 19.80 za delavce dnevno, za profesioniste pa na Din 23.40 dnevno, za pogodbene delavce pa samo Din 18.— dnevno. K tem redukcijam pa pride še praksa železniške uprave, in sicer: Nadaljnje redukcije z uvedbo brezplačnih dopustov, katere more za vse delavce že sam načelnik edinice odrediti po tri dni mesečno, preko tri dni pa direkcija, tako da je v pravilniku samem zagarantiranih komaj 20 delovnih dni mesečno. In pretežna večina delavstva povprečno zadnja leta res komaj po' 20 dni dela in zasluži tako delavec z začetno plačo na mesec komaj Din 396.—, od katerega zneska mora še plačati bolniško blagajno in davek ter zasluži torej povprečno samo Din 12.— dnevno!
Nad dve leti že vodimo živahno borbo za uzakonitev zakona o minimalnih mezdah. Nad dve leti že pišemo o tem in dokazujemo statistično ugotovljeno dejstvo, da so delavske mezde padle tako nizko, da je eksistenca delavstva v skrajni nevarnosti, da se ga loteva degeneracija ter da slaba prehrana množic naših delavcev ne ogroža samo njih življe-
minimalnih plažah
nje, marveč tudi narodni gospodarstvo in družbo, katere so obenem važen sestavni del.
Bivši minister socialne politike g. Pucelj je obetal, da bo predložil narodni skupščini načrt zakona o minimalnih plačah. Stara narodna skupščina, v kateri je Pucelj dal tako izjavo, je odšla ter prišla nova po zadnjih minulih volitvah. Ta nova skupščina ima nalogo, da izvrši to, kar stara ni izvršila. Delavstvu je bila dana obljuba, da se sprejme zakon o minimalnih plačah. Delavstvo čaka na izpolnitev te obljube. Ta obljuba je obvezna ne glede na to, katera vlada jo je izrekla.
Ob pričakovanju, da bo zakon o minimalnih plačah uveljavljen, pa je zopet preplavil val draginje naša mesta.
Plače delavstva so pod navalom draginje še manj zadostne za kritje stroškov za najbolj preprosto preživljanje družine. Naravno je, da se je dejstvo, kjer je le moglo, postavilo v bran proti vednemu znižavanju plač. Delavstvo na železnici v obrambo svojih plač ni nastopilo z akcijami, marveč se je v bojazni za zadnji košček kruha poslužilo le prošenj in moledovanja, ki je ostalo brezuspešno', delavstvo v privatnih podjetjih pa je v več krajih stopilo v borbo in je redukcije preprečilo odnosno še nekaj priborilo.
Toda vse to, kar so si delavci v posameznih podjetjih to leto priborili na izboljšanju plač, stvarno ne pomeni nikakršnega povišanja plač, nego samo vzdržanje življenjskega nivoja ob težkih bojih na prejšnjem nivoju, ki je bil mnogo prenizek in ki je ubijal eksistenco delavstva v tčmelju.
Delavski boji, izraženi v celi vrsti ustavitev dela v privatnih podjetjih, so torej samo izraz skrajno neznosnih materijalnih razmer, v katerih delavci žive. Temeljno vprašanje s temi borbami še ni rešeno. Plače realno niso zvišane. Zakon o minimalnih mezdah torej ni postal nepotreben. nego so prav zadnje številke delavske borbe dokazale, kako nujno je potreben tak zakon ne samo za privatna, marveč tudi za državna podjetja. Vsak pojav, ki se odigrava v javnem življenju, mora zbuditi pozornost pri ljudeh, ki se nazivajo politiki in državniki. In delavske ustavljanje dela, ki ga preživljamo, predstavlja, o tem ni dvoma, jako važen pojav. Ta pojav zahteva pravo zdravilo. In zdravilo, četudi morda začasno in delno, je sprejem zakona o minimalnih plačah, ki ga zopet in zopet zahtevamo.
Katera leta naj se štejejo nastavljencem za odmero pokojnine?
V vseh strokovnih listih (z izjemo nekaterih glasil malih kategorij-skih udruženj, ki najbrže ne vedo, zakaj obstojajo) se obravnava zahteva železničarjev po spremembi zakona o državnem prometnem osebju. Posamezna glasila obravnavajo sicer samo vprašanje plačilnih stopenj in čina za gotove kategorije, vendar s tem niso izčrpane zahteve celokupnega nastavljenega osebja. Pri vprašanju spremembe naše službene pragmatike je gotovo najvažnejše vprašanje odmere pokojnine in dolžine službene dobe, medtem ko so ostala vprašanja bolj postranskega značaja, ker so že z dosedanjim zakonom kolikor toliko rešena. V tem članku bomo obravnavali samo vprašanje odmere pokojnin. Glede dolžine službene dobe pa objavimo v eni prihodnjih številk. Največje spremembe so se izvršile tekom zadnjih šestih let v onih predpisih, ki odrejajo pravice uslužbencev do pokojnine in vračunavanje službenih let za odmero procenta pokojnine. In če kje, se je uslužbencem zgodila težka krivica ravno s temi novimi odredbami, ki so bile izdane vse pod vplivom »odrejene štednje« in morda deloma pod vtisom velikega števila »upokojencev iz teritorija; bivše Srbije«, katerim so se za pokojnino vštele od prejšnjih režimov raznovrstne »službe«. Morda je pri redakciji novih odredb vplivalo tudi dejstvo', da je bilo v enem; delu naše ujedinjene države pred prevratom pokojninsko zavarovanje šele v povoju. Ne oziraje se na vse to pa bi morale komisije, ki so zakon sestavljale, upoštevati vse one pravice, ki si jili je osobje do tedaj pridobilo ne samo z odredbo kakega prejšnjega pravilnika, marveč jih je dejansko plačalo z rednimi mesečnimi prispevki v obstoječe provizijske in pokojninske fonde, kateri so bili sicer ukinjeni, vendar vplačani prispevki prizadetimi niso bili povrnjeni.
Ker bo gotovo vprašanje spremembe zakona prej ali slej aktualno, navajamo glavne zahteve železničarjev v pogledu odmere pokojnine, podpirte s teli trii mi dokazi ;za njih upravičenost.
1. Ukiniti se mora delitev osebje s 1. septembrom! 1923 ter se sme uvesti delitev osebje v pogledu vra-čunanja let za pokojnino šele s 1. VIL 1931.
Zakon iz leta 1931 predvidleva v § 258 med prehodnimi odredbami posebno ugodnost za vračunanie tako zvanih »dnevničarskih let« samo za one, ki so bili nastavljeni pred 1. septembrom 1923, torej pred uveljavljenjem' prvega enotnega zakona o državnem1 prometnem osebju v Jugoslaviji. S to odredbo je bilo oškodovanih na tisoče železničarjev, ki so bili nastavljeni po tem datumu, dasi so že davno preje izpolnjevali vse pogoje za nastavitev ter niso sami zakrivili, da niso bili nastavljeni tedaj, ko so pogoje izpolnili, marveč je bilo temu krivo dejstvo, da zakonodaja še ni bila izenačena ter se je železniško ministrstvo nahajalo šele v organiziranju.
Za določitev novega načina odrejanja pokojnin bi se moral vzeti le datum, ki bi zagarantiral vsem uslužbencem! uživanje že pridobljenih pravic ter jih ne bi postavil v negotovost, da izgube že pridobljene pravice in gredo na starost na cesto brez vsake pokojnine. Pri ugotovitvi tega datuma bi vsled tega morale odločati edino določbe tedaj veljavnih delavskih pravilnikov in pravilnikov obstoječih pokojninskih fondov. Z letom 1930 je bil n. pr. za celo državo uveden delavski pravilnik, ki v čl. 66 izrecno predvideva, da se prispevki, ki jih je delavec vplačal v delavski pokojninski fond, v slučaju nastavitve nakažejo pokojninskemu fondu nastavljencev, v kolikor bo ta obstojal, vnasprotnem slučaju pa ostanejo v delavskem pokojninskem fondu. Ta odredba sama bi morala biti odločilna pri odrejanju datuma, katerim uslužbencem se šteje prejšnja službena doba za odmero pokojnine ter bi bilo edino logično,
da se mora prejšnja službena doba šteti za odfnero pokojnine vsem onim1, ki so bili nastavljeni pred uveljavljenjem novega zakona. To je bila gotovo intencija zakonodajalca, ko je predpisal preje citirani či. 66 delavskega pravilnika, ker bi drugače sigurno predvidel, da se v slučaju nastavitve prizadetemu v delavski pokojninski fond vplačani prispevki povrnejo.
Če je zakonodalec med tem to svoje stališče spremenil, ga ne more spremeniti z naknadno veljavnostjo, ker bi v tem slučaju nastopilo oškodovanje tisočev državnih uslužbencev in protizakonito obogaten je delavskega pokojninskega fonda, ki bi inkasiral visoke prispevke, ne bi pa imel prav nikakih obveznosti do bivšega svojega člana. Svoje stališče je zamogel zakonodalec spremeniti le z dnem, ko je razglasil novi zakon in istočasno bi moral tudi spremeniti čl. 66 delavskega pravilnika ter mu dati ono besedilo, katero je vsebovano v novem delavskem pravilniku od 20. maja 1933.
Da je to stališče pravilno, dokazuje tudi zdrava pamet sama, ker se da samo na ta način delavcu, ki ob uveljavljenju novega zakona še ni nastavljen, možnost, dh preračuna, ali bo z nastavitvijo dosedanje pravice obdržal, ali pa bo oškodovan. Nikakor ni mogoče delavcu, ki je bil nastavljen pred šestimi ali sedmimi leti in je trdno uverjen, da se mu ves čas računa za odmero pokojnine, z mrtvo črko odvzeti vsa prejšnja službena leta pred nastavitvijo in mu onemogočiti pridobitev pokojnine po predpisih zakona. Pretežna večina delavcev, ki so se dali nastaviti v času od leta 1923 do 1929, se ne bi dala nastaviti, ako bi obstojala že tedaj določba, da se jim vsa ona leta, kar so plačevali prispevke za starostno zavarovanje, ne štejejo za odmero pokojnine.
2. Za odmero pokojnine se mora računati vsem, ki so bili nastavljeni pred 1. VIL 1931, najmanj ves oni čas, za katerega so plačali prispevke za starostno zavarovanje.
Tudi ta zahteva je popolnoma osnovana na vseh prejšnjih zakonih in predpisih in se da edino s tako odredbo pravično rešiti vprašanje odmere pokojnine. Pri bivši južni železnici je veljal za delavce tako zvani provizijski statut, ki je točno predvideval, da se v slučaju nastavitve vsi v provizijski fond vplačani prispevki nakažejo penzijskemu fondu in se vsa doba članstva v provizij-skem fondu vračuna v članstvo v pokojninskem fondiu proti doplačilu ev. diference. Isti predpis je veljal tudi za slučaj prestopa iz penzijskega fonda za sluge v uradniški pokojninski fondi. ,
Popolnoma enak predpis je veljal tudi pri bivši državni železnici, kjer je za pomožno osebje (delavce) in sluge obstojal enoten provizijski fond ter je bilo predvideno, da se v slučaju imenovanja za poduradnika od uprave v provizijski fond vplačani prispevki nakažejo pokojninskemu fondu za poduradnike in tudi prispevki, ki jih je vplačal član, izplačajo v svrho preodkaza poduradniškemu pokojninskemu fondu. Tudi MAV predpisi so vsebovali slične določbe in slične določbe so veljale pri pen-zijskem fondu lokalnih železnic ter celo v Bosni. Delavec je torej pred nastavitvijo plačeval za starostno zavarovanje, plačeval je tudi po nastavitvi vse dotlej, dokler ni železniška uprava sama od sebe enostransko nadaljnje vplačevanje ukinila ter je državni erar prevzel v svoje breme izplačilo vseh pokojnin. Osebje od državne uprave te žrtve ni nikdar zahtevalo, marveč se je vedno borilo za samostojne pokojninske fonde in če je državna uprava dala osebju gotovo ugodnost s tem, da ga je oprostila nadaljnjega plačevanja prispevkov, se s tem osebje ni odreklo že pridobljeni pravici in tudi državna uprava ni smela osebju brez njegovega pristanka odvzeti pridobljene pravice. Če je kasneje železniška uprava uvidela, da so bremena iz na-
slova pokojnin (seveda po njeni lastni krivdi, ker je ukinila za čas od leta 1923 do leta 1931 prispevke za pokojninski fond nastavljencev) prevelika, odnosno če je ugotovila, da je slabo izvedla likvidacijo prejšnjih pokojninskih in provizijskih fondov (tudi pri tem osebju ni nič zakrivilo), je imela edino eno možnost in pravico: Ukiniti vračunanje prejšnjih službenih let za odmero pokojnine za one, ki bi bili nastavljeni po uved-
Naš novi rang je v ljubljanski direkciji res neko čudo: Nikdo se ne razunrn na njega in dodeljuje se različno1. Če je
prav, se upošteva za dodelitev pravo zvanje in šolska izobrazba — to velja zlasti za dodelitev za vlakovodje osebnih vlakov — drugače pa se zopet dodeljuje po izpitih, kar velja za nižje skupine. Akt) !<
'	ne prija,
da bi vozil za manipulanta, ostane pač pri osebnih vlakih, dokler ne bo zadosti star za boljšo službo. Pretežna večina osebja je z novim rangom' nezadovoljna, intervencij je bilo na direkciji mnogo, z ene postaje je skoraj vse osebje podpisalo vlogo za prejšnji rang,
uvidijo nesmiselnost novega ranga, ki popolnoma zapostavlja strokovno izobrazbo na ljubo novo sprejetim	•. u,,, kar
se bo prej ali slej sigurno maščevalo. Kar se je skozi desetletja dobro obneslo, ni treba ukinjati in za to, če vam je pri srcu napredek v železniški službi, red in varnost prometa: ukinite novi rang in obdržite starega. *
Kasarna na Rakeku je urejena. Pri tej priliki pa moramo podčrtati nevzdržne razmere, ki vladajo v
kasarni Zagreb glavni kolodvor.
Nešteto pritožb je vlakospremno osebje že službeno in potom pred-stavk organizacij zaradi zagrebške kasarne vložilo, vendar vse brez uspeha. Zato uporabimo to priliko, da v našem strokovnem' glasilu podčrtamo razmere v zagrebški kasarni z apelom na g. direktorja in g. šefa saobračajnega odelenja ljubljanske direkcije ter g. šefa saniteta, da se osebno prepričajo o točnosti naših navedb in na to ukrenejo potrebno, da se naredi red.
Odpočitek je v zagrebški kasarni nemogoč, ker je premajhna za toliko število skupin, kolikor jih prihaja v Zagreb ter redno ena skupina čaka, da druga vstane in se nato iz-
lz vrst upokojencev
Upokojenci imajo pravico
Pod GD br. 71.984/35 je bil spremenjen pravilnik o voznih ugodnostih za upokojence v toliko, da imajo upokojenci in upokojenke ter njih rodbinski člani pravico na 24 režijskih voženj letno1. Vsled tega bi morala direkcija vsem dostaviti za leto 1935 še en vložek.
Predpis je tu in čim je izšel, so upokojenci uporabili prvi vložek za svoje potrebe, nabavo življenjskih potrebščin za zimo, pota v zvezi s šolanjem otrok in slično ter čakali na drugi vložek. Drugega vložka pa ni od nikoder in na intervencijo je prišel odgovor: Direkcija je že davno naročila v Batajnici 5.000 vložkov, pa jih ni dobila, vsled tega vložkov vsem' upokojencem ne more dostaviti.
Upravičena zahteva prizadetih upokojencev je, da izda Generalna direkcija odlok, da zamore upokojenec neizrabljeni drugi vložek porabiti še v letu 1936,	.^3 & -d
*
Zadeva prevedbe kronskih rentnikov
in ostala važna vprašanja kakor odobritev režijskega premoga vdovam upokojencev se rešava sedaj v Generalni direkciji. Ljubljanska železniška direkcija je 15. avgusta poslala svoje poročilo na spomenico, ki jo je deputacija staroupokojencev predložila vsem odločujočim instancam' v Beogradu. Ta spomenica zaeno z od-
bi novega zakona. Nikakor pa ni imela pravice to ukiniti z naknadno veljavnostjo!
Pri sestavi tozadevnih določb v novem1 zakonu naj odločujoči v obojestranskem interesu upoštevajo gornje smernice, ker nikakor ne gre, da v tako važnem' vprašanju odloča samo sila močnejšega, ki podrejenemu diktira ter mu daje le dvojno izbiro: ali pariraj in bodi z vsem zadovoljen, ali pa pojdi na cesto.
mučena skupina vleže v neprezračene postelje. O kakem miru v kasarni se sploh ne da govoriti, o higieni ni duha ne sluha. Kaj pomaga knjiga, ki leži v kasarni, kamor se vpiše cela skupina in kamor vpisuje osebje vse svoje pritožbe, če pa ta knjiga ne pride odločujočim v roke. Bere jo edino uradnik postaje Zagreb in njegovi odgovori so vedno enaki: »Javljeno je bilo direkciji za desin-fekcijo, vendar je prišel negativen odgovor«. V kasarni mrgoli najrazličnejšega mrčesa, stenic je na tisoče in se pri belem dnevu sprehajajo vse povsodi. Ker pritožbe, napisane v knjigi, niso pomagale, je neki vlakovodja iz Vinkovcev nalovi! stenice v papirnato vrečico in jih nesel v prometni urad, vendar tudi ta dokaz ni imel uspeha.
Naj g. šefzdravnik enkrat pogleda to kasarno, naj pregleda leseno steno sredi dvorane, naj pregleda vse okrvavljene rjuhe, na katerih so prilepljene zmečkane stenice in na to naj naredi red.
Prvo delo vlakospremnega osebja v Zagrebu, ko vstane, je, da pregleda kape, ovratnike obleke in .se skuša kolikor toliko očistiti stenic, da jih ne zanese domov.
Do desinfekcije in preureditve kasarne osebje predlaga, da dobi za prenočišče na tirih železniške vagone, medtem pa naj se takoj kasarna
preuredi in sicer:
Vrže ven lesena stena, v kateri je leglo stenic in drugega mrčesa. Vsa kasarna naj se večkrat temeljito desinficira, nato pa dvorana prezida z vmesnimi zidovi v male sobice, kjer bo prostor za posamezne skupine, da bodo lahko v miru uživale počitek.
Vlakospremno osebje ne želi nič več, kakor da bodi zagrebška kasarna vsaj taka kot je jeseniška ali zi-danmoška ter bomo zadovoljni. Naj ne ostane ta zadnji apel brez odziva, ker v tem1 slučaju bo vlakospremno osebje moralo zainteresirati druge instance, da prepovedo bivanje v tej kasarni na podlagi splošno veljavnih higijenskih predpisov.
do 24 režijskih voženj letno.
govorom ljubljanske direkcije se obravnava sedaj pod št. GD br. 96.624/ 35 ter je v reševanju pri načelniku občega odeienja Generalne direkcije.
V zadevi odobritve premoga vdovam so predstavniki staroupokojencev zaprosili tudi URSS, da v interesu rudarjev urgira pri Generalni direkciji državnih železnic takojšnjo rešitev tega vprašanja, da bi vdpve že za letošnjo zimo zamogle dobaviti premog.
Sestanek staroupokojencev
bo sklican in objavljen v dnevnih listih. čim dobe predstavniki staroupokojencev rešitev na svojo vlogo, če rešitev tekom teh dni ne pride, bodo predstavniki staroupokojencev ponovno osebno intervenirali v Beogradu.
ALI VESTE h?,*?'«".?,?'
CANKARJEVE DRUŽBET
Izšle bodo v oktobru. In sicer:
1.	KOLEDAR CANKARJEVE DRUŽBE ZA 1936.
2.	in 3. Beer: ZGODOVINA SOCIALNIH BOJEV. III. in IV. knjiga.
4.	BRATKO KREFT: MED POTNIKI IN MORNARJI. Potovanje Turčiji in Grčiji.
5.	TONE SELIŠKAR:	HIŠA BREZ
OKEN. Lepa povest iz življenja tovarniške četrti, ki se godi v okolici Ljubljana-Moste.
Vseh teh 5 knjig dobite za Din 25.—, prve 4 knjige pa za Din 20.—.
§2 wrsfi ¥lakospr@mnikov
Sta je sa slobodom organlzovanja 7
Raniji autoritativni režimi, kolikogod sui se trudili, da lažnim parlamentarizmom prikriju prave svoje namjere, nisu u tome uspevali: sku-čavanje slobode sindikalnog i političkog organizovanja širokih redova radnoga naroda otkrivalo je njihove diktatorske namjere. To su bili režimi kolebljive diktature, ali neko-lebljivi prema radničkoj klasi, a napose ne prema željezničarima: ovi su u tom med ju vremen u izgubili sve svoje sloboštine, koje su) stajale izvan interesnih sfera diktature, pa i svoju slobodnu sindikalnu organizaciju. Način, na koji je to uslijedilo, dokazuje, u čijem su interesu primijenjeni diktatorski metodi vladanja? Poslodavačkom! Dano je bilo u ruke poslodavca, da odlučuje, da li ćemo imati sindikalnu organizaciju ili ne. — Ništa ne mijenja na stvari, sto je taj poslodavac Ministarstvo Saobraćaja. Ono je poslodavac kao i svi ostali poslodavci u! državi i kod donošenja odluke, kojom nam je onemogućeno dalnje sindikalno organi-zvanje, ono se rukovodilo isključivo samo poslodavačkim potrebama, a te su: puno sloboda u odnosima prema svakom pojedinom željezničaru, nikakvog skučavanja te slobode nekim kolektivnim zastupanjima. — Dru-gim riječima: nikakvog ograničavanja poslodavca u njegovim namjerama oko sniženja plaća, oko regulisa-nja radnog vremena i oko svih onih postupaka, koje imaju u programu. On je želio imati punu slobodu, da se brani od svih teškoća, izviraju-ćih iz svjetske privredne krize, a bez obzirna na teškoće pojedinca, koje će ga snaći. Samo ti razlozi bili su mjerodavni kod donašanja odluke o zabrani našeg slobodnog organizo-vanja, a nikakvi drugi, a najmanje
neki politički. Željezničari su nacionalno najispravniji gradjani ove zemlje i — radi toga — neima razloga, da se baš protiv njih donose neke posebne političke mjere.
Sadanja vlada g. Dr. Sojadinovi-ća najavila je, da svoju vlast želi da crpa iz samog naroda, a da bi tp mogla, vratiti će narodu slobodu grupiranja i političkog djelovanja. Zakoni, koji su narodu to djelovanje onemogućavali, biti će ukiniti, odnosno zamijenjeni takvima, koji će narodne slobode obezbediti. I ako u tome pravcu nije do sada — radi kratkoće vremena — još ništa konkretnog uradjeno, mi ipak vjerujemo, da će se ta obećanja privesti u život. Uvertura čini se slobodom održavanja političkih zborova, koju sve opp-zicione gradjanske stranke neometano uživaju. Bilo bi, razumije se, posve pogrešno, ako bi se smatralo, da je slobodom političkog grupiranja učinjeno sve, što treba učiniti, pa da se vlast crpi iz naroda. Za radničku klasu, a napose za željezničare, važno je imati i slobodu sindikalnog grupiranja, jer samo preko takvog oni mogu braniti neposredno sebe i samo preko svojeg sindikata oni mogu iznositi svoje želje i zahtjeve prema gore, t. j. prema vlasti. A vlast se naslanja samo onda na narod, kad o težnjama i zahtjevama njegovim vodi računa. Ne može vlast te zahtjeve i težnje znati, ako ne dopusti postojanje instrumenata, kroz koje iste mogu doći do izražanja. Kod željezničara je to njihova slobodna sindikalna organizacija, kojoj treba čim skorije dati slobodu djelovanja^ sva prava, koja su svakom radčnikom sindikatu zagarantovana u svim naprednim državama.
Željezničar.
plaćanje članarine neće se uzeti u obzir. Dužnost je stoga svakoga člana da svoju članarinu plaća uredno.
Član 5. Obračunavanje članarine.
Blagajnik će svakog mjeseca obračunavati uplaćenu članarinu u duplikatu, od kojeg jedan primjerak pripada nadzornom odboru.
U obračunu imade se tačno zavesti primitak i izdatak i zaključiti ostatak, koji se po tome imade prema glavnim pravilima uložiti u poštansku štedionicu na sačuvanje. Blagajnik imade člana, koji je u zaostatku 2 mjeseca, upozoriti na dužnost plaćanja članarine i da ako i treći mjesec izostane, gubi sva članska prava.
Član 6. Posmrtna potpora.
Posmrtna potpora isplačivaće se samo za člana udruženja i to na sledeči način:
Ako umre ili nesretnim slučajem: nastrada član udruženja isplatiće udruženje
U Vašom listu) »Ujedinjeni Železničar« broj 12 od 15. VIII. 1935 izašao je članak pod gornjim naslovom1. U ovom članku pisac nije naveo moj odgovor na njegova neistinita tvrdjenja, pa da ne bi drugovi čitaoci mislili, da sam' poslije 25 godina rada u radničkom pokretu zaista radio onako kako se u članku navadja, molim Vas da u Vašem drugarskom listu iznesete ovo par redaka.
Drug Mogut i još nekoliko drugova članova Izvršnog odbora, koji nisu imali pravo ni da sjede u Izvršnom odboru a nisu ni vršili svoju mužnost u Izvršnom odboru, istupili su na plenarnoj sjednici od 21. VII. lično protiv mene iz razloga, koje ja ovde neću da iznosim u interesu njihove ličnosti.
Ja ih ovim putem' pozivam da najprije srede stvari u svojim) podružnicama, u koliko postoje, pa onda neka pišu i kritikuju rad onih,
njegovoj obitelji onoliko puta po 10.— dinara koliko udruženje bude brojalo članova.
Ovo snose sami članovi udruženja s tim, što će u onom mjesecu, u kojem je udruženje isplatilo ovu potporu, članskog prinosa uplatiti još dinara 10,— u ime pogrebne potpore.
Član 7.
Vanredne pomoći preko ovog pravilnika (besposlene) može udruženje pružiti članu sporazumno sa upravom društva prema financijskim mogućnostima.
Pozivamo sve industrijske željezničare u Banjoj Luci, da pristupe Udruženju industrijskih željezničara, da očuvaju već stećena prava te putem Udruženja složnim radom postignu bolju budućnost, jer u slozi je spas sviju radnika.
koji su radili, rade i radiće u pokretu bez obzira na neobjektivnu tendencioznu kritiku.
Nije istina što drug Mogut tvrdi, da sam) ja sam bio i pretstavljao Izvršni odbor, jer to mogu dokazati zapisnici sjednica, a u koje su uvijek unošeni prisutni, i zaključci sjednica, donešeni sa pravovaljanom brojem prisutnih članova Izvršnog odbora.
Nije istina da je financijsko poslovanje Izvršnog odbora, koje je stalno u deficitu radi malih prihoda, bilo bez kontrole, jer se skoro na svakoj sjednici Izvršnog odbora iznosilo stanje blagajne i odlučivalo o primitcima i izdatcima.
Prema tome nemože biti ni riječi o nekom radu, koji bi samo meni konvenirao a ne radničkom pokretu.
Banja Luka, 20. augusta 1935 g.
Dušan Balaban.
Plenarna sjednica Mjesnog medjustrukov-nog odbora URSS-a u Banjoj Luci
Osnivanje Udruženja industrijskih želez-nižara u Banjoj Luci
Dne 20. VII. 1935 održali su industrijski željezničari u Banjoj Luci u prostorijama Radničkog doma osnivačku skupštinu »Udruženja industrijskih željezničara«, kojoj je pred-sediavao drug Sobo Ale, o potrebi organizacije te novim pravilima i pravilnicima pa je govorio drug Mo-sttth. _	i • i
Pravila i pravilnici bili su jednoglasno primljeni te je bio izabran privremeni upravni i nadzorni odbor i to: Kudra Milna, Mirčić Vid1, Lazarevič Stevan, Kardun Ivan, Despot Trivo, Sobot Jovo — svi vozovodje, Opalić Čedomir, Toth Ivan — strojevodje, Moguth Luka i Todorovič Gjoko — ložaća, Sobo Ale, Despot Dane, Gjukelić David i Borić Miloš — kočničari.
Na skupštini raspravljalo se je i o postojećem podpornem fondu radnika, koji ne može udovoljiti svim zahtjevima radnika zbog nemanja fi-nansijskih mogućnosti, jer se prigodom isplate radnika od preostalih para ispod jednog dinara ne može ubrati mesečno više od Din 170.— do 180.—. Da će moći taj fond udovoljiti svim zahtjevima za isplatu Podpore bolesnim radnicima kao i Pomoći porodici za smrtni slučaj biće potrebno taj fond pojačati kroz neizvesno vrijeme sa jednim dobro-voljnim prilogom. Po ovom pitanju nije se postigla saglasnost te je ostalo neriješeno do iduće skupštine.
Da će biti svi članovi obavješteni o pravima i dužnostima, objavljamo pravilnik o članarini i članskim' pravima, koji se glasi:
PRAVILNIK
o članarini, obračunavanju i članskim pravima, primljen na glavnoj skupštini Udruženja industrijskih željezničara u Banjoj Luci:
I. razred: osnovna članarina Din 15.— mjesečno. Članovi koji uplaćuju tu članarinu, imaju pravo na sledeče:
a)	na sve intervencije u njihovim: radničkim odnosima i na eventualna savjetovanja;
b)	na izbor u sva tijela udruženja;
c)	nakon jedne godine članstva imaju pravo na pravnu zaštitu u svim odnosima, koji proisteknu iz službe izuzev prestupke iz koristoljublja, disciplinske istrage usled pijanstva ili prestupe njihovog karaktera;
d)	na besposlenu potporu i to ako je besposlen najviše za 30 dana po Din 4.— dnevno. Kot članstva preko 2 godina 30 dana po 6.— Din dnevno;
e)	na bolesničku potporu i to ako je dulje od 20 dana bolestan do 12 mjeseci članstva Din 50.—, do 24 mjeseci članstva i istog bolovanja Din 100.—, a preko 24 do 36 mjeseci članstva i preko 30 dana bolovanja Din 200.—. Kod prekida članstva racunace se prijašnje članstvo samo u slučajevima obustave rada, redukcije ili boravka kot vojske.
. . 0V5J r.a?red mogu pristupiti nam je stenici saobraćajne službe: prometnici, tele fonska služba, vozovodje, strojevodje, ložć či, revizioni bravari i profesionalni r’adnic
II. razred je osnovna članarina Di 12.— mjesečno. Članovi, koji plaćaju ov članarinu, imaju pravo na sve navedene prvom' članskom razredu pod tačkomi a, i c, a besposelnu potporu dobivaće nako jedne godine članstva najviše za 30 dan Po 3 dinara dnevno, a preko 2 godine člar stva 30 dana po 5 dinara dnevno.
Bolesničku pomoć dobivaće, ako je bc lestan duže od 30 dana i to do 12 mjeset članstva dinara 50.—, do 24 mjeseci član
1 a! c*ana bolovanja 100.— Din, a prek do 36 mjeseci članstva i 40 dana bolo vanja Dm 150.—.
U ovaj razred spadaju kočničari, sku povodje, skretničar!, razmeštači i njiho\ pomoćnici.
II. razred je osnovna članarina Din 1 mjesečno.

.	.	’ ’	uvu vldnd
imajo pravo na sve, što je navedeno i vomi razredu pod tačkom a, b i c, k i još poslije navršenih 12 mjeseci člar i na besposleničku potporu najviše z; dana po 2 dinara dnevno, a preko 24 seca članstva 30 dana po 3 dinara dne Ova razred obavezan je za pružne r; ke, pomoćne radnike na stanicama i s u koliko ne bi pristupili u koji viši ra:
član 1. Članarina.
članovi moraju plačati svoju članarinu redovno i unapred. Istu će blagajnik udruženja obračunati najkasnije do 20. u mjesecu. Uplaćenu članarinu potvrdiće članu sa markicom, odnosno sa posebnim: ži-gorn u članovniku.
Član 2.
, Članarina se djeli u 3 razreda. U sva-oin razredu stiče član posebna prava, a 2redi se djele prema visini zarade člana.
Sve potpore i pravnu zaštitu podjel. Udruženje. U slučaju pravne zaštite m član priložiti tacan izvještaj 0 nasta sporu odnosno o disciplinskoj istrazi odobrenje bolesničke potpore potvrdu ö i janju bolesti, a u slučaju besposlene pot ie, potvrdu o trajanju besposlenosti.
član 4.
Član, koji je 3 mjeseca u zaostatku sa članarinom, gubi sva prava na potporu i pravnu zaštitu, a eventualno nadoknadno
Dopisi
Delavci prog. sekcije Ljubljana nam pišejo.
Bliža se zima — čas
u za
nas progovne delavce. Kakor vsako leto, se napovedujejo tudi letos redukcije pogodbenih delavcev, šušlja se okoli o brezplačnih dopustih,
*■ *«• '	, pisarnah >• »•1 -a k m v
r**1 rešujejo vprašanje vzdrževanja proge in varnosti prometa, mesto da bi to vprašanje rešavali na progi sami z ozirom na potrebna popravila. Leto za letom smo svarili železniško upravo, naj preneha z nesmiselnim sistemom: štednje tam, kjer zamore taka štednja povzročiti le ogromne izdatke, vendar smo govorili gluhim ušesom. Ni bilo kredita za uboge progovne delavce, ni bilo kredita za materijal. Cim: pa se je pripetila kaka nezgoda, je bilo kjerkoli na železniški progi takoj sprejetih potrebno število delavcev, bil je na razpolago materijal, delalo se je čezurno, da so se odstranile posledice nezgode. Tak postopek je veljal tudi stotisoče, čeprav bi se dalo pravočasno vse urediti z nekaj desettisočaki.
Ni naša dolžnost, da vedno isto ponavljamo železniški upravi, zlasti ne, ker vemo, da jo številne dosedanje izkušnje niso zmodrile. Vendar porabimo to priliko, da opozorimo upravo .
Več je delavcev, ki so že davno naredili prošnje za stalnost, ki jim po pravilniku pritiče, nekateri so celo kolkovali, da bi vsaj odgovor dobili, vendar odgovora — vsaj ugodnega ni. Nekateri so dobili odgovor, ki se glasi, da se po nalogu direkcije ne sprejme nobenega za stalnega, dokler ne bo direkcija staleža nominirala, potem1 pa se bo imenovanje stalnim izvršilo brez prošenj. Vprašamo direkcijo, kje pa predvideva pravilnik med pogoji za imenovanje stalnimi delavcem normiranje staleža? Ali ne predvideva pravilnik, da postane stalen sleherni delavec, ki je v železniški službi tri leta, je odslužil vojaško obveznost, je zdravniško sposoben in star najmanj 24 in ne več ko 36 let? Dolžnost direkcije je, da pozove one svoje podrejene uradnike, ki kršijo do-
ločbe delavskega pravilnika, na odgovor, delavcu pa da ono pravico, ki jo pravilnik predvideva in ki državno upravo prav nič ne stane! Po odredbi bivšega ministra Vujiča so dobili progovni delavci prvi obrok starih pragov za kurivo meseca maja, drugi obrok bi morali dobiti meseca avgusta. Smo že v sredi septembra, pa se nič ne sliši o kaki delitvi pragov. Vprašamo, ali je tudi razdelitev pragov odšla z bivšim ministrom, ali pa se smatra progovne delavce za tako posedujoče, da si lahko nabavijo drag trboveljski premog pri privatnih trgovcih, ker ga po železniških predpisih dobe premalo količino.
Na naslov napovedane redukcije pa še nekaj:
■ če so redukcije neizogibne, u- smejo odločati
* ***•-
gmotno
stanje, v. katerem se delavec nahaja in reduciran ne sme biti niti eden, ki živi samo od dela svojih rok!
Pragersko
Dolgo časa so rabili naši zvezar-ji, da so sestavili odgovor na naš dopis z dne 15. julija, čeprav so takoj sklenili, da bodo odgovorili tako, a nami bo sapo zaprlo. Seveda za tako duhovitost, kot so jo priobčili, je bilo treba dosti premišljevanja.
Ovrgli so namreč gola dejstva s samimi sumničenji in to tako, da so se njih lastni člani izjavili, da je za tak odgovor pač škoda papirja. Ni naša krivda, da je »tiskarski škrat« v zadnjem našem članku prečrtal nekaj važnih dejstev, za to poskusimo danes objaviti še nekaj ugotovitev:
2e dolgo pred vami, gospod dopisnik, je obstojala na Pragerskem ofganizucija, ki je izvojevala železničarjem: velike uspehe. Na žalost pa je poleg te organizacije obstojala tudi vam: »sorodna« organizacija, ki je splošnosti v škodo delala isto, kar delajo danes nekateri vaši člani z namenom, da zakrijejo svoje lastne grehe, odnosno da dosežejo zase ugodna mesta. Morebiti je nekaj takih vaših članov tudi vam samim) poznanih.
Vi pravite, da se je vaša organizacija ustanovila od spodaj. Ta izraz je sedaj zelo v modi, saj se da-
nes vse »od spodaj ustvarja« za javnost namreč, če je še tako diktirano od zgoraj. In tako od spodaj se je ustanovila vaša organizacija na Pragerskem, ko je prišel ukaz, da se mora marksistična trdnjava razbiti. Čemul so prišli lansko leto vaši topovi največjega kalibra razbijat to trdnjavo na Pragersko, ako se dela vse »od spodaj«? Čemu je bilo treba obljub mladim, da bodo nastavljeni, ko se venar »od spodaj« nastavljati ne da. Čemu je potreba pri izplačilu odtegovati kovača, ako je vse tako navdušeno »od spodaj«, čemu je treba, da morajo celo organi javnega reda skrbeti, s kom, kaj in kje gotov železničar govori?
Na severni meji smo, pravite in to najbrže utemeljuje upravičenost do takega načina delovanja, kot ga izvajate vi! Gospodje, poglejte malo nazaj, kje ste bili tedaj, ko je bilo treba na severni meji železničarjem tudi v smrtni nevarnosti braniti svoje domove in vprašajte se, zakaj so i železničarji vztrajali skoro v neprekinjeni službi takrat, ko ste, spoštovani gospod dopisnik, najbrže še držali mater za krilo?
Dajte vašim članom prostost, ne ubirajte članarine pri izplačevanju, ne slikajte moč o-. ^ . pa boste videli, koliko jih bo od onih »od spodaj« še ostalo.
Neljubo vam je, da se vtikamo v vaše zadeve. Če vam1 to vmešavanje ni všeč, dokazuje, da se vi z metodami, ki jih mi obsojamo, strinjate. Mislimo, da se razumemo. Le delajte red, ampak tam, kjer je red potreben. Na naslov sumničenja za danes vprašamo direkcijo le to, ali je sokolsko društvo na Pragerskemi vrnilo direkciji denar za plačo delavca, ki je lansko leto en teden delal zidarska dela v njih dvorani, pri Postojni blagajni pa je redno prejel plačo za vse dni v mesecu?
Za enkrat to na račun sumničenja, če želite, v prihodnji številki zopet na svidenje z novimi navedbami. Nam1 bo prav!
Zagorje ob Savi
Nikdar nisem niti mislil na to, da bi kdaj pisal članke za časopis. Toda potreba me sili k temu, da primem za pero in Vas, cenjene čitatelje, seznanim s krivicami, katere se godijo pogodbenim^ delavcem, katerih je na stotine na železnici, in za katere javnost ne ve.
Pod pisarno nadzornika proge v Zagorju spada kamnolom »Renhe«, v katerem nas je dobilo leta 1934 meseca aprila delo okrog 50 delavcev z nastopno pogodbeno plačo 24 dinarjev na dan. To plačo smo prejemali delavci samo dva meseca. S 1. junijem' nam je bila brez posebnega obvestila plača znižana na 22 dinarjev na dan. Ko smo pri izplačilu opazili to znižanje mezde, smo se pri nadzorniku proge pritožili; kako to, da se nam je mezda znižala, ko se je vendar produkcija gra-mozda zvišala? Gospod nadzornik proge nam je odgovoril: to ni moje delo, to je naredila sekcija po nalogu oblastne direkcije. Nato smo delavci, zaposleni v kamnolomu, napravili pismeno pritožbo, kolkovano s pet dinarji in s priloženim 20 dinarskim kolkom in odposlali službenim potom na direkcijo državnih železnic v Ljubljani. Kmalu smo dobili odgovor, in sicer iz sekcije, naslednje vsebine: »Delavcem v kamnolomu »Renke« se plača ne more zvišati, ker pride gramoz predrag. Delavcem se pa za naprej vlaganje takih prošenj in pritožb prepoveduje.« Ko smo delavci videli, da na ta način ne pridemo do svojih pravic (t. j. če prošnjo, oziroma pritožbo pošljemo službenim potom), smo se odločili, da zaprosimo direktno na najvišje mesto v trdnem upanju, da bomo naleteli na razumevanje našega mizernega položaja», katerega smo opisali v poslani prošnji. To prošnjo, kolkovano s pet dinarji in priloženim 20 dinarskim kolkom za rešitev smo poslali po pošti priporočeno na ministrstvo saobračaja v Beograd. V 14 dneh smo dobili proš-
njo službenimi potom vrnjeno na pisarno nadzornika proge v Zagorju s pripombo, da naj se zberejo podpisi vseh prizadetih delavcev, in za vsak podpis je treba priložiti kolek za pet dinarjev. Ko smo zbrali vse podpise, katerih je bilo 77 po številu, so nanesli kolki 385 Din in 20 dinarski kolek za rešitev, torej skupno 405 Din. Tako opremljeno prošnjo smo po-nov poslali službenim potom na ministrstvo saobračaja 8. septembra 1. 1934. Sedaj pride pa uganka, ki je za nas nerešljiva: kje leži ta prošnja, ali je sploh prišla na naslov ali ne, ali kaj je z njo? Eno leto že čakamo rešitve, pa je še ni. Sedaj pa vprašamo, kje je pravica in kje je eks-peditivnost naše uprave? Čemu se ne rešuje prošenj, ki so opremljene s tolikimi podpisi in kolkovane s takšno vsoto težko žrtvovanih dinarjev, si lahko mislimo, kako se s takim postopanjem izpodkopava zaupanje najširših slojev.
Sedaj pa še nov udarec po nas ubogih trpinih. S 1. marcem1 letošnjega leta nam je bila zopet znižana plača za dva dinarja na »šiht« s pripombo: ta plača se vam je uredila po pravilniku; aprila meseca vam poteče eno leto službe in dobite itak 1.50 Din povišice, tako da boste na izgubi samo 40 par. Ko pa je prišel 1. julij, to je mesec napredovanja pri železnici, naše povišice ni bilo nikjer. Vprašamo odločujoče, kaj je z našo plačo, da se nam ne poviša, ko nam vendar po pravilniku pripada? Pa dobimo naslednji odgovor: Vaša plača je pogodbena, stalno enaka, ker za kamnolomce se ne plačuje več kakor 20 Din za osemurni delavnik.
Ali za nas res ne velja noben predpis, ki govori o pravicah, marveč le o dolžnostih? Doklej se bo naša beda in bič brezposelnosti še izrabljal za naše uničevanje?
Delavci! Spreglejmo in združimo se, ker le združeni bomo enkrat dosegli boljšo bodočnost!
Celje
V	nedeljo 8. septembra smo imeli v Celju železničarski sestanek, na katerem smo razpravljali o položaju, v katerem se železničarji nahajamo in o ukrepih, ki jih moramo podvzeti, da pride enkrat do končne ukinitve redukcij in da dobimo zopet nazaj one pravice, ki smo jih prej skozi desetletja uživali.
Težaj je položaj nastavljenega osebja, še težji pa je položaj staro-upokojencev in rentnikov, zlasti onih, katerim so letos aprila meseca ukinili borno draginjsko doklado k njihovi renti. Nujno je potrebna od-pomoč ter je dolžnost železniške uprave, da zaostale doklade za nazaj nakaže in v bodoče redno izplačuje.
Še večji reveži pa so delavci, zlasti progovni, ki nikakor ne morejo priti do svojih pravic. Kaj pomaga, če predvideva delavski pravilnik pogoje za stalnost, ko pa stalnosti ne dobe. Kaj pomaga, če je v pravilniku napisano, da jim pripada dopust, ko tega dopusta ne dobe razen v smrtnem slučaju, tedaj pa dobi delavec itak za stalno dopust.
Tudi iz vrst drugih uslužbencev se slišijo samo pritožbe in iskren je bil sklep vseh navzočih, da pozdravljajo dosedanjo akcijo za ustanovitev res neodvisne železničarske organizacije, ki bi neoziraje se na desno in levo združila v svojih vrstah prav vse železničarje, ker le enotni bomo zamogli doseči uspehe. Sedaj obstoječe organizacije so železničarje razočarale, ker te organizacije niso borbene, marveč klečeplazijo in pazijo, da se ne bi zamerili, pri tem pa plača račun ubogi delavec.
Vprašanje inašinskemu oddelku ljubljanske žel. direkcije
V	Celju je za izpostavo Celje in Velenje na razpolago 600 železniških pragov za razdelitev med uslužbence za drva. Vprašamo, kje je ovira, da se ti pragi ne razdele?
Nadalje vprašamo, zakaj se znižuje že itak malenkostna količina
mila, ki so ga doslej dobivali kurjači in delavci polovico kosa vsaka dva meseca, sedaj pa so delavcem v posameznih izpostavah dobavo še za polovico zmanjšali, tako da dobe samo četrt kosa, ostalo milo pa se na-
V času od 1. do 10. oktobra morate predložiti prijave za prejemanje draginjskih doklad. Tiskovino morate točno izpolniti in jo morate datirati z datumom' po 1. oktobru 1. 1935. Na vprašanja v posameznih razpredelkih prijave odgovorite z besedami v obliki kratkih stavkov kakor n. pr.: Ne izvršujem obrti, ali: Nimam: nobenih dohodkov. Za vsakega otroka, starega nad 16 let, za katerega se zahteva izplačilo draginj-ske doklade, se mora predložiti potrdilo o rednem šolanju, iz katerega
Društvo strojevodij je imelo julija svoj kongres v Beogradu. Iz poročila, ki so ga objavili v svojem glasilu, sledi, da je bila glavna debata o temi, ali je predsednik za tri mesece prejel 8.000,— Din ali manj in ali naj se neki Stankovič oprosti, predsedniku za žalitve ali ne, ter o tem, ali je bilo pravilno, da se je votiralo Din 50.000 za sprejem bolgarskih železničarjev. Neki delegat je izjavljal, da ni proti temu, da plača vsak član po Din 15.— za sprejem gostov, vendar zakaj da bi jih sprejemali, če niso naši gostje in se je treba zavarovati, da se ne bi okoli govorilo, da strojevodje dajejo denar, a »nacionalni« se z njim gostjio. V strokovni resoluciji zahtevajo spremembo zakona v toliko, da bi se ustvarilo z;a strojevodje — neoziraje se na šolsko izobrazbo — šest kategorij in da bi znašala začetna plača strojevodskega kandidata po položenem izpitu mesečno Din 1.200.—, nato pa, da bi redno napredovali iz skupine v skupino vsake štiri leta in bi vsak strojevodja s polnimi službenimi leti končal kot činovnik VI. položajne skupine.
Na plenarni seji zvezarske organizacije v Splitu je zastopnik ljubljanske oblastne uprave g. Ropret med drugim ugotovil, da se je članstvo zveze v oblastni upravi Ljubljana prepričalo, da zvezarske konference, resolucije in sestanki nimajo efekta ter da bodo delavci počakali samo še delavsko konferenco dne 25. VIII. v Beogradu in če po tej konferenci ne bo vidnega izboljšanja, bodo izstopili iz udruženja. Ta izjava je dokaz, da delavstvo v ljubljanski železniški direkciji uvideva, kam je prišlo po zaslugi zveze in da se bo za »dosedanje uspehe« zahvalilo s tem, da izstopi iz zvezarske organizacije.
Krščanske strokovne organizacije za stanovsko ureditev držav. Na kongresu kovinarske krščanske internacionale so delegati peli slavospeve stanovski ureditvi države ter zaključili, da se morajo organizacije krščanskih socialistov boriti za tako ureditev države.i Krščanskim socialistom pa imponira Hitler in Mussolini, vendar
objavlja vsem, da bo dajalo nasvete in zastopstva samo onim, ki imajo že plačano članarino najmanj za tri mesece — torej da so vsaj tri mesece člani — ter da niso v zaostanku s članarino več ko dva meseca.
Zadnje čase prihaja vedno več ljudi po razne informacije ter želi za-
namerava izdati tudi za leto 1936.
železničarski koledar,
ki bo vseboval vse najvažnejše predpise ter bo najboljši priročnik in svetovalec slehernemu železničarju. Ker je cena odvisna od naklade in bo tem nižja, čim1 večja bo naklada, pozivamo vse zaupnike, da takoj sporoče,
Glasbena šola. Kakor vsako leto, bo tudi letos imelo Delavsko glasbeno društvo »Zarja« svojo glasbeno šolo. Pouk se začne s 15. septembrom za vse instrumente. Kdor se želi torej naučiti svirati ta ali oni instrument, da bo postal godbenik, naj se zglasi v Delavski zbornici v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22a, v pisarni »Zarje«, najkasneje do 20. t. m, Sodrugi, vpišite svoje otroke v glasbeno šolo Delavskega glasbenega društva »Zarja«.
Glasbena šola za železničarske otroke.
Glasom sklepa občnega zbora dne 10. marca 1935 Glasbenega društva žel. delavcev in uslužbencev v Mariboru se otvori s 15. septembrom pod vodstvom kapelnika g. Schön-herrja glasbena šola za železničarske otroke. Učenci, ki imajo veselje do glasbe in se doslej še niso prijavili, naj se javijo s starši najkasneje 17. ali 20. t. m. ob 18.
haja v skladišču? Delavcu v kurilnici ste vendar vzeli že vse, ukinili premije, znižali plače in prenehajte s tako štednjo, ki je že naravnost smešna, ko hočete prištediti na mesec pri delavcu 1 dinar.
mora biti poleg učenčevega imena razvidno tudi ime, zvanje in bivališče upokojenca, dalje, če uživa učenec kako štipendijo, podporo ali ustanovo.
Poročnih in rojstnih listov ni treba še enkrat prilagati, ker ste jih že predložili prvi prijavi povodom upokojitve.
Da se olajša delo finančni direkciji, napišite na prijavo tudi številko, ki je s črnilom ali strojem napisana na kuponu nakaznice, po kateri dobite pokojnino.
upajmo, da bo ostalo delavstvo znalo preprečiti take načrte in da bo odločno vodilo boj proti fašizmu in v temu boju zmagalo.
Kaj so sklenili delegati delavskih sekcij zveze na konferenci v Beogradu? Dne 25. VIII. se je vršila v Beogradu konferenca delavskih delegatov iz vse države, na kateri so najprvo poslušali poročilo centralnega tajnika g. Bakica, ki je povedal, da je g. minister sedaj dobil dovoljenje, da sme menjati delavski pravilnik. Govorili so nato delavski zastopniki iz vseh direkcij ter so v glavnem ugotovili naslednje: 1. Čeprav so bile redukcije plač, vendar so tekom zadnjih desetih let vsi delavci ostali na delu seveda z znižanimi plačami, kar je na vsak način lep uspeh. 2. Nevarno bi bilo sedaj zahtevati nov pravilnik, ker bi bil lahko slabši in se mora paziti, da se s popravki pravilnika zares ne poslabša. (Čemu potem 35.000 članska vojska, če je odvisna samo od milosti gospodov, s svojo pomočjo pa ne more ničesar doseči?) Nato se je na predlog delegata ljubljanske uprave zaključilo, da naj nova konferenca dne 25. VIII. 1935 še enkrat sprejme vse sklepe, ki so bili sprejeti že v Brodu dne 15. aprila 1934 (torej že pred poldrugim letom) in sicer: a) da se izvedejo resolucije zagrebškega kongresa iz leta 1934; b) da izplača železniška uprava delavcem stare dolgove; c) da se vsi delavci, ki so bili v službi leta 1930, prevedejo za stalne; d) da se delavcem v kurilnicah izplačuje premija;
e)	da se dela 160 delovnih ur mesečno in se izplačajo delavcem uvečane dnevnice;
f)	da se čim prej skliče skupščina delavskega pokojninskega fonda. Iz teh zaključkov se vidi vsa nesposobnost zvezarske uprave, ki mora po poldrugem letu svojega dela kljub temu, da ima organiziranih nad 50 odstotkov vseh železničarjev, ponavljati stare svoje predloge in si ne upa narediti tudi zaključkov za slučaj, da bodo vsi ti predlogi zopet ostali neizpolnjeni. Delavci, izpreglejte; zvezarski voditelji se ne marajo zameriti upravi, zato je na vas, da ,tako stališče vi zamerite dosedanjim vašim voditeljem ter z njimi obračunate.
stopstva z izjavo, da se tedaj včlani. Ker se hoče s tem samo izigravati pravila ter izkoriščati društvo, se v bodoče prav v nobenem slučaju ne bo delalo izjeme ter bo zavrnjen vsakdo, kdor ni najmanj že tri mesece član in nima članarine v redu poravnane.	Odbor SDPD.
koliko izvodov bodo rabili za svoje odjemalce.
Istočasno pozivamo vse zaupnike, da skušajo pridobiti v svojih krajih pri trgovcih in obrtnikih primerne in-serate.
Rok za odgovore najkasneje do 25. septembra 1935.
uri v društvenem lokalu v Mariboru, Fran-kopanova ulica 29, I. nadstropje, zaradi vpisovanja. Tam dobijo tudi natančna pojasnila glede pouka in prispevkov. Odbor.
Tečaji nemščine v Delavski zbornici: zočetniški, nadaljevalni m konverzacijski; vpisovanje mladine ob 2. (vhod iz Čopove ulice, zadnja vrata levo), odraslih ob pol 7. (glavni vhod, desno).
železniški vratarji — pozori
Zaradi družinskih razmer želi menjati službo vratar-zvaničnik II. za slično ali dru-go^ postajno službo v ljubljanski ali zagrebški direkciji. Na sedanjem službenem mestu je na razpolago privatno stanovanje kakor tudi službeno stanovanje. V kraju se nahaja meščanska šola. Naslov se nahaja v uredništvu »Ujedinjenega Železničarja«.
Upokojenci, ne pozabite predložiti prijave!
Zanimivosti za železničarje
Splošno delavsko pravovarstveno društvo
Konzorcij „Ujedinjenega Železničarja“
Tiska: Ljudska tiskarna, d. d., Maribor. (Predstavnik: Jos. Ošlak.) — Odgovorni urednik: Adolf Jelen, Maribor. — Lastnik in Izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«.
Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.