rostnlnfi plačana t gotovim. Leto XIV., štev* I90 Ljubljana, sreda 16. avgusta 1933 Cena Z.- Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica Stev. 11. _ Telefon St. 2465. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno Uin 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon Št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. /-'pribor. Gosposka ulica 11, Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Oblaki nad Irsko Pred dvema letoma je zmagal pri volitvah na Irskem De Valera in z njim ekstremna nacionalistična struja. Do skrajnosti naj bi se po tej zmagi uresničil revolucionani program iz let 1916. in 1921., za katerega so takrat regljale strojnice in pokali topovi po dublinskih ulicah. Vendar se je od tedaj že dosti spremenilo in Irska je postala dejansko svobodna država, vezana z imperijem le še po formalnostih, zlasti po obvezi, da morajo vodilni državni funkcionarji priseči zvestobo angleškemu kralju kot re-prezentantu britskega imperija. Zato pa je poljedelska Irska, ki se rada naziva »zeleni otok«, črpala iz ogromne industrijske Anglije neprecenljive gospodarske koristi; kar je pridelal irski kmet, je lahko in dobro prodal na bogatem sosednem trgu. Vendar strastno sovraštvo, ki je gonilo irskega tlačana stoletja v borbo proti angleškemu fevdalnemu lordu, se ni zaustavilo pred železnimi vrati neizprosne stvarnosti. Irski nacionalisti so zahtevali tudi v formalnem pogledu neodvisnost od Anglije in De Valere, asket in fanatik. je začel izvajati njihov in svoj program. Odpravil je prisego zvestobe brit-ski kroni ter izgnal na način, ki sicer ni običajen v diplomatskem življenju, generalnega guvernerja, predstavnika angleškega imperija, in na njegovo mesto postavil svojega nekdanjega prijatelja izza velike revolucionarne dobe Buckle-ya, malega trgovca iz dublinskega predmestja. Vsi ti samovoljni ukrepi so sicer vzbudili v Londonu proteste in ogorčenje, toda ukrenili niso Angleži ničesar, ker je vrhovno načelo londonske politike, do skrajnih možnosti ohraniti mir v ogromnem imperiju. Irci pa so ustavili tudi letno plačilo 5 milijonov funtov angleškim veleposestnikom za zemljo, ki je bila razlaščena po agrarni reformi. Tu ni šlo za idejne interese, ki se jih oklepajo politični fanatiki, temveč za zelo otipljivo materialno zadevo pretežno privatno pravnega značaja. Zdaj se je zganila tudi angle ška vlada in segla po represalijah. Za-prla je angleški trg irskemu uvozu, dokler Irska ne bo pristala na osnovne zakone mednarodnega prava. Posledice niso izostale. V irsko vas se je naselila črni.. revščina. Vsi ukrepi, ki jih je vlada odredila, da omili katastrofalne posledice angleške zapore, so se izkazali za nezadostne. Lakota je dovedla kmečke množice do razmišljanja, ali je politika fanatika De Valere za državo res koristna. Pod vplivom tega razvoja se je vnovič začela gibati opozicija Cosgravea, ki ga je De Valera po svoji zmaei potisnil popolnoma v politično pozabljenje. Dve leti so stali njegovi pristaši malodušno ob strani in gledali brez moči, kako vodi De Valera državo po nevarni poti. Razšli so s? po otoku in dokazovali preprostemu človeku, da separatistična irska ■politika Aneležem ne škodi, pač na Irsko tira v prenad. Niihovo delo olajšuje med konservativnim kmečkim prebivalstvom tudi dejstvo, da se r>reee">5en del De Va-Itovp zasebne vojsk"3 »i^ke republikanske parde« močno nagriblje h komunistični idenlofriu. Če pa sme imeti De Valera svojo vojno organizacijo, zakaj je ne bi smela imeti onozV^a 7 Tako ie CnPTave ustanovi1 f^ične oddelke, ki jih nazivaio »modre srajce«, se r« službeno imenujejo »narodna p^rda«. Ta oreani-rifiia ie nno-ipirioif) veli1re pn7nnst in prepoved Cos-graveove orsranizaone »modrih srnic«. Toda fašistični ookrpt ie žo tako močan, da je morala vlada odrediti izjemno sta-rie. da je prerinila napovedano demonstracijo »modrih sraic«. Nekaj časa se je bilo bati. da bo nrišlo zopet do državljanske voine. ki je r^mo na Trškem terjala že tohko žrtev. Toda fašisti so se v zadniem h?r>u uklonili in odrtovedaTi nedeljsko demonstracijo. Nevarnost pa s t°m še ni odstraniena, ker še niso odstranjeni vzroki. Nad Irsko vise še vedno temni oblaki. Sec?a? ^rifile na *Tsto Česfcislevaska Pra^a, 15. av{?"resali iah ne «amo na političnem, marveč tudi na gospodarskem polja. ZASLUŽENA LEKCIJA BOLGARSKIM REVIZIONISTOM Kongres mednarodne zveze radikalno-demokratskih strank je odločno zavrnil bolgarske revizionistične težnje ter poudaril nedotakljivost mirovnih pogodb Sofija, 15. avgusta r. Kakor je bilo že javljeno, je od sobote do včeraj zasedal tukaj kongres mednarodne zveze radikalnih in demokratskih strank, na katerem so se zbrali odlični predstavniki evropskega političnega življenja, med njimi tudi bivši francoski ministrski predsednik Edvard Herriot z več člani francoske poslanske zbornice. Kongres, ki je bil včeraj popoldne zaključen, je obravnaval poleg gospodarskih problemov, pri čemer pa ni prišlo do kakih važnejših sklepov, tudi vprašanje revizije mednarodnih pogodb in državnih meja. Debato so sprožili bolgarski delegati kljub temu, da so si Francozi in drugi navzoči politiki mednarodnega kova prizadevali, spraviti debato v drueo smer in se izogniti temu vprašanju, ki bi moglo znova vznemiriti duhove. Zlasti Herriot, ki je ponovno povzel besedo, si je prizadeval, da bi obrnil pozornost kongresa na druge važnejše probleme. Bolgarski delegat profesor Molov je ob očitnem nezadovoljstvu večine kongresa skušal zlorabiti kongres za revi-zionistično propagando. V svojem govoru je napadal razne države, češ, da se ne ozirajo na določbe mirovnih pogodb ter da se mora izvesti revizija za vsako ceno. Če se ne bo doseglo nič drugega, naj se vsaj doseže, da se bodo mirovne pogodbe strogo izvajale tudi za zmagovalce ter da se jih bo prisililo k razorožitvi in izpolnjevanju drugih obveznosti. Napadal je tudi manjšinsko politiko raznih držav in naperil svoje natolcujoče napade tudi na Jugoslavijo, kar je med številnimi delegati izzvalo proteste. Videč nerazpoloženje, ki ga je izzval s svojim govorom, je Molov naposled preokrenil in izrazil obžalovanje, da se nade bolgarskega naroda ne bodo nikdar izpolnile, ker da oni veliki demokratični tabor, Francija, ki čvrsto čuva demokratska načela v svoji notranji ^olitiki, noče izva- Hitler hoče absolutizem zasidrati v ustavi Nova ustava, ki jo že sestavljajo, bo docela odpravila državljanske svoboščine in nalagala samo še dolžnosti do države in „Fuhrerja" Kdnigsberg, 15. avgusta, d. Snoči je na političnem tečaju narodno - socialistične stranke predaval vladni svetnik dr. Casper o bodoči nemški državni ustavi. Njegovo predavanje je izzvalo nele v tukajšnji, marveč v vsej nemški javnosti veliko zanimanje. V svojem predavanja se je dr. Casper opiral na knjigo narodnega socialista dr. Nicolaja. Med drugim je izvajal: Weimarska ustava obstoja le še na papirju. Osnove današnje države so zakoni o pooblastilih, ki jih je dal državni zbor Hitlerjevemu režimu, nadalje zakon o državnem namestništvu in zakon o sterilizaciji. Za bodočo ustavo bodo merodajni trije elementi, državni narod, državna oblast in državno ozemlje. Državljanstvo bo lahko dobil le oni, ki izpolnjuje svoje dolžnosti do države. Ženam in otrokom državljanske pravice ne bodo dostopne. Izdani bodo zakoni o zaščiti rase, med temi tudi zakon o zakonski zvezi z ljudmi tuje rase. Nosilec državne oblasti bo vodja države (Fiihrer). Izraz »državni predsednik« mora izginiti. »Fiihrerju« bo pomagal senat, ki pa ne bo soodločeval, marveč bo imel le posvetovalni glas. Odločeval bo le o voditeljevem nasledniku. Deželne oblasti se bodo do neke mere ohranile. Naložena jim bo določena odgovornost. Država pa se bo razvila v decentralizirano enoto, tako da bo pravno uedinjena. Zakonodaja bo v rokah državne oblasti. Izvajanje zakonov in uprava pa bo ostala v rokah deželnih oblasti. Zastopstvo naroda bo v bodoče na novo urejeno, s kakimi novimi državnozborskimi volitvami pa ni več računati. Občinski sveti bodo osnovni element ljudskega zastopstva. Razen njih bodo obstojali okrožni deželni sveti in državno zastopstvo, ki bodo pa imeli vsi le posvetovalne funkcije. Nova ustava ne bo določala osnovnih pravic posameznih državljanov, marveč predvsem njihove dolžnosti na podlagi načela, da je splošna korist nad osebno. Narodno socialistična stranka se bo spremenila v politični red, ki bo deloval tudi preko državnih mej. Odmev avtonomistične demonstracije v Nitri Ogorčena obsodba nastopa slovaških klerikalcev - Ve-leizdaja ne sme ostati nekaznovana Praga, 15. avgusta. Vsi danažnji listi se bavijo z avtonomistično atako, ki so jo skušali vprizoriti na velikih svečanostih v Nitri slovaški klerikalci pod vodstvom patra Hlinke. Kakor znano, je bila proslava 1100-letnice slovaškega kneza Pribine zamišljena in zasnovana kot splošna narodna svečanost, ki naj bi pred vsem svetom ovrgla propagando revizionistov in podčrtala slogo češkoslovaškega naroda. Klerikalci so prvotno na ta program brez ugovora pristali, sredi samih svečanosti pa so naravnost izsilili govor svojega avtono-mističnega pridigarja patra Hlinke in s tem skušali odvzeti proslavi značaj manifestacije narodne sloge. Porazen vtis, ki ga je izzval njihov nastop v vsej javnosti, so skušali pozneje omiliti na ta način, da so sklicali na hitro roko konferenco zastopnikov opozicije, na kateri so sprejeli resolucijo, ki poudarja nedotakljivost češkoslovaške republike kot državne in narodne za-iednice, a niso mogli opustiti, da ne bi dodali vsaj malo svoje avtonomistične soli in zahtevali takojšnjo uvedbo avtonomije za Podkarpatsko Rusijo. Ta »manifest* so podpisali zastopniki slovaške klerikalne stranke, nadalje tako zvana nacionalna li- ga Stribrnega in češki fašisti. Listi ostro obsojajo to dejanje opozicionalcev, poudarjajoč, da bodo madžarski revizionisti seveda na veliko izkoristili to samo po sebi brezpomembno demonstracijo za svoje cilje. >Ceske Slovo« piše med drugim: Hlin-ka in njegovi ljudje so izvedli strašno igro, ki jo bo madžarska iredenta z vsemi sredstvi izkoristila proti nam. To, kar se je zgodilo v Nitri, je izrazita veleizdaja. — »Lidove Noviny« opozarjajo na to, da morajo taki dogodki nehote dovesti do ohladitve odnošajev med Cehi in Slovaki, ker poglabljajo rane, ki še niso dobro zace-ijene. Agrarni »Večer« pa opozarja, da se bo Judeževo početje patra Hlinke na državni tehtnici dobro pretehtalo in ocenilo ter temu primerno nagradilo. Veleizdaja tudi v Češkoslovaški ne sme ostati nekaznovana, najmanj pa danes, ko groze nevarnosti z vseh strani in ko se pojavlja sovražno stremljenje hitlerjevske Nemčije. V poučenih krogih zatrjujejo, da bodo imeli dogodki v Nitri še velike politične posledice, ker so merodajni krogi odločeni, da enkrat za vselej obračunajo z vsemi protidržavnimi rovarii. Novi poslanik v Rimu Beograd, 15. avgusta. A A. Nj. Vel. kralj je podpisal ukaz, s katerim je imenovan dosedanji naš poslanik v Budimpešti gospod Jovpn Dučič za jugoslovenskega poslanika v Rimu. Anglija fracli 100 novih voinih letal London. 15. avgusta. e. Kakor poroda >Dailv Herald*, namerava ancrlešk-i vlada zgraditi sto naimodern ^iših lovskih letni Ako bi nosaiania ra v hodoče. VnraJanfe je or»dr«em ali ho pa'"t š® na^nlje služil daniemn položaju v Evropi, ali pa naj pripravi revizijo- jati istih načel tudi v mednarodr i politiki. Na ta napad na Francijo je odgovoril najprvo francoski delegat Guernut, ki je odločno poudaril, da so za Francijo in za vse prave prijatelje miru mirovne pogodbe nedotakljive. Njihova revizija je mogoča le s soglasnim pristankom vseh prizadetih držav. S tem položajem se bo morala sprijazniti tudi Bolgarija, ki bi s politiko prijateljskega sodelovanja s sosednimi in dragimi državami mnogo več pridobila, kakor pa s podpiranjem revizionistične gonje. Končno je povzel besedo tudi še Herriot, ki je podkrepil izvajanja predgovor-nika in poudaril, da sedanja doba bolj ko kdaj poprej zahteva, da se vsi narodi in vse države oklene jo politike miru in iščejo to, kar jih medsebojno druži, a ne tega. k»r jih razdvaja. To je prav posebno potrebno balkanskim državam. Bolgarski in ostali revizionisti so pri zaključnem glasovanju ostali v neznatni manjšini ter je bila namesto od njih predlagane revizionistične sprejeta resolucija, ki naglasa potrebo najtesnej: _ra sodelovanja med vsemi demokratskimi državami, ki naj svoj parlamentarni ustroj še bolj izpopolnijo. V bolgarskih političnih krogih se ne morejo ubraniti vtisa, da so si Bolgari s svojim nastopom na tem kongresu zelo pokvarili svoje pozicije v mednarodnem življenju Evrope ter izgubili mnogo simpatij, ki so jih doslej še uživali. Herriot, ki je bil očividno vznejevoljen 7 'radi tega nastopa Bolgarov, je že davi odpotoval iz Sofije, čeprav je prvotno nameraval ostati še do večera. Sofija, 15. avgusta g. Gospodarska resolucija kongresa poudarja potrebo obnove svetovnega gospodarstva na podlagi gospodarske solidarnosti narodov potom nacionalnih in regionalnih dogovorov. Vsaka nadmoč ene države nad drugo se mora izločiti. Resolucija poudarja tudi potrebo valutne stabilizacije ter podaljšanja carinskega premirja. Dalje priporoča resolucija mednarodno organizacijo produkcije ter nadzorstvo nad trusti in karteli. V političnem pogledu izjavlja resolucija, da more le sistem demokratskih vlad zagotoviti sodelovanje vseh moralnih in duševnih sil za socialno zedinjenje narodov. Samo demokratični sistem more zagotoviti enakopravnost državljanov pred zakonom, neodvisnost sodnikov in svobodo besede. Irska republika ali angleški domistijou De Valera namerava obenem z novimi volitvami izvesti ljudsko glasovanje o nadaljnji usodi Irske Dublin, 15. avgusta, r. Položaj na Irskem se je kljub strogim ukrepom vlade še bolj poostril. Mir pred viharjem, kakor označujejo listi sedanji položaj in napetost med vlado in fašistično opozicijo, ne bo dolgotrajen in slej ali prej mora priti do odločitve. Vlada ima skoro neprestano posvetovanja, na katerih razpravlja o nadaljnjih ukrepih. Ministri so solidarni v tem, da vlada ne sme niti najmanj popuščati ter so odločeni poslužiti se najskrajnejših sredstev, da zaduše upor opozicije. Razpustu fašistov bo po zatrdilu krogov, ki dobro poznajo namere De Valere, sledil v najkrajšem času razpust parlamenta, ki ga je De Valera predčasno poslal na počitnice. De Valera namerava takoj po ukrotitvi opoziciie izvesti nove volitve in je prepričan, da bo dobil pri teh volitvah ogromno večino, ki mu bo omogočila neovirano izvedbo niegovih načrtov. Volitve bodo imele značaj ljudske- ga glasovanja za proklamacijo samostojne irske republike. Zaradi tega v političnih krogih s tem večjo napetostjo pričakujejo nadaljnjih ukrepov vlade. London, 15 avgusta, r. Z naraščajočo skrbjo zasledujejo v tukajšnjih krogih razvoj dogodkov na Irskem. Poizkusi opozicije, ki v gotovi meri uživa tudi vso podporo angleških krogov, so se štrli ob odločnem odporu De Valere, ki je pokazal, da se ne misli vdati. Vesti, da namerava De Valera izvesti ljudsko glasovanie za proklamacijo samostoine irske republike, so izzvale zaradi tega največje vznemirjenje in v merodajnih krogih si niso na jasnem, kako bi mogli preprečiti tak razvoi odnošajev med Anglijo in Irsko. Z mnogih strani nasvetu ie jo obnovo pogajanj, ki so bila svoječasno prekinjena in ki nai bi ustvarila nov modus vivendi med Irsko in Anglijo. Obsežna rekonstrukcija italijanske vlade Mussolini si bo obdržal vodstvo narodne obrambe, zunanje zadeve bo zopet poveril Grandiju - Ostavka Balba Rim, 15. avgusta, r. Z imenovanjem generala Balba za letalskega maršala je dozorelo vprašanje rekonstrukcije italijanske vlade, o kateri se govori že par mesecev. Pri tej rekonstrukciji, o kateri trde poučeni krogi, da bo zelo radikalna, bodo združena ministrstvo vojske, ministrstvo mornarice in ministrstvo za letalstvo v skupno ministrstvo državne obrambe. Vodstvo tega resora bo prevzel Mussolini sam. Temu ministrstvu bo podrejena tudi fašistična milica, ki se bo na ta način združila z redno vojsko, dočim je dosedaj spadala pod notranje ministrstvo. Zatrjuje se tudi, da bo pri tej rekonstrukciji Mussolini znova prepustil vodstvo zunanjega ministrstva Dinu Grandiju, ki je bil pred svojim imenovanjem za poslanika v Londonu že več let na tem mestu. Poleg predsedstva vlade in novega ministrstva za narodno obrambo si bo Mussolini pridržal tudi še notranje ministrstvo in ministrstvo za korpora-cije. Mussolinijev zet Galeazzo Ciano, ki je bil nedavno imenovan za šefa tiskovnega urada pri predsedstvu vlade, bo dobil znatno razširjen delokrog. Položaj šefa tiskovnega urada bo s to reformo povišan na položaj ministra za propagando, slično, ka- kor je to storil tudi Hitler. V zvezi s to rekonstrukcijo bo po informacijah dobro poučenih krogov sedanji letalski minister Balbo že prihodnje dni podal ostavko ter bo nato imenovan za šefa glavnega generalnega štaba. Glavni generalni štab bo obsegal poleg generalštabnih poslov vojske tudi mornarico, letalstvo in fašistično milico. Maršalski čin, ki je bil podeljen Bal-bu, je še posebno značilen zaradi tega, ker je Balbo dobU ta čin kot prvi maršal za zasluge v mirni dobi, dočim je bil doslej ta čin dosegljiv samo za zasluge v vojni. V Italiji je bil ta čin uveden samo za one generale ,ki so si stekli zasluge kot glavni poveljniki italijanske armade v svetovni vojni. Dosedaj sta bila maršala v Italiji samo Diaz in Cadorna, dočim je dobil admiral Thaon de Revel naslov pomorskeg3 vojvode, ki je enak činu maršala. Balbo je sedaj četrti maršal Italije. Ta čast mu je podeljena za zasluge, ki si jih je pridobil kot aktivni udeleženec fašistične revolucije, kot organizator italijanskega vojnega letalstva in kot član kvadrumvirata, ki je vodil znani fašistični pohod na Rim leta 1922. Kongres občinskih nameščencev Zagreb, 15. avgusta, n. Tu se je vršil danes kongres občinskih uslužbencev iz cele države. Kongres je vodil podpredsednik zveze Srečkovič iz Beograda, ki je na-domestoval obolelega predsednika g. Go-vekarja iz Ljubljane. Takoj uvodoma je predlagal vdanostro brzojavko kralju ter pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku Srškiču. notranjemu ministru La-ziču, banu savske banovine Peroviču, zagrebškemu županu prof. Krbeku in bolnemu predsedniku zveze Govekarju. O upravi zveze je govoril delegat Kramberger iz Ljubljane Na kongresu ie bila sprejeta le-solucija o ureditvi položaia občinskih nameščencev. Zatem je bila izbrana nova uprava zveze Za predsednika je bil izvoljen dr. Josip Maroševič soplasno. Iz Ljubljane so bili lzvollenl v odbor dr. Franjo jančieaj, kot odbomiški namestnik dr. Vojislav Mole, iz OeHa pa dr. Ivo Stibic. Za sedež zveze je bil po pravilih določen Zagrreb. Položaj na Kubi Havana. 15. avgusta, g. Pobegli bivši predsednik Machado je prispel na mali otok New Providence. V Havani je življe nje sedaj normalno. Tudi iz province prihajajo pomirjevalne vesti. Plenitve in požari so skoraj popolnoma prenehali, ker so včeraj ^dva plenilca ustrelili po prekem sodu. Bivši predsednik Machado si je pri neki kanadski banki otvoril privatni račun na 2 milijona dolariev Kakor se govori. je ta denar v štirih velikih kovče«^h spravi1 čez mejo. Kavo zooet sežieraio Berlin, 15. avgusta, g. »Berliner Borsen-zeituns« obiavlja danes v zvezi s tamošnio rekordno letino kave iz Braziliie. apel na svet. Računa io. da bo letošnia letina zna šala več ko trideset milijonov vreč. Da se očuvaio cene in da se izenačita ponudba in povnraševanie. hodo zonet morali uničiti veliko množino kave. 2e več mesecev i'n'čuje razdeljeval™ urad kave v Sao Paolo velike množine kave, da onemogoči prevelike ponudbe. K ureditvi naših zunanjih dolgov Kakor smo že pretekli teden poročali, je naša vlada po daljših pogajanjih skleni»a » predstavniki inozemskih imetnikov naših državnih in od države garantiranih obveznic sr>o razume slede triletne ustavitvi amortizacijske službe in glede konsolidacije obresti, ki zapadejo v tej triletni dobi (od 14. oktobra 1932 do 14. oktobra 1935). Ti sporazumi se razlikujejo le v nekaterih podrobnostih. V zadnji številki beograjskega »Narodnega blagostanja« objavlja prof. Velim i r Bajkič informativen članek o vsebini teb sporazamov (pod naslovom >Vrlo povolian sporazum sa imaocima naših državnih obli eacija na strani«), ki dopolnjuje in pojasnjuje prvotne informacije, ki so bile objav Ijene v večini jugoslovenskih dnevnikov. predvsem je treba ugotoviti, da imajo inozemski imetniki naših državnih papirjev po teh sporazumih možnost izbere gl® de izplačila kuponov, in sicer v vezanih dinarjih ia ves znesek ali pa lo"/» v p«» godbeni valuti in 90*/o ▼ novih 5®/» držav nih dolgoročnih obveznicah (ki se borlo amortizirale večinoma v 24., odnosno 25 letih, pri švicarskih posojilih Drž. hipotekami banki pia v 15- letih). Sporazum je dosežen za pretežni del naših zunanjih dolgov (s francoskimi, ameriškimi. angleškimi, švicarskimi, nizozemskimi in češkoslovaškimi imetniki obveznic); ni pa še sklenjen — po informacijah »Nar. blagostanja* — s predstavniki Kreuge-i--v»-ea koncema za švedsko posojilo od 22 milijonov dolarjev in s Caisse Commune v Parizu glede dolgov za J.ižno železnico, kakor tudi glede državnih bonov za odkup vici-nalnih železnic, ki so bili izdani madžarskim podanikom v znesku 22 milijonov Ovčarskih frankov. Razveljavljenje zlate dolarske klavzule Velikega pomena je 7.a našo državo vpia-šanje zlate klavzule naših posojil v Ameriki. Kakor smo že pred tedni opozorili, so Zedinjene države kmalu po padcu dolaria « posebnim zakonom razveljavile zlato klavzulo v vseh pogodbah brez razlike, ne oziraje se na pogodbeno pridobljene pravic« S tem eo Zedinjene države preprečile vsako valorizacijo dolarskih obveznosti zaradi padca dolarja. Obenem pa je s tem zakonom tudi onemogočeno, da bi ameriški imetniki dolarskih obveznic drugih držav zahtevali tako valorizacijo na podlagi zlate klavzule. Razveljavljenje zlate klavzule je velikega nomena za našo državo, ki dolgjje 140 milijonov dolarjev. Naš dolarski dolg se v r\a-tu računano zaradi oadca dolarja zmanjša v zvezi z razveljavi jen jem zlate klavzule za preko 30fl'o (skoro 3 milijarde Din); to znači. da bi znašal naš dolg v dolarjih ?a fkoro 3 miliiarde več. če ne bi dolar p?dcl ali če bi navzlic padcu obveljala zlata klavzula. Poročilo, ki smo ga objavili pred tedni o priliki do«eženei se ima izplača H v devizah in glede okolnosti, da nam razlike nasproti normalni anuitetski službi ne bo treba polagati na kak vezan račun Ta uspeh je zlasti viden, če upoštevamo da so bila med Grčijo in predstavniki inozemskih upnikov prekinjena pogajania glede anuitetske službe zunanjih posojil, ker se imozeraski upniki niso zadovoljili s ponudbo Grčije, da bi plačala v devizah Prvo leto 22.5«/o, drugo leto 25% in tretjje leto 27.5%. Prav tako so bila prekinjena pogajanja Bolgarije z inozemskimi urmiki, ker je Bolgarija nudila le 15°/« v devizah Poslovanje z vezanimi dinarji V zvezi z določbami aporazumov žleda opcije za izplačilo kuponov zunanjih posojil inozemskim obligacijonarjem v ve :a-nih dinarjih je finančni minister izdal že podrobna navodila za to poslovanje. (Službene Novine od 14. t. m.) Vnovčenje kuponov v vezanih dinarjih bosta vršili Državna hipotekama banka (za vsa povojna dr. žavna in od države garantirana posojila) in Francosko.srpska banka v Beogradu (za predvojna posojila). Vsakemu p«o«a. meznemu predlagatelju kuponov se ustrezajoča vsota notra.nfiih (internih ali vezanih) dinarjev prizna na posebnem računu. TI Interni dinarji se ne morejo uporabljati: 1) za nakmp tujih plačilnih Bred stev, niti v državi, niti v Inozemstvu (prenos teh dinarjev na drugega inozem-ca torej tudi ni dovoljen), 2.) za opravda-nje overenj o zavarovanju izvozne valute (torej za ptiačilo izvoženega blaga) in 3.; za financiranje gradlbenih in sličnih po slov v naši državi od strani inozemskih podjetij po specijalmlh sporazumih z drža vo ali samoupravnimi telesi. Dovoljena pa je uporaba teh dinarjev v notranjem prometu. Za vsako tako izpla čilo s teh specialnih računov je potrebno predhodno odcbrenje deviznega oddelka finančnega ministrstva, razen če imetnik računa (predlagatelj kupona) želi porabiti te dinarje: 1.) za nakup nepremičnin, 2.) za pridobitev dosmrtne rente v korist osebe, ki živi v Jugoslaviji, 3.) za naku-> jugoslovenskih vrednostnih papirjev vseli vrst, 4.) za udeležbo pri povečanju glavnice kake jugoslovenske delniške družbe do zneskov 1 milijona Din (za večje zneske je potrebno dovoljenje), 5.) za izplačilo obveznosti Inozemskih dolžnikov, na. sitalih pred 14. oktobrom 1932., ki ne Izvirajo od izvoza jugoslovenskega blaga, d* zneskov 100.000 Din ln 6.) za turistične svrhe. Predlagatelj kupona, ki uporabi intern* dmarje za nakup nepremičnin, dosmrtne rente, vrednostnih papirjev in novih delnic mora podpisati obvezo, da bo te vrednote obdržal v nespremenjenem posestnem stanju tri leta, razen če bo dobil posebno dovoljenje za to. Ako hoče Inozemski obligacijonar te interne dinarje porabiti za kritje - potnih izdatkov v Jugoslaviji za sebe in za osebe, ki z njimi potujejo, mora o tem obvestiti denarni zavod, kjer ima račun (Drž. hip. banko, Franc.-srpsko barako). Po prihodu v Jugoslavijo lahko pri tej banki ali s posedovanjem kakega drugega zavoda drvlgne tedensko do 4000 Din za "\isako osebo, predložiti mora le potne liste, kjer se izplačilo zaboleži. Veliko planinsko slavje na Gorjancih Poldrugi tisoč izletnikov z Dolenjske, Bele Krajine in Hrvatske Novo mesto, 15. avgusta. Podružnica SPD v Novem mestu je danes svečano proslavila lOletnico, odkar je bil prekrščen najvišji vrh na Gorjancih v Trdinov vrh (1185 m). 2e včeraj so prihitele na Gorjance skupine izletnikov od blizu in daleč. Polna so bila vsa prenočišča v Tovarni, v koči SPD »Pri gospodični«, pri cerkvi Sv. Miklavža, na Trdinovem vrhu in na Mačkovem krču, kjer so v šotorih taborili izletniki pod vodstvom novomeškega učitelja Ivanetiča. Vsega skupaj je prenočilo na Gorjancih okrog 300 ljudi, od teh samo v Ivanetičevih šotorih 120. Še pozno ponoči so prihajali iz Tovarne izletniki, Novomeščani, Ljubljančani in drugi, iščoč prenočišča. Okrog 21. ure sta vzplamtela mogočna kresova pri cerkvici Sv. Miklavža in na Mačkovem krču. Prvega so zažgali Krka-ši iz Ljubljane in dali znamenje svojim tovarišem na Kumu nad Radečami, naj za-žgejo tudi tam kres. Drugi so zažgali kres pod vodstvom g. Ivanetiča. Ta kres se je videl daleč po Dolenjskem, po Beli Krajini in tudi na Hrvatsko. Pri ognju so prepevali pevci iz Novega mesta in Bele Krajine. Zažigali so tudi rakete in bengalično razsvetljavo. Pogled je bil s slovenske in hrvatske strani nepopisno lep. Po kresu so posedli izletniki okrog šotorov in prene-pali, največkrat seve gorjansko himno: »Vse je pogašeno, vse je pomorieno.« Bil je krasen večer. Davi so se odpravile velike množice ljudstva proti Trdinovemu vrhu. Izletniki so prišli iz Novega mesta, Škocijana, Krškega, iz Bele Krajine, iz Črnomlja in Metlike, s Hrvatskega, zlasti iz Karlovca in Zagreba. Mnogo izletnikov je prihitelo na Gorjance tudi z jutranjim izletniškim vlakom iz Ljubljane. Gorjanci toliko izletnikov menda še niso videli. Računajo, da jih je bilo zbranih okrog 1500. Po prihodu vseh izletnikov je unijatski župnik dr. Siris daroval na Trdinovem vrhu pri razvalinah nekdanjih Treh cerkva sveto mašo. Pri opravilu so ves Cas peli pevci iz Drage pod vodstvom uniiat-skega župnika Dudasa. Z njimi pa so peli tudi vsi turisti, tako da je napravila maša pod milim nebom pri improviziranem oltarju zlasti na tujce silno globok vtis. Po maši je imel župnik dr. Siris kratek pozdravni govor. Nato je predsednik novomeške podružnice SPD g. Ivanetič povzel besedo in se zahvalil vsem, ki so pripomogli k tako impozantni gorjanski slav-nosti. Predvsem je veljala njegova zahvala agilni ljubljanski »Krki«. Inšpektor v p. Josip \Vester je nastopil kot delegat osrednjega odbora SPD in se je spominjal dogodkov pred 10 leti, ko je bil vrh Sv. Jere prekrščen na ime Janeza Trdine, ki je ponesel slavo Gorjancev v svet. Tajnik »Krke« Podbevšek je predlagal, naj se na Trdinovem vrhu čimprej zgradi nov planinski dom. Njegov predlog so podprli tudi zastopniki tujsko-prometnega društva, metliški trgovec Malešič, Mirko Makar iz Karlovca in narodni guslar g. Tacaš iz grško-unijatskih Sošic. Temeljni kamen novemu domu je bil prav za prav takoj položen s tem, da je darovala dobrotnica, ki noče biti imenovana, 1000 Din. Precejšnje prispevke so obljubile učitelju Ivanetiču, ki je duša novomeške podružnice SPD, tudi grško uni-jatske občine. Seveda bo treba še mnogo denarja, da bo ideja uresničena. Pri planinski slavnosti so bili navzoči tudi zastopniki oblasti, tako novomeški sreski načelnik g. Loger, župan dr. Režek in drugi. Pri prosti zabavi je sviralo več godb. Slav je je poteklo v najlepši harmoniji. In vsi ki so mu prisostvovali, so obljubili, da pridejo še ponovno in privabijo tudi druge Najden nagrobnik carja Dušana Velik uspeh marljivega raziskovalca starosrbsikih spomenikov profesorja Velimira Jojiča Beograd, 14. avgusta Ponovno smo že poročali, kako so se v srednjem veku razgubile mnoge starosrb-ske relikvije in velevažni spomeniki po turških džamijah. Po bitki na Kosovem polju so namreč Turki pri svojih prodiranjih v srbsko zemljo skrbeli za to, da so izginili vsi važnejši srbski spomeniki. Razdejali so mnoge cerkve, prizanašali tudi niso grobovom. Mnoge umetnine so vzidali v svoje džamije in tako so se zlasti v Metohiji že v raznih džamijah našli ostanki starosrbskih svetišč in grobov. Lani smo poročali, kako je muslimansko prebivalstvo v okolici Peči samo začelo podirati nekatera svoja svetišča, da bi se srbskemu prebivalstvu vrnile stare njegove relikvije. Tako so se muslimani iz Vrela blizu Pedi iznebili grehov svojih prednikov na ta način, da so sami porušili svojo džamijo, v kateri je bilo mnogo ostankov iz nekdanjih samostanov v Metohiji. Potem so si zgradili s pomočjo srbskega prebivalstva novo džamijo. Temu vzgledu so nameravali slediti tudi drugi kraji, dela pa so zastajala zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev in tehničnega materiala. Iz podrte džamije v Vrelu in drugod iščejo stare srbske ostanke naši zgodovinarji, med katerimi je posebno delaven ravnatelj gimnazije v Peči g. profesor Velimir Jojič. Ta je v okolici Peči odkril že mnogo spomenikov iz stare srbske dobe, najvažnejše odkritje pa se mu je posrečilo te dni v Studenici. Profesor Jojič se že več let bavi z odko-pavanjem starega samostana Male Stude-nice ali Hvosnovske Bogorodice. V letošnjih počitnicah prihaja vsak dan v sprem- Državna Dne 15, avgusta so bili izžrebani naslednji večji dobitki: 10.000 Din srečke št.: 4.216, 19.313, 21.027, 47.247, 52.802, 82.499, 4.222, 32.397, 58.906, 71.952, 79.529, 89.952, 96.740, 99.613. Onim Igralcem, ki jim bodo srečke izžrebane za manjše dobitke, bomo izžrebane srečke zamenjali za neizžrebane, da bodo mogli igranje nadaljevati na visoke dobitke. Žrebanje bo trajalo vsaki dan do 31. avgusta. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv, Petra c, 19 stvu nekaj delavcev v Studenico. Njegovo dolgotrajno delo je nagrajeno sedaj z velikim uspehom. Dolga leta že iščejo zgodovinarji grob carja Dušana, sedaj pa je po zaslugi prof. Jojiča to velevažno vprašanje odpravljeno z dnevnega reda. V družbi učitelja Bogdana Kneževiča Je namreč prof. Jojič odstranil iz zidov stu-deniške džamije nagrobno ploščo Dušanovega groba. Plošča je precej poškodovana, od zgoraj navzdol prelomljena, da pa se dobro sestaviti in je na njej ohranjen tudi napis: Stepan I. car. Pod napisom je v krogu znamenje križa, v vsakem kotu križa pa so črke, ki sestavljajo besedo »Avram«. Blizu roba je še en krog, v katerem je šesterokotna zvezda. Dragoceno zgodovinsko ploščo sta najditelja shranila v šoli v Vrelu. Car Dušan je bil pokopan v samostanu sv. Arhangela pri Prizrenu in je bilo njegovo telo v dobi, ko je propadla srednjeveška srbska država, preneseno nekam v Metohijo in to najbrž v Malo Studenico, kjer so potem nagrobno ploščo uporabili pri zgradbi turške džamije. Ko so našli sedaj nagrobno ploščo, bodo gotovo prav kmalu odkrili tudi samo grobnico. Železniška nesreča pri Godolo Budimpešta. 14. avgusta. AA. Včeraj skočil s tira in se prevrnil vlak na ozkotirni železnici, ki drži v Godollo. Nesreča se je najbrž zgodila zaradi pokvarjenih tračnic- Pri nesreči je bil nevarno ranjen dr. Aleksander Potor, zdravnik iz bližnje vasi. Zvečer je dr. Potor poškodbam podlegel v budimpeštanski kliniki. Med ostalimi osebami sta bili ranjeni le dve, in še ti le lahko. Senzacija v skavtskem taborišču Budimpešta. 14. avgusta, n. Skavtski tabor v Godollo ju je doživel danes dopoldne senzacijo. Škotski skavt Mc Kav. ki živi v Indiji, se je poročil z Mary Hiitchinsonovo, ki je tudi skavtinja. Poročil se je z njo najprej civilno, potem pa cerkveno. V taboru bo te dni krščen 201etni Perzijec Kardas-bej, ki je prestopil v katoliško vero. VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan* za 10.000 dinarjev! Redna letalska zveza Ljubljana—Celovec Otvorjena bo 21. t m. in bo omogočala direktno zvezo s Sušakom Celovec, 15. avgusta d. Včeraj se je tu vršila konferenca o uvedbi stalnega letalskega prometa med Ljubljano in Celovcem. Konferenci je predsedoval celovški župan g. inž. Pichler. Kot zastopnika Jugoslavije sta se konference udeležila generalni konzul g. dr. Miroševič-Sorgo in ljubljanski podžupan g. prof. Jarc, kot zastopnik Avstrije pa namestnik koroškega deželnega glavarja dr. Zei-nitzer. Proga Celovec—Ljubljana bo velikega pomena, ker bo vezala jadransko letalsko omrežje z bavarskim. S to progo bo vzpostavljena direktna zveza med Monakovim, Solnogradom in Sušakom. Za ostvaritev te zveze je bilo predvsem potrebno ljubljansko letališče, Id je sedaj dograjeno in ki bo, kakor znano, 20. t. m. slovesno otvorjeno. Avstrijske goste bo pripeljalo na otvoritveno slavnost na ljubljanskem letališču posebno veliko letalo avstrijske letalske prometne družbe. Ljubljanskih svečanosti se bo udeležilo tudi več avstrijskih športnih letalcev. Na konferenci je bilo sklenjeno, da se bo 21. avgusta sestala tudi delovna zajed ni ca jugoslovenskih in avstrijskih prometnih in tujsko-prometnih organizacij, ki bo uredila na svojem sestanku celo vrsto važnih prometnih in turističnih vprašanj. Navodila občinstvu za letalski miting Ljubljana, 15. avgusta. Ni dvoma, da bo v nedeljo popoldne velik naval na letalski miting, združen z otvoritvijo novega ljubljanskega letališča v Polju. Naj vsi udeleženci zavoljo reda upoštevajo naslednja navodila: Dovoz za avtomobile na letališče bo mogoč samo po Šmartinski in aerodromski cesti. Avtoparki: dva za hangarjem, eden v gozdičku na zapadni strani. Avtobusi na stari poti paralelno ob novi aerodromski cesti. Avtobusni promet: po Šmartinski in aerodromski cesti, obračanje ob izlivu aerodromske ceste na letališče. Po Zaloški cesti se ustavljajo za izstop potnikov ob prvi poti, ki vodi do prve čuvajnice. Obračajo lahko samo pri šoli v D. M. v Polju. Šmartinska, aerodromska in Za^ška cesta bodo škropljene. Za pešce bo najkrajša pot od zadnje postaje tramvaja do cerkve v Mostah, nato levo skozi podvoz in diagonalno na letališče. Aerodrom bo cerniran svojih 300 do 600 m do roba po stražnikih, orožnikih in vojaštvu. Dostop je dovoljen samo mimo blagajn. Vozniki nimajo dostopa na letališče. Pse pustite doma! Vstopnina je: za mladino do 14 let 1 dinar, za odrasle 3 Din, sedeži (rezervirani prostor 1000 sedežev med obema hangarjema) 10 Din. Restavracij odnosno okrepčevalnic bo 5; pri čuvajnici, v gozdičku na zapadni strani, dve na severni strani do prvega hangarja, ena v gozdičku za hangarjema, ena vzhodno od drugega hangarja. Reševalna služba: postaja pri čuvajnici, pri prvem hangarju, istotam tudi reševalni avto in zdravnik, ter na vzhod-no-severnem vogalu letališča. Reševalne postaje bodo označene z zastavo rdečega križa: — Stranišča: pri čuvajnici in v upravnem poslopju za prvim hangarjem. Pošta bo v upravnem poslopju. Blagajne bodo po vseh cestah, ki so odprte za pešce ali avtopromet. Skupno jih bo 10. Blagajne za rezervirani prostor bodo pri vsakem hangarju. Prostor se bo izpraznil ob 13. uri in morajo vsi nazaj do blagajn. Pričetek mitinga bo ob 15. Gledalci morajo ostati v zanje označenem prostoru. Prekoračenje letališča je strogo prepovedano in skrajno nevarno. Na 150 metrov širokem pasu ob železniški progi ter na 200 m širokem severno-zapadnem ovinku aerodroma ne smejo stati gledalci. Pasaža od enega prostora do drugega ob robu letališča bo prosta samo od časa do časa. Gledalci, ki žele leteti se ob 15 30 zberejo na zanje rezerviranem prostoru cb drugem hangarju. Cena poleta je 50 Din, za člane Acrokluba, ki se izkažejo z za letos plačano članarino, pa 30 Din. Polet nad Ljubljano traja 15 minut. Vsega skupaj bo lahko letelo okrog 150 oseb ln to v šest-sedežnem potniškem letalu. Preskrbite si pravočasno karte za polet! Radijski zvočniki bodo prenašali ves potek, govore, slavnosti in remortažo med mitingom. Gledalci ne smejo pod nobenim pogojem na letališče, ako bi kak aeroplan prisilno pristal, ali padel, česar itak ni pričakovati. Za pomoč je odrejeno posebno moštvo na avtomobilih. Isto velja tudi za pristanke izven aerodroma. Po končr.vi prireditvi (po 18. uri) naj odpeljejo avtomobili po aerodromski in Šmartinski, odnosno po Zaloški cesti. Vse druge ceste in poti so izključno samo za pešce. Avtomobili naj vozijo počasi in naj ne prehitevajo drug dragega. Slednjič še tole: Preskrbite drobiž za vstopnice, pošto in drugo! Pri postajališču na progi pri čuvajnici pazite na druge vlake, ne silite na progo ali na vagone. Vlaki vozijo vsakih par minut. Ubogajte stražnike, orožnike, vojake in reditelje. Oni skrbijo za Vašo varnost in za Vašo udobnost. Ne silite v prve vrste! Leti se v zraku, ne na tleh! Rumunski transferni moratorij tfukarešta, 14. avgusta. AA. Na seji vlade je finančni minister podal ekspoze o finančnem položaju Rumunije. Minister je med drugim dejal, da Rumunija danes ne more vračati svojih zunanjih dolgov, ne ker ne bi imela plačilnih možnosti, temveč ker ji je nemogoče transferirati dolžne zneske. Ce bi namreč Rumunija še dalje vračala zunanje dolgove in porabila za to devize, ki iih ima za plačevanje uvoza, bi to defjnitivno porušilo sleherno gospodarsko udejstvovanje v deželi Zato ie Rumuniia ukinila transfer inozemstvu dolžnih zneskov iu iih deponirala v rumunski Narodni banki. Tam bodo ostali tako dolgo, dokler ji ne bodo upn>iške države dale možnosti, da s!' s trgovinskimi ugodnostmi preskrbi devize. Borzna poročilap Cnrih. Pariz 20.275. London 1713, New-vork 387.50. Bruseli 72.175. Milan 27.21, Madrid 43225, Amsterdam 208.85, Berlin 123.325. Dunaj 58.30. Stockbolm 88.30. Oslo 86.25, Kotnmhavn 76-50. Praga 15.32, Varšava 57.75, Bukarešta 3.08. 1* t Hašk: Vojvodina 3:1 (2:1) Zagreb, 15. avgusta. Današnja prvenstvena nogometna tekma v Zagrebu med domačim Haškom in gosti iz Vojvodine se je zaključila z zasluženo zmago zagrebške enajstorice. V prvem polčasu so igrali brez elana, toliko bolj pa je bila živahna igra v drugem polčasu. Prvi gol je dosegel iz daljave 16 m Leinert v 15. min. Po 20 minutah je izenačil Markovič. Toda že v 38. min. je Bobinski z glavo postavil rezultat polčasa. V drugem polčasu je zabil v 32. min. tretji gol Ranogajec. Vojvodina kmalu nato zabije svoj drugi gol, ki ga pa sodnik zaradi handsa ni priznal. Sodnik Joksič ni sodil dobro. Prvenstvena tablica se je po tej tekmi v toliko izpremenila, da je Hašk prehitel Primorje in Jugoslavijo ter zavzel šesto mesto. Hašk ima sicer enako število točk kot Primorje. toda boljšo goldiferenco. Primorje je padlo s šestega na sedmo, Jugosla vija pa s sedmega na osmo mesto. Sfcer je tablica ostala neizpremenjena in izgleda sedaj tako-Ie: Gradjanski 14 7 1 6 22 - 22 15 BSK 10 6 2 2 29:13 14 BASK 13 6 2 5 31:27 14 Concordia 10 6 1 3 24 : 10 13 Hajduk 10 6 1 3 20:10 13 Hašk ]0 5 1 4 19:13 11 Primorje 12 4 3 5 24 : 27 11 Jugoslavija 9 5 0 4 13:17 10 Vojvodina 11 2 3 7 11:29 7 Slavija (S") II 2 2 7 18:31 6 Slavija (O) 10 2 2 6 12:24 6 Navdušen sprejem veslačev »Krke« šibenik, 15. avgusta, n. Davi se Je vrnila iz Splita ekipa ?Krke«, ki je na splitskih državnih prvenstvenih tekmah dosegla šest zmag. v luki se je zbrala ogromna množica ljudi, ki je prirejala zmagovalcem med sviranjem več godb in streli iz topičev silne manifestacije. Ljudje so se na ulicah objemali od navdušenja. »Krkat odpotuje v kratkem v Budimpešto kjer bo zastopala našo državo na evropskih veslaških prvenstvenih tekmah. »Krka« bo nastopila v Budimpešti z osmerko ter četvorkama in brez krmila. Totallsator pri nogometnih tekmah. Kakor poročajo listi je naše invalidsko udruženje dobilo koncesijo za totalisator-ja pri nogometnih tekmah in drugih športnih prireditvah. Ker so taka podjetja na športnih igriščih prepovedana, bodo tota-lizatorji delovali v bližini igrišč. Pokalno tekmovanje v Trbovljah. Nedavno so se odigrale nogometne tekme za pokal MOLNP v Trbovljah. Prvi dan sta nastopila kot prvi par Amater in Trbovlje. Zmagal je Amater s pičlim rezultatom 1 : 0. SK Trbovlje ni zaslužil tega poraza, ker je vso igro držal nasprotnika v šahu, toda manjkalo mu je odločnosti pred nasprotnikovimi vrati. Kot drugi par 6ta nastopili moštvi Retje : Dobrna. Zmagovalec te tekme je bila Dobrna s 6 : 0. — Igra je bila v početku dokaj zanimiva. V drugem polčasu je moralo Retje popolnoma kapitulirati pred močnejšim nasprotnikom in se je tako do konca igralo skoro samo pred njihovim golom. Proti koncu tekme so igrači Retja začeli posamezno zapuščati igrišče. Drugi dan sta kot prvi par nastopila premaganca prejšnjega dne Trbovlje in Retje, tekma pa je predčasno končala z rezultatom 1 : 0 za Trbovlje. Igra sama je bila dokaj zanimiva, ker sta si bili moštvi v igri enaki. V 24 minuti drugega polčasa je prišlo do incidenta, zaradi česar je moral sodnik tekmo zaključiti. Nato sta nastopila finalista Amater in Dobrna. Zmagala je Dobrna s 3 : 0. Tudi tega dne je moštvo Dobrne pokazalo za naše razmere nad vse lepo igro in je kakor prejšnji dan Retje, moralo tega dne tudi moštvo Amaterja kapitulirati pred njimi in se omejiti zgolj na obrambo. Proti koncu igre so začeli posamezni igrači Amaterja zapuščati igrišče. Tako si je Dobrna letos že drugič osvojila pokal MOLNP v Trbovliah. Vse štiri tekme je sodil g. Lun-dar dobro. Seja upravnega odbora LNP bo jutri v četrtek. Spremembe v turški vladi Ankara, 14. avgusta. AA Anatolska agencija poroča: prosvetni minister Rešid Galib-bej je iz zdravstvenih razlogov podal ostavko, ker so mu zdravniki svetovali, da se mora zaradi napornega dela absolutno odpočiti. Ostavka je sprejeta. Za namestnika prosvetnega ministra je imenovan Refik-bej, minister narodnega zdravja. Ta izprememba v resoru prosvetnega ministrstva ne bo prav nič ovirala izvedbe pripravljene reforme turških univerz. Tudi notranji minister je obolel in se je še! zdravit v Evropo. Za njegove odsotno«;* bo Šukri-beja zastopal zunanji minister Tevfik Ruždi-bej. Finančnega ministra Ab dala A'ik-beja. ki je na bolezenskem dopustu, bo zastopal minister za gradnje Hi' mi-bej. > * Maši Svečan praznik lavantinske ško Ustoličenje dr. Tomažiča je privabilo mnogo vernikov Maribor, 15. avgusta. 2a v ponedeljek, na večer pred veliko slovesnostjo, so neprestani streli opozarjali prebivalstvo na praznik ustoliCenja novega mariborskega škofa g. dr. Ivana Tomažiča. Pred škofijsko palačo na Slomškovem trgu so se zbrali zvečer pevci vseh mariborskih pevskih zborov in zapeli pod vodstvom kapelnika Gašpariča podoknico. Velika udeležba občinstva in predstavnikov Danes so se celo uro pred napovedano slav-nostjo pričeli zbirati verniki iz mesta in bližnje okolice, hoteč prisostvovati redki proslavi ustoličenja lavantinskega vladi-ke. Ob 9.30 je duhovščina s stolnim kapit-ljem na čelu v prisotnosti cerkvenih zastopnikov pričakovala pred okrašeno škofijsko palačo novega škofa. Ob donenju velikega zvona so nato spremljali v pestri procesiji g. knezoškofa dr. Tomažiča do glavnega vhoda v stolnico, kjer so mu bili izročeni cerkveni ključi. Nato se je raz-vrstila procesija med ogromnim špalirjem v stolnici. V presbiteriju so bili medtem že :;brani zastopniki oblasti. Novega škofa sta pričakovala na posebnih sedežih ban dravske banovine dr. Drago Marušič in zastopnik prosvetnega ministrstva, ravnatelj mariborske realne gimnazije g. Mastnak. Navzoči so bili nadalje: oba mariborska sreska načelnika dr. Senekovič in Makar, mestni župan dr. Lipold, magistratni ravnatelj dr. Rodošek, predstojnik mestne policije dr. Ha^in, zastopnik garnizije podpolkovnik Nikolič, bivša župana dr. Juvan in dr. Leskovar in še cel zbor drugih zastopnikov uradov in ustanov. Svečan obred Pričela se je z velikim ceremcnijem cerkvena slovesnost ustoličenja. Pri čitanju posebnih kanonskih molitev, ki jih je molila duhovščina s celjskim opatom Jurakom ptujskim proštom Žagarjem, konjiškim arhidijakonom Tovornikom ter člani mariborskega stolnega kapitlja na čelu, je stopil dekan dr. Vraber na prižnico ter prečita! najprej v slovenščini papeški dekret o imenovanju novega knezoškofa, nato pa dopis papežke~a nurncija PellegrinetHlja, s katerim je imenovala sveta stolica no- vega škofa za apostolskega administrator' ja Jugoslaviji pripadajočih delov sekovske trške in somboteljske škofije. V imenu kapitlja in vse duhovščine kakor tudi vse la vantinske škofije je stolni dekan dr. Vraber pozdravil pri oltarju stoječega škofa. Prisrčen nagovor novega škofa V polnem ornatu je nato novi vladika zasedel prestol kot 58. škof v vrsti lavan tinskih cerkvenih nadpastirjev, v 58. letu starosti. Po vrsti so nato prihajali zastopniki višje in nižje duhovščine k prestolu ter se klanjali svojemu novemu cerkvenemu knezu, škof dr. Tomažič je imel nato kratek pozdravni nagovor, predvsem na svojo duhovščino, nakar je imenoma pozdravil vse predstavnike civilnih in vojaških oblasti. Sredi stolnice pa ie s stopnišča presbiterija s prisrčnim in globoko občutenim nagovorom pozdravil vernike, brez razlike stanu, socialnega položaja in narodnosti. Takoj zatem se je pričela slovesna pontifikalna maša, ki jo je sprem ljal ceciliianski zbor z orkestrom pod vodstvom kapelnika Gašpariča. Izvajali so Mozartovo maso. Kot solistka je očarala zlasti z Brahmsovo »Zdravo Marijo« operna pevka Marion Claricijeva, Po slovesni zahval-nici je podal novi škof vsem vernikom apostolski in sakramentalni blagoslov. Po veličastni službi božji so spremljali novega vladiko v veliki procesiji nazaj v škofijsko palačo. Čestitke predsednika vlade K intronizaciji novo imenovanega lavantinskega škofa dr. Ivana Tomažiča se je pripeljal iz Rogaške Slatine, kjer se nahaja na oddihu, tudi predsednik vlade g. dr Srskič. Pripeljal se je nalašč za to, da izreče svoje čestitke novemu škofu. Predsednik vlade je v družbi g. bana dr. Marušiča, mestnega načelnika dr. Lipolda in narodnega poslanca Petovarja posetil gospoda knezoškofa dr. Tomažiča ter mu izrekel svoje čestitke. Knezoškof se je vidno razveselil visokih gostov in ostal z njimi dalje časa v prisrčnem razgovoru. Nato si je predsednik vlade g. dr. Srškič z gospo soprogo in v družbi g bana in ostalih gospodov ogledal tudi Mariborski otok, proti večeru se je pa odpeljal proti Ptuju. Strela zanetila silen pcžar V Ivancih so zgorele štiri Dolnja Lendava, 14. avgusta. V Prekmurju že tri tedne hudo pripeka solnce in velika vročina grozi z novo sušo. Dežja si želi vse. Preteklo soboto se je proti večeru začelo megliti tam od avstrijskih Alp, odkoder navadno pride dež, ki je sedaj veliko upanje našega kmeta. V prvih večernih urah so pa začeli groziti nevarni oblaki in strela je švigala za strelo. Kazalo je, da bo prav huda nevihta. Čedalje bolj je pretresalo ozračje grmenje in vmes so udarjale strele, da so se tresle šipe v oknih. Nastal je vihar, ki ni obetal nič dobrega, pač pa strah in grozo. In res, nesreča je bila tu. Okrog 10. ure zvečer je udarila strela v hišo posestnika Gomboca Franca v Ivancih pri Bogojini. Ker je bila hiša lesena in krita s slamo, okrog pa tudi polno slame, je mahoma vse bilo v plamenih, ki jih je veter zanašal na sosedna poslopja. Kmalu za prvo je začela goreti druga hiša, last posestnika Jerebica Jožefa. Tudi to poslopje je kmalu bilo vse v plamenih, ki so že načenjali tretje poslopje. last posestnika Štefana Gvoreka, in že tudi četrto, last posestnika Matije Vo-grina. V vasi je nastala panika, groza je obšla vse vaščane tem bolj, ker je obstojala nevarnost, da v hudem viharju postane žrtev plamenov vsa vas. Prva pomoč je obstojala v tem, da so si domači s pomočjo vaščanov skušali rešiti življenje in najnujnejše. Posrečilo se je rešiti tudi še vso živino. Drugo pa je ostalo žrtev požara. Vse štiri hiše z vsemi gospodarskimi poslopji so pogorele do tal. Zgorel je tudi pridelek letošnje žetve, seno, slama, gospodarsko orodje. Štiri družine, ki so že itak živele v pomanjkanju, so izročene bedi in milosti dobrih ljudi, ki so brezdomce vzeli začasno pod streho. Škoda še ni ocenjena, ki pa se itak ne bo dala nadoknaditi, ker noben od teh posestnikov ni bil zavarovan. Pomoč je nujno potrebna, da si reveži še pred zimo Dostavijo streho. hiše — Ljudje v najhujši bedi , f Gašenje je bilo zelo otežkočeno v divjem vetru. Deževalo je pa kljub viharju in grmenju razmeroma zelo slabo. Pri gašenju se je zbralo veliko gasilcev od vseh strani, katerih delo pa je v glavnem bilo omejeno na čuvanje sosednih hiš, ker vkljub vsem naporom gorečih poslopij ni bilo mogoče rešiti. Ta noč pa ni bila strašna samo za nesrečne Ivance. ampak za širno okolico. Nebo ni žarelo od plamenov, ki so uničevali domove le nad Ivanci, žarelo je še na dveh mestih nekje onostran Mure in tam ob avstrijski meji. Otvoritev starega doma Karagjorgjevicev v Topoli Beograd, 15. avgusta. V nedeljo popoldne je bila na slovesen način izvršena otvoritev in posvetitev starega Karagjorgjevičevega doma — konaka v Topoli. To poslopje poleg stare topolske cerkve, ki je zapuščina Karagjorgjevicev, spada med najvažnejše priče naših zgodovinskih bojev za narodno in državno svobodo in samostojnost. V tem domu je veliki Karagjorgje užival odmor med svojimi pohodi proti sovražnikom. V tem domu so bile zbrane tudi mnogoštevilne sve-dočbe stare srbske kulture. V vojnih časih je bilo poslopje do malih ostankov popolnoma porušeno in so propadle z njim tudi številne dragocene svetinje iz dobe v smislu zavarovalnega zakona to ne kaka prostovoljna podpora ali dajatev Je za vsakega naročnika „ Jutra" nezgodno zavarovanje pri Zavarovalnici »Triglav«. vi še niste naročnik srednje^ške mogočne srbske države. Po inicijativi in s pomočjo Nj. Vel. kralja Aleksandra pa je ta dom obnovljen in slovesno posvečen ter bo vsem Jugoslovc-nom pričal o junaštvu prednikov. V kolikor je bilo mogoče, so ta Kara, gjorgjevičev konak v kratki dobi od 2 mesecev in pol povrnili v prvotno stanje, tako da predstavlja del Karagjorgjevičevega doma danes lepo zbirko stare srbske arhitekture, poleg tega pa tudi zbirke starinskega orožja in raznih kulturnih zanimivosti. Te zanimivosti tvorijo pravcati muzej in se bodo pretvorile, ker se nanašajo na dobo junaških Karagjorgjevicev, v Karagjorgjevicev muzej. V drugem delu starinskega doma, ki so ga morali na novo zgraditi, pa bodo na razpolago tudi sobe za izletnike, ki bodo tu proučavali našo zgodovino. Uredili so tudi prostore pod zemljo in v podpritličju, ki so služili nekdanjim junakom za zadnje skrivališče in za torišče poslednjega odpora. V teh prostorih so knjižnice in shrambe raznih drugih pisanih spominov iz junaške preteklosti. Slovesno posvetitev preurejenega starega junaškega konaka je izvršil v nedeljo dopoldne v prisotnosti odposlancev oblasti in društev dvorski prota g. Popovič. Govorniki so na tej zgodovinski proslavi nagla-šali, da je Karagjorgjevicev dom zgodovinski spomenik največjih naporov v požrtvovalnosti in ljubezni do naroda in domovine ter tako tudi najboljši vzornik in učitelj za vse jugoslovenske potomce. Rudar j i ne morejo živeti od obljub Hrastnik, 15. avgusta. Po uradnih ugotovitvah silne bede in tudi po obisku uradne komisije se položaj v rudarskih revirjih ni niti malo izboljšai in se je samo povečalo število neizpolnjenih obljub, ki pa tudi v primeru izpolnitve ne bi mogle odstraniti največjega gorja. V Hrastniku, na primer, se je v zadnjem času popolnoma zatrlo upanje na zaposlitev večjega števila brezposelnih rudarjev. Podžupan trboveljske občine g. Roš je pre-skrbel, da so dobili nekateri brezposelni rudarji začasno skromno delo izven krsja. Tako dela 12 Hrastničanov pri sreskem cestnem odboru v Laškem, na banovinsk! cesti pod Mejo jih je zaposlenih 7, na ba-novinski cesti Litija—Radeče pa 10. Tam je bilo prej zaposlenih 30 brezposelnih delavcev iz Hrastnika. Delo je zapustilo na tej cesti 20 rudarjev in se sedaj vrši o tem preiskava. V kraju samem pa ima občina zaposlenih še 15 rudarjev. Veliko število delavcev pa je brez dela in brez življenjskih sredstev. Občini je že precej časa obljubljeno, da bo cestni odbor zavaroval cestni ovinek pri Meketu. Ko bo sploh prišlo do tega, bo tudi tam zaposlenih samo malo število delavcev. Večje omiljenje brezposelnosti bi mogla nuditi samo graditev tako važne zasavske ceste. Potrebno bi bilo, da bi se čimprej našla sredstva vsaj za progo Radeče—Zagorje, na kateri bi bilo treba zaposliti samo brezposelne rudarje. Pri akciji v pomoč gladuječe rudarske dece sodeluje posebno vneto Sokol in se je na po^.iv saveza nabralo že nad 50.000 dinarjev. Od te vsote je odpadlo na Hrastnik 8.500 Din. Na župni seji v Celju je bil pred dnevi ustanovljen socialni odsek, lci bo skušal v premožnejše rodbine v dravski banovini spraviti v rejo nekaj revnih rudarskih otrok, šoli odrastlo rudarsko mladino pa v uk pri raznih obrtniških mojstrih. V tem odboru so tudi zastopniki revirja kakor gg. Mrnuh iz Zagorja, Rudolf Pleskovič iz Trbovelj, Lojze Hofbauer iz Hrastnika, dr. Benedičič iz Senovega pri Rajhenburgu in Tone Kurnik iz Velenja. Starši, ki žele kaka pojasnila od socialnega odseka celjske Sokolske župe glede re-jencev in vajencev iz rudarskih revirjev in o vsem drugem, naj se obrnejo na prej navedene člane odbora. uropoljski kmečki Dodatki: za vsakih 2000 Din 20 m. Vloga I 30 Din. Nagrade: 2500 Din (1200, 700, 400, 1 200). 2. Dirka dravske banovine. Enovprežna dirka za 31etne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Proga 2000 m. Popusti: konjem kmetske reje 20 m. Dodatki: za vsakih 150 Din 20 m. Vloga 20 Din. Nagrade: 1500 Din (600, 350, 250, 200, 100). 3. Drugi heat 1. dirke. 4. Spominska kmetska jahalna dirka Jožka Rajha. Za kmetske konje in kmetske jahače. Proga 1600 m. Vloga 20 Din. Nagrade 1500 Din. 5. Eveniuelni tretji heat 1. dirke. 6. Dirka kmetskega praznika. Enovprežna vožnja za 3 — 12 letne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Proga 2200 m. Popusti: Maiden 20 m, konjem kmetske reje 30 m, triletnim 60 m. Dodatki: za vsakih 500 Din 20 m. Vloga 20 Din. Nagrade 1700 Din (700, 400. 300, 200, 100). 7. Ravna galopska dirka za vojaške konje. Proga 1600 m. Vloga 20 Din. Nagrade 2000 Din (1000. 500, 300, 200). 8. Spominska dirka dr. Rossmanitha. Dvovprežna vožnia za 3 — 121etne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Proga 2400 m. Popusti: konjem kmetske reje 20 m, triletnim 50 m. Dodatki: za vsakih 2000 Din 20 m, za vozove z gumijastimi obroči 30 m. Pri- Elitni kino Matica Telefon 2124 DANES VELIKA PREMIERA Najnežnejša balada globoke ljubezni dveh mladih src Ljubimkanje Po istoimenskem odrskem komadu Arturja Schuitzlerja Magda Schneider WiUy Eichberger, Paul Horbigcr, Wolfgang Liebeneiner Predstave ob 4., 148. in %10. uri. jave za konja 10 Din, za start od konja 20 Din. Nagrade 2500 Din (1200 700, 400, 200). — Prijave do 25. t. m. blagajniku gospodu Francu Žitku v Ljutomeru. Razgnana bratovščina nevarnih žeparjev Ljubljana, 15. avgusta. Varnostna oblastva so po svojih organih ugotovila, da se je priteplo v zadnjem času v Slovenijo več organiziranih družb izredno predrznih in prevejanih žeparjev, ki so šli od prilike do prilike na delo z vso spretnostjo. Žeparji so se klatili veliko po Liubljani, obiskovali pa so tudi vse romarske kraje, kjer se zbirajo večje množice. V Ljubljani so poiskali žrtve ob raznih slovesnostih. So pa še vedno na poslu, kajti skoro sleherni dan se oglasi kaKa njihova žrtev na policijski upravi. Policija ja že veliko žeparjev spravila na varno, medtem pa je bila opozorjena, da se je večja organizirana družba preselila iz Ljubljane v Maribor. Tamkaj so bili policijski orgar r.' še bolj pozorni, zlasti med trajanjem »Mariborskega tedna«. Te dni se je posrečilo agentom in stražnikom v Mariboru spaziti dva žeparja pri delu. Prvi je baš posegel v žep nekemu gospodu, kateremu je izmaknil zlato uro z verižico v vrednosti 5000 Din, drugega so pa tudi zalotili, ko je posegal v notranji žep nekega drugega opazovalca zložoe in mu skušal izmakniti listnico. Aretiran ca sta 361etni Gjorgje Stefanovič, doma iz Vranja, po poklicu trgovski potnik in pa 241etni Karel Vrhovski, po poklicu pokri vač streh, doma iz Pregrade, sicer pa brez stalnega bivališča. Takoj po njuni aretaciji je postalo v množici precej živahnejše in so gledali posamezniki, da so prišli čedalje proč od varnostnih organov. Bili so to najbrže poma-gači obeh aretirancev, ki so se po aretaciji razbežali in izginili iz Maribora. Varnostna oblastva so dobila že naslednji dan informacije od zagrebške policije, da sta Stefanovič kakor tudi Vrhovski skrajno drzna žeparja, ki so ju tudi v savski banovini že dolgo časa zasledovaU. Za zvezo Dunava z Jadranom Prekop od Vukovara do Samca bi zvezal Dunav z našimi jadranskimi pristanišči Beograd, 15. avgusta. V »Politiki« je inž. P. Senjanovič stavil zanimiv predlog o kombinaciji rečnega, morskega in železniškega prometa. Uvodoma je naglasil, da se te tri vrste prometnih zvez pri nas doslej še niso obravnavale skupaj, marveč da smo že nekako navajeni razpravljati in razmišljati o vsaki posebej. Ta navada pa je slaba in treba je misliti na kombinacije. Poleg dolge rečne poti po Dunavu do Črnega morja in dragih železniških prog do našega morja si lahko uredimo še tretjo kombinirano prometno zvezo. Taka zveza bi se dala izpeljati iz Dunava po Savi do Siska, tam pa bi se zatekli k železniškim progam do Sušaka (267 km), odnosno do Splita (340 km). Pozneje pa bi se dala rečna pot Dunav-Sava dosti skrajšati s prekopom od Vukovara do Šamca. Na ta način bi izkoristili našo cenejšo rečno pot do skrajnosti, drago železniško progo pa bi si skrajšali na minimum. Kanal Vukovar-Šamac bi nam tudi v drugih pogledih mnogo koristil. V prvi vrsti bi veliko področje varoval pred poplavami in bi se že zaradi tega izplačale v znatnem delu zanj potrebne investicije. Pa tudi brez vseh drugih koristi bi bil ta prekop za nas silno važen. Dunavska proga, ki znaša od Vukovara do Črnega morja 1340 km, bi se zamenjala z rečno potjo Vukovar-Šamac-Sisak, ki znaša 400 km, in samo s 267 kilometri železniške proge Sisak-Sušak, dočim je morska pot od Sušaka ali Splita do severne afriške obale in celega zapadnega dela Sredozemskega morja krajša kakor pa iz Braile. Kakor za naš izvoz, tako so jasne velike koristi take prometne zveze tudi pri tujem tranzitu preko naših pristanišč. praz Ljutomer, v avgustu. Na dan kmetskega praznika, 3. septembra, za katerega se Mursko polje in Slovenske gorice pripravljajo z vso vnemo, priredi agilno Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru na lepem cvenskem dirkališču svojo običajno jesensko dirko, ki pa bo letos večja in pestrejša ko druga leta. Objavljamo propozicije za kasačke in galop-ske dirke. 1. Dirka senatorja dr. Miroslava Floja, pokrovitelja prireditve. Enovprežna heat-vožnja za 4 — 12 letne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Proga 16€0 m. Distančni drog govinah. 160 m. Popusti :konjem kmetske reje 30 m Turoben pogreb Alojzija Lipicarja Kamnik, 15. avgusta. Danes dopoldne so z vlakom pripeljali v Kamnik krsto s truplom mladega vojnega pilota podnarednika Alojzija Lipicarja, ki jc pred kratkim skupno z mehanikom Antonom Domnikom iz Radovljice našel smrt v izvrševanju zveste službe. Dne 9. t. m. dopoldne sta se oba dvignila na mo-starskem letališču k zadnjemu poletu, v Nevesinju blizu Mostarja pa ju je zadela nesreča. Oba sta bila pokopana v Mostar-ju z vsemi vojaškimi častini, spremljana od svojih tovarišev, ki so jima poklonili v slovo več vencev. Lojzeta Lipicarja so potem na željo staršev ekshumirali in prepeljali v Kamnik, kjer so ga danes ob 17. (BRSBHnBHBBHSffiaaBBBBg Pri apnenjn arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polstransko ohromelih z »Franz Josefovo« vodo najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih tr- KULTU Iz literature o Jugoslaviji Milan Banitch, Crueifies au carrefour, V založbi Pierre Bossuet v Parizu je pravkar izšla pod citiranim naslovom 22o strani obsegajoča knjiga Milana Baniča. >V zadnjem času se mnogo piše o težkočah v Jugoslaviji,« pravi avtor v uvodu svojega spisa, »zlasti pa o srbsko - hrvaškem sporu-Presenetljivo pa ie, da si? te težkoče naj-češče preiskujejo in obravnavajo zgolj s čisto političnega vidika. Toda v vseh dobah, v naši pa še prav posebno, prevladujejo v političnem življenju socialni, gospodarski in psihološki činitelji. Zaradi tega smo smatrali za svojo dolžnost, da predočimo v tej knjigi 9 celotnega vidika in v izpodbudo javnemu mnenju v zapadnih deželah, zlasti pri naših prijateljih Francozih in Angležih, politično zgodovino Jugoslavije od nje ustanovitve do danes, zgodovino, ki bo zgrajena prav na teh socialnih, gospodarskih in psiholoških elementih.« Piščeva izvajanja so indirektna polemika z nekaterimi spisi o Jugoslaviji, ki so v zadnjih letih izšli v zapadnih deželah. Njih avtorji prikazujejo položaj Jugoslavije v neugodni luči in bodi9i hote. iz političnih interesov, bodisi zaradi nepoznanja dejanskih razmer, silno pretiravajo in napačno ocenjujejo naš sedanji položaj- Banič se v La Yougoslavie vue par nn Croate.' svoji knjigi krepko in z mnogimi argumenti zavzema za politiko, ki se je začela e 6. januarjem 1929. Njegova knjiga bo marsikaterega tujega čitatelja, ki si je pod vplivom tendenciozne in naši državni celotnosti sovražne literature pridobil enostransko in v bistvu zgrešeno mnenje, s svojim inteligenti im tolmačenjem našega političnega življenja privedla na pot pravilnega ln pravičnega presojanja. Prvo poglavje »Une ou deux tetes?« razpravlja o rivaliteti mied Zagrebom in Beogradom in riše postanek hrvaškega nacionalizma, ki mu je šele Ante Starčevič ustvaril pravo ideologijo. Pisec odklanja ostro razlikovanje med »vzhodnim« (srbskim) in zaoadnim (hrvaškim) delom, ker je taka ločitev v dve kulturnozgodovinski sferi močno doktrinama, teoretična. Če pogledamo na njo ? sociološkega vidika, vidimo, da je meščanstvo v Srbiji, zlasti v Beograda, prav tako usmerjeno na zapad, kakor meščanstvo na Hrvaškem, osobito v Zagrebu, samo da ima prvo za svoj vzor Pariz, drugo pa se trdovratno oklepa njegove kopije Dunaja in Budimpešte. Ako pa primerjan™ med seboj kmečko maso in si ogledamo življenje in mišljenje praive na- rodne večine na tej in oni strani te, intelektualcem tako pretirano važne črte ličnice, vidimo, da so razlike mnogo manj vidne in za praktično socialno življenje vprav brezpomembne. Avtor skuša dokazati, dn Starčevičev hrvaški nacionalizem celo zanl-kuje zgodovino in osnovne politične tendence Hrvatov; ta nacionalizem Jni posle-dek objektivno potrebne in neizogibna diferenciacije," on nima svojega izvora v resničnem ljudskem čuvstvovanju, v organič-mem razvoju naroda in še manj v njegovih realnih potrebah in interesih.«... »Hrvaški nacionalizem je ostra ataka zoper normalni proces razvoja jugoslovenske necije, umetna tvorba, ki je nastala edinole v interesi Zagreba, samo zategadelj, da bi le ta imel v fugoslovenskem življenju ulogo, kakršne sicer ne bi mogel nikdar zahtevati.« Avtor v tem poglavju posebno poudarja ulogo in interese Madžarov v hrvaško-srb-skih razprtijah V drugem poglavju »La nouvelle politi-aue« prikazuje pisec pojave v politifn nn življenju po reški in zadrski resoluciji leta 1905., s katero je stopila na plan hrvaško-srbska koalicija. V nadaljnjem poglavju z naslovom »Vouloir recolter sans avoir seme« kritizira avtor politični odpor zagrebškega eamohrvaško usmerjenega meščanstva zoper narodno in državno edin6tvo in stremljenje po ustvaritvi nekakega dualiz-ma, t. j. delitve politične moči med Beogradom in Zagrebom. Drugi del knjige Je posvečen »delu Jugoslovenske demokracije«. V prvOm po- glavju razglablja pisec napake, ki jih je zagrešila jugoslovanska demokracija v us'avnih borbah prvih let in pri tem posebno poudarja zgrešeno politiko Sv. Pribi-čeviča. ki je s pretirano centralizacijo in z raznimi nasilji samo podpihoval ljubosumje med Beogradom in Zagrebom in je »dejansko izkopal med Srbi in Hrvati večjo jamo kakor ie bila kdaj prej.« Pisca se zdi, da je bil Protič najdalekovidnejši politik na srbski 9trani in da bi upravna uroditev države po njegovih načrtih utegnila preprečiti marsikatere poznejše zapletljaje na hrvaški strani. V poglavju »Les deux Croatie« izvaja Banič, da obstojita dve Hrvaški: ena psevdo - aristokratska, fevdalna in buržoaska, druga pa kmečka, ljudska Hrvaška. Ta razlika sega daleč nazaj v preteklost: med hrvaško gospodo in hrvaškim ljudstvom *ii bilo nikdar prej drugačnih stikov, kakor so stiki med gospodarjem in podložniki. Radič je prvi skušal postaviti hrvaško politiko na liudsko podlago in Je bilo po Baničevi sodbi napačno, da ga politični Beograd ni tesneje priklenil nase. »Namesto da bi zdaj izkoristili zares edinstveno oriliko. ki se fe nudila ob Radičevi kapitulaciji ter enkrat za vselej spravili s sveta hrvaško vprašanje in boi med Beogradom in Zagrebom, uvajajoč politiko resničnega in iskrenega sporazuma in pravično revizijo ustave, so celo podvojili svojo vnemo za boj. To smo plačali z moralno in politično krizo in z življenjem Stjepana Radiča, to pa je tudi snia-vilo v nevarnost jugoslovensko demokraci- položili k večnemu počitku na pokopališču na Žalah. Pokojni Lojze je bil star šele 23 let S 17. letom je odšel v podoficirsko šolo in je pred 4 leti prestopil k avijatiki. V Mo-starju je bil med najboljšimi piloti in je slovel kot izboren učitelj letanja. Bil je tihe in mirne narave in izredno dobrega srca. Dosledno se je izogibal zabav in gostiln in ni nikoli maral za pijačo. Tovariši so mu sicer za to večkrat očitali čudaštvo, vendar pa so ga vsi imeli radi. Tragična usoda mladega junaka je hudo pretresla vse, ki so ga poznali in vedeli, kako veliko veselje je imel do letalstva. Vsi sočustvujemo s hudo prizadeto družino. Oče je železničar in posestnik na Za-pricah, Lojze je bil prvorojenec. Obdana od vencev in cvetja je stala krsta v mrtvaškem vozu na glavnem kolodvoru do 17., ko je Lojze nastopil zadnjo pot na kamniško pokopališče, spremljan od dolge vrste pogrebcev. Takoj za užaloščenimi svojci je korakal pokojnikov tovariš podna-rednik Viktor Ulčar z Bleda, ki je s tova-riško požrtvovalnostjo in vnemo oskrbel prevoz krste in jo tudi sam spremljal do Kamnika. Sveži grob mladega življenja so pokrili s šopki in venci sorodnikov in kamniških prijateljev ter dvema vencema pokojnikovih tovarišev iz Mostarja, nad grobom pa so v nemi žalosti sklenili roke nad neizprosno usodo globoko užaloščeni star- ši, brat in sestre. jo« (str. 55). V daljšem poglavju z naslc^ vom »L'att?ntat oontre l'etat« se Banič ba- vi s političnimi dogodki, ki so privedli do žalostnih dogodkov v skupščini 1. 192S., in riše položaj neposredno po Radičevem atentatu. »šele ko se je pokazalo, da Beograd in Zagreb govorita dvoje različnih političnih jezikov in da ni mogoče najti tal za kakršenkoli sporazum, ee ie kralj odločil za akt z dne 6. januarja 1929 in z njim utemeljil avtoritarni režim. V nadaljnjem poglavju »Le fond de la eriste politique« premo-triva pisec nastali politični položaj s širokega vidika svetovnega položaja in kaže, kako polom strankarske demokracije v Jugoslaviji sovpada 9 pojavom velike gospodarske krize, ki je začela pretresati in ma jati ves zapadni svet z njegovimi socialni mi in gospodarskimi sistemi. V petem po g'avju drugega dela svoje knjige se Banič fcavj z nevarnostjo, ki jo predstavlja za Jugoslavijo italijanski fašizem: ta oojav j. rekiu ugotovila, da ima defekte nesrečne potujoče mlatilnice ugotovljene že od 1. ace vesti 1929. Takrat je inšpekcija odredila, da se sme mlatilnica uporabljati samo pod pritiskom do pet atmosfer. Ko je hotela prihodnje leto izvesti ponovili pregled mla-tilnega stroja, je dobila obvestilo od občine Gaj, da je stroj že prodan nekam v Prištino. Zaradi kontrole nad parnim) stroji se je inšpekcija iz Bečkereka obrnila na sresko načelstrvo v Prištini ln Je .po dolge m času dobila sporočilo, da 1e bi.l tak stroj res tam, a je bil med tem spet odposlan v dunavsko banovino. Baš 24 ur po usodiii nesreči je imela inšpekcija zaključene vse dolgotrajne poizvedbe za nesrečnim strojem. Lastnika mlatilnice so sedaj zaprti, ker se je umikal kontroli in ker je kotel brez sitrok&vnjaškega nadzorstva uporabljal pod veliko večjim pritiskom, kakor bi ga bil smel. ♦ Samomor podporočnika. V Osijeku Je Izvršil samomor podporočnik Stanislav Sa-vič, na službi pri tamkajšnjem 41. pehotnem polku. Iz službenega revolverja si je poginal kroglo v desno sence. Na prevozu v bolnišnico je preminil. Zapadel je bil v težko duševno depresijo. Bil je korekten ln dober oficir. Doma je bil rodom iz Beograda, star 24 let ♦ Padfel Je na vile In Izgubil življenje. V bosenstkem selu Beghici se je 20 letni mladenič Padevski, zaposlen pri mlatilnici smrtno ponesrečil. V trenutku, ko bi bil moral biti pri motorju, je skočil na tla tako nespretno, da je padel na železne vile, ki so se miu zapičile v trebuh. Nezavestnega so prepeljali v bolnico, kier pa le umrl zaradi velike izgube brvi. ♦ Revmatizem, čebele in smrt. V strašnih mukah je te dni v Gdansku umrl 69 letni Jan Verčec, ki se je na svoj način hotel znebiti revmarizima. Ker je slišal, da pik čebele ozdravi revimatizem, se je namazal z medom ter se postavil pred čebelnjak. čebele sc ga strahovito opikale in starec je moral v bolnici iskati pomoči. Zastrupila pa se mu je kri ter je naslednjega dne umrl. « Redovnik, tira ženske Iz cerkve. V cerkvi sv. Križa v Gružu pri Dubrovniku je v nedeljo prišlo do neprijetnega inci denta, ker so neznane tuje dame prišle v cerkev v toaletah, ki niso bile strogo >za prte«. Neki starejši domimkamee je porabil t0 priliko, ter je glasno puzvai dame naj zapuste cerkev. Ker dame niso razumele poziva ter so ostale v cerKvi, je dn hovnik 6matral to za pro^oKacijo in jim Je izpred oltarja s povaiv^njenim glasom zakričal, pokazujoč s prstom nanje: »Marš ven iz cerkve!« Prej se dostojno oblecite, potem šele pridite v cerkev!« Dame, ki so bile na poziv opozorjene, so hitro zapustile. cerkev. • Davčne s'eparlje v Novem Sadu zavze_ majo vedno večji obseg. Odkar sta zaprta mestna svetnika Bošan in Kiš, prihajajo na dan nove senzacije. Največja senzacija je ta, da so izginili celi skladi tpisov dobe, ko je občinska uprava pobirala državne davke. Aretirani senator Kiš -,e v navzočnosti svojega odvetnika komisiji predal vse spise iin tudi vse ključe svoje pisarne. Takrat komisija ni pogrešala nj-benih spisov iin je bil sestavljen tudi sa pisnik. da so izročeni vsi uradni ipisi. tri se nanašajo na davčne zadeve. Sedaj pa so najvažnejši spisi, ki se nanašajo na davčne zadeve, skrivnostno izginili. • Hladilnike na električni, plinski 'in petrolejski pogon dobavlja na obročno odplačevanje »Blektroluz«, Ljubljana, Mestni t m 25-1. • Obledele oMeke barva v razliSnih bar. vah in plisira tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane u— Dobrovoljcit V ponedeljek ob 4. je izdihnil svojo blago dušo naš vojni tovariš Marko Banda. Rodil se je 4. decembra 1882 v Cvijanovič brdu pri Slunju v savski banovini. Vojna vihra je tudi njega zajela in ko je prišel 1916. na rusko bojišče pri Volinju, je izkoristil prvo priliko, da je zašel v rusko ujetništvo, kjer se je takoj priključil dobrovoljskemu pokretu ter prišel v Odeso. Služboval je kot narednik najprej v 5. polku dobrovoljskega korpusa, po prihodu na solunsko bojišče 1917. je bil dodeljen 6. pešpolku drinske divizije. Kot narednik-vodnik se je udeležil vseh bojev na solunskem bojišču in tudi slavnega pohoda naše vojske za svobodo našega naroda v preljubljeno domovino Jugoslavijo. Za njegova junaška dela pred sovražnikom je perjel polkovsko in divizijsko pohvalo, bil je tudi predlagan za napredovanje v čin podporočnika. Odbor poziva vse člane, da se udeleže pogreba našega zvestega tovariša in člana, ki se bo vršil danes ob 16. izpred mrtvaške veže splošne bolnice k Sv. Križu. u— Nekaj dežja smo dobili sinoči po doLgotrajnem pričakovanju. Praznik je bil precej ohlajen, vendar skd bila kopališča dosti dobro obiskana. V slutnji jeseni, ki bo kaj kmalu priromala v deželo, izkoristijo Ljubljančani vsak praznični dan za pohod v Ujiubo, svobodno naravo. Tako je bilo tudi včeraj. Mesto je bilo izredno mrtivo, nič posebnega se ni primerilo. Solnca ni bilo mnogo, proti večeru pa »o se oblaki zgostili in okrog 20. ure je začelo deževati. Kolikor toliko vsdušno ozračje se je prijetno osvežilo, prah se je polegel, vrtovi, drevesa ln polja so pa kar hlastno posrkali mokri blagoslov. Bilo ga je sicer malo, premalo, ali vse kaže, da bomo v kratkem za letos rešeni suše, vročine In žal s tem trudi — poletja. u— Številni poškodovanci. Ljubljanska bolnica je včeraj sprejela znatno število ponesrečencev. Iz tramvajskega voza je v Dravljah padel Avgust Polik; poškodovan je na glavi. Dopoldne se je kopal v Ljubljanici pri Štepanji vasi soboslikarski vajenec, 19 letni Ivan Klešič iz Most. Stoječemu ob bregu mu je spodrsnilo, padel je na kamen in si prebil lobanjo. Poškodba je zelo huda. Na Tržaški cesti je padel s kolesa črkoslikarski vajenec, 15 letni Fer-do Peterza z Viča in se hudo pobil po glavi. Mesarski pomočnik France Nozak, uslužben pri Gutniku na Glincah, je včeraj dopoldne rezal gnjat, pa mu je spodletel nož in si je odrezal prst na levici. Iz Podlomka nad Železniki so prepeljali v Ljubljano delavca Jerneja Tolerja. Imenovani ie nakladal hlode, pri čemer pa mu je eden padel na nogo in mu jo zlomil nad kolenom. 11 letna Angela Kasteličeva, hčerka upokojenega železničarja iz Most, se je vozila včeraj ponoči z brzovlakom iz notranjosti države proti domu. Spotoma je padla iz brzovlaka in obležala ob progi s hudimi notranjimi poškodbami. Angelo so videli pasti iz voza, zato se je vlak takoj ustavil in so otroka spravili zopet v voz, nakar so jo v Ljubljani izročili v bolniško oskrbo. Delavec France Jerman iz Vojskega je padel s kolesa in si zlomil desno nogo. V Podlipi pri Vrhniki je padel s stopnic 9 letni Franc Bren-čič, sinček delavca, in si zlomil levico. Dr. Igor Tavčar dr. A. Konvalinka-Tavčar od 17. t. m. zopet redno ordinirata Otroci ljubijo poleti hladno Ocemahštie Ta odlična pijača jih hrani, osvežuje in jim varje zdravje. Pripravlja se najbolje v Ovomfx - čašici ki se, kakor tudi Ovomaltine, prodaja povsod. Cena škatli Din 16.—•. Iz Celja Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3 temperatura, 4. relativna vlaga v */». 5 smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—30 7. padavine v mm, 8. vrsta padavia. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 15. avgusta Ljubljana 7, 764.1, 14.4, 80, mirno, 3, _ Ljubljana 13, 761.2, 24.6, 51, SWl, 4, _, Maribor 7, 762.0, 13.0, 80, mirno, 0, —, Zagreb 7, 762.3, 17.0, 70, E2, 0, —, _; Beograd 7, 763.2, 17.0, 80, mirno, 0, _, _; Sarajevo 7, 764.6, 9.0, 90, mirno, 0, »koplje 7, 764.3, 23.0, 40, NE2, 0, _; Split 7, 761.0, 23.0, 40, NE2, 0, _; Kumbor 7, 760.7, 20.0, 70, El, 0, —; Rab 7, 761.6, 22.0, 50, SE2, 4, Temperatura: Ljubljana 13.0, 27.0, _ Pri zapela, krvnem prenapolnjenja trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, pri bolečinah v kolku, zasoplje- . _____ , ____,____, _ nosti, hudem srčnem utripanju, migre- I Maribor 22.0, 12.0; Zagreb 25.0, 14.0; Beo- m, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti »rad 25.0, 12.0; Sarajevo 24.0, 5.0: Skop- povzroci naravna »Franz Josefova« gren- ]Je 27.0, 10.0; Sfplit 31.0, 20.0; Kumbor rica izdatno izpraznjenje črevesa in osvo- Rab 20.0. boditev od občutkov tesnobe. I Solnce vzhaja ob 5, zahaja ob 19.8. Luna vzhaja ob 23.26, zahaja ob 16.3. preprečila razkrojevalni proces v našem državnem življenja. V poslavju »Ibie redl-bis« razglablja pisep z ideološke strani avtoritarni režim in ga primerja s fašizmom, pri čemer poudarja, da je Jugoslavija sreč-ne;e nego Italija ali Nemčija rešila probli-me, ki eo vznikli iz očitne in državo ogra-ža;oce krize parlamentarizma in nekaterih demokratskih načel. V nadaljnjih dveh po-elavjih prikazuje avtor konkretno delo avtoritarnega režima, v šestem poglavju pa piše o rovarekem delu fašizma in klerika-lizma- Banič skuša dokazati, da je bil rim-Pki klerikalizem v vseh Časih nasprotnik zedinjen.ia slovanskih narodov in zlasti »e narodnega edinstva med Srbi in Hrvati; današnje stališče Vatikana nasproti Jugoslaviji najbolj kdžie. da mu je sedanja država na poti. V nadaljnjem poglavju se pieec zopet bavi s hrvaškim meščanstvom in z njegovo opozicijo zooer avtoritarni režim, pri čemer tudi ooisuja novejšo politično ulogo dr Korošca in njpgove famozne punktaci-fc. Medtem ko bivši politiki, ki ee niso hoteli pridrjžiti avtoritarnemu režimu kot edinemu, ki je lahko rsšil državo na znotraj in na zunaj, neprestano snujejo in ku-ipio neke nove politične t?oreme in idpo- I o? i je. tiči ogromni del vsega naroda — 5rhrrv enako kot Hrvatov in Slovencev — v tpžki ekonomski krizi. Ta kriza pa je da- leč od političnih in strankarsko - sebičnih računov in naklepov razne gospode, ki ni nikdar razumpla ljudstva in njegovih potreb. V daljšem sklepnem poglavju reeumira Ranič svoja izvajanja in konsekvence, ki jih ie dobil pri premotrivanju naše politične zgodovine in pravi ob koncu: >\ikjer ni ničesar boli pozitivnega, kar bi moglo v danih okoliščinah nadomestiti sedanji avtoritarni režim v Jugoelaiviji. Zato mora ostati toliko časa, da bo popolnoma izvršil svoj e zgodovinsko poslanstvo in za-padne demokracije mu ne smejo več delati težkoč. ki bi samo po nepotrebnem zavlekle izpolnitev njegovega smotra... AbsoLitno gotovo je, da avtoritarni režim ne bo kapituliral, tem bolj, ker ee Jugoslavija ne bo vdala svojim vnanjim sovražnikom. — V tem trenutku bi bilo absurdno govoriti o kakršnikoli posebni nevarnosti, ki bi pretila Jugoslaviji. Po težki krizi koncem >eta 1932., ki se ji je vlada gosp. Srskiča postavila nasproti z znatno hladnokrvnostjo in z neumornim delom, 9e Jugoslavija 6edaj nahaja zunanje in notranje v položaju, ki Je skoraj vreden zavidanja. Ce obstoji danes kakšna nevarnost, tedaj je to skupna nevarnost, ki preti vsej sodobni civilizaciji.« Kaj prevajajo Cehi iz slovenščine? Iz pregleda »Prevodi iz jugoslov. slovstva« (Ceskoslovensko-jihoslovanska revue, št. 8) posnemamo, da so v zadnjih dveh letih lzš'i v češčini ti-le prevodi iz slovenščine: V knjigi: Meškova »Mati« fprevel A. Hor-sak). V listih in revijah: Cankarjeve povesti »Njena podoba«, »Tuja učenost«, »Na predvečer«. »Za sina« (Ant. Horsak v »Slovackih Novinah«); Cankar, »Njena podoba« (Mila Scholleova — Zupančeva v »Nar. politiki«): Finžgar »Na pragu«. «Vzdržal je«, »Mati in sin« (A. Horsak. »blovacke Novinv«); Golar, »Gospa sveta« (A. Hrbek, »Nar. Listv«); Kmetova, »Spomin«, »Mati« (A. Horsak, istotam): Uton Zupančič, »Belokranjsko dekle« (Fr. HrbeK, »Nar, Listy«), Za tisk je pripravljen tudi Horsakov prevod Grumove drame »Dogodek v mestu Gogi«. u— Policija svari. Navzlic opetovanim opozorilom kalijo različni ponočnjaki nočni mir s petjem, kričanjem in razgrajanjem. Tako početje škoduje dobremu imenu Ljubljane in povzroča upravičene proteste. Tudi tujsko-prometni oziri zahtevajo spodobno in kulturno obnašanje prebivalstva. Obzirnost do someščana in tujih gostov je elementarna dolžnost vsakega kulturnega človeka, ki se tudi iz spoštovanja do samega sebe ne sme tako spozabiti, da postane s svojim nedostojnim obnašanjem na javnih ulicah predmet zasmehovanja in ogorčenja. Uprava policije pričakuje, da bodo prizadeti sami spoznali nekulturnost in nespodobnost svojega početja in da bodo v bodoče spoštovali pravico mirnega prebivalstva do počitka m miru. Neuvidevni bodo nosili posledice, ker bo uprava policije proti takim brez-obzirnežem postopala najstrožje in iih prav občutno kaznovala u— Zasledovan slepar. Pri mizarskem podjetniku Ignacu R. v Ljubljani je bil že dalje časa uslužben kot provizijski potnik 45 letni Franc K., avstrijski državljan. Potoval je po dravski banovini in drugod po državi ter kasiral za svojega delodajalca tudi denar. Te dni se je za njim zabrisala sled in podjetnik ugotavlja, da ga je potnik oškodoval za nekaj nad 5000 Din u— Ukradel je obleko in otroka je hotel odpeljati. Med kopalei postajajo tatovi čedalje boli predrzni. Ne kradejo obleke samo odraslim, marveč so se spravili celo nad otroško obleko. Sedemletni Angelci Grasijevi, hčerkici šoferja, je ukradel te dni nekdo pri kopanju v Glinščici obleko, vredno 20 Din, nameraval pa je odpeljati tudi otroka. Na voitje otrokovo je popustil ter se odpeljal z ukradeno obleko na kolesu neznano kam. Delavcu Francetu Klandru je odnesel nekdo včeraj dopoldne z brega Save v Tomačevem vso obleko in cigaretno dozo. Tzpred neke barake na Šmartinski cesti je ukradel neznan človek čevljarskemu pomočniku Francu Levičniku 800 Din vredno kolo. u— Izgnana iz LJubljane. Za dobo 3 let je izgnana iz Liubljane in oolicijskega okoliša 22 letna Tereza Bradeško, pristojna v Medvode. Imenovana je bila klinb svoji mladosti že stara policisjka znanka, ki se je družila z raznimi temnimi elementi ter imela večkrat tudi opravka s sodiščem. u_ Zgubljena Je bila zlata moška ura znamke »Trlumph« od kopališča Ilirije po Gosposvetskl cesti do Miklošičeve ceste. Dotična oseba, ki je pobrala uro, Je bila ooafena In se opozarja v Izogib sitnosti, da Io vrre v uDravl ^Jutra« - , - Pristopajte k Vodnikovi dražbi e— Pomorske svečanosti Jadranske straže v Splitu. Jadranska straža bo 6. septembra izročila naši vojni mornarici šolsko ladjo. Ob tej priliki bo podmladek JS izročil ladji častno zastavo in bo v Starem gradu odkrita spominska plošča prvemu predsedniku in ustanovitelju JS, pokojnemu Jurju Biankiniju. S temi svečanostmi bodo združene razne tekme, koncerti, izleti itd. Mestni odbor Jadranske straže v Celju vabi članstvo in ostalo občinstvo, da se udeleži teh prireditev. Od 1. do 11. septembra je udeležencem dovoljen 75 odst. popust na vseh železnicah in 50 odst. popust na ladjah. Centralni odbor JS bo oskrbel vsem udeležencem stanovanja in prehrano. V primeru zadostnega števila priglašencev bo vozil iz Ljubljane v Split poseben vlak. Udeleženci naj se z dopisnico priglasijo mestnemu odboru Jadranske straže v Celju. V prijavi naj vsakdo navede svoj točni naslov in želje glede stanovanja (skupno ali posebej). Več o tem je razvidno iz okrožnic v izložbi knjigarne K. Goričarja vdove. Vse prijave morajo biti poslane odboru najkasneje do petka 18. t. m., nakar bo odbor poslal prijavljencem legitimacije. Za rezervirana prenočišča bo odbor poslal denar v naprej. e— Ponesrečenke iz tvornice »Pyrote« so že vse izven nevarnosti. Včeraj se je Izboljšalo tudi stanje delavke Marije Galu-nove. Zdravniki upajo, da bodo rešili vse štiri ponesrečene delavke, če ne bo kakih komplikacij. Nesrečnice pa bodo ostale vse več ali manj pohabljene. e— Dve žrtvi nesreč. V Nori cerkvi pri Vojniku je mlatilnica v ponedeljek zgrabila 4 letnega posestniškega sinčka Ivana Trobiša za desnico in jo razmesari-la. V ponedeljek je padla 47 letna steklar-jeva žena Ana Kobilškova iz okolice Rogaške Slatine tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo. Trobiša in Kobilškovo so prepeljali v celjsko bolnišnioo. Iz Maribora a— Lep dar. Gospod Alojzij Sirak, lekarnar v Mariboru, je daroval za mestne ubožce 1000 Din, za katere se mu mestna občina najiskrenejše zahvaljuje. a— Poškodovanci. Neka 29 letna šivilja je pretepla zaradi malenkostne otroške na-gajivosti 8 letno hčerko svoje sosede Dragico Makovo. Deklica je dobila občutne poškodbe na levici in desni nogi. Odpeljali so jo k zdravniku, šivilja pa se bo morala zagovarjati pred sodiščem. •— Hud udarec je ponoči dobila po glavi 30 letna železničarjeva žena Franja K. iz Mrako-ve ulice. Opomogla si je nekoliko na reševalni postaji in se zdaj zdravi doma. ■— S kolesa je padel 20 letni kovaški pomočnik France Hodi od Sv. Petra pri Mariboru tako nesrečno, da se je poškodoval na glavi na čelu nad desnim očesom in na desni roki. Reševalci so mu nudili pomoč. a— Najdeno, izgubljeno, tatvina. V Cvetlični ulici je bi! najden par črnih moških čevljev. Med vožnjo s kolesom je bil na veliki državni cesti v smeri proti Hočam izgubljen orožni list in pa še več drugih važnih dokumentov, glasečih se na ime ključavničar ia Franja Mordausa. — Trgovcu Franju Dobrajcu je nekdo v preteklih dneh ukradel iz zaklenjene shrambe na njegovem čolnu na Dravi tri torbe, 50 m vrvice za ribolov, dve ribiški palici, pločevinast vrč, skupno vredno 350 Din. Zadovoljiva bilanca »Mariborskega tedna" Maribor, 15. avgusta Mariborski teden je bil danes zaključen Prvotno so nameravali prireditev podaljšati do prihodnje nedelje, kar pa je pripravljalni odbor na sinočnji seji odklonil. Sinoči in danes je vladalo na zabavišču silno vrvenje, zlasti je bilo opažati mnogo gostov z dežele in iz sosednje Avstrije. Opoldne se je pripeljal iz Rogaške Slatine z avtomobilom v Maribor tudi ministrski predsednik dr. Milan Srškič, ki si je ogledal vse razstave in se o njih zelo pohvalno izrazil. V celoti je tudi letošnja prireditev »Mariborskega tedna« žela zelo zadovoljiv uspeh. Upravni odbor »Mariborskega tedna« je priredil zahvalni večer igralcem za njihove tri uprizoritve »Celjskih grofov« na Ro-tovškem trgu, ki so izredno častno uspele. Pri tej priliki sta se igralcem zahvalila mestni župan dr. Lipold in podžupan Golouh. ki sta poudarjala, da je mariborsko gledališče s »Celjskimi grofi« na prostem dokazalo svoje odlične sposobnosti, ki nikakor ne zaostajajo za Ljubljano ali Beogradom. V imenu gledališča se je zahvalil upravnik dr. Brenčič. Družabni večer je posetil tudi ban dr. Marušič, ki je mariborskim igralcem v daljšem govoru čestital in jim obljubil vso pomoč za ohranitev in napredek gledališča. Iz življenja na deželi Iz Ptuja j— Najmodernejši vodnjak so dobili v vasi Podvinci. V prejšnjem se je utopil mladenič Josip Petrovič iz Podvincev. Novi vodnjak se je zgradil s podporo Higienskega zavoda v Ljubljani, občine in oh-čanov. Voda se odvaja po francoskem sistemu »Carnelle« in je občina na studenec lahko ponosna. j— Podtaknjen ogenj. V Sovjaku je ogenj ponoči uničil do tal veliko gospodarsko poslopje Janeza Šteliha, poleg tega mlatilnico, čistilni stroj, sode, vozove, les, 560 kg pšenice, 3200 kg sena in 4800 kg slame. Skupna škoda znaša 23.000 Din. Šte-bih je bil zavarovan samo za 1500 Din. Ogenj je nekdo podtaknil, ker je gospodar naletel na hišnih vratih na ovire. j— Notico o zadovoljivem stanju cest v ptujskem srezu popravljamo v zadevi podpore za zgradbo ceste Ivanjkovci-La-honci v toliko, da da sreski cestni odbor iz podpor za občine znesek 10.000 Din, ne 40.000 Din. Pač pa znaša toliko skupna podpora. j— Mistifikaoija. Vest o najdbi trupla četrtošolca Antona Pavka pri Sv. Marku ne odgovarja resnici. Trupla do včerai še niso našli. MOZIRJE. Nenavadno je oživel zadnje dni naš trg, ko prihajajo sem k nam cele trume izletnikov, letoviščarjev in turistov, ki iščejo oddiha in razvedrila ob naši bistri Savinji. V Mozirju je trenutno okoli 660 letoviščarjev. Domala vse razpoložljive sobe v trgu so le oddane. Večina naših letošnjih gostov je iz Beograda. Med njimi je nekaj prav odličnih osebnosti. Vso pisano letoviščarsko družbo lahko vidiš v našem kopališču, kjer je vse živo in razigrano. V jutranjih in večernih urah pa se zbirajo letoviščarji, predvsem seveda mladina, na tenišču, ki ga je popolnoma na novo in povsem moderno uredil podjetni M. Goričar, lastnik hotela »Pri. pošti«.— Naš Sokolski dom, dika ;n ponos našega trga. je dobil nov prizidek, kjer bo postavljen oder. Dom bo prihodnjo pomlad gotov, kar bo v prvi vrsti zasluga našega marljivega, žilavega brata staroste in požrtvovalnih bratov in sester, ki gmotno podpirajo naše delo. Sokolske plavalne tekme v Rimskih Toplicah Celje, 14. avgrusta. V nedeljo so se vršile pravalne tekme za prvenstvo celjske sokolske župe v Rimskih Toplicah. Te tekme so pokazale velik napredek naših Sokolov tudi v tej panogi športa, ne samo, da je bilo število udeležencev rekordno, temveč so bili doseženi zelo dobri rezultati. Organizacija je delovala brezhibno. Vodstvo je bilo poverjeno župnemu načelniku br. Poljšaku in sodniškemu zboru, sestoječemu iz bratov dr. Mikuletiča, Burje, Preloga ln žitnika. Tekmovalo se je v prostem, prsnem in hrbtnem plavanju, štafetah in skokih. Udeležili so se tekme bratje in sestre iz Celja, Trbovelj, Velenja, Radeč, št. Jurija ob juž. žel., štor in Maribora. Rezultati so se merili po času, ker je bilo pri vsaki točki veliko udeležencev. Rezultati v sekundah: Člani prsno 66.,67 m: 1. Mikuletič 56.2, 2. Vol-kar 56.4, oba Celje, 3. Laška Sv. Jurij in Biaovec, Trbovlje 59. Moški naraščaj: 1. Petrič, Trbovlje 60.3, 2. Cepin, štore 62.2, 3. Mirnik, Celje, 63.2, 4. Dreu, Sv. Jurij, 5-Stegenšek in Tori. Članice prsno 33.33 m: 1. Gaberc, 30, 2. Delakorda, 3. Hilinger. Ženski naraščaj; 1. šubic 31.2, Jerin in Vranjek 32.1. Člani prosto 100 m: 1. Mikuletič 80.2, 2. Pertot 85, 3. Rozin, Trbovlje, 85, 4. Hudo-vernik in Liška. Moški naraščaj: 1.Mirnik, Celje, 83.3, 2, Barle, štore 87, 3. Grilc, Trbovlje 88.4, 4. Brumec. Članice prosto 33 metrov: 1. Gaberc 31.4, 2. Delakorda, 3 Hilinger. Ženski naraščaj: 1. Vranjek 28.4, 2. Jerin 32.1, 3. Mikuletič Sonja. Hrbtno plavanje, člani 33 m: 1. Mikuletič 26.4, 2. Pertot 27.4, 3. Volkar 28, 4. Hvatal in Liška. Moški naraščaj: 1. Barle 28, 2. Cepin 29.4, oba štore, 3. Kuhar, Trbovlje 30.4, 4. Mirnik in Vidic. štafeta 3X33 m: 1. Trbovlje 62.4, 2. Celje I. 65.2, Celje H., 4. Radeče. Izven konkurence, prsno 66.67: Skapin 54 in Kožuh 57.3, oba Maribor, prosto 100 metrov škofic 77.1 in Pihlar 80.1, oba Maribor ter žužič 90 iz Celja. Hrbtno: Kožuh 26.4, škapin 27. Skoki, člani: 1. Bizjak, Trbovlje 37.38, 2. Volkar, Celje 36.36, 3. Veble 29.90, 4. Mitrovič 24.67. Moški naraščaj: 1. Rozin, Trbovlje 36.24, 2. Kuhar, Trbovlje 32.68, 3. Belaj, Celje, 31, 4. Marinček. Članice: 1. Gaberc 32.2, 2. Delakorda 24.16, 3. Vranjek 27.6. Izven konkurence, člani: Forte, Ljubljana 42.10 in škofic. Maribor 30.94. Ce računamo za prvo 5 točk, drugo 3 in tretje eno, pri štafetah pa dvojno število, se je plasiralo na prvo mesto Celje z 88 točkami, drugo Trbovlje z 32 in tretje štore s 14 točkami. Tekme so se vršile od 9. do 12. ure. po kosilu pa je bil javni nastop s sodelovanjem sosednjih društev. Program je dosege! svoj višek, ko je prikorakala na telovadišče vzorna vrsta, v kateri sta bila znana mednarodna tekmovalca Poljšak in Forte. Po nastopu se je razvila prijetna zabava V splošnem je prireditev uspela dobro, le škoda, da se niso mogle tekme vršiti v Celju, kjer nimamo primernega plavališča niti za trening, kaj šele za tekmovanja. V primer nam lahko služijo Trboveljčani, ki imajo krasno športno plavališče, kjer so se primerno pripravili in odnesli vsa prva mesta v skokih in štafetah. Kar zmorejo Trbovlje, Jesenice, Radovljica in Kamnik, to bi lahko zmoglo Celje s 17.000 prebivalci. Kako je v Lužici brez Sokolstva. Hitlerjeva vlada je prisilila, kakor znano, da so se lužiškosrbska sokolska društva »prostovoljno« razšla. Vendar pa ta razid ni bil dejanski izveden, temveč je režim enostavno priključil vsa ona društva, kjer so imeli katoliki večino, nemškemu katoliškemu telovadnemu združenju »Deutsche Ju-gendkraft«, ostala društva s protestantov-sko večino pa evangeljskemu združenju »Eichenkranz«. Poedinim članom je bilo prepuščeno, vstopiti v novo združenje ali ne. Kakor poročajo iz Lužice, so pri Hor-nikovi proslavi telovadili tudi člani bivših sokolskih društev iz katoliških vrst dne 25. julija. James ODver Conrood: 79 Roman »Tara — Tara — Tara--« Obrnil je njen obraz k svojim prsim in ga stisnil k sebi. Strah in groza je bilo pogledati po koči. Henry je bil mrtev. Hauck je bil mrtev. Brockaw je bil mrtev — tisočkrat, zakaj grizli je še po smrti trgal njegovo velikansko telo na kose. David se je z dekletom vred opotekel iz te jame smrti. Hladni zrak jima je planil naproti. Solnce belega dne ju je obsijalo. Zelena trava in planinske cvetke so jima nastiljale pot. Ko sta pogledala po bregu nizdol, sta baš še ujela z očmi tri moške postave, ki so na obupnem begu za življenje pravkar izginjale za robom kotanje. 27. POGLAVJE Michael 0'Doone Kakih pet minut je David držal dekle v naroč.,u im strmel v solnčno dolino, kamor so bili pobegnili zadnji trije izmed Hauckovih ljudi. Ves ta čas ni izpregovoril, in ves ta čas je slišal samo njeno tiho ihtenje. Ko je nekajkrat globoko vdihnil krepilni zrak, je začutil, da postaja močnejši: toliko močnejši, kolikor težje mu je viselo dekličino telo v objemu in kolikor bolj so odnehavale njene roke in mu iznemoglo drčale ob ramenih nizdol. Privzdignil ji je obraz. V njenih očeh ni bilo solz, a še vedno je rahlo ječala, in usta so ji podrhtevala kakor usta jokajočega otroka. Sklonil je glavo ie jih poljubil, in Marge je hlipaje zadržala dih in ga pogledala z očmi, jasnimi kakor dva sinja tolmuna. Izraz groze na njenem obličju je polagoma ugašal. Zašepetala je njegovo ime. Njen pogled in njen šepetajoči glas sta bila polna neizrekljivega oboževanja. Zaradi njega se je bila tolikanj prestrašila. Zdaj ga je gledala, rešenega iz žrela neogibne smrti, tako milo, da jo je nehote še tesneje stisnil k sebi; in ko je približal svoj obraz njenemu obrazu, je mahoma začutil toplo, sladko milovanje njenih ustnic in opojni dotik njenih rok na svojih okrvavljenih licih. Glas izza hrbta ga je splašil, da se je ozrl: petdeset vatlov zadaj je zagledal velikega grizlija, ki je nerod.no hlačaje zapuščal kočo. Slišala sta njegovo rohnenje, ko je ebstal na solncu, počasi zibaje glavo sem ter tja. Poslednji odmev besnega srda in sovraštva, ki je bilo uničilo njune preganjalce, mu je zamiral v grlu. In tisti hip je stopil na prag tudi Bari, ki je vlekel ustnice nazaj in kazal strašne zobe, kakor da bi izzival sovražnike, če jih je še kaj ostalo. David je hitro odvedel Marge onkraj skale, izza katere je bil pričel boj, in jo potegnil s seboj na mehko travno preprogo, ki je bila vsa posejana z divjimi vijolicami. Velika skala je tu zapirala razgled na kočo. »Odpočij se, ljuba,« je rekel s tihim glasom, ki je drhtel od češčenja do nje, in j.i pogladil lase nazaj. »Moram se vrniti v kočo. Potem — kreneva na pot.« »Pojdi!« To besedo je izrekla s tako čudovitim, mehkim šepetom, da v svojem življenju še ni bil slišal enakega; bilo je, kakor da bi mahoma videla solnce in zvezde, dneve in noči vsega svojega življenja. Od njega se je ozrla v dolino in nato spet njemu v obraz. »Potem — kreneva na pot,« je ponovila, ko je vstal. Vzlic temu duhovnemu pogledu v blaženo novo življenje, ki je vstajalo zanjo, se je zdrznila in vztrepetala, ko je odšel proti koči, in pridušen vzkrik ji je planil iz prs. David je uganil njeno misel. Odšel je, ne da bi ji še enkrat pogledal v oči, zakaj mudilo se mu je prebiti te zadnje, strašne minute. Pred odprtimi vrati je za trenutek obstal, že naprej se grozeč nad pogledom, ki ga je čakal. A končno ni biil prizor mč strašnejši, nego je moral biti; kar je bilo tu notri, je bilo pravica. Tako si je dejal in stopil v kočo. Trudil se je, da ne bi gledal prenatanko, a vendar so bile njegov? cči nekaj trenutkov kakor prikovane. Da ni bilo razlike v velikosti njunih postav, ne bi bil mogel reči, kateri je Brockaw in kateri je Hauck, zakaj Tara ie bil znesel svojo togoto tudi,nad Han-ckom, potem, ko mu je bil Bari pregriznii vrat. Nobeden izmed dvojice ni bil več bogvekai podoben človeku: kar neverjetno je bilo misliti, da sta bila zob in krempeij zmožna takega razdejanja. David je zdajci odskočil k vratom, da bi se prepričal, ali ni Marge prišla za njim. Nato se je spet ozrl po mrličih Henry, ki je ležal tik pred njim na podrtih vratih, je imel glavo zavito podse — ali pa odtrgano. Davki je pobral njegovo puško. Nato je jel iskati nabojev. To je bila kaj zoprna naloga! Pri vseh treh jih je našel okoli petdeset; nato je stopil s svežnjem in puško iz koče. Preden je krenil proti skali, je zavihtil sveženj na ramena; in ko je prišel do Marge. je samo še trenutek postal. Z njeno roko v svoji desnici jo je ubral nizdol. Cene malim oglasom Ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro aii za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Din 1.— za besedo sa zaračunajo nadalje vsi ostasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem«, »Posest«. »Lokah«, »Stanovanja odda«. »Stro/j«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter ood rubrikama »Trgovski potniki« m »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema mbrikama išče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor v znamkah SluzbMdbi beseda 50 pa-r: u dajanje naslova ali Šifro pa S Din. (1) Biro »Central« Vagina 6. Beog-aJ, telefi>n 26-228, namešča v prvo-razrednih hišah in hotelih kuharice, sobarice, vzgojiteljic« in vse ženske po-V3721-1 Praktikantinio nbsolventinjo trg. ak3de. mije, perfektno v nem škein in hrvatskem je-z:-ku ki ima veselje io trgovine, išče .ndustrijsko podjetje. Ponudbe na og odelek »Jutra« pori Šifro »Akadcmičarka«. 1 2 skromni gdč. izpod 18 let. spre imena kot nčfrki tamburaške (jamske kapele, s hrano, stanova njem in 250 Din mesečne plače. Prednost ioi-ajo z dobrim gladim ju pus'u-hom. Ponudbe 8 sliko na naslov: J. Jfjegovan. ka pelni.k. Mornarske gostilna — Tivat. Boka Kotorska 24008 1 vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za šifro ali za dajanje naslova V' si ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo Da Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pn predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. Beseda 1 Dia; ta dajanje naslova »ii za Šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukcije, plačajo vsako bewdo 50 par; za šifro ali za dajanje naslova S Din. (4) Mladega brivskega pomočnika d-T^ro izurjenega sprejme takoj Vekoma v Vybo-rf, Slovenjg.adec. 24091-1 I V vik a be«enčD'koT. Vešč« sem tudi n»m??ine. Stara »em SI lot. Grem tudi proti Di-zki piaSi. Onj. »onudbe p-osim na og asni oddpiek i Jutr«« pod šifro »Mlada P"vda:alk«<. 235o.>? Gospodična pridna in poštema. i do brim spričevalom, vajena v=pga gospodinjskega po ?!a. kakor tudi š!van;a — i?*e s''ižbo. Ponnd.be na o?', oddelek >.J u-t-ra« pod Šifro »Ljubiteljica otrok«. 23982-2 Šofer, šola E. Ceh Tyrštva (Du.najska) cesta št. 36- Zahtevajte prospekt. Enoletni trg. tečaj Legat v Mariboru Začetek dne 9. septembra Vpvovanj« Slovenska »i št.. 7 od 10. do 12. in od 5. do 6. 24062-4 j Oglasi trg. značaja po [ < 1 Din beseda; za da t j janje naslova ali za j | šifro 5 Din. — Oglasi [ j socialnega značaja v tja- j j ka beseda 50 par; za > j dajanje naslova ali za j | šifro pa 3 Din. (6) j Otroški vozički najmodernejši modeli, tri-cikli .g-uni vozički, naj n'žje cpne. — M. Tomšič. Sv. Petra cesta štev .5*2. 2317 4-6 3 lepe velike palme prodam, in kupim gumijasto cev za škropljenje. Naslov v ogasnem oddelku »Jutra« 24025-6 Čoln i S (Mroma vesel prodam za Din 5iKi Nasiov pove ogl odd J nt m. 23764 6 Otavo stoječo aH pa suho ugodno proda Tušek. Ljubljana. Jurčkova pot St. 55 — fob Ižanski cesti). 24078-6 Več praznih steklenic in želez, pečko (gaSperček) maio rabljen, po ugodni ceni prodam. — Naslov v ogrnem oddelku »Jutra«. 24030-6 Umivalne garniture še skoraj nove po n;zki coni naprodaj v palači »Viktorija«. Aleksandrova cesta 4/m. vrata 15 24-067-6 Oglasi sa-g. inača-ia po 1 1 Din bt-seda; iia da i :soje naslova aJl ca § šifro 5 Din. — Oglam J sooialnega >,nnč»ia~ pa I vsaka beseda 50 par; S za dajanje D-a-slova aH I za šifro r« S Din. { »Weltal3 u. Menschheit« 4 knjige v usnju, poceni proda Golob Marija. Gal-1-uso'Vo nabrežje št-ev. 29. 24082-S G Th. Rotman: Jove prigode gospoda Kozaifumika Z girozo g-Ieda gospod Kozamumik svoje prazne roke. Vlak, ki je z na&protne strani pridrevil mimo njegovega, je vzel hlače s seboj! Glej jih, kako izginjajo v laljavi in miu poslednjih vihrajo v slosro! Vsaki beaeda 1 Dim; za dajanje nask»va aH za šifro pa 5 Din. (31) Veliko stanovanje udobno, se odda v najem v palači Mariborskega kreditnega zavoda, I. nadstropje, 8 sob z vsemi pritiklinami, sredi mesta, od 1. septembra 1933 dalje. a799/21 Vsaka 5*1 par: M dajanj« naslov« ali za Šifro 8 Don. (23) Opremljeno sobo oddam v vili blizu bolnice. onkraj novega mo stu. nasproti Leonišču. — Separiran vhod in elektrika. Gen« zmerna. — Na Kodeljevo 13. 240S7-23 Hotel Hom tik postajališča Podboro pri Bledu, rru-di n godno priliko zdaj v teh vročih dneh oh;ajenja io odipo čitka. več sob na raz po lago. Peirzija 86 Di.n. V sobah m:z'e ln topla tekoč« voda. 23718-38 Kopališče in letovišče naravno, se pripiroča — Sorti, Gorenja vas n«d Skofjo L >ko. Oelodnevn« oskrba 32 Din. 19125-Sb I Vsaka beseda 1 Dia; j za dajanje naslov« ali ] za iitro p» 5 Din. (19) Prvovrstni trgovski prostori na najprometnejšem delu mesta, ki omogočajo velik promet in imajo najboljše izložbe, velik prostor na vogalu in manjši prostor takoj, srednje velik prostor pa od 1. oktobra t. 1. dalje. Vprašati: Mariborski kreditni zavod, Maribor, Grajski trg. 799/19 ■ Vsaka beseda 1 Din; J ia dajanj« na«l.o>va ali j za šifro ps 5 Dim. Enodružinsko hišo (vilo) z vrtom kupim. Po niidtoe na ogabni oddelek »Jutra« pod »Dom 55«. 23512-20 Dve parceli po 600 kv. m ste v St. Vidu nad Ljubljano f»Mj ugodnimi mespčni.mi odplačili naDrodaj. Naslov v ogl. od. Jutra. 23760 2« Vsaka t>e»en; za dajanj« naslov« ali za šifro pa 5 Din (32; Dražba lova Državna uprava razlaš?e ni.h veleposestniških gozdov Ljubljana. Stari trg št. 34. oddaja po.tom pismene ofertalne licitacije d'ne 28. avgusta 1933 lovna razlaščenih delih vele-posestva Turjak: Mačko-vec 545 ha. Mokri« 320 ha Medvedica 175 h«. — Od strel: 6rn.jad. gamsi, jeieni Pogoji se dobijo pri gornji upravi. 24031-32 • ■oeseda 1 Dui: ta dajanj« naslov« aH r.» *'*ro m 5 Din. Srebrne krone staro zlato in srebro k a p o j e rafinerij« dragih k»>viD v Ljubljani, fiirsk« ulica štev. 36 — vhod •» Vidiovdanske &e#te. pri go v>lni Mož-na. 7f Vsakovrstno zlato kupuje oo najvišjih »«n»t CERNE — juvelir Ljubljana. WolTova ulica 3 Kurja očesa Najboij&e sredstvo proti kurjim očesom »Clavžn« je mest 1 Dobite T lekarnah, droge rijab al4 naravnost ia tvor niče m glavnega »k:ad'5č> Ouvajte »e ponaredbl 15 M. Hrnjak lekarnar — Slsak Specijelni entel oblek, ažuriranje, predtisk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri Matck 8 Mikeš, Ljubljana poteg hotela štrukel. Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrirjal; entlanje, izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. 79 MATERE! Za čas velike vročine je najboljša hrana za Vaše otroke NESTLE-jeva OTROŠKA MOKA 8518 Dne 18. avgusta t. 1. ob %15. uri se bodo prodajali po javni dražbi v Javnih skladiščih v Ljubljani in sicer v posebnem rezerviranem skladišču štev. 2 skladiščnega objekta IV. v kon-kurzni sklad Pevalek Josipa, bivšega trgovca v Ljubljani spadajoči predmeti, kakor: velika partija šolskih, pisarniških in trgovskih predmetov, pisemskega papirja, razglednic in raznega galanterijskega blaga skupno s splošnim trgovinskim inventarjem. K draženju se bo začelo pozivati šele ob 15. uri. Vabim interesente, da si stvari ogledajo že prej, in bo v ta namen skladišče odprto dne 17. t. m. od 15. do 18. ure. V Ljubljani, dne 12. avgusta 1933. 8™7 Konkurzni upravitelj: DR. KUHELJ KARL, odvet. v Ljubljani r. f »f v' V neizmerni žalosti na.znanjamo pretužno vest, da je naš nepozabni, dobri soprog, oče, stric, gospod danes, dne 14. t. m., ob 5. zjutraj, previden s sv. zakramenti, v starosti 61 let po dolgi in mučni bolezni mirno in Bogu vdano zaspal. Pogreb bo v sredo, dne 16. t. m., ob 17. izpred kolodvora v Celju. Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 17. t. m., ob 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Danijela. Rajnkega priporočamo v blag spomin. Celje, dne 14. avgusta 1933. NEŽA VIDMAJER, žena: VILMA in JOSIP, otroka. Poslofodfe za prodajalne čevljev v provinci IŠČEMO TAKOJ. Reflektanti iz stroke s prakso naj vložijo lastnoročno in obširno pisane ponudbe z navedbo plače in odgovarjajoče kavcije in naj priložijo fotografijo, kakor tudi prepise spričeval na Jugosl. Rudolf Mosse d. d.. Zagreb, Jelačičev trg 5, pod »Poznana tvrdka 56 II«. 8678 Inserirajte v „JUTRU" Vaše zdravje, Svl.ien.jska sreča, velike denarne žrtve zaviae od kvalitete. — Zahtevajte samo »O L L A«! Vaše zaupanje zasluži samo blago, čigar kvaliteta je preizkušena in ki je že de-cenije poznano po vsem svetu. V Gospodu je zaspal naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in stric, gospod —————————- ------—■ —1 ■ Z&v*. Vv^. f išfefci vm prejemnik v p. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 16. avgusta, ob 16. uri izpred mrtvašnice na pokopališču. Maribor, dne 15. avgusta 1833. Žalujoči ostali« ,'i. ■ -v- ^mtfflffiM ROBE, DELA IN POSEST I »Jutrov« mali oglasnik donaša vsakomui velike koristi. Po vsem svetu se pojavlja nevarno obelesje neg . , , Poglejte zvečer svoj« noge, če kažejo naslednje znake : Poglejte, če je koža med prsti vlažna, debela in bela in če se kaže vnetje z razpokanjem kože in r malimi mehurčki. To so prva inameaja nevarne nalezljive bolezni, ki je prodrla že v tisoče hiš. Ce opazite samo enega od teh znakov, imate lahko od enega samega dneva zamude veliko škodo. Da dcisežete hitro in gotovo olajšanje, vsipajte Saltrat Rod ali tako dolgo v vodo, dokler ji sproščeni kisik ne da barve gostega mleka. Takoj, ki so noge r taki mlečni kopeli, so bolezenske kali uničene, zdravilne soli pa prodro v znojnioe do samega jedra obolenja. Istočasno pa se omehčajo kurja očesa, da jih lahko takoj odstranimo s koreninami vred. Kdor ima občutljive, trudne, in bolne noge, občuti takoj olajšanje. Vse otekline izginejo in se večkrat lahko obujejo celo čevlji manjše številke. Z lahkoto potem hodite ves dan in, če treba, tudi plešete v«so noč. Cesta Saltrat Rodella ie neznatna. Dobi se r vseh lekarnah, droge-rijah in parfumerijah. 2ena ne doseže uspeha v srčnih zadevah, če nima sveže, čiste in bele polti brez za-jedalcev ia razširjenih znojnic. Dandanes si lahko vsaka žena v 3 dneh pridobi divno polt s pomočjo nove kreme Tokalon, bele barve, ki ni mastna Ta nova krema Tokalon vsebuje preparirano smetano, olivno olje in dodatke, ki kožo osvežijo in obelijo. Krema prodre ta- koj v kožo, umiri razdražene kožne žleze, zoži razširjene znojnice in odstrani zajedal-ce. Z uporabo kreme Tokalon postane mehka in bela tudi najtemnejša in najbolj ra&kava koža. Stroški so tako majhni, uspehi pa tako veliki, da ne bi smelo biti niti ene žene brez nove kreme Tokalon (bele barve). Poskusite to kremo sami še danes in kmalu boste opazili uspehe. Urejuje Davorm Ravljea Izdaja za aonzorcij »Jutra* Adoil Ribmkai. Za Narodno risitarno d. cL Jtot tiskarnarja franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Val » Ljubljani