Štev. 60. Pmmmmmm mmaim i Um, FoštnliHi pavSaflranft. V UpbPaul, v nedeljo S. aoriN 109B. Leto t» NARODNO RADIKALNI DNEVNIK ^«üä vsak dan Hais&l, imemifi pmjdaJlke, Hesečns naročnina s t HafeilaaS Bin 10°—, go polti Bin 12“™» inoiensstf© Bin 20“- UrednSIivo: Weifewa ulica št iß. — Telefon št 213 ErcoSafn! naslov: „Nevosil-LIubfiana118. Upravnlltve: Marijin trs št 8. — Telefon St 44 Cgiasl po tarifu. Sprejemajo se le do 15. ure. Pismenim vprašanjem na] se priloži znamka za odsevat Račun pri poštnem AOKaase csoje üowtmicm eo* peiuio, Oh je h3 mptbhx Bacr.pcuyo, ä nomao y HeöecKe bhchho . . . Bepmi caeAOeHHHH Hcyca Xpircxa eaase y flanamitH aac Haeroßo Bacicp* ceae h mh ce xoj cjiaua npiiApy^y* jeno h sajeAHO c h>hu& kjihhciio: Ba-acxnHy BacKpece? Paaimm.MBajyhn aanac o mHBO-sy, pa^y, öopöu, MyKaisa, CMpru u BacKpceH>y Xpacta, mh ce cehaao «Bora MyneHiriKor napoja. HauieM je sapojy Chho cyheso, <3® Kpoa BeKone h BeKose öpanu Xpn-CTOBy Bepy. Ham je napoj BepoBao, fl» cnac XpHCTOBe Bepe SHa'iu cnac Henor HoBe'iancTBa, b aaro je XpH-croBy Bepy ßpamio KpBH.y cnojax uo-SajfMMbHX CHHOBa. Ham je napoj, sejno eaejyjyhn XpHcxoBy nayKy, npomao Miiore u Mnore Fonroie i jo'ieKao je csoje BacKpceiLe, llco mmot namer napoja to je ®opßa sa ca&ioojpamiBe. Hgt BOKpBa qmcKH jeo namer napoja poöoßao je HCKpcry; nex ueKOBa Bojno je KpBaijy 6op6y, 6ho je aario-sea csäKojaKHM MvsaMa.. namaMa i HCKymemuMa. Cdöh HHcy yupan — dcxanH cy *hbh! XpBaxcitE h cnoBenajEH jeo namer napoja öho je hcto trico nano-scen nporoHHMa Mnorax h Miionix BenpHjaTej&a, Kojn cy rymiuiß y H>e-my napojny cbcct, yöHjajn h Hapaö-aajH napojny cnary k Taito ra jKasa paaannaaan na Kpcw OjoBenjH n XpBatE snov yupnu — ocTOJH cy mmn': Jloinao je jan Bacnpcema. Fojkec 1912. y jymn q?önjan-CKor napoja BacKpcnyau je napojna mhc&o. CpßHjaHHH nanajy ce opysfja, ja TeMe&HTo oßpanynajy ca neHp-CTOM. Ohh noßebyjy, jep cy nposers *epoM y BacKpceme. HoßejonocHH BannancKH pax cpy-nino je TypcKy Hapesany, aJH y »cio joöa ysjpwao je u reuejbe Mo-sapxnje Xaöcöypra. TpHyM4)0M BajKancKor paxa sac-»pcnyna Je jynia jenor jyroaaaBen-«sor napoja, npoOyjnna ce je meroca «snora n CTBqpHna ce je sepa y Ba-»epa y caoßojy » napojno Topsn KwipnjaTea» Hamer napoja anase ce a mm cpejcTBHMa, & aerje CflMOM XpHCTOBOM BepoM, CHje H pasjop nefey pofeenoM ßpahoM. ua je panynao, ja aa samoj aecpexui gsse CBojy cpehy. HpeB&pHo ce Je. Myx jenor namer napoja oj Tpa-J nana jo Bapjapa nporoBopno je jo-ciojaHCTBeHO a cnejo: 6jentH rpjma »Jerso e po ja, sasjer Cpöa Hcny- Ajcrpnja naBemTaBa pax nameM ■Sapojy, repa ra na FoJirory n pasa-na spor. E[eo cpčnjancKH na-POJ HBpCTOM BepOM J HpäBJT Fo ™cja Bora, oöhjeIikem canorpero- ??? OCTaEjna CBOj MH.TK JOM H JO-ZT® wsfmje. TeiBKOM mjkom npo- ■ npeEo KpmesKTe Apöannje... Oh k 3a^a HHi® ^onyo. J m6eF'npe;i KapafjopÄ^^ ^ “ «MpOjH 7 BaCKP0en'e ^0r Ha* aameM napojy wjoßiberbePH aeme y jejimcTBeny jp^aBy cS XpBam n CjOBenapa. a.to mo m ^ ocjoöobeme raje cicynoSeirnJ nomrnjTo, ono jake np0-cBqjs nofeieja*, ««nymeae. ßazvo! politične situacije. iimlkije i dmnükmtl ne bol DEMOKRATI iN SITUACIJA. Posebao poročilo. Beograd, T. aprila. Skoro vsi listi se bavijo 2 vprašanjem radikal-sko-demokratske koalicije. Vesti o tej novi koaliciji so lansirali demokrati, ki bi radi prišli do vlade. Vaš dopisnik se je raztovarjal z nekirn radikalskim prvakom, ki mu je takoj izjavil, da so vse vesti o novi koaliciji izmišljene. Resnica Je le v toliko, da želijo nekateri demokratski gospodje iznova stopiti v vlado in da so se radi tega poskušali približati radikalcem. Absolutno netočna je vest, da je poskusil tudi samo en radikalec pogajanja z demokrati. Situacija med demokrati se je poslabšala. Do-sedaj se še ne ve, ali bo Davidovič še nadalje ostal v klubu s frakcijo g. Pri-bičevića. Razkol je vsakega dne večji med tema dvema skupinama, posebno sedaj, ko je jasno, da bo g. Pribičević pahnil Davidoviča od vodstva stranke. Demokratski klub ima 12, t. m. svojo sejo, ki bo pokazala točno situacijo demokratske stranke. Pribičevićeva grupa že sondira teren, da se v slučaju razkola pridruži radikalni stranki. Beograd, 7. aprila. (B) Kakor doznava vaš dopisnik, zadevajo pogajanja med radikali in demokrati na velike težkoče. Demokrati zahtevajo ministrstvo notranjih del, financ in agrarne reforme in še neka ministrstva. Po teh njihovih zahtevah sodeč izgleda, da je sporazum nemogoč. Beograd, 7. aprila. (Z) »Pravda« poroča: Včeraj dopoldne je ministrski predsednik g. Pašič konferiral z g. Ljubo Jovanovičem. Oba prvaka radikalne stranke sta pretresala poročilo, v katerem se pravi, da pride Radič gotovo v Beograd. Istotako sta se raztovarjala o težkočah, ki se pojavljajo pri pogajanjih z demokrati glede obnove koalicije. Od demokratskih prvakov Je dobila »Pravda* obvestilo, da koalicija * radikali nikakor ni mogoča. Zagreb, 7. aprila, (Z) Današnji »Slobodni Tribuni« poročajo iz Beograda: Neki uglednejši demokrat je izjavil: Mi še nismo imeli seje svojega kluba, da bi mogli sklepati o taktiki na-pram radikalom in o koaliciji z njimi Moje prepričanje je. da do koalicije ne pride. Pa tudi Davidovič in šs neki drugi demokratski prvaki so izjavili, da je koalicija nemogoča. Beograd. 7. aprila. (B) Gospod bvefcozar Pribičevič in dr. Lukinič ostaneta v Beogradu, kakor tudi dr. Laza Markovič, s čegar imenom se spravlja v zvezo razgovor z demokrati. Radi tega je dr. Laza Markovič baje odložil svoje potovanje v Dubrovnik. Bržkone pa je to storil radi tega, da se izmenjajo misli še o nekaterih vprašanjih glede obnove koalicije. Demokrati postavljajo zelo težke pogoje, zahtevajo namreč status quo, vendar pa se že lahko sedaj vidi, da so pripravljeni na g. Radiča o sestavi vlade z Davidovi-vičeva skupina drži zelo rezervirano napram razgovorom, katere vodi Pribičevič z radikali in pa napram izjavam g. Radiča o sestavi vlade z Dvidovi-ćem na čelu. Ako doseže Prbičevičeva skupina sporazum z radikali ne bodo delali Davidoviču pristaši nikakih ovir temu .sporazumu, vendar pa bodo pustili vso odgovornost Pribičeviču in Pašiču za to, da vodita Vidovdansko politiko. Podlaga, na kateri se vodijo pogajanja, je hitra izvedba Vidovdanske ustave v vseh njenih točkah, sprememba volilnega zakona in sprejem nujnih zakonov, ki so zaostali v prejšnji skupščini. Beograd, 7. aprila. fB) Današnji »Balkan« piše: V Zagrebu se stavijo velike nade v g. Davidoviča. Revizi-jonisti so voljni stopiti v vlado pod Davidovičevim predsedstvom. Za predsednika skupščine nameravajo predlagati dr. Voja Veljkoviča ali dr. Korošca. Ta vest je nemilo zadela mnoge demokrate v Srbiji, četudi se ji ne pripisuje mnogo vere. Ker pa dosedaj še ni demontirana, se demokrati boje, da se ne uresniči. Ta skrivnost se ima odkriti na bližnjem sestanku demo-kratskegu kluba. Pri tej priliki bo padla odločilna beseda, ki bo pripeljala demokratsko stranko na nova pota, Beograd, 7. aprila. (Z) V celem političnem življenju je nastalo vslcd bližnjih velikonočnih praznikov precejšnje mrtvilo. Po izjavi ministra g. dr. Laze Markovca je ostalo pri tem, da porabijo vse stranke dobo do velikonočnih praznikov za premišljevanje, kaj jim je storiti, da bi se po praznikih začela pogajanja v cilju sporazumevanja in sklepanja o rešitvi sedanje krize. Sploh imajo vsi klubi šele po veliki noči svoje prve seje, STALIŠČE NEMŠKIH POSLANCEV. Beograd,?, aprila. (Z) Danes dopoldne so obiskali poslanci nemške stranke gg. Schumacher in Hans Moser radikalnega poslanca g. dr. Janjiča in se pri njem informirali o političnem položaju. Poslanski klub Nemcev bo imel svojo sejo po velikonočnih praznikih. Sklepal bo šele potem, ko bosta ta storila radikalni in demokratski poslanski klub. K wpraisnjü likvidacije pokrajinskih uprav. Beograd, 7. aprila. (B) Komite ministrov, ki ,?e imel ugotoviti predpogoje za izvedbo zakonov o obči upravi in o oblastni in srezki samoupravi, je končal svoje delo. Minister notranjih del pripravlja potrebni materijal, da takoj po Veliki noči, ako bodo politične razmere to dopuščale, počne z likvidacijo pokrajinskih uprav. Razven bosanskega pokrajinskega namestnika je poslal dalmatinski pokrajinski namestnik g. Metličič samo eno depešo, v kateri pravi, da pripravlja zahtevano poročilo in opozarja na to, da se centralizacija uprave ne more izvesti, dokler se ne izenači zakonodaja. Posli pokrajinskih uprav se lahko prenesejo na velike župane, a posamezna ministrstva morajo napram tem poslom ostati v istem razmerju, v katerem so bila do sedaj. Po mnenju g. Metličiča pojde najtežje s tistim državnim imetjem, do katerega si lasti gotove pravice tudi Italija. Obširnejšega poročila ni mogel poslati do sedaj, ker je bil zaposlen z obhodom tretje cone. Po mnenju mini- stra notranjih del, g. Vujičiča, se lahko prvi del tega posla, t j. prenos kompetence pokrajinskih uprav na velike župane in na centralno upravo, izvrši čez 10 dni, ako ostane homogena radikalna vlada, ker v tem slučaju ne bi bib od nobene strani nikakih ovir. Pa tudi drugi, važnejši del t j. postavitev oblastnih in srezkih obiasti bi se mogel izvršiti precej hitro. Pri tem se ne bo oziralo na zakonske roke in datume, ki jih predpisuje zakon o obči upravi in oblastni in srezki samoupravi, ker so ti roki že zamujeni in se je treba potruditi, da se izgubljeni čas zopet nadomesti. Zato se bo delalo na to, da se skličejo oblastne skupščine pred 5. novembrom, ker je ta rok za njih sklicanje predpisan 2 zakonom. NOVA AMERIŠKA BANKA. Beograd , 7. aprila. (Z) Ministrstvo trgovine in industrije je dovolilo Blairovi bančni skupini, da osnuje v Beogradu svojo podružnico. HpoTyEapojsa MHcao, Kojy je Ham EpBHH ctojcthh iienpnjaTeJE Kp03 ne-Kose h BeitoBe nocnjao h Koja ce je HHKapnnpana y necBecny nacy noj,.. jiiHiis jejiojsa namera napoja, cran-tta jan a c v nci:ymen>c Miicao aapoj-Hor n jpntaBiior Jejancina. Henpiijarafon iicrnHcue napojim racjK Bapajy ce oko mhcjih, ja ho y osoj UOC-TSJEOj Oopöli üSHeTJi QoCejy. Macao Jejiincm n Cnore, npeuja nsjaiia oj pasmi* HnmapiijoTa, Koju ce i;yne 01:0 Orenana Pajuha, BacKp-ciiyTii he y cbom ejajy cbomo — ona he ja noöeju! To je TBpja nnnia nepa! Tom ce r.acKpcemy na jasi o h ynanpej ue-CejHMO. Bacicpc napojne mticjh futrn ho BacKpc m shböt jejior namer napoja! Pogajanja z Italijo v Rimu. Rim, 7. aprila. (Z) Italijanska vlada je predlagala poslaniku kraljevine SHS v Rimu, da se pogajanja za konstituiranje reške države, začeta v Opatiji, nadaljujejo v Rimu. Kot razlog za premestitev teh pogajanj se navaja veliki vpliv zamteresovanih meščanov na čla- ne komisije. Kakor se doznava, je naš poslanik v Rimu g. Antonijevič obvestil vlado o tem italijanskem predlogu. Danes je g. Antonijevič prejel od ministra' zunanjih del g. dr. Ninčiča naročilo, da pride v Beograd, kjer bo dobil navodila za nadaljna pogajanja z Italijo. Poklon naših muslimanov novemu kalifu. Beogr d. 7. aprila. (B) O sestavi muslimanske delegacije, ki pojde v Carigrad, da se pokloni novemu kalifu, se poroča: Vlada je bila prvotno sklenila, da bodi ta delegacija tako-le sestavljena: vrhovni beograjski muftija Zeki kot vodja delegacije, prištinski muftija Šeh Mchmed Sezan kot predstavnik južne Srbije in sarajevski muftija kot predstavnik bosanskih muslimanov. Takemu sestavu delegacije se jc protivila Spahina skupna, trdeč, da je po činu najstarejši muslimanski verski poglavar v naši državi sarajevski Reis U ulema g. Čauševič, ki da se ne sme prezreti. Po zahtevi te skupine bi moral g. Čauševič biti vodja te delegacije. Radi tega je prišel g. Čauševič v Beograd, da izposluje razveljavljenje prvotnega sklepa. Pod pritiskom Spahin« skupine je sarajevski muftija sam odklonil udeležbo v delegaciji. Vlada je v tej Spahini akciji videla čiste političnt motive in to tembolj, ker je g. Čauševič znan kot strasten pristaš Spahine skupine. Zato ni hotela pristati na z»* hteve te skupine in g. Čauševiča. Ona je namesto sarajevskega muftija odr*-dila za člana delegacije tuzlanskega* muftijo Maglajiča, bivšega narodnega poslanca in načelnika muslimanska desničarske skupine, ki je nato pristal Danes popoldne je ta delegacija odpotovala v Carigrad. Položaj v Bolgarski. Beograd. 7. aprila. (Z) Kakor sc doznava, se začno te dni pogajanja za zaključenje konvencije med našo državo in Bolgarsko. Beograd, 7. aprila. (Z) Po vesteh iz Sofije je začela bolgarska policija razscljevati komitaške naselbine ob jugoslovanski meji. V zadnjem času je v nekaterih dneh razselila 8 velikih vasi v smeri strumiške pokrajine, v kateri so bili naseljeni komitašl O priliki razseljevanja je došlo do oboroženega spopada med kmeti in komitaši na eni ter vojsko in žandarmerijo na drugi strani. Žrtev je bilo na obeh straneh. Oblasti so popolnoma izpraznile selo Djumaie, ki je bilo gnezdo komitašev. Makedonstvujušči se pripravljajo na akcijo proti StambolUslcemu, Sofija, 7. aprila. (Z) Minister financ v kabinetu Stambolijskega, Kost» Tomov, je bil včeraj aretiran v Bell Slatini in preveden v Sofijo. Njega I» Daskalova jc Stambolijsk! prisilil, da Izstopita iz vlade. Razlog aretacije se drži tajno, v političnih krogih pa se govori, da se je to zgodilo vsted tega, ker je Tomov podpiral makedonstvuju-šče v južni Srbiji, dajal komitašem obleko, orožje in municijo za borbo proti Jugoslaviji in ker je bil v zvezi s Todorom Aleksandrovim. StambolijsW je prekinil z njima vse zveze. Beograd, 7. aprila. (Z) Bolgarski poslanik v Beogradu g. Todorov Ja premeščen v Moskvo kot načelnik bolgarske službene misije. Radi priprava za to misijo se nahaja g. Todorov v Sofiji. Poruhrska akcija. London, 7. aprila. (K) (Agence Havas) Lotse!)er je odklonil vsako sporočilo in je Izjavil za nepotrebno, da bi popravljal časopisne vesti, katere mu pripisujejo mišljenje, ki ga on niti od daleč ne zastopa. Loucher Je imel predpoldne razgovor z angleškim ministrom lordom Derbyjetn in se je popoldne vrnil v Pariz. Pariz, 7. aprila. (K) (Agence Havas) Loucher je dospel iz Londona semkaj. List »Temps« izjavlja, da bi bilo nespametno misliti, tla bi bil »Daily Telegraph« v to poklican, da izraža misli Francije. Na repa-racijskem načrtu, ki ga objavlja omenjeni list, je Anglija ravno tako maio angažirana kakor Francija. Kassel, 7. aprila. (K) Neposredno pred prazniki je bilo tukaj aretiranih več oseb, ker so baje francoskemu špijonažnetnu uradu v Düsseldorfu sporočile vesti o pravno radikalnih organizacijah v Nemčiji. Te vesti si je neki trgovec Brüning na prosto Izmislil. Ta materijal, ki so ga dobili Francozi, je napravi! na Francoze utis, kakor da bi se v Nemčiji z vso vnemo vršilo oboroževanje proti Franciji in kakor da bi tam bilo veliko orožja na razpolago. Berlin, 7. aprila. (K) Tukaj zborujoči iconires kirurgov je danes, kakor poročajo listi, sporazumno z inozemskimi gosti, med katerimi se zlasti nahaja veliko ipatskft zdravnikov, sprejel resojucijo, v kateri M protestira proti temu, da so Francozi zasegi! bolnišnice v Essenu. Poieg tega *» Ja obrnil kongres na mednarodni »Rdeči križ« s prošnjo, da se z nemškimi ujetniki v zasedenem ozemlju postopa vsaj tako, kako; z vojnimi ujetniki. Pariz, 7. aprila. (K) (Agence Havas) Kakor poroča »Journal« Iz Mainza, so francoske čete zasedle kolodvor v Saynu, IS kilometrov od Kobtenca. Frankfurt, 7. aprila, (K) Kakor javlja »Frankfurterzettung«, so francoske čete včeraj zasegle na renskem mostu v Wormsu iz Mannheima prihajajoči avtomobil z denarjem državne banke v višini treh milijard mark. Bonn, 7. aprila. (K) Vojno aodišče Je obsodilo predsednika višje poštne direkcije Franza na pet let ječe In na 15 milijonov mark denarne kazni, več drugih pa ravno tako na več let leče In na pet do osem milijonov denarne globe. Berlin, 7. aprila. (K) V Mülhebnu «č» zasedli Francozi tiskarne, v katerih se po nalogu državne banke tiskajo bankovci in sc zasegli tiskalne plošče In tiskovni papir. Pri tem so F-ancozi dobili vrednosti za dve müija-di m a'k, od teh eno in pol milijarde v gotovini. (W) INVALIDSKO UDRUŽENJE KRALJEVICU DJORDJU. Beograd, 7. aprila. (Z) Na današnji slavnostni seji odbora »Udruženja ratnih invalidov« se je sklenilo, da se i milijon dinarjev, katero vsoto je bil podaril Nj. VisoČanstvo kraljevič Djor-dje Udruženju, izroči fondu za zgradbo invalidskega doma. Razen tega se je sklenilo, da se pcšlje diploma tega prvega in največjega dobrotnika invalidskega doma in zapisnik te seje NI Vi-sočanstvu, kraljeviču Djordju. KONGRES DUŠEVNIH DELAVCEV- Pariz, 7. aprüa. (K) Mednarodni kongres udruženja duševnih delavcev je imel včeraj svojo prvo sejo, katere so se ude’ežili zastopniki 19 inozemskih organizacij. Kongres je sklenil, da se ustanovi mednarodna zveza. NEMIRI NA ŠPANSKEM. Barcelona, 7. aprila. (K) (Agen-ce Havas) Napadi sindikalistov se množe. Včeraj je padlo pet oseb kot njiho-va žrtev, od teh so bile tri smrtno zadete, dve pa sta bili težko poškodovani. Današnje prlredifm V Ljubifasli Drama; »Hasanaginlca.« Oosf.:*» član zagrebškega Narodnega gledališča g. Mihajlo Markovič. Izv. Opera: »Seviljski brivec.« Izv. Kino Tivoli: Napoleon v Schčnbruaa«. Kino Ideal: »Grof Monte Christo,« V. 4, Kino Matica: »Leteči avto.« V Maribora: Narodno gledišče: »Pri treh mladeakaKs. Gostuje g. Sowilski Iz Ljubljane. Izv. V pondebek, dne 9. t ou v Ljubljani: Drama: »Hasanaginlca.« Gostuj« &«* zagrebškega Narodnega gledališča g. Mb-hajlo Markovič. Red E. Opera: Zaprto. Kino Tivoli: »Hašiš.« Kino Ideal: »Lepa ciganka Myrcks« Kino Matica: »Leteči avto.« V Mariboru i Nerodno gledišče: Zaprto. • «A Nočna lekarniška sluiba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Sušnik na M*, rignem ugH_w Kuralt na ^ Kriza parlamenta šn države. Bajoneti so našo državo vstvarili in jo bodo tudi vzdržali. Naša država preživlja danes veliko in težko krizo, od katere se bo opomogla na škodo vseh Korošcev, Radičev, Trumbičev in ostalih defetistov. Država ima vse polno sredstev s katerimi bo lahko vzpostavila svoj omajani ugled, poglavitno sredstvo pa je vojska. Volitve .18. marca so pokazale nezavednost ljudstva, ki je sledilo demagogiji Korošca, Radiča, Spahe itd. Pri teh volitvah je dobila NRS največ glasov. Glasov ni dobila s silo, kakor skušajo njeni nasprotniki dokazati. Vsakdo sam najbolje ve, kakšna svoboda je vladala za časa volitev. Ne pomeni mar to svobode, da se je duhovniku Korošcu, vspričo državnih oblasti, dovoljevala svobodna agitacija za avtonomijo Slovenije? Ni li to svoboda, da je imel Radič, v monarhiji, javne republikanske shode, na katerih so padale žaljivke na vlado, državo, sploh na današnji režim, končno celo pa, po ustavi nedotakljivo, osebo našega mladega kralja? Mar ni to svoboda, da je urad-ništvo volilo po svojem prevdarku? Resnica je torej, da so se izvršile volitve 18. marca v največji svobodi, brez vsakih političnih preganjanj in brez vmešavanja državnih oblasti. Od volitev je' poteklo že 15 dni. Zakaj ni Korošec proglasil avtonomije Slovenije? Zakaj ne Radić »Velike Hrvatske mirotvorne in človečanske republike? Zakaj ne uresničijo končno vsi oni, ki so do 18. marca varali ljudstvo svojih demagoških idej? Cernu nadaljno varanje naroda? Za to, ker verujejo v naša dravo in poznajo njeno moč. Člen 12, Ustave kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se glasi: »Svoboda vere in vesti je zajamčena, usvojena veroizpovedanja so enakopravna pred zakonom ter smejo svoj vero-zakon javno izpovedovati. Uživanje državljanskih in političnih pravic je nezavisno od veroizpovedanja. Nihče se ne more oprostiti svojih državljanskih in vojaških dolžnosti in obveznosti. sklicevaje se na predpise svoje vere. Usvajajo se one vere, ki so v kateremkoli delu kraljevine že pridobile zakonito priznanje. Druge vere se smejo priznati samo z zakonom. Usvojene in priznane vere urejajo samostojno svoje notranje verske posle ter upravljajo svoje zaklade in fonde v mejah zakona. Nihče ni dolžan javno izpovedati svoje versko prepričanje. Nihče ni dolžan sodelovati pri verozakonskih dejanjih, svečanostih, obredih in vajah, razen ob državnih praznikih in svečanostih in kolikor to odredi zakon za osebe, ki so podložne očetovski, varstveni in vojaški oblasti. Usvojene in priznane vere smejo vzdrževati zveze s svojimivrhovnimi verskimi poglavarji tudi izvun državnih mej, kolikor to zahtevajo duhovni predpisi posameznih veroizpovedanj. Način, kako se vzdržujejo te zveze, se uredi z zakonom. V kolikor so v državnem proračunu določeni za verozakonske svrhe izdatki, se morajo med posamezna usvojena in priznana veroizpovedanja deliti sorazmerno s številom njih vernikov in z dejansko dokazano potrebo. Svoje duhovne oblasti ne smejo verski predstavniki pri bogoslužju ali s sestanki verskega značaja ali drugače pri izvrševanju svoje službene dolžnosti uporabljati v strankarske namene.* Torej kljub tako jasnemu in svobodnemu členu 12 vidovdanke ustave, so duhovnik Korošec, Stjepan Radič in Spaho, varali in se lagali katoliškim in muslimanskim masam. Oni so b3i sovražniki ravno onega naroda, ki je 13. marca glasoval za njJi In za njihova kriva obetanja. Svojim mandatom na ljubo, gredo za tem, da se okrepi in razširi pokret za ločitev cerkve in države in da se s tem razni verski pokreti pobijejo in zadušijo. Ljudstvo mora spregledati, da ga Korošec, Radič, Spaho ter ostali defetisri varajo zbog lastnih osebnih interesov in koristi. Ljudstvo mora končno vedeti, da so našo državo stvorili bajoneti in mBijo-u' padlih srbskih in zavezniških junakov v veliki svetovni vojni in ako bo potrebno se bo ud! z balonatl v/Rvv la piotl volji vsjh Korošic v, Radičev in rstalih deietistov Is tulih listov. POLJSKA IN MALA ANTANTA. »La Ržpublioue Francalse« (Edmond Laskine): Bolje kot sploh kdaj prej razumevajo v Varšavi kot v Pragi, v Beogradu kot v Bukarešti, da }e politični sistem, ki ga je ustvarila v Evropi zmaga zaveznikov, enoten in da če bi odnehal v eni točki, bi se ves zrušil. Od nespremenljivosti evropskega položaja, kakor se je utemeljil 1. 1918, zavisi obstoj Češkoslovaške kakor Poljske, velike Srbije kakor ve-like.ižomunije. Enotnost v dejanju in v mislih zahteva od njih instinkt samoohranitvi! NACIJONALISTIČNI BLOK V FRANCIJI. »La Vlctoire« (Gustave Hervč): Ce Imamo mfr v notranjosti od 1. 1920 sem, odkar so »e z neuspehom končale splošne stavke. in če nam bo nekega dne plačala Nemčija, kar nam dolguje, se mora dežela zanvjpfti za to — In to bo treba neprestano ponavljati do prihodnjih volitev — ne komunistom in socijalistom, temveč nacl-jonajištičnemu bloku v parlamentu. ? ä VOLITVE V SKUPŠČINO. »Ptager Presse« (Hermann Wendel): Ravno tako globoko segajoči politični boji, kot,.so bile te volitve, služijo, da se ustvarja IfŽivna zavest, četudi se zaenkrat v njih bori pleme zoper pleme. Da se množice politično razburkajo od Ohridskega je- zera do Štajerske, od Banata _ do Adrile pod eno in Isto parolo in na en in isti dan, da se učijo vsi od vzhoda do zahoda, od severa in juga, gledati v Beograd kot mesto njih politične usode« ni mala stvar; da sploh volijo, je velika sila, ki jih veže, to Je potrjevanje države, kajti kdo državo zanikuje, se vzdržuje volitev, kakor je po italijanskem ujedinjenju dobila absolutistična katoliška stranka od papeža povelje: »Niti voliti, niti se dati voliti.« Strast, s katero se kregajo o vprašanju skupnega življenja, Je podlaga za »nacijonalizacijo« Jugoslove-nov, to se pravi za preustroj plemenskega človeka v državnega človeka. Gotovo bo v bližnjem času nastal nov in mogočen boj za ureditev države, toda kakorkoli se bo razvijal in trajal, njega zgodovinski pomen leži v tem, da ravno po n em nastaja in se izpolnuje država od politično prebujenih ljudskih množic. USMRTITEV V MOSKVL »Kuryer Warszawski«: Ironija Je, da so ravno na velikonočne praznike padli v Moskvi streli, ki so uničili življenje katoliškega duhovnika, katerega edini zločin le obstojal v tem, da se ni obotavljal, izvrševati svoje dolžnosti do zadnjega. Mučeniška kri, ki je bila prelita na belo nedeljo v Kremlu, bo povspeštla konec te perijode groze in brezmejne nizkotnosti. Ne dvomimo, da bo svet na primeren način odgovoril na ta krvavi moskovski zločin. —B. LJUBO D. JURKOVIČ: O narodnoj pesmi i guslama. Srpske narodne pesmi već u XVII. veku svratile su na sebe pažnju kulturnog sveta, ■uševljenje za našu poeziju postiglo je vrhunac za vreme Vuka Karadžlća, • je prvi počeo da naše narodne pesmi .’.btrV i izdava po nekom stanovitom sitemu. prva pesma, kola ie ušla u strani svet Ha, is. »Hasanaginica«. Tu je pesmu u Dal-aziTTčno glasoviti Italijan Opat Fortis go-dine 1774. i preveo Ju Je na italijanski Jezik. U XVIII. veku Nemci su se neobično oduševili za našu narodnu poeziju. Glasoviti Jakob Grimm 1824. piše: »Evo već tri knjige, srpskih narodnih pesama, a medu njitna* 1'teško da Ima 1 Jedna pesma rdava; njemačke narodne pesme bi se morale pred njima sakriti.« Sam Gete preveo 16 »Hasa-nagipicu«: mnoge druge pesme, o kojima je tvrdio, da su »odlične, Ima nekih među njima koje mogu da stole I pored Pesme nad! pesmama«. Za »Zidanje Skadra na Bojani« kaže Orim, da ie »jedna od najdirljivijih pesama svih naroda i svih vremena«, on se ie tako oduševio za naše pesme, da Je kazivao, da )c u njima »sv« lepo, sve kao u Homera«! Od Nemaca našom su se pesmom bavili Vlllem Humbolt, Klemens Brentano, Talfi, Gerhard, Singer, Koper j mnogi drugi. Naše su se narodne pesme čitah »u krugovima najodlučnijih ljudi s nepodeljcnim doppdanlem«. . Sem Italijana i Nemaca zanimali su se našu poeziju i Francozi i Englezi. »Hasana-glnr.u« na francoski Jezik preveo ie bari Nodije, a na engleski glasoviti Sir Valter Od Slovena za našu poeziju najviše se Je oduševljeno Poljak Mickijevič, Rus Puškin i mnogi drugi Rusi, Poljaci i Cesi. Svi su ti ljudi i naučnici na književnom polju proučavali naše pesme i za njih se oduševljavali, jer. su odmah, u prvi mah, osetili njihovu veliku umetničku vrednost; osetili su, da U tim prosto pevanim pesmama i tužnim guslama leži neka snaga, neka sila, koja odaje mlad, darovit i snažan narod. Danas se u umetničkom svetu računa, da le naša narodna poezija najlepša nar. književnost v EvropL Naša ie narodna pesma odraz I slika prave duše našeg naroda. Naša Je pesma, koja ie u nedeljivo! vezi sa guslama, ogledalo naše prošlosti, naše snage, slave, ponosa. poštenja i veličine! Sila, koja se krije u našoj pesmi, u novije se Je doba ispoliila na mnogim poljima, a u prvom redu u mišicama naših junaka na Kumanovu i na svim ostalim našim bojnim poljanama, pa sve dalje do u samu našu kulturu, kalco se to jasno vidi u divovskim skulpturama Ivana Meštrovića i u deluna mnogih naših umetnika. Pesma ]e ona sila, kola nas le kroz ve-kove i vekove spajala. Pesma nas ie uzdržala; pesma nas le oslobodila i ujedinila-Pesma, koja ]e celom našem narodu zajednička 1 sveta, treba da ostane uvek živa, jer »dok je pesme i gusala naših, dotle i nas bit će na tom svetu«! Naša narodna pesma prava le duboke filozoflle, puna istinskog morala i estetike; u nioi se kriju ideali celog Covečanstva Ljubav, Lepota i Dobrota — Bratstvo, Jednakost I Sloboda! Narodna nam pesma dale duševne hrane; ona nas osvaja i privlači; ona nas plemeni I uzdiže. U našim pesmama naći ćemo mnogo i mnogo lepših misli i osećaja, neg i u mnogim modernim romanima i pesmama. i Tu ćete naći misli, koje su kod drugih na-l roda obrođivali samo veliki pojedinci kao Zasluge ministra dr. Zupaniča. Resnica o izen&čenja uradnikov in železničarjev. Posamezni klerikalni poslanci tudi sedaj varajo uradništvo in železniške delavce ter uslužbence, češ, da so oni s svojimi intervencijami dosegli izenačenje plač. To je nova in gola laž, katere so zmožni samo klerikalci in njim slični elementi. G. minister dr. Niko Zupanič je, kot edini predstavnik Slovencev v kabinetu g. Pasica storil vse, da bi svojim rojakom, brez razlike strankarske pripadnosti, olajšal življenje v današnjih časih draginje. Izenačenje uradniških plač, izvedeno stop-njema iz razreda v razred, doklade železničarjem in razne podpore na- rodu, so samo zasluge ministra dr. Županiča. Akoprav minister dr. Zu-; panić ni bil izvoljen za narodnega poslanca, se tudi nadalje zavzema kot aktivni minister za to, da bi pomagal olajšati bedno stanje uradni-štva in ostalih državnih uslužbencev. Potemtakem so vse infamne laži, ki jih širijo klerikalci in ostali neprijatelji NRS in ministra dr. Župa-nća, neosnovane in vseskozi ten-dencijozne. Končno je neumnost verovati v intervencije dr. Korošca pri vladi. Njegove in njegovih prijateljev intervencije se ne vzemajo v obzir, ter romajo naravnost v koš. Odlikovanje pesnika Stritarja. Rogaška Slatina sl je odela danes praznično obleko, raz hiše in zdravilišča plapolajo slovenske in državne zastave, solnce prijazno objema ta lepi kraj in človeku se zdi, da se i narava veseli današnjega pomembnega slavja, odlikovanja našega velikega pesnika, vodnika in učitelja Borisa Mirana, ali kakor ga tudi nazivalo po njegovem pesniškem psevdonimu gospoda Miro-dolskega— našega velikega Josipa Stritarja. Nesreča malega naroda je, da slavi svoje ljudi navadno šele ob zatonu življenja, ponajvečkrat pa po smrti-Veliki narodi postavljajo svojim velikim ljudem vidne spomenike v življenju poskrbe jim mimo, udobno, da razkošno življenje. Mi tega ne znamo — in tudi nismo mogli, ker smo sami živeli narod hlapcev. Z našo nacijonalno csvoditvijo pa se je tudi v tem pogledu obrnilo na bolje. Boris Miran preživlja danes ob strani svoje dobre, 72 letne družice poslednje dneve svojega življenja mirno in udobno v Rogaški Slatini, v vili na malem gričku, lepo urejenem »Stritarjevem domu«. Požrtvovalnosti naših rodoljubov, zlasti še zdraviliškega ravnatelja gosp. Štera, g. Ivana Hribarja in župana g. Bizjaka je zahvaliti, da veliki sin našega naroda ne gladuje več v Nemški Avstriji. Danes }e vstal sivolasi starček proti običaju že ob 9. uri. Oblekel se ie v črno in zavezah kakor običajno svojo umetniško kravato. Bil je dobre volje, ob strani pa mi je stala njegova verna družica. Proti poldnevu so naznanili mož-narji, da je prispel v Slatino g. minister dr. Niko Zupanič v spremstvu oblastnega podžupana dr. Vilko Pieilerja in vladnega svetnika dr. Vodopivca, ptujskega okr. glavarja. Pred zdraviliškim domom so sprejeli ministra tamošnji župan g. Bizjak, predsednik okr. zastopa in pisatelj g. notar Ivo Šorli in zdraviliški ravnatelj g. dr. Šier. Po kratkem pozdravu je odšel g. minister takoj na »Stritarjev dom«, pred katerim so ga sprejeli g. poštni vodja Fabiani, nadučitelj g. Glinšek in dame g-dr. Šterova, Bizjakova, Fabianova, Glinškova. Vsa družba je vstopila v prijetno okrašeni salon, kjer jih je pričakoval v naslanjaču Boris Miran in njegova gospa soproga. Po kratkem prelepem nagovoru, katerega sta tolmačila osivelemu pesniku njegova gospa soproga in g. dr. Šter je pripel g. minister dr. Zupanič odlikovancu visoki red Sv. Save III. razreda; Rogaška Slatina, 5. aprila. . nakar je spregovoril Boris Miran s tresočim ali dokaj močnim glasom: Gospod minister! Iskreno se Vam zahvaljujem in Vas prosim, sporočite Ni. Veličanstvu kralju jugoslovenskemu mojo srčno zahvalo in globoko udanost.« Končal je trenotno, v očesih pa so mu zaigrale solze... Ob tem trenutku ni bilo v salonu Borisa Mirana nikogar, kateremu niso igrale solze v očeh. Minister vidno ganjen, je stisnil roko starčku, Boris Miran pa je ponovil pozdrav na svoj narod ih N j. Veličanstvo! Po svečanem odlikovanju se je vršil obed, kateremu je samo kratek čas prisostvoval Boris Miran, nakar ga je ljubeznivi g. ravnatelj dr. Šter in Stritarjeva soproga Terezija odpeljala v sosednjo sobo na odpočitek. Ganljivo je pravil g. Stritar o skrbi svoje soproge in g. dr. g. Štera; »Ta mi je pa oče, sin in skrbnik, reči pa moram, da ni slab skrbnik, ampak dober, dober..-!« Te besede so prelepo priznanje za g. dr. Štera. Pri obedu se je izreklo še več napitnic Borisu Miranu, zlasti lepo ga je očrtal v daljšem govoru g. minister dr. Zupanič, ki je napil velikemu poetu, slovenski književnosti in Nj. Veličanstvu kralju. Govor g. ministra ie napravil globok utis na vse navzoče. Napitnice izmenjali so še g. dr. Šter, oblastni podžupan g. dr. Vilko Pfeifer, pisatelj g. Ivo Šorli, g. župan Bizjak. — Na tem mestu bodi izrečena vsem, zlasti pa omenjenim damam, ki so z vsem trudom poskrbele za lepo izvršeno slavnost, iskrena zahvala. Nj. Veličanstvu kralju se je odposlala sledeča udanostna brzojavka: »Povodom predaje visoke odlike Sv. Save našemu odličnemu kniževniku Josipu Stritarju, pošiljajo Vašemu Veličanstvu občani Rogaške Slatine izraze globoke udanosti. — Viljem Bizjak, župan.« Ta skromna ali lepa slavnost Je zopet dokaz, da naš narod še ni povsem zastrupljen, in da zna ceniti svoje velike može in je tudi odločen, da povede potom izobrazbe in dela med narodom — sebe na lepša, solnčnejša pota, v lepšo bodočnost! In tako je prav! Borisu Miranu pa tem potom islerene čestitke hvaležnega slovenskega ljudstva. Zitejte 9 bssIi iffiih loki JUTRANJE NOVOSTI! Pslitifrae novosti. ČEŠKOSLOVAŠKA. = Pristaši Hlinkovs stranka na Slovaškem. Izvrševalni odbor slovaške ljudske stranke je na zadnjem shodu sklenil, da bo pozval vse svoje organizacije v mestih, kjer bodo razpisane občinske volitve, da bi postavile samostojne kandidate ter ne smejo sklepati kompromisov in s« Vezatioi z drugimi strankami. Ako bodo kje razmere tako nanesle, da 'bodo pritnorane do skupnega nastopa z dragimi strankami, si morajo organizacije izposlovati v ta namen soglasje izvršcvalnega gdbora. = Bratislavski nezaposleni- delavci. V . Bratislavi so bili osnovani učni tečaji za; delavce, ki so brez dela. Ali delavci so presneto slabo obiskovali učilnico. Še manj uspeha je imela vlada z-delavsko čitalnico. Dasi je bilo tam na razpolago 40 slovaških, nemških in madžarskih časopisov, je bila čitalnica kljub temu jako zapuščena. Neki dan je vendar nekaj delavcev prišlo, ampak ti niso listov čitali, ampak so jih samo pomazali in počečkali. Zdaj pripravljajo komunisti veliko protestno zborovanje, na kar bedo priredili burne demonstracije po glav« nih bratislavskih ulicah. To je pač samo eden izmed obupnih poizkusov komunističnih kolovodij, ki hočejo pokazati, da od svojih kruhodajalcev iz Moskve ne dobivajo denarja zastonj. A vsa njih zborovanja in demonstracije so brez pravega uspeha, zakaj njih privlačna sila pojemlje od leta do leta. MADŽARSKA. = Andrassy o madžarski zunanji po» litlki. Grof Julij Andrassy je orisal v »Az Estu« madžarsko zunanjo politiko tako-le; Udala se je pasivnemu opazovanju. Sedaj skuša z irealnimi, stabilnimi sredstvi vzbuditi mednarodno, Madžarski naklonjeno razpoloženje. S sedanjo pasivnostjo bo treba prelomiti. S tem pa ne misli, da naj s.e uveljavi duh ofenzivno-agresivne politike. Zunanja politika, ki se ne more spraviti v sklad s stališčem moči dotične države, je blaznost. Priti mora do prijateljskega razmerja z onimi državami, katerih interesi so z madžarskimi interesi identični. Pogodbe in konvencije niso brezpogojno potrebne. Zadostujejo zaupne zveze... Sedaj vemo, kam meri zadnji c. in kr. minister zunanjih zadev: Zaupne zveze predvsem z nemškimi monarhisti. RUSIJA. = Na konferenci komunistične stranke je izjavil Kamenjev: Glavni smoter central- : nega komiteja je spojitev proletarijata^ * kmečko zvezo. Davčna politika na deželi mora upoštevati, da pridobi zunanji trg za izvoz žita. V vprašanju organizacije industrije se je Kamenjev zavzemal za sodelovanje gospodarskih organizacij in stranke. Posebno pozornost je posvetil nacljonalnim vprašanjem in poudarjal, da Je treba računih z naciionalnimi zahtevami tujih plemen, ki štejejo 60 odstotkov ruskega prebivalstva in da se je treba izogibati misli na veiiko rusko imperijalistično državo. H koncu je izrazil svoje prepričanje, da bo bodoči kongres z brezprimemimi demonstracijami pokazal enotnost stranke. *■= Sovjetsko pravosodstvo. Iz Varšave poročajo, da le moskcr.-sko revoluciionarno sodišče deset profesorjev, ki so delovali kot eksperti v sovjetski komisiji ob priliki odstopa ruskega teritorija republiki Poljski, obsodilo na smrt. Marodno gledišče v Uiibljanl. Iz gledališke pisarne. Danes, v nedeljo, dne 8. t. m. gostuje v Ogrizovičevt drami »Hasanaglnici« kot Hasanaga član' zagrebškega Narodnega gledališča, g. Mihajlo Markovič. Predstava »Hasanaginice« v pondeljek, dne 9. t. m., pri kateri gostuje tudi g. Markovič, se vr.i za red E, na kar se gledališko občinstvo posebno opozarja. — V opernem gledališču se poje v nedeljo, dne 8. t. m. Rossinijeva komična opera »Seviljski brivec«. Gostovanie operne pevke gne Hane Pirkove v »Toscl«. Operna pevka slovaškega narodnega gledališča v Bratislavi gna Hana Pirkova gostuje na ljubljanskem opernem odru še drugič v torek, dne 10, t. m. v naslovni ulogi Puccinijeve opere »Tosce«. Predstava se vrši za red A, ki še edini ni dobil v tel sezoni »Tosce«. Da ne bo imel dveh zaporednih predstav, se igra Ogrizovičeva »Hasanaginica«, napovedana za pondeljek, dne 9. t. ra. za red E. što su n. pr., Šekspir, Volter, Birger, Mopa-san. Gete, Dante i mnogi drugi ljudi svet-skog glasa i imena. Jedan Englez je Jedanput rekao jednom našem javnom radniku: »Vama Srbima i ne treba Romeo i Julija — vi imate Omera i Meirlmu; što tražite lepše!« A pogledajte naše narodne pesme kako su proste 1 lake, svakome razumljive i pristupačne. Nema tu dvomlslenih reu i zagonetnih alegorija— sve je tu fasno I čisto kao što je jasno naše južno nebo i sunca, koje nas grije I opaja. „ Samo rodi primera, 1 rodi bolje ilustracije onoga što sam pre kazao, predočiti ču samo sedam stihova Jedne proste narodne pesme. Pesma priča susret Susreo dragi dragu, kola se Je za drugoga ndala. Pročitajte pomno svaki stih pa da vidite. kako je svaki stih pun lepote i sadržaja: svaki stih ima toliko snage l moči, da u nama stvara hiljadu novih misli: refleksija. U par prostih stihova pesma nam daje ono što bi nam roman teškom mukom dao u par stotina strana. Nema tu mnogo zavijanja i ukrasnih reči. Drugi otvoreno gleda istini u oci, i on Pita mirno i ozbiljno: . „ »Jesi 11 se udavala draga?« Koliko težine 1 tragike u tom pitanju? Pogledajte kako draga odgovara, kako le svaka reč teška, kako le,s'’e zblicno i iako, kako odiše lepotom 1 istinom. Drugi stih glasi: »Jesam dragi za neđragoga* pa dalje: »Sa nedragim sam često porodila, »Tvoje sam mu ime nađenula; »Kad ga zovem da me želja mine, »Ne zovem ga dođi k fnenj s'ne, »Već ga zovem dođi k meni dragil« U ovo) pesmi iskače istina u svoi svetlosti i golotinji. Jer je istina lepa i onda kad nam kaže nešto što nas boli; u istini se najlepše ogledava sunce Locotol Pevanje naše narodne pesme prate »gusle od javora suva«. Gusle su jedan primitivan instrumenat, sličan violini, obično sa jednom strunom, a rede sa dve. One nam ne pružaju bogzna kakove različite akorde i nijanse, ali po svom delovanju na dušu našog naroda one spadaju u muziku. Muzika gusala služi kao odlična pratilja pevane pesme. Jedno bez drugoga ne može da bude. Dok pevana pesma kazuje jedan stanovit! događaj, I dokle uzdiže dušu onoga koji pesmu sluša, dotle duboki I tužni akordi gusala kazuju ono, što reči ne mogu da kažu. Muzika gusala polepšava pesmu i Baš“ dušu nekako prenese u više sfere, odakle u lepšem sjaju gledamo ono što našoj duši treba — svetlo lice Umetnosti! Pesma i gusle prodiru do n dno naše duše, i tu uzdrmaju naše najsakrivenije 1 najplemenitije osećaje. Narodna pesma puni našu dušu slatkim zadovoljstvom, lepim veseljem I milom lepotom. Ona preporađa našu dušu, i kad iu pomno slušamo i čitamo, osećamo neko ugodno duševno raspoloženje- Narodna pesma smekša i najtvrđa Srca; ona prodire nesmetano kroz trnje i šikarle ona lama brda 1 planine! Narodna nam pesma često orosi oči; ona mami suze mladom I velikom, muškom i ženskom, prosvećenom 1 neprosvećenom, težaku i gospodinu. A što sve to znači? — To znači, da se u toj pesmi krije jedna snaga, koja se zove Istina i Pravda. Takova pesma je najbolja prijateljica naše duše; ona u nama stvara uzvišene osećaje. To je ono, što pesma čini pesmom; to je ništa drugo nego pravi, čisti, zdravi i neokaljani odraz Umetnosti. I mi bismo mogli da kažemo za naše proste narodne pesme ono, što veliki Gete u jednoj svojoj pesmi kaže o pesmi u opšte: »Pesme su kao fcojadisani prozori na crkvama. Ako ih gledate sa tržišta« .svaJ? tamno 1 mračno. AH uđite samo unutra!. . Odjedanput zaplamti i svetlost i boja, zašila povest i šara, i plemenita priviđenja dušu uzbuđuju!« Takovo osećanje dobije svaki onaj koji malo ozbiljnije proučava i prodire u dubinu naše narodne poezijo. Naš narod, osobito onaj deo, koji je još nepokvaren uticajima stranih kultura, u velike ceni narodne guslare. Sam Vuk Ka-rađžić pravo je ocenlo zasluge narodnih guslara. Njima pripada zasluga, da se je naša pesma uzdržala, da je dobila sve umet-nlčke osobine i vrline. Guslari su čisto umetnlčke duše u našem narodu. Kroz njih progovara duša celog naroda i pravda Boga istlnoga. Naš narod veruje, da su svi narodni guslari pravi, pošteni i čestiti ljudi. Jer inače gusle nebi sudile— pesma nebi pevala. Narodni guslari uzdržaše naše najsvetije narodne tradicije, naše običaje, naše shvatanje o životu i poštenju. Guslari su svojim umetnićkim delovanjem sve naše pogibije pretvorili u slavu i pobedu- Oni su uzdržali uspomenu na sveto Kosovo polje; oni su velikim delom doprinesli, da se to Kosovo osveti; oni su uvek bili naša Slava, naša Veličina i naše Vaskrsenje! Guslari su poveli u sveti boj i u slavnu smrt čestite srbijanske vitezove za Slobodo celog našeg iugoslovenskog naroda. Kad se dužnim pietetom sećamo svetlih žrtava za Slobodu, treba da se pri,tome setimo i guslara pesnika, koji }e Ideju Slobode i Ujedinjenja, malo po mah) — nevidljivo, ali stalno, uievao u duše naših neumrlih heroja. Tim herojima najlepše ćs se da oduži baš narodni guslar, koji će. kao veran I pravi tumač svoga naroda, đa svolom pesmom I gusiama iskaže i Bogu 1 ljudima svu ljubav i štovanje, koji ćeli naš narod njima duguje za sve ovo, što uživamo i što će Uživati sva naša ba&iča aokalonJa mmm. Dn@vn@ ffs@w@sfS. — Danes praznujejo naši pravoslavni sodržavljani praznik Kristovoga vstajenja. Ob tej priliki priobčujemo na uvodnem mestu velikonočno razmotrivanje v cirilici. Vsem prijateljem, čitateljem, naročnikom in somišljenikom pravoslavne-vere želimo vesele praznike: Hiristos Vos- kres! v. '0 — Seeton Watson v Jugoslaviji. Beograjski listi poročajo, da obišče „meseca junija Beograd znani prijatelj Slovanov, See-ton Watson. Znanstvenik bo obeftem obiskal tudi češkoslovaško in romunsko „državo. Za bodoče leto organizira serijo predavanj na vseh angleških univerzah za. spoznavanje Jugoslavije, Češkoslovaške ih Romunske. — Dobre in slabe evropske valute. K temu članku v današnji številki. »Jutranjih Novosti« pripominjamo, da je morala vsled preobilice gradiva izostati rubrika Anglija, Prancija, Rusija in Poljska. Priobčili jih bomo v prihodnji številki. — Naši zastopniki pri znanstvenih kongresih v Bruslju. V Bruslju se vrši od 8. do 15. t m. mednarodni zgodovinski kongres, na katerem bodo zastopane vse evropske države. Kongres se bo razdelil v več znanstvenih sekcij, ki bodo razpravljale o raznih zgodovinskih problemih. Naše zgodovinarje bo pri tem kongresu zastopal dr. Nikola Vullč, dekan filozofske fakultete beograjske univerze. Na kongresu bo držal predavanje o temi, kedaj so Rimljani zapustili Banat. Takoj po tem kongresu se bo vršil kongres Saveza mednarodnih akademij, ki je bil ustanovljen po vojni in v katerem so zastopane države antante. Svrha tega Saveza je medsebojno znanstveno zbli-žanje. Na tem kongresu bo dr. Vidič predaval o latinskih napisih v Srbiji. — Angleški vojaški ataše za našo državo In Češkoslovaško. Angleški vojni ataše za Češkoslovaško In Avstrijo sir Thomas Cuningham, je bü odpoklican in je odpotoval že te dni v London. Angleška vlada se je odločila, da opusti mesto vojaškega atašeja na Dunaju in da bo mesto vojaškega atašeja v Pragi združeno-z onim v Beogradu. Za vojaškega atašeja za Češkoslovaško in Jugoslavijo Je Imenovan polkovnik Blair, ki je bil do sedaj zaposlen v Beogradu. — Lord Carnarvon mnrL Iz Londona Poročajo, da je dne 4. t m. umrl v Kairu 'Ord Carnarvon. šestnajst let je pokojni neumorno delal za odkritje Tutankhamo-Jega »pioa. Šestnajst let robinzonskega f*yli«nja v pekočih puščavskih krajih. Sve-wvna vojna je pomenila zanj in za njegova učena sodelavca Howarda Carterja in Roberta Callenderja, samo neprijetno motenje, ki pa jih nikakor ni oviralo, da ne bi nadaljevali z započetim delom. Dinastije In države so propadle, oni tega niso videli, vezani so bili na vladarje, ki so vladali v času, ko Je namakal Nil, kulturno egiptovsko državo. Z dletom in lopato v roki tu zatopljen v knjige, je pričakoval mu bodo stari egiptovski — **j*iiovo večnost, z večnostjo jegovega spomina. Vesel je bil 16. lebru- iKtprle S.C’ se pred nieKovfmi očmi NI ran pa tam nega dne, ope kralji vrnili njihovo ko so tajine starega kraljevskega groba. DTončn bil° da?°’ da b' sv°le odkritje ÄÄÄÄÄÄ2!! vztrajnemu arheologu nit življenja. Lord Carl Carnarvon je Izšel iz rodbine, ki je uala že precej vztrajnih učenjakov. Rojen * bü leta 1866 in si je pridobil na Trinity College akademsko stopnjo. Že kot mlad osček se je bavfl s študijami, pozneje pa sl 5A preje našel na študijskih potovanjih po «gijentu, kakor pa v velikomestnem žfv-Londona. S svojim odkritjem je obo-egiptovsko arheologijo * dragocenim '"•terijalom. L.f •— Osebne vesti > pošte. Podeljena Je 2®ravniška služba: Ponikva poštni odprav-JP Anki Speglič, Puconci poštni: pomočnici Kühar, Dol pil Ljubljani poštni po~ penici Ivanki Stare, Dobova poštni po-Pavli Pirc, Slivnica pri Celju pošt-JjvPoniočnici Faniki Cingel, Ooreuji Mozeli pomočnici Mimi Bižal ta Cerkovci jjfraemu pomočniku K- Kupferju. — Uvr-Je v stalež privr. poštarjev poštna ^ravnica Ljudmila Kržišnik. Premeščeni vi i,^troIor v- ki- Valerij Majer Iz Celja uwavnica V. ki. Ivanka Čebin v k-luWiano, poštarja. V. ki. Fr. Stal i! .P® postnega ravnateljstva v LJub-K^'* Jtobijanski «lavni pošti, Miroslav Ur-k vfS,od vzdrževalnega odseka v Mariboru vtcrževalnemn odseku v, Ljubljani, pošta-Snlslr^J“' t2 Ribnice na Do- Sora^ TV,. unčev)e 10 Kobal iz Ma- bS?! v Ljubljano; poštarici VI. ki. Ana Ku-“ Žalca v Maribor, Frančiška Turk Iz £^ ice »VJ^rlbor' Karia vld«miek iz Su-Sü?erv Ljubljano, privr. poštarji: I. kj Bo-Ivankovič (z Ljubljane v Knjaževac, gžitarJM Valerij* Štukelj 1* St Ja££^ tfe «J, » PoStnl ^u2bi pošta- - t w Mastnak in privr. poštarf- I. ki Regina Remžgar. — Odpuščena je odpravnica Jožica Dolžan v Tupalt-- Odvezana sta službene pogodbe odpravnik Avg. Aber v Oor. Mozijn Poštna odpravnica Berta Topfič v šmar-Pesnici Oh "J Kongres dobrovotjeer v Novem Sa-Pondeljek se vrli v Novem Sadu se Ji®» dobrovoijoev is Vojvodine, ki so ho bojsv v Dobrudžl. Kongres ae *^?pral?,,de,n t onimi dobrovoO- aey1^ . , dobrovoljcev ^ solunske fronte. «h* C? “ «ta« srbske spomesft». Amo- aal* starih srbskih spomenikov. - Povratek naših zrakopjovccr iz Ito-•o bili odposlani v ML S«.. ,a. ««*0^ &" ^ ■ tfl PO- « zagreb-[VatriJsko la bü« y Tofaška JBe*tcm ‘ > vojaško gočlbo. k?'Ä teTplftT jS-pok, ^ »odb oj. — Tektonska centrala v Sdcih sad Šk. Loko. O otvoritvi te centrale smo že poročali na tem mestu. Danes prinašamo seznam telefonskih govorilnic, ki spadajo na-pram centrali v Selcih v L oziroma II. pas. V.prvi pas spadajo: Bled,.Boh. Bistrica,.Celje, Cerklje, Cfna pri Prevaljah, Dol. Logatec, Domžale, Gorenja vas, Grobelno, Grosuplje, Guštanj, Hrastnik, Jesenice na Got'. Jezersko, Kamnik, Kočevje, Kokra, Konjice, Kranj, Kranjska gora. Krško, Laško, Lesce, Ljubljana, Marenberg, Medvode, Meža, Mežica, Muta, Novo mesto, Planina pri Rakeku, Podnart, Poljane nad Šk. Loko, Polzela, Prevalje, Radeče pri Zidanem mostu, Radovljica, Rakek, Rečica na Paki, Ribnica na Dol., Ribnica na Pohorju, Rimske Toplice, Sevnica, Slovenjgradec, Straža, Sv. Janez ob Boh. jez.. Sv. Jurij ob južni žel., Sv. Pavel pri Preboldu, Sv. Peter v Sav. dol., šk. Loka, Šoštanj, Štore, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Višnja gora, Vojnik Vrhnika, Vuhred, Vujenica, Zidani most, Žalec, Žiri, v II. pas pa spadajo: Beltinci Brezno, Brežice, Cankova, Dol Lendava, Fram, Gor. Radgona, Ivanjkovci, Križevci pri Ljutomeru, Ljutomer, Maribor. Mo-škanjci, Murska Sobota, Ormož, Podplat, Poljčane, Pragersko, Pristava, Prosenjakovci, Ptuj, Račje, Rogaška Slatina, Radenci Slov. Bistrica. Središče ob Dravi, Strnišče, Sv. Jakob v Slov. gor.. Sv. Lenart v Slov. goricah. Sv. Marjeta pri Moškanjcih, šent. Ilj v Slov. gor, Šmarje pri Jelšah, Velika Nedelja, Zavrče in Zg. Sv. Kungota. Opomba. Telefonski promet med Selci med šk. Loko in Železniki se smatra za krajevni telefonski promet — Poštninska prostost bolniškega sklada za državno prometno osobje. Bolniški sklad za državno prometno osobje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je ustanovljen na podlagi zakona o zavarovanju delavcev, zato so po § 191 tega zakona navadna pisma in dopisnice bolniškega sklada v prometu z ustanovami za zavarovanje in v prometu z državnimi oblastmi poštnine oproščena. — Sorodni slučaji. Pred par dnevi smo poročali o zagonetni zadevi uslužbenke ge Boneeljeve v Wolfovl ulici — Kljub vsem naporom naše policije, ki bi rada na vsak način, osobito z ozirom na uspešno varstvo našega zasebnega premoženja, ugotovila In pojasnila slučaj, se policiji to do danes še ni posrečilo. — V stmmnem vrvenju pa se je vsilila policiji zopet druga zagonetka. — Dne 5. t. m. sta obiskala po navedbi prizadete 17 letno Debeljakovo Iz Florjanske ul. 53 v njeni podstrešni sobici dva neznanca in sta Debeljakovo napadla. Zamašila sta ji usta s cunjami. Jo zvezala in ker se je dekle branilo, ogrožala z nožem, pri čemer sta Ji pa prerezala le krilo. — Kaj sta dozdevna napadalca nameravala in hotela, policija ni ugotovila, ker kljub posrečenemu napadu Ui lepi prililo nista napadalca prav ničesar odnesla. — Čakamo na pojasnilo ta upamo, da nam pojasni policija tudi ta zagonetni slučaj, ki spominja na slučaj Wolfove ulice. — —- Ukradena kolesa. GasUhiRarju Andreju Plokarju v Domžalah je bik) ukradeno fe odprte veže kolo znamke »Puch«, vredno 4000 kron. — Iz veže gosti!»e Stara pošta v Domžalah je btto ukradeno kolo vredno 2500 kron Janezu Gabrič Iz Zg. Domžal št. 36. — Bančnemu slugi Franceta Mahkovec pa je odpeljal nepoznat zlikovec 8000 kron vredno kolo znamke »Postiion« Jz veže njegovega stanovanje v Prešernovi ulici. — — Pota! list le Izgubil medicinec Pavel Kanc iz Ljubljane. List je izdalo policijsko ravnateljstvo v Ljubljani — Celjske vesti. Celjski trg. (Cene v dinarjih.) Meso: govedina v mesnicah 17 -20, na trgu 17—18, teletina 19—20, svinjina 25—30, slanina 37—39, mast 42, šunka 45, prekajeno meso 40—45, mleko liter 3.50, surovo maslo kg 50, čajno 35, maslo 48, ono jajce 1.50, 1 kg belega kruha 7.50, črnega 6.50, kristalni sladkor 28, v kockah n, 1 liter namiznega olja 30-32, bučnega 7; mI«vski izdelki: moka ft' 0 7-*°’ St- 2 7, št. 4 6.60, 5,8^' moka 6.80, kaša 6.75, ješ- zdrob \ £ J0™2!* moka 4.25, koruzni zdrob 5.25. pšenični zdrob 7.60, ajdova mo- .? 100 kg črnega premoga ^ meter trđih 125, mehkih 100. \ kg krompirja 2, čebule 5, česna 12. Izlet na Kum priredi danes l™mQ “v«« krožek »Ojstrica« v Celju. A u 11 ai k o h o l,n a razstava se vrši v prostorih mestne osnovne (trgovske) šole danes 8. aprila. Razstava jeotvor-jena od 6. do 14. ure. v torek 10. aprila se v istih prostorih vrši. antialkoholno predavanje »nromčen alkoholizem in degene-racija s posebnim ozirom na degeneracijo spolne žljezde.« Predava $ pomočjo sklopti-ka po rezultatih prot dr. Bertholeta med. Fedor Mikic. — Alestna občina celjska razpisuje oddajo popravil v kleli in na podstrešji! meščanske šole. Ponudbo je vio-ilti do 15. t m. pri mestnem magistratu. — Naraščal Sokolskega društva v Trbovljah priredi v soboto 14L aprila ob 4. uri pop. v veliki dvorani Nar. doma v Celju mladinsko igro: »V kraljestvu palčkov«. Cisti dobiček Je namenje zgradbi Sokolskega doma v Trbovljah. — Umri Je v Celju g. Josip Ekschlager v 27. letu ztarosti. — Aretirali so radi suma tatvine žalski orožniki 36 letnega Ivana Urat-nika, brezposelnega postopača v Vel Pirež-ter ga oddali v celjske zapore. — Požar na Kralja Petra cesti v Celju. V petek proti 6. uri zvečer je izbruhnil na podstrešju hiše trgovca Iv. Ravnikarja na *Galja Petra cesti ogenj, kateri se je * ve-«ko naglico razširil na celo streho ta jo popolnoma uničil. Ognjeni zublji so Švigali visoko v arak. Nevarnost je pretila, da se ui vJ®l‘ke! vročine vnamejo sosednje hiše in skladišče. Na kraj požara Je prihitela mestna požarna hramba In vojaštvo. Po par-nrnem napornem gašenju se Je posrečilo udušiti požar m odstraniti pretečo nevarnost Skoda se ceni na 200 do 300 tisoč kron, krila pa j* deloma * zavarovalnino. Kako le ogenj nastal, st znano. — Nagraden orožnik. Na predlog orožniške komande, je minister za notranje zadeve nagradil orožniškega narednika Martina Abrama, postajenačelnika v. Črnučah, s 5000 (UnarJL Narednik Abrani Je nagraden rad! te&L ker je v pretečenem leta pokazal redko požrtvovalnost v svoji službi. Zapazi! je namreč neki voz, ki je z velikansko naglico drvel proti Ljubljani Na vozu je sedel poleg majhnega otroka starec, ki se je mi vse pretege trudil da bi brzdal splašena konja. Skočil je pred konja hi zagrabil za vajeti. Končno se mu je I posrečilo, da ie konja ustavil. Pri tem pa — Mariborske vesti Danes v nedeljo priredi mariborska podružnica dijaškega ferijainega Saveza nabiralni dan. Z nabiralnimi zneski se namerava ustanoviti oslcrbovallšče za dijaštvo, ki bo potovalo v počitnicah. — V s 1 e d spora, ki ie nastal med upravo mariborskega gledališča fn med g. Borisom Arhipovom, je imenovani z današnjim dnem 7. t. m. Izstopil iz tukajšnjega opernega ensembla in odhaja tz Maribora. Z njim zapušča vsled nesoglasja gledališče tudi operni pevec g. Rumpel. — Ža sodno zapriseženega izvedenca patentno-teh nične stroke mariborskega okrožnega sodišča je Imenovan dr. techn. Rudolf Böhm. — V soboto 7. t m, je u m r 1 v starosti 60 let mestni IHograf Ivan Ošrešnik. — Minuli teden je umrlo v Mariboru devet oseb, o drugače človek, k razume svoj posel, ga u mr?M brc; KotT „a „a£il upognjenim tilnikom Pljuvalnikom^0C «e drugo nečednejšo poSod0 2urnalist Dobravec je poznal te Hudi poznal do kosti in sram ga je bilo d: hb je moral poznali. Poznajo jih’tud drugi, pa ne vedo, da skrivajo pred sva-svojo sramoto s ponosno nataknit-^ ižiPalaikl * novo lepo suknjo, g I petelinsko hojo» % gladko obritimi obrazi Tl ljudje še hlapci niso, kajti količka) vreden hlapec, ki zna ceniti svoje delo, spremeni gospodarja, ako spozna, da mu hoče gospodar iztrgati iz duše ono, brez česar ni ne Janez, ne Jernej in niti ne človek, pač pa komaj še žival. — Moje zdravje? Mislite moje možgane, žlahtni gospod? Žumalist Dobravec je govoril uljudno, kakor se spodobi na javni cesti, toda s posmehom, ki »ga žlahtni gospod ni razumel, ker šc nikdar ni razumel nobenega posmeha. — Zakaj ravno možgane? Živce mislim. —• Brez skrbi, žlahtni gospodi Sicer Pa bi rad vedel, zakaj se zanimate za moje živce. i — Zakaj? Vprašal sem vas po zdravju! — Zakaj ravno mehe? Saj je dovolj drugih in celo talita, ki bi se morali zanimati zanje! — Vi ste pač upornik! — Mar zato, ker sem branil pravico hlapca Jerneja pred samim sultanom? ~~ Brani!? Uprli ste se! — 1 o je vaša morala, žlahtni gospod! Vaša in vaših ljudi! — Kakšna pa fe vaša? Uporniška! —. Zato ker nisem sprejel svilene vr-■ vice, ki mi jo je blagovolila poslati po ! vašem priporočilu sultanova milost? V leksikonu vaše mora’e je to seveda upor, ki ga je treba maščevati. — Zanimivo! je s svojim evangelijem o »čovečanski republiki« dobil med narodom. Popolnoma res je, premaganemu sovražniku treba graditi zlate mostove. Toda za Radiča ni nobenega mosta iz zagate v katero je zabredel On ne more nič nazaj, a tudi ne veliko naprej. Naša naloga ni, da bi si razbijali glavo, kako hm pomoči Cas bo naredil svoje. Mi moremo samo čakati in gledati. Medtem se pa država razvija in stvari gredo po utrjeni poti. Gotovo je, da je radičevščina neprijeten in škodljiv pojav» Škodljiv za ugled v tujini za naše finance in za I celo notranjo konsolidacijo. Toda če pogledamo v zgodovino, bomo videli da so se druge države v svojih začetkih morale boriti §3 z vse drugačnimi težavami. Notranje revolucije, vstaje, meščanske vojne, zunanje nevarnosti itd. so pretresali temelje, na katerih se je pričela razvijati država. Ustanovitev države ie velika stvar in mi moramo biti veseli, da ni hujših nesreč. Radičeva zmaga torej ni tako huda, kakor nekateri mislijo, njegovo gibanje ni tako nevarno, sporazum ž njim izgleda da je nemogoč. Treba je samo bolezen lokalizirati, potem pa čakati, da prične samo razpadati. Treba je videti, kdo zamore dalje izdržati Uprava deluje dalje, narod se pokorava oblasti in se ne buni. Sicer pa tudi ne more biti govora o nobenem uporu. Ako pogledamo v zgodovino revolucij, vidimo, da se je v modernih državah revolucija posrečila vedno samo, ako so bili trije pogoji: 1. ako se pridruži vojaštvo aii pa vsaj drži pasivno; 2. ako se pridruži uradništvo; 3. ako obstoje močna delavska središča, ki vodijo akcijo. Proti oboroženi vojaški moči je vsak upor izključen. Dokler so oficirji zvesti ta vlada disciplina v j četah, pride malo v poštev mišljenje . posameznih vojakov. Istotako se revo-j lucija ne more posrečiti dokler funkci-I Jcnira uradniški aparat. Tretja resnica j je, da kmet še nikjer ni izvedel revolu-! cije. Tonam priča zgodovina vseh kmečkih puntov od Matije Gubca do novih časov. Radič torej ne more Izvršit! revolucije. Ne more izvojevati svoje repubii-*te f^Htan potom, ker ne more nikdar dobiti večine v državi Njegovo gibanje je došlo do vrhunca in ne more več veliko preko svojih sedanjih mej. Ako se pa tako gibanje ne more več širiti, mora j začeti stagnirati in propadati Medtem s se je treba izogibati vsega, kar bi moglo j temu gibanju dati novega goriva. Dr-j žavna oblast mora biti krepka» toda sia-j tl mora strogo v mejah postave in se mora izogibati vsakega koraka, katerega bi bilo mogoče tolmačiti kot brezpravno nasilje. Z druge strani se Radičevcem ne sme pripisati prevelikega pomena, ne sme se mu delati nobenih j koncesij, sploh se ne sme storiti niče-j sar, kar bi mogel Radič izrabiti kot reklamo za sebe. Ostanimo hladni in čakajmo. Hočemo videti, kdo se bo prvi naveliča! ta omahnil. Šele. ko se prične gibanje krhati, moremo stopiti iz rezerve in podati roko vsem, ki bodo hoteli stopiti na druga pota. Ne bi mi godilo, če bi se po lej dozdevni smrti moral šs vkleniti v drug Jarem, O smr ti. V smrti starcev je nekaj pravičnega in resnega, kar zveni našim srcem kot popoln sozvok: Živel si in po dovršenih nalogah umiraš, kej je bolj prirodnoga in za našo žalostno pamet bol zadovoljivega? Uefrai volilno statistike. Zanimiva je primerjava volitev v narodna skupščino 1. 1920. (konstituanto): in sedanji pr>i ruini parlament nase države. Zato jo podajamo v aasieoa/eua, Volitva 1.1920. in 1923. ŠTAJERSKA 1920. liži VpisanSfe vcfilcev « tl a * C ft S c • 118764 440115 Oddanih glasov , £2106 Poslancev 97491 Foitfancftr Poslancev , P ; • 9 S « • ft • » » 21 U Dobili so: SLS » , e , , 27144 S 56663 12 JD3 « „ „ . . 4632 1 5169 — SK3 * , , . . 17935 4553 — NSS i ... . n & • i • « a t) *> 2365 1 2090 — SSDL (komunisti) 1 e • e « * • * m 5735 1 5734 — 'r SSJ . . . * . a t 223E3 6 4220 — DWP (Nemci) . 2 i k * * • ■ * • — 5981 1 FKRS (Radič) . e 8 k » o » * • ft —• — 10186 2 NRS ..... i « — — 1365 — SRS (Novačan) . __ — 146« — i Prekmurska gospodarska stranka 0 e 190fr — v— KRANJSKA Vpisanih vclilcev £5226 97396 Oddanih glasov . 0 ti • • e 9 9 » 67351 72223 Poslancev , , » 15 U Dobili so : SLS i K i a s • * e m 6 • s, i K 28263 e 48497 t . J DS 4500 i 5981 — A. SKS » g . . . 2 15641 4 £470 J NSS a ■ • • V • t • 9 2633 — 1259 — SSDL (komunisti) 6 • m • • • G • » 9142 3 5703 — • SSJ ..... » * * • • • K 9 7134 t 1443 — NRS ..... • 9 e • t e • 6 — — 2126 — NLS (Šušteršič) „ c 0 « ® « « 8 * ft — «o 743 «•ft» LJUDLJANA Vpisanih volilcev 11158 12623 Oddanih glasov . 6797 £874 Poslancev , „ s & t ft ft C e t • t 4 1 Dobili so ; i SLS i Ž $ fe # t fe s. »* fe k V * 1762 i 2814 — JDS s * i & * i t & « il * It * 3196 l 3510 t NSS ..... 1189 i 552 u_ SSDL (komunisti) i ft % ft « » d ft 1495 * l&SS — SSJ . . . £ i * % * h * » i 9 1158 — —* — NLS (Šušteršič) » & S » t fc ft k I m ?? VSA SLOVENIJA Vpisanih volilcev * * Ir * * ft X f 215148 250127 Oddanih glasov « * 4 U k n t k fe S 158254 178593 Poslancev * » s * 43 2S i 1 4 Dobili so; SLS > t # . , 57174 15 107975 21 JDS f, ft 4 * M ti k * t » ft t S t 12328 3 14660 1 SKS * a. « * i k » ft * • t t f S 33577 S 11023 1 NSS I S 6187 I 3901 SSDL (komunisti) 16376 $ 13308 , . SSJ ..... X ? 4 30675 7 5723 DWP (Nemci) , — — 5981 J S K RS (Radič) , P « c • * * «» e — — 1C136 2 NRS ..... i — — 3501 —~ /. SRS (Novačan) s Z s t * *• ft tl — — 1461 - - ' .■ NLS (Šušteršič) . « 4 — 875 fT_. Prekmurska gospodarska stranka t 9 i 1903 — —• —- Nemški aneksioHlzem. Nemci kaj radi očitajo svojim sosedom imperializem, v Istini so pa sami prepojeni z mislijo svetovnega gospostva. Le pomislimo, kako so n ih pisatelji pred vojno ugotavPali z zgodovinskimi ter etnografskimi razlogi germanski izvor francoskih pokra’in. Rourgogne, Mont-beliard, Pikardla... Po velikem porazu 1. 3918. pa se ta ekspanzionizem n! prav nič unesel, nahajamo ga še celo v dušeslovnem In umstvenem cbmočju. Ko ;e zmagana Germanija odkrila demckrati’o, so profesorji in peresarji v številnih člankih ugotovili, da je Nemčija zibka ljudskega nadoblastva In veličastva. Še zadn ič ie nekf nemški državnik v javnem govoru, ne da bi trenil z očesom» izjavil, da Jezus Kristus ni bil judovskega rodu, temveč germanskega p-ikolenja. 1 Poznani romanopisec Hans Hainz Evers je * obelodaniš vojni roman V' a m p i r, kjer je dokazano, da Je Levijevo pleme, ki je btto pozabi-eno pri delitvi cbljubliene dežele in ki je kot nagrado dobilo izključno pravico, dajati duhovništvo izraelskemu ljudstvu, imeio kot zastavo nemške narodne barve. — Čuda iz Rušile. »Eciair« pOroča: Sloveč profesor iz Moskve, zdravnik G. Sgenu-iref, se vprašuje, če ni zblaznel. Pred nekaj dnevi je namreč prišla ponj rdeče oblečena deklica, češ, naj obišče njeno bolno mater. Frlšedši v naznačeno stanovanje, je v resnici našel umirajočo žensko na postelji Njena hčerka, rdeče-napravijeno dekletce, ki ga je bilo takorekoč pravkar ostavilo, je bila mrtva in na mrtvaškem odra. Izdahnila je bila že pred dvema dnevoma., Ta vojna je sijajen dokaz e ničevosti vsega, kar je človeško. Ker pa nisem turške vere in ker nisem zakrivil poraza sultanove vojske, sem vrnil vrvico, kajti bolje je biti živ in pošten na cesti, kakor pa biti nepošteno zadavljen sredi harema v sultanovi palači! Obraz nad širokim ovratnikom od žlahtne bobrovine se je raztegnil in za-škrtali so zobje za njegovimi razjedenimi ustnicami. Ošabno se je napihnila spoštljiva suknja, ki so jo pozdravljali in se ji globoko klanjali sužnji in hlapci, hiteči mimo nje sključeni in mršavi po prašni cesti. — Vaša morala še dolgo ne bo priznana ! Priznavamo jo ml! — Kdo? — Mi, ki ne priznavamo vaše! — Božje in človeške postave so na naši strani! Kdor je proti njim, je upornik! — Bogovi !n ljudje se menjajo. Pridejo drugi in ž njimi druge postave! Tope oči žlahtnega gospoda so na-mab ožive’e. lisičić zenice v nj h so se zožile, debele roke v spoštljivi suknji so se sklenile, razjedene ustnice široko odprle. — In takšnega človeka smo redili Pri nas! Bil je skrajni čas... — Za meno) pridejo drugi, kajti naša vrsta Je sklenjena, da kdor od nas skoči iz vrsto, ni naš in mi nismo njegovi! — Bolje se mu bo rodilo! — Sužnjem se godi vedno dobro, sicer bi ne bili širin ji! — Nepoboljšljiv upornik! — Vprašali ste me po zdravju, žlahtni gospod, in jaz sem vam odgovoril! — Obžalujem.^. — Pozno spoznanje, ako ste mislili, da bo človek, ki je na cesti, zagrabil prazno besedo, ko ni hotel zajemati niti iz polnega lonca, ko je še iskal pravico hlapca Jerneja pri vas in pri vaših! 2uma!ist Dobravec se je obrnil in šel svojo pot... Spomn'1 se je »spoštljive suknje s širokim ovratnikom od žlahtne bobro-vinc«, ki jo je videl veliki upornik v ogromnem, iz nebes za zemljo postavljenem ogledalu. In slišal je njegove besede; »Tam strmi iz ogledala, strmi z rumenim volčjim pogledom; lica so do kosti razjedena od pohlepnosti, zobje obrušeni od zlata, ki so ga bili grizli in g'ođali. In suknje ni nikjer, ni je spoštljive suknje s širokim ovratnikom od žlahtne bobrovine, ni je, ki je rosila 1 blagomilje na vse štiri strani; razgaljen stoji tam, v svoji sramoti pre-ebajoč; j v rokah, jastrebovih krempljih, tišči mošnjiček Judežev in ta mošnjiček je j nabasan, do vrha poln; tišči ga trepetaje, da sika blatna kri izpod nohtov, skril bi ga rad, ga skriti ne more... Uboge oči ve moje, stran se obrnite!« Kdo je imet vel veselja, smisla In misli za samomor od mene? Poznam razloge zoper rjega. Prazne tveze! To je veliko^ sredstvo, ki si. človek z njim sam sebi dokazu!e svoio svobodo. i ZVONIMIR KOSEM: Zla?! škrjanCek» L Vprašal jo je: »Pa sc nič ne bojiš, Danica?« Samo z dlanmi de plosknila: »Vse dalj sem že plavala, ljubček! A od tu do one strani je tako blizu. Z roko bi dosegla tiste vrbe tam. In voda plitka. Česa naj se bojim?« In jc skočila v reko prva. Vitka, bela. v solncu žareča. V soincu žareč* njena čepica na glavi On za njo. H. Sredi reke je bušknil iz valov njen smeh, tako svetel, tako poln sotaca. »Glej rožo!« Izpod zamaha njene oble lakti se j« v loku izvil val, vzbiisnil bizaren v solncu, kakor z rubini in smaragdi po-sejan, vztrepetal šc enkrat, se prelomil in ugasnil ob belih grudih plavajoče. Vzkliknil je za njo: »Še rož, mala čarodejka, še, ie! 2* jen sem, žejen!« Zeiata ga je, da bi se vsesal v tisto oblo laket, v tisto belo grud. Ona pa sc je samo z glavo z a okrunila in izza njenih usten se je zabliskala pred njim vrsta kljubujočih, »nrtjffflh se zob. , in. Ulovila se je za koreniaj? vxfe || splezala na peščeni prod. Priloga „JutrawlSm Novostim" it. 60 z dne 8. aprila 1823. Problem razorožitve. liberalizem in novi sedfalistilnš nauki »Neue Zürcher Zeitung« objavlja zanimiv članek neimenovanega socijo-loga, ki razpravlja o problemu liberalizma in socijalne politike. Ker je članek aktualen, ga prinašamo v celoti, ne da bi se z nekaterimi izvajanji strinjali Nekoč smo živeli v dobi, ko se je gospodarski pojem liberalizma zamenjal s pojmom »manšesterstvo«. Pod to definicijo se razume nebrzdano vladanje gospodarskih sil. To je nepogojna pravica gospodarsko močnejšega, uveljaviti se z zakonitimi sredstvi ter naravno pokazati svojo prepotenco. Liberalno gospodarsko pojmovanje pa je od nekdaj prenašalo posebno zaščito gospodarsko šibkejšega. Kritiki liberalizma navadno prezirajo dejstvo, da so temelji te zaščite izpostavljeni — fluktuaciji. Liberalizem je — iz gospodarskega stališča — prepričanje, da kolikor mogoče neovirana tekma gospodarskih sil pač najbolje pospešuje blagostanje narodov, predvsem seveda blagostanje vseh ljudskih slojev. To prepričanje pa v zadnjih desetletjih gospodarske prosperitete ni našlo pravili reprezentantov. Maloštevilni narodni gospodarji in socijologi, ki so že pred vojno svarili pred državno-socijalistič-nimi metodami in pred socijalnimi skrbstvi, so bili glas vpijočega v puščavi. Sedaj, ko se pokazujejo nesrečni učinki teh metod, se njihovi glasovi že bolje slišijo, toda krdelo brezobzirnih pristašev stare mode še vedno kriči: Bliža se doba novega manšesterstva. Samo po sebi razumljivo je, da se mora sedaj načelo neovirane gospodarske tekme kar najodločneje zagovarjati. Čim bolj se bo mogla ta tekma neovirano razvijati, tem preje bomo prebredli gospodarsko krizo. Za gospodarstvo vseh narodov bi bilo najbolje, da so merodajni činitelji že pravočasno zavirali državno- in komunalno-socija-listične tendence. Preoblikovanje je seveda težje. Lahko pa je dopovedovati nešolanim ljudem, da teh bolečin niso povzročile svojčas favorizirane tendence. marveč recepti, zapisani proti učinkom teh tendenc. Nemogoče je, danes govoriti o posebnih narodno-gospodarskih in soci-jalno-političnlh smereh. V taboru narodnih gospodarjev in socijalnih politikov je vse razgibano. Vršijo se nove grupacije, o katerih bi se bilo pred tremi leti reklo, da so nemogoče. Zago- vorniki socijalističnih tendenc govorijo o ogromnem preokretu socijologov na — desno. Sigurnega merila za presoje prepričanja še danes nimamo. Ljudje, ki se hvalijo, češ, da so ohranili svoje prepričanje, mislijo, da je to1 čednost posebne vrste. V mnogih slučajih pa je ta čednost le duševna lenoba, ki ne pripušča spoznanja vsakokratne nujnosti Nagibov mnogih političnih »konvertit-stev« pri posameznikih ni mogoče ugotoviti; pa to ni glavnega pomena. Že veliko število spreobrnitev v taboru socijalnih politikov (tudi socijalističnih socijalnih politikov) dokazuje, da se v tem pojavu zrcali silno spremenjeni gospodarski položaj. Človeštvo išče nova gospodarsko-politična in socijalnopolitična spoznanja. Eni se premikajo neodločno naprej; ti bi najraje zvarili pogubne metode z drugimi. So pa tudi taki, ki bi ta proces pospešili narobe. Enemu gre za to. Ja se gospodarska kriza hitro reši. Drugi smotra tempo ozdravljenja za važnejše nego znosnost zdravilnega načina, če postavite danes tudi najbolj širokogrudnega socijalnega politika pred izbiro med socijalizmom in manšester-stvom, se bo gotovo odločil za zadnje. Kakšen uspeh beležijo gospodarske tendence socijalizma? Izkazale so se kot trcšilne tendence, ki manjšajo dedščino bodoče generacije, žive generacije pa spravljajo ob vseh koncih in krajih v nevarnost plodni razvoj gospodarskih sil. Ogromno razširjenje produkcije pod liberalnim gospodarskim režimom je otvorilo pridobitno polje za vsakogar. »Svoboda lakote«, so kričali kritiki »kapitalističnega gospodarskega sistema. Eno je gotovo: vladal je glad. Vsilil je človeku vse produkcijske naloge, ki Jih je Moskva rešila s tolikim bleskom. Kdor ni našel v eni panogi prilike zaslužka, tega je sila napotila, da si osigura svojo vsakodnevno eksistenco na najkrajšem in najcenejšem potu, vsekakor pa tam, kjer se ga rabi To gre veliko hitreje in bolje kot najboljša delavska posredovalnica. Svobodo brez velike prostosti v uporabi svoje delovne sile bi bil delojemalec jedva visoko ocenil. Če si bo enkrat na jasnem, da mu more to prostost dati le po možnosti neovirana veljava liberalnega gospodarskega sistema, se mu bo vse drugo zdelo od manjše važnosti Is kulturnega sveta. Kneginja Bfteescu: Izvor, dežela vrb. Romunska kneginja Bibescu je izdala v francoščini lepo knjigo z naslovom: »Tsvor, le pays des saules«, ki jo je pariška kritika laskavo ocenila, n. pr. J. d. Dčbats. Iz tega Izvora, ki ie oči-vidno slovanskega izvora, naj vam privrela naslednji dve drobnjavl 1. Legenda. »Krasnik« je nekak hudiček s pujskovim obrazom, ki se rodi iz ljubezni vraga z žensko, navadno s popadljo (duhovnovo ženo). Kateri so videli Krasnika, trdijo, da je običajno podoben povsem črnemu oddojku; čim se je narodi!, jame ka-li takoj tekati po sobi, vekajoč prav tako kakor prašiček ali kakor detece. Urno ga je treba poditi in sicer vse dotlej, dokler ne zleze v peč, in tu ga je treba cvreti toliko časa, da ostane po njem edino rdeč ogorek, ki se mora v največji naglici vreči v potok. Krasnika si niso izmislili včeraj. Enega moreš videti naslikanega pred davnim časom v naravni velikosti na vratih naše cerkvice v Izvoru. Še dandanašnji prhaja na svet in sicer ne samo po kmetih, kar ne bi bilo posebno presenetljivo, temuč, čujte, celo po mestih. Doktor mi je pravil, da je 1. 1915. popova soproga iz G. po šestindvajsetletni jalovi zvezi in enajst-mesečni nosečnosti dala — kakor so jo preverili — življenje sličnemu svinjskemu maličku. Vse mesto je z njo vred verjelo v to; prikrito se je o stvari govorilo po dnevnikih in zadeva se je s podsmeškom ohranila v dobri knjigi, ki jo je potehmal obelodanil učenjak gosp. Pamfile. To kot dokaz, da izmišljotine prav lahko prehajajo tukaj Iz starodavnosti v srednji vek; a naprej pač ne pojdejo, vsaj za sedaj ne. Ze dolgo časa ni bilo ničesar slišati O razorožltveni akciji, ki jo je započela Amerika s svojo inicijativnostjo na wa-shingtonski konferenci Sedaj odmevajo nujnosti takratnih sklepov po francoskem časopisju, ki zavestno pripravlja Javno mnenje Francije na tozadevno parlamentarno diskusijo. Nobena država — izvzemši morda sovjetsko Rusijo in Japonsko — ni polagala po velikem premirju tolike važnosti na dobro pripravljeno množico in vojsko, kakor Francija. To je bil eden najelitnejših razlogov, da se je francoska delegacija na washingtonskl konferenci tako krčevito branila gotovih obveznosti, ki bi ji v preveliki meri nalagale dolžnost sistematične razorožitve. Politika Francije je razumljiva. Od Clemenceau-a (preko Brianda) do Poincarč-a so zahtevale vse francoske .vlado samo eno kardinalno zadoščenje Nemčije v polnem obsegu: garancijo nemotenega miru za vse čase. Struja, ki je v Franciji to garancijo brezpogojno postavljala nad vse druge zahteve, se je vidno ojačila, ko sta pokojni dr. Rathenau in Cičerin sklenila v Rapallu znano nemško-rusko pogodbo. Dasiravno govori washington-ska pogodba predvsem o razorožitvi mornarice, je vendar zanimivo opazovati francosko politiko, ki goji v tem pogledu nemale pomisleke. Zanimiv je predvsem raport posl. Ouemiers-a v parlamentarnem odboru za zunanje zadeve. Iz poročila, Id ga Je prečltal ta po-»lanec in pristaš nacijonalnega bloka v zunanjem odboru, je tendenca francoske politike, otresti se čimprej tcrminl-ranih obveznosti glede razorožitve, tako jasna, da ne potrebuje nobenega komentarja. Francija da mora veljavnost te pogodbe že seda] omejiti in ne, kakor določa ČL 23, šele l 1936. Z drugimi besedami: Francija ne more čakati z izpopolnitvijo svoje vojne mornarice do 1. 1936* njej se mudi že danes, da se pripravi na vsako eventualnost. Kako se Izračuna razdalja potresnega središča? Ob zadnjem potresu, Id Je imel svoj epicenter v okolici Aleutov (na sev. zap. Sev. Amerike), kjer se svet pogostoma trese, kajti to otočje spada v »ognjen pas« Tihega oceana, se je ta ali oni vprašal, kako da ob takih prilikah siz-mologi po navadi točno naznačilo, kje je nastal potres. Sizmogrami navajajo dvojne valove, katerih prvi se širijo s 14 km, drugi pa s 7 ali 5 km na sekundo. Najprej dospo sunki podolžnih valov, za njimi pa drugi, krepkejši: sismogram torej kaže dve nepretrgani skupini črt občutno različnih po obširnostl Ker se na vsakem črtežu hkratu zabeleži čas v minutah, se zlalika izračuni, koliko minut je trajal predhodni zapis. Denimo, da je 3 minute. Postavi se 3 X 60 X 14 *= 2J320 km. Primerjajoč tako dobljene podatke raznovrstnih postaj glede potresov, katerih epicenter ali osredek je bil nedvomno znan zaradi krajevnih prikazni, so znanstveniki overovali natančnost te metode. Razni sizmologi predlagajo več formul. Stlattesijeva daje menda najbolj zanesljive uspehe in pogreška ne presega 100 km pri največjih daljavah. Pri majhnih daljinah (pod 2.000 km) pomnoži s 5.34 sekundno trajanje Vsa bela, bela, bela. Z vratu in s tresočih se grudi so ji kapljali med drobni pesek biseri. Tiho je doplezal za njo, za njenim hrbtom je obstal in jo nenadoma objel, strastno, divje. »Danica, moja roža!« Z levico ga je potegnila na svoje grudi: »O, ti otrok — saj ne znaš niti poljublja ri!« IV. V visoki travi, ki se je razprostirala za obaljo, sta potonila objeta, oba v cbžarju solnca plameneča, kakor dvoje ognjev. Pod vrbo se je zleknila v travo, smehljajoča, kipeča. »Daj, ljubček! Tu počakava večera in zvezd!« Zavrisnil je: »Zlati moj škrjanček!« In je dodal tiše: »Do zore s teboj!« — In se je zleknil v travo kraj nje, tudi 00 smehljajoč, kipeč. v, Zažvrgolela je: »Kako lepo je, kadar je človek tnladll.. In midva sva mlada!« »Mlada, škrjanček moj!« »In bova ostala mlada, ljubček, dokler ------- »Dokler bova živela!« »O ti moj kraljlčl« «H moja kraliičlcal« Publicist Pcrtinax (»Echo de Paris«) naglaša, da je čl. 23 zadosrijiv, upravičena pa je bojazen, da bi preuranjena diskusija — v zvezi z omejitvijo — mogla povzročiti mednarodne komplikacije. Kakor vidimo, je bil za to mnenje merodajen strah pred eventualnimi zapletljajl »Temps« je mnogo previdnejši in ne bi rad pristal na rešitev, ki bi utegnila žaliti signatorne sile. Ta organ, ki dobiva svoje informacije iz prvih virov, pravi, da je najbolje, če se kratkomalo določi: wa- shingtonska pogodba ostane v veljavi do 31. decembra in ne dalje. Ako bi — tako modruje »Temps« — ratifikacije ne spremljal ta pridržek, bi smatrala Evropa v 1. 1934 odpoved pogodbe kot nekako provokacijo. V isti sapi pa opozarja »Temps«, da ni naloga parlamenta, izvršiti to interpelacijo, dolžnost vlade pa bi bila, da umakne zakonski predlog o ratifikaciji ter ga nadomesti z drugim, ki bi vseboval klavzulo o veljavnosti pogodbe. Vlada bi morala dodati nadaijne izpremembe. Washingtonska pogodba da je za Francijo veljavna le tako dolgo, dokler obstoji in se izvršuje — zlasti z nemške strani — versaillska pogodba. Za slučaj, da bi Nemčija kršila versaillsko pogodbo, je potrebna posebna določba. Francija da bo morala energično in hitro delovati. Auguste Gauvain piše v »Journal des Debats«, da ie ratifikacija potrebna. Sovražnikom Francije da se mora odvzeti ost, očitek, češ, da je imperijalistična. Zedinjenih držav ni treba žaliti in francoske finance zaenkrat ne pripuščalo — do L 1935. — zgradbe onega števila linijskih ladij, ki je v pogodbi omejeno. V kratkem bo francoska zbornica odločala o tem vprašanju. Njeno stališče bo merilo razpoloženja napram razorožitvi Dokler igra francoska politika v koncertu velikih sil prvo vijo-lino, je iz ozirov na pacifikacijo Evrope ta diskusija izrednega pomena. Sedaj bomo videli še dejanja. prvih in drugih stresljajev in prišteje 38 km; pri daljinah nad 2.000 km pa množi sekundni trpež samo prvih stresov z 19.J in odšteje 2.351 km od dobljenega zmnožka. O m o r i rabi sličen obrazec, a z različnimi somnožlvci ali koeficienti. Laska postopa preprosteje. Meri dobo prvih stresa jev v minutah in desetinsklh ulomkih minut, zmanjša za eno edinico, in ostala številka pokaže število mega-metrov (1.000 km) razdalje. Vzemimo, da je prva stopnja trpela 10 minut: 10 — 1 s== 9; potres je nastal 9 mega-metrov daleč, to Je 9.000 km. Vobče so podatki dovolj popolni. Kajpada so to samo podatki oddaljenosti. Epicenter leži v prejšnjem slučaju lahko na vsaki točki kroga, Id ima 9 megamet-rov v polmeru. Toda le nekoliko krajev je na tem obodu, ki so običajno sizmlč-ni, kakor je dokazala skušnja: torej mora biti sredina potresa ecllno v treh ali štirih smereh. Pravo dobimo tako, da primerjamo slična poročila različnih postaj. Osredje potresa leži na sečišču krogov, katerim je sleherna postaja center. Na ta način urno dospemo do zelo natankih rezultatov, in sicer tem laže, čim bolj se množe potresno opazovalnice. /. D. Brez groze mislim na čas, ko me ne bo več. Nihče ne bo lega zapazil, niti jaz ne. Vse le prav, kar se prav konča. VI, Njena glava je ležala v njegovem naročju, njeni razpuščeni lasje so bili kakor dvoje zlatih slapov preko njegove drhteče, njeno sladko telo objemajoče roke. »In ne bova umrla nikoli, kraljič moj!« »Nikoli, nikoli, kraljičica moja!« — VII. Ko Je večerna zarja zlatila reko In so se vrbe v tajinstvenem šepetu pripogibala nnd sočno travo, sta vstala. Objeta sta stopala nazaj proti reki. »In tam je mesto,« je pokazal on z roko. »Mračno, tuje,« Je nagnila ob njem glavo. Naglo jo je privil k sebi in ji dvignil goreči obrazek: »Zlati škrjanček — zdaj zavriskaj, zapoj!« In sta obstala pred pozlačenim vodovjem kakor dva kipa, s sklonjenimi glavama, v odlivih večerne zarje vzža-rcvajoča. VITI. Pa Je zavrisnila ona, z iztegnjeno desnico v daljavo; »Življenje!« In je planila v vodo odločno, pogumno. Za hipec se je obotavljal na produ, s pogledom na mračnem mestu ono-stran reke. In je vzdrhtel, zamahnil z roko za že plavajočo, pri tem pa poklical kakor pokliče na romarski Doti pešajoč otrok za prehitro stopajočo materjo: »Počakaj--------!« Slišala je njegov skoraj prestrašeni glas in iz valov se je dvignila njena glava, njena svetla laket, njena prelestna grud. »Življenje!« In po valovih je vzblestel in se razpršil njen smeh... Kakor da se je prevrnil z brega v valove goreč steber — čomfnil je v reko za plavajočo, za tisto njeno belo laktjo, za tistim njenim zvenečim smehljajem, ves prerojen. Poln poguma, moči, in preko vodovja do mračnega mesta je zadonel njegov vrisk: »Življenje, življenje — saj to d ti, zlati moj škrjanček!« ------- Kdor Je vsega poi^lel, pozna vse vnaprej in hrepeni samo še po smrti, ki ne bo nikoli poznal nje pravega okusa, resnične istinitosti. Misel, ki jo vselej * največjim veseljem pretresam če tiče moje smrtL Boce se mi, da bi bil že končan ta boj, ki ga bojujem. Zadnji pondeljek sem šel v Tullerlje; cesar sprejema ob pondeljklh Institut, poslance In častnike. NI ml bilo mogoče Izpregovoriti z njim eno samo besedo: govora je edinole s koristnimi ljudmi. Berila«. 1887. M, P.: ./.iv. Protoplazma. (Skrivnosti pomladi.) In zopet se ponavlja oni veliki čudež — čudež pomladi! Vsaka stvarca nam ga izpričuje, priroda vstaja k novemu življenju, vse obhaja svojo večno krasno alelujo... Pomlad — vstajenje v smrti prerojenega življenja, pomlad je poslanka božja, poslana na zemljo od samega božjega solnca. Cista in brezmadežna le kot je čisto in jasno azur-nomodro nebo, prekrasna v pestrosti in obilici barv in oblik... Pomlad je aleluja, praznik vstajenja, praznik življenja. Povsod se pojavlja, povsod se poraja in klije novo življenje. Kje nam je iskati vzroka temu prečudnemu in zares tajinstvenemu pojavu? Poišči vzroke življenja in razumljive ti bodo tajnosti pomladi! Tisočletja si že človek prizadeva in trudi priti na jasno v tem vprašanju, nastali so filozofski sistemi pa zopet izginili, eni hipotezi o bistvu življenja in njega pomenu je sledila druga. — žvljenje pa praznuje leto za letom svoje vstajenje, svojo alelujo — nepojasnjeno in človeškemu umu nedoumljivo. Skrivnost — zapečatena s sedmimi pečati... Kot so nam dobro znani razni pojavi elektrike in zakoni, ki jirn slede, bistvo te sile pa malodane popolnoma neznano, tako je tudi z življenjem. Bistvo. pomen In namen živlienia! Pre- 2. Srčkana sličica. Vzporedno s strugo hudournika se vije ob griču pot, po kateri krenem sleherni dan, in se suši od dne do dne. — Drži skozi selo in me vodi, kamor hočem iti. Kraj jarkov so šopki belih gosi in belih rac, ampak bciih ko lilije. Pri goseh se ta belota razume. Navadna je Do vseh deželah. Pri racah pa, ki bi morale biti rjave, temnosive in račje-zele-ne, njih snežni blišč preseneča. Dejal bi da so pobeljene z apnom kakor vse drugo, kakor hlevi in beli voli, ki prihajajo iz njih, kakor hiše in goloroki možanci, ki bivajo v njih, kakor cesta sama, bela že od onega drobnega apnenčevega prahu, ki se z njim napolni krosnj nizkega oblega vrbinja na robu vasic. Bleda pokrajina, čarobna pokrajina, ker je tako bledal Kateri govore o barvitem Iztoku, ne vedo, kaj pravijo. Vzhodne dežele so polne bledot. Zemlja je tam od solnca prišla ob barvo: to so obletele in obledele dežele. Ce se pa količkaj prikliče barva, kakšna fanfara! Cel polk grenadirjev v londonski ulici bi se mi videl manj rdeč od tvojega klinčka, ki cvete jeseni ob pobeljenem zidu tvoje hiše, Anika moja! A. Debeljak. — Dr, Ivan Lah, Angelin Hidar. Starokorotanski roman. Ilustriral Rajko Šubic. 1923. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani Cena vezani knjigi Din 32, po pošti Din 1J50 več. Lahov zgodovinski roman Angelin Hidar, ki ga je izda» la za Veliko noč Tiskovna zadruga v jako okusni opremi in okrašenega t desetimi ilustracijami nas vodi v čase koroških trubadurjev. Angelin Je sin angleškega kralja Riharda Levjesrčnega ki je bil na povratku iz svete dežele ujet na Koroškem, ter sc je šele po dveh letih srečno vrnil v domovino. V. koroških gorah pa je rastel njegov sin Angelin, ki se je napotil po svetu kot pevec iskat svojega očeta. Našla sta se in spoznala po pesmi o koroških gozdovih. Iz Angleškega se je Angelin vrnil na Koroško kot trubadur in beH vitez. Na Brežah je tekmoval z vitezom Lichtensteinom v pesmi in zmagal a v dvoboju s črnim vitezom ;e padel. Zgodovina in srednjeveška koroška romantika se prepletata v romanu in nam nudita lep pogled v tedanje čase. Knjigo toplo priporočamo. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Prešernova ulica 54. Rusko komorno gledališče. Moskovsko gledišče »Kamerny«, M ga vodi g. Tajrov, je potovalo preko Rige in Berlina v Pariz, kamor je dospela tudi vsa pnprema. Nastalo je med vojno. Revolucija je dala njemu kakor bivšemu carskemu (sedaj državnemu) in umetniškemu ali hudožestvenemu teatru »avtonomijo« pod pogojem, da bo nevtralno. Dokler je dobivalo podporo, je moralo igrati zastonj. Dočim se drugi odri ustavljajo v Berlinu, na Dunaju, v Jugoslaviji, so šli Komorniki naravnost v Babilon ob Seini, ker je njih spored domala samo francoski Skoro deset let so dajali francoska dela: Cy-rano, Marijino oznanenje, Figaro, Slamnik (Labiche) itd. Tajrof ima eno samo četo; vsak njegov igravec je sposoben za slednjo vlogo. Program: prilagoditev ruske glediške umetnosti francoskemu repertoarju. Osobje: g. Teretelll gospo Alice Coonen, Warova in Pasolva, gg. Arkadi n, Sokolov, Senin, Eggert In Heirsky... Zatem odrinejo v Berlin, London ,v Amerika pustimo razglabljanje o tern vprašanju drugim, pojavi življenja so tu, oglejmo si njih nastanek! Iz semena vzklije spomladi novo bitje, nova rastlinica, iz semena, ki je navidez mrtvo kot je brez življenja odlomljena, posušena vejica, odpadel list Tam lučica napolnjena z oljem, tu tačica, koji je usahnil vir žlvljenske energije. Pa pride solnčna pomlad in prižge lučke z ognjem zlatega solnca... Plameni življenja zažare v svetišču Vesne in ni ga bitja, ni je žive stvarce, ki ne bf poveličevala prihoda božje poslanke, ki ne bi bila deležna daru poslanega S od samega solnca. Brez solnca m življenja, solne« )e njega predpogoj. Neizmerne so množine energije, ki jih solnce Izžareva na zemljo, brez njega bi ne obhajali vsakoletne pomladi. Pa je solnčna energija že živ-Ijenska energija? Stojiš pred delujočim strojem, z občudovanjem opazuješ gibanje posameznih delov, naravnost neverjetno kompliciran se ti zdi način, s katerim pretvarja stroj energijo ene v energijo druge vrste. S kako natančnostjo s? izvrši v lokomotivi pretvo-ritev toplotne energije v mehanično energijo — v gibanje! In vsi ti stroji, V3s neštete priprave, s katerimi zarao-romo izpremeniti eno energijo v drugo, so izumi človeškega uma, delo človeških rok, vsak stroj, pa najsibo še tako umno in smotreno sestavljen, je le igrača v primeri s sestavom — proto-piazme. Protoplazma je namreč oni bistveni sestavni dd vsake živ« «lani» Priloga „Jutranjim MowosMm** It. 60 s dne 8. akrila 1923. Dobre in slab® evropske valute. Pregled zadnjega tedna. Naša kraljevima. KonCno smo vendar prišli tako da-leč, da so pričeli tudi pesimisti opuščati svoje temne slutnje in vferovati v bodočnost V vseh krogih naše države se je utrdilo prepričanje, da se bo dinar bboljšai, da ima za to vse predpogoje in da mu bo pri tem pomagala finančna politika dr. Stojadinovića. Ta preokret v javnem mnenju je že sam na sebi selo ugodno vplival na dinar tako doma, kakor tudi v inozemstvu. Dinar se sedaj stalno drži okoli 5.50 curiške paritete In mu ne morejo škodovati nobena prizadevanja tujih — zlasti laških tat madžarskih — špekulantov. Izboljšanju dinarja je mnogo pripomogla ne samo denarna, temveč tudi kreditna deflacija Narodne banke. Gotovo bo imela politika denarne in kreditne deflacije občutne posledice zlasti sa industrijo in bo povzročila prav močne stresUaje, vendar je večina uverje-na, da bo naše gospodarstvo šlo svojo zmagovalno pot k ozdravljenju preko vsake krize. Obe domači borzi, v Beogradu In Zagrebu sta bili v pretečenem, tednu glede dinarja prav čvrsti. Sredi velikonočnega tedna je sicer nekoliko popustil in so tuje devize malce porasle, toda hitro se je zopet izboljšal Splošno pa se upa, da se bo v kratkem izboljšal v še večji meri. Na zagrebški borzi so vpeljali neko novost v poslovanju. Promet na borzi se ima namreč vršiti samo šepetaje. Strokovnjaki pa so mnenja, da se ta uvedba ne bo obnesla. V Beogradu so bdi trgovci oster boj z bankami Trgovci so namreč zahtevali, da smejo trgovati na borzi potom senzalov in brez posredovanja bank, ki so baje delale mnogokrat na škodo trgovstva. Temu načrtu so se banke umevno ostro uprle in sam finančni minister je bil proti njemu. Vendar pa so kunčno le zmagali trgovci, Id smejo sedaj trgovati na borzi s posredovanjem borznih senzalov. Banke so s tem zelo nezadovoljne in po Beogradu se širijo vesti o nekaki pasivni rezistenci bank, vendar so to samo govorice. Splošno je vzbudilo začudenje malo naraščanje deviz sredi velikonočnega tedna, ki je bilo vsled čvrstosti dinara povsem neopravičljivo. Tega naraščanja ni povzročilo inozemstvo, temveč naši domači špekulanti. Zato je želeti da nastopa Narodna banka čim odločneje tudi sama na deviznem trgu. Toda borzni krogi si ne obetajo veliko od intervencije Narodne banke, ker je njeno poslovanje mnogo prepočasno, preveč neokretno in pretežko. Sicer pa bo že bližnja prihodnjost pokazala, v koliko je ta strah upravičen. Zadnje dni je časopisje mnogo pisalo o 300 milijonskem posojilu, ki ga je naša država najela v Franciji. Po izjavi našega finančnega ministra to posojilo ni določeno samo za armado, temveč se bo porabilo tam, kjer bo pač največja potreba. Ker ni izjava finančnega ministra popolnoma jasna, so mnogi gospodarski krogi — kakor vedno — z njo nezadovoljni in zahtevajo obširnejše in izcrpnejše objasnitve. Predzanji teden meseca marca so se vršile na Dunaju konference o avstrijskih in madžarskih predvojnih dolgovih. Kolikor je znano do sedaj, bo morala prevzeti naša država približno 2.04 odstotke avstrijskih in 15 odstotkov madžarskih predvojnih dolgov. O načinu razdelitve teh dolgov pa se bodo delegati še posvetovali Češkoslovaška. Češkoslovaško krono je deflacijska politika tako učvrstila, da jo niso mogle Oslabiti niti afere in polomi raznih bank, ki so sledili kar drug za drugim. Borzno življenje je bilo pred velikonočnimi prazniki zelo živahno, tako da ■d bilo niti opaziti, da se bližajo običajne počitnice. Češka krona je bila vseskozi stabilna. Češka krona tudi nam dokazuje vso dalekosežnost in korist deflacijske politike, kakšno izvaja oas finančni minister dr. Stojadinovič. Kavno njemu se je posrečilo — kakor sem že zgoraj omenil, — uveriti tudi neverne Tomaže, da bo s svojo finančno politiko rešil naše gospodarstvo. Zaupanje v vrednost in bodočnost našega dinarja postaja vsak dan trdnejša. In koliko je vredno to zaupanje, nam kažejo zadnji dogodki na Češkem. Za polomom Moravsko-šlezke banke «e je podrla »Bohemia«, Zemljiška banka, tvrdka Fischl in Bondy; poleg teh je zagazilo v večje ali manjše tei-■^oče še precej drugih zavodov, Te pogrne so marsikje zakrivila nepoštena bančna vodstva, dalje tudi dejstvo, da 180 se banke v pretežni večini oddaljile £d svoje prvotne naloge, posredovanja «reditov, ter so se vrgle na ustanav-*fenle industrijskih podjetij, na vsakovrstne blagovne kupčije in pred vsem ker so se vrgle v preveliki meri v do-«ičkanosno, toda skrajno nevarno de-vizno špekulacijo. Polomi teh velikih zavodov so povzročili zlasti med vložniki veliko raz- burjenje, id je krizo le še povečalo. Zahtevali so se najrazličnejši odpomoč-ki, predvsem, da pomaga tem zavodom država. Culi pa so se tudi glasovi proti temu. Publika sama je drvela v svoje banke, o katerih je menila, da se majejo in dvigala denar. Ni pa izgubila svoje vere v češko krono in to je gotovo vplivalo tudi na inozemstvo, da ni češka krona kljub številnim bančnim polomom prav nič trpela. Niti zahteve po splošnem moratoriju, ki jih je bilo čuti v drugi polovici prešlega meseca, niso mogle oslabiti češke krone, tako močno je zaupanje vanjo. Insolvence čeških tvrdk se bodo najbrž še pomnožile, ker so dostikrat posledica industrijske krize, kajti banke so se vse preveč industrijalizirale. Kako bodo Cehi premagali to krizo, je vprašanje časa. Gotovo pa je, da kroni ne bo škodovala, pa naj se tudi zavlačuje dalj časa. V ostalem se je obtok novčanic v Češkoslovaški nekoliko povečal, toda obenem se je tudi pomnožila kovinska in devizna podlaga, tako da je ostala češka krona tudi v tem pogledu enako čvrsta. Kljub temu se peča češkoslovaška vlada z načrtom najetja investicijskega posojila za dolgo dobo. Poročila, ki so jih vladi poslali njeni inozemski zastopniki o pogojih tega posojila, so zelo ugodna, kar zopet priča o dobrem mnenju o češki valuti v inozemstvu. Madžarska. Madžarska krona preživlja silno krizo. V kratkem času je izgubila skoro 50 odstotkov svoje vrednosti. Ravno prošle dni je krona tako padla, da je vlada popolnoma brez glave. Glavno krivdo pripisujejo nepravilni finančni politiki pasivnosti trgovinske bilance in pa dejstvu, da je madžarski proračun v silnem neravnovesju. Kako bo Madžarska uredila to svoje pereče vprašanje, je stvar bodočnosti Za enkrat namerava forsirati svoj izvoz, da pride v posest večje količine tujih deviz. Zadnji čas se zelo množe pritožbe radi preslabe preskrbe z devizami potom devizne centrale, kajti centrala pokriva komaj 25 odstotkov vseh žalitev. Splošno se zahteva prosta trgovina z devizami vendar so vodilni finančni krogi mnenja, da bo to možno šele tedaj, kadar bo doseglo gospodarsko življenje, celotna inozemska produkcija obseg, da bo mogla Madžarska poravnati vse svoje dolgove. Do tja pa je po mnenju teh krogov še daleč in je na vsak način potrebna institucija, ki regulira poslovanje z devizami Tudi Madžari so izkusili vso škodljivost pretirane špekulacije, ki tira krono navzdol Zato so na Madžarskem postavili bančno poslovanje pod nekako kontrola — Silno vpitje iu malodane pretep je povzročila prošli teden na budimpeštanski borzi neka skupina bor-zijancev, ki je umetno in dogovorno pognala obrestno mero za tedenski de- nar od 10 kar na 20 odstotkov. — Padec krone je umevaj povzročil tudi silno draginjo, tako da stoji Madžarska pred še težjo krizo, kakor je preživlja sedaj. Trgovci so obustavili vsak kredit in prodajajo blago le proti takojšnemu plačilu. To je zlasti posledica pomanjkanja denarja, ki je postalo že tako občutno, da se splošno pričakujejo konkurzi številnih podjetij Madžarski minister za prehrano je bil prisiljen predlagati, da se zatvori produktna borza, ki ni več to, kar bi morala biti, namreč regulator produktnih cen, temveč pravi brlog špekulacije, ki s terminskimi kupčijami tira draginjo navzgor in krono navzdol. Deflacijska politika finančnega ministra Kallaya je doživela popoln polom, ker v Madžarski ni predpogojev za strogo in dosledno izvedbo take politike. Nekaj časa se je že govorilo, da bo moral Kallay odstopiti, končno pa je vendar sam sprevidel, da tako ne gre dalje in se je odločil za drug poskus, namreč za politiko inflacije. Madžarska vlada je že naročila v Švid tiskanje novih bankovcev, ki pa bodo po izjavi finančnega ministra kriti z zlatom. V kako težkem položaju se nahajajo madžarske finance, je razvidno tudi iz tega, da je bila vlada primorana zaprositi angleško vlado za moratorij za svoje dolgove v Angliji ker sedaj ne more plačati teh svojih dolgov. Romunija. Kakor madžarska krona, tako se potaplja tudi romunski lej vedno bolj v globino. Razlika je ta. da je nastopil polom madžarske krone naravnost brutalno, naenkrat in z velikim ropotom, dočim se plazi lej neslišno navzdol. Pravzaprav tega v inozemstvu niti dobro opaziti ni, tembolj pa v državi sami kjer narašča vsled izgubljanja vrednosti leja draginja od dneva do dneva. Marsikdo bi se čudil temu padanju lejeve vrednosti, toda povsem po nepotrebnem. V prvi vrsti ga je zakrivil novi romunski, devizni zakon, ki Je povzročil nezadovoljnost v državi v inozemstvu pa je le še povečal nezaupanje do leja. Tudi vesti o raznih povodnjih, ki so povzročile po več krajih občutno škodo, niso bile ravno koristne za lej. Prav mnogo pa mu je škodoval ustavni bol M se je ravnao v zadnjih dneh bil 2 vso vehemenco. .Ustava je sprejeta, boj je sicer nekoliko popustil, ni pa ponehal Tudi ostale prilike se niso spremenile. Finančna politika Romunije ni ravno prvovrstna. S svojo ozkosrčno politiko naravnost ubija veselje poljedelcev do razširjenja produkcije, kar državi mnogo škoduje. Ako gledamo položaj s stališča romunskega proračuna, bi mogli misliti, da lej ni v taki nevarnosti, kakor se splošno domneva in govori kajti proračun izkazuje ravnovesje. To bi bil torej eden izmed onih redkih proračunov, Id niso pasivni. Toda v resnici pa stvar ni taka. Formelno ravnovesje še daleč ni reelno in če vzamemo v poštev vedno večje obrezvrednostenja leja in naraščanje cen, nam mora biti docela jasno, da bodo »našali državni izdatki mnogo več, kakor pa predvideva ta proračun in da bode torej tudi tu pasiva presegla aktiva. Glasovi iz Romunije pravijo, da padca te slabega gospodarskega položaja v Romuniji ni zakrivila privatna špekulacija, temveč vladna politika, oziroma pomanjkanje denarja, ki je tudi v Romuniji prav občutno. Stroj za tiskanje bankovcev počiva Že preko enega leta, lej pa je utrpel v tem času ogromno izgubo svoje vrednosti tako, da se ni čuditi pomanjkanju denarja, zlasti še, ako se vzame v obzir živahno delovanje na industrijskem polju in pa številne nove ustanovitve. Avstrija. Avstrijcem se je posrečilo nemalo delo, stabilizirati svojo krona Dasirav-no se včasih malce zaglblje, vendar se drži še dosti trdno dosežene pozicije, kar avstrijski trgovini zelo olajšuje kalkulacijo. Sedaj se Avstrija trudi da zmanjša svoje izdatke in jih spravi v soglasje z dohodki, ki jih dobiva od prebivalstva. Pesimizem je ponehal in splošno gledajo Avstrijci s precejšnjo zaupljivostjo v bodočnost. In to pomeni mnogo. Bankovci ki so v obtoku, so po zadnjem izkazu notne banke že pokriti do 31 odstotkov, to je toliko, kakor v mirnem času. Vendar se količina krožečih bankovcev še vedno zmanjšuje. Dunajska borza je bila pred prazniki spočetka zek» mirna, pozneje, tik pred počitnicami pa je močno oživela. Po praznikih Je — kakor večjlde! na vseh drugih borzah — vse nekako čakalo, toda prav hitro je zavladalo prejšnje življenje. Vladalo J* zlasti zanimanje za madžarske vrednote. Ravno v zadnjem tednu te opažati početek nekakega nesoglasja med avstrijsko industrijo In bankami. Krediti so v Avstriji — če so plačani v avstrijskih kronah — silno dragi, kar zelo neugodno vpliva na industrijsko delavnost. Pač pa so skoro za polovico cenejši inozemski krediti, katere pa mora e uspehom uporabiti samo tak tedustri- bodisi živalske ali rastlinske, ki «ansformira solnčno energijo v živ-tiensko... Protoplazma je duša, srce ^ve stanice. O njenem sestavu,, ustroju J» njeni konstrukciji nam je znano le toliko, da tvorijo njene sestavne dele najrazličnejše beljakovine, torej kemične spojine silno kompliciranega značaja. Kaj tl pomaga, ako veš, iz katerih delov je sestavljena ura, ako pa tl je njih Medsebojno razmerje, lega, razvrstitev Spoznana? Pojasnitev, ugotovitev se-protoplazrae je pač še vprašanje nedoglednega časa, vse sedanje to-J^evne trditve so le domnevanja, hi- Sv30 Preneha izvrševal II le funkcije, ugasne o® hrotoplazme ni življi sanizmih so sistirani ' izražajo v življenskih Poiav^ ** odigravaJ0 ti Proces niave snovi proces, po katerem se ž ma razlikuje odm'v «novi Bistvo procesa me ~~ na kratko izraženo ^navijanje, Ponavljanje Protoplazma se vedno fr regenerira. Tvorbi, nasta Me sledi njen razpad, ti Seneracija in to se ponav Asimilacija — nastane n disimilacija — njen i ardinalni pojav življenj. Govorimo najprvo o d Plazme in njenih posle TOetn pa nekaj, kar je j umevanja tega pojava. Voda je spojina s kaj majhno kemično energijo, energija pa vsakega izmed elementov. Iz katerih sestoji voda, vodika in kisika, je süno velika in postane prosta v obliki toplote v momentu, ko se oba plina združita v spojino, v vodo. Ako hočemo vodo zopet razkrojiti v njena sestavna dela, tedaj ji moramo dovesti toliko energije, kolikor jo je postalo proste pri združitvi vodika s kisikom. Razkroj vode se izvrši — mimogrede omenjeno — z električnim tokom, lahko pa tudi s segrevanjem njenih par nad 1000 stopinj Celzija. Vodo kot sploh vse kemiče spojine, pri kojih nastanku postane kemična energija njenih sestavin Prosta, torej vse spojine z majhno kemično energijo, se zovejo eksotermične spojine. Obstojajo pa tudi spojine, ko-hh posamezni elementi se niso združili spontano, ampak Šele potom dovajanja toplote. Te endotermične spojine vsebujejo v nasprotju z eksotermičnimi veliko kemično energijo, ki postane pri njih razpadu prosta v tej ali oni obliki. Snovi sestavljajoče protoplazme spadajo med nje, protoplazma je zmes en-dotermičnih spojin. Razpad protoplazme, njena disimilacija pomeni razpad endotermičnih spojin v substance z manjšo kemično energijo. Pri disimilaciji postane pretežni del energije prost, latentna energija preide v kinetično, kemična energija se udejstvuje kot — živi jenska sila. Ta sila je pa nositeljica aktivnega življenja, od nje so odvisni Vsi njegovi vidni in nevidni pojavi Da pa ne prenehajo oziroma popolnoma ugasnejo viri življenja in njegove aktivnosti, mora disimilaciji slediti čim hitrejša in večja regeneracija preto-plazme, asimilacije. Ravnotežje med obema procesoma se ne sme porušiti na škodo asimilacije, čim večji je razkroj protoplazme v primeri z njeno regeneracija tem hitreje se bliža stanica svojemu poginu. Nasprotno pa pomeni prevladovanje asimilacije to, kar imenujemo povečanje, rast stanice, oziroma celega organizma. Vsaka stanica živega organizma, I živalska i rastlinska, je podobna kemični tovarni v pravem pomenu besede. Tu se odigravajo procesi procesi o kojih bistvu in poteku si niti zdaleka ne moremo napraviti pravilne slike. Vemo, samo to in to je gotovo, da je regulator vseh teh brezštevilnih procesov protoplazma. Katera tovarna je v stanu proizvajati iz ogljikovega dvokisa in vode škrob, kot se to dogaja v vsaki stanici rastlinskega lista? Masti, beljakovine, razni alkaloidi in nebroj drugih substanc nosi varstveno znamko tovarne žive stanice. Vsa važnejša hranilna sredstva, živalskega ali rastlinskega izvora so endotermične spojine * večjo ali manjšo množino pričuvane energije. Od množine te energije je odvisna hranilna vrednost raznih živil Pri Prebavi se te spojine razkrojijo v substance z manjšo energija prosto energijo pa uporabijo razne stanice za proizvajanje raznih iivlktnsklb VrtttP lent vsa živa bitja smo podvrženi tudi mi. I v nas, v stanicah našega telesa, v sta-nicah mišičevja, v stanicah roožgan in živcev, skratka v oelem kraljestvu stanje živega človeka, se vrše procesi, katerih posledice so razni življenskl pojavi Vse naše kretnje, vsaka naša misel celokupno naše udejstvovanje kot živih bitij je v razne oblike energije pretvorjena soinčna energija. Pomlad je tu, soince trosi na zemljo novo življenje... Rastlinice, posredovalke med nebeškim solncem In drugimi zemeljskimi bitji obračajo svoje liste proti izvoru, studenen vse energije in stanice v njih delujete... V listih se vrši sinteza spojin, endotermičnih spojin, od kojih množine in obilice ne zavisi usoda samo otrok faune in flore, ampak tudi Adamovih sinov in hčera. Po žetvi bo izšla uradna statistika o množinah pridelka, ali bolje rečeno uradna ugotovitev o neekonomičnem izrabljanju solnčne energije.., Francih noče aneksij, hoče sama resničnih jamstev, da se ugodi nje zahtevam glede povrnitve Škode. Zato ima Francija pravico, zahtevati poroštvo. Ludwig OuMBCt (Soc. Mouatstuftal • Zgodovina nam neti strasti tn nas pomirja; oddaljuje od življenja in zopet vodi nazaj; obuja v nas potrefio delovanja, Čigar nujnost h način nam kaže. Georg* Osenm. jec, M lahko računa z izvozom svojih proizvodov. Toda inozemd zahtevajo Pii dovoljevanju kreditov industriji — ki jih v ostalem sedaj, ko so se overili da bo Avstrija kmalu sanirala svoje gospodarstvo, prav radi dovoljujejo — jamstvo kake avstrijske banke, ki ima zveze z dotično inozemsko banko. In tu se je pokazala prav nerodna zapreka. Dunajske banke se namreč branijo teh jamstev. To pa ne morda radi nesigurnosti takih posojil temveč iz čisto egoističnih motivov. Banke namreč ravno pri avstrijskih kronah debelo zaslužila dočim ne v tako veiiki meri kot zgolj posredovalke inozemskih posojil. Zato se branijo posredovani kar vzbuja prt industriji seveda upravičeno nevolja Kako daleč bo šel ta spor, ki je najnovejšega datuma, se še ne ve; morda bodo banke vendarle uvidele, da ni njl-hova edina naloga lasten dobiček, atn-psdc tudi podpiranje razvoja in napredovanja celokupnega gospodarstva. V ostalem sta tako avstrijska krona kakor tudi trg precej mirna ta prebivalstvo je zopet pridobilo nekaj zaupanja do svoje krona Nemčija. Nemčija stoji ta trpi pod francosko-belgijskim pritiskom. Porahrska akcija Je Nemčijo prav občutno pritisnila ob tla. Svojo prvotno brezbrižno finančno politiko je sicer kasneje izpremenlla in njene intervencije so dosegle lepe uspehe. Vendar je Nemčija že zelo na koncu svojih moči Prisiljena Je iskati najcenejšega izhoda tz zagate, v katero te te strmoglavila njena Šovinistična politika. Marko se ji je posrečilo deloma stabilizirati, kar je vsekakor velik uspeh. Porabila je y to svrho vsa mogoča sredstva. V svrho okrepitve marke je pred kratkem znižala davek na premog, kar gotovo ne bo ostalo brez uspeha. Precej razočaranja pa je Nemčija doživela s svojim zlatim dolarskim posojilom, ki naj bi tudi pripomoglo k čim-večji okrepitvi marke. Sicer zanesljivi končni podatki še niso znani, vendar te že dosedanji rezultat precej simptomatičen. Kolikor te mano do sedaj, te podpisana samo ena četrtina razpisane vsote. Kakor so »Jutranje Novosti« že pred nekaj dnevi poročale, to še ul končal rezultat ta se bo dosegel pač večji uspeh, vendar najbrže ne bo dosti razlike. To tem boü, ker je poslala re-paracijska komisija koncem marca nemški vladi svarilo glede tega posojila. Nemčija namreč ni zaprosila za izpre-menitev člena 248 mirovne pogodbe, vsled česar svari roperacijska komisija nemško vlado ta tudi vse podpisovale« posojila, da ima ona izključno vse pravice do nemških dohodkov, ki bi Jih Nemčija hotela evenhielno porabiti za kako posojilo ali njegovo obr©štovanja To svarilo Je bilo sklenjeno enoglasno, kar nikakor ne more ugodno vplivati niti na podpisovale«, niti na usodo obligacij na raznih borzah. Kljub temu, da Je nemška marka že precej stabilizirana, izkazuje zadnji izkaz nemške državne banke ponovno povečanje obtoka papirnatega denarja. SHa kola lomi in Nem&ja si ne ve pomagati drugače, kakor da tiska bankovca Velika ovira stabilizaciji so tudi razna ta pogosto mezdna gibanja, ki s svojimi posledicami vedno iznova po-draiujejo produkcijo ter onemogDČn-jeio sigurno kalkulacijo. Vse današnje gospodarsko življenje se vrti okoH Poruhrja ta končnega izida tega boja med Nemčijo te Francijo. Juan Ferragat — Baro Borčič. Sitna odkupnina. i Draga Sliva! Res, sama ne vem, odkod imam še toliko poguma, da ti pišem. — Govorila sera z Leonardom, kakor st ml svetovala. Ta sltaež, ta nepridiprav! Povedala sera mu goto resnica da Imam vzeti poštenega, resnega, dobrega moža. Kavalirja od nog do glave! Rekla sera mu, da moram pred poroko napraviti konec prejšnjemu življenju, da mi mora Leonardo vrtati moja pisma, ter izbrisati vsako sled dosedanjih mladih dni Pisma, ki strašno kompromitirajo dekle kakor sem jaz, M imam vbodoče nositi častno ime, ime moža, ki Je povsem kavalir. Pa veš, kaj trt Je Leonard odgovori!? Nesramnež nesramni! Pero se ml trese od jeze, ko ti pišem. Leonardo se ml Je ljubko smejal s tistim porednim smehljajem, da se mi vselej kar v giari zvrti, zakaj pokale ml svoje kakor česen] bele zobe (seveda Je ponosen ta nagaßvec ua svoje zobe, ker sem Jih večkrat kvante!) potom mi je refcd Čisto min»: •To uti Je Jak» i» voW, da se omožiš. Življenje moramo vzeti resno la fl si bila od nekdaj praktična ženka. Ps veš, tudi jas postajam praktičen. 08-vldno so to znamenja starejših leU (A ta porednež te izpolnil Ide 25. teto!) •Torej« — sem ga vprašate — sak vrne« mote stana?« ZanlniSweifl, ÜoSlko le avtomobilov na svetu? Nedavno je priobčil velik ame -ikan-ski list precej točno statistiko o številu v obratu nahajajočih se avtomobilov» Po tej statistiki je v letu 1922 obratovalo vsega skupaj 14,743.468 osobnih in tovornih avtomobilov. Od teh odpade samo na Zedinjene države približno 80%, t i 12,364.377, Zanimivo je dejstvo, da pride Francija, ki je v njej tekla zibelka avtomobila — šele na četrto mesto. Naslednje številke pričajo o obsežnosti avtomobilskega prometa v posameznih državah: Angleška 554.443, Kanada • 487.099, Francoska 290.303, Nemčija 126.092, Italija 65.000, Španska 47.500, Belgija 45.388, Švica 21.000, Rusija 15.000, Jugoslavija 2209. Navedene številke kažejo, kako zelo je že razširjen smisel za to moderno in vrlo praktično vozilo. Vedno praktičen Amerikance se Je pni zavedal velikih prednosti, ki jih nudi promet z avtomobili in velike važnosti v industriji, zato pa ifi tam avtomobilski promet vse drugače razvit, kot pri nas v Evropi. Ogromne tvornice tekmujejo med seboj, katera bo vrgla večje število avtomobilov na svetovni trg. Ravno sedaj se vrši ljut boj med znanim tovar-nasjem Henry Fordom in W„ C. Duran-tom. Zadnji Je glede cene avtomobilov prekosil samega Forda, ki je dosedaj izdeloval najcenejši avtomobil na svetu, Na to izzivanje je Ford takoj odgovoril z redukcijo cen svojih izdelkov in sicer kar za 50 dolarjev pri vozu, Du-rant, katerega ime je pri nas še malo poznano, zasluži vsekakor, da se ga Sinatra resnim tekmecem; za njim stoji Wall Street, katerega finančni magna-tje izdatno podpirajo novo nastalo podjetje, Da pod takimi okoliščinami znatno narašča ameriška produkcija avtomobilov, je jasno, V prvih 9 mesecih leta 1922 se je Izdelalo 1,873.000 vozov; v oktobru je dospelo nadaljnih 244.000, 44.000 več, nego v istem mesecu prejšnjega leta. Pri tem cene neprenehoma padajo. Pred 14 timi leti je veljal Fordov avto komaj 1000 dolarjev, danes ga je mogoče dobiti za 298 dolarjev, opremljenega z modernimi tehničnimi pridobitvami. Pričakuje se v doglednem času pojav avtomobila, ki bo njega cena samo 180, da celo 150 dolarjev. V tem pogledu smo v Evropi še precej daleč za Amerikanci, Umetnost iipraxuietanja oblakov. V Daytomi (Ohio) so se lotili nekake smajevtike* oblakov: iz aeroplancv so usipali dektriziran pesek In tako povzročili dež. Svižec ali sipa napolnjena z 10.000 volti, se raztrosita na oolak, in ko gresta skozenj, spojita mehurčke v kapljice, ki padajo na tla. Poskuse so delali na različno velikih, celo kilometrskih oblakih, debelih 150 do 450 metrov. Poslej baje ne bo treba več megle, kar bi zlasti v Ljubljani prav hodilo: bodi oblak ali megla, bodi mrč ali zagon oziroma zastava, vse se bo dalo po mili volji s peskom in z zemljo spremeniti v padavino. Samo da poročevalci za slano lužo ne povedo, koliko bo treba letal in denarja, Nasplošno se početje izvrši v desetih minutah, A pri manj gostih oblakih sc je primerilo, da Izzvana pršaviea r.i dospela srečno na zemljo, spotoma Je izhlapela: torej udarec v vodo, pri ka- terem ni nie vode!.. Za končno sodbo treba počakati na podrobna opazovanja pristojnih strokovnjakov. Pravilno podčrtava obzornik Nature, da svojstva oblakov še niso zadosti proučena. Prciskavati ie treba sprijemanje me-hureev, lazprašenje ali pulverzacijo vode, kakor tudi morebitno vlogo elektrike. Znano Je, da se mora vrč vode, izlit iz zrakoplova, razpršiti v oblak, naelektren po lastni težnostni energiji Zanimivo bo, če dobimo to vodo nazaj z naelektrenim peskom, obrazložiti is-namen. nk, — Sarah Bernhardt—BeroHnčaula? — Pariški! list »Paris Midi® le Iztaknil krstni list velike umetnice, kS ie bil priložen prošnji za vstop v konservatorij. Iz tega dokumenta Se — kakor se zatrjuje — razvidno, da Se bila Sarab Bernhardt rodom Berolin-čanka, Navedba v krstnem listu je sledeča: Sarah Bernhardt, roj, 2. oktobra S 844, oče neznan, mati Julija Bernhardt, modistinia, 23 let, rojena v Berolin«.® Neznani oče je bil po isti verziji bogat trgovec in brodolaslnik, — EieoBora Daše» slavna gledališka igraika, bo v kratkem nastopila v Berlinu, in sicer kot »Hedda Gabler« ter v Beki drami, ki jo je spisal Gabriele d' Aminzlo. — »Alraune« dramatlsrana. Znani nemški romanopisec Hans Heinz Evers je svoj roman »Alraune« dramatiziral. Uprizoritev se bo v kratkem vršila v Berlinu. — Dve obletnici Pred meseci sta se slavili dve krepki osebnosti: stoletnica Hoti fmanna In petdesetlenica TeoJila Gautiera. V to ime si preberimo sledečo sodba Gauti-erovo o Hoffmaanu: »Po Holfmannovem zvezku sem tak, kakor da bi bil popil deset steklenic šampanjca. Zdi sc ml, da ml le mlinsko kolo nadomestilo možgane in da se vrti med stenam! moje lobanje. Obzori® ml pleše pred očmi, in precej časa rabim, da prebavim svoje čtivo In da se m! posreči priti zopet v svoje vsakdan!« življenje. Kajti Mofimannova domišljija, sam pilana, je vrtoglava kakor kosmi belega dima, ki ga odnaša In razganja veter, ognjevita Is Iskreča kakor pene šumeče iz kozarca; njegov slog je magična I» spreminjasta prizma, kje? odseva stvarstvo v vseh smereh» božji lok, odlesk vseh mavričnih barv» oavjl rep, kjer ie soleče združilo vse svoje žarke.,.« — Cisereisez Da femme! Da je res treba .povsod Iskati ženske kot poslednji vzrok, je razvidno iz sledečega. Ko je prišel nedavno zopet polkovnik Hosise, znani svetovale« Ih prijatelj predsednika Wilsona, v Ženevo k Društvu narodov, ki je bilo v znatnem obsegu njegov stvor, je visok uradnik laskavo izjavil gostu ob sprejemu: »Polkovnik, ako se v tem mestu komu kedaj postavi kip, se bo vam, saj vemo vsi da ste v! odločili, saj bo Ženeva sedež društvu narodov.« — »Ne,« se je odrezal šaljivi House, »to je bil moj švicarski sluga Jože. Ko se je omahovalo med Ženevo in Lozano, mi je bilo vseeno in sem vpraša! Jožeta, katero teh mest Srna za saoj protin ugodnejše podnebje. Brez obotavljanja mi je svetoval Ženevo. Kasneje pa sem Izvedel, da ima v Ženevi ljubico!« — Neveste, v «rte®!! Iztek In njegovo milo podnebje je zapeljalo že prenekaterega zapadnjaškega vojščaka, da si js m pozna leta Izbral družico. Tako n. pr. je francoski general Samsi vzel v Solunu prikupno bolniško strežnico, aa njim pa se je še nemški general Uman von Sanders, kl je maršal v turški vojski, v svojem 60. let« poročil $ čedno Ogrko. -- Pcuer, abige rmsess? Dečko, odganjaj muhe! bo treba ponavljati s rimskim piscem, iz srednje Afrike se je razpasla noter v Ameriko sitna muha »ce-ce«, ki povzroča spečo bolezen. Zdravstveno ministrstvo Združenih držav opozarja, da je od 1. januarja do L marca t. 1, v Novem Torku obolelo 260 oseb na mrtvičnera vneti« mož* gan (enceplialitla Jethajgica). Pozor na podrepni mrčes! — Pritrkavanje, V Ameriki se smejo ločenci vnovič v cerkvi poročiti Vendar si pastorji niso edini v vprašanju, ali naj se pri takem obredu zvoni V Chattanoagl pa j® družba bogočastnega ministrstva našla tele čudni Izhod: pri zopetni poroki ločenih zakoncev se sme trljančlti toda zvonar naj pazi, da ne bo preglasno potrkaval,. S tem hoče gosposka dati na znanje, da ne odo» brava popolnoma ponovne ženitve razporo» čencev. — Les> tsspcfe. Ni vsnMaaia stvari v nekoliko urah podvojiti svojo družinico, če imaš že štiri otroke, To se je cbneslo neki Italijanki iz Loniga, ki je nedavno povila dva dečka in dve deklici — Umetno dozorel, V nek: brooklinski kliniki sta se pred časom nar dila ^ ameri-kanska dvojčka, fantek in punti:a. Negodnica je biia živa in položili so jo v umetno gojilnico. Negodč pa je bil videti mrtev. Pljučka la srce niso delovala. Zdravnik je vbrizgal detetu adrenalina v srce, nato _ ga je drgnil In mn vdihaval kisika, Malček je zopet oživel in danes je nedonoienec v goj-Iču prav tako čvrst kakor njegova sestrica nedonošenka. — Kokardi v plesu, Plesni učitelj Jimmy in dve njegovi učenki, Mareta Tref in Marta Chaise, so dosegli najvišji uspevek v Tajanj«, Pred številnimi gledalci so v zabavišč« Indiana-Club v Marsiljl, dne 38.—19. marca brusili pete In sicer Jimmy 24 ur 4 minute, 5 sekund. Trefova pa 16 ut. 25 minut, 15 sekund, kar pomeni ženski svetovni rekord. Ob kronometra sta bila Raoul Pollak in Gšo Robert. Pa recite, da se jim ni zvrtelo v glavi, plesalcem, zijalom ta zija* lamj — Slamnati vdovec. Nova žena bivšega nemškega cesarja je za Veliko noč, ia binkošti odpotovala na grad Sabor v Slezljo s tremi otroci, M jih Ima poleg sebe, da preživi nekaj tednov z obema starejima sinovoma In da se 3 najmlaji ne odvadijo svoje rojstne dežele. Prevejanci pa trdijo, da je bela Hermina šla pustiv, ker se je naveličala starega pusteža In dolgočasneža. — Višek Iz biljardnice. V London« gojS topot rekorde vztrajnosti Dva neutrudljiva kaombolerja sta oadan igrala na 10.000 točk brez oddiha, namreč Mary Marks In Dave Oolstein. Ako bi bi! eden igravcev opešal med jnatehem, le bi! pripravljen namestnik, kl bi bil vskočil in omogočil drugemu part-neriu doseči perforaanco. — Društvo za varstvo ptic (Pariz) 3® odlikovalo sledeče osebnosti, ki so uspešna delovale v njegovem smisla: princ Gailcs, amerlkanski profesor H. FairHeld Osborn, ornitološka družba v La Plati, grof J. Potočki, poljski minister. Velika srebrno svetinjo pa j® dobil francoski poljedelski minister za razne odredbe v prid malim ptičem» — Od tečaja d® tečaja. Ameriška mor» smries le predlagala nov rekord, polet v aeroplan« okoli sveta» in sicer preko severnega la južnega tečaja. Zračno br> • 'ovje odleti t Alasko sred! junija, Privodnlki so že is» feraal» svojevrstna letala is dograjena — Za knjigo ljub ee. ^ Pariškem Hotelu Drouot se občasno prodajajo redke knjige. Evo nekaj cen: A. France »Rdeča lilija«, ki j« L 1894. stala 3 frs 50 v Izvirni izdaji, je Ha letos za 300 frs; »Korintska svatba« (1876) za Isto ceno; »Zlati spevi« (1873) za 2JO; »Epikurov vri« (1895) za 205; Gour-mont »Phoeas« (1895) 350 frs; »Mistični La-tinec« (1892) za 200; Huysmans »Narobe* za 240; Andrč Gide »Urianovo potovanje« (3893) sa 280 frs., itd, Nauk? čuvajmo kadti ge! Šah. PARTIJA ŠTEV. * (igrana v lokalu Lj, šah. kluba dne 5. TL t. L med šahovskima mojstroma inž, prof. dr» Milan Vidmarjem ter prol Asztalcs-em). 1.) e, — e» 24 Sb: - c* 3-) h - h P f« X e6 5.) So, — f„ K) d - ds P bs X Sei, 8.1 Lf. — e. 9.1 0 - 0 10.) Dd, -31.1 Des — Ss 12. ) Lej, — hj 13. ) e3 X f« 14. ) Sf* - ge 15. ) Lh, X 9» 16. ) ■ c, — cfi 17. ) i e3 — h 18. ) Tf, — ea 19. ) Ta» — h 20. ) "> 21. ) Dg8 X DS, 22. ) Te» X Les 23. ) hs - h8 24. ) Te, — e6 25. ) Tea - et 26. ) Te» - d„ 27. ) Td, X d, 28. ) T raznih temnili lokalih. 9 Iskanje otroka z modrimi očmi. Nek); angleški oficir, ki se je dalje časa naha’al v Kanadi, se je te dni vrnil na Angleško s nenavadnim nalogom. V Kanadi je namrdš spoznal angleško zdravnico» ki sedaj tat» prakticira in sl kopiči ogromno bogastvo, Ker pa ni poročena, bj rađa adoptirala kasto modrooko deklico 5z dobre in zdrav» družine, najra!še iz kake Škotske družine. Oficir le Inseriral v vseh angleških listih :te dobil seveda ogromno ponudb. Sedaj stoji pred težko nalogo Izbere. Dosedaj se Se n! odločil. Ponudbo seveda podpira tudi dejstvo, da bo imela dotična deklica ogromne premožente. Ali ste že obnovUi naročnino ta jutranje Novosti1 f Življenje semen. Kdo le ni slišal o žitu iz piramid, ki |e baje vzkalilo po večtisočletnem spa-aiu? Botaniki zanikajo to možnost in »Sledni sorbonski znanstvenik M. Mol-Üaxd» M je že izdal troje zvezkov o Sastlinski fiziologiji, je v poslednjem jraziskaval vprašanje o pritajenem življenju semen. Pri tem gre za dihanje, kakor trdita Van Tieghem in Bonnier, Sä sta vzela tri enake deleže semena, pustivši prvega na prostem zraku, drugega v zaprtem vzduhu» tretjega pa v čisti ogljikovi kislini Po dveh letih je prva peščica ohranila še SQ% kalivosti, druga 45% in tretja nič» Seme torej di-&L ker se pač zaduši. Vprašanje pa vendar še ni rešeno, «agotavjja MoUiard. . Ako poskušamo z dobro presušenim «rajem, shranjenim na praznem v zapečatenih cevkah, ni nobenega dihanja, pa vendar vsejano semenje požene. Potemtakem se življenje začasno ustavi. To mnenje podkrepljuje Giglioli, ki mu I® seme meteljke ali nemške detelje vzkalilo po JSletnem bivanju v vodiku, dušiku, klora, ogljikovem okisu in dru-*öä plinih, selo v čistem alkoholu. Ma-«aenne-ov poskus kaže, da se kalivost «hrani dalje v suhi praznoti nego na «raktL Torej naj sklepamo, da je v «raj» življenje skrito (latentno)? Le počasi, svetuje MoUiard, kajti Paul Becquerel se je pred leti spustil v to kočljivo vprašanje In dognal, da je od sil® zamotano. Semenje v suhi praznini se «dl v pritajenem življenju, ker je pre-sušena lupina oziroma mekina kraiko in saalo nepredirna za pline. Še več. Po-«ušeno, potem zopet ovlaženo listje «prejema to oddaja pline; prav tako tudi sterilizirana jelovina. Zategadelj iz-©ena ničesar ne dokazuje; nikakor n« dokazuje, da življenje še traja; saj Pal-ladlue ga je ugotovil pri rastlinskih tkl-VSfe (stanlčjih), ki Uh je mraz zameril. 2 Molliardom moremo reči le to, da 9» v posušenem semenju življenje kaj Šibko,,. Seme Ima vsekakor žilavo ilvljenjes BecQuereiu je vzklilo semenj«, nabrano v starih lepenkastih ze~ HSčnjakih po 74 letih (Lavatera), po 77 (stachys), po 84 (negnoj), po 87 (kašlja). po 100 (bob, fižol) In 140 (žito). Ce lorej «raje v Istini diše, morajo biti iz« «ura ja v* spričo te velike dolgovečnosti fftko slabotne Kar se tiče mtimljske pšenice, so to •pravljice» Pristno silje Faraonov ne rodi: sčasoma so nastale v njem kemične jspremembe, ki se upirajo obnovitvi ali (podaljšanju življenja. Molliardovl spisi •Nutrition de la plante«, »Formation« 3n »Utillsation des substance* ternaireš« bodo dobro došli slednjemu botanistu ter delajo fest znanstveni enciklopediji. ti D, V. — Smeta. Na nek! parlSV! polti le čakala dolga vrsta ljudi pred btagalno. Postaven gospod, ki je pravkar opravil pri sosednem okenc«, se vme ta hoče pred vsemi šakale! do blagajnika: »Oprostite, hotel bi samo...« »Postavit« se za drugimi!« ga nahruli uradnik. »Pa saj nisem prišel...« »Nobene izjemel Vse mor« iti po re« da?« Ko je po daljšem prerekanju prišel po-atami gospod vendarle pred okence» ga vpraša osorni uslužbenec; »želite?« »Mislil sem vas opozoriti, da ste poprej nekom« dali 50 frankov preveč naza!«, je s nasmeškom odgovoril postaral gospod. * Stanovanjska stiska ponehava v Patte». Mnogo se zida na novo, mnogo starih poslopij se povtiute. Sedaj so pričel! graditi četvero velikih hiš na sedem nadstropij. »Kajpada» dragica. Dekleta, ki poro« IS bogatega In resnega gospoda, taka Pisma jako komprimitirajo» Ali se spominjaš na tisto, ki se začenja z besedami: »Edina ljubezen mojega življenja,« «11 na drugo, ki se konča: »Ta, ki ti je vdana z dušo in s telesom?« To so bile urice, Marta! in takih pisem imam ođ tebe 23. Lep je tvoj slog, Marta, eleganten, topel, prisrčen. Kakšna škoda, da se nisi posvetila slovstvu!« Ne bom tl pravila, draga Silva, da sem bila kakor na trnju. Le pomisli, ako že samo eno pismo kompromitira, kako bi bila kompromitirana po triindvajsetih! Zdaj pa pride, kar je tako strašno la grdo------------ Cisto mirno, skoraj malomarno, kakor bi bil pogovor o najnavadnejših rečeh na svetu, mi je rekel Leonardo: »Pisma ti dam nazaj, Marta. Pa kakor sem že rekel, postal sem praktičen in zato zahtevam p’ačo. No, nič me ne glejl Sama mi daješ zgled, ko razdiraš razmerje z menoj za ceno možitve.« »I, kaj Iti pa rad, Leonard, za moja pisma?« »Ne huduj se, dušica, v men! je še dovolj romantike, da ne bom zahteval denarja, Ne, kaj primernega mora pač zahtevati fant od dekleta. Ljubezni, ali ni res? In ljubezni te prosim tudi jaz: odkupuj pisma, kakor sl ml Jih pisala, pismo za pismom. Saj veš, kje stanujem. Tam me dobiš vsak dan popoldne. Kadarkoli boš prišla, tl bom vrnil eno pi-semc«. Zaljubljena pisma se morajo p h»* čevati z ljubeznijo, — — — Razumeš? Pismo za pismom, triindvajset sestankov z menoj ti vrne mir, ki ga potrebuješ. Ako ne, pošljem ti pisma za poročno darilo, ki ga pošljem tistemu resnemu gospodu, ki bo tvoj mož — — —« Lehko si vse misliš. Razžalostila sem ga, jokala,.. Pa vse zastonj, — S smehljajem na ustnih je ostal pri svoji zahtevi. — AH si moreš misliti večjo nesramnost? In vendar, zlata Silva, pisma moram odkupiti, naj velja kar hoče. Le pomisli, kako ml je: Blaznim, piham od jeze, togotim sc — — Objema te Tvoja obupana Marta. n. Draga Silva, deset pisem sem že odkupila. Kako grozno je to trpljenje. Nobeni ženski bi ne privoščila takih muk. Kakšen mož, Silva, kakšen mož ti je to! In tega malovredneža vest nič ne peče. Zdaj je še bolj vljuden, boli prijazen, da, celo bolj strasten se mi zdi kakor v najlepši dobi najinih stikov. Grdoba! Sovražim ga, Silva, zaničujem ga in kar gnusi se ml ta surovina nesramna! Kakšna muka so tisti popoldnevi pr! njem! A on je čisto miren ter si kar noče misliti groze, ki jo zbuja v meni. Kdaj bo teh nadleg konec? Do tistega dne ne bo več vesela Tvoja prijateljica Marta. m. (Marta sed! sama v sobici, vzame iz omarice sveženj pisem, pa jih puzno preštevaj Marta, Eno — dve — šest — petnajst —- dvajset dve! To se pravi, da Ima ta sitnež še samo eno pismo od mene in če pojdem danes popoldne k njemu» pa se ga ©dkrižara za vedno. Za vedno! Marta sedi nepremično, vtopljena v premišljevanje. Stopi k pisalni mizi, vzame rožnat parfumiran papir § svojim monogramom in nervozno zapiše: Leonard, danes te ne morem obiskati. Pričakuj me jutri v svoji sobici ob navadni url Z dušo i® * telesom tvoja Marta. ‘ (Naslednji dan pred vrati Leona r-dovega stanovanja. Leonard se poslavlja od Marte.) Leonard: Še eno pismo Imam od lebe, Marta. Tisto veš, ki si nti ga poslala včeraj. Ali prideš ponj jutri? Marta (premišlja): Ne vem, če mi bo mogoče baš jutri Ako pa pridem, tl preje pišem... Sherlok Holmes kot okultist. Sir Arthur Conan Doyle, avtor pristnih povesti o detektivu Sherloku Holmesu, jo zelo bogat tnožaik, ima torej precej prostega časa in zato se ni čuditi, da se bavi med drugim tudi z okultizmom. Menda so duhovi spretnejši in zabavnejši kot zločinci, kajti Doyleu, ki spet ujame zločinca, kateri ! se je rodil v njegovi domišljiji se še ni posrečilo ujeti duhov in flagranti čeravno je o njih ebstolu* kakor vm pra- vi, trdno prepričan. Vendar jim je že prišel na sled in je imel pred britanskimi časnikarji zanimiv govor o okultizmu in jim kazal fotografijo duhov, ki jih je sam napravil in % katerimi bo pd-vzel v par tednih veliko okultistično propagandno turnejo po Ameriki Človeku ne gre prav v glavo, da se je ravno ta mož vrgel med spiritiste, ravno on, ki je v svojih detektivskih romanih pokazal, da hladno pojmovanje okolnosti in zdrav razum brez vsake sentimentalnosti in fantazije igra pri njem glavno vlogo. Tu spet velja stari pregovor: Les extremes se tou-hent Doyle je že pred dveml leti objavil v neki veliki angleški reviji fotografije vil, ki sta jih napravile v avstralskih gozdovih njegove hčerke. Đa je zbudil s tem velikansko senzacijo, le umevno posebno, ker je čisto resno trdil, da so priobčene slike prave. Vile so velike kakih 20 cm, imajo krila kot metulji in tudi žive po avstralskih gozdnih livadah metuljsko življenje. To so krasne ženske en miniature, oblečene v svilo. Stvar mu je gotovo prinesla mnogo denarja, če ne, ne bi bil nadaljeval. Sedaj skuša dokazati s pomočjo fotografij obstoj cktoplazme, to je čudovitega živečega materijala, ki ga napravljajo In Izločujejo mediji. Prisotnost ekto-plazme je podlaga okultne vede. Conan Doyle pravi. Ektopiazma čisto gotovo obstoja, to je dejstvo, ki so ga dokazali tudi brez fotografskih «ümkoy. Čeravno so to ntabsrito stefe- tali na tehtnicah in določili njegove težo, se vendar ne ve» ka] je. Jaz sem mnenja, da je to substanca, ki se pav-sodi nahaja» samo da je pod posefcnlati okolnostmi zgoščena in vidna, Ekto-plazma — tako pravi — je tvarina, k£ ima dušo. Ko je zapustila telo medija» ima posebno obliko in reagira, če se nagovori. Pred par dnevi se je pokazala v neki seansi v obliki človeške roke. Vzel sem jo v roko in jo preiskoval. Masa je bila mehka kot baržus. Potipal sem nohte, da določim, če Bf to morda rokavica iz gumija. Toda prsta. ki sem jih pretipal sta bila kot prsta moje roke. Tej seansi Je prisostvoval tudi urednik nekega znanstvenega lista. Rekel je, da brezdvomno pri stvari ni varanja. Vse to se je godilo v privatnem stanovanju in nobenega medil« od poklica ni bilo zraven. Teorija, da so fotografski srtmfet spretno ponarejeni, ne drži pravi Doyle nadalje, Doyleu se je posrečilo napravil- fotografijo njegovega umrlega sina. Obraz je imel poteze iz onega Časa, ko je bil star osem let Rodbina g* je takoj spoznala. Anglež! imajo torej spet neka], * čemur sl lahko glave belijo. K vsem« temu omenim samo to, da so lani štiri« profesorji pariške univerze pod zeW strogim nadzorstvom preiskovali m«* dii, ki je baje Izločal ektoplazmo (katera j® bila tudi fotografirana), a niso prav ničesar videli, vkljub temu da «o skozi par tednov ebnaviiah svoi« akua«,«- Dr* &