naeratl se sprejemajo in volji
tdstopna vrsta:
i kr., če se tiska lkrat,
'> v	*
j* n ii »i d • n
11 1» ii u ^ ii
?ri večkratnem tiskanji le cena primerno imanjša.
Roko piil
te ne vračajo, ntifrankovana pisma se ne sprejemajo.
M troinlno prejema opravruStv. (administracija) in ekspedieija ;ia Dunajski cesti it. 16 v Mediju-(ovi hiši, II. nadstropji.
Političen list za slovenski urei
Po pošti	pre|emar	velja :
Zu eeio ieto	, . 10	gi. —	ar.
sa poiieta	. . 5	., —	„
ta četrt ieta	. . 2	,, 50	„
V administraciji veli«:
Za ceio ieto . , 8 £i. 40 kr r.a poi ieta	j. ,, 20 „
za četrt ieta	I ., 10 „
V Ljnbijani aa dom nošiljau velia 60 kr. več na ieto
Vredništvo je Florijansk ulice št. 44.
izhaja po trikra sicer v torek,
□a leaen četrtek in soboto.
Boj za Reko.
Hrvatje si na vso moč prizadevajo, da bi nazaj dobili in s svojo deželo združil 11 e k o , ktero bo bili Madjari pri pogodbi s Hrvati za se pridržali. Toda reč je postala tako sitna iu štrena tako zamotana, da utegnejo iz te zadeve med Madjari in Hrvati nastati še hudi prepiri, ki žugajo čisto spremeniti dosedanje razmere med Ogersko in Hrvatsko.
Pri pogodbi med imenovanimi deželami 1. 1868 se jo bilo namreč gledč Reke v §. 66 določilo , da se bode to vprašanje rešilo po posebnem dogovoru med obema deželama. Ko so se pa letos bližale nove volitve za ogerski državni zbor, poslali so reški Madjaroni oger-Bki vladi spomenico, v kteri so zahtevali, naj se Reka brš ko brž združi z ogerskim kraljestvom. Minister Tisza jim je to res tudi obljubil. Temu nasproti so pa premnoge hrvatske občine poBlale do deželne vlade pisma, v kterih so odločno oporekale zoper to, da bi se Reka odtrgala od kraljevine Hrvatske ter spojila b kraljestvom Ogerskim. Takih prošenj bi bilo prišlo še več, ako bi ne bila hrvatska vlada občinam strogo prepovedala, da se v to reč ne smejo vtikati. Ta prepoved ni bila samo jako breztaktna, ker je žalila pravni čut naroda hrvatskega, ampak tudi nepostavna, ker ima v konštitucijonalnih deželah vsakdo pravico prošnje Bklepati in jih pošiljati namenjenim oblastnijam. Vlada hrvatska pa je Btorila še drugo napako. Večina reškega okrajnega zastopa je namreč zahtevala, naj se skliče iz-vanreden občni zbor komitatnega ali okrajnega
zastopa, da oporeka zoper ločitev Reke od dežele hrvatske. Dasiravno je bila ta zahteva v postavi opravičena, se je vendar madjarski načelnik okrajuega zastopa s prva branil tako izvanredno sejo sklicati. Pozneje se je pa vendarle dovolila in odločila na 18. dan meseca junija. Pa reški fakini in postopači so začeli razsajati in Hrvatom žugati, ter so s tem res dosegli, da je vlada izvanredni komitatni zbor preložila na 23. dan junija ter zaukazala, naj se Bnide v Delnicah, ne pa v Reki. To pa je storila zarad tega, ker je minister Tisza banu sporočal, da ne more skrbeti za javni red in mir, ako se hrvatski komitatni zbor snide v Reki. Ali ta izgovor ni res čuden? Ali reški guvernčr grof Szapary nima policajev in vojakov, da bi ugnali reške fakine in poulično druhal?
Reč je med tem prišla v razgovor tudi v deželnem zboru ali Baboru hrvatskem, kjer sta dr. Vojnovič in dr. Vrbanič v javni seji trdila, da je pogodbino pismo med Hrvatsko in Ogersko gledč Reke popačeno. Deželni sabor je izvolil poseben odsek, kteremu je izročil prošnje hrvatskih občin zoper združenje Reke z HrvatBko in preiskovanje prvotnih po-godbinih pisem, o kterih je Vrbanič trdil, da so popačena.
Ta odsek je dovršil Bvojo nalogo ter saboru poročal, da je bila po Bklepu hrvatske deputacije rešitev reškega vprašanja pridržana posebnim obravnavam med Ogersko in Hrvatsko. V pogodbinem pismu pa se je na dotični Btavek prilepil listek papirja, na kterega je drug pisavec, z
drugačnim črnilom in drugačnimi črkami zapisal besede, da je Reka poseben del združene 8v. krone kraljestva Oger Bkega (separatum corpu3 ad-nixne 8aoctae coronae regni Hungariae). Ta sprememba Be je bila menda zgodila, še preden je bila postava potrjena in morda preden je še prišla pred saborom v obravnavo, ki jo je kar skupno (en bloc) sprejel menivši, da je pismo natančno spisano po nasvetu hrvatske deputacije. Ali ker se ta popravek strinja z besedami kraljevega pisma ati reškripta, kterim je Babor pozneje pritrdil, meni odsek, da je bfla ta sprememba v pogodbinem pismu sicer napačna, da Be pa nikakor ne more reči, da bi bila pogodba sama popačena. Ta predlog je v eaboru tudi obveljal, in ban je bil vsled tega rešen hude zadrege, ker je neki že mislil odstopiti, ako bi bil eabor reč rešil nepo-voljno za vlado ogerBko. Nam pa ee dozdeva, da naj bi ban bolj gledal na želje naroda hrvatskega, kakor pa ministerstva ogerskega. Ban je pa tudi v tem napačno ravnal, da je pokregal profesorja Vrbaniča, ker je reč o popačenji pogodbinega pisma spravil na dan. Poslanec Lopamer je hotel vlado h tem inter-pelirati v saboru, pa predsednik te interpelacije ni sprejel. Vendar je pa ban odgovoril, da njemu ni nič mar, kar se o njem govori, da pa tudi nobenemu ni mar, kar je on privatno Vrbaniču rekel.
V Baboru prišla je pa v razgovor tudi zadeva komitatnega zbora reškega, ker so Be hrvatski odborniki branili zborovati v Delnicah ter so zahtevali, da se mora zbor sniti v Reki,
Poljaki in Slovanstvo.
„Poljaki! Vaše prer6denje je nerazložljivo združeno z osodo Rusije."
(Car Aleksander 1.1. 1818.)
Slovanstvo, zares čudna prikazen v svojem pravem pomenu! line še mlado in novo, obsega vendar v sebi tolikanj skrivnostnega, turobnega in pomenljivega, da lahko groza streBa one evropske kulturce, kateri so S!ovanstvu že mnogo, mnogo posodili, mu toliko nasprotovali, ter mu stiBkali grlo, da bi ga zadušili. Ali zastonj! Tisti zatirani in prezirani Slovan — „8klave" t. j. suženj imenovan — pričel je vkljub vsem naporam dvigati svojo glavo, pokrajinska imena pojedinih slovanskih plemen so se jela umikati, ali vsaj zgubivati na ceni pred splošnim in čedalje bolj na dan prihajo-čim velepomenljivim izrazom — Slovanstvo.
Pa vsaj ima na kaj biti ponosno Slovan stvo. Vtaj štejejo Slovani kot skupina več duš, kot Grmani ali Romani, vsaj posedujo dve tretjini stare velike Evrope, vsaj štejejo Slovani na svojem literarnem obzorji v tem kratkem času, ko so se z ,,Evropo" tekmecevati poskusili, že toliko lesketajočih zvezd Blavnih
učenjakov, da vse karkoli ima nekaj pojma o vprašanjih časa in o spreminjanji osode narodov, mora pač brezi dolzega razmišljevanja pritrditi, da kakor je bila doba prejšnih vekov romanBka, novejša grmanska, mora biti odslej bodočnost slovanska, naj si tudi se ji nje ne-prijatelji na vse kriplje ustavljajo. Desetletje za desetletjem daje temu očevidnejši dokaz in kdor zamore pogledati za šestkrat toliko ali tudi manj let nazaj, ta bo radostno pritrdil, da se v tem prepričanji ne motimo.
Toda ne prenaglimo se. Slovanom je treba še velikih podvzetij, da bo njih radost v tej zadevi temeljita, da se ne bo treba bati, da bi jih zopet kaka granata, ktero bodo skusi li nasprotniki med Slovane vreči, ne razpršila, kakor se je to žalibog, že prečesto zgodilo. Slovani morajo enkrat resnično začeti spolno-vati zapoved medsobne ljubezni, iz katere se bo potem prorodila glavna Bila — sloga, katere je še Slovanstvu živo potreba. Da bi bili Slovani medsobno složni, ne bilo bi med njimi toliko krviprelivanja, toliko nezgod, ki so Slovanstvo že zadele. Ravno nesloga je bila vzrok propada Srbstva na Kosovem, propada slave češkega naroda od Slovanstva zapuščenega, kakor tudi propada Poljske, mogočne nekdaj
države Slovanske. Nesloga je bila toraj oni zmaj, ki je požirala Slovanstvo v Bvoje žrelo, in nasprotniki SlovanBtva so še le bolj netili in vzbujali tek temu pogoltnežu, ter provzro-čili, da Be je vloga Slovanstva tako daleč zavlekla. Dobro znamo, da kadar Slovani to spre-vidijo, nehali bi hipoma oni domači prepiri, kateri se vedejo včasi za prazen nič, nehali bi pa tudi predvr ati Bvoje Troje stavljati izdaj-uega konja, kateri stoji vsikdar, kadar se zarja prave slovanske sloge prikaže, od nasprotnikov tje privlečen. Najhuje deluje ta konj še v našem času na bratski narod poljski, kateri se še ni iznebil predsodkov, da bi samo sorodni narodi in plemena znali ž njim enako čutiti in njega korist b prospehom drugih dvigniti, ne pa oni hvalisani zapad, od koder menijo videti priti svojega Mesija. Toda ne tugaj Slovanstvo; tudi tukaj se že pričenja daniti, tudi od tukaj čujemo tedaj pa tedaj kake drugačne Slovanstvu v prid misleče glasove, skromne sicer, toda glasove vendar, kateri nam dajo upati, da bo namera slovanožrcev prazna. Poljaki v pruski Šleziji in Poznanju bo že dali slovo svojim fantazijam, ruski Poljaki že začno resno misliti, da je bolje za njih, da ne stoje pod upravo drugorodcev in čeravno je pri nas
ki je poBtavao za zborovanja odločena. Poslanec Starčevič je bil zato nasvetoval nujni predlog, da ae morajo komitatni zbori shajati eamo tam, kjer imajo komitatne gosposke svoj sedež. Nujuost tega predloga je bila Bicer zavržena, pa reč pride pozneje v saboru vendarle v obravnavo. Vladina Btranka je 8 tem zopet slabo vstregla narodu hrvatskemu, in še mnogi njeni prijatelji ji očitajo preveliko mehkost in odjenljivoat proti Madjarom, nekteri pa so vladi hrvatBki celo že žugali, da jo hočejo tožiti zarad prelomljenja obstoječih postav
Veliko hrupa je zbudilo tudi privatno pismo, ki ga je poslanec Folnegovič dobi) iz Reke ter v saboru prečital. V tem pismu se pripoveduje, da Be je 25. junija, ko je bil Czernatonyi izvoljen za državnega poslanca, ljudska druhal z madjarskimi zastavami in mestno godbo vlačila pe mestu, ter prepevala italijanske zabavljice na Hrvate. Pred čitalnico se je pa ustavila ter s krikom: „Smrt Hrvatom!" pobila vsa čitalnična okna. Ravno tiBto se je zgo-gilo pred stanovanjem hrvatskega rodoljuba in odvetnika dr. Erazma Barčiča. Med raz-sajevalci bo Be neki najbolj odlikovali učenci madjarske realne gimnazije, ki so jih bili boje njih profesorji podšuntali. Policija jt vse to mirno in s smehom gledala, potem minister Tisza pač lahko pravi, da mu ni mogoče v Reki vzdrževati javnega reda in miru. Konečno omenjeno pismo pravi, da je življenje Hrvatov v Reki od dne do dne v veči nevarnosti, in da še po dnevi brez revolverja več na ulice ne gredo. Folnegovič je toraj nasvetoval: Vlada naj za varstvo življenja in premoženja v Reki živečih Hrvatov potrebno ukrene. Sek cijski načelnik, baron Živkovič je na to odgovoril, da mu o navedenih škandalih v Reki ,vradno" ni nič znanega, in da tam menda tudi ni tako strašno, kakor omenjeno pismo trdi. On le vč, da so nekega .Hrvata v Rek pretepli in ga hotli potem še v morje vreči, da je bil pa o pravem času še otet. Sicer pa meni Živkovič, da naj reški Hrvatje od postavue gosposke zahtevajo potrebnega var stva,- namreč od mestne gosposke in od oger-skega guvernerja.
Na to je vstal veliki župan reški g Raizner, ter je rekel, da vradno tudi njemu niso znani omenjeni dogodki, ker ga ravno
istega dne ni bilo v Reki, lahko pa iz laBtne skušnje reče, da je vse istina, kar Folnegovi-čevo pismo trdi. Hrvatom ne bo že skoraj več mogoče živeti v Reki, ker imajo ljudje, ki zoper Hrvatsko in Hrvate rogovilijo, v mestni in guvernerjevi hiši največ podpore in naj mogočnejše varstvo. Tudi ta reč se je izročila v pretres posebnemu za reške zadeve izvoljenemu odseku. Pa pri sedanjih razmerah ni upanja, da bi se vladina Btranka ohrabrila in da bi glede Reke krepko stopila na noge. Prošnje hrvatskih občin, da se Reka ne sme odtrgati od HrvatBke, se imajo neki rešiti s tem, da vlada saboru zatrdi, da ne bode nikdar privolila v rešitev Reškega vprašanja, ktero )i se ne izvršilo z njenim pritrjenjem. Glede v Reki bivajočih Hrvatov pa hoče prositi mi-nisterskega predsednika Tisza, naj skrbi za njih brambo in varstvo. Toda kaj to pomaga? Vlada je to že večkrat storila, pa g. Tisza je na vse prošnje imel samo ta odgovor, da za varstvo Hrvatov v Reki, pa za javni mir in red ne more dober stati. Večina sabora bo v tem oziru gotovo ravno tako odjenjala, kakor pri pogodbenem pismu, da se pred svetom še bolj umaže ter še jasnejše dokaže svoje breznačelno in breznačajno ravnanje. Pa reč se vendar ne bo tako gladko iztekla, kakor si vlada madjarska in njeni kimovci na Hrvatskem domišljujejo. Narod hrvatski namreč še vedno misli, da je pogodbino pismo glede Reke popačeno, dasiravno je večina saborova drugače razsodila, in dr. Starčevič hoče zarsd tega nasvetovati, da naj se vse nepostavno poslujoče gosposke iz Reke odpravijo. Dr. Mrazovič pa hoče k temu nasvetu še dostaviti, naj Be krona poprosi, da se pogodbino pismo zopet tako popravi, kakor se je glasilo v prvotni obliki, in da naj se nemudoma v roke vzame rešitev Reškega vprašanja. Madjarom vdana večina saborova se bode tem nasvetom gotovo iz vseh moči upirala, toda s temi nasveti ona zavrže samo sebe. In kar je najhuje, ona zavrže tudi svoje poštenje, svoj častni spomin, ker živa duša ne bode plakala zanjo, ako po teh malo častnih činih ali dejanjih stopi s pozorišča.
Kje je surovost in nestrpljivost?
Vsi nemški listi, ne samo v Avstriji, am pak tudi v Prusiji, ženejo velik krik zaradi
še „giucho wsredzie, cicho wsredzie", vendar se je nadjati, da temu ne bo dolgo tako, ker gotovo bo tudi sedanji čas zmožen naroditi takošne moževe, slovanskega mišljenja navdah-nene med Poljaki, kakor so bili ti med letom [ 1800-1830, s katerim se kot s prvimi Vseslo-vani niže nekoliko seznanimo, čestita njih imena, ki so delovali že, ko je drugje še vse spalo, so gotovo vredna, da jih pozna vsak, kdor se čuti Slovana.
V teku druge polovice 18. Btoletja propadla je država poljska. Rusija je dosegla takrat svoj konečni cilj, ter je pridobila pod svojo oblast vse pokrajine ru^ke zemlje, katere so bile došle poprej pod Poljsko. Zemlje čisto poljske, kakor Malo Poljsko (Krakavo), Veliko Poljsko (Poznanj), Pomorje (Gdansko) in Mazovija (Varšava) pa so došle v last Nemcem, Pruskej in Avstriji. Toda razmere Poljakov k tem trem državam niso bile povsem enakomerne. Po ljaki so znali še zmiraj bvojo poBlovico: ,,Do kler svet stoji, Poljak Nemcu nije brat', ter so raje videvali, da bi bili združeni z slovansko Rusijo, kakor z sovražljivimi Nemci. Združenje z Rusijo je zaželel sam kralj Stanislav
Avgust in mnoga poljska gospoda; Feliks Potočki je še posebej opominjal kralja, naj bi ostal zvest zvezi z Rusijo , da bi tako poljski narod bil zavarovan pred „nemško oblastjo." Taki nazori glasili so se tudi v literaturi. Znani pesnik tega časa, Trembecki, je vneto zagovarjal združbo Poljske z Rusijo ker je ,,ta zveza mnogo priležnejša, in treba je opomniti, da so Rusi z nami ena korenina, ena kri in eden jezik. Oba naroda , poljski in ruski, sta zaslepljena smatrala za čednost broditi v krvi tovarišo-bratovski. Med tem ko se vzajemno ugonobivamo, pomnožili so se pri nas Nemci, posluževojoč se v to svrho svojih lu-kavostij. Pozabimo svoje nekdanje nasprotovanja, kajti mi s prijaznijo tega brata se lahko upremo moči ostalega sveta!"
Niech w gruzie starycli ruin niepamice zawali lvleski, ktoresmy wzajem wzicli i dali! Mi od tad przyjajii tcgo utrzymujac brata, j Zatwo reszty potedzc oprzemy sic swiata! (Naj v groblje starih zvalfn pozabljivost spravi Vpadke, ktere smo v vzajem vzeli in dali, Mi od tod, prijaznost tega dobivši brata, Se lahko upremo moči sveta.)
(Dalje prih.)
neredov v Prag', ter kličejo skor že Nemčijo na pomoč zoper avstrijske Slovane. Da pa Čehi niso tako nestrpljivi in surovi, kakor jih nemški judovski listi opisujejo, razvidimo lahko iz tega, ker so Nemci do zdaj še vedno v miru živeli v Pragi, akoravno so pri vsaki priliki zanikali pravice češkega naroda; še le vsled vednega razžaljivega obnašanja nemških „buršev" se je vspel srd češkega ljudstva.
Ako primerjamo Prago s tistimi nemškimi mesti, kjer živč tudi slovanske manjšine, bcmo kmalo videli, na kteri strani je več Burovosti in nestrpljivost'. V Pragi sedž v mestnem zboru tudi Nemci ter ne opustč nobene prilike, da ne bi pokazali svojega sovraštva do zgo-> dovinskega prava češkega, do jezika češkega vendar se jim nič ne zgodi. Ko sta bila pa v Celovcu dva Slovenca v mestni zbor voljena (RosBbacher in Einspieler), ne kot Slovenca, ampak kot odlična meščana, bili bo vsi tev-tonci po konc<, zasramovali so ta dva in agi-tirali zoper nju, dokler ju niso res iz zbora spravili. In ko se jim je to junaško delo posrečilo, rekli so oholo: „endlich haben wir den letzten tomischen Russen aus dem gemeinde-rathe hinausgefeuert — zdaj smo iz mestnega odbora pognali zadnjega rimskega Rusa!"
In kaj sta ta dva Slovenca tako groznega počela v mestnem zboru? Ali sta kedaj govorila zoper pravice nemškega naroda? Nikdar ne 1 O politiki še govorila nista, ampak edino le o zadevah občinskih.
V	Pragi nihče ne zasramuje nemškega imena in nemškega naroda, nasprotno se prej nemška manjšina norčuje iz čeških teženj, kakor smo brali v raznih poročilih. V nemških gnjezdih, ki stoje na slovenski zemlji, kakor v Celovcu, Mariboru, Celji, Ptuji, Bistrici itd. pa se Slovenec na lastni zemlji zaničuje in zasramuje kot „bindischer esel", pri vsaki priliki se mu v oči meče, da je človek nižje vrste, ker ni Nemec, in da je tako dolgo bedak, dokler nemški ne zna, dokler ne vleče z nemškutarji.
V	Pragi se razglašajo vsi mestni oklici v češkem in nemškem jeziku. Zgoraj navedene nemške mesta pa o ravnopravnosti kakega druzega jezika še slišati nečejo. Ves Gradec je bil razburjen , ko je enkrat družba rude-čega križa nabila na vogle nemškc-slovenske plakate, in vendar je v Gradcu primeroma več Slovencev, ko v Pragi Nemcev, in slovenščina je drugi deželni jezik na Štajarskem.
V	Pragi imajo Nemci zadosti nemških ljudskih in srednjih šol, še preveč, tako da morajo češki otroci v nemške šole hoditi, ker je čeških šol premalo. Nemške mesta s slovanskimi manjšinami pa se na vso moč branijo slovanskih šol in upijejo o grozni krivici, ko bi se v njih ozidji osnovala kaka slovanska šola za slovanske otroke. Dunajčani so upili, kakor obsedeni, ko se je govorilo, da bi bilo dobro tam napraviti nekaj čeških šol za češke rokodelske učence, vsaj za prvo leto. V Brnu, kjer je polovica prebivalstva češka, se vlada že leto in dan prepira z mestnim zborom, ker ta neče napraviti nobene češke šole.
Po vsem tem moramo pač vprašati, kje je nestrpljivost, kje je surovost? Ko bi se Slovaui v Gradcu ali na Dunaji tako obnašali, kakor se obnašajo nemške manjšine po slovanskih mestih, Nemci bi s temi Slovani še vse drugače ravnali, kakor ravnajo Cehi s pražkimi „burši" Ko bi Slovenci v Gradcu, kterih je 20.000, na enkrat rekli: „mi smo gospodarji Gradca, Nemci tukaj nemajo besede; vse šole in uradnije morajo biti slovenske, ali vsaj na pol slovenske, na pol nemške, mi Slo-
venci hočemo gospodovati takaj, Nemci naj moičč itd.", potem bi se smelo reči, da se obnašajo tako, kakor Nemci v Pragi, v Brnu, ali v Ljubljani, in še le potem bi se smeli Nemci pritoževati, da so Slovani krivični in prevzetni. Mi pa vsi vemo, kako krotki so Slovani po nemških mestih', in kako predrzni so narobe mnogi Nemci in nemškutarji po Blovanskih mestih. Ko bi se Slovani na Dunaji tako razžaljivo obnašali proti nemški večini, kakor se obnašajo nemški „burši" v Pragi proti češki večini, bili bi že davno VBi dunajski Slovani iz mesta zapodeni I Da si toraj tudi češka večina v Pragi ne bo dala vedno v zobe pljuvati, kdo bi se temu čudil, kdo bi zamogel kaj druzega pričakovati? Ako nemški „burši" pitajo Čehe z „bdhmischer hund14 in takimi izrazi, kdo bo v lastni deželi take psovke požiral? In ako si je znana nemška družba v sredi naše dežele upala naš jezik imenovati „8ausprache'', in ako se celo drzne, prepovedati govorjenje v tem jeziku, kdo bo potem še dvomil nad tem, na kteri strani Be šunta in žali, in ktera stranka se samo brani?
Nemško-judovBki listi naj le pišejo, kar hočejo, mi Slovani pa tudi vemo, kaj je prav, in se ne bomo na lastni zemlji zasramovati pustili. Nam očitajo surovost, pa znani dogodki v Ljubljani so dosti jasno pokazali, da je nikjer ni veče surovosti in nestrpljivosti, ko pri fanatičnih tevtoncih in renegatih, ki smatrajo Slovane za svoje Bužnje, ki so rojeni samo za to, da prenašajo vsako krivico mirno in da krutemu zatiralcu še roko poljubujejo 1
šina 177 udov nasproti, tako da ima vlada 53 glasov večine nasproti vsem strankam, in če bi še 35 Hrvatov glasovalo z opozicijo, kar pa je malo verjetno, ima Tisza vendar še 18 glasov večine v zbornici. Toraj stoji Tisza trdneje, ko kedaj.
Vnanje države. V Belgiji zahteva ljudstvo občno volilno pravico ter demonstrira v ta namen pred ministerskimi palačami.
Garflcld, predsednik severnih ameri-kanskih držav, se nekaj bolje počuti. Vsi žalujejo nad njegovo nesrečo. On se je iz lastnih moči tako visoko vspel, ker bil je revnih staršev sin. On je dober govornik , profesor in general. Predaval je kot profesor na vseučilišči , v vojski se je lotil vojaških vednost in bil je dober general. Sploh je Garfield zelo talentiran človek. Škoda zanj, če bo moral umreti.
Politični pregled.
V Ljubljani 8. julija.
Avstrijske deaeie.
Najvažnejša novica v notranji politiki je jta, da je cesarski namestnik za čcsko deželo, baron Weber, dejan v pokoj in na njegovo mesto poklcan fml. Kraus, dozdaj predsednik vojaškega nadsodišča. Weber se je vladi zameril b tem , ker Be o času nemirov ni hotel takoj na svoje mesto v Prago podati in Be je izgovarjal s svoj bolehnostjo. O novem namestniku Krausu se toliko čuje, da je nepristansk mož, da ne bo nagibal ne na češko, ne na nemško stran, ampak se Btrogo ravnal po ukazih ministeratva. „N. fr. Presse" misli, da je poklican za strahovanje nemških Pemcev, tudi „W. Tagblatt" ga imenuje „der Koller des Grafen Taaffe". Če v tej sodbi ne leži premišljeno vznemirovanje in ščuvanje nemške narodnosti, potem smejo biti Čehi veseli, da so se znebili strogo ustavovernega in Slovanom neprijaznega Weberja , ki so ga že davno v deveto deželo stran želeli, in da bo ga zamenili za nepristranskega moža. To je bil toraj ves sad nemškoliberalnega vpitja, vseh resolucij in manifestacij! Mislili so vreči celo ministerstvo, pa so zadeli le svojega Weberja, in zdaj se jokajo za njim ! Prav tako! Kajti mnogi so tega mnenja, da so nemški burši celi škandal nalašč napravili, ker na to je bil zidan načrt, da bi se moglo vpiti o preganjanji Nemcev, in tako bodisi 8 pritiskom notranjim ali pa celo zunanjim (pruskim) odstraniti sedanjo vlado. Taaffe pa ne stoji ua tako slabih nogah, da bi ga zamoglo en par nemških buršov s prestola vreči.
Volitve na Ogcrskcm so do malega končane. Voljenih je 230 vladnih kandidatov, 88 Košutovcev, 62 zmernih nasprotovalcev, 12 poslancev brez stranke, 9 nemških Saksov, in 6 Srbov pa Rumuncev. Vladnim 230 stoji manj
Izvirni dopisi.
Pri sv. Ivanu v Trstu!, dne sv.
Cirila in Metoda. Današnji za Slovane in sploh Slovence preimenitni praznik naših sv. apostelnov sv. Cirila in Metoda je veliko razveselil tudi naše farane. Že o petih zjutraj so se začeli zbirati v farni cerkvi k službi božji, namenjeni v čast sv. aposteluov in ob 5. uri je bila prostorna cerkev z ljudstvom napolnjena kakor v največih praznikih. Po dokončani I. sv. maši smo šli s procesijo namenjeno za opravilo svetega leta v staro cerkvico sv. Ivana, potem nazaj v farno cerkev; med potjo so otroci, dekleta in žene posebej ieli litanije M. B, tako ginljivo, da je moralo omečiti vsako tudi pokvarjeno srce.
Po tem opravilu sv. leta, so naš č. g kaplan z leče pričujočemu ljudstvu brali papeževo okrožnico (pismo) tako razumljivo, da si je vsak lahko zapomnil življenje in delovanje za vero in narod naših sv. apoBtelnov, in to branje je napravilo velik vtis pri ljudstvu, in mnogo jih je želelo list dobiti (zato bi bilo dobro ta list posebej natisniti in po ceni po farah razpošiljati na prodaj, da ljudstvo izve življenji in delovanji sv. apostelnov). Po končanem berilu se je pričela velika sv. maša, ki so jo naš č. g. župnik peli, pri kateri so naši pevci hrovaško dobro peli, in potem je bil „Te Deum". S tem smo končali slavnost v čast bv. apostelnov Cirila in Metoda, in tudi učenci naše farne šole so imeli ta dan poseben praznik. Prihodnjo nedeljo pa politično društvo „Edinost" napravi tudi v naši cerkvi veliko slovesnost v čast sv. Cirila in Metoda; sv. mašo z asistenco bodo peli čast. gosp. Sinčič stolni kanonik in dekan v Trstu in peli bodo naši vrli pevci tudi hrvaško mašo; vde-ležili se bodo te slovesnosti odbor in povabljeni so vsi udje društva „Edinost" in podpornega delavskega društva, in tudi veteransko društvo iz Trsta.
Iz	5. jul. Ravnokar sem
bil pri staro s 1 o v enski maši. Lepo pre lepo je bilo. Ti veš, da Zagreb v verskih zadevah ni kaj iskren, a danes je bilo vendar le krasno. Po vseh hišah vise, zastave, pro-dajalnice bo se pred mašo vse zaprle in delavci so prenehali — praznik je, kakor se tukaj ne praznuje noben drugi praznik. Samo to je škoda, da se je slovenska maša brala v cerkvi Dev. Marije, ki je za vradno občinstvo premajhna. Za to pa nas je odškodoval veliki zvon prvostolne cerkve, Binoč pred ss. Cirilom in Metodom ob osmih oglasil se je prvikrat po potresu; ljudstvo je kar vrelo na kapitolski
trg, ko se je čul toliko veličasten spominek kardinala Havlika. Stolp prvostolne cerkve bo nam^č podrli do velikega zvona in nad tem so naredili streho za silo. Delali so na vse moči, samo da more veliki zvon danes pričati slavo as. Cirila in Metoda. Kanonik dr. Kržan je krasno govoril cerkven govor pred mašo v amialu: toliko silnih narodov, toliko čudežev človeškega duha je bilo in pro-palo, Slovan pa čez tisuč let gre na dan v novi slavi in hvala zato spodobi se ss. blago-vestnikoma Cirilu in Metodu. Po tem je pel sv. mašo kanonik in opat Nikola Horvat sta-roalovenski iz glagoliškega misala vpričo mnoge duhovščine, in vpričo občinstva iz vseh stanov n. pr. vladnih zastopnikov, deželnih zbornikov, mestnih, šolskih predstojnikov itd. Stregla Bta prebendara Tkalčič in Rihtarič. Vse je bilo ginjeuo, slišati slovenski pevati svečenike slava Bogu in čitati slovesno sv. blagovestije. Tako izvrstno so odpevali na koru, in prestavljali god s primernimi v to izbranimi starimi spčvi« Da bo vse šole praznovale, ume se samo po sebi. Sploh pa čutimo, da je tudi to zasluga tolikanj blažnega delovanja prvega Slovena — Josipa Jurja Strosmajerja. Dan 5. julija 1881 ostane Hrvatom vsem zgodovinsko znamenit dan, kajti poslednji krat ae je pevala svečana misa v narodnem jeziku 1. 1570 na sinodi bi* skupije Zagrebške. Slava!
Domače novice.
V Ljubljani, 9. julija. (Vabilo) k svečanostim, OBnovanim na slavo Blovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda v nedeljo 10. julija 1881 od narodne čitalnice Ljubljanske, razdeljenim v dve vrsti: 1. V cerkveno svečanost in 2. v slavnostno besedo. V nedeljo dopoludne ob 9. uri je v franči-kanski cerkvi slovesna bv. maša, pri kateri bode pel čitalniški moški zbor razne cerkvene pesmi, med drugimi tudi pesem sv. Cirila iu Metoda in pa „Kyrie" iz Hrvatske mise ,,8pevao god. 1725. O. Peter Kneževič", za moški zbor vredil Fr. Š. Kuhač. Zvečer slavnostna beBeda na vrtu čitalnične revstavracije s sledečim programom: I. Program pevski, ga izvršuje čitalniški moški zbor. 1. A. Nedved — „Na-rodna himna", na čast svetlemu cesarjeviču Rudolfu in svetli cesarjevičini Štefaniji, zbor in tenor-solo; solo poje g. Meden. 2. Fel. Stegnar — „Oblakom", bariton-solo in zbor; bariton-solo poje gosp. Pucihar. 3. A. Hajdrih
—	,,Hercegovska", zbor s čveterospevom. 4. Dr. B. Ipavec — „Prošnja", tenor-solo s sprem-ljevanjem osmospeva; solo poje g. Meden (kateremu je skladatelj pesem posvetil). II. Program godbeni, ki ga izvršuje godba c. k. peš-polka velikega kneza Mihaela. [1. Rosenkranz
—	„Mein Oesterreich", popotnica. 2. Meyrbeer
—	Introdukcija in zbor iz opere ,,Robert der Teufel". 3. Delibes „Sylvia", polka. 4. Czerny
—	„Localchrouik", potpourri. 5. Czibulka — „Stefanie", chavotte. 6. „E n Strau3s", na-pevi domačih skladateljev. 7. Straus „Myrthen-bliithen", valček. 8 Ciiemy — „Aus der Heimat", Marsch-Potpourri. 9. Suppe — , Jua-nita', kadrilja. Začetek ob 8. uri zvečer. Pro8t vstop imajo p. n. društveniki čitalnični in pa ,,Sokoli", ki pridejo v društveni obleki.
—	Vstopnina za vse druge 30 kr., otroci so vstopnine prosti. Ako bi bilo vreme neugodno, se ,,beseda" preloži na soboto 16. julija. K cerkveni slovesnosti in k večerni veselici uljudno vabi	čitalnični odbor.
(Lichtenbergova vstanova) za plemenite avskultante ali koncipiste s 700 oziroma 800
gld. na leto je razpisana. Prošnje naj se vlože vsaj do 10. avg. pri deželni sodniji v Ljubljani.
(F Čast sv. Cirilu in Metodu) s^ bili 4 t. m. zvečer na več krajih prižgali tudi velikanske kresove ter so streljali z možnarji Neki grajščak na Dolenjskem se je nad tem hudo jezil. Mislil je tudi, da je 5. t. m. zapovedan praznik, in ker se je njegovemu liberalnemu srcu gnjusilo ta dan praznovati sklenil je ta dan nalašč najeti koEce in jim plačati po 1 gld. na dan. Poklical je toraj nekega moža k sebi, ter mu naročil naj mu dobi 20 koscev. Mož je vprašal g. fajmoštra, je li sv. Cirila in Metoda dan zapovedan praznik, in ko izvč, da ne, vzame od grajščaka aro, najme 20 delavcev ter jih pripelje na grajščinske travnike. Grajščak o poludne zve, da ni praznik, da je toraj zastonj delavcem obljubil po goldinar na dan, ter jih odpusti pla čavši jim po 50 kr., češ da je bil za tega pol goldinarja opeharjen. Opeharil se je pa Bam.
(Matura na gimnaziji) Be je včeraj do vršila. Izmed 31 učencev delalo jo je 30 in dva vnanja (ekBternista), ktera Bta po pismeni poskušnj; še z enim osmošolcem odstopila. Izmed 29 izpraševanih dodelali bo 4 z odliko, 1 je padel za % leta, 7 jih je odloženih za dva meseca, drugi bo jo dovršili dobro. Deželni predsednik je vpričo bil nekterikrat do poldne in popoldne pri raznih naukih.
(.Kanonik pl. Premerstein) bil je v četrtek 7. t. m. inštaliran za korarja v Oiomucu. Ker sam ni šel k tej slovesnosti, ga je nadome-stoval grof Belrupt, ki je v škofovem imenu inštaliral tudi druge ua novo imenovane korarje.
(f G. Martin Goršič), po domače Medičar, posestnik in obrtnik, oče orglarskega mojstra Franceta Goršiča in bivši orglar v Trnovem je 6. t. m. po dolgi in hudi bolezni v 70. letu svoje starosti umrl. Ranjki ja bil ves čas vrl narodnjak in je zložil tudi več lepih pesem, ki so se med narodom slovenskim prav vdo-mačile in med kterimi je ena naj lepših znana „Mlada mati". L. 1848 je bil vodja slovenske godbe v glodiši. Pogreba, ki je bil v Četrtek zvečer, vdeležilo se je mnogo prebivalcev mesta ljubljanskega, ki so s tem pokazali, da je bil ranjki Bploh čislan in spoštovan. Naj v m ru počiva.
(Slovenski jezik pri c. k. sodnijah.) Nedavno so časniki poročali, da je bila neka sodnija celo slovensko pisano prisego odbila, češ, da je sodnijski jezik le nemški. V „No-vicah" pa priobčuje g. Al. Hudovernik slovenski pisano prisego iz 1. 1785, ktero je našel med starimi listinami Zatiškega samostana in ki se tako-le glasi: „Jest Juri Jechann, perseBchem Bogu oschetu, Synu jenu Svetimu Duhu, eno pravo resnizchno jenu pravizchno persego, tudi netschem netsch perstavet, netsch za-mouzchat, nezch savolle Perjaznosti, nezcb savolle Souraschtva, nezch savolle sgube, nezch savolle dobischka, ne dergatsch govoriti, ne dergazch miselti, ampak po pravici povedati, kar mene ta gospud Richter poprašali bodo, toku gvischnu, koker meni Buch ozchetu, Syn jenu Sveti Duch 1" Datum 7. svečana 1785.
Tako je veljalo 1. 1785. in kako velja danes? Po naših c. kr. uradih uraduje Be vse nemški! Naš kmet dobiva vse sodnijske odloke, ki so včasih velike važnosti, v nemškem njemu nerazumljivem jeziku, celo nedolžna Bodnijska vabila pisana so v nemškem jeziku. Kaj to briga nekatere gospode, ako pride kmet zastonj v pisarno, ne du bi kaj opravil, ker ne razume nemškega vabila. Pred necimi leti našel si še precej slovenskih ali vsaj dvojezičnih tiskovin c. kr. sodnij, sedaj so take
tiskovine bele vrane. Tako gre vse rakovo pot. Kaj nam pomaga glasoviti član 19., kaj nam hasnejo razni odloki viših in najviših uradov, govoreči o ravnopravnosti Slovencev?
y
(Žensko pripravnico) bo včeraj nemudoma Bklenili, ker so v hiši, kjer ima svoje šolske sobe, neki otroci so zboleli za škrlatnico.
(Kmetijska družba) je imela 3. t. m. sejo, ktere Bta se vdeležila tudi zastopnika deželne vlade in deželnega odbora. Si. ministerstvo kmetijstva je vslišalo prošnjo družbe kmetijske in dovolilo 2 državni štipendiji po 300 gld. vsako, za dva kranjska mladenča, ki gresta na kako srednjo ali višjo avstrijsko kmetijsko šolo učit se kmetijstva, — družbi kmetijski pa je b1. ministerstvo naročilo, naj naredi načrt razpisa teh štipendij in mu ga po c. k. deželni vladi predloži v potrjenje ; to nalogo centralni odbor kmalu izvrši. — Podkovski ljubljanski šoli je si. ministerstvo dovolilo za letošnje leto 500 gld. državne podpore in za učne pripomočke še posebej 200 gld., — sub-vencijski odbor je po 5letni navadi na več delov razdelil navedeno podporo. — Za nadaljevanje popotnega podučevanja v kmetijstvu in posebno v vinoreji in mlekarstvu dovoljenih je 500—600 gld. proti temu, da odbor predloži ministerstvu program o izvrševanji navedenega popotnega podučevanja. — Tudi za vredbo kmetijskega podučevanja po učitelju na ljubljanski preparandiji, ki je strokovnjak v kmetijstvu, je ministerstvo pripravljeno državno podporo podeliti, ako se mu predložijo temeljiti nasveti družbe kmetijske po c. kr. deželnem šolskem Bvetu. — Za tisek poučnih knjižic hoče si. ministerstvo 200 gl. dovoliti, ako se mu imenujejo knjižice, ki naj se v prid kmetijstva letOB natisnejo. — Subvencijo b 600 gld. za kmetijski nadaljevalni poduk, iz katere je bila lanska svota s 300 gld. za natiB vinorejske knjige dovoljena, je ministerstvo znižalo na 400 do 500 gld. — Onih 1000 gld., ki so bili izprva od b1. ministerstva kmetijstva namenjeni napravam vodnjakov, se po nasvetu gosp. deželnega predsednika obrne letos za silno potrebno uravnavo hudournika Bele pri Vrbpolju na Vipavskem in s tem prično še druge naprave za obrambo groznih povodinj. po katerih tolikrat veliko škodo trpijo Vipave'. Subvencijski odbor je enoglasno pritrdil do-bronotnemu predlogu si. deželnega predsedstva.
V prihodnji seji pridejo v razpravo še druge državne podpore, katere je si. ministerstva kmetijstva blagovolilo dovoliti v povspeh kranjskega kmetijstva.	„Nov."
(Slav7iostne „Besede" ) za nedeljo zvečer na vrtu čitalniškem napovedane, ne bo zato, ker zarad prihoda Nj. cesarske visokosti nadvojvode Albrechta v Ljubljano vojaški godbi ni moči sodelovati pri „besedi", katera se zategadelj preloži na prihodnji teden. Dan, kedaj bode, se naznani po časnikih in plakatih.
Cerkvena Bvečanost v cerkvi frančiškanski pa se bode obhajala, kakor je uže naznanjeno bilo, jutri v nedeljo, a o po* ludne ob 9. uri.
Odbor čitalniški.
v,	-
(ZivinozdravniŠke službe) v Krškem, Cr-nomlji in Kranji s plačo ll. dietne vrste so razpisane in naj se prošnje za nje oddado vsaj do 20. avgusta c. k. deželnemu predsed-ništvu v Ljubljani.
Razne reči.
— V Tominjah blizo II. Bistrice seje 4. t. m. zvečer obesil 82letni starček. Uzrok samomora bo bile žalostne hišne razmere, ki so nastale vsled slabega gospodarstva. Pred tremi meseci pa si je v Trnovem 81 let star gospodar prerezal vrat in bil pri tisti priči mertev. Navadno beremo od mladih samo-morcev, pri nas pa je ravno nasprotno. Neki porednež je rekel: Se pač v vsakem kraji posebne navade.
Listnica opravništva.
Č. g. J. G. v K. Plačano; hvala !
č. g. P. M. župnik : Vi nam pišete, da morate skrbeti za doplačo v banko Slovenijo, h kateri ste na našo pretirano p r i p o-r o čb o p r i s t op i 1 i. To je zmnta; „Slovenec" ni nikdar vabil k pristopu banke Slovenije, ker je bil vstanovljen še le na jesen 1. 1873, banka Slovenija pa je bila potrjena že dve leti poprej, ter je pričela svoje delovanje 21. septembra 1. 1872 in je bila 1. 1873 žc izdala vse delnice, kar jih je sploh epečala. Ako smo po sklenjeni likvidaciji gg. delničarjem priporočali , naj sklenjena doplačila vplačajo , zgodilo se je to samo njim na korist, ker emo jih hoteli na eni strani obvarovati tožbinih stroškov, na drugi strani pa smo prevideli, da bo likvidacija hitreje, in prej dovršena, ako delničarji stord svojo dolžnost, kakor pa če se obotavljajo.
Važno za vsako hišo!
pO o rž
rt
O) u
o Ph
Cela slina oprava iz britanskega srebra
za le 8 gld.
Elegantno delo, ne zarujavi, in se vedno inko ohrani, v podobi in barvi pravega srebra, in je najboljša tvarina za rnizno opravo, razun srebra. Za 8 gl. se dobi cela mizna oprava iz najboljšega britanskega srebra. Dobri stojimo, da ostane oprava vedno bela. 6 nožev iz britanskega srebra z angležko jekleno ostrino, •G vilic iz britanskega srebra, fina in težka roba, 6 žlic iz britanskega srebra, 12 žličic za kavo, iz britanskega srebra, 1 mlečni zajemni k iz britanskega srebra,
1	zajenialnik za juho iz britanskega srebra, težko, dobro blago,
2	lopa svečnika,
3	jajčne posodice,
6 tac, lepo izdelane,
1 posoda za poper ali sladkor,	(6)
1 presejalnik za čaj, 6 tačic za nožo in vilice
51 kosov.
Naroči so proti poštnemu povzetji, ali pa da se denar naprej pošlje.
Zaloga britanskega srebra C. Lnnger,
Wien, II. obere Donaustrasse 77.
Opomba. Komur bi oprava ne ugajala, pošlje naj jo v 10 dneh nazaj in bo dobil svoj denar nazaj razun poštnih stroškov.
o
o
rt
rt-©
Važno za vsako liišo!