Pouk in zabava
Taščici v slovo.
Besede Andreja Perneta.
Za-poj, za - poj, oj, pti-ček moj, mi pe - sem še en-krat, prej Vso zi - mo sva skup bi - va - la in zdaj me za - pu-stiš! Iz Za - poj,    za - poj,     oj,    pti-ček  moj,  mi     pe - sem     še        en-krat!        In
ko zle - tiš in po - le - tiš ze - le - ni gaj is - kat! kra - ja v kraj, tu ni tvoj raj, dru - gam si po - že - liš. te - be    ko     tu        več  ne   bo,    šel   v log   te      bom      is - kat!
Pripomnja:   Drugi glas je vodilni  in ga dobro pojo dečki.   Prvi glas poje >čez« in ga dobro pojo deklice.
Računska uganka.
Priobčil Franc Vaupotič.
V predale tega kvadrata postavi namesto pik številke  od 1 do 9, in sicer tako, da dobiš, od katerekoli strani jih šteješ, vedno vsoto 15!
Rešitev in imena rešilcev priobčimo v prihodnji številki.
Rešitev zastavice v podobah v peti številki. Solnčnlca (solnčna roža) se obrača za solncem.
Rešitev nam je poslala Milica Kranjčeva, učenka III. razr. mešč. šole v Mariboru. Njena rešitev pa se razlikuje od naše, dasi se tudi ujema s celotno podobo. V rešitev so navedene besede iz znanih Slomškovih pesmi, in sicer:
Glejte, že solnce zahaja,            Kak' lepo se solnce ozira,
skoro za goro bo šlo,               zahaja in jemlje slovo!
hladen počitek nam daja,           Že žarek za žarkom umira,
pojd'mo veselo domo.               nas skoro zapustilo bo.
Pravilno rešitev nam je poslal Stanko Skok v Domžalah.
142
Naš cesar.
Minule tedne je bil naš cesar Franc Jožef I. nevarno bolan. A sedaj je zopet ozdravel. V spomin na to prijavljamo v da-našnji številki cesarjevo podobo iz sedanjih dni, pod podobo pa cesarjev podpis. Letos dne 18. avgusta bo cesar star 84 let, dne 2. decembra t. 1. pa mine 66 let, odkar je zasedel prestol svojih slavnih dedov. Slava našemu'cesarju!
Kje največ štedljo?
List »Gazette de Hollande« prinaša sta-tlstiko o tera, kje štedijo prebivalci najbolj. Na podlagi izkazov posojilnic in hranilnic pridejomenjeni Hst do zaključka, da v Av-striji najbolj štedijo, ker tu pride na vsa-kega prebivalca 222 kron vlog. Na Ogrskem je že slabše, tam pride povprečno le 190 K na prebivalca. Druge dežele pa so v veliki razdalji. V Franciji prištedi posameznik letno 145 K, v Belgiji 142, na Angleškem 128, v Italiji 127 in na Holandskem 114. — Ali si tudi ti med onimi, ki štedijo?
Hoja in človeški značaj.
Mnogi ameriški učenjaki se bavijo s študiranjem človeške hoje in trdijo, da se more po tem spoznati značaj vsakega člo-veka. Vsak Ijudski tip ima svoj način hoje in če poznamo glavne tipe, lahko napravimo tudi karakterizacijo tipov, ki se ločijo od glavnih. Lahkomiselni in površni človek ima normalen korak, toda neprimeren veličini samega telesa. Sitneži itnajo kratke korake, enake tudi neodločni ljudje. Človek, ki si je svest svojega smotra, stopa krepko. Vetrnjak se pozna po tem, da ima vedno razbite pete. Lahko se zibajoča hoja, z lahkim zibanjem glave na stran, je karakterizacija ljubeznivih » m poštenih ljudi. Enako hojo, samo z naprej nagnjeno glavo, imajo delavni ljudje. Varč-ljivec se nikdar ne ziblje pri hoji, on samo malo poskakuje. Enako tudi ljudje, ki so vedno zaposleni, a ničesar ne dovrše, samo s to razliko, da napravljajo ti navadno še več nepotrebnih korakov. vV tesni zvezi s hojo je tudi miganje rok. Cim večji lok na-pravijo roke pri hoji, tem nesigurnejša je hoja. Če je pri boji pest stisnjena, je dotični človek navadno prevzet s kako mislijo.
Neprijeten obisk med obedom.
Neki Anglež, ki se je vrnil s Ceylona v London, pripoveduje v nekem listu na-slednji dogodek, ki ga je doživel v Trin-comalle. Bil je povabljen na kosilo; pojedina je bila blizo na kraju, in gostje so se ži-vahno razgovarjali. Tedaj je opazil, da je hišna gospodinja, mlada Ijubezniva gospa, ostrmela   in   prebledela   v  neznani   grozi;
vendar je čisto mirno poldicala slulabnika in mu z navadnim glasom rekla, naj prinese skledo mleka in ga postavi k njenim nogam. Vkljub popolni mirnosti in hladnokrvnosti gospodinje so gostje uganili, da se v obed-nici nahaja kobra — strupena kača, katere pik trenutno usmrti človeka. Nihče se ni upal ganiti, ker bi vsaka kretnja lahko pri-nesla stnrt; nihče namreč ni vedel, kje se kača nahaja, in vsi smo z grozo motrili prostor, kamor so dosegle naše oči. Slu-žabnik je prinesel mleko in postavil posodo h gospejnitn nogam; vse je bilo skrajno na-peto v strahupolnem pričakovanju. Tedaj se pokaže kača ob členku hišne gospodinje, se odvije in zdrči na posodo z mlekom. Služabništvo in gostje planejo nadnjo ter jo ubijejo. Tedaj je pa tudi hišna gospodinja bila na koncu s svojimi silatni — padla je v nezavest. Vsekakor je pokazala toliko hladnokrvnosti in močne volje, da bi delala čast vsakemu v nevarnostih preizkušenetnu tnoškemu.
Japonski pregovori.
Bolje je orati nego prepevati. — Dober človek tudi brez zapovedi dela dobro. — Lovec na lovu na jelene ne vidi ne brega ne dola, — Cvetje je vsako leto enako, ljudje nikoli. — Kdor nosi zelene naočnike, vidi vse zeleno. — Bojazljiv potnik preiz-kušava še kamenit tnost. — Žaba, ki pre-biva v vodnjaku, ne ve nič o drugem svetu.
—  Kakor se voda prilagodi posodi, tako se človek prilagodi značaju svojega prijatelja.
—  Dobro srce več  velja nego  lepota lica.
—  En dan učenja z dobrim učiteljetn velja več nego tisoč dni učenja brez učitelja. — Deklici naj bo svetinja njena nedolžnost. — Veljaven človek  govori  šele takrat,   ko je premislil devetkrat, kaj poreče. — O zlem delu se čuje na milje daleč,  o dobretn niti čez  prag. —   Krepost je redkokdaj  sama, njej treba vedno soseda. — Bodočnost člo-veka je neodmerjena kakor bodočnost vode.
—  Proučavajoči staro, spoznavamo  in  raz-umevamo novo.
601etnica petrolejke.
Pred 60 leti je bila napravljena prva petrolejka, in sicer v Levovu, kjer je bila tudi nafta prvikrat rafinirana. Na misel za destiliranje je prvi prišel lastnik naftinega vrelca Ignacij Lukasiewicz ter to delo po-veril lekarnarju Torosiewiczu, ki se mu je poizkus popolnoma posrečil. Nato je levovski mojster Adam Bratkovvski izutnil prvo petro-lejsko svetilko. Njegov izum so kasneje vedno bolj izpopolnili Berlinec Stobvvasser in Dunajčani bratje Briinner in Rudolf Ditt-mar. Danes petrolejke že močno izpodrivata plin in elektrika, a na kmetih bo njeno kraljestvo še dolgo več ali manj neomejeno.