Glasilo delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti Slovenije, 10. septembra 1990-št. 12-letnih XLI X Med dmgim preberite • ZA SAMOSTOJNO UNIVERZO, str. 2 • MEDNARODNA ENOTNOST PRI ŠIRJENJU DEMOKRATIČNIH SVOBOŠČIN IN SOCIALNIH PRAVIC, str. 2 • RAZSEŽNOSTI IN MEJE UČITELJEVE POUČEVALNE SVOBODE, str. 3 • GENIALNA ZLATA MLADINA SLOVENSKA, str. 3 • PREBITI ZID - TRD IN VISOK, str. 5 • ŠOLSKA ZAKONODAJA SE SPREMINJA, str. 7 PETER VENCELJ Zazvonil je šolski zvonec Šolsko leto, ki je pred nami, začenjamo vsak s svojimi željami, hotenji in upanji, pa tudi s skrbjo in z negotovostjo, kaj nam bo prineslo. Zavedamo se. vsak po svoje, kako pomembna je šola tako za vsakega posameznika kakor za usodo celotnega slovenskega naroda. Nič nam ni bolj skupno kot šola, saj smo tako ali drugače v njej navzoči vsi: dedki in babice z ljubeznijo in veseljem ob svojih vnukih, starši s skrbjo za vzgojo in rast k samostojnosti svojih otrok, vsi skupaj pa pri oblikovanju takšne šole, ki bo mladim v pomoč in oporo pri njihovem razvoju v Svobodne in odgovorne ljudi. Za dobro in sodobno šolo so potrebni: neprenehna skrb za ustrezne prostorske in gmotne razmere, posodabljanje učne opreme, učnih programov in metod dela. Vse to pa zahteva veliko denarja in novega znanja. Vendar ne pozabimo, da šolo oblikujemo ljudje, učenci, dijaki, študenti, učitelji in starši, pa tudi drugi. Vsi bi radi dobro in prijazno šolo. Ta pa ni odvisna le od gmotnih razmer, ampak predvsem od naših medsebojnih odnosov. Prijazen nasmeh in topla človeška beseda sta pogosto več vredna kot toga strokovnost in nekritična usmerjenost k vnaprej določenim ciljem in smotrom. V razmerah, ko težko pričakujemo kakšno posebno povečanje denarja za gmotno rast šole, je prav gojitev boljših medsebojnih odnosov tisto, kar lahko naredimo dobrega za našo šolo. Pri tem ima učitelj najtežjo in najodgovornejšo nalogo. Zato je naša skupna naloga skrb za dobrega učitelja. Čas, ki je pred nami, prinaša v slovenski šolski sistem kar velike novosti in spremembe. Zakonski temelji za načrtovane spremembe naj bi bili sprejeti v republiški skupščini do konca koledarskega leta. Nekatere spremembe bodo začele veljati z novim letom, druge so vezane na novo šolsko leto, tretje pa na zakonske ureditve na drugih področjih. Poglavitni namen je odpraviti mnoge nesmotrnosti v delovanju šol, odstraniti napetosti zaradi razlik v osebnih dohodkih in nepotrebne denarne tokove skozi šolski sistem. Šola naj se usmeri k temeljnemu poslanstvu, k vzgoji in izobraževnaju mladih ljudi. Me šolami naj se razvije tekmovalnost v vseh sestavinah šolskega dela. Sprostita naj se ustvarjalnost in pobuda, poveča odgovornost vseh: učencev, učiteljev in staršev. Opišimo v grobih obrisih spremembe in novosti v šolstvu. Za podlago vzemimo štiri sestavine šolskega sistema: organizacija, kadri, programi in financiranje. Pri oblikovanju rešitev pa moramo upoštevati še drugo delitev; na osnovno, srednjo, višjo in visoko stopnjo izobraževanja in njihovo medsebojno povezanost. Pri splošnih načelih so rešitve za posamezna področja razumljivo različne. Šole so organizirane in delujejo kot neprofitne organizacije, kot zavodi. Javne ali državne šole ustanovi skupščina občine oziroma okraja ali'-regije, odvisno od prihodnje ureditve v Republiki Sloveniji. Srednje, višje in visoke javne šole ustanovi Skupščina republike Slovenije. Poleg državnih šol se lahko ustanovijo tudi nedržavne ali zasebne šole na vseh stopnjah izobraževanja. Takšne šole ustanovijo lahko podjetja, zadruge, različna združenja ali posamezniki. Ravnatelj je predvsem pedagoški vodja in organizator dela na šoli. Šola nima svojega računovodstva itn. Za skupnost javnih šol opravi to poseben šolski servis. Ta splošna izhodišča še niso povsem izoblikovana. V šolski mreži so šole, kjer bi strogo uveljavljanje določenega pogleda, na primer neprofitnosti, povzročilo nepopravljivo škodo. V takšnih primerih je treba poiskati drugačno rešitev. Postavitev rektorjev, dekanov, predstojnikov in drugih vodilnih delavcev na univerzi je stvar univerze, del njene samostojnosti. Posebno pomembno je sodelovanje staršev in strokovnih združenj pri upravljanju in načrtovanju šolskega sistema. Tudi tu se ponuja več možnosti za različne stopnje šol. Izkušnje iz preteklosti, dobre in slabe, nam bodo dragocene pri oblikovanju dobrih odgovorov tudi na to vprašanje. Temelj vsakega šolskega sistema je dober učitelj. Veliko je razlogov, za to da je treba učiteljev položaj v družbi urediti drugače. Po novem naj bi bil učitelj javni delavec. Osebni dohodek bo urejen s kolektivnimi pogodbami ali pa z zakonom. Veliko je obetov, da se bodo v prehodnem obdobju osebni dohodki urejali s splošno pogodbo za družbene dejavnosti in s pogodbami za vsako od šolskih področij posebej; končno rešitev pa vidimo v primerno oblikovanem zakonu, ki omogoča bolj kakovostno in stalno rešitev. Posebno zahtevno vprašanje je oblikovanje nacionalnih programov na posameznih stopnjah izobraževanja. Pri tem se moramo izogniti pasti, ki je znana iz preteklosti: da bi izvajali v šolah programe, za katere ni denarja. Za nacionalne šolske programe veljajo tisti ponujeni programi, ki jih financira država. To ne pomeni, da v šolah ne bi uresničevali širših programov, ki so nad nacionalnimi, vendar si bodo morale šole v takem primeru zagotoviti dodaten denar drugje. Število učiteljev in drugih sodelavcev pri uresničevanju programov se določi s sistemizacijo. Prvine sistemizacije se določijo z zakonom, morajo pa biti sorazmerno preproste in ne preštevilne. Ne smemo se ujeti v znane razprave o posebnostih nekaterih programov ali pa na mešetarjenje z dejavnostmi v posameznih. Na dejavnosti bi morali gledati predvsem kot na obliko izpeljave pouka ali njegove dopolnitve. Denarni vir za financiranje nacionalnih programov je proračun, tako občinski kot republiški. Poleg plač sistemiziranih učiteljev in drugih sodelavcev je treba zagotoviti denar za materialne stroške. Pri teh se moramo omejiti le na njihovo stvarno ceno, preprečiti pa nepotrebno pretakanje denarja v šolo in iz nje. Smotrneje in po drugačnih načelih bo uporabljena tudi amortizacija stavb in opreme. To je le del najpomembnejših sprememb v slovenski šoli, ki naj bi delovale tako, da bi šolskim kolektivom vrnile pedagoški mir in ustvarjalnost in usmerile šolo k njenemu temeljnemu namenu. V razpravi se bo pojavilo veliko kritik in pripomb. Ker je naša skupna naloga, da poiščemo čim boljše rešite, je prav, da ne le kritiziramo, temveč predvsem predlagamo boljše poti. Slabo in krivično bi bilo. če bi eni iskali dobre rešite, drugi pa bi neprestano le kritizirali. Naš skupni cilj je dobra in prijazna šola. Zato krenimo na to pot iskanja skupaj, pogumno in odkrito. Družina Chagall v ateljeju 1923/24 V Galeriji Cankarjevega doma bo do 6. oktobra odprta Chagallova razstava stotih jedkanic, ki so nastale kot slikovno dopolnilo k La Fontainovim Basnim. Na naslednjih straneh časopisa objavljamo nekaj značilnih ilustracij. • Marc Chagall je znal take v slikarstvu kot v jedkanici ustvariti svoj slog. rudi r tej tehniki je ohranil samosvojost, svojevrsten oblikovni prijem. Te jedkanice sicer niso več zasnovane na tako izrazito vratolomnih osnutkih, v njih ni nobenega drznega, izmišljenega prostora, ampak so ustvarjene iz poševnih, dinamično zarisanih črt. ki odvzemajo prostoru njegovo večdimenzionalnost. Chagall potiska nekatere slikovne elemente na rob slike ali r kote, kjer so nekako dozdevni. Karakterizira in krepi gibe posameznih figur, pa tudi njihove obrise, pri tem pa prefinjeno presega postopke in razmerja. K takšnim specifičnostim njegovega snovanja v jedkanici spadajo tudi izrazita govorica telesa, izražene posebnosti in nekakšen okoren red - njegov notranji potek je nasprotje ustaljeni rutini in normi. Takšen red se zdi avtorju pravilen in takšnega si prizadeva prikazati, po drugi strani pa krepi njegovo izraznost v tej tehniki. »Lepo« je pri Chagallu to. kar na njegov način ugaja in prepričuje. V. K. dogodki novosti Za samostojno univeizo Univerza v Ljubljani je na sejah svojega rektorata in svojega kolegija dekanov, dne 18. in 23. 7. 1990 udeležil se je je tudi predsednik univerzitetnega sveta, sprejela tale stališča: Izhajajoč iz dokumenta IMagna Charta evropskih univerz, ki ga je poleg drugih rektorjev evropskih univerz leta 1988, ob devetstoletnici bolonjske univerze, podpisal tudi ljubljanski rektor - ta pa razglaša, da je univerza avtonomna institucija, ki ustvarja in prenaša kulturo ter varuje tradicijo evropskega humanizma in daje univerza privilegirano mesto strpnosti, v katerem se svobodno srečujejo profesorji in študenti; - izhajajoč iz ugotovitve, da je po volitvah v Sloveniji nastopila nova oblast in z njo novi pogledi in nove prioritete; - ob ugotovitvi, da sta zdaj, mesto in vloga univerze predmet ponovne presoje; - v veri, da se mora demokratičnost volitev izraziti tudi v spoštovanju tradicionalne demokratičnosti in svobode univerze v moderni družbi; - v prepričanju, da mora univerza ohraniti avtonomijo, ne da bi se bila prisiljena prilagajati vsakodnevnim spremembam oblasti in da moramo ohraniti minimalne kulturne, humanistične in znanstvene standarde, ki so pogoj za vstop v Evropo in svet; - v dobri volji in z dobrim namenom odločeni, da pripomoremo k razcvetu slovenske družbe in države in k plodnemu ter obenem enakopravnemu vključevanju v mednarodno sodelovanje; - odločeni, da iz slabšega naredimo dobro in iz dobrega boljše in odločeni, da bo univerza v okviru svojih obveznosti do družbe in glede na zagotovljene gmotne možnosti še naprej zagotavljala kar najboljšo pedagoško, znanstveno in raziskovalno delo v skladu z dolgoročnimi potrebami razvoja pa izražamu svojo zaskrbljenost nad pobudami in deklariranimi nameni upravnih organov izvršnega sveta nove oblasti ter razmišljanji predstavnikov nekaterih strank. 1. Zgolj notranje avtonomije univerze ne more biti! Nekateri oblastni organi kažejo pomanjkanje posluha za celostno avtonomijo univerze, svobodo njenega snovanja in ustroja, kažejo pa tudi nesposobnost razumeti zvezo med ustvarjalnostjo in svobodo. Organi nove izvršne oblasti ne sprejemajo že pred volitvami jasno opredeljene usmeritve družbe in univerze, da le njena avtonomnost oziroma suverenost zagotavljata razmah ustvarjalnega dela. 2. Pobude kažejo, da so nekateri predstavniki nove oblasti odločeni podrediti si univerzo kot institucijo, ki naj bi bila od njih gmotno odvisna. 3. Ugotavljamo nadaljnje Zapostavljanje v prid tistim raziskovalnim organizacijam, ki so rasle v ugodnejših razmerah; ne opažamo spoznanja, da le univerza lahko ponudi dolgoročno videnje razvoja strok; opažamo z ničemer utemeljeno omalovaževanje univerzitetnih delavcev. 4. Nekateri elementi nove oblasti kažejo, da ne razumejo, kako univerza ne more biti. če naj bo kaj več kot samo zavod za šolanje neposredno uporabnih kadrov, podrejena zgolj tržni ponudbi in povpraševanju. 5. Nova oblast ni dovzetna za humanistično, za majhen narod tako odločilno poslanstvo univerze njena humanistična tradicija pa je v teh točkah ravno nasprotna zdaj pojavljajočim se izhodiščem. Zato sporočamo slovenski in svetovni javnosti: 1. Svoboda in ustvaijalnost sta nerazdružljivi! Univerza kot ena najstarejših človekovih institucij je imela že v svojem municipainem začetku pravno in moralno avtonomijo, ki ji je ni mogoče kratiti ne s političnimi, ne z upravnimi in ne s tržnimi posegi. 2. Univerza v Ljubljani je sicer tudi proračunska ustanova, vendar deluje v interesu zdajšnjega in prihodnjega naroda kot celote in ne njegove vsakokratne vlade in administracije. Političnega poseganja v univerzo nam je dovolj! 3. Vloga univerze je za razvoj slovenske družbe in za narodovo neodvisnost ključnega pomena, zato njene avtonomije in akademske svobode ni mogoče podrejati vsakokratnim pogledom in pojmovanju upravnih organov. 3. Univerzitetni profesorji nismo in ne bomo postali poslušni in odvisni državni uradniki! Naše nastavitve ne bodo odvisne od dobre volje vsakokratnih in posameznih ministrov, ampak od presoje nam enakih akademskih kolegov. Če se nam bo kratila naša akademska svoboda, bomo odhajali tja. kjer bomo lahko svobodno ustvarjali! 4. Naj bo odslej jasno, da ne novo nastavljeni ministri, ne nove vlade in ne spremembe ustave ne morejo univerzi, ki je v resnici in po svojem poslanstvu starejša od vsakega režima, postavljati pogojev! Zavezane smo samo svobodi, kulturi, znanosti, se pravi ustvarjalnosti! Zavezane smo napredku človeštva, kajti znanje pripada civilizaciji in človeški vrsti v celoti! ZAHTEVAMO 1. Politično in ozemeljsko eksteritorialnost in nedotakljivost vseh članic univerze. 2. Svobodo, da nas poklicno presojajo samo naši akademski tovariši, kot veleva devetstoletna tradicija evropskih univerz in pravico do avtonomije pri imenovanju in nastavitvah univerzitetnih delavcev. 3. Zagotavljanje materialnih temeljev za delo, brez postavljanja političnih pogojev in vsiljevanja oblastnega pojmovanja ter priznavanje lastninske pravice in lastninske avtonomnosti nad vsemi univerzitetnimi premičninami in nepremičninami. ZATO POZIVAMO vse državljane, posebej pa še učitelje in študente. Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Predsedstvo republike Slovenije. Skupščino republike Slovenije in druge, da se javno zavzamejo za uresničitev navedenih ciljev, izvršni svet pa. da jih pri svojem delu upošteva. Pozivamo ''se učitelje in študente, naj javno izrazijo svojo odločenost, da se bodo v zdajšnjem kritičnem času zavzemali in bojevali za svojo univerzo. V Ljubljani, dne 23. julija 1990 Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije - izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. SKUPŠČINA SVETOVNE KONFEDERACIJE UČITELJSKIH ORGANIZACIJ V KOSTARIKI Mednarodna enotnost učiteljev pri širjenju demokratičnih svoboščin in socialnih pravic Več kot 480 delegatov 140 učiteljskih organizacij iz 94 držav je sodelovalo na 33. skupščini Svetovne konfederacije organizacij učiteljskega poklica (World Confederation of organisations of the Teac-hing Profession - VVCOTP), kije bila od 6. do 10. avgusta letos v San Joseju v Kostariki. Gostiteljici sta bili obe učiteljski organizaciji te majhne srednjeameriške države: Nacionalno združenje učiteljev (ANDE) in Sindikat kostariških učiteljev (SEC). Skupščina je obravnavala dve temi: Mednarodna učiteljska enotnost ter Vloga učiteljskih organizacij pri pospeševanju socialnih pravic in demokratičnih svoboščin. Srečanje je potekalo v času, ko mednarodna enotnost vseh učiteljskih organizacij v svetu postaja vse bolj aktualno vprašanje in realen cilj. Zdaj so štiri različne mednarodne učiteljske konfederacije, od katerih je največja WCOTP z več kot 13 milijoni članov. Za druge tri mednarodne organizacije je bilo značilno. da so bile do zdaj usmerjene levo ali desno, takšna usmerjenost pa s koncem hladne vojne izgublja svoj pomen. Edino WCOTP je v vsem obdobju delovanja po drugi svetovni vojni bila in ostala univerzalna, demokratična in neidolo-ška svetovna učiteljska organizacija. Dosledno se je zavzamala za vrednote, opredeljene v ustanovni listini Združenih narodov in v Deklaraciji o človečanskih pravicah. Od samega začetka je njena članica tudi združenje ali kasnje sindikat delavcev v vzgoji in izobraževanju Jugoslavije. V njenem evropskem komiteju ima zaradi svoje dejavne vloge naš sindikat vidno mesto. Skupščina v Kostariki je prejela resolucijo, v kateri ugotavlja, da obstoj štirih mednarodnih učiteljskih organizacij slabi učinkovitost svetovnega učiteljskega gibanja. Vselej namreč ne nastopajo skupaj npr. v Unesco, v Mednarodni organizaciji dela (ILO) in v drugih meddržavnih organizacijah (npr. OECD). Skupščina v resoluciji o mednarodni učiteljski enotnosti obvezuje svoj izvršni odbor, da v prihodnjih dveh letih, do naslednje svetovne skupščine WCOTP v Stockholmu, pripravi pogovore in pogajanja z drugimi tremi organizacijami. Za pogajanja je sprejela tale izhodišča: univerzalnost in enotnost učiteljskega gibanja vsega sveta, demokratičnost organiziranja na vseh ravneh, spoštovanje različnosti mnenj in prepričanj, neodvisnost nacionalnih učiteljskih organizacij od političnih strank in vlad, nevmešavanje v notranje zadeve nacionalnih organizacij - članic ter razvijanje in pospeševanje sindikalnih ter poklicnih interesov učiteljev. Osrednja tema skupščine je bila Vloga učiteljskih organizacij pri siljenju socialnih pravic in demokratskih svoboščin. Resolucija je nedvomno aktualna v vseh državah sveta. Seveda sta obseg socialnih pravic in raven demokratičnih svoboščin učiteljev v posameznih delih sveta različna npr. v razvitih industrijskih državah z demokratično tradicijo ter v večini držav Latinske Amerike in Afrike, kjer pogosto vladajo diktature in brezupna revščina. Zato seveda ni mogoče enako po vsem svetu obravnavati poklicne avtonomije, akademske svobode in delovnih razmer učiteljev. Verjetno pa slabih zgledov ni treba iskati samo v nerazvitem tretjem svetu, temveč tudi kje bliže v Evropi. Žal je na skupščini v San Joseju prevladala ugotovitev, da je v mnogih deželah vse bolj ogrožen moralni, poklicni in gmotni položaj učiteljev, da naraščajo različne oblike nasilja nad njihovimi poklicnimi, političnimi, sindikalnimi in socialnimi pravicami. Oblasti marsikje omejujejo učiteljem svobodno izražanje in možnosti za pogajanja o delovnih razmerah in plačah. Neredko so odrinjeni tudi od razprav o preobrazbi šolskih sistemov ter od upravljanja šol. Resolucija opredeljuje izobraževanje in kulturo kot poglavitna dejavnika za uveljavljanje svoboščin, demokracije in socialnih pravic. Spričo funkcije in narave vzgojno-izobraževalnega dela je nepogrešljiva vloga učitelja pri razvijanju vrednot, ki jih razglaša Splošna deklaracija o človečanskih pravicah. V tako pojmovani vlogi učite-lejv so nepogrešljive učiteljske organizacije, ki skupaj z drugimi poklicnimi organizacijami ali strokovnimi sindikati varujejo moralne, poklicne in gmotne interese svojih članov. Svetovna konfederacija se opredeljuje za javno in svobodno izobraževanje kot splošno pravico za vso mladino, da se poklicno usposobi. Zavzema se tudi za razvoj izobraževanja delavcev; to lahko pripomore k splošnemu socialnemu napredku ter k oblikovanju pravičnejšega družbenega reda. V demokratičnih okoliščinah je upravičeno pričakovati od šolskih oblasti, ki oblikujejo in uresničujejo izobraževalno politiko. da se o pomembnih ukrepih posvetujejo tudi z učitelj- Vabilo Spoštovani mentorji zgodovinskih krožkov na osnovnih šolah! Vabimo vas na strokovni posvet, ki bo v petek, 21. septembra 1990 ob 10. uri, v prostorih Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani, Plečnikov trg 1. Avtorji razpisane raziskovalne naloge O PROMETU (razpis je bil objavljen v Informacijah RK ZPMS, štev. 4) vam bodo predstavili vsebinske in metodološke usmeritve za raziskovalno delo mladih zgodovinarjev. V prostorih Slovenskega šolskega muzeja si boste lahko ogledali tudi razstavo ŠOLA MOJE BABICE, na kateri so razstavljene lanskoletne zgodovinske raziskovalne naloge. VABLJENI! Predsednik komisije za delo zgodovinskih krožkov pri RK ZPM Slovenije: ŠTEFAN TROJAR Časopisni svet: Vladimir Tkalec predsednik, Milica Antič-Gaber, Justi Kavšek, Zdenko Kodelja, Janez Sušnik, Slava Šarc, Marija Velikonja, Iztok Vilic, Jože Žlahtič. Direktor: Stanko Šimenc. Uredništvo: Stanko Šimenc, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Lučka Lešnik, novinarka - urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104. Rokopisov in fotografij ne vračamo. skimi organizacijami. Šolski sistem lahko pripomore k demokratičnosti ir socialni enakosti tudi s sodelovanjem učiteljev, učencev, staršev in drugih državljanov pri upravljanju šol in izobraževanju. Povsod v svetu čedalje odločneje zahtevajo večjo svobodo, demokracijo in solidarnost. Resolucija poudarja, da te cilje ovirajo nezaposlenost, lakota, rasizem, nepismenost in verska nestrpnost. Nujno je tudi preprečiti nevarnosti jedrske in ekološke katastrofe, vse to pa so problemi, s katerimi se pri svojem vsakdanjem delu ubadajo tudi učitelji. Kostariška resolucija določa tudi naloge učiteljskih organizacij, ki so bolj ali manj pomembne v vseh deželah sveta. Skrb za vzgojo proti rasizmu in antisemitizmu ali proti narodnostnemu razlikovanju, je nedvomno aktualna tudi pri nas v Evropi. Svetovna konfederacija meni. da morajo države zagotoviti splošno izobraževanje o človečanskih pravicah, učiteljske organizacije pa zavezuje, naj bodo solidarne z organiziranimi socila-nimi skupinami, ki si prizadevajo odpraviti neenakost in nepravičnost ter zagotavljati zakonitost. Resolucija opozarja na konvencijo št. 111 Mednarodne organizacije dela, da politična opredelitev učiteljev, njihovo versko oziroma svetovnonazorsko prepričanje, članstvo v ražumniških kulturniških ali etničnih skupinah ne more biti ovira za nastavitev in napredovanje učiteljev. Seveda to velja tudi za imenovanje vodilnih delavcev v šolstvu. Prav tako mora biti zagotovljena neodvisnost učiteljskih organizacij od političnih strank, od vere in cerkve, od oblasti in od izobraževalnih ustanov. Neovirano naj bo tudi njihovo zbiranje članarine, da jim bo omogočena fi-nanačna samostojnost. Svetovna federacija je dejavna tudi v mednarodnih solidarnostnih akcijah in jih usklajuje. Tako npr. iz bogatih industrijskih dr- žav - iz SKanainavije, hvice, Kanade, Avstralije in drugih usmerjajo pomoč in izkušnje v praktične oblike solidarnosti. Pomagajo predvsem učiteljskim organizacijam v Afriki in v Latinski Ameriki. V neredkih državah tretjega sveta postajajo temeljne svoboščine ter gmotni položaj šolstva in učiteljev vse bolj dramatični. Povečujejo se razlike med razvitimi in siromašnimi državami ter med \ bogatimi in revnimi družbenimi; i plastmi v deželah v razvoju. | < Že primerjava plač učiteljev! < po svetu dovolj prepričljivo go-j s vori o velikih razlikah. Npr. | v Luksemburgu zasluži učitelj t začetnik na mesec 1700 USD, v Urugvaju pa 100 USD. Svetovna konfederacija kritično ocenjuje Svetovno banko za obnovo in razvoj in Mednarodni denarni sklad. Očita jima, da sta j s svojimi predlogi vladam država | tretjega sveta pripomogla k po-:t večanju socialnih krivic. Poveča-'; nje zadolženosti nerazvitih držav; j je precej zavrlo njihov gospodari i ski, kulturni in demokratični raz-ji voj. Zato je Svetovna konfedera- ( cija v dokumentu svoje skupš-lj čine odločno podprla akcije, kil lajšajo tretjemu svetu krivično L breme dolgov z visokimi; c obrestmi. Posledica teh bremen< so močno prizadele tudi šolstvo.'2 Med drugimi opozorili in zah- j tevaml v resoluciji je tudi poziv; vladam držav članic Svetovne, konfederacije in mednarodnim organizacijam, naj učinkoviteje zmanjšujejo svojo oborožitev ini se bolj posvetijo vzgoji in izobra-;, ževanju za mir. V senci prav-j karšnje iraške agresije nad Ku-, vajtom, ki stopnjuje nevarnost novega oboroženega spopada širših razsežnosti, je bil ta poziV skupščine kot naročen. Sporočilnost resolucije o širjej nju demokratičnih svoboščin in socialnih pravic v svetu je žal v marsičem aktualna tudi v jugo-i slovanskih okoliščinah. 101 BORIS LIPUŽI Zij* (u, de; isk na. ki, da o ( Za, kr, ot, sla nic ustvarjalnost širi in utemeljuje. video ima danes prednost. MIRJANA BORČIČ ne, ki Prebiti zid - trd in visok Pogovor s psihologinjo Marjo Strojinovo o Klubu staršev za boljšo šolo Vse nas pesti slabo, neustrezno sporočanje, '• tako izražanje kot sprejemanje sporočil. Marja Strojinova je diplomirana psihologinja in dela kot svetovalka v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani. Sodeluje pri vsem, kar je zanimivo, novo in nekonvencionalno. Tako delo sta npr. skupnostna pomoč in samopomoč. Zdaj zagreto deluje v Klubu staršev za boljšo šolo. ',yZa pogovor sva se dogovorili za dan ob koncu junija, ko je bilo »ta hudo za nami«. 29. junij. Pozdraviva se, a že zazvoni telefon, ki se v tem dopold-'a nevu še večkrat oglasi. Marja Strojinova s pomirjujočim glasom tolaži ,h in svetuje mamam in očetom, ki pošiljajo svoj klic v sili zaradi iffl otrokovega učnega neuspeha, popravnih izpitov, vpisov v srednjo st šolo, skratka vsega, kar marsikateri družini zagreni življenje ob koncu iti junija. p) Vmes pa se vendar pomeniva o marsičem, predvsem o Klubu staršev so Za boljšo šolo. pf ----------------------------------- te____________________________________ ^ 9 Kako je nastal ta klub? es------------------------------------ -t* - Pobudo zanj sem dala za- ju radi poklicnih in osebnih izku-ta šenj. Imam tri otroke, ki so zelo različni po značaju in uspešnosti, tako da se od njih veliko učim. Kar naenkrat se nas je zbralo šest staršev, ki smo začutili potrebo po boljši šoti; zdaj nas je zbranih že okoli sto. To je od-I11 prta, neregistrirana skupina za e! samopomoč. Nekateri pridejo, vc rešijo svoj problem in grejo, rt drugi pa ostanejo z željo, da bi tjf s svojim znanjem in izkušnjami pomagali drugim. Pojavljajo se Že novi klubi. Zelo delaven je novogoriški, pripravljajo pa jih tudi v Zasavju in Celju. V bistvu smo skupina javnega pritiska, ki daje pozivitna sporočila. • Kadarkoli sem bila na sestankih kluba, sem jih doživljala kot »olajševalnice«. - Res, kot ste slišali, starši —1 hudo prizadeti, jezni ali obupani ve\ Pripovedujejo o krivicah, ki se ;j| dogajajo njihovim otrokom - po-\ sebno v srednjih šolah. Nekateri I pa z navdušenjem govorijo o do-an brih učiteljih, ki bi jih bilo treba ^ pohvalni in nagraditi. id ~— jjj • Se vam zdijo vse pritožbe fj staršev upravičene? a] va i, - Ne, ampak ne smemo pozabiti, da so starši in otroci življenjsko povezana enota. Zato tudi ugovori starše-' včasih temeljijo Zaradi čustvene prizadetosti na neupravičenih posplošitvah. V skrajnih primerih je podoba staršev o otroku čisto napačna. Učitelj pa je z otrokom skupaj le na majhnem, čeprav za otroka pomembnem delu življenjske poti. Toda kot strokovnjak laže z razumom ureja stvari in zato tudi ne bi smel delati usodnih napak. Pomembno je, da se starši tu lahko razbremenijo, potem pa jih čas pomiri. Drugič si skušamo bolj trezno, analitično ogledati primer in poiskati rešitev. • K vam kot svetovalki hodijo otroci, ki imajo najrazličnejše težave. Je takih otrok veliko? - Trdim, da zdaj živimo v sistemu, ko je otrok vsestransko ogrožen: z učenjem je preobremenjen, nima pozitivne podobe o sebi, premalo je samozavesten, premalo zaupa v svoje ideje, ničesar si ne drzne tvegati, saj je navajen za »ziheraštvo«, ki ga ohranja v nekakšnem mrtvilu. Nenehno ga skrbi, kaj bo, če se bo zmotil. Po lanskih - sicer posameznih - razredih osnovnih šol in eni izmed srednjih šol smo dobiti grozljive podatke: le približno 20 odstotkov osnovnošolcev se šole ne boji in le okoli 19 odstotkov jih je prepričanih, da če se bodo naučili, bodo tudi uspeli. Drugi so po večini malodušni, med njimi prevladuje občutek, da se ni vredno truditi: dvomijo, da bi se karkoli dalo popraviti. 0 Zakaj nekatere šole nikakor ne morejo prisluhniti novim potrebam? - V mnogih zbornicah prevladuje »ljudstvo«. Učite liski zbor preide v obrambo: branijo se pred tistimi zgoraj, pred otroki, pred starši. Ker se kolektiv čuti ogroženega, zatre tiste, ki bi radi delali drugače. Namesto da bi učitelji in starši delali skupaj, delujejo drug proti drugemu. 9 V čem pa vidite rešitev? - Bistveno je, da ustvarimo za učitelje, otroke in starše enako- Marja Strojinova vredne možnosti, teh pa zdaj ni. Otrok mora postati sistemsko zavarovan, to pa se bo zgodilo, kadar bosta na šoli morala in strokovnost na prvem mestu. Starši bodo prihajali v šolo neobremenjeni, ne kot r napad, ampak po dobrodošlo izmenjavo informacij. ki bodo pripomogle k otrokovemu uspešnemu razvoju. Potege enakovrednih možnosti je nujno več dialoga in več strpnosti r njem. Žal - vse nas pesti slabo, neustrezno sporazumevanje, tako izražanje kot sprejemanje sporočil. Prav to! Namesto da bi mati rekla učiteljici: Moj otrok vas ne razume, moj otrok se vas boji, jo je strah, da se bo učiteljica zaradi take izjave maščevala. 9 Kdo pa bo začel tak dialog? Pri ustvarjanju dialoga ima bistveno vlogo institucija, predvsem ozaveščen ravnatelj. # — Kaj bi še pripomoglo k obojestranskemu zadovoljivemu odnosu med šolo in starši? - Potrebne so skupne akcije. Starši lahko ponudijo šoli kup stvari, saj poznamo primere, ko ustvarjalno sodelujejo na roditeljskih sestankih; le-te bi morali spremeniti, saj so marsikje na ničli. Spremeniti bi jih morali v bogata, zanimiva in uspešna srečanja. 9 - Kaj pa spremembe v pouku? - Nujen je diametralni premik, ki se v svetu že nakazuje od programocentrističnosti k pedocentrističnosti Ko postane otrokov splošni razvoj središče šolskega procesa in se vse temu cilju prilagaja, takrat je nekazana prava smer. 9 Novosti ni tako preprosto sprejemati, tudi staršem ne. - Vpeljevanje novih projektov mora biti vsestransko pripravljeno. Starši morajo biti obveščeni; strpno, jasno in prepričljivo moramo spreminjati staro miselnost, tako da bodo novost sprejeli, sicer lahko propade najboljša zamisel. Za zgled nam je lahko model organizacije Evropskega sveta, ki k svojemu delu vabi starše in se trudi za nove odnose. 0 Kaj menite o usposabljanju učiteljev? - Zdaj bi morali prihiteti praksi na pomoč raziskovalni inštituti. Izrabiti je treba tudi vse novo in boljše, kar že delajo posamezniki, in to upoštevati pri stalnem izobraževanju. Zato predlagam, da Prosvetni delavec odpre stran Moja inovacija; tako hi lahko učitelji predstavljali uspešne novosti. Nastala bi široka izbira in vsakdo bi dobil kaj zase. Predstavili bi se posamezniki pa tudi učiteljski kolektivi. Zanimivo in predvsem poučno bi bilo zvedeti, kaj počno na primer na šoli v Suhi krajini. Pedagoginja, ki je tudi učiteljica slovenskega jezika, nam je le bežno nekaj povedala o uspešni povezavi šole s starši, s katero skušajo prebiti, zrušiti zid, ki je visok in trd. Naj še povem, da sem na Danskem videla mode! uspešnega učenja branja, ki je metodološko »Genialna zlata mladina slovenska en ro\ Težavne napovedi S tem pa smo se približali prvemu sklopu vprašanj - postopkom v zvezi s poklicnim svetovanjem ir, omejevanjem vpisa. Žal je videti da javnost, in tudi starši, komajda poznajo strokovno delo in praktično vrednost dosežkov, ki spremljajo poklicno svetovanje. Od blizu več let spremljam delo vsaj štirih šolskih svetovalnih služb in vem. da v dveh desetletjih njihovega dela skoraj nihče, ki mu je bila določena šola odsvetovana, ni bil uspešen, čeprav učitelji niso vedeli za nasvet. Žal tudi marsikdo, ki mu šolanje ni bilo odsvetovano, ni bil uspešen in je šolanje konča! s katastrofo, toda \'saj eno je gotovo: z veliko zanesljivosti se da že vnaprej napovedati, da nekdo ne bo uspešen na določeni šoli, težje pa je napovedati, ali bo uspešen. Kako se da toliko zanesljivo klasificirati mladega kandidata, čeprav vemo vse o subjektivnosti ocenjevanja in o hitrem in temeljitem mladostnikovem razvoju, ki posega tudi r samo bistvo njegove osebnošti, pa še o vrsti drugih pojavov, ki vplivajo na šolski uspeh? Šolske svetovalne službe zbirajo o vsakem učencu v Republiki Sloveniji množico raznovrstnih podatkov, ki so enotno in strokovno obdelani. Med drugim so to ocene ključnih predmetov v vseh višjih razredih osnovne šole. pa tudi podatki o prognostični vrednosti ocen z določene osnovne šole za določeno srednjo selo. To se da ugotoviti celo za posameznega učitelja. Drugi pomembni vir pri oblikovanju poVicnega nasveta so testi sposobnosti, s katerimi zavodi za zaposlovanje enotno preverjajo sposobnosti celotne populacije v Slo- mednarodnih spoznanjih za našo po-veniji. Prognostična in diagnostična pulacijo in resnično preverjeni. Po-vrednost teh standariziranih testov je tem so tu še učenčeve poklicne želje in izredno zanesljiva, saj so prirejeni po interesi, ki pa jih spet strokovno ugo- Orel in zajec ^ Nadaljevanje s 3. str. '<0 In seveda, povsem normalno je, da si vsak želi doseči čim višjo stopničko, po možnosti vsaj malce nad stopnjo, kamor spada. Tudi starši si Želimo nekaj podobnega za svojega P1 otroka, in to je tudi povsem nor-ff1 malno. Toda odločitev staršev nosi v sebi tudi odgovornost. Treba je vedeti, kaj izbira šole nosi s seboj. Ali ni marsikatera mladostnikova travma, neuspeh, celo poskus samomora, za kar krivijo različni klubi staršev (in tudi sredstva javnega obveščanja) šole, predvsem posledica neprimerne odločitve staršev, ki so zaradi svojih ambicij vpisali otroka v prezahtevno šolo? Izkušnja, ki sem si jo pridobil i’ dlje kot desetletje trajajočem šolskem delu, me potrjuje v prepričanju, da starši nemalokrat ravnamo iracionalno, ko gre za našega otroka. Svoje cilje skušamo uresničiti, pa čeprav množica razlogov govori, da je naše prizadevanje že vnaprej obsojeno na neuspeh. Ko gre za našega otroka, skušamo uresničiti svojo vizijo uspešnega mladeniča, ki bo imel čudovit poklic, najboljšo odskočno desko v življenje. Včasih se s takšno iskreno in primarno potrebo zlijejo še naše neuresničene sanje o lastni poklicni poti, pa morda še slab občutek, da smo se otroku premalo posvetili v osnovni šoli, tako da zdaj. ko gre Zares, skušamo nadomestiti zamujeno. Toda vse to ne jamči našemu otroku uspeha. Morda le ni tako slabo, da nam nekdo »od zunaj« one-• (i n,ogoči nesmiselno odločitev in tako h Prepreči neogibne zaplete ter vse tisto neskončno število mučnih položajev ki spremljajo šolski neuspeh. in motivacijsko popolnoma izdelan. 9 Kdo so člani kluba in kak-_______________________________________ šen je njegov nadaljnji pro- 0 Voditi takle klub, v katerem gram? Koliko zanj prispevajo je ozračje kar nabito s prekipe-posamezniki? vajočimi čustvi, sestanki pa tra- jajo tudi po štiri ure, se mi zdi - V klub prihajajo povečini zelo naporno. Vam je kdaj žal ozaveščeni starši, ki se želijo po- za porabljeno energijo in čas? vezati z ozaveščenimi učitelji, in Boste vztrajali? sicer s tistimi, katerih zamisli v šoli še niso prodrle. Že več kot - Delala bom, dokler bom vi-polovica članov kluba je namreč dela, da s takim delom vendar učiteljev in profesorjev. pripomorem k spreminjanju na- Eden izmed očetov meni, da šega olesenelega mišljenja o šoli klub že dosega svoj namen, da se in dokler bom doživljala tako bo-že nekaj premika. Odslej bo mo- gastvo vrnitvenih sporočil učite-rala šola upoštevati tudi starše, Ijev in staršev, tega pa do zdaj ni bilo. Po svetu Da spremembe morajo priti, je npr. najbolje uspevajo bolnišnice jasno, nakazujejo jih gibanja in šole, če jih nadzoruje porabnik v svetu. (javnost). Zavedam se, da so konflikti. Neka mati pravi, da tudi dileme in garanje nujni. Ostajam v zdajšnji šoli ne bodo zadoščali optimistka. Optimizem gradim pogovor skati in nagraditi dobre učitelje, so se posamezni starši na sestankih večkrat oglašali. V klubu staršev za boljšo šolo se je oblikovana zamisel, o kateri sem prepričana, da bo zaživela. Akcija ima naslov. IŠČEMO NAJBOLJŠE UČITELJE. Te bi ob koncu šolskega leta povabili na skupni sestanek, jih simbolično nagradili, predvsem pa se pogovorili o njihovem delu ter njihovih strokovnih in pedagoških pogledih na šolo; o vsem tem pa bi obveščali javnost. Postopek si preprosto zamišljamo takole: Če se starši nekega razreda katerekoli šole v Sloveniji strinjajo, da je učitelj njihovih otrok SUPER, naj napišejo neformalno (poljudno) utemeljitev in jo s podpisi staršev pošljejo Klub staršev za boljšo šolo. Gotska 16, Ljubljana. Odbor kluba se bo pogovoril z učenci tega učitelja in z ravnateljem. Po dogovoru z učiteljem pa si bo tudi ogledal njegovo učno uro ter o njem in njegovem delu poročal v Prosvetnem delavcu. Poiskali bomo tudi sponzorje za skromne izdatke, ki so povezani s to akcijo (prevozi in simbolična darila). le dobri strokovnjaki (učitelji); mladostnik potrebuje prav tako kot otrok r svojih stiskah in za zdravo odraščanje tudi pedagoga. Učitelji sami predlagajo, da moramo ozaveščene učitelje povezovati, kajti brezupno je, če kdo misli, da bo vse rešil sam, potem pa se ob neuspehu, nerazumevanju ali odporu drugih zlomi. Neka mama pa je prepričana, da je treba nagraditi »svetle« učitelje, ki dvigajo veselje do učenja. S predlogom, da bi morali poi- na vedenju, da je zdaj krizni čas za vse, in da dobre spremembe ne prihajajo čez noč. Zato je še bolj nujno, da sodelujejo vsi ljudje dobre volje. Ne pričakujem revolucionarnih premikov in dosežkov, pa tudi rešitev od drugod ne, npr. »od zgoraj«. Delati moramo jaz, ti, mi. Vsak mora razmisliti, kaj lahko stori. V tem duhu je treba vzgajati tudi otroke in starše. In to je tudi vodilo Kluba staršev za boljšo šolo. Pogovor pripravila DANICA CEDILNIK tavljajo, tako da upoštevajo tudi osebnostne lastnosti, ki so potrebne za uspešnost v določenem poklicu. Ob teh in še nekaterih drugih podatkih in ob sodelovanju z učitelji se torej da oblikovati poklicni nasvet, ki pa ga starši lahko upoštevajo ali ne. Je torej neobvezen in ni nujno, da mu verjamejo, vendar v tem primeru tudi prevzamejo odgovornost za odločitev. Preskus znanja -izhod v sili Če se ob vsem , etn ne morejo uskladiti zmogljivosti šol in želje kandidatov, potem se kot zadnje sredstvo uporabi preskus znanja, ki ga " upravičenih primerih odobri Zavod RS za šolstvo. Rezultati preskusa pa niso edino odločilni. Navadno se upošteva tudi vse prvine, ki so se zbrale v poklicnem usmerjanju (sposobnosti, šolske ocene. .J. Uspeh na »sprejemnem izpitu« predstavlja komaj polovico uspeha. Vse podatke se napravi primerljive tako, da se jih prevede v sistem točk in nato se sestavi vrstni red. Tako izključimo možnost, da bi o usodi mladega človeka odločalo Zgolj naključje ob preverjanju znanja, ki traja le kakšno uro in ni najbolj zanesljivo. Prav tako pa so tudi precej izključeni vplivi »krivic« iz osnovne šole, pa tudi testom se nismo povsem prepustili. Ustvarili smo torej sistem, v katerem so zastopani trije različni strokovno preverjeni viri informacij. Žal je videti, da ga le malokdo pozna celo v šolstvu. Že samo s tem bežnim opisom nam torej postane povsem jasno, da je vsaj sistem poklicnega svetovanja in izbiranja kandidatov za srednje šole dovolj izdelan, da lahko doseže svoj namen, tako da prepreči mlademu človeku šolanje na tisti stopnji, ki zanj ni primerna. Ves letošnji vik in krik ob sprejemnih izpitih v ljubljanske gimnazije torej ne more biti nič drugega kot izsiljevanje ambicioznih staršev, ki sc pripravljeni celo podkupovati in trgovati z nalogami, jih izročiti svojemu otroku in ga tako primerno vzgojiti za goljufanje v življenju (?.') Smo sami kaj drugačni? AH nas skupaj s celotno javnostjo zanima še kaj drugega kot gimnazije? Vse druge ljubljanske in slovenske šole s sprejemnimi izpiti niso zaslužile niti omembe, razen kakšnega častne izjeme, kakršen je bil komentar radijske novinarke Brede Senčar. Kam z vsemi dekleti, ki so osmi razred končale s popravnimi izpiti, pa zanje skorajda nimamo primernih nadaljevalnih programov? Naj gredo s štirinajstimi leti na ulice ali naj se srečno poročijo? Ali koga zanima večina slovenskih srednješolcev na vseh drugih šolah, ki nimajo primernih učbenikov, ki se šolajo ob zastarelih in neprimernih programih? Videti je, kot da se v Sloveniji vsi problemi srednjega šolstva začnejo in končajo le z gimnazijo in z nekaj sto ljubljanskimi revčki, ki morajo opraviti zaradi trme svojih staršev sprejemni izpit. ZOLTAN JAN Ste že naročeni na Prosvetnega delavca? Za prijaznejšo šolo Zadnje čase pogosteje slišimo imperativ »za prijaznejšo šolo« v strokovnih krogih, javnih občilih, v predstavitvah alternativnih šol in pri starših. Tudi na Zavodu RS za šolstvo nismo ob strani: že dalj časa spodbujamo učitelje k večji inovativnosti. Prve korake smo že naredili s poskusi integriranega pouka v prvem razredu, s sodobnejšim prijemom za dejavnejše obvladovanje maternega jezika, z bolj problemsko zasnovano matematiko, z neposrednejšim in bolj izku-šenjskim spoznavanjem področja spoznavanje narave in družbe. Vpeljali smo tudi novosti v predmete s povečini estetskimi in vzgojnimi vsebinami, ki bogatijo in sproščajo otrokovo osebnost. Korak naprej smo naredili z bolj organiziranim povezovanjem vsebin med predmetnimi področji; to se je najbolj izrazilo na dobro organiziranih dnevih s posebnimi programi. V tem letu smo se načrtneje lotili t. i. projektnega dela v tretjem in četrtem razredu pri samem pouku. Spodbudila nas je dr. Helena Novakova s svojimi strokovno poglobljenimi in prepričljivimi usmeritvami o nujni potrebi takega načina dela, ki kar najbolj omogoča učencem razvoj njihovih potencialnih zmožnosti. Učenec naj bo v vzgojno-izobraževalnem delu v drugačnem položaju: sodeluje naj pri načrtovanju pedagoškega dela, pri izvajanju posameznih etap (pri prevzemanju nalog in odgovornosti pri realizaciji), pri prenašanju spoznanega in pri vrednotenju svojega dela, dela skupine in vsega razreda. Za tako delo nam ni bilo težko pridobiti skupine učiteljev, ki neposredno iščejo uspešnejše prijeme in načine vzgojno-izo-braževalnega dela v svojih oddelkih. To so inovativni učitelji, ki preskušajo novosti, so pri tem sami ustvarjalni in kritični: ob naših teoretičnih izhodiščih in skupnih iskanjih najprimernejših vsebin, oblik in metod, sredstev in virov smo se odločili za pripravo treh projektov: Rižanska dolina in Prehrana v tretjem razredu ter Turizem na obali in v zaledju v četrtem. Dela smo se lotili teamsko: vsak projekt je prevzela manjša skupina učiteljev ob usmerjanju pedagoške svetovalke. Misliti je bilo treba na veliko stvari: na temo in njene sestavine, na načine, ki naj omogočajo neposredno sodelovanje učencev, zadovoljitev in razvijanje njihovega zanimanja in zmožnosti, na iskanje sodelavcev (notranjih in zunanjih) in ustanov, ki bi nam približale izbrana področja, pa še poskrbeli za denar. Najpomembnejše pa je bilo motiviranje učencev kot nosilcev nalog. Učitelj se je moral temeljito poglabljati v strokovne, di-daktično-metodične, organizacijske in tudi psihološke probleme. Za odgovore na številna vprašanje je moral poseči po raznovrstnem slovstvu, ki ga je obremenjevalo, hkrati pa bogatilo. Tudi živi stiki s sodelavci v šoli, zlasti v številnih delovnih organizacijah, ustanovah, naravnih okoljih so terjali poglobljeno pripravo in jasne cilje. Organizacijsko in gmotno ni bilo lahko poskrbeti za vse: veliko je bilo skrbi s prevozi, z vodenjem skupin, anketiranjem, zbiranjem potrebnih virov in gradiva. Ko je bilo posameznemu učitelju jasno, kaj hoče, se je loti! dela z učenci. Od motiviranja učencev za določeno temo in »predajanja« pobude le-tem, so prišli do okvirnega skiciranja, ki je postopno (z različnimi prijemi) prehajalo v sistematično načrtovanje. Učitelj je spodbujal učence k iskanju zamisli, pohvalil izvirnost, vztrajnost, sodelovanje in strpnost. Tako je nastajal načrt, pri katerem so učenci živo in enakopravno sodelovali. Sledilo je izvajanje najzahtevnejše stopnje pedagoškega dela. ki je bila odvisna od kakovosti prejšnjih. Občutljiv del načrtovanja je bilo oblikovanje skupin in razdeljevanje nalog posameznikom, dvojicam, skupinam, saj je terjalo od učitelja poznavanje zani- manja in sposobnosti učencev, medsebojnih odnosov, osebnostnih lastnosti in še posebej njihovo razvojno stopnjo. Skupaj so se dogovarjali, katere smotre bodo dosegli, kako bodo izvajali delo. Izbirali so aktivne oblike in metode dela, od neposrednega opazovanja pojavov v naravi, njihovih sprememb, povezanosti in odvisnosti, prek anket, intervjujev, dela s pisnimi viri, zbiranja gradiva do ekskurzij in ogledov. Lastna udeležba pri nastajanju načrta jih je zavezovala za uresničitev, najzahtevnejšo stopnjo pedagoškega dela. Da bi jo učenci čimbolj samostojno in uspešno izpeljali, jih je bilo treba marsičesa naučiti: kako naj pripravijo vprašanja za pogovor ali intervju, kako naj se vedejo, kako naj urejajo podatke, gradivo, kako naj prenašajo pridobljena spoznanja sošolcem, kako poslušajo in kako iz množice spoznanj odberejo najpomembnejša. To je pravzaprav smoter pedagoškega dela in hkrati tisti smoter naše šole, ki ga tako težko dosegamo; gre za to, da naučimo učence, kako naj se učijo s svojim delom (izkušenj-sko učenje) in z uporabo ustreznih virov. Primerna razdelitev nalog, izbiranje načinov pa tudi primeren obseg in globina snovi izbrane teme so bili najtrši orehi za tiste, ki so sodelovali. Zelo so se trudili, zato so bili tudi uspešni. Učenci so bili spodbujeni, zato so naloge zavzeto in po svojih sposobnostih kakovostno opravljali. Učitelj je stopil v ozadje, iz klasičnega prenašalca znanja se je spremenil v nevsiljivega spodbujevalca. O tem nas je prepričal zadnji del, v katerem so učenci pokazali največjo samostojnost pri urejevanju, posploševanju in prenašanju vsega doživetega in spoznanega. Dosegli so smoter višje ravni: reprodukcije skoraj ni bilo, očitne pa so bile analiza, sinteza in uporaba znanja v novih primerih. Skozi vse dejavnosti učencev se je kazala sproščenost, ki so jo omogočale izbrane metode dela in integrirane vsebine večine predmetnih področij. Učenci so živo pripovedovali, opisovali opazovane pojave, sestavljali sestavke, uganke, prigodne pesmi, peli. plesali, dramatizirali... Med njimi ni bilo niti sledu dolgočasja, utrujenosti, naveličanosti. Navzoči učitelji, nekateri ravnatelji in njihovi pomočniki ter svetovalni delavci so bili navdušeni: ob vrednotenju opazovanega procesa so posebej poudarili kakovostne lastnosti: razi-skovalnost in ustvarjalnost, neposreden način pridobivanja in vrednotenja znanja, zakonitosti - izkušenjsko učenje, drugačne možnosti za uresničenje izbrane teme (od drugačne razmestitve klopi do pridobivanja znanja zunaj učilnice), pristne medsebojne odnose (učitelj - učenec; učenec-učitelj; učenec-učenec) in veselje pri delu. Veliko vprašanj je še odprtih in vseh ne bomo mogli rešiti sami. Zadovoljni pa smo. da smo prispevali drobec k spremembi miselnosti učiteljev in dokazali, da tudi v danih razmerah lahko približamo šolo otroku. ELDA FRAS Po letošnjem testiranju V junijskih dneh je Zavod RS za šolstvo izpeljal vzorčno testiranje učencev prvih in drugih razredov iz materinščine - beseda pa bo le o prvih razredih. Učitelji smo že na prejšnjem aktivu izrazili pomisleke, nismo se strinjali predvsem zato, ker niso bili utemeljeni cilji testiranja. Učenci so test vendarle odpisali - kako, pa bomo, upam, videli. Jasno je le, da je vse skupaj padlo v močno neprimeren čas zaokroževanja ocen, splošne preutrujenosti, ob tem pa smo verjetno pozabili na mnoge nadrobnosti. Dobrim učencem seveda ni vseeno, koliko so morali pustiti praznega, ne njim ne njihovemu učitelju, in to je verjetno razumljivo. Za imenom, priimkom, razredom in šolo(!) je sledilo 10 literarnih in 9 jezikovnih vprašanj s podvprašanji: tipi nalog: o čem govori - opredeli - označi - preberi in odgovori na vprašanja - dopolni besedilo - ugotovi metrično podobo ipd. (razen ene naloge vse sestavljene zelo klišejsko s pričakovanimi povečini enobesednimi odgovori, ki so hkrati reprodukcija prebranih v Berilu ali Književnosti). Spraševalo se je po: a) sporočilu (»o čem govori duhovnik v drugem brižin. spomeniku«: Trubarjeve pridige, proti zidavi cerkva - op. ta drobni izvleček je tudi edini primer pisanja naših reformatorjev. saj so do zdaj znani primeri pisanja Dalmatina, Krelja in Bohoriča odpadli); b) označitvi osebe (Goethejevega NVertherja - op. po avtorju se tokrat ni vprašalo); c) motivih (treh ljudskih pesmi: Lepe Vide. Rošlina in Verjanka ter Hasanaginice); č) literarni vrsti (že omenjenih ljudskih in Prešernovega Slovesa od mladosti); d) avtorstvu (omenjenih ljudskih pesmi - op.?!. Vodnikove Pešme Na moje rojake s podvprašanjem, zakaj je to razsvetljenska budnica. Prešernovega Slovesa in Sofoklove Antigone s podvprašanjema. katero mesto z njo sočustvuje in zaradi katerega (!) dela »je bilo dekle kaznovano« - op. videti je. da je kar narobe, če se je učitelj odločil premakniti Antigono v čas Smoletove); e) naslovu (Vodnikove zbirke. Dantejeve Komedije s podvprašanjem o Dantejevih spremljevalcih ter Goethejevega Trpljenja mladega Wertherja hkrati z obliko dela); f) opredelitvi pridige (J. Svetokri-škega Na novega leta dan. kjer naj bi učenci med več odgovori poiskali pravilne: homilijo, prozo, barok, polliterarno delo - op. ne bi bilo smiselno vprašati vsaj še po označitvi baročnih slogovnih tipik?); g) tipu kitice (Pesmi Na moje rojake, Slovesa in Komedije; op. ob Dramilu bi kazalo izvedeti, ali učenci vedo za rojevanje slovstvene kritike v Zoisovih pismih, kaj pomeni za nas razsvetljenstvo, in ali bi zmogli primerjavo s poprejšnjim obdobjem, slogom - tako pa se bo znanje merilo po tem. ali so prepoznali alpsko poskočnico. o kateri je že dr. M. Kmecl v svoji literarni teoriji zapisal: »... kdo bi še danes (...) književno vrsto označeval (...) Vodnikove (op. kitice) kot alpske poskočnice (kitice podobne krakovjaku). pa čeprav bi bila takšna označitev še tako natančna?« (260) - če prav razumem, bi ta vedenjska podrobnost lahko umanjkala?: op. ob Slovesu: se sestavljale! bojijo vprašati po kakšni, v Berilu neobjavljeni pesmi, saj so Poezije vendarle domače branje? Še pripomba: mnogi že vrsto let. tudi pisno, predlagamo (iz izkušenj) premik romantike v drugi razred, vendarle načrtovalci trmasto vztrajajo, menim, da bi tudi razsvetljenstvo lahko premaknili višje; op. k Danteju: glede na skrb avtorjev za natančnost naslovov in opomb, bi tudi tokrat vendarle veljalo preveriti izviren naslov Dantejeve mojstrovine, saj je pridevnik »božanska« dodal Boccaccio in je z njim vred delo izšlo šele kasneje (prim. Povijest svjetske književnosti. Zagreb 1974. 26). Dantejeva spremljevalca sta predvsem alegoriji, poleg tercet pa imamo v pesnitvi tudi kvartete - upam. da je oboje predvideno tudi v odgovorih, ki pa mi niso znani); h) metrični shemi (Dramila, ki je sicer zapisana v Berilu, in heksametra. kar je bilo potrebno ugotoviti); i) tipu verza (Slovesa in Komedije. tu tudi z vprašanjem o spevih). V jezikovnem delu testa so učenci najprej določaii primerom socialno oz funkcijsko zvrstnost. nato so »opredelili« slovanske jezike (op. verjetno naj bi navedli po enega), določili besedne vrste povedi (op. to je še osnovnošolska snov:), opravili skladenjsko analizo s podčrtovanjem. rešili nekaj nalog iz glasoslovja (izpisali nezveneče nezvočnike, besede, v katerih le-ti izgubijo zven. in besede, v katerih nezveneči zvočniki (op.?!) zven pridobijo, nato so morali izpisati prve tri foneme oz. mor-feme dani povedi (op. ker je citirana brez dvopičja, končno ločilo odpade - gl. SP 1990, 36). nato so vstavljali ločila, odgovorili na vprašanje o kodu in povedali, kaj mora odgovoriti časopisno poročilo! Tako in toliko test! Sklepanje: če vse to učenci znajo, znajo tudi drugo, če pa ne, tudi drugega ne znajo? Vsaj to morajo znati, drugega ni treba? Je to bistveno? Toda kaj, če se spomnijo (znajo) Homerja, Dalmatina, Hamleta? Grenko vrta: in če še tega niso znali (se niso spomnili)? Pri meni so navajeni le na jezikovne / stilistične naloge objektivnega tipa, o literaturi pa se pogovarjamo ali pišemo esejistični tip naloge! Vsakič znova skušam tudi ob tem kaj novega naučiti, naloge zastavljam tudi uporab-nostno, z novimi, svežimi, presenetljivimi zgledi, menjam tipe, da bi dodatno motiviral! Prej »vzeto« naj bi bilo predvsem humus za osebno produkcijo (ne zgolj za reprodukcijo), za uporabo, za nove izpeljave, sveže interpretacije, izvirne rešitve! Vsako pisno preverjanje pa je najprej ocena opravljenega dela. Kaj bodo sestavljalci testa zvedeli iz odgovorov? So vprašali dovolj široko, res po bistvenem, ni jih zanimal razvoj estetske misli skozi obdobja ne njih značilne specifike ne tvorni podatki o ustvarjalcih ne njihov opus ali jezik? Učenci (žal, kar precej je takšnih) berejo zelo malo, raje kaj po svojem izboru in okusu (ki pa plitvi), zelo malo pišejo (šola mora biti tudi za tovrstno vadbo) in zelo malo ustno komunicirajo (pove‘čini molčijo, ker jih je preveč pa tudi, ker imajo čedalje manj povedati!)! Testi znova potrjujejo. da je kar dovolj prebrati odlomek (serijo odlomkov), kakšno pesem, morda zbirko, če reproduciramo (četudi se kdaj ne ve. kako bi se vse skupaj povezalo v kaj novega), če znamo serijo nadrobnosti iz opomb. Morda je vse to res prav, vendarle znova trdim, da takšno delo ne požene globlje! Trdim, da je temeljni pogoj vsakršnemu kakovostnemu delu z besedilom celostno branje - če tega ni in če potem tudi ni temeljite, tudi pisne priprave na analizo, potem je sad le na zunaj lep. Delo mora biti v celoti in v miru prebrano in potem kar najbolje analizirano. Usmeritve v pomožno literaturo so odlične, toda kako jim slediti, kje najti čas; v eni uri (ali v še manj časa!) se delo absolvira in drvi naprej, tudi zato, da bi rešili morebitne teste! Drugače se vsega predpisanega niti »vzeti« ne more! Zmeraj bolj sem prepričan: bolje malo. pa tisto temeljito! Učenci imajo pravico do tega zlatega načela, mi pa dolžnost, da ga spoštujemo: da bodo (vsaj nekateri) lahko v resnici spoznali, razbrali, sprejeli ali zavrnili, in znali tudi sami poiskati nujno literarnozgodovinsko in teoretično gradivo, brez katerega ni kakovostne analize, da si bodo oblikovali svoj slog, bogatili in ostrili jezik. Se ustno ali pisno opredeljevali. Bolj bomo uspešni, če bomo vrnili stari gimnazijski tempo in razvrstitev snovi: to je zdaj mogoče z uveljavljanjem nove gimnazije (torej bi se vrnili na štiriletno razvrstitev snovi, čeprav je vprašanje, ali smo takrat začenjali prav. ali ne bi bilo pravil- neje iti od znanega k neznanemu, od bližjega k daljnjemu? Če pa se vztraja na delitvi tri leta plus eno, pa vztrajam pri krčenju snovi in sem jo sam tudi predlagal - gl. JiS 1989/90, št.l 7-8; v prvem primeru bi seveda romantiko, če ne tudi razsvetljenstva, lahko premaknili v drugi razred, kot je že bilo!). Ni treba novih učbenikov, dovolj jih je, in to dobrih. Le pustimo učitelju, da z učencem suvereno hodi skoznje, da sam razvršča snov, da samostojno ubira didaktične poti, da po svoji presoji hodi k natančno določenim ciljem (tudi s tako imenovanimi katalogi znanj), h končnemu (lahko eksternemu) preverjanju kakovosti opravljenega dela, znanja učencev. Takrat testirajmo, takrat ocenjujmo! Pošteno je le, da ob začetku poti to tudi napovemo. Učitelj z večletno prakso, zlasti tak, ki zmore slediti stroki in razvoju didaktike, že ve, kaj je treba, kdaj in kako! Najbolj on. Drugi so mu najprej dolžni pomagati in imajo hkrati vso pravico od njega zahtevati korektno, pošteno, strokovno naj- boljše, pedagoško najbolj kakovostno, humano opravljanje po- |y klica. Kako je oblikovati živ(>ra tkivo, vemo le tisti, ki to leta iiirai leta poskušamo! Treba nam je lai Naslednji korak je veljal spodbuja-gs nju nadarjenosti. Leta 1975 je bil^ j organizirana prva letna šola za te otroke. Vsako leto jih je bilo več ir različnih usmeritev. Zdaj poteka v 6(ai1 osnovnih in 11 srednjih šolah sprem a^ Ijava 15.000 učencev - to pa pomen aj' delo za 100 strokovnjakov (pedago ed gov-psihologov) in vse učitelje. To jeha obveznost, za katero je edina nagrada moralno zadovoljstvo. Nadarjeni Istrani sodelujejo v različnih?= oblikah zunajšolske dejavnosti v Istr in zunaj nje. Tisti z izrazito umetni ško jezikovnimi sposobnostmi delaje v delavnicah Novigradske pomladi Mladi astronomi bivajo v Poreču, na ravoslovno usmerjeni raziskovalci sc gosti biološko-kemično-ekološke po staje pri Inštitutu za poljedelstvo inag turizem. V Rovinj odhajajo mlad elektroničarji, »anglistom« je name njena šola v Buzetu. Od nedavneg; deluje tudi Mlada akademija nadar jenih Leonardo, ki je še zmeraj ne formalna inštitucija. Vsak, ki želi iijg verjame, da lahko dela z nadarje-~-nimi, lahko postane njen član. Pro-j^ gram je kar zahteven. Raziskovali Ir naj bi pojav ustvarjalnosti, omogo|~ čali naj bi nadarjenim, da bi sodelo-12 vali v različnih oblikah in vsebinah >0 dela zunaj Istre, usklajevali njihovojjj ugotavljanje in spremljanje in orga- ■>> nizirali razne oblike spodbujanja, šti-pendiranja, financiranje dela z njimi Snujejo tudi poseben program usposabljanja odraslih za delo z nadarjenimi otroki. Nova bo tudi šola za ž£ uveljavljene strokovnjake, psihologe, pedagoge, ekonomiste druge, ki želijo razvijati ustvarjalno mišljenje. Morda ta zasnova, v mnogočem ž£ preverjena, spodbuja in kaže smei drugim. To velja še posebno za šok v mestih, kjer slabe delovne razmere in obremenjenost šol z učenci odriva ha stran eno temeljnih vzgojno-izo-braževalnih nalog - izpolnjevanje intelektualnih in ustvarjalnih potrebi želja mladih: to je tudi pot do polnovredne strokovnosti in uveljavljanj) posamezne osebnosti. if VV sr IVAN BEZEK tl K C D tolska zakonodaja se spreminja “omagajmo prenoviti Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ^ Med spreminjanjem šolske zakonodaje bo treba pregledati tudi i^aviln.k o preverjanju in ocenjevanju znanja. Sestavni del tega ,,favilnika bodo navodila za učitelje. Delček teh navodil skuša prispe-jj tudi Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše v Ljub-ani. Zbrali smo nekaj zamisli o tem, kakšno vlogo naj bi imeli v tem focesu starši; gre predvsem za njihove pravice do pravočasne in JPtotne obveščenosti ter sodelovanja pri načrtovanju in oblikovanju ih skupine ali posameznih otrok* tj Z objavo v Prosvetnem delavcu želimo spodbuditi učitelje in eJarše, da bi s svojimi mnenji in zamislimi sodelovali pri nastajanju ončnega besedila. se'---------------------------------------------------------- floga staršev pri oJreverjanju in ocenjevanju -nanja Preverjanje in ocenjevanje ipljanja je izid poučevanja in uče-ja, zato se vloga staršev, enako ot vloga učiteljev, začenja že ji načrtovanju programa, pri jegovem uresničevanju, nada-uje pa pri preverjanju izidov . ‘ga procesa in končno pri nje-2 ovi oceni. /a • Načrtovanje programa Vsako leto sproti se starše sez-ani z učnim programom posa-leznega razreda in posamez-ega predmeta; okvirno v za-etku leta in nato še v krajših asovnih obdobjih. To naj bo den od temeljnih namenov rabeljskih sestankov. Starši imajo pravico, da pri blikovanju teh programov so-iK el ujejo, opozarjajo na neustrez-et osti, šola pa o tem obvešča pro-vtramske komisije. Starše naj se seznani z učnimi zJilji, predvsem z najnujnejšim ali ;j(hmeljnim znanjem, ki je pogoj, ,!< a otroci napredujejo v naslednji tuizred. (Ob upoštevanju takšnih Je ravic staršev bodo tudi učitelji ži^treje prepoznavali temeljne ci-e poučevanja.) — Za otroke s specifičnimi potre-ami in zmožnostmi naj starši sodelujejo pri načrtovanju indi-Paidualnih programov, oblikova-ju individualiziranih ciljev in predeljevanju časovnih rokov. # Uresničevanje programa Šola od staršev upravičeno 'ričakuje pomoč tudi pri otroko-em izobraževanju. Ta pričako-iJ/anja temelje na podmeni, da tarši želijo čim bolj učno uspeš-ega in izobraženega otroka, it' teh pričakovanjih pa moramo rpoštevati tudi podmeno, da od faršev ne moremo zahtevati ni-esar, s čimer jih nismo seznanili 'jb česar jih nismo naučili. Pričakovanja, ki temelje na predvide-anjih, da starši predmet in učni ačrt poznajo, da snov obvla- ajo, da znajo razlagati in da edo, kako je treba otroku polagati, niso stvarna. Torej la ar-lit itr ni ijfl di la sc >o in id le P ar ie-ir je ro- smejo učitelji pričakovati pomoč staršev le, če so pred tem izpolnjeni našteti pogoji. Učitelj starše seznani z načini obravnave nekaterih ključnih tem ter se tako izogne dodatnemu neustreznemu ali napačnemu poučevanju staršev, ki pri otrocih ustvarja dodatno zmedo. Če presodi, da starši otroku niso zmožni ponuditi učne pomoči, te od njih ne more niti zahtevati niti pričakovati. Starše je treba seznaniti s pravico, da smejo biti pri pouku, pa naj bo vzrok tej želji ali spoznavanje načina poučevanja ali sodelovanje otroka pri pouku. # Preverjanje znanja Cilji preverjanja znanja morajo biti za vse udeležence javni in jasni, tako za učitelja kot za otroka in njegove starše. Biti morajo etapni, in to je tudi močan motivacijski dejavnik za otroka in starše. Starši so pri preverjanju znanja lahko navzoči - to velja posebno ob spornih primerih. Zmeraj imajo na vpogled vso dokumentacijo, ki zadeva preverjanje znanja. Učitelj seznani starše z načini preverjanja znanja in starši se morajo z njimi strinjati. Pri otrocih s posebnimi težavami in potrebami starši sodelujejo pri načrtovanju načinov preverjanja znanja. # Ocenjevanje Politika ocenjevanja je javna in jasna. Starši so seznanjeni z merili, ki so pogoj za pozitivno oceno. Starši so seznanjeni z merili ocenjevanja za posamezne učne predmete, in to velja tudi za učence. Učitelj seznani starše z argumenti za določeno oceno, posebno v spornih primerih. Starši imajo pravico, da se na oceno pritožijo. # Pritožbe V začetku leta, ko se starše seznanja s politiko ocenjevanja, se jih seznani tudi s stopnjami pritožbe. Za prvo stopnjo pritožbe predlagamo učitelja; to pomeni, da je treba starše spodbujati h kritični in javni presoji in oceni učiteljevega dela. Za drugo stopnjo pritožbenega organa predlagamo vodstvo šole ali pedagoškega vodjo. Nanj se starši obračajo tedaj, ko se ne morejo sporazumeti v neposrednem pogovoru ali če te možnosti sploh nimajo. Naslednja pritožbena stopnja naj bo ustanova zunaj šole, kateri pa bi bilo treba te naloge še dodeliti. Predlagamo strokovni organ Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Starše se vsako leto znova seznanja z njihovo vlogo ter pravicami med šolskim izobraževanjem in ob njegovih končnih izidih ter se jih spodbuja k sodelovanju. TEREZA ŽERDIN Žabe zahtevajo kralja Njena politična fleviza Trideset let. Dolgih, ne, kratkih! Polnih, lepih, težkih, nepozabnih. Srečnih doživljajev, ki božajo, stresov, ki puščajo sledi. Tisto soboto smo se na Loki v Novem mestu zbrali maturanti učiteljiščniki, ki smo zapustili učiteljišče leta 1960. Osivele gospe tovarišice in čisto siv gospod. Težko je, ne veš, kaj bi komu povedal, toliko se je tega nabralo! Mira je segla v čas pred tridesetimi leti in... Vse naše življenje petintrideset let nazaj je potekalo v senci reform. Vpisali smo se na učiteljišče. Vpeljali so petletno šolanje. V četrtem letniku matura, po petem tudi. Samo mi, ne prej ne pozneje. Specialno usposabljanje (predmeti po izbiri) za poučevanje na predmetni stopnji. Razlezli smo se po vsej Sloveniji, reforme so za nami. Nekaj jih je zlezlo iz učiteljskih vrst. Večina pa se je vlekla in se še vleče iz reforme v reformo. Samo nekaj pojmov za osvežitev: nova matematika (ploščice, različni sistemi), responderji, različne prenove, NOT, testi, kontrolka-nje, opisno, neopisno ocenjevanje, diferenciacija, individualizacija in še in še in še. Spopadanje z vsem tem! Včasih bolj, drugič manj uspešno ob primernem razumevanju učencev, staršev. Obujanje spominov je prijetno popestrila sošolka, ki je prišla iz Beograda. Iz vsega srca in slovenske duše je prepevala slovenske narodne, vmes kakšno makedonsko, pa »gradsko« in kar si hotel, vse zna. Polna je življenja, smeha, veselja, ljubezni, saj pravi: »Moja politična deviza je: Ljubi svojega bližnjega!« Škoda, da ni (že dolgo) več učiteljica. STANKA PUCKO •»> n JO IZBRANA DELA VOKALNE IN INSTRUMENTALNE LITERATURE V IZVEDBI Vrhunskih domačih in tujih umetnikov 0600 9. «lT«Tih«r 1990 Z. Kodaly: A. Bruckner. 1991 W. A. Mozart: 14. april 1991 »ENA BAAR, »opran H |. ) W. A Mozart: lADO MLINARIČ, klavir UJM 17. oktobar 1990 kATKA DIMITROVA violma IOKUT MIHAJLOVIČ. klavir 1990 Trio novšak 1990 Glasbeni cikli Festivala Ljubljana Sezona 1990/91 Vrhunski domači in tuji umetniki CONSORTIUM MUSICUM mozart-saueri MOZART IN NJEGOVI NASPROTNIKI Nedeljske matineje komornega ansambla SLOVENICUM Dirigent: Uroš Lajovic 25. novrrdbrr 1990 IGOR DEKLEVA klavir il. 1990 Kvartet pozavn - slokar 13. l*bn»*r 1991 Črtomir šiškovič, violina IGOR LAŠKO, kUvir 33. 1991 WOLFGANG BRUNNER Hammerklavir 37. mmc 1991 SLOVENSKI MADRIGALISTI Dirigent: Janez Bole Slovenske in tuje velikonočne pesmi 19S1 slovenski madrigalisti Dirigent: Janez Bole Manj Kogoj in njegovi sodobniki 19.00 Nedeljske soareje komornega zbora CONSORTIUM MUSICUM Singer.:: Mirko Cuderman --------------------- 23. «Uc«mb*r 1990 MOZART - CLEMENTi 3. februar 1991 MOZART - GLUCK, GRETRV : 1991 MOZART - MVSLIVEČEK, KOŽELUH 7. april 1991 MOZART - SOLER, VOGLER Novosti pri nakupu vstopnic, Sd iaaafe afrofeaost iabkra Za dosedanje abonente od 3. do 8. septembra 1990, za nove abonente pa od 10. do 15. septembra 1990 pri blagajni Festivala med 11. in 13. uro. Festival si pridržuje pravico do sprememb v programu. Festival Ljubljana Trg francoske revolucije 1 - 2 61000 Ljubljana Telefon f061) 221-948, blagajna (061) 226-544 F a* (061) 221-283 Teiex 31645 LJUFES YU odprta šola Kje vas in nas šola žuli Ureja Tereza Žerdin ocene ocene. SVETOVALNI CENTER ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE V šoli so ocene verjetno tisto, kar povzroča staršem največ skrbi. Mogoče bi morali zaradi česa drugega bolj skrbeti, toda je že tako, da imajo številke svojo moč in posledice. Prav zaradi posledic so nam ocene tako pomembne. Otrok dobi slabo oceno in jo mora popravljali. Vsi se trudimo, da bi jo popravil čim boljše, to se pravi, da bi se čim bolje naučil. To se nam je v teh zadnjih letih šolanja našega osmošolca dogajalo kar večkrat, saj ni ravno zgled dobrega učenca. Sami ne vemo, kaj je z njim. AH res ne zmore, ali mu mora teči voda v grlo, ali je kampanjske sorte ali kaj drugega. Dobiva enke in potem jih mora popravljati. Pri tem popravljanju pa je tako, da se mora naučiti vso snov za nazaj. To pomeni, da navsezadnje snov kar solidno obvlada, toda tiste prejšnje enke se vlečejo še kar naprej in kar naprej tudi vplivajo na ocene. Sprašujem se, zakaj se enka ne izbriše, če je otrok snov popravil tudi za nazaj. Posl festum osmošolčeva mama • V našem šolskem sistemu imajo ocene še zmeraj zelo pomembno vlogo, in kot sami ugotavljate, tudi vroče posledice. Nisem napisala usodne, ker te prihajajo šele za vročimi. Menim, da nastanejo življenjsko pomembne posledice bolj zaradi naših skupnih odzivov na ocene, zaradi prevrednotenja njihovega pomena, predvsem pa objektivnosti. Ocena je lahko objektivna zgolj glede na vnaprej znana merila za določeno nalogo. To pa ni znanje v nekoliko širšem pomenu. Včasih slišimo učitelje, ki se opravičujejo, če dajo posameznim otrokom dobre ocene. Rečejo, da so namenjene spodbudi, da bi bil otrok bolj prizadeven. Če otrok ni dovolj zmožen, tudi spodbudna ocena ne pomaga, da bi presegel svoje sposobnosti. Slaba ocena na koncu leta starše močno razočara. Menijo, da seje otroku zgodila velika krivica, saj je iz samih dobrih ocen iztržil slabo. S tem primerom ne odgovarjam na vprašanje osmošolJeve mame, temveč dodajam le še eno dilemo k mnogim iz okvira ocenjevanja, nagrajevanja in kaznovanja s številkami. Drugi učitelji ali pa isti učitelj ob drugi priliki hitreje »pritisne« nezadostno, češ, bo to ja spodbudilo (mulca presnetega), da se bo malo bolj učil. Mulec se res nauči, toda enica ostane zapisana. Tu pa nenadoma opazimo močan vpliv prejšnjih ocen na končno. Ugotovimo lahko, da »spodbudna dobra ocena« nima večjega vpliva na končno slabo oceno, »spodbudna slaba ocena« pa kar močno vpliva na kasnejšo slabšo oceno, četudi je učenec dokazal, da se je naučil. Boter Mesec je dejal Zvezdici Zaspanki, da kazen mora biti. Kazen je vzgojna. Po končani kazni pa ji je vse odpustil. Toda to lahko store le velikodušni botri, šola pa za zdaj še ni takšne narave. Za spreminjanje narave je potreben čas. • Sodelujte v naši rubriki! Na vsako vprašanje boste dobili odgovor strokovnjakov Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani, Gotska 18. Šola moje babice Razstava raziskovalnih nalog osnovnošolcev v Slovenskem šolskem muzeju Poleg stalne razstave o razvoju šolstva na Slovenskem do srede 19. stoletja ponuja Slovenski šolski muzej na ogled razstavo Šola moje babice, ki je nstala z raziskovalnim delom XXI. srečanja mladih zgodovinarjev (v Kopru, maja 1990). Svoje raziskovalne naloge o preteklosti šol in društev v svojem kraju predstavlja 59 slovenskih šol, več primorskih in štajerskih kakor iz osrednje Slovenije. Srečanja mladih zgodovinarjev, ki jih pripravlja komisija za delo zgodovinskih krožkov pri Zvezi prijateljev mladine od leta 1969, pomenijo uspelo obliko družboslovnega raziskovanja, ki zajame 40 do 70 zgodovinskih krožkov na leto s prizadevnimi mentorji vred, ki ponujajo učencem nekaj več. Na razstavi vsebinskemu sklopu društvenih nalog (tu prevladujejo naloge o kulturnih društvih. sokolu in gasilcih) sledijo naloge o zgodovini šol po pokrajinah (Primorska, osrednja Slo- venija, Štajerska s Prekmurjem). Naloge so predstavljene na panojih z naslovnico z nekaj likovno zanimivimi stranmi (risbe, fotografije, spričevala) z zbranimi predmeti v vitrinah. To dopolnjuje podoba nekdanjega razreda s tablo, parom klopi in dvema učiloma, vse naloge pa so dostopne tako, da jih obiskovalec lahko vzame v roke in prelista. Ob razstavi je muzej pripravil tudi manjšo zloženko s tremi besedili (o srečanjih mladih zgodovinarjev in o obeh razpisanih temah) in seznamom dozdajšnjih srečanj in šol, ki sodelujejo letos. Razstava, ki predstavlja del krajevne zgodovine 60 slovenskih krajev in njihovo šolsko preteklost, je na ogled ob dopoldnevih, za skupine po dogovoru, do 10, oktobra 1990 v prostorih muzeja (Plečnikov trg 1, (061) 213- Slovenski šolski muzej v Ljubljani, Plečnikov trg 1, prosi šole in učitelje v Sloveniji, zamejstvu, zdomstvu in izseljenstvu, da pomagajo zbirati gradivo o razvoju šolstva (starejša učila, šolska oprema, fotografije, dokumentacija). učbeniki Nekaj misli ob delovnem zvezku SLIŠIM VIDIM PIŠEM Pred nedavnim se je pojavil pri nas zanimiv delovni zvezek za 1. razred z naslovom SLIŠIM VIDIM PIŠEM. Napisala sta ga Anton Schellander in Irena Žele. v bistvu pa je namenjen slovenskim otrokom na avstrijskem Koroškem, ki obiskujejo dvojezično šolo. Zaradi svoje sistematičnosti in izvirnosti je lahko zelo koristen pripomoček učiteljem 1. razreda in tistim v podaljšanem bivanju, strokovnim delavcem na šoli, vzgojiteljicam, ki delajo z malimi šolarji, in tudi staršem. Že na samem začetku nas seznani z vsebinskimi poglavji in učnimi cilji, ki jih želimo doseči. Učne vsebine si sledijo postopno in dosledno upoštevajo zaporedje, da otrok neko stvar najprej sliši, jo vidi in na koncu tudi zapiše. Prvi del je namenjen slušnemu razlikovanju. Otroci se naučijo ločiti dolge besede od kratkih, dvozložne od enozložnih in tri-zložnih, povezujejo jih v dvojice in iščejo razlike. Obenem se ponuja vrsta možnosti za bogatenje besednega zaklada in jezikovno gradnjo. V nadaljevanju ugotavljajo prvi glas v besedi, sledi ugotavljanje končnega glasu v besedi in končno prepoznavanje glasov sredi besede. Ko jim navedeno ne dela več težav, začno prepoznavati enake zloge v različnih besedah. Sočasno začno brati besede in kratka alterantivna vprašanja; ob tem se jasno vidi, ali je otrok prebrano tudi razumel. Drugi del je namenjen pisanju. Otrok lahko sestavlja stavke najprej iz že napisanih besd. kasneje pa piše besede samostojno in jih, če je potrebno, tudi sam dopolnjuje. Sledi deljenje besed na zloge in kasneje na glasove/ črke. Predvideno je, da otrok spoznava velike in male tiskane sočasno. V podobnem slogu delovni zvezek otroke nevsiljivo seznani s posebnostmi slovenskega jezika, z razliko med soglasniško in samoglasniško uporabo glasu/ črke R, z razlikami med vokali, ki se enako zapišejo in različno izrekajo (O, E), s pravilno uporabo glasovnih sklopov LJ in NJ ter z različnim izrekanjem glasu L na različnih mestih v besedi (L-U). Otrokom je v obliki zanimivih igric ponudena možnost iskanja rim in sestavljanja ter razdruževanja besed in stavkov. Na koncu so napisana kratka navodila za uporabo posameznih delovnih listov. Zavedam se, da vsebina tega delovnega zvezka ni enako primerna za vse otroke, saj marsikdo pride v šolo že z bogatim poprejšnjim znanjem s tega področja. V praksi pa lahko srečamo čedalje več otrok, katerih materni jezik ni slovenski. Le-ti imajo s slovnično zgradbo slovenskega jezika in pojmi resne težave. Zanje pa je omenjeni delovni zvezek lahko koristen pripomoček. BLAŽKA JURČEK-STRMŠNIK NOVEMU UČBENIKU NA POT... UČBENIK ZA GLASBENO VZGOJO ZA 5. RAZRED OSNOVNE ŠOLE Z glasbo po Jugoslaviji Avtorica: prof. dr. Breda Oblak Ilustracija, likovna in grafična oprema: Marija Prelog Državna založba Slovenije 1990 Slovenski učitelji glasbene vzgoje (odslej GV) v osnovnih šolah so prvič dočakali ne le Učbenik za 5. razred. ampak kar didaktični komplet. Sem spadajo še delovni zvezek, priročnik za učitelje s programom poslušanja in tri zvočne kasete. Tako je postala učna vsebina konkretna. Didaktični komplet je sodobno zasnovan, vsebuje zanimive novosti in se lahko brez sramu primerja s tistimi iz tujine, pogosto pa jih prekaša. Kontinuirano pa sledi prejšnjim izdajam vseh štirih didaktičnih kompletov dr. Brede Oblakove za razredno stopnjo. Avtorica je predavateljica metodike glasbe na Glasbeni akademiji v Ljubljani. Njena dela pa so na podlagi njenih izkušenj v eksperimentalnih razredih na osojni šoli in primerjalnega znanstvenega raziskovanja. Kot učiteljica GV z dolgoletno prakso v vseh razredih razredne in predmetne stopnje sem prepričana, da so šele z veljavo delovnih zvezkov, učbenikov, priročnikov in zvočnih kaset, za uporabo v prvih petih razredih osnovne šole. dane prave možnosti za smiselno nadgrajevanje GV. To je tudi pot v skrajno privlačen jn ustvarjalen svet. Glasbena vzgoja na razredni stopnji ni le petje, kot se je pri nas dolga leta napačno pojmovalo. Tudi glasbeno delo potrebuje prijem, še toliko bolj. ker zvok »ni viden«, ampak abstrakten. Zato zahteva ta proces vodenje od ure do ure v prvih štirih razredih, da lahko predmetni učitelj GV nadalje razvija glasbene sposobnosti. spretnosti in znanje. Vendar pogosto prav slovenskega učitelja obdolžijo za to. da otroci ne znajo prepevati. Zavest o glasbeni tradiciji, ljudski ali umetni, res izginja. Trdim, da zaradi tega. ker je duhovno varstvo nad mladimi prevzela industrija zabave, ki jo premočno podpirajo radijski in televizijski programi. Imamo se za kulturni narod. Vendar nerazvita, zožena zavest na področju glasbe ni naključna. Odprtost na tem področju bomo dosegli le. če bomo vzgajali ljubitelje in poznavalce, ne pa zbujali odpor. Vendar se. žal. mnogi razredni, pa tudi glasbeni učitelji izogibajo smotrnemu nadgrajevanju: - izvajanja (petja, igranja otroških glasbil) - poslušanja (oblikovanja dejavnega glasbenega poslušalca) in - ustvarjanja ob razvoju četrtega vzgojno-izobraževalnega področja. Želim poudariti, da je izvajanje nepogrešljiv del vsake glasbene ure. Petje je vendar temeljni način muziciranja in prav bi bilo. da bi goreli zanj. Vendar ne pojmo stereotipno, ker bodo otroci to najtežje prenašali. Treba je gojiti estetsko občutljivost. Če bodo učenci ob doživljanju uživali, potem jih bo glasbena dejavnost rekreirala in pustila prijetne sledove. Te cilje pa lahko dosežemo le ob dejavnem delu. Ravno tu pa ugotavljamo. da so nekateri učitelji mnogokrat preveč indiferentni, premalo odgovorni, premalo motivirani za individualni študij novega gradiva. Učiteljeva dolžnost je že na razredni stopnji razviti glasbene sposobnosti (melodični in ritmični posluh ter smisel za sozvočja). Tega tudi pozneje na razredni stopnji ni mogoče nadomestiti. Rezultat je latenten, nerazvit posluh ter popolno nesprejema-nje in nepoznavanje glasbene umetnosti. Zgodi pa se. da takšen postane tud: učitelj. Morda pa je to posledica pomanjkanja nadzora in svetovalne službe, ki ni dovolj zaživela na vseh področjih Slovenije? Lahko pa bi govorili tudi o neprimernosti števila ur metodike glasbe in njihovi izrabljenosti v študijskih letih prihodnjih razrednih učiteljev. Tako glasbena vzgoja ni vselej strokovno in kakovostno podana. Učitelj naredi s tem otroku neizmerljivo škodo, ker prikrajša Otroke za mnoge-prijetne trenutke in jih siromaši. Vendar se krog poznavalcev širi in Zavod RS za šolstvo ima lahko skupaj z izobraževalnimi ustanovami zelo pozitivno vlogo. In ker radi veliko govorimo o kakovosti. potem je zdaj. ko imamo tako bogato gradivo, ki je na evrop- ski ravni. čas. da ga začnemo vpeljevati v vseh razredih Slovenije. Ne stojmo na obrobju! Za boljšo šolo gre! Zavod RS za šolstvo je pred veliko preskušnjo, kako to uresničiti. V nekajurnem seminarju sicer lahko spoznamo temeljne značilnosti predvidenih enot. vendar to ni dovolj. Potrebno je dolgoročno delo. svetovanje v aktivih (marsikje so popolnoma zamrli, če so sploh kdaj živeli), hospitacijah in predvsem spodbuda učiteljem za individualni študij. Učitelj v učbeniku dobi idejo, obogati jo z gradivom iz priročnika in s svojo ustvarjalnostjo. Le tako bodo razredni učitelji radi prenašali glasbo in okolje ne bo več brezbrižno do tega področja. Učitelj lahko hitro, še posebno pri glasbi zbudi pozitiven transfer. Tako bo uspešen tudi pri drugih predmetih in postal bo priljubljen med učenci. V prvih dveh razredih so učenci potovali od glasbenih doživetij in igre h glasbenim izkušnjam, v tretjem od teh izkušenj k razumevanju temeljnih glasbenih prvin. V četrtem razredu so spoznali glasbene vrednote in pesmi slovenskih pokrajin (z izvrstnimi korelacijami), mnoge slovenske skladatelje ter premagovali osnove glasbenega opismenjevanja. Pred nami je nov komplet. Osrednji del didaktične zbirke je Učbenik za GV za 5. razred. Na 115 straneh prinaša razširitev spoznanja o glasbeni kulturi jz Slovenije v širši jugoslovanski prostor. Spoznavamo jo na treh geografskih pasovih, ki potekajo vzdolž Jugoslavije: ob jadranski obali, v osrednjih hribovskih predelih in v nižinskih pokrajinah. Obenem pa sta uvodna in sklepna tema s svojimi enotami namenjeni utrjevanju obravnavanih glasbenih pojmov in zakonitosti. Tako učenci razširjajo spoznanja o ritmu, lestvicah, glasbenih oblikah, zvočnem gradivu ... Kot je pri avtorici, dr. Bredi Oblakovi že v navadi, je vsebin več, kot jih je mogoče realizirati. Tako ima učitelj bolj raznolik izbor in ustvarjalnejši prijem. Glasbene dejavnosti usmerjajo notni zapisi, zgledi iz glasbene literature, besedne in vizualne informacije. Učenci spoznajo tudi glasbeno izrazje, pogosto s pomočjo »razmišljujoče« in zanimive sove, ki jih je kot totem spremljala že v četrtem razredu. Učbenik je bogato opremljen s slikovnim gradivom (žal. ne z barvnim), ki prikazuje glasbeno življenje. Ilustracije, likovna in grafična oprema Marije Prelog dobro podpirajo avtoričina hotenja. Repertoar pesmi je izredno raznolik: štiriindvajset jih je, včlenjenih v enote tako, da z njimi poglabljamo glasbeno znanje, petinpetdeset l pesmi pa je v poglavju Pesmarica. ^ njih učenci spoznajo bogastvo ptj ske literature in sodelujejo pri || boru. V učbeniku najdemo krajše! zahtevnejše naloge za samostoji] delo. Učbeniku je dodan zvezek, v ka| rem se učenci urijo v klasičnem sodobnem glasbenem zapisu, i: žajo svoja doživetja v glasbi skl besedno in likovno ustvarjalnost 1 urejajo najpomembnejše podati o poslušanih skladbah v zammivf!( »pajkogramih«. Še posebno dobrodošel je Prih nik za učitelje s programom poslu! nja in z natančnimi metodičnimi n potki za posamezne teme in c« enote. Tako si bo oddahnil kar dol Ka i šen del slovenskih učiteljev. Razit v Več let poznajo naslove posamezti enot, predpisanih z učnim načrto do ki naj bi jih izvajali v petem razret ne pa tudi njihovih vsebin. Zdaj učna vsebina jasna. V vsaki enoti precej natančno opredeljeno in zloženo poslušanje, izvajanje ustvarjanje glasbe. Učenci se skozi je dejavnosti ozaveščajo za glasbeno k’ munikacijo v vsakem okolju. Ob t£ hkrati preverjamo in utrjujemo r hove glasbene sposobnosti. Ob pij [j gramu so natančno navedeni ustv*rr' jalci in poustvarjalci in časovna opf!n delitev skladb. Učitelji imajo mtp1*1 nost izbirati primere ljudske [do umetne dediščine na treh kasetaPL V tej kontinuiteti so predstavljejtlo slovenski, jugoslovanski in tuji sklpai datelji, kamor učni načrt postopotijnii sega. Z veseljem lahko ugotovimjei da slovenski skladatelji še nikoli ni dc tako živeli med mladimi kot zdaj. ‘vr zvočni primeri so veliko bogastvo, g); ga je moč uporabiti na vseh stopnj vj, šolanja in ne le v petem razred Očitno pa je avtorica našla moč Q , moralno podporo pri strokovnih t cenzentih. Na tako trdnih temeljen pa ne bo težko glasbeni vzgoji vrn ugleda, ki ji pripada v civilizirane^1? svetu. Slovenci imamo takšne disp“° zicije za to področje kot malokatise narod, vendar jih po nepotrebne va zanemarjamo. Čas je, da tudi prešo metni učitelji GV postanemo polnrrru krvni, samozavestni, otroci pa ttbr na tem področju motivirani Ijg ustvarjalni. Ob tako dovršenem gij]; divu dr. Brede Oblakove nam ne §a težko doseči, da postane glasba e ^ od prvin prijetnega življenja, miva in vznemirljiva. na P. S.: In kdo bo nadaljeval njel »nedokončano« delo v naslednjih t zredih? Ali se stroka sploh zavec kako zelo je to potrebno? Tudi na moramo misliti. I MILKA AJTNIK Pl! Iz založniškega centra Zavoda Republike Slovenije za šolstvo 9 Drago Žagar, Zmaga Glogovec NADARJENI OTROCI V VRTCU Dr. Drago Žagar, strokovnjak psiholog, ki se med drugim ukvarja tudi z ustvarjalnostjo in nadarjenostjo otrok, podaja usmeritve, kako nadarjene otroke odkrivamo in vzgajamo. Zmaga Glogovec. pedagoška svetovalka, govori o izkušnjah v oddelkih, ki so bili uvrščeni v inovacijski projekt Miška. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE ROMSKIH OTROK V PREDŠOLSKEM IN OSNOVNOŠOLSKEM OBDOBJU Delo vsebuje: dokument dosežkov, pripomoček za vzgojno delo in gradivo za zakonsko urejanje vzgoje in izobraževanja romskih otrok. SPREMLJAVA ŽIVLJENJA IN DELA OSNOVNE ŠOLE Publikacija predstavlja ugotovitve evalvacije osnovne šole. zajema pa tudi posamezne delne analize predmetov. Posebej je opisana tudi problematika slovenščine kot učnega jezika v naših šolah. 9 Milka Žalik NIVOJSKI POUK V KLASIČNI UČILNICI Priročnik ima dva dela. V prvem avtorica opisuje svoje izkušnje in dosežke diferenciranega in individualiziranega pouka v 1. razredu osnovne šole. v drugem delu pa dr. Vera Doma strokovno ocenjuje njeno delo. ali nivojski pouk v klasični učilnici. ŠOLA ŽIVI Z OKOLJEM Priročnik govori o tem. kako so šole povezane z okoljem, česa se lahko otroci naučijo, kaj lahko spoznajo, kako si lahko odpirajo možnosti za nadaljnje šolanje in tudi. kdo pomaga uresničevati in kako uresničujejo široko zastavljene vzgojno-izobraževalne cilje. NARAVOSLOVNE DEJAVNOSTI (od 6. do 8. razreda) S priročnikom želimo pomagati pri načrtovanju in organiziranju naravoslovnih dejavnosti, pri medpredmetnem povezovanju in lastnem kritičnem ocenjevanju. 9 D, Golli, M. Dolgan PRIROČNIK K DELOVNEMU ZVEZKU ZA I. RAZRED OSNOVNE ŠOLE UČIM SE BRATI IN PISATI Spopolnjena izdaja, prilagojena novostim, ki smo jih vpeljali z novo stavnico in priročnikom k stavnici. SLOVENŠČINA V OSNOVNI ŠOLI Snopič prinaša nekaj novosti ob prenovi slovenskega jezika v osnovni šoli. ZBORNIK REFERATOV s seminarja za učitelje gospodinjstva in vodje šolske prehrane osnovnih šol ter srednjih zdravstvenih, kmetijskih in vzgojiteljskih šol. V zborniku je obravnavana tale problematika: - družina v spremenjenih družbenih razmet ah - prehrana in deljeni delovni čas - vloga učitelja gospodinjstva pri vrednotenju kulturne dediščine - gospodinjsko pospeševalno delo ha kmetijskih območjih Slovenije - prehranska vzgoja in zobje - zdravstvena vzgoja in drugo. 9 Silvo Fatur BRVI, NE MOSTOVI - izbor študij iz književnosti Delo zajema uporabo teoretičnih spoznanj na besedila iz slovenske književnosti.To so nekakšni pedagoško-književni eseji, katerih sporočila bodo pomagala učiteljem pri odločanju za posamezen metodični prijem pri obravnavi književnih besedil. SLOVSTVENI IN KULTURNO-ZGODOVINSKI VODNIK PO SLOVENIJI Vodnik bo v sedmih zvezkih zajel celotno slovensko ozemlje, ne le v okviru Jugoslavije, marveč tudi območja, kjer živijo Slovenci v Italiji. Avstriji in na Madžarskem. 9 Marija Stanonik SLOVSTVENA FOLKLORA V DOMAČEM OKOLJU Priročnik je sestavljen iz treh delov: - uvodni del predstavlja pomen predmeta (slovstvene folklore in njene sosednje dejavnosti kot je literarčenje idr.) pri povezovanju šole z okoljem: - drugi del povzema zgodovino zbiranja in zapisovanja slovstvene folklore; - tretji del je izrazito praktičen, saj vsebuje blizu 700 vprašanj in obravnava delo na terenu. 9 Tončka Požek Novak BIOKEMIJSKI EKSPERIMENTI V ŠOLI Priročnik je namenjen učiteljem kemije v srednji šob. priporočamo pa ga tudi učiteljem v osnovni šoli. V didaktičnem kompletu so na voljo tudi presojnice. 9 Dr. Ana Tomič OPAZOVANJE POUKA IN VODENJE POGOVORA Knjižico, ki bo obsegala okrog 100 strani, je avtorica razčlenila na naslednja poglavja: 1. Težnje v ravnateljskem strokovnem spopolnjevanju. problem pedagoškega vodenja 2. Opazovanje pouka: različni modeli, zgledi protokola za snemanje pouka 3. Individualni pogovor. Komunikacija med učiteljem in osebo, ki je spremljala pouk. 4. Vodenje pedagoške konference, modeli. 5. Učiteljeva priprava na pouk. metode pri pouku, sodobne težnje v poučevanju VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO V KNJIŽNICI OSNOVNE ŠOLE Skupina avtorjev - knjižničarjev praktikov, ki deluje na tem področju že več let. je iz svojih nagibov, izkušenj in potreb pripravila priročnik za vse osnovnošolske knjižničarje. V gradivu so zajeta dozdajšnja in najno\ejša zakonska določila, ki so temelj uspešnega delovanja, in bistvena napotila za pedagoško ter strokovno bibliotekarsko delo. Iz vsebine je razvidno postopno in nepretrgano vzgojno-izo-braževalno delo knjižničarja z namenom vzgojiti samostojnega uporabnika knjige in drugih sodobnih t irov informacij ter doseči, da bo učenec knjigo vzljubil. Navedeni so tudi zgledi učnih ur knjižne in knjižnične vzgoje od 1. do 4. razreda osnovne šole. 9 Franko Florjančič, Franci Požgan OSNOVE TEHNIČNE VZGOJE v 3. razredu osnovne šole Prročnik je iz dveh delov: v prvem, teoretičnem delu je opredeljeno mesto tehnične vzgoje v osnovni šoli. navedena je literatura, namenjena učitelju, pregled vsebin tehnične vzgoje na razredni stopnji in seznam orodja, ki je potrebno za uresničevanje pouka tehnične vzgoje in tehničnih interesn dejavnosti na razredni stopnji. Drugi del vsebuje deset priprav za pouk. ki s jih pripravila avtorja in skupina učiteljev. Priprave so komentirane in dopi njene, izbrani način pa je za bralca zanimiv, ker se izogne končnim resnical O, UVAJANJE INTEGRIRANEGA POUKA NA ELEMENTARNI STO NJI OSNOVNE ŠOLE Uvajanje integriranega pouka na elementarni stopnji osnovne šole je stl kovni izziv, ki ponuja razrešitev mnogih slabosti zdajšnjega dela v začetn razredih osnovne šole. >. V preteklem obdobju si je več osnovnih šol v Sloveniji pridobilo že preip11 izkušenj o integriranem pouku, in te vam želimo skupaj s teoretičnit izhodišči podati v priročniku, ki bo izšel do začetka šolskega leta 1990/91.1 Hi Sl 9 Terezija Uran MATEMATIKA za 7. in 8. razred (gradivo za učitelje) Priročnik je namenjen učiteljem, ki poučujejo v Osnovni šoli za pripravili pa bomo še gradivo za slušatelje. odrasli - 0t 9 Vekoslav Potočnik k. GOSPODARSKO POSLOVANJE S KORESPONDENCO I (za smer prK' dajalec - 1. letnik) Prvi od štirih snopičev, ki bodo pomagali premostiti težave zaradi pomal kanja učbenika v 1. letniku. 9 Andrej Vilfan LEČE Računalniški program za simulacijo sistemov leč (priložena je tudi račun ^ niška disketa) ZGODOVINA Katalogi znanj za družbeno-jezikovno dejavnost. B, \ka 9 Jožica Virk-Rode, Jasna Belak-Ožbolt RAZRED KOT SOCIALNA SKUPINA IN SOCIALNE IGRE Delo je namenjeno svetovalnim delavcem in učiteljem v osnovni šo nastalo pa je na podlagi večletnih izkušenj na osnovnih šolah Boris Kidrič Milan Šuštaršič v Ljubljani. Učitelji so pokazali veliko zanimanja za to obli dela in željo, da bi dobili ustrezno literaturo. Mnoge igre. ki so predstavljene v tem priročniku, se lahko igrajo otroci ti sami. če pa se z njimi igrajo tudi učitelji, svetovalni delavci ali vzgojitelji, je za otroke pomembnejše, bolj zanimivo, ob tem pa se več naučijo tudi o sebi drugih. I Dr. Borut Šali PLOŠNE VAJE Splošne vaje obsegajo šest zvezkov s 420 nalogami za razvijanje vidne iznavanja in predstavljanja, vidno-gibalne koordinacije, motorike prstov >k ter naloge za utrjevanje dominantne roke. dela z leve proti desni stra N; ratkoročnega spomina in miselne koncentracije. Težišče splošnih vaj je v nalogah, ki lahko pomagajo izboljšati zaznaval rostorskih razmerij. Gre za funkcijo, ki je šibkejša zlasti pri otrocih s tei imi ali motnjami v branju in pisanju (t. i. legastenikih). Splošne vaje so torej namenjene predšolskim in šolskim otrokom s posl imi razvojnimi primanjkljaji ali motnjami, med njimi tudi otrokom s specif imi učnimi težavami. _ ! Informacije o vseh navedenih knjigah dobite po telefonu (061) 319-066. 81' ripravil INE LOGAR le Ilovi sistem financiranja naj ho boljši____________________ Normativ 760 ur v srednjih šolah ui. Normativ 760 ur pouka izvira p 'Z nekdanjih pisovskih časov. Po c« ttjem še zmeraj poteka zakonito 0t financiranje srednjega šolstva :lč* * * * v Sloveniji, skratka, po njem zrPtejemajo šole denar za osebne o dohodke svojih učiteljev. V no-:n to je bilo pogostokrat, mse je pojavila težnja po zaostro-n< vanju finančnega normativa in rtšola je dobila letna sredstva ali Ir mesečne dotacije za manjše odo-tibreno normativno število učiteljev. Bitka šol je potekala zmeraj S1 Zlasti na tej točki, kako zmanj--1 Šati finančni normativ na nor-efmalnih 700 ur pouka in kako do-■ seči ustreznejšo globalno delitev Orodnega dohodka glede na Produktivne prispevke šolstva in jel i r ed" Utrinka inflacijsko naraščajoče materialne stroške. Struktura finančnega normativa 760 ur še do danes ni popolnoma jasna. K temu je pripomogla pisovska strokovna služba ali postopki hitrega sprejemanja sklepov, pa tudi dikcija določila o tedenski učni obveznosti v še veljavnem Zakonu o usmerjenem izobraževanju, ki pravi, da tedenska učna obveznost učiteljev splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov ne sme preseči 23 ur (opomba: sestavek se omejuje samo na to kategorijo učiteljev). Zakonsko so mogoče učne obveznosti 23 ur, 22, 21, 20 itn. Spodnje meje zakon ne določa. Finančni normativ je v bistvu pedagoško delovni normativ. Opraviti ga mora učitelj kot svojo minimalno letno učno obveznost, da upraviči vse mesečne osebne. dohodke. Sestavljen je iz 35 tednov pouka (število tednov je veljavno po predmetnikih VIP usmerjenega izobraževanja) in 21,71 ur tedenske učne obveznosti, ki je v zakonu ni, skratka, je med 22- in 21-urno učno obveznostjo. Učitelj z 22 urami tedenske učne obveznosti doseže na leto malo več kot 760 ur pouka, natančneje 770 ur. Učitelj z 20 urami tedenske učne obveznosti ne more doseči 760 ur na leto oziroma jih doseže 700. Učitelj z 21 urami na teden doseže 735 ur na leto, to je pod normativom, s 23 urami pa se normativ preseže na 805 ur na leto. Normativ 760 ur je delitveni normativ, ki od »zunaj« odmerja denar šolam za osebne dohodke. Kako šola porabi dobljeni denar. Ponavljamo. Pišem na tablo. Poskušam, da bi učenci videli, kar Pišem. s n i s 'P1 ■ar Srečko je nemiren. ~ Kaj je, Srečko? - Nič, nič. Vi kar pišite, se bom te znašel. O ,tr tn ■ec Učence sprašujem, zakaj ni bilo nekaterih staršev na govorilne ure. Opravičujejo se namesto staršev. - Rada bi, da bi se oglasili vsi tisti starši, ki letos še niso bili v šoli. Kaj mislite, bodo sami začutili potrebo, da bi se pozanimali za vaše Življenje v-šoli? ni 1. Srečko: - Normalno! Moj ati bi prišel, če ne bi bil bolan, mamica pa ni mogla. Stanka pucko je stvar njene interne delitve in izbire učnih obveznosti. Lahko gre na enotno letno obveznost za vse učitelje, lahko pa na različno. Lahko gre enotno na 700 ur pouka, in to bi bilo glede kakovosti pouka zaželeno, lahko gre na maksimum 805 ur pouka. Normativ 760 ur ni obvezen za notranjo organizacijo pouka v šoli. Šola mora le opredeliti izhodiščno letno učno obveznost, da lahko računovodstvo šole pravilno izračuna osnovne osebne dohodke za posamezne učitelje z različnimi učnimi obveznostmi. Če se šola odloči, da mora vsak učitelj opraviti na primer 760 ur pouka na leto, potem mora izbrati kot obračunsko izhodiščno učno obveznost 22 ur na teden, to je 21,71 ur zaokroženih na cele, ker stotink pouka praktično nimamo. Glede na izračunan osebnih dohodkov za 22 ur tedenske učne obveznosti se osebni dohodek za 20 ur zmanjša za 70 ur na leto, osebni dohodek za 21 ur 35 ur na leto in osebni dohodek za 23 ur se poveča za 35 ur na leto. Pri tem se pojavi vprašanje nadur pouka. To so vse ure pouka, ki so nad številom ur učiteljeve učne obveznosti. Izplačujejo se mesečno in so določene z urnikom. Iz zadnjega pisovskega gradiva se je dalo nekje razbrati, da je bil sprejet finančni normativ 700 ur pouka na leto, 60 ur »dejavnosti« naj se ne bi izvajalo po šolah zaradi prenove in racionalizacij VIP. V kalkulativnih elementih za šolsko leto 1989/90 je bil le uporabljen normativ 760 ur pouka, s čimer se šole niso mogle strinjati. Pouk in »dejavnosti« v strukturi finančnega normativa nista v skladu z vsebino. Iz tega zornega kota je normativ polemičen. Novi sistem financiranja naj bo boljši, uzakoni naj ustrezno število ur za kakovost pouka. Učiteljeva učna obveznost naj bo decidirano zapisana v novem šolskem zakonu, upoštevanje diferencirane učne obveznosti za določene učne predmete. MARKO TURUK Krokar hoče biti orel Ovajanje kulturnih, naravoslovnih, telesnovzgojnih in obrambnih dejavnosti v vzgojno-izobraževalnem plProgramu Naravoslovno-matematična dejavnost Vprašanje iri Koliko kulturnih, športnih in predvsem naravoslovnih dni je predpi-sanih za 3. in 4. letnik naravoslovno-matematične smeri r šolskem ietu? Zdi se mi namreč, da naša šola predpisanih norm ne upošteva. Bila bi vam zelo hvaležna, če bi na moje vprašanje odgovorili čimprej. kajti dijaki bomo morali ukrepati takoj, da si zagotovimo pravično razporeditev obveznosti v tem šolskem letu. Dijakinja v imenu vsega razreda Odgovor ,li Izvedbo posameznih, v naslovu navedenih dejavnosti za vsak vZgojno-izobraževalni program določajo predvsem predmetnik pro-Srama, s katerim je opredeljen obseg v urah. pojasnila k predmetniku ■ter smernice za izvedbo posameznih dejavnosti. V skladu s sklepi Strokovnega sveta Republike Slovenije in spreje-fimi izhodišči za prenovo programov so posamezni programi, predv-sem od leta 1987. doživeli več sprememb: te se kažejo predvsem |v sestavi predmetnikov (zastopanost posameznih predmetov) pa tudi v sami zasnovi prenovljenih učnih načrtov. Med prve prenovljene Programe (že leta 1986; poleg družboslovnega) spada tudi VIP ra Naravoslovno-matematična dejavnost, ki je doslej doživel še več dodatnih sprememb. Med zadnje pomembnejše spremembe programa spada prav go-jovo vpeljava dodatne splošno-izobraževalne smeri B v letu 1989. saj je bil program do tedaj enovit, z eno samo smerjo A - naravoslovno-Ijf Matematični tehnik. Vse te spremembe programa so bolj ali manj vplivale tudi na 6. globalni obseg in porazdelitev ur za izpeljavo kulturnih, naravoslovnih ter telesnovzgojnih in obrambnih dejavnosti po posameznih l£tnikih. To razberemo iz naslednjih preglednic: L Za učence, ki so se v L letnik prosrama vpisali v šolskih letih 1987/ '88 in 1988/89, velja: Letnik (samo smer A): 1 2 3 4 Skupaj Delovna praksa - 80 80 160 Kulturne dejavnosti 30 18 18 18 84 Naravoslovne dejavnosti 30 12 42 Telesnovzgojne in obrambne dejavnosti 30 30 30 30 120 Strokovne ekskurzije 24 24 Tečaj prve pomoči 12 12 2. Za učence, ki so se v L letnik programa vpisali v šolskem letu 1989/90 (po vpeljavi splošnoizobraževalne smeri B) je bil obseg ur za posamezne dejavnosti na novo opredeljen in je v obeh smereh enak: Letnik (smer A in B): 1 2 3 4 Skupaj Delovna praksa 80 80 160 Kulturne dejavnosti 30 18 18 18 84 Naravoslovne dejavnosti 24 12 36 Telesnovzgojne in obrambne dejavnosti 24 24 24 24 96 Tečaj prve pomoči 12 . 12 Strokovne ekskurzije 24 24 Šola opredeli vsebino in način izvedbe posameznih dejavnosti - v skladu s smernicami za izvedbo dejavnosti in svojimi možnostmi - z letnim delovnim načrtom. Pri tem se za en dan dejavnosti šteje 6 ur. za dan ekskurzije 8 ur in za teden delovne prakse 40 ur. Pripomniti pa je treba, da poleg samostojno organiziranih kulturnih, naravoslovnih, športnih in obrambnih (1 dan na oddelek za šolsko leto) dni lahko šole izvedejo 30% do 40% dejavnosti pa tudi tečaj prve pomoči v strnjeni obliki v času petintrideset tednov teoretičnega pouka. FRANC LONČAR, pedagoški svetovalec Zavoda RS za šolstvo KOLEKTIVNA POGODBA ZA OSNOVNE ŠOLE MED TEORIJO IN PRAKSO Ker 6. člen v tarifnem delu predloga kolektivne pogodbe za osnovne šole poenostavlja kategorije učiteljevega dela in ker dvomim, da bo taka tudi podpisana, si oglejmo stvari še s praktične strani. Delo učitelja 40 ur na teden x 52 tednov = 2080 ur na leto. TEMEUNE KATEGORIJE UČITEUEVEGA DELA 1. delo z učenci s pripravo 45 minut=l pedgoška ura (v nadaljevanju PU) = 1,7 delovne ure (v nadaljevanju DU) redni pouk 39 tednov različica: 1,5 DU II. delo z učenci brez priprave (navodila učencem) = odgovornost za učence med odmori 45 minut=1 PU = 1DU 100 DU na leto za učitelja različica: dejanska realizacija, utemeljena s pravilom: Učitelji so pred začetkom dela in v odmoru odgovorni za tisto skupino učencev, s katero delajo naslednjo uro. III. delo brez učencev 60 minut= 1 DU K I. delo razrednika z učenci 18 PU = 27 DU s starši 2 rod. sest. = 8 DU 24 govorilnih ur = 36 DU delo nerazrednika s starši 24 gov. ur = 36 DU K II. K III. 1. oblikovanje delovnih načrtov - razrednikov letni vzgojni načrt 5 DU - učiteljev letni delovni načrt 10 DU 2. poprava izdelkov Ustrezni del poprav je včlenjen v osnovni faktor pouka. Dodatno uresničijo: učitelji razrednega pouka 2,5 DU na učenca slovenskega jezika 1,1 DU na učenca matematike 0,8 DU na učenca tujega jezika 0,6 DU na učenca 3. administrativno in dokumentacijsko delo - razrednik 1. in 8.r - 4 DU na učenca - drugi razredniki - 2,5 DU na učenca - nerazredniki - 20 DU na učenca 4. pedagoške in druge konference vsi učitelji 25 DU na leto 5. izleti, ekskurzije 1. do 3.r. - 8 DU 4. do 8.r. - 10 DU vodja (za organizacijo) 2 DU 6. varstvo in skrb za prostor in učila jeziki, ma, zg, ze, lik, gl - 12 DU razr. stopnja, bi, te, gp - 25 DU ke, fi - 30 DU tehnična vzgoja - 50 DU Če odgovarja za isti prostor ali zbirko več učiteljev, si ure delijo. 7. izobraževanje, individualno spopolnjevanje med počitnicami - 80 DU 8. za organizacijo »dni« športni, kulturni, naravoslovni - 4 DU delovne akcije - 2 DU 9. strokovni aktivi 2 aktiva po 3 DU - = 6 DU vodja aktiva za pripravo - 1 DU 10. državni prazniki po - 8 DU 11. letni dopust - po pravilniku o delovnih razmerjih oz. določilih kolektivne pogodbe Oglejmo si še delo. ki ga zahteva predmetnik, pa ga v predlogu kolektivne pogodbe ni! Prav tako pa tudi delo, ki plemeniti vzgojno-izobraževalno poslanstvo osnovne šole. ki ga učitelji tudi opravljajo in seveda - mora biti tudi plačano. Delo opraviti in dobiti zanj plačilo, ali pa... Ali morda velja za učitelje kaj drugega? K I. 1. dodatni, dopolnilni, fakultativni pouk. interesne dejavnosti (opredeliti število pedagoških ur - za šole enako - 1 PU = 1.5 DU) pevski zbor? » različica: dodatni pouk - 1 PU = 2 DU K II. 1. varstva učencev (vozači, pri kosilu idr.) opredeliti število pedagoških ur - za šole različno - 1 PU = 1 DU 2. spremstvo učencev (opredeliti število pedagoških ur - za šole različno) - 1 PU = 1 DU K III. 1. šola v naravi 2. mentorstvo organizacijam in društvom - šolska skupnost, ŠŠD, MČ RK, ŠKUD. ŠH. GD 3. izdajanje šolskega glasila 4. mentorstvo učencem in študentom 5. mentorstvo pedagoškim delavcem šole 6. vzorni nastopi in hospitacije 7. eksperimentalno delo 8. izpiti 9. bralna značka 10. vesela šola 11. Vegovo priznanje 12. Cankarjeva nagrada 13; telesnovzgojni karton 14. športna značka Normativov (opredelitev ur) ne navajam namenoma - nadomeščanje s pripravo - 1 PU = kot redni pouk - nadomeščanje brez priprave - 1 PU = 1 DU / Opomba: Za oddelke podaljšanega bivanja je mogoče uporabiti predlagane normative oz. dodati nove. Po teh normativih je možno izračunati delo ki izvira iz predmetnika, in delo, ki je na šolah različno. Vse skupaj mora zaobjeti delovni načrt šole. Celotno število ur se razdeli med učitelje s srednjo vrednostjo 2080 ur dela. KOD - količnik osebnega dohodka je lahko v razponu 0,90 do 1,20, kar pomeni, da učitelj lahko opravi od 1872 do 2496 ur dela. S povečevanjem obsega dela nujno trpi kakovost pedagoškega dela. O teh normativh se je mogoče dogovoriti samo na republiški ravni, bodisi v okviru Sind. del. ali ZNSS. še lepše pa bi bilo, če bi predstavniki osnovnih šol obeh organizacij sedli za isto mizo. Vsekakor bi bilo tu tudi mesto za Republiški komite. Zavod RS za šolstvo... Po sprejemu teh normativov bi ob začetku šolskega leta ob razdelitvi nalog nastala na vsaki šoli preglednica, ki bi sočasno predstavljala načrt in uresničenje učiteljevega dela. Odpadla bi kritizirana (upravičeno!) mesečna poročila in na šolah bi spet usmerili pozornost v boljše vzgojno-izobraževalno delo. Sindikat učiteljev bi imel v rokah škarje, platno pa država. JOŽE ŠMID N NEKATERI OSTAJAJO! Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Ciciban stane 25 dinarjev izvod, 5 številk (od tega bo ena dvojna) 150 dinarjev, PIL 15 dinarjev izvod, 12 številk 180 dinarjev, Proteus 25 dinarjev izvod, 5 številk 125 dinarjev in Gea 45 dinarjev izvod, 4 številke 140 dinarjev. Položnico z omenjeno vsoto boste dobili po pošti. NAROČILNICA ■•>& Mladinska knjiga Založba, SOK, Šmartinska 152, 61000 Ljubljana. 2/4 SE —i' * ■ o / c 5 ir ftOSTt /VA^ocrJlMA ; ^T6l///LK^ LE oo PI^C VE< priimek in ime: ulica (ali vas) in številka: poštna št. in naziv pošte: število naročenih izvodov: □ CICIBAN □ PIL □ PROTEUS □ GEA datum: podpis: /VAČOČllMCO a/a POpISNICO ALI PA JO PAJTE V ' T£i///./cg 4^0,00 v- o p UST/] /; tisti, ki 5 '\TS{^unt rf-/' Fc,LNa CS.no 180,00 d\ ^T=>/c0 Z>lN Zft \-zvop )t ; i 1 l y I 2 £T < (nma NAŠ PRAVNIK SVETUJE Razpisna komisija /ZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE NAJDIHOJCA 'JUBLJANA, GORAZDOVA 6 razpisuje dela in naloge VODJE ENOTE LITOSTROJ Pogoji: Kandidat mora biti vzgojitelj ali pedagog, psiholog, socialni delavec, specialni pedagog, učitelj imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok ter imeti organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo lahko s svojim delom pripomogel k uresničevanju smotrov in nalog vzgojno-varstvene organizacije. RAČUNOVODJE VVO Pogoji: Kandidat mora imeti višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju sorodnih del in nalog. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, določenih v razpisu, v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: VVO Najdihojca Ljubljana. Gorazdova 6 z oznako »za razpisno komisijo«. 0 izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju, 'zbrana kandidata bosta imenovana za 4 leta. Vprašanje Do leta 1958 sem bila kot dijakinja, nato kot študentka in zadnja tri leta kot prosvetna delavka vzgojiteljica v desetih mladinskih počitniških kolonijah v Jugoslaviji in v Avstriji. Kolonije je organizirala Zveza prijateljev mladine Slovenije. Delo je bilo celodnevno - ponoči in podnevi, skupaj 210 dni. torej približno 7 mesecev. Zanima me, ali bi mogla ta čas uveljavljati kot pokojninsko dobo in pod kakšnimi pogoji. Ali ima Zveza prijateljev mladine še ohranjene zapise, kdo je v tistih letih sodeloval v kolonijah, ali bi za dokaz tega dela potrebovala priče? Ker je bilo v tisti dobi pri nas veliko počitniškega dela v kolonijah, bi verjetno odgovor zanimal kar precej prosvetnih delava-cev - sodelavcev, ki zdaj odhajajo v pokoj. Prav bi bilo, če bi vrednotili tudi to delo - celodnevno in zelo odgovorno, malo plačano - predvsem ljubiteljsko, saj smo prosvetni delavci v povojnih letih opravili toliko dela popolnoma brezplačno v upanju, da bomo do pokoja dosegli boljše plače in tudi dobre pokojnine. Kot vemo, se to ni uresničilo. M. T. Odgovor Po določbah veljavnega zveznega zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja se pokojninska doba, dopolnjena do 31. decembra 1972, računa tako, kot je bilo določeno v predpisih, ki so veljali do navedenega dneva. Z republiškim zakonom pa se lahko vpelje način računanja pokojninske dobe, ki je ugodnejši od načina, določenega v predpisih, ki so veljali do 31. decembra 1972. Si Gospodarsko razstavišče Ljubljana INFORMATIVNI BILTEN, natisnila tiskarna UD Ljubljana VABUENI! SKLEPANJE POGODB za tekstilne izdelke za sezono pomlad-poletje 91 jugoslovanska sejemska prireditev SKLEPANJE POGODB za športne izdelke za sezono pomlad-po-letje 91 jugoslovanska sejemska prireditev z mednarodno udeležbo 10. -14. september YUPRA 90 jugoslovanski sejem prej, sukancev, filamentov in vrvarstva za sezono pomlad-poletje 91 11. -13. september MARKETING KLUB 90 2. jugoslovanski sejem tržnih storitev, materiala in opreme z mednarodno udeležbo 19. -22. september SODOBNA ELEKTRONIKA - UFI 90 37. mednarodna razstava elektronike, telekomunikacij, avtomatike, robotike, računalništva in nukleonike 1.-5. oktober NARAVA-ZDRAVJE 90 22. jugoslovanska razstava z mednarodno udeležbo 17.-21. oktober S KI EXPO 90 21. jugoslovanski sejem opreme za zimski šport in turizem z mednarodno udeležbo 6.-11. november SEJEM POHIŠTVA 20. -24. november Če pogledamo predpise, ki se nanašajo na pokojninsko dobo in so veljali do omenjenega datuma - gre za določbe Temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju - lahko ugotovimo, da je že tedaj veljalo splošno pravilo, da se šteje v zavarovalno dobo (ki pomeni del pokojninske dobe, potrebne za uveljavljanje pravic iz tega zavarovanja) čas, ki ga je zavarovanec prebil v delovnem razmerju s polnim delovnim časom. Primeri, v katerih se štejejo v zavarovalno dobo tudi neka obdobja zunaj zavarovanja, so taksativno našteti. Enako velja tudi za obdobja zunaj zavarovanja, ki se vštevajo v posebno dobo. Glede na to je možnost za vštevanje tega obdobja v zavarovalno dobo treba iskati v okviru splošne določbe. Ta govori, kot rečeno, o delovnem razmerju s polnim delovnim časom. Kolikor bi delo v počitniških kolonijah v takšni obliki imeli naravo delovnega razmerja, bi že tedaj bilo potrebno tudi v teh primerih le-tega skleniti. Očitno je torej, ker bralka v tem času ni bila v delovnem razmerju, da je šlo za takšno delo, pri katerem niso bili izpolnjeni vsi pogoji, ki sojih zahtevali takrat veljavni predpisi za sklenitev delovnega razmerja. Zato delovno razmerje sploh ni bilo sklenjeno, temveč so se medsebojne pravice in obveznosti urejale s posebno pogodbo. Na tej podlagi pa obdobja opravljenega dela ni mogoče vštevati v zavarovalno dobo. Če pa bralka meni, da so bili pri teh počitniških »zaposlitvah« vendarle izpolnjeni vsi elementi, potrebni za obstoj delovnega razmerja, čeprav to formalno ni bilo sklenjeno, lahko na podlagi ustreznih listinskih dokazov v postopku pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja uveljavlja ugotavljanje delovnega razmerja in štetje zavarovalne dobe iz tega naslova. Če bo rešitev pozitivna, se ji bo dokazana doba vštela v zavarovalno dobo. Brez obstoja listinskih dokazil (torej samo z izjavami prič) bo odločitev v vsakem primeru negativna. JOŽE KUHELJ Celjske »četrtošolke« o projektni metodi »Učiteljice aktiva četrtih razredov celjske občine smo se letos že drugih srečale z učitelji četrtih razredov iz konjiške občine. da bi poglobili prijateljstvo in izmenjali izkušnje pri pedagoškem delu v razredu. Samo učitelj s svežimi zamislimi bo zmogel uresničevati smotre slovenske šole za prihodnje tisočletje. V večnamenskem prostoru os-novhe šole Dušana Jereba v Slovenskih Konjicah so nas učenci pozdravili z domiselnim programom (pod vodstvom učiteljic četrtih razredov). Prevladovale so iskrive -otroške besede, ples in glasba. Pozdravila sta nas direktor tamkajšnjega Vzgojno-izo-braževalnega zavoda Filip Be-škovnik in ravnatelj šole gostiteljice. Potem smb se preselili v glasbeno učilnico. Ta del srečanja smo namenili izmenjavi izkušenj pri uporabi projektne metode. Svetovalka Vera Žužej in učiteljica osnovne šole Fran Roš iz Celja In^e Vasle sta predstavili projekt Zdravilne rastline, z njim pa sta nas seznanili še kolegici iz osnovne šole Edvarda Kardelja v Slovenskih Konjicah. Projektna metoda zahteva veliko učiteljeve ustvarjalnosti, potrebnih pa je tudi veliko tehničnih priprav. Skupaj smo sestavili okvirni program dela aktiva za prihodnje šolsko leto. Še naprej bomo celjske šole med seboj sodelovale in jeseni nameravamo pripraviti skupno poučno ekskurzijo po Gorenjski, ski. DRAGICA MARČIČ ZAHVALA V življenju se zgodi, da nas naključje privede v stik z ljudmi, ki jih ne moremo nikoli več pozabiti, in besede na papirju ne povedo nič. bla poti z izleta, iz Slovenj Gradca proti Ljubljani pri Mislinji smo bili priče takšnemu dogodku, takšnim ljudem. Pokvaril se nam je Atpe.ourov avtobus, učiteljica Helena ČAS iz Dovž 23 in njena družina pa sta nam takoj pomagali. Samo njim se moramo zahvaliti, da smo to pot nadaljevali, oplemeniteni s srečo, ki jo lahko dajo le topli človeški odnosi. Kolektiv Osnovne šole Olge Avbelj Domžale VZGOJNO-IZOBRAZEVALNA ORGANIZACIJA ŠMARJE PRI JELŠAH TOZD OSNOVNA ŠOLA EDVARDA KARDELJA ROGATEC razpisuje po sklepu komisije za delovna razmerja TOZD OS E. Kardelja Rogatec dela in naloge 1. PEDAGOGA, P, za določen čas s polnim delovnim časom v času od septembra 1990 do 31. avgusta 1991. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: Komisija za delovna razmerja TOZD OS E. Kardelja Rogatec, 63252 Rogatec. 2. UČITELJA LIKOVNE VZGOJE, ki bo dopolnjeval delovno obveznost s poučevanjem gospodinjstva. PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1. novembra 1990. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: Komisija za delovna razmerja TOZD OŠ E. Kardelja Rogatec, 63252 Rogatec. Na voljo je samsko stanovanje na podružnični šoli Stojno selo. O izbiri bodo kandidati pod točko 1 obveščeni takoj, kandidati pod točko 2 pa v 30 dneh po končanem razpisu. Po šolsko izmerjeni svet »Po šolsko smo (iz)merili svet: od tal do vrha... Res? Osvojili smo ga s pametjo in s srcem - kot visoko goro. Po stopničkah navzgor... Vse do tiste zadnje, ki jo je še kdo zmogel. Ampak nekateri ste se povzpeli do njegovega vrha. Mu odkrili krov... Potem so vzbrstele misli. Odprle so se vam duše kot rožam cvetovi na nekem neskončnem polju.« Tako je v sklepni besedi ob projektu Ljubezen zapisal učitelj Benjamin Gracer z onsovne šole Jeseniško-bohinjskega odreda iz Kranjske Gore. Skoraj vse šolsko leto je s svojimi tretje- in četrtošolci namenil - ljubezni. K odločitvi za ta celostni projekt (podobnih so kranjskogorski otroci že vajeni) so ga spodbudili pogovori med mladimi o tem, kaj bo »kupila« ena od tovarišic, ki je pričakovala dojenčka? O podobnem projektu je Benjamin Gracer razmišljal že dalj časa, saj je to ena od tistih tem, o katerih se z mladimi moramo pogovarjati tudi v šoli; toliko bolj, če v družini za to ni časa ali primerne priložnosti - tudi ne v nedeljo, ko ni ne šole in ne službe. Najrazličnejše gradivo o družini in ljubezni so zbirali v posebni projektni mapi: skice, slike, literarna in strokovna besedila; veliko so se pogovarjali, tudi s tovarišico, ki je rodila, pisali so sestavke o ljubezni, sestavljali uganke, besedne igre, se pogovarjali o spolnosti, prebirali pesmi, zgodovinska in leposlov-nadeia. Izdali so tudi posebno projektno število šolskega glasila z naslovom Ljubezen. Del vsega, kar so počeli v tem šolskem letu, so predstavili tudi staršem in (žal redkim) gostom na popoldanski prireditvi 12. junija letos, ki so jo poimenovali Ljubezen - mojčkanje. Mame so poskrbele za dobrote iz domačih kuhinj, otroci pa so pripravili program pesmi, plesov in skečev - vse se je prepletalo z ljubeznijo. Bilo je veselo in nežno, zunaj pa je bilo deževno in otožno - tudi takšna občutja pozna ljubezen. L. L. Festival mladih proznih ustvarjalcev v Črni Gori V Bijeli pri Hercegnovem v Črni Gori je vsako drugo leto festival mladih proznih ustvarjalcev Jugoslavije, letos so slovensko delegacijo predstavljali ustvarjalci glasila Preproste besede z osnovne šole dr. Pavla Lunačka in občinske revije Srečanja; Mentorje bil urednik Srečanj. Udeleženke Mateja Ahlin, Dušanka Kneževič, Tamara Repnik in Biserka Škarja so si prvi dan ogledale znamenitosti starega dela Dubrovnika, zvečer pa smo se znašli na osnovni šoli Orjenskega bataljona v Bijeli; tam so nas zelo prisrčno sprejeli. Uradni del festivala je potekal 19. maja s predstavitvijo prispevkov iz posameznih republik in pokrajin. Medtem pa je zasedala tudi žirija, v kateri so bili vodje posameznih delegacij; predsedoval pa ji je vodja slovenske delegacije. Žirija ni imela lahkega dela. ker so festivalska pravila določala, da je enakovredno nagrajen po en mladi ustvarjalec iz vsake republike in pokrajine. Tako je bilo težje uveljavljati najpomembnejše načelo kakovosti. Najbolj množično so se odzivali v Črni Gori, od koder je prišlo na razpis 10.000 prispevkov in ni bilo lahko izbrati sedem najboljših. Čutiti je bilo, da je v otroškem ustvarjanju še precej tematike, vezane na pouk. marsikje pa se še zmeraj niso otresli politično usmerjene šole. Med posa- meznimi odlomki pa zazveni lepota pokrajine, v kateri mladi živijo, hkrati pa tudi sproščenost in dožive-tost izražanja. Prijeten odmev so imela slovenska besedila, čeprav je bilo prav tu najtežje izbrati najboljše, saj je vsak prispevek izražal dožive-tost in imel znamenja samostojne ustvarjalnosti. Kako pisana je bila tematika, kažejo tudi naslovi nagrajenih prispevkov: Bosna in Hercegovina, Zorka Stajic: Portret omiljenog pisca; Črna Gora, Hana Ajdarpašič: Teče rijeka mog djetinjstva; Kosovo, Leonor Beria: Hoču hleba, majko (Dua Buke nene); Makedonija, Dragica Ulievska: Čekorime po Titoviot pat; Slovenija, Mateja Ahlin: Prepir v časovnem pesku; Srbija, Aleksandra Dimitrijevič: Moj omiljeni kutak (delegacije s Hrvaške iz neznanih razlogov ni bilo). Razšli smo se s spoznanjem, da se je lahko družiti tudi brez politike. Prav zato so se še posebno razveselili slovenske delegacije. Ponovno pa se je pokazalo, da je treba usmerjati mlade v lastno ustvarjanje in da kljub nerožnatim razmeram ne bi smeli zanemariti republiških srečanj. Nam pa je ostal spomin na Bijelo, ne samo zaradi bujnega zelenja in razkošnega cvetja, kakršnega še nismo videli, temveč predvsem zaradi ljudi, ki tam živijo. JOŽE ZUPAN M/S ADRIATIC ~ razkošna izletniška ladja, popolnoma klimatizirana, zgrajena leta 1973; nosilnost 930 BRT, hitrost 18 vozlov, dolžina 64 m, širina 9 m, tri palube, paluba za sončenje, štirje saloni, dva bara in brezcarinska trgovina. Enodnevni izleti v Benetke po izredno ugodni ceni posebno za šolske skupine. Odhodi iz Portoroža vsako soboto ob 7.15, vrnitev ob 22. uri. Nadrobnejše informacije: ATLAS PORTOROŽ, tel. 066/73-264 in 76-496. I Ji tl I M*r MAIf Gl Af 1 Ljubljanski kinematografi so največji prikazovalec filmov v Ljubljani in Sloveniji. To pomeni, da lahko v največ dvoranah vidite največ filmov, in to filmov vseh vrst in načinov: dram, melodram, komedij, akcijskih filmov, zgodovinskih epov, mladinskih in otroških filmov ter vseh drugih zvrsti. Poleg tega so Ljubljanski kinematografi edini prikazovalec filmov v Jugoslaviji, ki ima poseben kino za otroke, zdaj že znameniti kino Mojca. Na posebnih šolskih projekcijah, ki jih pripravljamo dopoldan, vam ponujamo vse filme, ki so na rednem sporedu Ljubljanskih kinematografov, za vas pa lahko v Ljubljano pripeljemo tudi filme, ki so dostopni tako ali drugače. Pokličite nas na telefonsko številko: (061) 310-730, pošljite faksimilirano sporočilo na fax številko: (061) 219-524, ali pa se oglasite na Nazorr jevi 2 v Ljubljani. Stvari se dajo urediti prej, kot si mislite. Znano je tudi, da so »Ljubljanski kinematografi vaša avtocesta v Hollywood«. Na vožnjo po njej nujno vzemite še osnovnošolce in dijake srednjih šol. Menimo, da jim bo ta vožnja v v vsec. TO NI VEČ SAMO KOLO, TO JE DŽIP NA DVEH KOLESIH. Kolo primerno za vse prilike, tudi za šolo. a PRODAJA: f ROG, TRUBARJEVA 78, 1 LJUBLJANA 3< hj Rezervni deli in servis so zagotovljeni po vsej Sloveniji. r V Mestnem gledališču ljubljanskem si želimo čim več mladih obiskovalcev. Prizadevamo si da bi pripravili čim bolj raznolik repertoar, zanimiv in privlačen za vse vrste gledalcev. Zmeraj mislimo na mlade obiskovalce iz vrst študentov, srednješolcev in učencev višjih razredov osemletke. V ta namen imamo poleg drugih vrst abonmajev tudi MLADINSKE in ŠTUDENTSKE abonmaje, ki so na sporedu med tednom ob 19.30, cene zanje pa so ugodnejše, saj imajo 20 odstotni popust. Na željo šol smo pripravljeni organizirati tudi zaključne predstave v dopoldanskem ali popoldanskem času, seveda kolikor je to mogoče zaradi načina našega dela. V MGL že nekaj let obstaja tudi Klub mladih prijateljev MGL, ki ima že več kot 200 članov, predvsem srednješolcev in študentov. Tudi letos pričakujemo nove člane. Kdor želi postati član Kluba, nam mora sporočiti samo svoje ime, priimek, domači naslov, leto rojstva in naziv šole ali fakultete. Članarine ni, s člansko izkaznico pa se člani lahko udeležijo vseh organiziranih srečanj, pogovorov, ogleda vaj ali generalk, predstav našega gledališča ali gostujočih ansamblov. Pri drugih predstavah lahko s člansko izkaznico kupijo vstopnice s 40% popustom. V mladih gledalcih vidimo naše prihodnje, dolgoletne in zveste abonente, zato si želimo, da bi se tudi v letošnji sezoni čim več mladih včlanilo v mladinske abonmaje. S pomočjo prizadevanja mentorjev, slavistov ali organizatorjev kulturnega življenja na šolah bomo verjetno uspeli približati gledališče tudi tistim mladim, ki se za tak korak sami ne bi odločili. Naročila za MLADINSKE abonmaje bomo sprejemali ves SEPTEMBER, v pisni obliki, osebno ali telefonično: (061) 214-167. Vpisovanje v vse druge abonmaje že poteka, vse do 14. septembra, vsak delavnik od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Repertoar MGL za sezono 1990/91: Martin Držič: DVNDO MAROJE Witold Gombrotvicz: IVONA, princesa Burgindije Dane Zajc: POTOHODEC Jean-Jacques Bricaire in Maurice Lasaygnes: LAŽNIVKA Vladimir Kanin: INTERGIRL Karel Steigenvald: TATARSKI SEJEM ali David Mammet: ŽIVLJENJE V GLEDALIŠČU Mala scena MGL (ni v abonmajski ponudbi) Izbor ljubezenskih pisem slovenskega pesnika Stanka Vuka »Kako srečen bi bil, če bi ti razumela moje besede« Žarko Petan: A VDICIJA J P' ti e- E it v b d Ši r; k n č sc sk :i D: Pl p ni te i P' ti V; P' Sl ol ti J 5: fci Sl ic< e