/
ftttvllka itaM 20 ».
31. itOTilkft.
Maribor, du« 18. aprila 1919
««tala * 1
»«
teto , , Kl*-fet tete-. i > , 6 — <*»**... 3-— k Mteaahio . . , 1*201*
8iMn$ Av*#rtf«:—-
iMo leto . . „ 15 —
PeeaaiesiiNC ilevilke —	20 vinarjev. —
Inserat! Ml osnsnite
se računajo po 40 vfc»
od 6 redne petttvrsto: prt večkratnih oznanilih vČHk — popust.
»Straža“ izhaja v pon-detjek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo,
tfeedniätvo in upravnfStvo: Maribor koroška utica. 5. — Telefon št. 113.
j Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo, j'
Z uredništvom se more govorit) vsak dan od 11.—12. ure dopoldne,
Vstajanj«!
Surihexit Dominus vere! Alleluja! Gospod je Tehnično vstal! Koga ne ganejo v globočini srca te. eesede velikonočnega slavospeva? Mladina vskipi /eselja, ko i.ih čuje in starček s solzami vzdihne: Ah, da jih le š!e enkrat slišim! Pomlad obhaja svoj dovesen prihod. Dražestno cvetje''po vrtovih in lo-iih in travnikih jo pozdravlja v bujnih barvah in v iinaJnijajočih dišavah in veselo krdelo ptičic-pevk ji igoli in kliče, da, ,se po nebu razlega: Dobrodošla si iam! V to peozije polno radost se izliva, cerkvena '.ahvalnica: Aleluja!. Hvalim Bog,a!
Je pač lepa in pretresljiva blažena, sveta, Velka noč! '
Letos jo prvič obhajamo vj osvobojeni premili iomovini Jugoslaviji. Letos naš narod po 12001etnem rpljenju prvič zopet z veseljem zapoje:	Aleluja!
vrata in grozna, so bila miriola stoletja. Bili smo sužnji, brez pravic, brez svobode, bra^ narodnega jonosa. Saj so nas povsod prezirali in zatirali. Naš lezik je bil pregnan iz šole in uradov, iz prometa ih avnega življenja, Kolibo jih je bilo med nami, ki so, liso upali slovenSKO glasne govoriti, ker so se po ;sej pravici bali dejanskih napadov, od strani oholega in brezobzirnega sovražnika! Se na grobne spone ni ke izklesati slovenski napis so nam prepoveda-i. Ne bomo Mariborčani te krate nesramnosti nikdar, lozabili. Kakšen čut pa nas še le obide, če pogledamo na Črno leto 1914!, V duhu še ,gledamo jeklene verige, ki so žvenketale raz rok naših po nedolžnem rpečih mučenikov,, gledamo v zaduhle ječe, v, katerih so prenašale neizmerne dušne in telesne bolečine laše nedolžne žrtve, Tužni, solani dnevi! Občudo -/ati moramo žilavost našega ljudstva, da, je toliko nuk in trpljenja moglo prenesti in preboleti. So sicer za vselej za nas izgubljene lepe doline in plam-ie ob vseh mejah našega naroda, ki so bile nekdaj, slovenske, a jedro našega .liudstvja je ostalo.. Kakor skala med razburkanim morjem je stala Slovenija in je odbijala besne sovražne napade. To nepobitno dejstvo je naš ponos, naša nada za bodočnost, naše po-roštv,o za prihodnje uspehe! Cujmo pesnika, ki nas ■oti:' „Trd bodi, neizprosen, mož jeklen, kadar braniti je časti in pravde narodu svojemu!“
V takih trdnih sklepih obhajajmo prvo svobod-jo Veliko noč v ujedinjeni Jugoslaviji! Bodi nam popravljena! Razlegaj se čez hribi in plan, koderkoli prebiva naše ljudstvo, veseli aleluja! Dolgo smo koprneli po svobodni Veliki noči, prosili in molili smo zanjo — aleluja, letos smo jo doživeli. Minil je čas krvavečega trpljenja, minul je veliki petek naše zgo-1 o vin e, upajmo za vselej! Niaj se ne vrnejo več kri-rice preteklih stoletij; za vedno naj umolknejo ledeni viharji, ki so toliko časa tulili po naši domovini.
Vstajenje iz groba narodne sužnjosti obhajamo. Skažimo se ga vredni! Naj nas najde v vsakem oziru pripravljene! Napolnimo, Srca z narodnim odu-
ševljenjem in z ognjenim plamenom domorodne lju-bežni! Tasta žilavost in življenska energija, ki je prekinjala naše pradede, da niso omagovali, nai krepi in vžiga tudi nas! Bodimo vstrajni' ijn delavni v stremljenja ,z,a narodni blagor, nevstra,šljivi v narodnem boju, v sveti borbi za pravico in resnico! Zrar ■ ven nikar , ne pozabimo, da bomo lepe uspehe dosegli samo tedaj, če bomo edini in složni! Kdor hi v vrste narodnih bojevnikov sejal neslogo, prepir in sovraštvo, M bil narodni izdajalec, Le v: slogi bode naša nepremagljiva moč!
V takem duhu in Čistem mišljenju obhajajmo svoje narodno vstajenje! , V takem ozračju naj doni po vsej naši domovini letošnji veseli aleluja! Potem se bodo uresničile v e Le pomoii 1 j i v e besede našega pes-nika-preroka, nesmrtnega Gregorčiča:
Le vstani, uborni naro'd moj,
Do danes v prah teptan,
Pepcini dan ni dan več tvoj,
je — ,v s t a j e n j a dani
VelikoiiCä« misli»
Prvič obhajamo v lastni svobodni državi vesel in pomemben praznik vstajenja našega, Odrešenika.: Velikanski preobrat se je izvršil od lanske Velike-noči: lani smo še ječali v grobu narodnega suženj -siva, letos vstajamo kot svooodni državljani k novemu Živb'enju. Vse naše misli, vse naše čutenje se vrti sedaj le okrog dveh stvari:	svoboda in lastna
država, Še niso svobodni vsi deli našega naroda; niso zdrqzeni vsi bratje v skupni državi, a upamo, da bo tudi za te naše brate, ki še sedaj vzdihujejo pod tujim jarmom, napočilo mlado pomladansko jutro vstajenja in svobode.
Velik čaš pa mora najti tudi Velike ljudi. Ne samo veselične manifestacije, tudi zelo resne skrbi in dolžnosti nastopajo z novimi razmerami. Poprej se nismo mogli in nismo smeli posebno brigati za, našo državo; pač:	dolžnosti do države, davke in druga
slična bremena so nam zabičevali, toda da bi mi kaj vplivali na upravo države, da bi mi kaj sodelovali pri vladi, to se je smatralo za izdajstvo, Le Nemci, Madžari in visoki nadvojvodi so imeli besedo, mi pa smo bili njihovi hlapci, državljani nižje vrste, ki smo bili brez vsakih pravic. Sedaj je vse drugače:	mi
sami smo država. In kot svobodni državljani svobodne države imamo pa tudi naloge in dolžnosti do nje.
Naša prva in mogoče najtežavnejša naloga v novi državi je, da se, drug drugemu privadimo in se strnemo v trdno enoto, ki je ne bo mogoče zlomiti Nad tisoč let smo bili ločeni, nismorse poznali, hujskali so nas dragega proti drugemu, vsak je hodil svoja pota. in tako -hitel nasproti lastni pogubi, iTe stare plotove, ki so nas ločili, je treba podreti v zavesti, da so Nemci in Madžari zlasti na brate Srbe
leta in leta metali vse, \ kar je na svetu grdega in podlega, da bi- nas tako odtujili od njih. Zlasti med vojno so Nemci in Madžari svoje lastne lopovščine prištevali Srbom, da bi tako v našem slovanskem, vojaštvu z lažjo in obrekovanjem vzbudili stud in. srd nad Srbi Žalibog, đa si je marsikateri vojak prine’ sel v srcu tega strupa in sedaj po krčmah psuje čez Srbe. A upamo, da bodo v kratkem izginili tudi to -zadevni pomisleki in predsodki, da bo res ves tro -imenski narod celota in enota v veliki jugoslovanski <*ružbi.
Ista sloga in enota pa bi naj vladala tudi doma med posameznimi strankami. Žalibog pa opaža -mo v zadnjem času, da se hoče ta sloga, ki je via -dala tekom vojske med posameznimi strankami, kršiti, Že kažejo razna žalostna znamenja, da naši politični nasprotniki zopet hočejo boj — boj na, življenje m smrt. Čujemo od nekaterih strani glasove, da smo mi krivi tega razdora. Konstatiramo tukaj javno in slovesno, da je to laž, V rokah Phamo dokaze — in ee bo treba, jih bomo objavili — kjer se direktno a-gitira in hujska proti naši SKZ, češ, da je treba „klerikalnega“ zmaja pobijati in povsod organizirati liberalne, svobodne organizacije. Mi izjavljamo, da smo vselej in povsod pripravljeni složno delovati z drugimi strankami, dokler nam puste nedotaknjeno naše versko prepričanje. Kakor hitro pa začenjate napadati naša verska načela — in to ste žalibog že začeli — potem bo pa v resnici — boj!
Vstajenje obhajamo! Prvo cvetje in zelenje poganja, -narava je vsa sveža in prerojena, enako naj bi bila tudi naša srca. Toda. med nami so še sila malenkostni ljudje, ki .bi menda, najrajši imeli v vsaki vasi republiko, kjer bi seveda take modre glave vladale ,po svojem, kjer bi se lahko kradlo, ropalo, prešuštvovalo, pijančevalo in psovalo'ter zabavljalo čez vse. Štiri leta so nekateri zmrzovali v strelskih jarkih, stradali, krvaveli za ničvredno nemštvo, sedaj pa jim je pretežavno samo nekaj mesecev služiti pri vojakih in stati kJe na straži, Radi bi, da bi jih Jugoslavija kar prvi dan posadila, k polno obloženi mizi in ne pomislijo, da j nam je lopovski Nemec vse u-ničil. Po Nemcih zakrivljena vojna je zapustila strašne podrtije. Polja uničena, mesta razdejana,, nai milijone krepkih ljudi pomorjenih ali pohabljenih, A to še ni najini j še; veliko hujše so podrtije v človeških srcih. Mnogi so se odvadili delu, navadili zapravljivosti.. razpasla se je nezaslišana posurovelost m razuzdanost. Ljudje so tudi izgubili zmisel in skrb za skupnost, za* državo. Vsak gleda le na sebe, skrbi, da se fljernu dobro godi, a za drage se ne briga. Toda pomisliti moramo, da le delo je vir pravnega blagostanja in sreče, kajti zemlja ne rodi brez dela, Zanikamo ljudstvo, ki mu je vseeno, ali se to ali oqo opravi ali ne, se ne bo nikdar povspelo do blagostanja in zadovoljnega življenja. Zato pa več, mnogo več žive zavesti dolžnosti do sodržavljanov, do države,	. '
LISTEK.
Odpusti Basu naše dolge»
. (Velikonočna slika. Napisal Al. Leben.)
Visoko, gori na Pohorju je stala samotna koei->a. Bila je od same starosti že čisto začrnela, nizka stavbica z majhnimi okenci, ki so žarela v vseh različnih barvah. Okenca so se bliščala kljub temu, da 30 bile njih šipe cisto zakajene, v jasnem svitu pomladanskega solnca kot srebrne ploščice. Tudi na strmi, dolgosežni planjavi, na kateri je stala hišica, kakor da bi bila na njo' prilimana, se je raztezal to-oli. mehki solnčni blesk, ki je pobarval med staro , rumeno, predlansko travo že marsikatero rastlinico z nežno zeleno barvo, odprl tuintam marsikateri lepi cvetki blesteče zlato očesce ter srkal iz zemlje po balzamu duliteci prstni vzduh, Hišici nasproti na senčni strani pa se je dvigal temni planinski gozd proti vrhu m zgoraj, kjer se je končeval črni gozd, je visela straia, snežena glava Velike kape preko valovite planote, tako blizu in grozeče, kakor da bi hotela pasti čez polje in hišico na njem.
Tudi na visocine je s počasnimi koraki priromala krasna rana pomlad. iTudi tu gori se je pričelo' živahno življenje. Razni veseli ptički so prepevali svoje melodije v srebrnočisti, jasni dan, kakor da bi se ne hoteli več dati motiti od ničesar vi svojem lepem prazničnem petju. Zunaj spomlad'na radost kri-
latih pevcev in smehljafoči se solnčni svit, in notri v kočici senca smrti, bolestipolno stokanje trpečega človeškega sred.
V napol -mračni sobi je ležala na trdi postelji mlada ženska* Dihala je težko in hropeče, na vpad-lih.licih je žarela srebrničastai rndečiea in še enkrat je š,vi;gjnila prejšnja, lepota preko ozki obrazek. ' Po -l^g ležišča je sedel mož z gostimi, črnimi brki in je krčevito prijel s svojo levico za eno roko bolne žene. Oči so mp gledale šrpo in osorno, pkrog ust pa. mu je bila vtisnjena divja, uničujoča bolest.	1
„Ali mi hočeš verjeti, Ivan“j je govorila, s težavo in v pretrganih stavkih bolnica, „naš Gospod me želi imeti k sebi — jaz moram odtod — kmalu — kmalu! — Smrt me 'že grabi v udih, čutirii dobro!“ „Bodi tiho, Reza, ne govori tajgo“, je zakričal mož v bolestni' razburjenosti; „ne pustim te odtod. Nisi še imela nič dobrega pri meni;, a sedaj hočem prisiliti srečo. Noč in dan hočem delati in se pehati, da ti ustvarim lepo in dobro življenje in ničesar ne smeš vee pogrešati- In ker ne maram za nobenega človeka na celem svetu, tedaj hočem tebe obsipavati z veliko, veliko ljubeznijo, ki gori v mojem sbcu,“.
• „Ivan“, šepetala je. mlada žena., „dokler sem bila pri tebi, se mi jo vedno dobro godilo- — In poleg vseh težav sva vendar imela dokaj sreče, seveda le vsikdar za mali trenutek; pai za to ti ne moreš ničesar — in jaz ne bom pozabila tvoje ljubezni tudi v večnosti ne.“
„V večnosti! V večnosti! “ vskliknil je mož bolestno, „ti ne smeš odtod! Kaj naj počnem jaz brez
tebe? Nimam nikogar ne v nebesih niti na zemlji — nego edino tebe,“	-
„Ivan“, je šepnila žena, „mir moraš skleniti z našim Gospodom in ljudmi!“
„Mir skleniti, Reza? Jaz sem mir že imel, A zakaj nama niso pustili miru? Zakaj so ravno nanio naperili ves sum? Vsem drugim se je verjelo, sumo moje spričevalo ni veljalo nič. Podgajski T Van moral je biti tat, dasiravno se niti en vihar od tistih tisoč goldinarjev ni našel pri nas. —.Tisoč goldinarjev:, baha, če bi ti bili v najinih rokah, bi midva tudi boljše lahko živela! Radi samega suma m vsled izjave nekega lopova sem moral tri leta, presedeti v ječi in niti enkrat niso pustili tebe k meni in ti si bila i stotake nedolžna kakor jaz.“
..Naš Gospod Še je več pretrpel, Ivan, in tudi po nedolžneip.“
„Toda zakaj se nekim lopovom vedno dobro godi? Molila sva ter se s trudapolnim delom pošteno prerivala skozi življenje. Naš Gospod je vedel, da nimava na tem razburkanem svetu ničesar drugega, nego svoje dobro ime ter nekoliko malenkostne sreče med seboj in veliko ljubezen; a čim večja je ljubezen, tem krutejša je ločitev in — po nedolžnem! V ječi sem imel časa dovolj razmišljati vse te reci, in pri tem sem se odvadil molitve in spovedi. Zaupanje v našejga Gospoda šem izgubil in ljudi ne morem trpeti nikoli več, ne maram za nebenegfa človeka več na. svetu.“ 1
„Pa za mene, Ivan, vendar maraš?“.
„Ti si angel, Reza;! Vsi drugi so hudiči!“
D' prvem češkem vladarju, ki je pripeljal Gebe v sedanjo domovino, se pripoveduje, da je raz nekega griča pokazal svojim ljudem novo deželo in re -k el:	„Tukaj vam ne bo ničesar manjkalo, ker vam
ne bo nihče na poti.“ Te besede veljajo tudi nam ob vstajenju Jugoslavijo. Naš pogled, se nam odpira čez* novo domovjno, kjer nam ne bo manjkalo ničesar, Če ne bomo sami sebi na poti z lenobo, zapravljivostjo, zanikarnostjo. Doslej smo delali in trpeli pod tujim jarmom za tuje koristi, sedaj se z veseljem lotimo dela za sebe in svojo lastno domovino. Tako bo velikonočni praznik, vstajenje Gospodovo, vstajenje tudi za nas k lepši, srečnejši in boljši bodočnosti.
Nehajte,
da nas ne zadušite!
S posebnim zadovoljstvom sem bral v letošnjem „Dem in Svetu“ „Jezikovno oceno“ iz peresa dr. A. Breznikovega. Govori med drugim o tujkah. Ne samo,, da se hudujem, naravnost jezo in sicer pristno jezo- čutim v sebi na mnoge naše časnikarje, ki nas oitajo dosledno s tujkami. In še s kakšinjimi! Interes, demisija kabineta, kredit, negativni vspeh, adresna debata, te so še nedolžne! Kaj pa naj rečemo, ak0 piše slovenski list, ki je za, slovensko ljudstvo, do -sledno le o konsolidaciji položaja, o diferencijaciji strank, o zradikaliziraoju politike, o a priori reklamiranju, o uvedbi akcije za cenejša živila, o padanju devize, o samostojnem etabliranju itd. In tako gre v številki za številko. In na), bo tudi ta „kompost“ morebiti v kakem dopisu iz Beograda, mu ne more -mo in ne smemo prizanašati! Se nekaj časa in tujke nian zagrnejo, kakor je zagrnilo Rdeče morje egiptovsko vojsko!
Pred kratkim ie bilo n. pr. brati, kako se nekdo pritožuje radi depekoracije na Sp. Štajerskem — tiskovni škrat je besedo pokvaril in ne verjamem, da je bilo mnogo ljudi na slovenski zemlji, ki so bo-tični stavek razumeli. In zakaj vse to? Iz nevednosti ali celo iz domišljavosti, da ne rečemo iž napuha.
Ali pa vzamimo v roke „Uradni list dež. vlade za Slovenijo“!! Repatriacije, revindikaeije, klasifikacije, nostrifikacije in druge take spakedracije kar podijo druga drugo. In vendar je „Uradni List“ namenjen po največ županstvom. In teh je zopet velika večina kmečkih! Za božjo voljo, kaj si pa naj misli župan na kmetih, če dobi takšen uradni list v roke■ Slovenski župani so se v stari Avstriji jezili nad nemščino, oziroma nad skrajno žalostno slovensko prestavo uradnih / dopisov:	sedaj se naj jezijo nad
nerazumljivimi slovenskimi naredbami deželne ričet za Slovenijo!
Po mojem mnenju vrže velika večina županov tak uradni list v kot in posledica je, da se naredbe ne oznanijo državljanom, ki bodo v siril tega velikokrat tuneli škodo.	v"
Ali je res treba takih nestvorov v slovenščini? Naj se Časnikarji, pisatelji, politikarji itd. malo potrudijo, saj po mojem skromnem mnenju vendar pi -seje za občinstvo .in ne za sebe. Tin če bi tudi, se-li sramujejc čiste slovenščine ? Drago moramo plačevati liste, naj bodo vsaj užitni.
Nujno pa priporočamo, naj vsak. kateri misli pisati za javnost, prejkoprej trikrat prebere „ Jezikovno oceno“ v letošnjem „Dom in Svetu“ na strani 89 in 40. In ko jo je prebral t ret ji kr at. naj jo prebere še enkrat!
Nehajte, torej s tujkami, da nas ne zadušite!
Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Kot nekako velikonočno darilo smatram to knjižico in to darilce, ki ga je autor, prof. M. Pirc, izbral dosi-i srečno. Mikajlo me :> že» dalje čaša, napisati o knjižici skromno poročilo, me sicer kot strokovnjak, ker to nisem, pač pa bi hotel opozoriti na njene. vrline, posebno še, ker je poročal o njej v eni zadnjih številk „Slovenskega Naroda“ anonimen kritik, ki je storil pisatelju, očitno krivico. (Političnatendenca „Slov, Naroda“ tu ne igra, nobene vloge; saj
„Ivan, Ivan, prosim te, nikar ne govori tako! To nie boli — v srce boli! “
„Odpusti mi, Reza! 'Žaliti ne nočem — jaz gotovo ne! — Ti si tako dobrosrčna in iz zgolj dobrodušnosti pozabljaš, kaj so nama prizadeli ljudje, — Ti nisi nič manj trpela nego jaz. — Ali še veš, ko sem prišel iz ječe domov? — Noben človek ni spregovoril besedice z menoj, na stezi so me puščali osamelega, v cerkva so se vlekli stran od mene, pa tudi tebe so se ogibali kakor kuge. — In ko si mi podarila otroka, našega Ivaneka, nisem v celi vasi našel človeka, ki bi pri krstu podržat otroka. Ako se . ne bi neki od nekod prišeidši tujec usmilil, bi se moraj z ne krščen im otrokom vrniti domu. — In ko je ta ubogi črviček umrl, se ni niti ena živa duša prikazala pri nas. Moral sem lastnega otroka zabijati v rakvico ter ga na svojih rokah nesti na vaško po -kopališče . . “
Postal je čisto bled, tresel se je na celem telesu ter j,e oprl stisnjene pest» na klop, đa^ je kar pokala deska.
(Koueo prihodnjič.)
I n e pripadam VLSI) Knjižica ima namreč namen .vsaj kojikor je meni znano — /dužiti priprostemu Slovencu le v prvo informacijo o hrvatski in srbski zgodovini; predvsem pa informirati rojake hrvatskoga in srbskega imena o usodi slovenske grane našega naroda, vse obenem ih za mal denar. Ta namen pa je autor, zdi se mi, dosegel v polni meri. O kaki ročni knjigi za šolo pisatelj še mislil ni. Očitki ano-mmnega kritika postanejo s tem brezpredmetni. (Zakaj sploh anonimnost? Svoje , nazore zastopaj/^človek pred vsem svetom z odprtim vizirom!)
Da sem nekatere stvari pogrešal, priznavam:
■ če bi bil pisatelj te navedel, oziroma druge, ki jili navaja, bolj naglasil, kn.ižiea ne bi narastla bolj nego kvečjemu za pol pole in bi cena mogla ostati enaka. 'Take pomanjkljivosti so n. pr., da pisatelj ni boli naglasil, da je bil cerkveni razkol1 med Rimom m Carigradom oni usodepolni činitelj, ki je ločil brate v srbskega in hrvatskoga imena. Dalje, da niso na-vedejii bogomili v Bosni niti z eno besedo in key smo že pri krivovercih, da pisatelj ni povedal, da je re-formacija zahvatila tudi del naše,gjv naroda, hrvatskega imena, da je tedaj res živela zavest enotnosti našega naroda med kuiturpimi delavci, ki so si svoji-mi protestantskimi knjigarni upali' pridobiti za krš-Cansko vero celo Turke do Carigrada,'z drugimi besedami, ker so vedeli, da razumejo naš jezik do Carigrada Pri tem bi bilo imenovajti pač tudi ime Iv. barona Ungnada, ki je žrtvoval vse svoje premoženje za jugoslovansko tiskarno. Naglasil sem tu zavest enotnosti, ker pogreša toj-tudi anonimni kritik, Ali z drugim namenom: s pisateljem sem namreč prepričan — bodimo odkriti! — da to zavesti navadno ni bilo. Takoj v času, sledečem reformaciji, bi naglasil, da je slovenske in hrvatske puntarje družil le socijalni položaj. Ce je stoletje pozneje Zrinskega in Frankopana podpiral Ivan Erazem Tatenbah, tega pač tudi ni vodil idealizem v zaroto. (Podporo Taten-bahovo bi pa pač bilo treba omeniti.) In treba tudi ni, da bi postal človek ‘sentimenr,alejn, če bi se bilo povedalo da Turki, ki so tolikokrat ropali in plenili po naših krajih, mnogokrat niso bili Osmanliie, nege naši bratje muslimanske vere. v
Ker navaja pisatelj brižinske spomenike, sem bij pač nekaj vec pričakoval o literarnih kot kultur-jio-zgpdovinskih jmavih. Na mestu, kjer se govori o sv;. Savi, bi se moglo omeniti, da je srbska literatura bila cerkvena ali vsaj pod cerkvenim vplivom vse do početka, 19, stoletja in bi bila s tem do tega časa odpravljena. Pogrešal sem nadalje vsaj nekaj besed o bogati dubrovniški literaturi. In tam, kjer se govori o reformah Marije'Terezije, bi se moglo omeniti tudi barona Cojza, ki je vzgojil Kopitarja; in ta je dat Srbom Vuka Stefanoviča; Karadžica. Tudi postava A, M. Reljkoviča in Dositeja 'Ghradoviča bi na, , primernem mestu sodila lepo v celotni okvir. In pri i Prešernu sem se spomnil Čopa, brez katerega si moremo Prešerna težko misliti,	..........
Motila me je končno nedoslednost, da, pravi pisatelj enkrat hrvaški, enkrat hrvatski, dasi vem, da ste obe obl,ki prh,vilni. In ime Salona; Dalmatinci pravijo Solin.	a
Pri vsem tem je pa knjižica vrlo dobra, Že radj Aega., ker je doslej edina te vrste. Dalje, ker je pisana priprosto, poljudno in zanimivo; očitek o zgodovini Habsburžanov (anonimnega, kritika) je ne zadene, ker se omenjajo le v toliko, kolikor je ž njimi zvezana usoda našega naroda. Ravno nasprotno kaže skozinskoz narodno tendenco, radi katere bi naj prišla v najširše plasti. Dejstev pisatelj, ne .navaja •suhoparno, ampak slišim gia včaši naravnost govoriti Kako zanimivo poda politični razvoj v zadnjih letih Avstrije in najde zvezo med stvarmi, ki je na strani stoječi gledalec niti ne opazi. Naravnost navdušeno pa govori tam, kjer omenja dogodke, ki jih je živel že sam in ki smo jih živeli vsi, kjer nas spominja,-nase sužnjosti, ki smo se je otresli, In naj ne bo tudi pozabljena ljubezen, ki preveva, kakor vso knjigo, svojega otroka, tako posebno ta mesta: ljubezen k mladi naši državi, združena s hvaležnostjo narodni dinastiji Karagjorgjevičev.
Da bi ta ljubezen vnela, tudi vsakega bravoa! In da bi se vsaki domislil kakegp, tovariša, ki bi ga obdaril s to — pisanko! -
Dr- Maks Kovačič.
Kftfii polltiŽK* fwt».
Politična dostojnost. Prof. Voglar, ki se smatra za nekakega voditelja Jugoslav, dem. stranke — ali je "stranki k temu gratulirati* naj stranka sama' določi — skazuje pristašem Slovv ljudske stranke, o-ziroma Slov. kmečke zveze, to čast, da jih naziva z naslovom: hujskači klerikalne.stranke. Kakor se vidi iz takih in podobnih izjav — tudi dr. Kukovec je v „Novi dobi“'z dne 29. marca, našo stranko imenoval slovenske klerikalce — polaga Jugoslov. dem., stranka važnost na to, da se ohrani tudi v Ju oslariji predvlojna politična terminologija: klerikalec — liberalec. No, če je to liberalcem prav, bo tudi nam prav.
Italijani preganjajo slovenske duhovnike. V Trnovem na Notranjskem, ki je zasedeno po Lahih, so laški vojaki priredili ples, na katerega šo povabili vsa vaška dekleta. Tamošnji kaplan Jan. Kalan je svaril dekleta, naj' ne hodijo na plesišča, ker ples ni za krščansko mladino, To je pa nasilne Lahe tako raztogotilo, da so prijeli kaplana in g,a odgnali v tržaške zapore. V očeh Italijanovi nima torej katolj-
ški duhovnik pravice svariti mladino, da ne pleše in popiva po gostilnah. To so kplturonosci!
Slovenski železničarji so na vseh zborovanjih, ki so se vršila zadnje dni, odklonili štrajk, za katerega so hujskali rdečkarji in Nemci: 'Minister dr. Lukinič še bo prihodnje dni v Ljubljani posvetoval z zastopniki slovenskih železničarjev radi njih zahtev-Dokazano je sedaj, da so stavko hoteli vprizOriti le samo rdečkarji in Nemci,' da bi tako napravili: tudi v Jugoslaviji tak nered, kakor je v Nemški Avstriji j in bi tako dali povod Lahom, da: bi udrli v naše kraje in zasedli železnice in premogokope . • p ' Bratstvo med Cehoslovabi in Jugoslovani. Dne 13. t. m. se je v spomin pa obletnico, svečanostne prisege bratske zvestobe z dne 13. aprila 1918 med Cehi in Jugoslovani vršil v Pragi slavnosten jugdslo -vanski večer, katerega so se med drugimi udeležili predsednik češkoslovaške tjudovlade dr. Masaryk in zastopnik Jugoslavije poslanik Ivan Hribar. Poslednji je v svojem nagovoru povdarjaUvečno zvestobo, katero so si pred enim letom prisedli Cehi in Jugoslovani. Predsednik dr, Masaryk je izjavil: „Celio-Slovaki in Jugoslovani smo bratje in ostanemo za večno Čase.“. '
bhod Slov. Kmečae Zveze v Cvetkovcih se je na Cvetno nedeljo vršil ob nenavadno veliki udeležbi mož in tudi žea na dvorišču našega somišljenika g Horvata. Predsedoval je živinozdravnik Kirpar, poročal pa prof. I. Vesenjak. Njegovo, nad eno in pol Gr$ dolgo poročilo so vseli zborovalci soglisno z odobravanjem na znanje ter izrekli njemu in »Jugoslovanskemu kluba« svojo zakvalo in za-opanje. Poleg poročevalca so govorili še posestnik Posavec iz TrgovišCa, g župn k Zadraveć ia živinozdravnik Korpar. Po zborovanju smo se raz-govarjali še iclgo ter ločili v zavesti, da stoji naša stranka s svojim krščanskim, slovenskim, kmetskim programom in vsled mtdsebojtega zaupanja nepremagljiva
Sijajen shod Slov. Kmečke Zreže pri Sv. Tomažu. Ob ogromni udeležbi zavednih mož, žen in mladeničev se je vršil naš shod preteklo nedeljo po rani maši. Predsedoval je domačin, dež posl. Meško, zapisnikar je bil g. oadoč. Bezjak, poročal pa je prof. t. Vesenjak. Po poročilo so govorili še g, Rojs, tajn k Ormoške posojilnice itd. in predsednik shod». Z raznimi vprašanji pa se je oglasila cela «ista mož in žen. Poročevalca in »Jago-slov. kluba« so izrazili zborovalci zahvalo in zaupanje. Shod in razgovor je trajal 3 ure. »Slov. Kmetska Zveza« je npravičeno ponosom na svtje somišljenike pri Sv. Tomaža. Cast jim!
fedeoske nwvtee*
Vsem našim pridnim dopisnikom, vrlim sotrnd nikom, naročnikom, prijateljem in razširjateljem našega lista želi uredništvo prav vesele, prijetne in milosti polne velikonočne praznike Vsak naš j naročnik naj nam za pisanko pridobi še enega naročnika, da bo naša armada tem večja in mogočnejša! Naše sotrndnike in dopisnike pa pros mo, da nam pridno in točno poročajo ? —— UredaiŠtvo.
Imenovanje častnim občanom. Občine Lobnica, Smolnik in staroslavne Roše so imenovale poverjenika dr. Karla Verstovška častnim občanom za »zaslngs za zgradbo naše svobodne domovine ;n kot neizprosnega in jeklenega boriteija za procvit mile in ljube nam Jugoslavije « Častitarr o!
Nevarno sta obolela č. gg. Franc Dovnik, dekan m žopnik v Gorniemgradu ter Avg. Hecl, dekan in župnik ▼ Marbregu. Oba se priporočata vsem duhovnim sobratom v memento.
Gospode duhovnike opozarjamo na izišlo bro-šurico »Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov«. Spisal jo je Matija Pirc, profesor v Mm bc ra. Knjižica je pisana poljudno in jedrnato in je namenjena v prvi vrsti preprostemu ljudstva, ki mu je lađi treba poznati našo zgodovino v glavnih potezah, zato naj bi si jo nabavili posamezni člani društev. Ceua K 1'—, po pošti K 1 20 je v sed»njih časih naravnost neverjetno nizka. Razpošilja jo pisatelj sam ali pa knjigarne. Pri naročbi posameznih iztisov naj se vpošlje denar obenem z naročbo
Iz mariborske Čitalnice. Naše najstarejše narodno društvo v Mariboru, slovenska C talnica, se v novejšem času izvanredno lepo razvija Šteje že 300 udov, kakoršnega Števila ni prej nikdar dosegla. Vsa čast sovodošlim gospodom uradnikom in dragim narodnjakom ki so v tako lepem številu povečali broj njenih udov. Priredila je letos Čitalnica že jako lepo uspeli drožbinski večer; tal, da dragih prireditev letošnjo zimo zaradi pomanjkanja Inči ni bilo mogoče prirediti. A sedaj ca spomlad in poleti jih zelo pričakojemo in želimo.
18. aprila, 191!).	1
Naj mm jih odbor v kakorSnikoli obliki kisala n pripravi! Letošnji odbor je sledeče sestavljen: pred- i sednik dr. Anton Medved; podpredsednik Janko KoSsn; tajnik dr. Milko Heric; blagajnik Ferdo Prelog; odborniki: Stanko iStano, Jakob Novak, dr. Davorin Setjor, Alojzij Benkjvjß in Franc Irgolič
Naše znamke. Piše se nam: Dobila stm te dni pismo iz Slavonije. Na njem občudujem okus ne znamke Ati ne bi b>lo mogoče, take sli po dobne ovesiš too pr nas? Nate naravhost žalijo estetiSü čnt in spominjajo na poganske bogove.
Uradne ure okrajne vzdrževalne komisije. Kakor nam okrajno gla arstro poroča, se bodo od sedaj naprej pri okrajni vzdrževalni komisiji za marioor sko okolico sprejemale strašne samo dopoldne. Popoldan in po nedelji h m praznikih se ne bodo sprejele nobene stranke.
Popravek k notici »Ženski protestni shod mis linske doline« (Straža St 28, z dne 7. aprila 1.1) Dobili smo notico, v kateri se nam javlja, da se je na protestnem sbodo n*biralo za iredentski sklsdj ne pa za sirotišnico v Maribora in sicer se je odposlalo 459 K g Franji Tavčarjevi. Pač pa je ga. govornica ? g tirala za sirotinsko zavetišče v Maribora.
Vstajenje v cerkvi Matere Milosti pri Franči škanih se vrši na Veliko soboto ob 5. uri popoldne. Slovesnosti se udeležijo vojaške in civilne oblasti.	;
Sveti Obred umivanja nog so gospod knezosKof včeraj na Veliki eetrtek izvršili pri dvanajsterih starčkih, katerih imena so: Matija Ailec 86 let star, ; Štetan Merkun <81, Jakob Matiajne 80. Jože! Knup - j lež 78, Jurij Korošec 77, Janez Pečko 72, St. Turn- 1 šek 71, Jože! Klemscha 77, Anton Koneenik 69, Jan. Jevšenak 34, Frame Žagavec 69, Jože! Serbela 69 • Skupna starost teh „apostolov’“ znaša 886 let. — V mariborski stolnici se vršijo od četrtka naprej cerkveni obredi po sledečem redu: Na, Veliki petek so z aren b služba božja ob 8., uri zjutraj.. Proti VS. uri če-šCenje sv. križa, potem prenesenje Najsvetejšega v 'božji grob; popoldne ob 5. uri zadnja postna pridigal nato križev pot in litanije Kristusovega trpljenja v kapeli sv. groba. Na Veliko soboto ob h8, uri zjutraj blagoslovljienje ognja in krstne vode, nato svieta maša. Vstajenje se vrši ob 6, url zvečer z običajno procesijo in zahvalno pesmijo. Na Velikonočno nedeljo ob 6,. uri zjutraj tiha sv maša. nato blagoslovlje-nje kruha, ob 7., uri sv. maša z blagoslovom, ob pol 10. uri vhod g. nadpastirja, nato pridiga, po išti pontifikalna sv. maša s podelitvijo apostolskega bla- j gostova..Popoldne ob 4. uri pridiga, in slovesne večernice.-	j
Povišanje osebne in prtljažne tarife na progi južne železnice*. Kakor povzamemo iz zadnjega, uradnega Jista, je beogradska vlada, dovolila južni železnici, da poviša z veljavnostjo od dne 18. aprila 1919, dalje do preklica na. progah južne železnice v območju kraljestva SHS pristojbine za prevažanje oseb , psov. prtljage, ekspresnega blaga in časnikov v zavitkih, cene peronskih listkov in, posebnih vlakov z a cHesto odstotkov. Ko' smo čitali to naredbo, se nismo mogli dovolj načuditi, kako da je beogradska v;lada mogla privoliti v take naravnost.blazne cene. Vimenu ljudstva ugovarjamo z vso odločnostjo proti take-* mu povišan-ju, ker vemo, da bo ravno ljudstvo morale'prenašati in plačevati vse'te ogromne svote. Povišanje voznega tarifa v taki meri pomeni za nas vedi ko gospodarsko škodo, ker bodo samoobsebj umevno tudi cene za razno blago silno poskočile. Zanimivo bi bilo izvedeti, ali je tudi Nemška Avstrija privolila v tako povišanje, a mislimo, dai so v tem oziru tamkaj bolj neizprosni kakor v Beogradu. Zahtevamo od vlade, da boljše ščiti gospodarske interese našega prebivalstva.	. N '
Aprovizaeija obmejnih občin. Dne 17. aprila popoldne se je vršilo v Špilju zborovanje zaupnikov iz občin, ki so spadale dosedaj pod Upniški, emu r oški ali radgonski okraj. Zborovanje je vodil okrajni glavar dr. Srečko Lajnšič. Udeležili so se posveto -vanja zastopniki občin iz špiljske in cmureške okolice. Sestavila sta se dva aprovizacijska odbora za špiljsko in cmureško okolico, Špilje dobi že danes iz Maribora večjo množino sladkorja, moke in drugih potrebščin, K . špiljskomu okrožju spadajo občine Špilje, Vilice in Rače pri Ernbvžu, k' cmureškemu pa Sladki Vrh, Velka, Trate, Dražen Vrh, Rožengrunt, Ščavnica in Nasova, Zaupniki so izrazili Željo, naj se v vseh teh krajih ČimpreJ ustanovijo slovenske šo-• le in se namesto nemških in nemčursikih županov takoj določijo slovenski gerenti.
Bolezen koz v Mariboru in okolici. Občinstvu se naznanja, da se j,e pojavil« y sosednjih občinah več slučajev bolezni koz, kakor m,, pr. v Dobrovcah, Pragerskem,, Pivoli. Bresternioi, Sv. Miklavžu in v Selnici. Vsakega se v njegovem lastnem interesu svari, obiskovati te občine. Posebno nevarnost vse -, bilje obisk hiš v teh občinah, katere so s to boleznijo okužene, zaone osebe, katere tekom zadnjih 4 let sploh niso bile Cepljene, ali pa je cepljenje ostalo brezuspešno, Konečno se naznanja, da se bo po Velikonočnih praznikih brezplačno cepljenje proti ko zam nadaljevalo. — Vladni komisar: dr. Pfeiler,
Žganega apna ima na razpolago 20 vagonov Urad za pospeševanje obrti po originalnih tovarniških cepali, Reflektanti za to apno naj priglasijo svo-
___' S '1 R A Z 1Ä»	________■
je zahteve nemudoma na omenjeni urad, Ljubljana, Dunajska cesta 22., Ce se. reflektanti ne oglasijodo cine 23, t. ni., se bo izdalo dovoljenje za izvoz preko državne meje. Apno še oddaja samo v celih vagpnih.'
Novo štetje ur. Belgrajska '„Pravda“ javlja, da je ministrski svet sklenil, da se na vsem ozemlju , kraljestva 'SHS uvede š 1. majem novo štetje dnev-nega časa' oci 1 do 24 ur.
lili ;m. II	. 'i	mi ’	... •	■■ im——.........
Dopisi.
Maribor. Umrla je sep.oga upokojenega aad-p&znik* Ivaua Božič, gos^a Marija Božič. B agi lajni svetila večna žočt
Videm, Tu eo v sredo, dne 9. apri a pokopali vič. gospoda župnika Henrika Verka. B.agi pokojnik je na vseh župnijah, kjer je deloval, storil ve liso dobrega. Naj mu bo Bog plačnik Za vse dušne in telesce dobrote!
Radgona. Niti pojma nimajo visoki gospodje v Ljubljani o najbolj krvavih potrebah na naši severni meji '— tako ste Vi pisali med clrugim ,y Vašeih c. listu štev, 25 z dne 28, marca t. 1. Žalibog moramo to vsi obmejni SlQvenei občutiti, ki se borimo na najsevernejših točkah Jugoslavije. Oni v, Ljubljani ne .vedo, da so nam narodne šole najbolj potrebnije, pa vedeti bi morali, da je tukaj vsled mnogo nemčurs -kih šol ljudstvo nezavedne in tako nemški propagandu dostopno. Kar se Šol tiče, so tudi v Radgoni obh upne razmere. Imamo sicer, slovensko vojaštvo in o-rožniištvo, vse drugo pa» imajo nemeurii v svojih gr a* bežljivih Krempl jjih, torej ni čuda, da« imajo prilož -mosti dovolj rovariti zoper Jugoslavijo, da zaveden Sxovenec skoro življenja ni varen. Posebno so tukajšnje ljudske in meščanske šole z samimi nemškimi učitelji veliko ognjišče hujskanje. Otroci morajo v šoli neti Slovence razžaljive pesmi, kakor „Prinz Eugen“, kjer se mesto Turkovi imetnujejo Srbi itd,, poduk je v najbolj zagrizenem nemškem duhu, zaničuje se na najstrupenejši način vse kar je slovens -kega; učitelji kar, tekmujejo v sovraštvu do Jugoslavije, naša majka pa še te njene sovražnike prav 'do-1 bro plačuje, namesto da bi jih čez mejo spödila. Ta,-j ki vzgojitelji naše dece naan morajo biti vj pogubo.
I Gospodje v, Ljubljani, prosimjo Vas, priskrbite nam slovenske učitelje, saj to smemo tudi zahtevati, saj je v interesu vse Jugoslavije, če se meja. dobro zavaruje, Zagradite ,n am, še o pravem času nemško povodenj, dajte nam slovenskih Šol, posebno na najbolj kočljivih točkah, kakor je Radjgnna, ne samo ljudskih in meščanskih, V: Radgono spada tudi srednja šola, za murske in prekmurske Slovence, potem bo I' Radgona nepremagljiv, „Port Artur“ na severu naše mile -Jugoslavije,
Ljutomer, i V nedeljo, cine 6. aprila, je bil v pisarni okrajnega zastopa shod delegatov „Zveze kme-tiiških podružnic v političnem okraju ljutomerskem. Delegbtje 'so izražali presenečenje in ogorčenje nad nečuveno visoko in že clozdaj v mnogih slučaiili nepravično izmero dohodnine za leto 1918, nadalje nad izmero davka na. vojne dobičke v. letu 1917, kakor tudi .glede predujema na račun dohodnine za leta 1919 in vojnega davka za leto 1918 posameznim kmetskim posestnikom. Davčni upravitelj Meglič je pojasnjeval navzočim, kaj se všteva mecl dohodke kmetskega, gospodarstva ter da služijo kot podlaga pri izmeri gori omenjenih davkov poizvedbe, ki so "se izvršile že lansko leto, torej še pod avstrijsko vlado po gotovih organih, ki šo povpraševali po potrebnih podat -kih na zviti način navadno pri viničarjih in drugih nepoklicanih ljudeh, ne pa pri gospodarili, ki bi naj prišel v poštev pri obdačenin. Dal je prisotnim tudi na vedenje, da so-bile svoječasno cenilne in prizivne komisije razpuščene, nadalje da je pripravljen Sprejemati opravičene prizive strank na, zapisnik . Delegatje so povdarjali, da je razburjenje kmetskega ljudstva že zdaj,, ko se je razposlalo jedva še majhno število plačilnih nalogov, veliko, kan naj blagovpli davčno oblastvo in vlada vpoštevati; na vsak hačin «e; treba pri rabi davčnega vijaka glčde obdačenja kmetskih posestnikov"- vpojštevati naj večjo obzirnost, zakaj kmetovalec je tekom vojne bii primoran dajati največji krvni davek, delati sam m često g- svojimi sinovi krvavo tlako, cene njegovim pridelkom in živini je (nizko) določevala vlad v. edino vino — če ga je namreč imel — in kaka konjska žival, to ga je še držalo toliko na, površja i, da ni propadal vsled ode-ruštva trgovcev in raznih špekulantov. Napačno načelo je, če hoče sedaj davčno oblastvo kmeta sporedno s temi zares vojnimi dobičkarji obelačiti. Zaradi pomanjkanja obrtnikov, t. \ rokodelcev, y vojn epi,-času ni mogel kmet do danes popravljati poslopij, orodja, posode itd,, marsikaj bo treba nadomestiti z novim in bo stalo ogromne svote. Res je v mnogih kmeti iških obratih bilo precej dobička, a ta, je samo na-V!dežen z ozirom na velikanske stroške obratovanja.
V dokaz naj služi dejstvo, da pride danes že en kopač, ki dobi poleg 6 K dnine še hrano in pijačo, delodajalcu na okroglo najmanj 30 K na dan. Mnogi posestniki predpisanih davkov sploh ne bodo mogli pri najboljši volji plačati, icer nimajo na razpolagi toliko gotovine. Ce se bo davek kruto iztirieval, bodo morali vzeti ali posojilo ali pa prodajati zemljišča ker hlevi so napol, žitnice pa čisto prazne. To bo ljudi gnalo v obup in jim vzelo veselje do dela. Delegatje so Izjavili, da kmetski posestniki priznava-vajo potrebe nove naše države ter rade'volje'plačajo več davkov, kakor poprej, toda tisti se jim naj izmerijo pravično - in takoj da jih morejo brez hudih
.	_______ Stran 3.
posledic zmagati. Delegatje so tudi izrazili svoje Začudenje nad dejstvom, da se ie dohodnina v marbro-škem in mariborskem okraju približno samo podvo -jiia ali potrojila, a v tukajšnjem oltraju kar podva-najstorila!. Kaj je vzrok temu, ko vendar ni tako gorostasnih razlik -v dohodkih?!' Končno so se sklenile resolucije, ki jih objavi načelstvo Zveze.
Ormož. Novi odvetnik dr. Ban odpre s L majem 1919 svod pisarno v hiši pokojnega« dr, 'Omule-c,a. Dr, Ban je bil skoro ves čas vojne na fronti, j» preizkušen in resen mož, sliši se, da. je pošten in odkrit značaj, zato ga, priporočamo.
Dravska dolina. Vsled 'dokaza slovenskega i -mena Marbreg — po Cilenšek-Žunkoviču -- se je tukaj sprejelo to ime kot oficijelno. Upamo, da g,a bo tudi Ljubljana uradno potrdila. — 'Ob koroški progi je postaja, ki se je imenovala Ribnica-Breznp, a, sedaj bi se naj imenovala Brezno. Po govorjenju prebivalstva iz Pohorja od Velike kape- do Drave to ime ne odgovarja. Voda, ki teče iz Ribnice v Dravo, se imenuje Velka. Le-ta se izliva pri postaji v Dravo. A ko prebivaiici iz Pohorja pravijo: grem na Brezno, se misli preko Drave cerkev in kraj Brezno, ne pa postaja. Ako gre na postajo, reče prebiralec iz Pohorja,, ,„igrem pod Velko,“ Ali bi ne kazalo, postajo Brezno, ki nima pravega pomena, imenovati Podvelko, kar bi bilo krajevno resnično?
Pollans
Ormož. Izjava: (Za to notico ne prevzame naše uredništvo nobene odgovornosti!):' Zadnji („Slov. Narod“ je lopnil po meni, ker sem nastopil na shodu Kmečke Zveze.v Ormožu kot govornik, Sumniči me, da sem klel in rentačil o priliki deeemberskega, slovesnega ujedinjenja SHS. Slovesno izjavljam, dajaz tega nisem storil. Res pa. je, da spm dal duška, svoji« jezi, ker je trgovec zahteval za slovensko, zastavo K 300, kar se mi je vendar zdelo preveč, Saj se je nad tem hudoval tudi gospod, ki se razume na, postave in paragrafe boljše« kot jaz, To lahko dokažem s pričami. Resnica je tudi, da seim bil nekaj časa odbornik stare občine. Vendar so me iz odbora izbiacnili, ker sem se o neki priliki potegoval za pravice Sloven -cev. To lahko dokažem. Dopisnik pa mi naj dokaže, če sem jaz kedaj Slovence preganjal. Na shodu pa sem povedal to, kar znamo vsi, 'da je v poprejšnji občini gospodaril znani dr. Delpin in še par njegovih pristašev, drugi pa so kimali, danes pa da boljše ni. Železo sem. plačal pri Sv. Miklavžu po 2 K , v 'Ormožu pa, stane 3 K. Sukanec je med vojno stal pri židovu pri Veliki Nedelji 12 K, v Ormožu pa 25 K. Ko sem prosil pri občini za kos travnika, se mi je reklo, da, se na kravarje ne more ozirati, prednost imajo konjarji. Rekel sem, da ravno zato moramo v prihodnje voliti tako, da pridemo tudi mi kravarji do svojih pravic. To je vse. kar sem povedal. Ce to ni res in če se kdo čuti-•užaljenega, pa me naj toži. S' spoštovanjem — Avgust Kreuz.
Shoii in prireditve,
Razen v »Gospodarja« naznanjenih shodov in prireditev se vrSijo se sledeči:
V	pondeljek dne 21. aprila: V Petrovčah: ob 8. ari popoldne v DraStvenem doma igra »Moč uniforme«. Pri predstavi sodeluje tudi dobro znana godba iz Zabukovca. Prijatelji poštene zabave iskreno vabiljeni. — Pri Sv. Marjeti pri MoS> kanjcih po rani slažbi božji shod SKZ. Poroča član »Narodnega predstavništva« prof. Ivan Vesenjak o raznih važnih političnih in gospodarskih vprašanjih ter o delovanja poslancev »Jugoslov. kiaba« v Beograda. — V Celja se vrSi popoldne cb 4. ari v dekliški meSč. Soli javna telovad • * ba, katero priredi telovadni odsek »Orel«.
V	nedeljo, dne 27. aprila pri Sv. Lovrenca na Dr a v. polja po rani slažbi božji shod SKZ. Govori član »Narodnega predstavništva« prot Ivan Vesenjak. — Pri Sv. Janžu na Drav. polja popoldne po večernicah velik shod SKZ. Poroča član »Narodnega predstavništva« prof. Iv. Vesenjak o raznih važnih političnih in gospodarskih vprašanjih ter o delovanja poslancev »Jagoslov. kiaba« v Beograda. — Pri Sv. Aaiv Slov. goricah po rani slažbi božji v Soli predavanje potovalnega učitelja g. Jerančiča o čebe-loreji, popoldne po večernicah pa v bližnjem čebelnjaku praktično razkazovanje naprednega Čehe. larstva. Obenem se bo tadi ustanovila podružnica čebelarskega droStva. Čebelarji, udeležite se tega shoda v obilnem Števila! — Pri S v, Bol fenku v Slov. goricah dopoldne po cerkvenem opravilo shod SKZ Govori član Narodnega predstavništva profesor dr Hohnjec. — Pri Sv. Andraža v Slovenskih goricah popoldne po večernicah shod SKZ. Govori član Narod, predstavništva prot dr. Hchnjtc — Pri Sv. Trojici v H Dozah po rani sv. raaSi na prostem pred cerkvijo javen političen shod SKZ. Poroča posestnik Brenčič o delovanju kot bi' Si poslanec in o sedanjem položaja.
I HALA NAZNANILA. 1
I. in največja jugoslovanska tovarna za barvanje, kemično člččenje, pranje in svetlo-likanje perila
barva S£
{isti	‘M
«... vukomtno perilo, po ko-$878 ter o p oil j. brezplsö. n« doa
svetlo-lika pectulce, or«Joe
Josip Reich,
Ljubljana Tovarna:
Poljanski nasip št. 4.
Podružnica:
SelenbnrgovaulicaS
Poštna nart člla ae točno Izvršujejo
GOZDAR IN LOVEC a držamim izpitom, dolgoletno prakso (tudi v vrtnar* trn) vešč češkega, alor. in nemškega 'esika, želi premem-be mesta (tndi kot graščinski u-praritelj). Cenjene ponudbe pod .Splošno reralran“ na ,Anončno ekepedieijo AL. MATELIČ, Kongresni trg S, Ljubljana. 7S6
2 kosi se zamenjata za pr a se. Fisoherg. 9, Maribor.718
SOO H. nagrade tistemu, kateri mi preskrbi gostilno ali kantino. Poandbel na M. Vrbnik, Slivnica $ri Mariboru.	11
Trgovski učenec ee sprejme pri g. a. Pinter, trgovec s mešanim blago a, Slov. Bistrica.	10
POZOR! =
Spalno sobe is masivnega in trdega leta, kakor; kuhlnjalse oprave lastnega in solidnega izdelka se .po ceni prodajajo pri
Mizarski zadrugi Grajski trg 3, Maribor. 570
DC* Obleke *9f
od preposte do viakovrstne naj-finejie, domače, dobro in veitno delo, vsake velikosti, isborne kakovosti izdelaj* točno in solidno ter prodaja	719
ALOJZIJ ARBEITER, Maribor, Dravska nliea it. 15, pri starem mosta.
Išče ee boli priletna dekla, k boljši rodbini v bližini mesta za oskrbovati ima S svinji in 2 kravi. Blačilo SO—40 K. Ponudbe se pošljejo na naslov: Damgasie 11, Pobrežje pri Maribora, 784
KOLO, dobro obranjeno se proia. Ogleda se v Bobovi 22, p. Hoče pri Maribora.	767
Čreda ovc (24 glav) Be zamenja z go*ejo živino. Nstančneji po datki se dobe v vojaški realki v Mariboru (pri vodju gospodarstva).	768
Zelo dobra tipkarica sa pisalni stroj, vešča slov. in mogoče tndi hrvaškega jezika, se pod ngodni-mi pogoji takoj sprejme. Na ras-pölago tndi hrana in stanovanje. Predstaviti se je pri pribočnika vojaške realke ▼ Mariboru. 748
Pisalni atroj ee kupi. Cenjena ponndbe pod „8troj“ na Anonč-no ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3/1.	685
Hiša z vrtom in njiva pripravna za stavbeni prostor se proda. V-praša se: Tezen 5, Maribor. 70S
Kolje za vinograde se prodaja
dokler jih bo v zalogi ▼ Meljski nlici 87, Maribor.	661
Planinsko letovišče išče račnnsko natakarico, katera je tndi sobarica.	709
Učenec za mlin ee sprejme takoj v parnem mlina ▼ Kaniči pri
Pesnici.
pri
665
Najden voz. Na Brega pri Ptuju se je ob časa preobrata našel 1 ▼oz. Lastnik vosa se poziva naj se ▼ tekr onsgs leta pri občinskem uradu na Brega pri Ptuja oglasi. Županstvo občine Breg pri Ptuju.	711
Otvoritev trgovine!
Naznatj&m slavnemu občinstvo, da sem s 15 aprilenp odprl
trgovino z mešanim blagom.
(v lastni bišl Koroška cesta 48).
Za obilen obisk se toplo priporočal». 781
Josip Dergas
Zahvala.
Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in splch vsem, ki so rej no ženo oz. mater in staro mater
Antonijo Jarc,
spremljali dne 8. aprila k zadrjemu počitku, izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo č. g. duhovnikom in pevcem za krasno slovo na domu in ob grobu. Blago pokojnica priporočamo v molitev ia trajen spomin.
Sr. Jakob v Slov. gor., 12. aprila 1919.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Zahvaljujem se tem potom vsem sorodnikom, snanssm in prijateljem, ki sc Be udeležili pogreba moje blsge žene
Marije Božič
Pokojnico pa priporočamo v molitev in blsg spomin.
Maribor, dne 17. aprila 1919.
Iran Božič,
776	nadpaznik v pokoju.
Slovenci širite „Stražo“.
Dovolim si za
Velikonočne praznike
priporočiti v najfinejgi kakovosti od moje tukaj šnje zaloge:
jajčji konjak v 7/10 steklenicah, jajčji konjak v 35/100 steklenicah, kamnov like/ janežev liker (Auisetti) vaniljev liker	-
cesarsko hruškin liker metin liker zelen (Pfeffermfinz)
1 slivovko staro Demarara ram Griotte liker Toaletno milo.
Prodaja samo prekupovalcem, dokler ima kaj zaloge po najnižjih cenah.
Kupim vsako množino konjak steklenic 7/10 in 35/100 vsebine po najvišjih cenah.
Karel Thiel. Marfror.
Oj <1 p \
Meljska cesta 28.
769
Lesena hiša s stanovanjem
v bližini kolodvora v StrniSču (Sternthal) z gozdom in njivo v izmeri 8400 m2, 'z vodnjfkom, hlevom za svinje in konje, greznico; vse betoni rano, ter enim vagonom gnoja se proda po primerni ceni. Pojasnila daje iz prijaznosti gospa PerSe kolodvor Strnišče.	674
Zavarovanja
z enkratnim predplačilom premij z vojno-posojilnimi papini se morejo sklepati pod sledečimi pogoji:v
i. Zavarovanja za primer doživetja in smrti:
Kdor vloži vojno posojilne obligacije ali zakladnice z» nominale K 1000'—, dobi po preteku 15 let v gotovini K 1000*—. Za primer poprejšnje smrti je gotovinski snesek K 1000'— takoj plačljiv.
s. Stedilna zavarovanja
(zavarovanja s stalnim plačilnim rekom); Kdor vloži vojno-posoj lne obligacije ali zakladnica ta nominale K 1000 —, dobi po preteku 12 iet v gotovini znesek 1000 K Ta gotovm3ki znesek je plačljiv še ie po 12 tetah. Ako umrje zavarovanec poprej, se zaesak izplača po preteku 12 letne dobe onemu, ki ima pravico do izplačila. — Po lice se morejo po 8 letih odkupiti s 5 odstotnim diskontom ali p» ooremeniti do višine vsakočasne odkupne vrednosti s posojilom! Obresti s j računajo po 5 odstotkov.
Zavarovanja za primer doživetja in smrti
za zneske do K 5000*— se sprejemajo brez zdravniške preiskave, za višje zneske je potrebna zdravniška preiskava. Tako zavarovanje more skleniti vsaka zdrava oseba v starosti cd 15 do 55 let]
Stedilna zavarovanja
niso omejena glede vsote in starosti.
Vsi zaposlenci družbe imajo pooblastila, ki določajo obseg njih pravic in s katerimt se imajo občinstvu izkazovati.	726
Sklad za vojaike vdove in sirote, — Ekspozitura v
Marii
riboru. isodnijska ulica 14.
Zahvala.
Ec vodom pogreba dragega in nepe-zrb nega nam brata, stric?» in svaka, Č g. župnika
Vida Janžekovič,
Izrekamo t?m potom vsem, ki so mu izkazali zadnjo čast, najprisrčnejšo zahvalo Posebno zahvalimo veleč g dekana Jožefa Čižek za vso skrb, ki so jo imeli za raj Bega, za vod stvo pogreba in nagrobno slovo, potem č. g župnika Evalda Vračko za « srca sega joč poslovilni govor v cerkvi, vs8 čč. gg. du hoviike od blizu i t daleč, nadalje cenj. rodbino Miki od Sv. Marjete niže Ptuja, domači pevski zbor za žalestinki v cerkvi ia na grobu, sploh vse prijatelje in znance ljubljenega rajnika.
Svečica, 7. aprila 1919.
i	Žalujoči sorodniki.
Pozor trgovci!
Razpošiljam na debelo po zelo nizki ceni sledeče blago:
Cimet cel, poper cel, nageljnove žbice (Nelken) cele, žafran, paprika mleta, škroba, erdal in brilant kremo za Čevlje črno in rumeno, vaselin (mast za čevlje) črna in ramena, ličilo (Wicffs), žgano žico, žič-nike (žeblje) vsake velikosti. Sukanec (cvirn) črn in beL
J. Menart, trgovec
6la Domžale. Kranjsko.
Danes nOOSClOmestljiVO perilo » Stedi samo z uporabo mila
Tvornica mila in soda
Ig. Fock Krati
Poskusni zavoji z 4 in p
SRHA
vsebine.
Lepa, suha drva
za kurjavo se dobijo pri
Mariborski lesni industriji Koroška cesta St. 46.	784
Na Bolo nedeljo, dne 27. aprila 1919 oh 3. ari popoldne v Kozjaka na nekdanjem Škrobčevem posestva
se bode na prostovoljni javni dražbi prodalo približno 10 polovnjakov vina letnika 1918.
Izklicna cena 5 K 50 v za liter.
Kupnino je plačati takoj, vendar sme zdrali-telj imeti vino Se teden dni v kleti, kjer je sedsj shranjeno, apveda na lastno odgovornost.
Dr. Job. Leskovar,
770	kot nadzornik post štev Heimstettenbanke.
Naglavne robce kron 17*50, modri druk 1 m kron 17-
prodaja samo
Alojzij Gniušek,
Maribor» Glavni trg št. 6*
Naznanilo! 1
Podpisane banke vljudno naznanjajo, ds imajo svoje blagajne
na veliko nočno soboto, 1. maja, dan pred Binkošti in dan pred Božičem
ves dan zaprta.
Maribor, dne 16. aprila 1919.	779 ,
Podružnica Ljubljanske kreditne banke, Podružnica Štajerske eskontne banke, Podružnica Anglo-avstrijske banke, Mariborska eskontna banka, Posojilnica v Mariboru in Občinska hranilnica v Mariboru.
seme
kupuje vsako količino po naj višjih dnevnih cenah Importna in eksportna dražba Horvat & Ko. Ljubljana, poštni predal 129.
Velika'zaloga lanenega cljs, firneža ia uraivalneg® 729	(toaletnega) mila.
jfajl@pši Nine
zs verande, balkone, za okna so ____________________ biezdvomno moji sveto v n oznani gorski viseči nageljni. Razpošiljanje na vse strani. —
brezplačno. Roman Brezocnik.
Ražpošiljalnica gorskih visečih nageljnov, Maribor.
Gabr iel Hakelgasse 3.	640
Trete j atel] in založnik: Konsoreil „Straža,“
«Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan,
JTJsE tiskarne avs Cirila v Mariboru.