G L A J 1 L K E R A MJf i N D u sfuh LIBOJE ^fjŠJ E LIBOJSKI KERAMIK L. 5 št. 9 IZVOLILI SMO PREDSEDNIKE SVETOV El Delo po vprašanju decentralizacije delavskega samoupravljanja tudi v našem podjetju prehaja v končno fazo, /e v tem letu bo 2/3 članov našega kolektiva neposredno sodelovalo v delavskem samoupravljanju, če analiziramo delo v zvezi decentralizacije v preteklih osmih mesecih, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, do je po tem vprašanju res mnogo storjenega: - reorganizirana je osnovna organizacija ZK v tovarniški komi te s trami osnovnimi organizacijami, - formirane so Ekonomske enote, - izvoljeni sindikalni odbori Ekonomskih enot , - izvoljeni Sveti Ekonomskih enot. Decentralizacija je izvedena, izgotovljeni in potrjeni so pravilniki - zdaj je potrebno samo sc delo. Mnogo dela m. mnogo nasvetov, predlogov in vsestranske pomoči tem organizacijam in odborom. V mesecu avgustu so bila 1,redna zasedanja vseh svetov ekonomskih enot, razen (šal) Sveto EE upravo, sa bila povsod bolj svečano, in na njih še ni prišlo do koncca. nih obravnavanj Na teh zasedanjih so prcdvsem.bili lzvol jeni predsedniki in namestniki Svetov ter clo.ni v disciplin sko komisijo in komisijo za sprejemanje in odpust delavcev. Obravnavani so bili tudi osnutki pravilnika o delu Svetov EE. Razen nekaterih pripomb so bili osnutki potrjeni m predloženi DS, Tehtni predlogi,, ki so v večini primerov bili še bolj skromno izgovorjeni, so porok, do bodo Sveti uspesno reševali, vso problematiko. Seveda bo led treba prebiti! Marsikdo je na teh zasedanjih prvikrat na glas povedal svoje misli. Ko sem prisostvoval nekaterim zasedanjem, sem dobil vtis, da sc velik" večina zaveda važnosti tega zgodovinskega dogodka, ko lahko neposredno odloča o vsem, kar vpliva na . njih delovne pogoje in njih osebni dohodek, Z dobro organizacijo dala, boljšim izkoriščanjem strojnih m ostalih kapacitet , s prihranki na materialu, pogonski.energiji.m podobnimi ukrepi, bodo Sveti bistveno izboljšali proizvod njo, s tem pa ustvarjali višjo živijonsko raven. Sveti EE so izvolili; EE Predsednik Namestnik Člani discipi. komisije Člani kom,za sprejem-odpust del. 1. Froizv, gmote Breč Franc Miha Strnad Ivan Toplak 2. Samot 4 oddeli Ivan Behole Baholo Ang. Podjot Ant, Olga Frece Jurič ki Drago Podjot Ant, 3. Prodaja Koštomaj VI. Vrunč Janko Dvojmoč J. Drnovšek B. Šloser Rudi Šupcrgcr Ir. 4. Prodorne peči Užnah Jože Marinko Al. Koren Jožo Čoha. n Mart. Oblak Marija Godler Mar, 5« Delavnicc Logar Miro Halo de a Mar, Jurak Ant. Šonca Jože Gostinčar Fr, Avsec Jože 6. Strugama Debelak V. Golovšek R. Holccr M. Štorman M, Kveder Ivan Nedeljko Ig. 7. Livorno Krk Jerica Skok Zofijo Avsec Jul. Jcgrišnik M, Krošl Anica , Lednik A. 8. Slikarno Vaš Štefan Gorenjak Milan Cilenšek S. Godler I. Cilenšek Št, Godler Ivan 9. Uprava - - - - lo. Avt op ar k Šuster J, Derše k I Colčan I. Rotar Dud, Potre Dom. Štajner Oto 11. Modelar- na Zupanc Terezija Bobič Matevž Lojen Ivan Zupanc Ter. Grum Rudi Zupanc Fr. - OP - DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE Med izidoa zadnje številke- našega lista in do sedanjo jo incl DS dve seji, dolžnost pa je, do. se o sklepih in.razpravah kolektiv seznani po časopisu, y kolikor jih izvoljeni člani DS ne prenesejo svojin sotovarišen Dne 25.7*1961 je ime 1 DS 15.zasedanje , katerega dnevni rod jc bil zelo obširen, saj je imel celo 11 točk. Seznaniti vas hočemo s sklepi in razpravami, ki jih je imel DS na tem zasedanju. Pri pregledu sklepov zadnjega zasedanja je "ugotovljeno, da so bili popolnoma izvršeni. 153 Osnovno vprašanje zasedanja je bila a ir lizn izvršenih inventur v dobi 6-neseš nog a poslovanja podjetja Ugotovljeno je bilo, da so pokazatelji inventur bili pozitivni, čeprav je . bil-o podjetje 6 mesecev v poskusni proizvodnji zaradi graditve nove prodorno peči Delavski svet je nadalje razpravljal o razdelitvi dela v restavraciji, oz je zavzel sklop, da kuhinjr. ostane v sklopu družbena prehrane, a bife naj bo odprtega' tipa, V peti točki dnevnega reda se ni zdi važna razprava o dopolnilnem sprejetju pravilnika o osebnih dohodkih delavcev, ki so posojeni ostalin EE. S ten sklepon.se bodo.vsekakor uravnavala nesoglasja, ki so nastajala pri izposojevanju delovne silo ned EE, V peti točki dnevnega reda, t. j, o sprejetju dopolnilnega pravilnika o delitvi dohodka po posaneznih enotah za posojeno delovno silo, je bil sprejet sklep; Delavcu, ki je posojen drugi E enoti za dobo 15 dni, se njegovo delo računa ekonomski enoti, v kateri je delal po učinku in plači EE, v kateri jo zaposlen, oz, po ten izračunu vrne denar EE, kateri je bil posojen, V kolikor bi delavec svoje EE delal v drugi EE nad 15 dni ali 3o dni, dobi plačo po učinku dela v tisti EE, v k-teri je delal, S^ten .sklepom so DS želi izogniti nesoglasju pri nujn.cn.premeščanju ljudi iz oddelka v oddelek in da bo delavec v tistem oddelku,kjer bo delal, ime 1 tudi delo plačano po učinku, t.j. po vloženem trudu, Nadalje jc DS sklepal o predlogu nadur, raznih pavšalih potovanja, kot n,pr. zn tov. Lazarja. Med ostalimi točkami dnevnega reda, ki j ih.D S odobri že zaradi zakonite podlago, pa norano pozdraviti odobritev^znes-. ka din locnooo,- za nabavo pyromctra pri tunelskih pečeh, ki je izredne važnosti pri uravnavanju temperature. Zelo pohvalen je tudi sklep o odobritvi zneslo din 2oo. ooo,-zn izdelavo programskega študija, kar se nanaša nn odvzem plina, od Encrgokcmičnega kombinata v Velenju. Ta stvar jo vsekakor v bodočnosti razvoja naše tovarne zelo pozitivna, V zvezi s 16. z asedanjen DS, ki je bilo dne 31*7*1961, pa moramo v gl-vnem omeniti polletno bilanco. Ugotoviti moramo, da je zelo pozitivna, če pogledamo, da je bil kolektiv v velikih težavah glede na poizkusno proizvodnjo nove prodorno peči. Eri sami razpravi polletnega zaključnega računa pa moramo tudi ugotavljati, da nam novi zakoniti predpisane dajejo nikakih privilegijev, temveč je naša naloga, da poiščemo vse rezerve ter napnemo vse sile, oko hočemo, da bo letni obračun našega dela pozitiven. Računamo, da. je to najvažnejše in da bo treba gospodarjenje podjetja budno spremljati, predvsem pr je potrebno, da se teh n-.log resno in vsestransko lotijo DSEB in s svojim gospodarjenjem vplivajo na razvoj in napredek podjetja. Š.D. 154 IZVAŽALI BOMO V BELGIJO Potovanje v Belgijo je bilo izvršeno z namenom, da. spoznano izvozne- nežnosti naših izdelkov na področja Bana luna, Pičlo odmerjen čas je zadostoval za bežen pregled belgijskega tržišča? kaj potrošnik išče, njegov okus. Spoznati je bilo potrebno, kakšno so navade v trgovini in končno vzpostaviti zvezo, ki bo na belgijsken tržišču zastopala naše interese. Ze kar prvi dan sen bil ob pogledu na bruscIške izložbe zelo ugodno presenečen. La večjih krajih jo bila ker onika, iz različnih krajev Evropa s sodobno dekoracijo in bujno doniš1ji-jo. .Takoj san v sebi zabeležil, da, belgijsko tržišče išče koreniko, v kateri jo n nog o domačnosti, ki jej funkcionalno dobro, rešena, poleg tega pa išče keramiko, ki ima izvrstno površinske obdelavo. Tako imenovanega ''kiča” sploh ne vidiš v Belgiji. Pojavlja se keramika proizvodnje, ki ima svetovni sloves. V velikih trgovskih hišah, kjer jo prostor za keramiko odmerjen kar s 3oo n , se kupec samostojno in prosto giblje po.^ prostoru, ne da bi bil pri ten noten v ne za želenem času, pač pa šele takrat, ko sc je kupec odločil za nakup. Izbira za kupca v toki hiši sicer ni lahka, če ti postrežejo s kar desetimi vrstami keramiko in je ena okusnejša od drugo, cene pa konkurenčne. Za ljubitelje keramike je ta dežela kot za nalašč primerna, ker Belgija uvaža iz vseh dolov sveta. Pri pregledu plasmano našo gospodinjske keramike na belgijskem, tržišču sem takoj ugotovil, da nimamo prav nobenih možnosti Z" pl"smeli. Belgijskemu kupcu je v tamkajšnjih trgovskih hišah dosegljiva zelo okusna gospodinjska keramika? lukse nburške , francoske, vzhodno in zahodno nemške provenience. Oblike so.dognane, enostavne, dekoracija pa je zelo okusna v pastelnih barvah. Detajlne prodajne cene so tako nizke, da z našimi ne moremo konkurirati. Po te j .ugotovitvi, j c jasno, da obstajajo možnosti le v dekorativni keramiki. Belgijski potrošnik je navdušen za zmernost v oblikovnem smislu, ekstremno modernistične oblike go ne navdušujejo. Nikakor pa se na bi dalo trditi, da je belgijski kupec konservativen. Koliko sen opazil, obstoji močno stremljenje za domačnostjo in enostavnostjo, nikakor pa no za ekstravagantnostjo, To trditev potrjuje tudi izbira barv, V.keramiki prevladujejo črna, siva, solidno rdeča, modra in rjava barva z vso svojo intenzivnostjo, Ker so odnosi v Belgiji kapitalistični, je tudi trgovina temu primerno usmergena ter je proti prodajalcem zelo brezobzirna. Dovolj je žc, Če dobiš prvi kontakt s kupcem. Seveda pa ga je pozneje potrebno vestno negovati, da mu vliješ zaupanje. Vsekakor se jih ne da izkoristiti ter je treba z njimi solidno poslovati. Solidno poslovanje je tudi prvi pogoj za obstoj na belgijskem tržišču. To, kar ponudiš, jo treba tudi dobaviti. Kvaliteta pa mora biti na visoki stopnji, drugače posel propade oziroma je lahko samo enkraten. Ka tej poti sen obiskal več kupcev? trgovce in proizvajalce v Bruxcllcsu, Anversu, Kalmthoutu, Bergu o/Z, Holandska,Lou-vcnn in Hortsel. Eri nekaterih je bil dosežen uspeh, nekateri pa so iskali r-ivno obratno, to, kar :.ii no pr o izvajano. Fiksni zaključki sicer niso veliki, vendar zadovoljivi za začetek. Zaupanje v jugoslovansko keramiko ni največje , ker iua-jo Belgijci nezaupanje v vzhodne evropske države, s koterini so imeli zaključke, Želo interesanten posel pa _sc _bo razvil z neko belgijsko firno, ki proizvaja lestence in ima 15.ooo od j e real cev v Franciji, Fiz ozonski, Danski, Zahodni Neuciji in drugje, Tu se odlikuje velika količina v cnen zaključku, V času razvoja pa lahko postanejo zelo interesantno tovarno, ki uporabljajo keraniko kot sredstvo za reklano. Za uspešno poslovanje jo za Bonelux potrebno zastopništvo, katerega sno dobili v podjetju ”Illyrian. To podjetje bo zastopalo naše koristi v Belgiji in bo s posebno pogodbo. štrene 1 o zn ten, da bo pronet iz leta v leto večji. Stroški ned nabavno in prodajno ceno so v Belgiji izredno veliki, ker se ned proizvaj ničen in potrošnikon pojavlja vrsta posrednikov, vsak s vojin deležen. Tudi carine in pa takse _ so za nas neugodne ter jc razlika za države, ki so v Carinski uniji in ostalini državami cca 13%. Naš partner v Belgiji bo libojsko keraniko razstavljal še letos v naslednjih nestih: Charlcroal-u, Bruxellcsu, Diegu, In Louvicreu, Seraingu in Jeneppeu,_S ten si borno pridobili rcnone na belgijskon tržišču, v kolikor lahko izdelano kvaliteto, ki jo to tržišče zahteva. V mesecu juniju so prispeli prvi stroji, katere sno nabavili v Vzhodni Nemčiji, in sicer vakuun g me tile c ter .avtomat zn skodelice. Vakuun gnetilec so že pri rednen renontu montirali ter ga po končanen renontu spustili v redno obratovanje, Gmota, predelana n- novcu vakuun gnctilcu, je mnogo boljša in kvnlip tetnejša. Polog tega je nožno na ten vakuun gnctilcu izdelati Valje večjega prenera ter jih ni treba naknadno še predelati v večne valje. - ruš - PRISPELI SO NOVI STROJI V ncsecu juliju je prispela druga pošiljka iz iste države, In sicer sušilna onara za avto nat, 3 propeler ne sal- to ribru, to pa zaradi tega, ker pride v ten času monter iz Vzhodne Nemčijo, kateri Zid 'J V U U .-L,v u p J Jy-L w J- LintJ ci ter vibracijsko sito za plavnico. Vibracijsko sito sno že montirali ter je nožno sedaj pri plavljenju upo- bono montirali v mesecu sop- rabljati gostejša sita ter s ten bolj očistiti glino pri plavljenju. Sušilno onaro z avtomaton bo vodil to montažo. Na avtomatu so bodo lahko izdelo- vale vse skodelico za črno in belo kavo, skodelico sa juhr-ter lončki 1/4 litra* S ten se bo produktivnost do In zmotno dvignila, ker je tudi name n avtomatizacije Eri zadnji pošiljki sno tudi dobili nosnicc^za bazen zn proizvodnjo gaoto, katerega ptt bono nontirali šele v na s le dno cu letu. Iz Vzhodna Nemčija ucraiio še dobiti v ne seču avgustu ali septembru dve dvojni membranski črpalki, s katerima^bomo zamenjali že izrabljeni membranski črpalki v proizvodnji gmote. Gotovo je velik uspeh za našo tovarno, da smo usgcli te stroja nabaviti, saj so to predvsem ključni stroji v nosi proizvodnji, KM UVOŽENA DEKORATIVNA KERAMIKA NA NAŠEM TRŽIŠČU Proti koncu meseca julija in v začetku avgusta je prispelo v Jugoslavijo okrog pet vagonov dekorativne keramike zahodno-nemškega in češkega porekla. Uvozniki so imeli kar srečno roko pri izbiri oblik in dekorjev. Končno po to tudi ni težavno, k~ jti vsi uvozniki so obenem tudi veliki grosisti. Kot takšni so kupovali naše blago in z njim lahko točno ugotovili, kaj želi potrošnik, ter niso prav nič tvegali pri ten poslu. Važnejša pa je zr, nas druga stran tega uvoza, Ta keramika jo po vseh cenitvah sekunda blago in je kljub tenu kvalitativno na višini. Napake so le v ten, ker kupcu ne pade j o. v oči. Črepinja sama kot taka ima rumenkast ton ter jo manj porozna. Večina teh izdelkov je izdelana v podloscilm tehniki s ploskovno dekoracijo z listron. S to keramiko se lahko doseže velik komercialni uspeh, ker so izdelki po videzu ras izvrstni, V pogledu cen je ravno tako občutna razlika med našo in^ uvoženo keramiko. Do danes še nimamo točnih podatkov, jo pa kljub temu možno trditi,.da je uvožena keramika znatno izpod našo ceno, a ko gledamo to ceno paritete fco jugoslovanska moja. Grosistična in detajlis-ticnc marža sta to razliko sicer obložili, koristi pa im od toga trgovska mroža, proizvodnji je pa le v pouk, Z novimi gospodarskimi predpisi je bil ustrezno sproščen zunanji trg, ki m j bi vplival na odnosa v našem gospodarstvu. Naše domačo cene so trenutno še administrativno določane, vendar upamo, da bo vsak hip pri- do nc boi;: o mogli vzdržati visokega nivo o a cen, ki bi oil vi s ji od svetovnega, V tem. prineru sc no bo no rila samo cc^ , pač pa tudi stopnjo kvaliteto. Trenutni kvalitativni obseg naših proizvodov.ne zadovoljuje potreb tržišča in je v primerjavi z uvoženim izdelki nanj vreden v kvalitativnen pogledu. Oblikovno smo vsekakor na višini= celo prednjačimo v enostavnosti in uporabnosti, .Kai _ sc pa tiču dekorja, po znatno zaostajamo,.zato n orano emprej poseči po novih dekorativnih možnostih, ki bodo dajale m^i koreniki efektivnejši videz kakor tudi intenzivnost v barvah, Trenutni ukrep pa je lahko v ten,, da pristopimo cimpruj m pripravam za boj v osvojitvi kvalitete. Odločujoči organi,ki usmerjajo naše gospodarstvo, so za letošnje leto določili izdatne količino deviznih sredstev za uvoz keramiko iz zahodnih držav. Del teh sredstev je bil porabljen v I,polletju, za drugo polletje pa je predvidenih nadaljnjih eca lo milijonov deviznih dinarjev. Pričakujemo lahko, co kvaliteta ostane na istem nivoju, da pride na nekaterih potrošniških centrih de stagnacije oziroma opadanja našega plašna m dekorativne keramike, - rus - ODDELEK MODELARKA V tem članku bi želel prikazati probleme, ki so so pojavili v odd c Iku mod e 1 a r ne, Decentralizacija delavskega samoupravljanja - uvedba .ekonom-skih enot - ja prisilila posamezne oddelke k smotrnejšemu gospodarjenju, Če pogledamo oddelek modelame, bi ugotovili precejšen dvig proizvodnje v preteklih mesecih. S premestitvijo oc.de!na v večji in udobnejši prostor so se znatno .poboljšali delovni . pogoji, možna jo bila boljša organizacija dela, predvsem pri vlivanju kalupov, Z dobavo plastičnega materiale (naftof1ex) smo rosili velik problem pri izdelavi modelov za^figure. Vse to pa jo seveda želo vidne uspehe, tako da jo nas oddelek popolnoma zadostil potrebam po modelih, V" začetku meseca avgusta smo bili primorani, da se nekateri razmestimo po ostalih obratih v podjetju. Vse to je predvsem pohvale vredno,vapeli-i?QLi po no vodje c Iconous kih. enot? $ ozinoijo ^ k 02? is toniko no. o ih. izdelkov, da pravočasno dostavljate naročila, da sc ne .bi vr— . nili vvq problem, ko jo bil nas oddelek ozko grlo v proizvodnji in L ne ti prišlo do norobitnih zastojev. Ob koncu se zahvaljujem vsem sodelavcem oddelka^nodolarne za uspehe, ki smo jih dosegli v prvi polovici letošnjega lota. RG POLLETNI OBRAČUN PO EKONOMSKIH ENOTAH Preteklo je pol leta, odkar v našem podjetju obračunavamo po ekonomskih enotah To je obdobje, ko je bil celotni obrat v poizkusni proizvodnji. Vsi člani kolektiva EE se morajo zavedati, da smo od 1.7.twl prešli zopet na redno obratovanje oz. proizvodnjo S tem mislim povedati to, da si od tega dne naprej morajo ekonomske enoto same ustvarjati osebne dohodke, medtem, ko so v prvem polletju bili osebni dohodki žagarantironi, ker smo bili v poizkusni proizvodnji« Zato jc potrebno, da bodo sveti ekonomskih enot zainteresirani pri realizaciji plana in štednji materiala , kar jc osnova za izračun osebnih dohodkov. Sodaj si p- poglejmo, koko so gospodarile pos-mezne ekonomske enote v juniju! PROIZVODNE EE Modeloma 51.41% Samotni oddelek 119,63% Proizvodnja gmoto, gl. 111. 3o% Strugama 117.45% Livarna 126.oo% Slikama 41.08% Žganje 126.16% REŽIJSKE EE Delavnice 81.31% Avtopark 98.41% Nabavo in prodaja lo9.lo Uprava 113.34 Kot jc iz gornjih podatkov razvidno , niso bile v mesecu ju- niju pozitivno naslednjo EE: 1. modclarna 2. slikama 3. delavnice 4. avtopark Menim, do bi bilo pravilno, da bi v nadaljevanju vsako noga- tivno EE posebej obravnavali. EE MODELARKA: Ta EE jc predela v I. polletju 4-0.64-5 kg mavčevih modelov. V 1 toni mavčevih modelov je 24-.oll,- din osebnih dohodkov. 4-0.64-3 x 24-. oll = 975.879,- OD prihranek na poslovnih stroških 62.6o8«-Osnova za delitev l,o3'8. 4-87. - Posojen^ delovna sila Izposojena delovna sila Korigiran znesek - 5;’j rezerv, sklad za OD - 2.5% " "....za ED ~ ^ njh-n irvn n n no. zn č^s I.- V. 14-.105. 29.545. 1,023. 249.- 51. 161.- 23. o23. - 945. "665.- 873. 763.- 4* Ost-no za delitev v juniju Že izplačano v juniju Kot je razvidno prikazuje modelar na. 71» 14-3* ~ din minusa , in to na še preveč izplačanih plačah v mesecu juniju, kar predstavlja 51 11%. 75.302.- 146.445.- ■'7I7W.- EE SLIKARKA: To enota formira svoj sklad OD naslednjoi Podloščnr slikama je predale 7o.885 kg robo, kar znaša 1,e.co, o^4. ^ Poslovni stroški so prekoračeni zn 234. 5o6.~ l»o34.34o.- Modloščno slikama I jo predala 54.713 kg robe, kar znaša Prihranek na poslovnih stroških 2,832 . 898,- 15.758.- 2,848.656.- Nadlcščno poč ja predala 66.780 kg robe, kar znaša 606.3b4. Prihranek n- poslovnih stroških Osnova za delitev za I *■ VI. Posojena delovna sila Izposojena delovna sila Korigiran znesek - 5% rezervni sklad OD - 2.5% " . ” LD Osnovo za delitev , _ „ , . Že izplačano I - VI. po plačilni listi 681. 159." 4, ,564. 163 ■ - 6, 464, - 2o. 424,- 4. ,55o. 2o3. - 33. 076,- 23. 883,- 4 »473 • 244,- 4, ,960, 1 00 co OJ — 487. 1 CO 00 l OvJ Znesek 487.288 din predstavlja minus za EE. in je nastal radi zvišanja poslovnih stroškov v podloščni slikami in preveč izplačanih plač v mesecu juniju. EE DELAVNICE 1 Ta enota formira svoj sklad OD od vseh ekonomskih e not na podlagi izdelanih oz,predanih količin. Upoštevajo se predahe oz. izdelane količine v komulativi V obdobju januar - junij so proizvodne _ ekonomske enote lor mirale sklad OD ekonomski enoti delavnici v višini Režijsko EE nabava - prodaja ” EE uprave 4,92o.115 - ~ 291 944.-132.708.-5 »344, '/b'/7- EE d c lo. vilic a prejme od ostalih EE Prihranek n- poslov.stroš. lastne EE Osnova ekonomskega učinka Posojena del sila v me s VI Izposojen? ” " M " VI Korigirani znesek - 5% rez,sklad za OD - 2.5% " " " ID Ža izplačano po plačilni listi I.-V. Ostane za delitev v juniju Že obračunano po indiv.obroč.osnovi 5,34-4.767.-527,122,-57871.8e9.-+ 76.329.- 62.798,-5VBB5.4Š0.-294.271.- 132.422,-5745“8.'727. -4,726.728.-731.999.-9oo.174,-- IG8.175. - Znesek 168.175.- din predstavijo za EE minus in znaša zgoraj omenjeni % 81.31. EE AVTO PARK: Enota ovteperk formira svoje poslovna stroške na podlogi dejansko pr voženini tor/km pri tovornih avtomobilih, pri avtobusu in osebnem avtomobilu pa pridejo v poštev prevoženi kilometri. Avtep-rku formirata sklad OD EE uprava in EE nabava in prodajo. Izračun z? I,polletje je tak: Saurvr TAM 147o4 TAM 11991 Avtobus Fiat Prevoz 1638o 23.715 14.961 14.133 11.82o ton/km Poslov. st.na 127 60 49 129 - 113 tono Plan 1,o13.28o 1,162.035 l,9oo.c47 1,597.c29 1,524.780 Dejansko po obr. 976.549 l,283.94o 1,113.714 2,o48.800 1,468.933 Plan skupaj Dejan. ” Prizna se samo 36% 7,197.171.- 6,891.936.- ' 3o5.23^- = lo9.884,- Znesek lo9.884.- je prihranek na poslovnih stroških, EE uprav- formira OD EE nabava " OD Skupni OD za EE avtopark Prihranek na poslov.stroških Izplačilo OD I.- V. Osnova za delitev junij Posojen- delavna sila Izposojena delovna sila 459.595.- 1,848.659.- 27308.254.- + lo9. 884. -2,418.13 BI -2,457.079.- 38.941.- Znesek 74,625,-- din je za ovtoparlc minus, kor.predstavlja 98.41%. T~ minus je nastal na preveč izplačanih OD v prejšnjih mesecih. SE, katerih stroške sem analiziral, kakor tudi ostale , bodo morale v bodoče posvečati več pozornosti poslovanju oz. proizvodnji. J.L. SOVE POGONSKE NAPRAVE V JTJGOKBRAMKi Dne 1,julij o 1961 j o v naši sestrski tovarni Jugokeramiki bila svečanost ob priliki puščanja 5/ pogon novih naprav za proizvodnje keramičnih zidnih ploščic. Že nekaj 1-t nazaj se je pokazalo, da so naprave za pr izvod-njo zidnih plošče c, ki so bile projektirane in nabavljene v letih 1951/1953, v tem času sicer moderne, vendar, da je razvoj keramične tehnike bil ravno v ten letih ^ uako nagel, da sc to no pr o v o zo zn store Ig in do no d o vo .l ju jo 3 o niti dovolj rentabilne , niti dovolj kvalitetne proizvodnje zidnih ploščic. Zategadelj so ja kolektiv Jugokeramiko odločil, da bo^iz lastnih sredstev nabavil -sodobne neprave, ki bi omogočale proizvodnjo ploščic po cenah in videzu sprejemljivih za tržišče. V sosednji Italiji, ki je že tradicionalna proizvajalka keramičnih ploščic, so je v zadnjih lotih uveljavila sodobna tehnika, predvsem v tehnologiji zganja. Uveljavile so se nnnr-.v 0 - —■ • ---- —--—- . električni pogon,. V ten pečeh sc zaradi majhnih dimenzij k a na lov in možnosti točnosti temperaturnih regulacij da žgati ploščice iz takih gmot. ki jih ni mogoče v običajnih tunelskih pečeh, kor bi pris 10 pri običajnih bpij grobih razlikan v prodornih pečeh do deformacij ali pokanja teh. Ta tehnologija žganja zahteva z druge strani boljše stiskalnico in temeljito pripravo gmoto, česar seveda stare naprava niso mogle dati' Zaradi to ga so se nabavile tudi nove susnice, stiskalnice in napravo za sušenje in drobljenje gmot e.^Ravno tako je bilo nabavljenih nekaj novih mlinov za lose, pe c 1 s kratkimi številnimi malimi kanali na Cela rekonstrukcija oddelka ploščic je zahtevala posego rudi v drugo oddelke : potrebno je bilo zgradim nov skladišča gotovih Jizdelkov, novo transformatorsko postajo, skladišča surovin, pregraditi nekatere oddelke in slično, Cclr' investicijska vsota za to rekonstrukcijo bo znašala preko pol milijarde dinarjev* Vendar bo v doglednem času ta ^ de nar bogato^ povrnjen, saj sc bo produkt ivnost v oddelku pioscic ve c kou podvojila, a ostali stroški pri tem bistveno^ zmanjšali, Samu na zmanjšanih izmečkih bo nastala razlike v ec milijonov^di-. nar jev. saj sc predvideva, da. bo znašal izmeček prvega vzganja komaj 1%, medtem ko je bil poprej okrog lo%„ Tudi izmeček pri drugem žganju bo praktično skoraj odpadel, c bistveno se bo povečala tudi prva vrsta. Vsi ti prihranki bodo znizali lasu-no proizvajalno ceno in omogočili doseči taksne dohodke, iz katerih so bo lahko odplačevalo inozemska devizna posojila in drugi kratkoročni krediti, ki jih je tovarna najela, do bi nogIr investicijo izvesti iz svojin lastnih sredsto Kapacitete, hi eo ostale no izboriščem vkovan £^fgkeu_ procesu - to sta dve ^Siuir-li in bo st p služili za žganje vili, oz, de Iona rekonstruirali. - , stopp Jug oker a- Sr^nIStrSd=^=vr,l?JuSSter=gl^-r,P=lS=i^odr=d=- nl= proizvodnim proetoroia, ki g= M rajši od- &B^:Vbon ^oStl in nctoaizacl^voc^oiava- soda v d ogle dno n co.su kapo cit o ' V'drugi fnz i rek on- 3-itemc keronika z delno rekonstrukcijo prodornih peci, Baš kolektiv sc veseli uspehov^, ki to^c^o^oroneke'^-saj ti uspehi tudi za nos ponengo ^c^j^Dug ^ ^ sta-_ ranike, ve mar nas to tudi o poni mtrukc j_ j0 tovarne, če Žsta^ jusoolovon^ kerubin ^X«cti za- ostajala za istovrstnim izd cim na o m umni , Če st ita.no kolektivu Jug oke ranike „ KM NAGRAJEVANJE VAJENCEV vpiašanju posvetili prcnalo cos.o in zaui-aiija. o i popise je uzakonil star na cm nagrajevanje, ki 3= DU ? 1 p— san iz tarifnega pravilnika v pravilnik OD i.^ si st • - 3 starci in in a nnogo napak. Predvsem t nrmu c 3 vajence ne d- po uspehu dovolj na graniti. Po uredbi nora. vajenec dobiti nininalno nagrado^ ki z mm z I. letnik 500 - za d^ugi letnik da je Žozlito ned*na"jslabšiu in Ljboljšin vcjcncca sano za 1.5oo.- diS Z prvi3ttnikfVor'jo0aakstaalrn 'polebm nagrada zgva-jcnce. Zato tisti P jcnci,,ki .dobro dolnjo, za svoj uspeh savga n^ywre sus. su » 44%, so te delali čisto zastonj Vi vero, dr izobraževanje za kakršenkoli poklic in kjerkoli naJs vetu pr e cc j stane. Kaše P^jetje p; dobi izdelto^od va_ jcnccv omego ceneje kot od goto^ gotove«^ - priaori', da sebne nagrade so se dolilu od oh — ± najboljšiu uspehom ni sledila največjo nagrada* Ko vse to Vidino, se skorajda ne č ud ino več»zakaj vajenci na -dosegajo večjih uspehov, saj nenda ne pričakujemo od n3m, dn bodo tri leta delali udarniško. Komisiji za študij plačilnega sistem, je bil dan predlog, naj bi se vajence nagrajevalo po uspehu, ravno tako rot rodno delavce , n.pr. vajenec slikar naj dobi zr svoje izdelke tolik-OD kot redni delavec. Ravno tako livarji, strugarji in moče-larji. Z drugo besedo; če dobi livar za cdlit je vaze st.166-1.2o din, naj to vsoto dobi tudi vajenec. Isto delo - isto plačilo! Vajenci pa imajo tudi tako zvone režijske urc,#to so tiste, kadar pometajo n r o st or e , čistijo okna , nosi j o izdelke, tek-ce gmoto in podobno. Za tališ no uro naj bi dobil vajenec prvega, letnika 12,- din, vajenec drugega letnika 15,- din m vajenec tretjega letnika 17,- din. Upam, da to številke niso previsoke, dobimo pa j ih tako, da zakonito mesečno nagrado vajenca delimo z 2o8 delovnimi urami, F. O. SPREJEM NA DELO Izbiranje in sprejemanje ljudi na delo .ni tako enostavna stvar, kot bi si kdo na hitro mislil. Bred vojno je lastnik tovarne ali po njem pooblaščena oseba dobr o^pazila , č-a se izogne _ ljudem, ki so bili po njegovem "politično .nevarni .Glcdal j c tudi, da dobi zdravo , močne in.mlade ljudi, saj je vedel, da mu takšna izbiro zagotavlja največji dobiček. Po vojni so to delo opravljali direktorji, sekretarji, persamici, pozne je pa tud i komis i je . Eri tem sta, sc delali dve napaki, Prva je bila v tem, da je bil pri izbiri za sprejem močno zastopan subjektivni faktor. Bili so primeri, da so ljudje, ki 'so ime li opr avto s. s pr c jo uou, rajši sprejeli sorodnike, znance koti pa neznane ljudi. Druga napaka pa jo bila. v tem, da ni bilo prav nobene garancijo, ali bo novo sprejeti odgovarjal za določeno delovno mesto ali nc. V zadnjem času smo pričeli uporabljati pri sprejemanju na delo novo metodo, po kateri že v naprej vemo, kale o bo novo sprejeti uspeval na do ločeno m delovnem mestu. Taro smo zadnjo grupo ljudi, ki so bili sprejeti na prinčeva njo za strugarje , preizkusili po tako zvonih testih, ki so nam že v naprej povedali, Mo bo prej in kdo pozneje dosegel normo, oz, kdo je in Mo ni za tc delovno mesto. 164- Čq bo komisija za spre jen novih delavcev v bodoče upošteva ar. . testiranje, poten sno lahko prepričani, da bodo novinci dobri delavci. Če pa se bodo pri sprejemanju upoštevali drugi momenti, poten n orano vedeti, da nisno vzeli novih ljudi zato, da nan onogočijo večjo proizvodnjo, temveč zato, da sno rešili kak socialen ali drug problem* F. O, KAKO SMO PREŽIVELI LETNI DOHJST ? Ko sen slučajno brskal po kartoteki dopustov sen opazil,da je velika večina članov našega kolektiva tega že izkoristila. Ostalo je le še tu in tan konu po dan, dva. Rezerva za trgatev, koline in šc kakšen drug dogodek. Začelo ne je zanimati, kako so poedinci preživeli_dopust. Majhna radovednost. Poizkusil sen s par intervjuvi, No vprašanje, kje jo preživel svoj redni dopust, ni jo Jože takole odgovoril; "Bil xs.en v Biogradu na noru. Sc zdaj man slon okus v ust ih! " xV/, v Ker ven, da je dober plavalec, kC\\\\\^v,/v^ okroglo peči za 3%. Lahko ugotavljamo, da ljudje počasi razumevajo^smisel ekonomskih enot, čeprav sc najdejo še taki, ki jih nočejo razumeti, Vendar smo mnenja, da b odo tudi ti ljudje spoznali to, kar je spoznala že večina, Lado Koštornaj POKESREČILI SO SE SLOVARJA ŠTEFANIJA Na poti iz službe z dvokolesom je padla in si poškodovala hrbet, GERIČ FRANC Pri prestavitvi filter stiskalnice, katero. je bilo treba prestaviti lu za 2 cm in so jo dvigali z ročnimi dvigali, je ta zdrsnila s-podstavka oziroma granitnih kock, katere so podstavljali , in pritisnila ponoserčenca ob steno ter mu poškodovala prsni koš. PR A ZNIKAR FANIKA Peljala se je z dvokolesom iz Zabukovice v službo. Ko jo pripeljala do ovinka pod gospodarskim poslopjem "Mirozam", ji jo popustila zavora ter je zaradi prevelike hitrosti na .ovinku izgubila ravnotežje, padla in si poškodovala obe roki in koleno desne noge. LUKSŽ MAKS Razkladal je z vozička samotne kapice in jih obenem zlagal v višino 21/2 m. Ko je na to višino postavil zadnjo kapico, so je spodnja zdrobila, vrhnja kapica pa mu je padla m glavo in mu jo lažje poškodovala. JAGIČ RAJKO Na poti v službo z dvokolesom sc je blizu doma "Svobode'J .v Libojah izognil motornemu kolesu, pri tem zavozil na večji kamen, izgubil ravnotežje padel ter si tako poškodoval obe roki in levi kolk, MARKO HANA Pri sortiranju in razvrščanju skled se je na eni odluščil lošč, ki se ji ja zapičil v dlan roke in jo lažjo poškodoval. AHFMAN MANIJA Št o man Rsvlr jo peljalo Altnan Marijo z uopodon iz službe. Ha ovinku pri s ■? vinjskem mostu 31 30 spodrsnilo Ln snodnoslo (uri brzini 25 im) tako, da sta ebe _padli m 1» 10.8, " 11. C " 15-0. " 15.3, ” 19.3. " 21.8. M K točajk- v restavraciji NK na prinčevanju v strug. IC prenikač pri pred.peči NK pon. delava c na ge ne r at, K prenikač pri pred.peci NK žigosanje izdelkov SSI uslužbenka K prenikač pri pred,peci K zidar Razrešeni delovnega razuerja« 1, Brczovšck Kati 2, Žgajner Gabriela 3, Antoline Karl 4, Šalej Ana 5, Maček Jože 6, Pungartnik Anica 7, Turnšek Ludvik C. Pintarič Jože 9. Raušak Breda 1 o, Guz e j Iv r.n 1.0. 1961 1.0. 2.0. 4.0. 15.3. 22.3. 24.0. 3o. 0. 31.0. 31.6. II II tl II II II 11 It 11 PIC d e la v kn v s a n. o dG e 1 ku PIC " pri tred.peci IC oblik. šan. kapic v-'j cuka IC pleskar vv PK delavka v rozvrsccvnl. UK HC K HC nakladalce pr en, pred. peči slikar , n pr en ikač pri pred, peci KAZALO Stran 1. Izvolili sli o predsednike Svetov ES - n m - ep - Ipl 2, Delavsko samoupravljanje - Š,D. 152 3. Izvažali bono v Belgijo - ruš - 154. 4, Prispeli so novi stroji - EM 155 5« Uvožena dekorativna keramika no rešen 156 tržišču - ruš - 6, Oddelek modelarm - RG 157 7, Polletni obračun po ekonomskih enotah - J„L 153 3, Rove pogonsko naprave v Jug oko ra miki - I(M 161 9. Nagrajevanje vajencev - F;O. 162 10. Sprejem na delo - F.0. 163 11. Kako smo preživeli letni dopust - ep - 164 12. Upokojenci so razvili svoj prapor - Karal Kveder165 13. ICaj pri nas ni v redu 166 14. Ali že veste 167 15. Drobne libojske novice 167 16. Porast bolniških dopustov 168 17. Ponesrečili so se 169 10. 'Pregled produktivnosti dela na enega zapo- 17o s lenega - VG 14» Vesti o naših delavcih 17o Ureja uredniški odbor s Odgovorni urednik D j mrdje Piano Izdaja Keramična industrijo Liboje - Celje Prispevke dostavljajte odgovornemu uredniku Rokopisov ne vročamo r~STU'.'"j5KA |