Štajerski dež. zbor. VII. Seja 12. dec. 1873. V odbor, ki bode po predlogu grofa Platza preiskaval uzroke javne nevarnosti in pomočke zoper njo nasTetoval, so bili voljeni: Grof Platz, žl. Neupauer, Alfred grof d'ATernaB, grof Attems, dr. Gmejner, žl. Miller in Janežič. — V deželnem proračunu se potrdi strosek za aolo gluhomutcev t Gradcu po nasTetu dež. odbora, le da se zdravniku nagrada od 100 na 200 gld. poviša ; vseh stroakov je 16.433 gld., po odbitih dohodkih 5119 gl. plača dežela 11.314 gl. — Za podkovalnico in živinozdravniško aolo se doToli 7606 gld., po odbitih dohodkih 4670 gld. plača dežela 2936 gld. Sprejeti so bili tudi sklepi fin. odseka: a) Dež. zbor obžaluje, da ministerstTO poljedelstva ni doTolilo letnih 3000 gld., naj bi se 3 razredi na tej šoli napraTili, ter se dež. odboru naroča, da naj stTar praT krepko vladi priporoči, posebno iz tega obzira, da imajo žiTinozdraTniaki učenci ravno t Gradci najlepšo priliko izuriti se za praktično žiTijenje, ker je tukaj žiTinska zdravilnica, t kterej je TsakoTrstnih živali, ucenceT pa majhno število, kterim se ložje vae na oči pokaže, v tem ko ima držaTna živinorejska šola na Dunaji v zdravilnici vecjidel le konj, učenceT pa več, kterim se težje Tse pokaže. Slednjič ne pritrjuje dež. zb. ministerski naredbi od 27. avg. p. 1., da se namreč kovacem, ki niso bili na podkoTalnici, spričevalo za ta posel da, ako le pri skušnji pokažejo, da znajo podkovati. Po dr. SrnčeTem predlogu ima d. o. proti tej naredbi ugoTarjati pri ministerstvu. Mnogo pričkanja med ,,mladimitl in ,,starimi" je bilo zarad zboljšanja plač učiteljem in raTnateljem na deželnih srednjib aolah, in ,,stari", ktere sta posebno zastopala L o b n i n g e r in Reuter, so ,,mladim" skoro vse nasTete spodbili. Solski odbor, ki ima akoro samih ,,mladih", je namreč proti nasTetom dež. odbora Tseskozi Tečje priboljšaTe sklenil, ,,stari" so pa segli po nasTetih dež. odbora in tudi zmagali. Sklenjeno je bilo: 1. da 13 učiteljev na višji realki v Gradcu, 7 profesorjeT z dvema direktorjema Ticd na Tsakej realni gimnaziji v Ljubnem in Ptuju dobijo od noTega leta naprej namesto 800 gld. 1000 gld. letne plače, ter obdržijo Sletue doklade od 200 gld., ki giedo do trikrat. 2. Razun tega dobijo omenjeni učitelji glužbinakib priklad, v Gradci 300 gld., t Ljubnem in Ptuju pa 200 gld. na leto, le da se ta priboljšek t pokojnino všteti ne sme. 3. Direktorja realnih gimnazij t Ljubnem in Ptuju ne dobita službinske priklade, ampak po postavi od 29. avgusta 1870 prosto stanovanje alj pa odakodoTanje in opravilski prikladek (FunctionsZulage.) 4. Osebne priklade, ktere posamesni učitelji dobiTajo, se naj po razmeri, t kterej nova plača nad prejšnjo narašča, zmanjšajo ali pa celo ustatijo. (Tukaj je bil šolski odbor ,,mladih" atrašno segel t žep — daTkoplačevalceT, naavetovaje, da sme dež. odb., ako se mu to primerao zdi, posameanim pvofesovjem in direktorjem do 300 gld. priboljaka na leto dovoljevati.) 5. Vse to ne velja ne Terskim učiteljem (Bog ne daj, ker bi se menda prevzeli, če bi količkaj več imeli!), nc drugim postranskim. 6. Šolskim slngam na Tseh sub 1. naTedenih šolab gre letne plače 340 gld. brez tega, kar še dobivajo. Le samo ta in naalednja točka ste obTeljale šolskemu odboru. 7. To T8e Telja od 1. januarja 1874 naprej. — Dr. Dominkua hoče, da že Telja od 1. julija 1873; predlog pa pade in ž njim se reai tudi prošnja gg. profeaorjeT na ptujski realni gimnaziji, ki so prosili, kar je dr. Dominkuš pvedlagal. Slednjič Tpraša poslanec B&rnfeind Tladnega zastopnika, ali mu je znano, da so c. k. uradniki pri bankah kot opravilni svetovalci, in kaj boče storiti, če je to? Dež. piedseduik se odreže kratko, da mu kaj tacega o njegovih uradnikih ni znano. VIII. Seja 15. dec. 1873. Odbor za javno Tarnost se je ustanoTil in za prTosednika volil dr. pl. Neupauerja, za peroTodjo pa pl. Millerja. — Na daevnem redu ao akoro le šteTilke, ki se brez vse debate potrdijo. Društvu za olepšanje graškega mesta dovoli se 8000 gld. kot priklada štajerske dežele za stavTjenje spominka nadvojvodi Joanu. — Potrdijo se predlogi fin. odseka zastran proračuna zemljišne odveze za 1. 1874, ki znaša 1,622.165 gld., iz deželne blagajnice gre za to in sicer v mesečnih zneskih: 617.526 gld. Potrdi se sklep računa zemljišne odveze za 1. 1872; poročevalec Oberranzmeyer povdarja veseli napredek, ker je cisto premoženje 1. 1871 znašalo 58.892 gld., konec leta 1872 pa 100.937 gld., t tem ko "je popvej primanjkljej bil. DotoH se ločitev trga mozirskega od okolice, ki obsega Teč katastralnih občin, ki bodo odslej za se.