EVROPSKI PARLAMENT, OSREDNJA DEMOKRATIČNO LEGITIMIRANA USTANOVA EVROPSKE ZVEZE /UNIJE' Uvod Evropski parlanieni (EP) je osrednja demokratično legitimirana ustanova Evropske unije (EU) (v EU-jevskem žargonu temu rečemo institucija). Ima pomembne zakonodajne, proračunske, kontrolne in politične kompetence; njihovo izvajanje pa dandanes že neposredno vpliv-a na pravno stanje in na vsakdanje življenje v držuivah e\'ropske celine. Dolgoročno pa pripada prav Evrop.skemu parlamentu naloga najvišje vseevropske demokratične avtoritete. Evropski parlament je bil že od vsega začetka važen motor evropskega integracijskega procesa, ki si je pri.svx)jil pravico do splošnih, enakih in direktnih volitev (1979) in ki je imel bistveni delež pri nastanku in .sooblikovanju Evropske enotne listine (1986), Maastrichtske pogodbe (1992), in evropske Gospodarske in denarne w\\\c (CDZ) z uvedlx) evra, ter Amsterdamske pogotlbe (1997). Evropski parlament si je torej polagoma pridobil svoje kompetence, ki mu jih nihče ne oporeka. Splošno mnenje je, da je treba priti v Uniji, z danes 370 milijonov in jutri 500 milijonov prebivalcev, do splošnega ali globalnega demokratičnega in institucionalnega ravnotežja, kajti .sam obstoj takšnega multinacionalnega sistema je odvi.sen od demokratične ureditve |X)litičnega in družbenega dialoga na sploh. Prav iz teh razlogov je pričakovati, da bodo njegove kompetence in njegova politična avtoriteta še dalje rasle. Volitve v Evropski parlament so v državah članicah EU ž.;il pogosto protestne volitve - kar je izraz tega, da se ljudje tudi znotraj same EU ne zavetlajo zadosti pomena, oblasti in raz-sežnosti dejanj te ustanove; to velja še zJ;isti za srednje- in vzhodnoevropske partnerje, ki morajo pri svojemu delovanju nasploh, zJasti pa pri pristopnem procesu k EU, vedno bolj u|X>števati Evropski parlament, če želijo dolgoročno in "strateško" uspešno zastopali in ščititi svoje legitimne specifične interese, hkrati pa aktivno in demokratično odgovorno sooblikovati evropsko stvarnost. EP - temeljni principi Internacionalizacija in liberalizem Združevanje evropskih držav v skupno unijo ali federacijo je bilo zasnovano kol • Mtig Htijiiit-llija SnaM. ttslsleiil v tii-nilabeni fnirlameiini. Avstrija. ' Avtorje ii/MiralfIJtil Izraz Uvropska zivza (H/.), vendar smo v iirednl{lvn zaradi fioenotenj/i termi-nologlje Irm/isio zvezo s/iremenlll v i:vm/isl:<> iinljo (Htl). Bojoti llijct SNABL |Xivojni mirovni koncept, po katerem naj bi medsebojna gospodarska odvisnost, zlasti težke industrije, strukturno preprečila vs;ikrSno vojno med evropskimi narodi. Današnja Evropska unija (.EU) se je razvila iz pr\'otne Evropske skupnosti premoga in jekla (ESPJ nU CECA, EGKS) v času napredujoče internacionalizacije ali globalizacije gospodarskih in družJjenih odnosov in na podlagi liberalističnih vrednot svobodnega tržnega gospodarstva ter osebne, individualne odgo\'ornosti. Kot vsaka v ladajoča struktura, je tudi ta razvijala svoje miselne modele ter strukture in zakonitosti zastopanja interesov, ki jih je treba poznati in se po njih ravnati.' Važna posledica teh .svetovnih in evropskih razvojev je premik odločb od regionlane ali državne ravni na nadregionalno, evrop.sko (EU-jevsko) in pogosto celo najširšo mednarotlno ali svetovno raven. Takšne odločbe pa imajo tlolgo-ročne, posredne ali neposredne ali pa strateške posledice ne le za svetovno gospodarstvo, temveč pogosto tudi na lokalni ali držiivni ravni. Imajo pa dodatno lahko posebne vplive na gotove gospodarske panoge in sektorje ali pa na obstoječe socialne strukture. Podobno velja tudi z;i pravno pozitivistično izvajanje štirih osnovnih .sv'ol)oščin Evropske unije (svx)lxxlen promet blaga, ljudi, kapitala in službenih dejavnosti) in za uvedbo Gospodarske in denarne unije (GDZ aH VEM, EMU, \V\VU) z evrom, kateri IxkIo morale vsaj dolgoročno pristopiti vse države članice razširjene Evropske unije. Ob tej internacionalizaciji odločb pa dobijo lokalni, socialni, gospodarski ali politični interesi širšo evropsko dimenzijo. Poudarjanje lil^eralizma in individualne odgovornosti ima za posledico, da morajo prizadete interesne .skupine, ki se kot takšne opredelijo, .same svoje interese spoznati in analizirati ter jih v priniernem ali v primernih forumih zastopati in ščititi ali braniti. To pa morajo storiti na podlagi analize evropske raz-sežnosti svojih potreb in želja ter njihovega pomena za integracijo ali pa za harmonizacijo v evropskem kontekstu ter njihovo u.sklajenost z raznimi temeljnimi načeli in svoboščinami Evropske unije (EU). E\ropski parlament je zaradi teh razvojev, pravnih kompetenc in svoje politične teže postal važen forum evropskega |xjlitičnega dialoga. Njegova sestava, njegove kompetence in njegovo delovanje so tudi izraz raz\'oja e\'ropskega integracijskega procesa. Prav tako kot EU-jevski .socialni partnerji, a tudi predstavniki mednarodnih interesnih skupin kot so razne industrijske panoge, bodo morali partnerji iz srer ■ Hm/isbl [KirkimeiU, tilitidiui iiilegmciia In socialni tllahg'. firetltifanje f Klubu SiKliis. 211.1997. vnsku. Hojan lli/a .iiuibl. 'hibimiilv r /{im/istl uniji s iHisebnlni pouilarbom na cMo v Hfro/ishnn /tarla-nienlu' ir /Itroieralcc Ihriafniita stvta Kvliiihlikv SImvnijc. /.jiMjaiui H 11.1997. Ivinih V..«/. 7. sH-l.i l/triloga ftiniicvalai Dritivnega zhom Kefniblibv .sliuvnije. Ijubljana H 11.1997. Icinib X.\lll. ii. S.iJ: Ho/an /llja .t }e zajamčen v Maasiridusbi ftgodhl. omejnje moinost InlenvncIJ 1:1) U/mivne mUnCbe v HU naj bi namreč /Miikile na nuni, bi je najbliija iKoameznemii driaiijanii. Vendar momja bin isUtčatnti zdniHJiiv liidi .« /nimilxtm zatelene iiCIidtovlloslI In cnlmerjene glede /Himena ipraStinJa Ta /irincl/> bi naj bil nebti imiiliiiei napivdiiJoCI glubaliziuljl. bi pntvde do lega. da se ohnw nam redno ivč r/ira. l-ogoilbe o n.65-K ' / frail! HVJe dodamo prnvo Xa vse noiv driatv članice velja, da prevzamejo -aa|uis toniniu-nautairc", veljavno pmin KV all -fa-idobljcno pravno stanje Sbupnosii'. bl ted») fmslane dodatno pmm b ie obstoječim nacionalnim pnimm EU ima nove in lastne pravne vire. bi imajo /losebna imena, bl niso del sjiloSnega mednimnlnega pram. ani/Mib so siipranacionaliio pnivo. Sjihw pravni učinebJe /Kuteben in deloma celo izivn znanih snovnih pravnih pravil (pravilo lex-speclalLs all lex-posterior). IMatna Imsebna značllnast jiaje. ilti zahlemjo fiosebno ah drugačno Interpretacijo Deloma nudi pram l:U dirvb-tno veljavne pravice, bi Jih ni tn-ba uveljaviti prvbti /Kutelme zakonodaje v državah članicah. Poleg tega 1X1 ivI/a. da je pram EU nujno merilo za Interprviacip nacionalnega pnna 2 Kazvrsiitev znotraj pravnega sistema EU: 1'ravnl .tistem EU razloči med priimtrnim in med sekun darnim /mivom. Primarno pravo Ima prednost pred sekundarnima pravom 2 / 1'riiiiarno pr.m. (PES. PILSPJ, P-EU. P-l:iimtom): K primarnemu pravu prištevamo osnovne mednarodne/logtHtbe Slirih skupnosti Vpnibsi Jc/Muicbno/Mimembiui /KigoetlMi o l-vmltsbi sbupno.tll (P-ES). na katero se osredottK'1 pnt/mvb V principu so naslmuice PES le držaiv članice IMočUa torej v večjem delu prinien>v nimap direbinega vfiliva na odnose med zavbnibt Isto telja za jnidročje javnega prava. bjert'ESpnivllnma nI nelio.srednapnivna/HHllag: Srncrnicc. Smernice ESslonijo na členu IS9. .i PES Smernice Štejejo meil ttbivzno veljavno pravo In niso le nebe neohtvzne fHtlllične črte Nasloiijenec norm Je etiinole država članica in neliostimezni državljan Olj .smernice Je. ila lUKlonalni zabimodajalec izdela primeren zabon ah da spremeni že obstoječe zabtjne Xato smernica dotoči gotov rob .Smernice stojijo torej za luicional-nim pravom. .Same fio .n-bi torej niso /trimeme za uveljavitev /imiic nasproti privatnikom fnpr deltnUi jalcij V/irimeni lavnega prava in javne iipraiv/m obstt^ja izjema k temu principu Evrofisko stidtSče redno razstvli. da so .smernice, za katere država članica s[i/oh ni izdala izmjalnega zakona, ah ne korektno ah /ta ne pravfičasno. fni odloku nekega roka. direktno u/iorabne Ethm pogoj je. da so določila dosit natančna, da so lahko o.snova subjektivnih pniiic Pitjem -javne ustanove'Je za ne/msreitno veljavnost ditločd smernic zelo SImko zasnovan .Mednje Etro/isbo sotllSče prHieva tudi 'nacionalizirana'/todjelp ali fHi lakSna. na katere ima držam članica direkten v/tllv. Ptileg lega/ta velja tudi princip zvestobe sku/t-nosil (člen 5.2 P/LS). bl zahteva. lUi vse Javne iistanoiv Inter/iretirajo nacionalna Izvajalno /travo vsmis-hi smernic To pomeni, da poslane zlasti Evropski parlament z;iradi vedno večje prepletenosti mednarodnega gospodarstva ter zaradi poglabljajoče sc integracije evropskih držav kakor tudi z:iradi lastne notranje harmoniz;icijske dinamike, važen legislativen organ v drž;ivah članicah samih, kjer prkle do tako imenovanega 'overmling-a', to je harmonizirane usmeritve nacionalnega prava na podlagi evropskega prava. Pcxlobno pa že danes velja v drž;ivah kandklatkah zu» pristop k EU, saj so .se le te obvezale, da bodo prevzele ob s^'oiem pristopu celoten tako imenovani 'acquis conimnnaiitaire', torej celotno obstoječe pravno stanje EU. Vendar bodo mogle le-te .šele po .svojem pristopu k EU to pravo tudi formalno sooblikovati; do tedaj pa jim le ostane možnost lobistične promocije lastnih specifičnih potreb in stališč. Zakonodajalca Evropski fnirlontent in Svet Porazdelitev kompetcnc, to pomeni zakonodajalne in izvajalne oblasti posameznih institucij, kot so to Svet Evropske unije (tudi Svet (strokovnih) ministrov)*, Evrop.ski svet,* Evropski parlament in Evropska komisija', so .se močno pri- 222 Kt)-usrednii i-eljavno pmiv na ravni zakona in /» of^ivi ivieju vsakonar Javne iislanuve kol liull ftriir()Cit» in (KlkKtn.-, ki slonijo na ilenii IHS>,4 FliS. ne zagotaiijajo subjektivnih (iraiic. ne lirivalnim ne Javnim n.%lanovam Vprtiksi Je njihov fiomen bolj fKilIlIčne namiv. vendar so lahko iKimoi Zfi inlerlnvlacljo firava. glej: liU-ltantlbnch (Injiirmalionsmaftfaj, Itgb. Kammer /tir Arbeiter iind Angesldlle VClen VTien 1995. ' .SIX'I l-:vri>pskc unije ah Si-el (strokovnih) ministrov (nI Hvrofie v SImsbinirgu) je /ireteino le-glslallvnl orgiiii Njegtivl Ctani so (15) strokovni mlnlslrl 15 drtav Članic Njegov sedet Je v Hrnsljii. Afirlla, junija in oktobra meseca /« zaseibt v luitemburgu V mednartnlnem /iravii je lo etlln.ittvna Institucija. Ima legislaliviio komfielenco (nekoC ettino). izdela/MitlilCne cilje, ktionlinini nacionalnefiolulke. Svet ima znaCIlnoslI sufiniiuiclonalne in. sknitkti. tudi meihtriavne InSIllucIJe (kOoia ah z veČino ah /ki eiHiglas-no. Sekoi Je bil Sivt eihiil ziisto/inik luicionalnih Interesov, ivndar Ima seilttj lii^rofiskl Itarlamenl (lil') zakonodajno kom/ieteiu o in iKtllllCno teto. kol Je bilo za/il.vino v f -HU. tJemoknaiCna leglumacija .Stvta lzhajlofnih zadev' (zunanji mtntiiri) . Stvi 'gftsliodarsust In finance'{KCOVIN) ter Sivi •kmelijstvo' zasedajo meseCno, ostah (pfvvoz. okolje. Industrija Idr)/ki 4-knit letno. 1'redsedslVK) v .Svetu imajo ztt/mredoma itrtave Članice (ki .tesi mesecev od Januarja do Jiailja in od julija do decembru ^ttmenjaju se manJSe In ivCJe drtaiv. KakSeii bo sistem Jio razširitvi livni/iske unije (l:llx [Ml b.fkl sivt /ihdobivti na liomenu. ker/Kutlavlja/iriori-tele In cilje in obravnava vliraStinja. za kateni se ministri v minislerskem sivtu ii/.«) mogh s/mraziimeti Hvro/iski .svet /i€inK'a /ki v.iakem zaseilanju livro/iskemu /Ktrlamentu (tU') in letno objmija /nroCtlo o napretlklh zvezne /lotltike. <,lavna naloga livmfiskega sveta fiti je. da tloloil fHilliiCne cilje liti in da Izdela .\[ilnfne .smernice .Skiifiiie zunanje In varno.\lne/lollllke (S/.\Tah HHSC. (lASP). lugodilc spreininjajočii« sc potrebam Sirjajoče se Unije z močno integracijsko in harmonizacijsko dinamiko in so povečale ne le same zuikonodajne kom|)etence Evropskega parlamenta, ampak tudi politično težo EP. tam kjer nima pravne ali zjikonodajne kompetence. Prvi steber Tako Maastrichtska kakor tudi Amsterdamska |x)gcxlba (slednja Se ni ratiricirana) sta povečali zakonodajne pristojnosti l-.vropskega padamenta v pr\'em stebru, ki združuje centralne in "vsakdanje" politike. To so politike treh osnovnih .skupnosti (Evropska skupnost |?remoga in jekla (ESPJ), Evropska gospodarska skupnost (EGS) ter Evratom), politike .Štirih osnovnih skupnostnih svoboSčin (svobodni promet blaga, svobodni promet kapitala in plačil, .svoljodni promet služno.stnih dejavnosti, sTObodni promet oseb, ki v.sebuje svobodo gibanja (nesamostojno zaposlenih) delojemalcev in .svoljodo izbire kraja nastanitve in prebivališča samostojno poklicno aktivnih oseb), poleg tega pa Se |K>litikc kot so skupna agrarna politika (SAP ali PAC), skupna prometna politika, skupno.stna konkurenčna politika ali pa Gospodarska in denarna unija (GDZ), strukturni .skladi, skupnostna .socialna politika, zlasti Evropski socialni sklad ter nove kompetence Unije (izobraževanje, mladina, kultura, transcvroi>sko omrežje (TEO), indu.strij.ska politika in zaSčita |XJtroSnika in zdrav.stvo). Svet na tem področju s s\'oje strani odloča večinsko, ponekod s kvalificirano večino (62 glasov). ' tVrop.-Jca komisija (P.K) Ima K) etanol'. I1> ilra Ctana Imajo SemCiJa. .^fninl/a. fmndja. liall/a m Velllm Hnianija. /lo enega Člana Jta tvstale manjie driatv Mandat trafa 5 let (l'J9$-30()(IJ. iVJen sedet je v Hnistjn V Izttijanju sivijlli odgin-ornosti so komisarji fKifx>tnonui neo razvtij Vstik hniiisar /trlnese namreC s seboj svoje zaletlje In nacionalne skiiinje, ki /Milem strukturno v/dliajo na iMovtinje Komisije In tako zajamCijo nacionalne inierese ludi v Fimfiskl komisiji (l-K) Demokratična legitimacija koml.vtijev Je /loitjena s tem, da so /Mtdrejeni nvino moCnejSi kontrtill lUro/iskega iKirlamenta (HI'X ki liidl iKitijiije njihovo imenovanje na mesto komisarja livro/iski /Hirlament (lil') tudi lahko IzrvCe nezaupnico Him/tski komisiji (i:KX ki mora jMitem v celoti odstopili. Komisija ima 24 genenihilh direkcij in 15 /nsebnih sliiih t 'inlja generalne dirck-clje Je generalni direktor, ki je {HMlreJen svojemu luislojneniu komistirju. Komisija Je eksekuUvni orgiin livni/tske unije fHII) In ima tri centralne naloge: 1. Komisija Je 'zaSCUnica />ngodb'ln slnikturno deluje v smislu evropske integracije (zagotovi firaiil-no Izvajanje ztvznega /miia s strani driav Članic in lahko oh [irimeru sproil tnibo pri livroftskem sodliCu), 2. Komisija ima edino praiico zakonodajne Iniciatiiv (mzen vpiHlroCjlJi zunanje in larnrisine jioti-llke. pravosodja In noiranjih ztutev, kjer predvideva Hvro/iska zvezna /togodlMi (PUH ah Maastrieraclj.tke pogodbe s tretjimi driavami (npr lom&fiogoilba) In izvaja programe kot so Pharv In Tacis ah .Ueda. Drugi in tretji steber Obenem pa obstoja politična želja po harmoni/.iranjti |x>litik trebujejo njegove odločbe sogla.sje v .Svetu (razen pri skupnih akcijah, kjer je treba le še kvalificirano večino)." Zakonodajni postopki Tudi razvoj zakoncnlajnih postopkov EP pmena z;i EU kot so razširitev, asociacijske pogodbe, pogo in nameni .strukturnih .skladov, opredelitev nalog in kompetenc Evropske centralne banke (ECB)" ali volilni postopki v Evropskem parlamentu. Prav strukturni pogoji delovanja zakonodajnih organov - multina-cionalno.st v Svetu in v EP -, potrdijo pomen kon.senzualnega ali harmoniziranega odločanja. Že sam oris porazdelitev institucionalnih pristojnosti in zakonodajnih postopkov kaže rastoči pomen Evropskega parlamenta. To velja še posebej zato, ker se bolitične želje spremenili postopki znotraj Sveta; posplo.šeno bi bilo večinsko glasovanje tam, kjer ga še ni. Tako bi padlo obvezno .soglasje in s tem možnost veta v Svetu, zlasti ker bo v lxxloče dvajset ali ič drž;iv članic EU. • v leli /Kttlniiflti/e Svel liilcliilor/Kitllibe Itol liidt inJhtCtliil nrgiiii Smj omognCa eno izmet! osnovnih fmivic. ntimrvč/imvico do firoste selitiv znotraj t-vnifisbe unije (HU) ter Imiinlinirane akcije v ziutevah skujmega interesa Med [>mlnK'ia tega sku/inega interesa Ueje kuntrokt zunanjih meja Unije, inJitika azila, /lollilkti /inseHtiv. Imj jiroii terorizmu in mamilom ter jimtl drugimi oblikam teikega mednarodnega knnniuila • V postopku .«Hickn-anja (Člen tSik l'-i:il) (v zadeitdi /mmieta aH okolja n/>r) sM /irvdtidenl dve branji v sku/iiCInl, /V» /irvem stalliCu tivnifiskega /larlamenta (UP) izdela ,Viv/ skupno sialiiCe če /irlde v teku ireh mesecev do drugega branja vskufiSCini. itoiem fiarlamenl lahko s/irejme skujmo sialiiCe z navad no vedno ali /« ga zavrne In spremeni z absftiulno veČino (če se l-vrtifiski /Kirlameiit ne izjasni v treh mesecih, {loicm velja to kot molCeCa firlvolltev k skupnemu staliSCu.) Komisija na io z utenielllvijo .tpre-meni osnovni predlog in ga jKisreduje .Svetit Svet fKHem v svojem drugem branju konCno .tkiefm. Kadar prevzame SialiiCe komisije rabi kvalificirano veČino, kaiUir /ki spreminja predlog ah kiiiUir Uvrti/iski jiar-Uiment (tU') inlklonl prvjinji lavitlog. pa mora Svet soglasno skle/Mili. " Poslo/H* soiHttoCmija je /lodoben fiostopku sodehu-anja, razlika je le. da luvdvideva tri branja v skupščini tivro/akegii {larlamenta (liP). KaiUir namrrC i-vro/nJtI iKirlament v drugem branju spreminja skupno statilCe Sivta pride do itosredovalnega odbora, kjer je jiolovica Članov Iz /Kirlanienia. /»ilovica jhi predstavnikov .Sveta, če l>ride do skupnega komfmmilsnega predloga, firivollta .Stvt in fMirbimenl Razmerje med prebivalsltiom in težo v institucijah ter mztnetje znotraj institticij: Evropskim parlamentom (EP), Evropsko komisijo in Svetom' prebivalstvo Članov v Članov v gla-sov v drž:iv:i Članica v mio. 1993 I-:vropskcm Ivvropski Svetu parlamentu komisiji minlstniv NcniCija 81,1 99 2 10 Kalija 58.1 87 2 10 Velika Britanija 5«.l 87 2 10 Francija 57.3 87 2 10 .'Španija 39.1 64 2 8 Nizozemska 15.3 31 1 5 GrCija 10.3 25 1 5 Ik-lKija 10.1 25 1 5 Itirtugalska 9.8 25 1 5 .•^vedska 8.8 22 1 4 Av.strija 8.0 21 1 4 l)an.ska 5.1 16 1 3 Fiivska 5.1 16 1 3 Irska 3.5 15 1 3 I.ukseniburg O.-l 6 1 2 HU-skupaJ 370.4 626 20 87 Temu je ireba še dodali labelo držav kandidatk. " Kvmpska (.-entraîna banka (Banque ccninile cun»p«5ennc - BCK. Uuiripcan Central liank • KCIl, Hano> Central i:un>pcloi. Alain Karenboom, Jean<3aude Xylbersteln Miteurs. IK!E ta/IS, ttirix tW2. dL; Auf (hm zur l-:WWtl (Stand OZ Januar tW7J ltgf> Hnmtesverhand ÖJfentUcher Hanben tieulschhinds (VÖH), Honn IVJ7 (Herlchte und Analnen. Hand 29). ' Iii.: Das Euro/iaische fürlament und Österreich, Ausgabe t997/9S. .1. Außage. Ilgb.: In/ormatlonsbilro des l-urofiaLfchen tfirlamenis fitr Österreich. Wien. Mdrz 1997 Države kandidatke za pristop k Evropski uniji (EU) l\ilj.ska (3K.'t.l9«M) (39 mio. prcbi\-.ilccv), l.iiva (8.12.1995) (3.5 mio. prcb.). Ronnmija (22.6.1995) (23,3 mio. pivb.), I.aivija (27.10.1995) (2.5 mi»), prcb ), Mad?jrska(l.'i.l99'1) (10,5 mio. prcb ), .Sk)vcnija (10.6.1996) (2 mio. prclr), Cc.ška (23.1.1996) (10,3 mio. prcb ), Ksionija (24.11.1995) (1.5 mio. prcb.), Uolgarlia (16.12.1995) (9 mio. prcb.), Ciper (3.71990) (0,7 mio. prcb.). ■Slova-^ka (27.6.1995) (5.3 mio. prcb ). Ostanejo dolgoročno še nekdanje kandidatke: Norveška (4,3 niio preb ). Malta (16.7.1990) (0,35 mio. preb.) in druge kot asociirana Turčija (56,5 mio prcb.) ali Švica (6,9 mio. preb.) in Hrv-aška (4,8 mio. preb ). Po-pristopne strategije Kakšna bo natančna porazdelitev seslanci iz manjših držav, s jjrcmaj-hnim številom prebivalcev in striktnim uveljavljanjem principa en človek - en glas. ne bi mogli enakovredno pred-stavljati .svoje države, saj ne bi mogli biti pri.sotni v večjem številu odborov in tako ne bi mogli v celoti spremljati in sooblikovati mnenja EP, kar bi ob rastočih ključnih političnih in zakonodajnih kompetencah EP, in odpravljanju soglasnosti v Svetu, vendarle bilo važno za z;istopstvo specifičnih regionalnih ali družlx:nih intere.sov posameznih držav. Zato predlagajo |X)globitev sedanjega mešanega sistema, kjer imajo že .sedaj manjše države .sorazmerno v-ečje število poslancev, dotlajo le minimalno število poslancev, približno 20 na državo, toliko kot je število odborov. V spreminjajočem se institucionalnem sistemu torej diskusija teče zelo diferencirano. Mi.selni model glede Komisije in .Sveta pa je npr. 1. da se omeji število komisarjev na 20; 2. da 'velike' zgubijo drugega komisarja, dolgoročno pa, da nima vsaka držam svojega komisarja; 3. da se spremeni teža glasov v Svetu, tako da se pri večinskih odločbah zagotovi določen odstotek zveznega prebivalstva. To bi lahko bilo zagotovljeno s postopkom dvojne večine • držav in prebivalstva - ali z določanjem glasov držav v Svetu prek števila prebivalstva.' ' Hl(iry EP - integracija ter družbeni in regionalni interesi HP- motor integrncije Osnovna porazdelitev |iristojnosti je pripisala Evropski komisiji vlogo "zaščitinice pogodb" z izkljuOno pravico zakonodajne iniciative in vlogo izvajalnega organa. Svet naj bi zagotovil državne interese. Evropski parlament pa naj bi bil organ demokratične politične kontrole. Napredujoča integracija na vseh ravneh družljenega življenja pa je to osnovno strukturo nekoliko prilagodila |X)trebam. Evropski Svet šefov vlad in držav izdaja komisiji velike r>olitične smernice, Evropski parlament je postal polnopravni zakonoilajni organ s Svetom (strokovnih) ministrov. Strukturno je postal Evropski parlament poleg Evropske komisije, ki je "zaščitnica pogodb", motor evropske integracije. Njegovi člani (ČEP) so izvoljeni iz vseh koncev EU in iz raznih družbenih slojev. Delujejo po eni strani v smislu evrop.ske integracije, po drugi pa je njihova naloga tudi, pretistavljati in zastopati najrazličnejše specifične družbene in regionalne interese. Ker pa si Svet s parlamentom deli zakonodajo, ki ima direktne |X3sledice na z;ikonodajo držav članic EU, ČEP redno sodelujejo s s\'ojimi nacionalnimi uradi in tako zastopajo ne le zahteve določenih (nedržavnih) interesnih skupin, temveč tudi za.stopajo v tem forumu določene interese vlad držav članic. EP - volilni sistem Evropski pariament je edin.stvena supranacionalna institucija z razsežnimi kompe-tencami, ki je zamišljena kot demokratična predstavnica e\'ropskega ljudst\'a. Čeprav je enotni organ, do .sedaj Se nima poenotenega volilnega reda. Skupna je zakonodajna ali mandatna doba petih let. Naslednje vseevropske volitve Ixxlo junija 1998. Ob pristopu zadnjih novih držuiv članic EU pa so le te imele izredne direktne volitve. Zanj veljajo v državah članicah EU zelo različna volilna prava. Tako imamo drug |X}leg drugega večinski in proporcionalni \'olilni red. Tudi velikost volilnih krogov in povezanost posameznega ČEP do svojega volilnega kroga, je zelo razJična. Različne državne tradicije in različni volilni redi tudi vplivajo na razporeditev mandatov na frakcije. Tako so npr. francoski poslanci (87 ČEP) prisotni v vseh frakcijah (vključno pri NV), italjanski |X)slanci v 8 frakcijah, Liiksemburžani (vseh skupaj jih je 6 ČEP) v štirih, Nemci (99 ČEP) v treh (dveh velikih in eni manjši), Britanci v 6 (s tem da imajo 6.3 Labour-|X)slancev od skupno 87 britanskih sedežev), Avstrijci (21 ČEP) v 5 frakcijah (3 srednje delegacije in dva posamezna poslanca). Vsak državljan EU ima volilno pravico v tisti državi članici EU, kjer ima življe-nsko središče. Glej: Das Europäische Parlament und Österreich, Ausgabe 1997/98, 3- Auflage, llgb.: Information.sbüro des Europaischen Pariaments für Österreich, Wien, März 1997. Poslanske skupine in delegacije Poslanske skiipine v EP - Evropski parlament (EP) ima 8 frakcij in nevezane člane Evropskega paralmenta (ČEP), ki združujejo 100 nacionalnih strank v 15 državah članicah. TabeUt: /wslanske skupine v EP: ' l-r:tkcija SiK-ialdemokratske stranke livrope (SDSK ali PSKj (214 CFP) Frakcija Kvnipske ljudske stranke (Fl-S ali PPE) (181 ČFP) Frakcija Unija za I-vropci (ZZF ali UPE) (57 Cl-P) Frakcija liberalnih in demokratičnih sinmk l-vrope (I.15SK ali ELDR) (43CFP) Konfederalna frakcija Združene Fvnipske levice/Nordijski zeleni levi (ZKl/NZI. ali EVUNGL) (33 ČI:P) Zeleni" (28 CFP) Frakcija Fvn)pske radikalne aliaase (liRA ali ARE) (20 ČFP) Frakcija Fvn)pa nacij (FN ali EDN) (18 CFP) Nevpisani (NV ali N!) (32 ČI:P> Pravilnik Evropskega parlamenta (EP) predvideva, da mora imeli vsaka poslanska skupina minimalno Število članov, odvisno od njene nacionalne .sestave ali porekla njenih članov. Več je v neki frakciji združenih nacij, manj je treba imeti članov, zato da bi strukturno bila v ospredju Evropska ideja, integracija in meddržavno sotlelovanje, ne pa nacionalni interes: najmanj 29 ČEP, če so vsi iz ene države članice, najmanj 23 ČEP, če so iz dveh držav članic, najmanj 18 ČEP, če so iz treh držav, najmanj 14 ČEP, če so iz štirih ali več držav članic. Nevpisani pa so posamezni ČEP, ki so sicer člani neke nacionalne strankarske delegacije, ampak ni.so člani nobene frakcije v EP. Tabela: sestava EP po /wslanskih skupinah in državah članicah (ČEP)' Nem It Fr ZK Sp NZ Be Gr Port Sv Av Da Fin Ir I.uks skiip .SDSK 40 18 15 6.3 21 7 6 10 10 7 6 4 4 1 2 214 FLS 47 15 12 18 30 9 7 9 9 5 7 3 4 4 2 18t ZZK - 26 17 - - 2 - 2 3 - - • 7 - 57 IJ)SK - 6 1 2 2 10 6 - - 3 1 5 5 1 I 43 ZH/NZl.- 5 7 - 9 - - 4 3 3 • 2 • - 33 ZcHc-ni 12 4 1 - - 1 2 - - 4 1 • 1 2 - 28 KRA - 2 12 2 2 - 1 - - • - - - 1 20 KN - II 1 - 2 - • - 4 • - • 18 NV 11 11 I - - 3 • - - - - - - 32 skup 99 87 87 87 64 J/ 25 25 25 22 21 16 16 15 6 626 stanje: februar 1997 • cit.: t)as t-iiro/idlsclie nirtameiii mul Oslerrvlcli. Ait.tgabe /997/5«. J. Aufage. ttgb.r lilfia-mammsbünt des HumlMtlscIieii litrlanieiits für ('isterreich. Wien. Mdrz 199?. Delovanje poslanskih skiipin v Kvropskeni parlamentu se razlikuje ocl dela nacionalnih parlamentov. Nadnacionalna sestava zahteva integrativno delovanje in skupni politični imenovalec znotraj skupine. Pogosto pa se izkaže, da obstojajo ne le različna mnenja med različnimi .svetovno nazorskimi skupinami, temveč sc tvorijo tudi mnenja po kriterijih regionalne prizadetosti ali .senzibilno.sti. Znotraj frakcij so tako znane skupine držav sredozemskega morja, k dobivajo podpore iz strukturnih skladov ali pa npr ČEP iz nordijskih držav, ki imajo poleg svetovno nazorskega pristopa še dodatne konvergence političnih interesov. Nacionalne stranke, ki so včlanjene v eni izmed frakcij, imajo tudi zelo različne politične tradicije in težnje. Tako je npr pojmovanje socialnega partnerstva od drž;ive do države različno, kar seveda močno oblikuje delovanje poslancev, ki so iz raznih držav, vključeni pa .so v isto poslansko skupno. Zato si poslanske skupine prizadevajo za enotno glasovanje, ne obstaja pa neka frakcijska obveznost za enotno glasovanje v odborih in v skupščinskenVple-narnem zasedanju parlamenta. Delegacije - Poslanci ene nacionalne stranke tvorijo delegacijo. Njihove možnosti delovanja, zlasti kar se tiče npr infrastrukture, so .seveda odvisne arlanientanie delegacije in skupščinsko /plenarno zasedanje Odbori - Strokovno zakonodajno delo poteka v Evropskem parlamentu v 20 odborih in treh stalnih |Xjdodborih ter v začasnih odborih, ki imajo po 40 do 70 rednih članov. Strukturne okoliščine so privedle tlo tega, da je aktivno delovanje v odborih najvišjega jKJmena z;i dejansko stHiblikovanje mnenja Evropskega parlamenta. Poročila se olxlelajo po sistemu poročevalcev in senčnih poročevalcev iz drugih |X)slanskih skupin, kar zagotavlja medsebojno kontrolo in je zlasti faktor sinergij in angažmaja. Dodatno obstajajo metipadanientarne delegacije, s katerimi vzdržuje EP stike •skorajda z vsemi parlamenti v svetu ter Skupni parlamentarni odbori za privilegirane odnose s parlamenti a.sociiranih držav. Medtem ko v nacionalnih parlamentih pogosto organizira delovanje frakcija in so v zakonodajni proces vpleteni tudi socialni patnerji, tako da so institucionalno vključeni v proces odločanja in so njihova mnenja skorajda obvezujoča, takšnega in.stitucionaliziranega socialnega dialoga znotraj Evropskega parlamenta ni možno organizirati. Razne regionalne in družbene interesne skupine so zato vključene v Gospcxiarski in socialni odbor" (OSO ali ECOSOC) ali v Odbor regij" (OR ali Comité des régions); nekatere imajo celo posebno avtoriteto kot n.pr. Evropska sindikalna unija. Po drugi strani so v EP močno prisotne interesne skupine ali lobiji. Tabela: stalni odbori in pododbori v EP:' odbor za zunanjo, varno.stno in obrambno politiko odbor za pododbor za varnostno politiko odbor za pododbor za Ckivckove pravicc odbor za odbor za gospodarsko, denarno in indastri|.sko |v>liiiko odbor za pododbor za denarna vpra.šanja odbor za odbor za yji|K)slovnnjc in socialne zadeve cKlfior za odbor za varstvo okolja, zdravstva in potroSnikov odbor za odbor za statutarna vpraSanja in imunitete odbor za odbor za prosvcto, mladino, izobraževanje in medije odbor za odbor Z4» notranje z^ideve in osnovne svobiSčine odbor za odbor /Ji pravne zadeve in državljanske pravice jnlbor za odbor za znanstveno raziskovanje, tehnolo.^ki razvoj in energijo pn)račun proračunsko nadzorstvo zunanjetrgov.ske odnose razvoj in .sodelovanje region;ilno politiko promet in turizem kmetijstvo ribiiStvo institucionalno zadeve pravicc žensk peticije Skupščinsko zasedanje ali plenum Evropski parlament zaseda redno teden dni na mesec ali dvanajstkrat na leto v Strasbourgu, po dva dni na mesec pa v tako imenovani mali skupščini ali malem plenumu v Bruslju. Do sedaj so .skorajda vsi uradni jeziki (razen Luksemburščine in irščine) tudi uradni in delovni jeziki EP. V interni rabi prevladujejo sicer štirje delovni jeziki, zlasti v poslanskih skupinah. Dokumenti in skupščinska ter odboro-va zasedanja se pa prevajajo v 11 jezikov in to vedno direktno iz originala v ciljni " Go.*podarskiK«x:ialni odbor (G.SO) (Kconomic and .Social Commillec (l-CO.SOC), Cx)niii<5 Économique ci .«Kial (CI.S), Wirt.schafi.<- und Sozialau.wchuß, ( WSA))/e sivioralnl organ m je sestavljen iz lireektavnlkov raznih interesnih skiiliin gosimdarsbega in socialnega Hlajenja, bol so to l>roizvajrinci/>a subsidlariiete Svoj sedet Ima kol Cios/mdarsko socialni odbor v Hruslju In />rav tabo tudi 222 Članov, katerih nacionalnost je enako raz/ionjena kol so OSO (glej zgoraj). V njem so zaslo/iani uradni /iretistavnlki detel In obCIn Svop svetovalno nalogo Izvaja, bailar zabonodajnl /mstopeb v/Âiva na lokalne ali regionalne interese. • cil.: Das Europäische Parlament und Österreich. Ausgabe 1997/9». .i Auflage llgb: Informationsbüro des Euro/taischen Parlaments für Österreich. Wien. Mtlrz 1997. jezik. Zato pride že danes ponekod do problemov, ker je za upravo težko najti kvalificirane prevajalce in tolmače za vseh 110 prev:ijalskih variant. Ureditev tega problema v prihodnosti, s 25 uradnimi jeziki, ni le problem pnivne enakovrednosti 25 jezikovnih varijant istega besedila; vpra&mje bo tudi politično verodostojne integracije, ki bo upoštevala tudi strukturne pritiske na manjše jezike; nazadnje bo tudi vprašanje samih umskih ali človeških resursov in seveda tudi finančnih zmogljivosti. Zato bodo zlasti za Slovenijo vedno zanimivejši umski viri izhajajoči iz bikulturalnosti in bilingvalnosti njenih manjšin v Avstriji in Italiji, ki predstavljajo že doseženo stopnjo evropske integracije in s tem lahko služijo vsestranskim interesom. Člani Evropskega paHatnenta (ČEP) Zakonodajno delo v Evropskem parlamentu je strokovno odgovorno delo. Po navadi so ČEP redni člani v enem odboru in nadomestni člani v drugem ali celo v tretjem. Dodatno so tudi člani, ali v medparlamentarnih delegacijah ali skupnih pariamentarnih odborih z asociiranimi državami ali pa z drugimi parlamenti v .svetu. Delo ČEP je tudi časovno z;thtevno, saj zasedajo odbori, frakcije in skupščina v štiritedenskem ritmu. Po navadi zasedajo odbori teden dni v Bruslju, sledi en teden vrh frakcije v Bruslju, potem skupščina cel teden v Strasbourgu, četrti teden pa je malo plenarno zasedanje v Bruslju, kjer tudi zasedajo odbori in frakcije. Poslanci so torej tri do štiri dni na teden v Bruslju, teden dni v Strasbourgu, ostali čas pa so angažirani v svojih volilnih okrožjih v domovini. Prodornost ČEP je poleg članstva v frakciji odvisna tudi od njihovega osebnega ugleda v odboru in v frakciji. Saj zlasti v odboru, pri glasovanjih ta ali proti določenim spremembnim predlogom, šteje vsebina predloga, ki jo ocenijo po splošnemu imidžu ČEP. Sredstvo za dvigovanje ugleda je angažma v eni izmed 51 nadfrakcijskih delovnih skupin, tako imenovanih Intergroup. Inidvidualna odgovornost in angažma ČEP, ki je izraz splošnega idejnega li-Ijeralističnega ozadja delovanja EU, je po.sel>en faktor notranje dinamike EP, saj si mnogih glasovanj ali pa celo interinstitucionalnih sprememb, drugače ne bi mogli predstavljati. ČEP sodelujejo z raznimi evropskimi in nacionalnimi lobiji ali interesnimi skupinami ter pogosto tudi z nacionalnimi mini.strstvi. Njihova politična prodornost je odvisna tudi od strokovnega, znanstvenega in političnega zaledja, ki sooblikuje ugled in prestiž poslanca ali poslanke. Praviloma razpolaga vsak ČEP s sredstvi EP za vsaj dva strokovna sodelavca (enega v Bruslju in drugega doma). Dodatne umske vire pa črpa iz svojega političnega zaledja ali pa koristi interesne skupine. Zaključki Evropski parlament (EP) je osrednja demokratično legitimirana institucija Evropske unije (EU) s pomembnimi zakonodajnimi, proračunskimi, kontrolnimi in političnimi kompeiencami. Izvajanje le-teh ima že danes neposreden vpliv na pravno in na vsakdanje življenje v vseh državah evropske celine. Zaradi strukturnih premikov v institucionalnem sistemu, zlasti pa z;iradi pog-Ijabljajoče se integracije, zaradi notranje harmonizacijske sile in dinamike in s tem povezanim fenomenom zakonodajnega "overruling-a" nacionalnega prava, zaradi nujnosti institucionalnega ravnotežja v bodoči Uniji s 500 milijonov prebivalcev, je pričakovali, da bodo pravne kompetence in politična avtoriteta te institucije še naprej močno rasle. Med osrednja strukturna vprašanja uspešnega v-zliodno-zahodnega dialoga, ob integracijskem procesu ter vzlic nujnih institucionalnih sprememb znotraj Sveta kakor tudi v smi.slu uspešnega z;istopanja specifičnih regionalnih in družbenih interesov, šteje vprašanje bodoče ureditve demokratičnega nadnacionalnega dialoga znotraj EP; med osrednja vprašanja šteje vprašanje števila Članov Evropskega parlamenta (ČEP) na drž;ivo članico in vpraš;mje delovnih in uradnih jezikov. Enako pomembna pa bo ureditev bodočih nacionalnih volilnih sistemov za volitve v Evropski parlament. V kolikor bodo le-ti prispevali k ureditvi delegacij-skih struktur - znotraj dane omejitve števila poslancev na državo članico - ki bodo omogočale realistično iidejstvovanje ČEP v odborih in v frakcijah, vedoč, da so delegacije z enim, dvema ali tremi poslanci za promocijo določenih interesov le malo zanimive oziroma učinkovite.