INFORMACIJA o poslovanju organizacij združenega dela v prvem polletju 1989 UVOD Napovedana zaostritev pogojev poslovanja, ob postopnem uveljavljanju čedalje več elementov tržnega gospodarstva, se že odraža v polletnih rezultatih organizacij združenega dela. Težko je podati numerično primerjavoz lanskoletnimi polletnimi gospo-darskimi gibanji in uspehi, v sistemu računovodskih prikazov so namreč prevelike spremembe, nekatere tendence so pa le očitne. Ob bistveno večji akumulaciji občinskega gospodarstva (INO 1287, kar pomeni realno rast) je izgubo prikazalo relativno veliko - 8 organizacij, medtem ko v lanskem primerjalnem obdobju ni bilo nobene organizacije z izgubo. To kaže na ostrejše razslojeva-nje organizacij po uspehu, splošna povprečnost se izgublja. Na eni strani ostajajo boljši, ki rezultate še izboljšujejo in zanje lahko utemeljeno upamo, da bodo svoj položaj utrjevali, na drugi strani pa za nekatere slabše organizacije utegne biti »vojna že izgub-Ijena« - dejavnosti oz. programe, ki jim tržna uspešnost pada, bo težko v kratkem času zamenjati z donosnejšimi programi, kaj več kot kratek čas predaha jim v današnjih pogojih financiranja ni dosegljiv. Nekateri kazalci niso zaskrbljujoči oz. so pozitivni - fizični obseg proizvodnje se je povečal za približno 2 odstotka, povečala se je tudi akumulacija, vse več pa je negativnih gibanj- izvoz stagnira (IND 99,9 na lanskoletno obdobje) zunanjetrgovinski primanjkljaj se je nekoliko povečal, organizacije ob krčenju šte-vila (nepotrebnih) zaposlenih ne ustvarijo dovoij novih možnosti za zaposlovanje, izbira racionalnih ekonomskih odločitev in sprotnih ukrepov odvzema v sedanjih inflacijskih pogojih preveč energije ustvarjalnim kadrom itd. Na domačem trgu se plasma otežuje iz različnih vzrokov: - negotovi pogoji inflacije vplivajo na to, da se vsi subjekti bojijo rizika financiranja oz. kalkulacij prodajnih cen in pogojev, kar upočasnjuje sklepanje pogodb in seveda promet zmanjšuje; - manjši obseg končnega povpraševanja, ki je posledica niz-kega nivoja osebnih dohodkov in realnih pogojev kreditiranja končne potrošnje. To je opazno v Sloveniji, še bolj pa v ostalih republikah Jugoslavije. Seveda na realizacijo izven Slovenije gotovo negativno vplivajo tudi zaostreni medrepubliški odnosi. - investicijska potrošnja zaradi neugodne klime, ki je pred-vsem posledica negotovosti, ki jo vnaša inflacija pa tudi seveda izvajane in napovedovane družbenoekonomske sistemske spre-membe, ki so zaradi slabih izkušenj v preteklosti še vedno pospremljene z nezaupanjem. - izpad prihodka na domačem trgu.kljub nasprotnim napove-dim v občini, ni bil nadomeščen z večjim iztržkom od izvoza. Sam izvoz je sicer obdržal enak obseg, izražen v devizah, zaradi nižje rasti tečajev tujih valut napram stopnjj rasti domačih cen proizva- jalcev, pa je delež prihodka iz naslova zunanje trgovine celo manjši. Ena od posledic uveljavljanja zakona o podjetjih je tudi razpa-danje delovnih organizacij, sestavljenih organizacij in podobnih oblik asociiranja organizacij, na posamezne samostojne subjekte — podjetja. To odpira več možnosti in problemov: - vzpostaviti se da, naosnovi pozitivnih in negativnih izkušenj, racionalnejšo organizacijo in zasedbo za opravljanje funkcij »skupnih služb«, - problem formiranja samostojnih izvajalskih služb za popolni-tev poslovnih funkcij vsakega bivšega TOZD predstavlja izredno pomembno vprašanje.predvsem na primer na komercialnem področju, kjer lahko zaradi kadrovskih zamenjav pride do trganja utečenih poslovnih vezi in prodajnih poti. V občini je več organizacij, ki se že ubadajo s tem vprašanjem, ki ga je potrebno razrešiti pravočasno in kvalitetno z že vnaprej pripravljeno pravilno strategijo razvoja podjetja. Rezultati na področju delitve osebnih dohodkov so karakteri-stični za relativno neurejeno stanje gospodarstva v inflacijskih in kriznih časih. Nekaj poudarkov: - na vrhu so manjše organizacije.ki se ukvarjajo z računalni-štvom ali (in) finančnimi posli, sledijo jim trgovinske organizacije - prva industrijska organizacija je po povprečnem čistem osebnem dohodku na 21. mestu med gospodarskimi organizaci-jami - Plutal, kot najakumulativnejša organizacija je na 44. mestu od 86 organizacij s področja gospodarstva - na zadnjih mestih so organizacije, ki so v zadnjem obdobju na seznamu podjetij s težavami in gotovo je višina osebnega dohodka , ob upoštevanju razlik usposobljenosti oz. zahtevnosti del med posameznimi podjetji, tisti kazalec, ki tudi v veliki meri kaže na uspešnost poslovanja. I. POSLOVNI REZULTATI OZD IZ GOSPODARSTVA Na področju obračunskega sistema in finančnega poslovanja je v letu 1989 uvedena nova zakonodaja in sicer Zakon o računo-vodstvu in Zakon o finančnem poslovanju. Medtem, ko slednji le počasi in postopoma prihaja v veljavo, se zakon o računovodstvu uporablja od začetka leta. Tako so prvi rezultati gospodarjenja znani šele od začetka prvega polletja, saj za prvo trimesečje ni bilo potrebno izdelati periodičnega obračuna. Zakon o računovodstvu je na področje obračunskega sistema prinesel nekaj bistvenih vsebinskih sprememb, na katere je potrebno ob obravnavanju rezultatov poslovanja posebej opozo-riti. Celotni prihodek- prihodki - zajema vso fakturirano realiza-cijo, to je realizacijo prodanih proizvodov in opravljenih storitev, ne glede na to ali je plačana ali ne. Med prihodke se vštevajo tudi prihodki od obresti in sicer tako revalorizacijske kot realne obresti. Med porabljenimi sredstvi-odhodki je bistvena novost postavka vkalkuliranih bruto ošebnih dohodkov. To pomeni, da osebni dohodki niso več predmet delitve, temveč jih je potrebno pokriti še pred ugotovitvijo rezultata, to je iz celotnega prihodka. Tako kot so pozitivne obresti vključene v prihodke financiranja, predstavljajo negativne obresti, to je obresti, ki jih plača TOZD, odhodke financiranja. Tudi te obresti vključujejo redne in revalo-rizacijske obresti. Na področju revalorizacije sredstev in virov je več sprememb. Medtem ko je stari sistem obvezoval revalorizacijo vseh sredstev in virov, se sedaj obvezno revalorizira le osnovna sredstva in trajne vire (poslovni sklad). Revalorizacija terjatev in obveznosti, obratnih sredstev, neposlovnih in drugih sredstev ni obvezna in je odločitev o revalorizaciji prepuščena posamezni TOZD oz. delovni organizaciji. Učinki revalorizacije osnovnih sredstev in zalog na eni ter trajnih virov na drugi strani, se med seboj do možne višine pobotajo, nepobotani del pa se obravnava kot finančni prihodek oz. odhodek in je del bilance uspeha, saj revalorizacijska bilanca ni več predvidena. Ravno tako je z učinki vseh finančnih razmerij. Zakon ni predpisal možnosti revalorizacije amortizacije. Kategorija bruto dobiček je nova. V primerjavi s prejšnjo deli-tvijo je to dohodek zmanjšan za bruto osebne dohodke.Dobiče- k—ostanek je del akumulacije in sicer nerazporejen dobiček po razporeditvi sredstev za akumulacijo. Novost je tudi pri opredelitvi izgube. Doslej je veljalo, da davki in prispevki, ki so odvisni od rezultata ne morejo biti večji od samega dobička. Sedaj mora podjetje povečati izgubo tudi za davke in prispevke, ki jih plačuje iz rezultata, torej iz dobička z negativnim predznakom. S tekočimi ukrepi vlade v letošnjem letu je bilo prosto oblikova-nih 70 odstotkov cen. Sproščen je bil irvoz in razpolaganje z devizami ter nekoliko zmanjšan proračun federacije. Ker tečajna politika še ni bila dovolj aktivna, je vpliv porasta cen odločujoč dejavnik finančnih rezultatov letošnjega prvega pol-letja. Ob takšnem porastu cen ni mogoče oceniti realnih gibanj, ker je vpliv drugih dejavnikov popolnoma zabrisan. Zakon o raču-novodstvu deli gospodarske organizacije n? male, srednje in velike in jih glede na njihovo velikost usirezno obvezuje pri načinu predlaganja periodičnih in zaključnih računov SDK. Na območju občine je 12 velikih, 44 srednjih iri 41 malih organizacij. TABELA 1: Razvrstitev organizac'} po velikosti dejavnost velilia ' srednja mala skupaj lndustrija 4 24 3 37 promet 2 •. 2 trgovina 6 4 5 15 kmeti jstvo 1 1 2 gozdarstvo 3 4 7 vodnoQospod• 1 ¦ gradbeniitvo 2 2 4 gostinstvo 11 2 obrt 12 12 stan.kom.dej. . 2 13 fin.storitve. 6 6 12 SKUPAJ 12 44 41 97 TABELA 2: Osnovni finaneni rezultatl obdobju januar-junlj 1989* znesek v mio din gospodarstvo IND industrija IND t.rgovina 1. PRIHODEK SKUPAJ 1.212.966 682 1.336.557 651 1.89.8.195 2. ODHODKI SKUPAJ 3.948.418 1.218.386 1.827.905 3. BRUTO DOBIČEK v poslovnem letu 323.593 157.740 4. USTVARJENI DOHODEK 731.471 300.723 5. SKUPAJ USTVARJENA IZGUBA v tek.letu 68.791 41.626 6. REALIZIRANI BOD 462.523 171.752 7. AKUMULACIJA 168.476 1287 111.069 8. POPREČNI ČISTI OD na delavca ¦ssecno (din) 2.953.672 589 2.753.937 9. POPREČNO STEVILO ZAPOSLENIH (v absolutnem znesku) 15.305 100 6.268 2804 70.290 162.846 98.429 32.005 1257 680 2.977.755 597 98 3.018 101 • Podatki so prodho.jni , Liraijne podatke? rjr usbenega * n j igovod^tvs. TABELfi 1: Strul.tura pnhodhov: bo objsvila sluiba v mio din delei v % I. POSLOVNI PRIHODKI 3.580.693 1. Prihodki od prodaje proiz.blaga in storitev na domaaem trgu 3.094.439 2. Prihodki od prodaje proiz.blaga in storitev na tujem trgu 265.353 3. Prihodki od subvencij,dotacij, regresov,kompenzacij in povraftil dajatev iz naslova prodaje proizv. blaga ln storitev 4.422 4. Drugi poslovni prihodki . 216.479 II.PRIHODKI OD FINANCIRANJA 573.619 III.IZREDNI PRIHODKI 58.653 85,0 73,5 6,3 13,6 1,4 PRIHODEK SKUPAJ ( I . *I I . . 111 . ) 100,0 TABELA 4: Struktura odhodkov ..... . vmlodin gospodarstvo * industrlja % trgovina % 1. Poslovni odhodki 3.455.686 87,5 986.053 80,9 1.715.343 93,8 2. Odhodki finano. 419.874 10,6 208.490 17,1 77.354 4', 2 3. Izredni odhodki 72.858 1,9 23.843 2,0 35.208 2,'o ODHODKI SKUPAJ 3.948.418 100 1.218.386 100 J.827.905 100 Ob rasti cen na drobno za 488 odstotkov in cen proizvajalcev v SRS za 620,3 odstotka je bil skupni prihodek gospodarstva občine višji za 582 odstotkov. Rast osnovnih kategorij poslovanja organizacij iz gospodarstva je v glavnem posledica rasti cen, ne pa večjega obsega poslovanja Preračun lanskega celotnega prihodka v prihodek so opravili v Službi družbenega knjigovodstva po posebni metodologiji. Poprečni čisti osebni dohodek na delavca je znašal v gospo-darstvu 2.953.672 din (INO 589). Primerjava rasti osebnih dohod-kov z rastjo cen na drobno nam kaže realno ohranjeno vrednost osebnih dohodkov. Te primerjave so relativne. Indeks rasti cen na drobno (IND 588) in življenjskih potrebščin (INO 549) bi pomenil dvig realnih osebnih dohodkov, primerjava z rastjo indeksa cen proizvajalcev pa kaže obratno sliko. Nasploh je realni nivo cen vprašljiv zaradi izredno velikih popustov, kar pomeni, da je pri nakupu z gotovino cena bistveno manjša. Osebni dohodki so realno padli v industriji, v trgovini pa so se povečali. Najvišji čisti mesečni osebni dohodek na delavca so izkazali v SRC Kemija (6.708.540 din), najnižjega pa v DO Zmaga (1.723.516 din). Za akumulacijo so organizacije razporedile kar 168.476 milijo-nov din (IND 1287). Delež akumulacije v skupnem prihodku gospodarstva je 4 odstotke, delež v prihodku industrije pa je kar 8,3 odstoten. Med vsemi organizacijami najbolj izstopa DO Plutal. TABKL& &: tneckl ln raBt ctedstev za akuKulaclJo la decel organizacij, ki so ustvarile najvee akusultcije zncstk v 000 dln »KUNUL»CIJ» IHD I - VI/69 t. DO PLUT»L 71.708.2S8 11067 2. DO SUROVINH H»RIBOR TOID SUROVINJk LJUBLJkN* 14.969.60S 8066 3. 00 KEMOFARM»CIJA 13.9SS.4S4 116S 4. DO ISKRA SERVIS 5.004.874 773 5. 00 TTL TOZD TOBJtK 4.974.646 • 6. TOVkRNA GRELMIH NkPRkV 4.913.639 11SO 7. DO MERCkTOR ROiNIK TOID DOLOHITI 4.764-109 907 I. GG TOID GO 5K0FLJIC« 4.S1B.S4S 3913 9. 00 TTL TOID PROIIVOONJk 3.493.642 • 10. 00 »GROTEHNIKk GRUDk TOtO TRGOVINk 2.719.822 470 Dasatt organizacij j« ustvarilo 77 odstotkov akuttulacije gospodarstva in »ad njiai so ctiri ix industrije. THBELk 6: Struktura iigub« v »io din I. Skupaj ustvarjtna ikguba v tekoeeB letu 68.791 1. M«nadDMietna porabljena sredstva iz prihodka 13.8SB 2. Izguba iz drugih naslovov S4.933 II.Mcpokrita izguba iz pr»j«njih l«t 29 Skupaj ustvarjcna izguba v t»koe«» l*tu ln iz prajtnjih lat 6B.820 Nepokrita izguba iz prejšnjih let je nepokrit negativni saldo bilance skritih izgub in skritih rezerv na dan 31.12.1988, ki ga mora OO MIKRA v ustanavtjanju revaloriziranega pokriti do 30.9.1989. V prvem polletju letošnjega leta je izgubo v poslovanju izkazalo osem gospodarskih organizaci) v skupnem znesku 68.791 milijo-nov din. Te so: DO llirija Vedrog, OO Rašica TOZD Konfekcija Horjul, DO KPL TOZD Komunalne gradnje, DO KPL TOZD Remont, DO Iskra Elementi TOZD SEM, 00 Astra ARS Inženiring, DO Zmaga in DO IUV TOZD Galanterija Ljubljana. V nadaljevanju je kratka obrazložitev poslovanja nekaterih or-ganizacij: DO ILIRUA VEDROG Ob letošnjem polletnem obračunu je organizacija dosegla 34.502 milijona dinarjev izgube. Izguba je dosežena že na sub-stanci, saj ni nadomestila porabljenih sredstev iz prihodka. V primerjavi z lanskim obdobjem se je zmanjšal količinski obseg proizvodnje za 2 odstotka. Prav tako se je zmanjšal obseg prodaje na domačem in tujem trgu. Posledica tega so večje zaloge končnih izdeikov. Eden izmed vzrokov za tako stanje je vse večji razkorak med dolžino plačilnih rokov kupcev in poravnavo obveznosti do doba-viteljev, kar v pogojih visoke inflacije izničuje prihodek, povzroča likvidnostne probleme in v zvezi s tem zadolženost. DO RAŠICA TOZD Konfekcija Horjul Izguba v prvem polletju znaša 278 milijonov dinarjev. Organiza-cija s prihodkom ni uspela pokriti odhodkov.zmanjšanih za osebne dohodke v realiziranih proizvodih kar pomeni, da je prikazala izgubo na substanci. Glavni vzrok za izgubo, značilen za vse finaliste v tekstilni industriji, je v možnosti trgovine, da poravna račun za kupljene izdelke proizvajalcu v 90 dneh, kar pomeni za proizvajalca v pogojih visoke inflacije izničenje prihodka. Zato so prisiljeni vgrajevati v ceno izdelkov strožke obresti za financiranje do upoštevanja prilivov. S tem pa povzročijo, da izdelki zaradi zmanjšanja kupne moči prebivalstva nekaj časa cenovno niso zanimivi. Za rešitev tega probletna se dogovarjajo s trgovino in z združenjem za dosego ugodnejših plačilnih pogojev. V primerjavi z lanskim enakim obdobjem je količinski obseg proizvodnje manjši za 5 odstotkov. Izguba na delavca znaša 4.489 tisoč din, izguba v primerjavi z dohodkom znaša 42 odstotkov. DO ISKRA ELEMENTl TOZD SEM Zaradi nezadostnega prihodka je organizacija izkazala izgubo v višini 5.561 milijonov din oziroma 20.006 tisoč din na delavca. Vzrok je v pomanjkanju naročil na domačem tržišču in odpla-čevanju anuitet za investicijo. Organizacija izvaja sanacijski program, sprejet ob izgub* po zaključnem računu za leto 1988. Glede na dosežene rezultate v prvem polletju.bo ta program še dopolnjen Stopnja finančne samostojnosti organizacije, kot razmerje med trajnim kapitalom ter kratkoročnimi in dolgoročnimi obvez-nostmi je 1,1 odstotka. Splošna likvidnost, kot razmerje med obratnimi sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi pa 69 odstot-kov. Situacija je glede na neizpolnjevanje nekaterih ciljev sanacij-skega programa, še posebno na najpomembnejšem segmentu trga - realizaciji, zelo zaskrbljujoča. Tudi dinamika pomefnbnej-ših kazalcev poslovanja ne obeta hitrega preobrata. INDUSTRUA USNJA VRHNIKA TOZD Galanterija Ljubljana Organizacija je v prvem polletju, zaradi nezadostnega prihodka dosegla 526 milijonov din izgube kar je 11.200 tisoč din na delavca. V organizaciji opažajo padec prodaje na domačem trgu. Za nekatere artikle bodo morali poiskati prodajo na tujem tržišču. Poslovanje moti tudi nepravočasno plačilo kupcev, kar ob današ-nji stopnji inflacije izniči prihodek, po drugi strani pa so ravno zaradt kasnitev plačil prisiljeni najemati druge kredite. V primerjavi z lanskim enakim obdobjem je količinski obseg proizvodnje večji za 2 odstotka. KOMUNALNO POOJETJE UUBUANA TOZO Remont Oosežena izguba v prvem polletju znaša 304 milijone din. Dosežen dobiček ne omogoča kritja vseh davkov in prispevkov, ki so odvisni od rezultata poslovanja. V organizaciji se je v tem obdobju zmanjšal obseg fizičnega dela pri zimski službi zaradi mile zime, zmanjšanja tujih naročil in rednega vzdrževanja. Na poslovni uspeh so vplivaie visoke cene energije in potrošnega materiala. Organizacija je s cenovno politiko sproti spremljala inflacijsko stopnjo. Pokazalo se Je, da tako oblikovane cene storitev za stranke niso več zanimive. Rešitev vidijo v višji kvaliteti storitev, bolj raznovrstni ponudbi in umiritvi rasti cen. Odpirajo novo področje - preventivni teh-nični pregledi. Izguba na delavca znaša 3.271 tisoč din oz. 8 odstotkov ustvar-jenega dohodka. Ustvarjeni dohodek na delavca je 40.666 tisoč din. Poprečni čisti osebni dohodek na zaposlenega je 3.196 tisoč din. DO ZMAGA Izguba zaradi nezadostnega dobička znaša 607 milijonov din oz. 3.006 tisoč din na zaposlenega. Z doseženim dobičkom je DO pokrila vse prispevke in davke, odvisne od rezultata poslovanja, ni pa ji v celoti uspelo pokriti osebnih dohodkov, odvisnih od rezultata poslovanja. V jeseni 1988 je skupščina občine sprejela sklepe za ureditev razmer v DO Zmaga. Po preteku šest mesečnega roka je skupš-čina ugotovila, da vsi sklepi niso bili v celoti realizirani, da pa so v tem obdobju nastali bistveni pozitivni premiki in ureditveni sklepi niso več potrebni. Stopnja finančne samostojnosti.kot razmerja med trajnim kapi-talom ter kratkoročnimi in dolgoročnimi obveznostmi je 1,2 odstotka, stopnja splošne likvidnosti kot razmerje med obratnimi sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi je tudi 1,2 odstotka, delež izgube v lastnem kapitalu znaša 4,7 odstotka. KOMUNALNO PODJETJE UIUBLJANA TOZD Komunalne gradnje Organizacija je zaradi nezadostnega prihodka izkazala 23.600 milijonov din izgube. Organizacija ima visoke odhodke financiranja zaradi negativne razlike revalorizacijskih učinkov, ki znašajo 29 milijonov din. Vzrok za te negativne učinke je v glavnem revalorizacija sedanje vrednosti osnovnih sredstev med letom in revalorizacija trajnih virov. Oboji se revalorizirajo z indeksom povečanja cen na drobno, le da revalorizacija osnovnih sredstev zaradi nizke seda-nje vrednosti, ki predstavlja le še 31 odstotkov nabavne, da nizek revalorizacijski prihodek, dočim revalorizacija trajnih virov pomeni revalorizacijski odhodek. Razlika v tem primeru je nega-tivni revalorizacijski učinek. Druga obremenitev so davki in prispevki iz dohodka, odvisni od rezultata poslovanja. V večini primerov so za izračun obveznosti ohranjene lanske osnove, povečane za indeks povečanja osebnih dohodkov letošnjega polletja v primerjavi z enakim lanskim ob-dobjem. Glede na dejavnost, ki jo organizacija opravlja, ne formira cen storitev samostojno, ampak v okviru komunalne skupnosti. Tako določene cene so nižje od dejanskih cen storitev. Izguba na delavca znaša 33.810 tisoč din oziroma 2 odstotka lastnega kapitala. Stopnja finančne samostojnosti je 3,8 odstotka, splošna likvid-nost pa je 0,91 odstotna. II. ZNANSTVENO-RAZISKOVALNE ORGANIZACIJE Po podatkih iz periodičnih obračunov, ki so nam jih znanstve-no-raziskovalne organizacije posredovale za prvo polletje, je 16 znanstveno-raziskovalnih organizacij ustvarilo 234.056 milijo-nov din prihodka. Inštitut Jožef Stefan je v prvem polletju ustvaril 40 odstotkov skupnega prihodka, 41 odstotkov dobička, 40 odstotkov celotne akumulacije ter zaposluje 41 odstotkov delavcev v znanstveno--raziskovalnih organizacijah. Sredstva za akumulacijo so se povečala za 438 odstotkov. Največji odstotkovni porast je v Inštitutu za metalne konstrukcije (IND 3018), Inštitutu za kakovost in metrologijo (IND 1341), in v Metalurškem inštitutu (IND 1168),znižanje pa beležijo v Elektro-inštitutu (IND 43). ¦ Povprečni čisti osebni dohodek na delavca je znašal 4.096.826 din in je porastel za 402 odstotka . Najvišje povprečne osebne dohodke so v prvem polletju imeli zaposleni v Inštitutu Jožef Stefan (4.719.379 din) in Inštitutu za kakovost in metrologijo (4.607.017 din). Najnižji poprečni čisti osebni dohodek na delavca pa so imeli v Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo (2.364.000 din) TABELA 7: Financni rerultati posl ovanja znanstveno-raz i %V- aval ni h organizacij v obdobju 1-6/99 v mio din element 1-6/89 IND - prihodkl 234.056 - odhodki 190.456 - ustvarjeni dohodek 123.006 - dobiftek 43.600 - akumulactja 21.305 538 - bruto OD 86.531 534 - obraiunana neto masa 48.031 501 • Itevilo zapoGlenih 1954 100 - ftisti OD/del.v din 4.096.826 502 III. POSLOVANJE NEGOSPODARSKIH ORGANIZACIJ V analizo poslovanja je vključenih 52 od 53 organizacij, katerih poslovanje spremljamo. Po novem zakonu o računovodstvu je razlika med prihodki in odhodki bruto dobiček oz. izguba. Tako izgubo sta izkazali dve organizaciji: Tehniška založba Slovenije in Dom starejših obča-nov. To pomeni, da iz prihodkov ni nadomestila celotnih odhod-kov, ki jih vsebujejo realizirani proizvodi in storitve. Izguba pa nastane tudi, če iz dobička ni nadomestila obveznosti iz naslova davkov in prispevkov iz rezultata. Tako izgubo imata poleg že omenjenih dveh, katerih izguba se poveča za znesek davkov in prispevkov, še dve organizaciji: ZD Vič-Rudnik in Študentski center. Vzrok izgube je lahko spremenjen izračun rezultata posiova-nja. Letos morajo organizacije od svojih prihodkov odšteti odhodke, v katere so poleg ostalih vključeni še bruto osebni dohodki in odhodki od financiranja. Razlika pomeni bruto dobi-ček ali pa izgubo. Med odhodke od financiranja pa med drugim štejejo stroški obresti, revalorizacija dinarskih obresti in nega-tivna razlika revalorizacijskih učinkov. Ravno zaradi le-teh odhodkov, ki so bili lani končna kategorija ali pa so se nahajali v podbilanci, prikazujejo nekatere organizacije izgubo. Delež bruto OD v celotnem odhodku je najvišji glede na ostale odhodke in znaša 54 %. V zdravstvu znaša 61 %, v izobraževa-njuin socialnem varstvu 55 % (srednje šole 73 %), v kulturi pa le 23 %. Iz dobička se pokrivajo davki in prispevki, akumulacija, več izplačani osebni dohodki in skupna poraba. Vse organizacije plačajo davke in prispevke. Akumulacijo je tvorilo 43 (83 %) in sklad skupne porabe 23 (44 %) organizacij. Nobena ni izplačala višje osebne dohodke kot so vkalkulirani BOD. Povprečno število delavcev na podlagi delovnih ur v prvem polletju znaša 4.403 delavcev in se je povečalo za 1 %. Najbolj se je povečalo v kulturnih organizacijah (4 %), predvsem zaradi povečevanja števila zaposlenih v knjižnici Prežihov Voranc, ki ima kot novoustanovljena matična knjižnica občine Vič-Rudnik tudi širši program dela. Tudi v letu 1989 velja družbeni dogovor o dohodku, kjer odbor udeležencev družbenega dogovora določa rast bruto OD za vsak mesec. Tako je znašala rast BOD v prvem polletju 290 % glede na povprečje lanskega leta. Do te meje so se lahko gibali tudi čisti osebni dohodki v negospodarskih organizacijah, ki so se zmanj-šali v primeru porasti prispevnih stopenj. Povprečni čisti osebni dohodek na delavca se je v prvem polletju letošnjega leta povečal za 435 % in znaša 3.330 tisoč din. Najvišji povprečni čisti OD imajo zaposleni v zdravstvu - 3.927 tisoč din, kjer je tudi najvišja rast - 533 %. Najnižji povprečni OD na delavca pa beležijo organizacije socialnega varstva in znaša 2.75I tisoč din. Pov-prečni OD v Zavodu za tehnično izobraževanje znaša I.744 tisoč din v prvem polletju in je v primerjavi z OD zaposlenih Bioteh-nične fakultete TOZD Gozdarstvo skoraj 3 x manjši (4.946 tisoč din). Štiri organizacije, ki imajo izgubo, so izkazale skupno 4.262.828 tisoč din izgube. Dom starejših občanov je ugotovil izgubo v znesku 5I0.677 tisoč din, k temu se prištejejo še prispevki iz rezultata, tako da celotna izguba znaša I.223.3II tisoč din. Vzroki za to so predvsem v nezadostnih prihodkih SIS zdravstva, ki je v strukturi celotnega prihodka letos zaostajal za 10 % (delež v CP je 1.1988 47 %, letos 37 %). Tudi prihodki stranske dejavnosti so zaostajali v rasti za 9 % (delež 1.1988 je 19 %, I.I989 je lo%). Edino prihodki od oskrbe so rastli sorazmerno z rastjo odhodkov. Na višje stroške je vpli-vala tudi rast BOD zaradi zvišanih stopenj prispevkov in vsklaje-vanjem s stališči podpisnikov družbenega dogovora, medtem, ko so bili lani pod vplivom interventne zakonodaje. Enake probleme ima tudi Zdravstveni dom, TOZD Vič-Rudnik, ki ima izgubo iz dobička v znesku 2.037.716 tisoč din. SIS zdrav-stva zaostaja s poravnavo svojih obveznosti več kot 60 dni, hkrati pa so zelo porasli tudi odhodki od financiranja, ki so letos odbitna postavka od prihodkov in tako zmanjšujejo rezultat. Vsi ostali odhodki pa so porasli v mejah normale glede na inflacijo. Obe organizaciji bosta skušali izgubo pokriti do konca leta, ko bodo uredili dohodkovne odnose s SIS občinskih zdravstvenih skupnosti. Glavni vzrok izgube na dohodku Tehniške založbe v znesku 589.936 tisoč din pa je nov način prikazovanja rezultatov poslova-nja. Odhodki od financiranja znašajo 2.167.148 tisoč din, indeks porasta pa znaša približno (točna primerjava ni mogoča) 13.562. Ti odhodki znašajo 26 % vseh odhodkov in povzročajo izgubo. K tej izgubi je treba prišteti še plačane davke in prispevke, tako da znaša celotna izguba 827.051 tisoč din. Študentski center izkazuje izgubo zaradt nezadostnega dobička v znesku I74.750 tisoč din. Rezultat poslovanja je negati-ven zaradi prihodkov od financiranja, saj vse delovne enote, razen ene, izkazujejo negativen finančni rezultat. Delovna enota Dom mora rešiti vprašanje pokrivanja stroškov bivanja in pre-nizke cene storitev in voditi pravilno politiko cen (odpraviti zamik dviga cen). Delovna enota Restavracija mora rešiti tehnologijo in organizacijo dela in voditi pravilno politiko cen.