Javnosti, vsem šolam humanim in kulturnim društvom predvsem pa antialkoholnim organizacijam! Široka javnost vsaj v besedah obsoja grozno narodovo pijančevanje ter spremlia vsako antialkoholno akcijo s precejšnjo naklonjenostjo. AntialkolTolni pokret 'pri nas ini nov, temveč bo kmalu star že 25 let. Kljub tetnu ni treznost nič napredovala — nasprotno je Slovenija vsak dan bolj zapita im krvava. Prizadeva se mnogostransko. da se alkoholizem omeji in popolnoma odpravi. šola 'poizkuša storitj svojo dolžnost, človekoljubna društva žele cel_ti rane mnogim alkoholovim žrtvam. Kulturma, predvsem pa telovadna in športna društva stremijo obvarovati naš narod pred telesnim in duševnim >propadanjein ter si prizadeva.io dokazati iavnosti. kako ie njih delo usmerjeno oroti alkoholizmu. 1 antialkoholne organizaciie žele resiti pri nas alkoholno \rprašanje. Napori so torei tu. uspehov pa ni — vsaj toliko ne. kolikor bi to odgovarjalo naporom. Zakai ni žeLienih uspehov? Zdravniki, posebno oni, ki delujejo na poliu narodovega zdravja, se dobro zavedajo velikega pomena tprotialkoholnega delovanja. Prepričani <so tudi, da ,ie vzrok vsem neuspehom v boju proti alkobolizmu Tiepopohiost in nekorenitost protialkoholnega boja. Ali zamore javnost. ki z besedami pobija alkoholizem. sama pa pije, uspešno delovati proti alkoholni bolezni celega naroda? Ali zamore šola. ki nhna sistematičiio se_ta\rljenega iprograma antialkoholnega pouka uspešno vnšiti svoio nalogo za streznjenje naroda? Ali zamore abstitientno 'učiteljsivo. ki nitna svoje lastne abstinentsike organizacije s polnim u.s^ehorn vršiti svroj poklic? Ali zamore človekoljubno in kulturno društvo. predvsem pa telovadno In športno društvo z uspehom v,plivati na svojo okolico v smislu svojih idei. če si pridobiva denar za svoje društveno delovan.ie z alkoholnimi veselicami? V borbi prOti alkoholizmu nujno potrebujemo e n o t n e g a sistema, enotnih načel. Glavni predpogoj bo.ia iproti alkoholizmu je popolna abstinenca. Samo popolna abstimenca bo iztrgala slovenski narod bolezni, trpljenju in revščini. ki so le premnogokrat posledica pijančevan.ia. Žalibog starejši ipo večini ne razumevajo utemeljenosti te zahtevc. zato pa se jc treba obrniti predvsem k mladini. Da je treba mladino protialkoholno vzgajati, to zahtevaio vsi resni vzgoiitelji brez debate. Kai nai stori šola? Na itnenovanih načelih dosledne abstinence priporočajo podipisani abstinentni zdravniki soli sledeči sistem protialkoholne vzgoje. V šolah nai se snujejo šolske iibstinenčne organizacije. bilo pc-d imenom »Mladi Junaki« ali pa »Kal Saveza Trezvene Mladeži«. Te organiza- cije naj vodijo po možiiosti abstinentnl učitelji. Mladina, ki ie že sama po sebi radikalna. naj se vzgaja v smislu radik a 1 n e popolne abstinence po imenovanih načelih in z iasnimi cilji brezalkoholnega gospodarstva. Vodi.eli te organizacije nai ne oripusti šoli dorasčajoče mladine sami sebi. temveč naj ustanovi tcj mladini lastna abstinentska druištva za odrasle. Ta društva pa nai ne bodo samo torišče borbe proti alkoholizmu. niarveč nai bodo podlao-a za sip>lo§no zdravst\reno propagando prosvete. S tem bo postala šola potom požrtvovatnega učiteljstva. ki bo delalo roko v roki z abstinentnim zdravništvom — naša .ešitev. Pozivamo vsa športna in telovadna dni.tva. čijih nainen ic pravzaprav ipo- speševati in ohraniti zdravie članst\ru, katerim ie res ležečc na dobrobiti draštvenikov. da uvedejo vr društva. med naraščaj kakor tudi nied odraslo čfanstvo' čimpreje obvezno popolno aWstinenco. Ravno tako ic potrebno. da vse ostale organizacije. na katere se v nasiovu obračamo. sodehijejo pri imenovanem vzgojnem delu ter v interesu mladine odpravijo neštetc nedosledmosti. To smatrajo podipisani abstinentni zdravniki potrebnim. povcdati našemu narodu za novo lcto Ljubljaria. dne 31. dec. 1925. Di. .Justin. di. Meršol. dr. Mikič. dr. Pirc, dr. Rak, dr. Šarič.