itev. 254.
811 201 na
SM
sa
UI Bil
sa
V upravniStvu:
celo Itto naprej K 22.40 pol leta „ „ 11.20 tetrt leta „ „ 5.60 «n mesec „ „ 1.90
0 Ljubljani v sredo, dne 4. novembra 1908.
Velja po poŠti g
celo leto naprej K 26 — pol leta „ „ 15'— četrt leta „ „ 6 50 en mesec u 220
fCm poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h„
Uredništvo 1* v Kopitarjevih ulicah It. 2 (vhod tez .	dvorlS?e nad tiskarno). — Rokopisi se
ma vračajo; nefranklrana pisma sc nc sprejemajo. Uredniškega telefona SSev. 74
Političen list za slovenski narod
Leto XXXVI.
Inseratl:
Enoslop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... JI „ za trikrat . . . 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri vc?kratn«m ob-Javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. UpravnlSkega telefona Itev. 188.
Današnja številka obsega 6 strani. "^C
Skrajna napetost.
Danes je položaj vsaj v enem oziru cisto jasen: Srbski krogi v Belgradu so kričali, da kaj dosežejo, resnične vojske se pa strašno boje. Rusija in Anglija sta zdaj oficielno pozvali srbsko vlado, nai opusti vsakršno provokacijo, v Belgradu pa so postali ob vesti, da so avstriiski vojaki nekje prekoračili mejo, tako nervozni >n so tako izgubili glavo, da so poslali proti Groki en polk vojakov, ko so pa vprašali, zakaj, niso vedeli. Srbska vlada celo hiti oficielno zatrjevati svojo korektnost in kaznuje celo uradnike, ki vpe demonstracije proti Avstriji! Poročila pravijo glede na najnovejšo
miroljubnost Srbije:
Belgrad, 3. nov. (Uradno.) Srbska vlada izjavlja, da se vzlic razburjenju javnega mnenja, ki je sicer popolnoma razumljivo, Srbija popolnoma korektno obnaša, pričakuje pa od velesil, da bodo nasproti njenim zahtevam pravične.
Belgrad', 3. nov. Ruski in angleški poslanik sta v ministrstvu za vnunje zadeve v imenu svojih vlad svetovala, naj sroska vlada za to skrbi, da se ne bo Avstro-Ogrsko provociralo in mir motil
H .
Strah pred avstrijsko vojsko.
B e 1 g r o d, .3. nov. Korak ruskega m angleškega poslanika, o katerem ljudstvo ni jasno vedelo, kaj pomeni, je prebivalstvo neznansko razburil. Vsi so mislili, da se bliža avstrijska vojska. Širile so se tazlične vesti; med drugim, da so Črnogorci pognali v zrak neko avstrijsko trdnjavo. Nato so dobili 1 polk pehote, dva eskadrona konjeništva in 1 baterija pove-lie, da odkorakajo proti Groki. Nihče ni vedel, kam in zakaj vojaki korakajo. Zato 'p. vlada izdala pozneje komunike, v katerem pravi, da so vojaki odšli vsled velikega razburjenja, ki vlada po deželi, da ga pomirijo (!).
P 1 e v 1 j e, 3. nov. Neki grof O., katerega so na meji Srbi prijeli, pa potem izpustili in posvarili, naj ne hod' okoli meje, poroča, da je na meji Sandžaka veliko -rbskega vojaštva.
Ve!ekorektna Srbija.
Belgrad, 3. nov. Vlada je okrožnega prefekta v Semendriji, Atansckovi-ča, vpokojila, ker v nedeljo ni prepreč.l demonstracije proti avstro-ogrskernu konzulatu.
Srbski atentat na donavske monitorje.
Budimpešta, 3. nov. 2. t. m. je sroski kmet Maluševič iz Negotina ponoči piaval, opremljen z ekrasitnimi bombami, proti monitorjem, ki so vsidrani ored Ze-niunom. Straža ga je_ kmalu zapazila ter sporočila poveljniku. Štirje pomorščaki so tiho poskočili v vodo, moža obkelili in ga prijeli ravno, ko je hotel bombo pritrditi na eno izmed bojnih ladij. Mož se je hrabro branil. Bombe so bile take, :!« bi bile lahko vse ladje pokončale. Kapitanu dejal, da ga hudo boli, ker so »Švabi« Bosno Srbom »ukradli«. Za življenje da mu ni dosti mar, naj napravijo z njim kar i'očejo. Poslali so ga vklenjenega v Peti ov Varadin. kjer ga nc čaka bas mila usoda.
Skrajna napetost. — Avstrija pripravljena.
Srbija nervozna.
Budimpešta, 3. nov. Uradnikom bosanskih železnic se je donust ustavil. Nihče med uradnimi urami urada ne sme zapustiti; prebivališče mora oblasti biti znano. Sanitetnih vozov se ne sme rabit:, ker so izključno za vojne namene V Brod je dospelo 30 vagonov topov in municije. Za železniške stražnike se izdeluje posebni vojni statut.
B e I g r a d. 3. nov. Danes zboruje skupščina v tajni seji. Sklepalo se bo o iem, ali nai se rezidenca prenese iz Bc!-grada v notranjost dežele.
Odkod vse to? To nam razlagajo
ponižni uspehi kraljeviča v Peterburgu.
L o n d o n, 3. nov. »Daily Mail« poroča, da se jc srbski kraljevič o uspehih svoje poti v Peterburg zelo povoljno izrazil in da se je Srbom svetovalo, naj bodo mirni. Pristavil pa je takoj, da bo Srbija, ako konferenca ne bo zanjo ugodna, na svojo roko postopala; molče :ie bomo šli v grob! Razvidno je torej, da Izvolskij kraljeviču in Pašiču ni ravno bodočnosti naslikal prerožnato.
Kaj pa
Rusija ?
»Novo Vreme« proti Srbiji.
Znani Menšikov piše namreč v »No-/cm Vremenu«, da Rusija proti aneksiji Bosne more protestirati le, ako je pripravljena na vojsko. Rusija pa vojske noče. Vsaka provokacija bi škodovala Slovan-stvu.
Protest proti aneksiji je Pašičevo dete,
ne pa Izvolskega. fzvolski je pač govoril / Peterburgu, da bo protestiral, toda govorjenje Izvolskega pomeni le grožnjo iu pritisk na Avstrijo, ki se pa tega ne bo ustrašila. Izvolskij se je iz Pariza in Bero-lina vrnil v Rusijo do kosti biamiran, zato skuša svoje dnplomatiške poraze popraviti z radikalnimi čenčami. Pos'al je pa avstrijskemu zunanjemu uradu 2. t. m. zvečer medlo in neodločno
vabilo in program konference,
v katerem o protestu proti aneksiji ni govora, ampak le zelo dvoumno fikMra za program
Dunaj, 3. nov. 1. Aueksija Bosne; 2. neodvisnost Bolgarije; 3. Ugodnosti ki se bi naj Srbiji in Crnogori dovolilfe
-i. odprava kapitulacij in tujih poštnih uradov v Turčiji.
Dunaj, 3. nov. Med Avstrijo in Rusijo se glede na predloženi program vrše pogajanja. Dunajski politiški krogi že zdaj izjavljajo, da je stališče Avstrije neomajno. Avstriji ni nič mar, ako se konferenca razbije. Dosegla bo s Turčijo sporazum če bi pa morda tudi v Carigradu poštah trdovratni, Avstriji tudi na tem ni veliko. Sicer pa se bodo pogajanja s Turčijo kma-Ij začela. Bosna ostane avstrijska, Srbija pa od Avstrije ne dobi nobenih kompenzacij.
Anglija roti na tnir. — Car.
L o n d o n, 3. nov. »Times« povdarja. da ni verojetuo, da bi Rusija prot' aneksiji protestirala, ker bi le s pomočjo vojske -bilo mogoče Avstriji Bosno vzeti, vojske pa ne želi ne Rusija ne nobena druga velesila. »Times« poživljajo cesarja Franca Jožefa, naj bo nekoliko bolj odjenijiv, ker si tudi on čisto gotovo ne želi vojske.
P e t e r b u r g, 3. nov. Car :e avstro-ogtskega poslanika grofa Bercntolda sprejel v avdijenci. Avdijenca je biia zelo prisrčna. Car je naznanil, da b^ cesarju
Francu Jožefu odgovoril na njegovo lastnoročno pismo. Iz carjevega odgovora se bo šele položaj razjasnil.
Došla pa je iz Pariza tudi v;sl, da je
dr. Milovanovičeva misija v Parizu popolnoma pogorela.
P a r i z, 3. nov. »Teinps« poroča, da so v Parizu na merodajnem mestu srbskemu ministru za zunanje zadeve dejali, da o kakih teritorijalnih kompenzacijah za Srbijo ni govora. Srbski državniki naj javno mnenje doma pomirijo, da prijatelji Srbije ne bodo enkrat naveličani in opustili svojo namero, dovoliti Srbiji daleko-sežne gospodarske dobrine.
Ta vest bo pač v Belgradu vplivala kakor bomba. Morda bodo prišli ondi vendar do spoznanja, da se velesile zaradi srbskih zahtev ne bodo dale zapeljati v evropsko vojsko in da bo Srbija čisto izolirana, ako bo rovala dalje.
Poročati je še o
Homatijah v Turčiji.
Mladoturki stražijo sultanovo palačo. Pred Jildizom stoji namreč več bojnih ladij z nabasanimi topovi. Generala 2. divizije, ki je v Jildteu, so odstavili. — Albanci se pripravljajo na krvav boj s Srbi, ako bi ti hoteli vdreti v Sandžak. — Na bolgarsko-turški meji se vrše poboji med vojaki in bandami, ki so celo en železniški nos t razstrelile v zrak. Proti Avstriji se v Turčiji nič večne demonstrira. Hujskači so utihnili. — Na črnogorski meji zelo vre. Ljudstvo se oborožuie. — Rusiia mobili-zuje baje odeške, kievske in peterburške polke. — Baje plovejo tuje ladije okoli ,vhoda v Bospor ter razsvetljujejo z reflektorji črnomorsko obal.
Občinski svet ljubljanski.
v L j u b I j a n i, 3. nov. 1908.
Predseduje župan Ivan Hribar, k>' KJiistatuje sklepčnost ter otvori sejo ob četrt na šest. Naznani opravičbe dveh odsotnih občinskih svetnikov ter imenuj--, overovatelje zapisnika.
Med naznanili predsedstva se nahaja zahvala za sprejem slovanskih časnikarjev ob kongresu v Ljubljani, nadalje izjave sozalja za 20. september od treh slovenskih društev v Ameriki in treh slovenskih županstev.
LISTEK.
Otok zakladov.
Angleško spisal R. L. Stevenson. Prevel J. M.
(Dalje.)
»Tako je!« je rekel zdravnik. »Sedaj vidiš, kaj se pravi biti popotnik. Da! Iti vsote postajajo vedno večje, kakor vidite, ko je stopal višje v službi.«
Malo drugega se je nahajalo v knjižici kakor nekoliko zapiskov o legi krajev na praznili listih proti koncu m tabela za preračunavanje angleškega, francoskega in španskega denarja na skupno vrednost.
»Varčen človek!« je vzkliknil zdravnik. »Tega se ni moglo prevariti.«
»Sedaj pa,« je rekel mirovni sodnik, »drugo stvar.«
Papir je 'bil na več mestih zapečaten z naprstnikom kot pečatom, morebiti z ravno istim naprstnikom, ki sem ga jaz našel v kapitanovem žepu. Zdravnik je z največjo skrbnostjo odprl pečate in iz zavoja je padel zemljevid nekega otoka, z zemljepisno dolžino in širino, globočino vode, imeni gričev in zalivov, večjih in manjših, iu vsako podrobnostjo, ki bi se jo utegnilo potrebovati, ako se je hotelo ob njegovem obrežju varno zasidrati ladijo. Bil jc kakih devet milj dolg in pet širok; imel je obliko, bi skoro dejal, kakor po konci sto-
ječ debel zmaj, ter je imel dve zavarovani luki, v sredi pa se je nahajal grič, zaznamovan z imenom »Spyglass« (Daljnogled). Nahajalo se je tudi nekoliko dodatkov iz poznejših časov, predvsem pa trije križi z rudečim črnilom — dva na severni strani otoka, eden na jugozapadni, in poleg tega poslednjega napisane z istim rudečim črnilom in z majhno, lično pisavo, zelo različno od kapitanovih ležečih črk, te-le besede: »Večji del zaklada tukaj.«
Zadaj na drugi strani je ista roka napisala sledeče nadaljne opazke:
»Visoko drevo, greben Daljnogleda, eno točko od SSJ proti S.«
»Skeleton Island — Otok okostja, IJI proti I.«
»Deset čevljev.«
»Srebro v paličicah se nahaja v severnem skrivališču; najdeš ga na strmini vzhodnega malega griča, deset nitij južno od črne skale z znamenjem na njej.«
»Orožje se lahko najde, v peščenem griču; S točka severnega malega zaliva, I in eno četrtino S.«
»I. F.«
To je bilo vse; vendar je navdajalo mirovnega sodnika in dr. Liveseya z velikim veseljem, kakor je tudi bilo kratko in meni nerazumljivo.
»Livesey,« je rekel mirovni sodnik, na mestu zapustiš svojo borno prakso. Jutri odidem v Bristol. Tekom treh tednov dveh tednov! — deset dni — bodemo imeli najboljšo ladijo. gospod, in najbolj
| izbrane mornarje na Angleškem. Ti boš 1 imeniten kabinski deček, Jakec. Vi, Live-sey, ste ladijin zdravnik, jaz pa admiral. Seboj vzamemo tudi može kakor so Re-druth, Joyce in Hunter. Imeli bomo ugodne vetrove, hitro vožnjo in niti najmanjše težave najti kraj in denarja na kupe — da se bomo valjali v njem — se igrali ž njim vse čase pozneje.«
»Trelawney«, je rekel zdravnik, »jaz grem z vami, in jaz sem porok za to, da ,se vse dobro izteče, in Jakec tudi, iu delaii bomo čast podjetju. Samo en človek je, ki se ga bojim!«
»In kedo je to?« je zavpil sodnik. »Imenujte mi tega psa, gospod!«
»Vi sami,« je odgovoril zdravnik, »kajti vi ne morete brzdati svojega jezika. Mi nismo edini, ki vemo o tem papirju. Oni Jjudje, ki so v današnji noči napadli gostilne — drzni, obupni ljudje gotovo — in drugi, ki so ostali na ladiji, in še več drugih, to smem reči, ne daleč proč. so vsi popolnoma prepričani, da pridejo do tega denarja. Nikdo izmed nas ne sme biti sam, dokler nismo na morju. Jakec in jaz ostaneva med tem časom skupaj; vi pa vze-jnite Hunterja in Joyca, ko se podaste v Bristol; pred vsem pa: nikdo ne sme ziniti besedice o tem, kar smo našli.«
»Livesey,« je odvrnil mirovni sodnik, »vi imate vedno prav. Jaz bom molčal kakor grob.«
i r±
Drugi del.
Ladijin kuhar.
VII. Poglavje.
Jaz grem v Bristol.
Dalj časa je trajalo, kakor si je domišljal mirovni sodnik, predno smo bili pripravljeni za morje, in nobenega naših ,prvotnih načrtov — niti onega dr. Live-seya, da bi imel mene poleg sebe— nismo imogli izvršiti, kakor smo nameravali. Zdravnik se je moral podati v London, da poišče drugega zdravnika, ki bi prevzel njegovo mesto, sodnik je imel polne roke dela v Bristolu, jaz pa sem živel gori v Hallu pod nadzorstvom varuha lova. starega Redrutha, skoro kot jetnik, vendar poln sanj o morju in najbolj mikavnih nad na tuje otoke in doživljaje. Ure dolgo sem namišljeno sedel nad zemljevidom in premišljeval vse podrobnosti, katerih sem se dobro spominjal. Sedeč pri ognju v hišni-kovi sobi sem se v svoji domišljiji bližal temu otoku od vsake mogoče strani; pre-iskal sem vsak oral njegove površine, sem tisočkrat splezal na oni visoki grič, ki ga imenujejo »Spyglass« (Daljnogled) in vži-val z njegovega vrha najčarobnejši in najlepši razgled. Včasih je na otoku kar mrgolelo divjakov, s katerimi smo se bojevali; včasih je bil zopet poln nevarnih živali, ki so nas zasledovale; vendar se pa v vsej moji domšljiji ui zgodilo ničesar tako čudnega in neprijetnega, kakor so bili naši resnični doživljaji.
Sožaljni dopisi se shranijo v mestnem arhivu.
»Kranjska hranilnica«.
Zupan naznanja, da je »Kranjska hranilnica« mestni občini sodnijsko odpovedala posojilo v znesku 21.400 kron, zemljiškoknjižno zavarovano na hiši št. 155 Sv. Petra cesta. Ta hiša (Šinceljeva) jc biia že obremenjena, ko jo je občina kupila. Predlaga, da se najame posjilo pri drugem zavodu.
Obč. svetnik dr. Triller izvaja v daljšem govoru, ki ga je večkrat prekinilo giasno odobravanje občinskih svetnikov, da občinski svet ne sme molče iti mimo tega koraka »Kranjske hranilnice*. Ker se je navdušenje domačih vlagateljev do tega zavoda ohladilo, moral je gledati, da pokrije nedostatek zadnjih tednov. Pot, ki jo je »Kranjska hranilnica« v to svrho izbrala, je pa navadna politična demonstracija. Najprej je odpovedala slovenskim trgovcem in obrtnikom kredit v svojem kreditnem društvu. Namena, da bi dotič-nike spravila v zadrego, ne doseže, ker bodo naši zavodi storili svojo dolžnost in ustanovi zlasti »Mestna hranilnica« lastno kreditno društvo; če je pa hotela s tem dokazati, da ji mrzi vse. kar je slovenskega, — ta namen je sijajno dosegla. Poten; je začela odpovedovati hipotekama posojila. Ni samo slučaj, da je ta usoda zadela odločne Slovence in zlasti naprednjake, »Kranjska hranilnica« izbira ljudi, katerim odpoveduje. Prišel je čas, da se jo opozori na § 17. njenih štatutov, glasom katerih je obvezana nalagati denar vlagateljev v p-vi vrsti na hipoteke na Kranjskem. Toda »Kranjska hranilnica« se že izp:ičetka ni dosti brigala za svoja pravila, marveč .ie zlasti na Dunaju, v Trstu, Opatiji .td. naložila več denarja nego tu na Kranjskem. Človek bi mislil, da bo »Kranjska hranilnica« sedaj, ko rabi denar, popravila svoje grehe ter najprej odpovedala izven-kanjska posojila. To se pa ni zgodilo, marveč Slovencem je hotela pokazati svoje nemške zobe. Na to ne smemo molčati. Opozoriti moramo vlado kot nadzorno oblast na § 17. štatutov »Kranjske hranilnice«, ono vlado, ki je čutila potrebo, razglašati »Kranjsko hranilnico« kot največjo dobrotnico kranjske dežele. Dobroi • niki niso nemški gospodje pri hranilnici, ampak slovenski vlagatelji. Ako je dala neznaten del svojih dobičkov za humanitarne namene, je storila le svojo dolžnost. T e neznatne darove pa je pošteno kompenzirala s tem, da je dajala ogromno večino dobička za pangermanske namene, tako da se jo po pravici imenuje edino trdnjavo Nemcev na Kranjskem. Ako vlada sedaj ne stori svoje dolžnosti kot nadzorna oblast, poklicalo se jo bo v deželnem zboru na odgovor tako na glas, da ji ne '">0 prijetno.
Odpoved posojila se vzame nato na znanje.
Ulični napisi.
Zupan poroča o dopisu deželnega odbora, da je isti odbil pritožbo dr. Egerja in dr. proti sklepom občinskega s"eta glede samoslovenskih uličnih napisov ter obeta, da se bo sedaj, ko je završen dolgoletni boj, podvizal, da na ljubljanskih ulicah zableste čimprej samoslovenski ulični napisi.
Ko se je prečital in odobril zapisnik zadnje seje, položi novi meščan g. Aleš v roke županove svečano obljubo
Dnevni red.
Občinski svetnik Milohnoia poroča o računskem sklepu mestnega loterijskega posojila in amortizačnega zaklada te«-riiestnega zaklada pro 1907. Obe poročili sta bili sprejeti z dodatnim sklepom, da se bo od leta 1909. naprej računalo tujim občinam od predujemov na hiralskih stroških 5% obresti od dneva roka, ki jim je bil dovoljen za povračilo.
Občinski svetnik Knez poroča, da je sodišče občini ponudilo primerne prostore za obrtno sodišče proti letni najemnini 50J ki on. Ker ima občina po zakonu skrbeti za prostore in je ponudba ugodna, se ista sprejme.
Občinski svetnik dr. Oražen poroča v imenu policijskega odseka o preosnovi tarife za ljubljanske izvoščeke. Dnevno tarifo se zviša povprečno za 21 odstotkov, nočno za 40 do 42 odstotkov. Tarifa, ki je biia soglasno sprejeta, bo uradcma razglašena in vsak izvošček jo bo moral •meti v svojem vozu.
Poročilo istega odseka o ustanovitvi bolniške blagajne za posle se odloži z dnevnega reda.
Podžupan dr. vitez Bleiweis poroča o dciovanju gasilnega in reševalnega društva. V tretjem četrtletju je nastopilo pri petih požarih in v 190 slučajih reševanja. Poročilo se je vzelo na znanje.
Na poročilo šolskega odseka (poročevalec občinskei svetnik Dimnik) se zviša letna dotacija za mestni dekli-šk^ licej od 660 na 1000 kron in prispevek za tisk letnega poročila od 300 na 400 kron. — Dr.
Pavlu Pistotniku, ki poučuje 48 učenk v češčini — učitelja za italijanščino se ni moglo dobiti — se dovoli običajna nagrada po 12 kron za vsako uro na teden. Istotako prof. Alojziju Tavčarju, ki poučuje namesto prof. Novaka stenografijo, za 4 ure na teden. Telovadk je 66; zato se ie moralo napraviti dva oddelka. Dovoli sc i.agrada po 10 kron na mesec za vsako tedensko uro.
»Mestna hranilnica«.
Občinski svetnik dr. Oražen vpraša predsednika, ali mu je znano, da jc že pred dvema mesecema odstopil upravni svetnik »Mestne hranilnice«, Roiirman. Zakaj sc v smislu točke 28. pravil in točke 3. fcvrševalnih določb ni izvršila dopolnilna volitev, ki bi se morala vršiti takoj, ko je imenovani odstopil ?
Zupan pojasnjuje, da mu odstop upravnega svetnika Rohrmana ni bil znan, a da bo nemudoma ukrenil potiebno, da se volitev izvrši.
Za pokopališče pri Sv. Križu.
Podžupan dr. vitez Bleivveis poroča o žalostnem stanju novega pokopališča, kar se tiče nasadov.
Zupan izjavlja, da opomni podjetništvo na prevzete dolžnosti v smislu stavbenega dovolila.
Sledi tajna seja.
Gospodarstvo-
H- Vipavski vinorejci so letos pridelali nenavadno veliko izvrstnega vina po novem francoskem načinu. Vino se mora glede na kakovost kosati z nižje - avstrijskimi. Toda marljivi vipavski vinogradniki so v veliki zadregi zaradi splošno dobre vinske letine in nizkih cen. Glavni, da skoraj edini dohodek vipavskega prebivalstva je vino, ki pa ga ne morejo hitro spraviti v denar. Večina nujno potrebuje denarja za davke in druge potrebščine, kupcev pa je razinerno malo. V tej sili so se včeraj teden zbrali v Vipavi vipavski župani, načelnik »Kmetijskega društva« g. Uršič, načelnik »Vipavske sadjerejske zadruge« g. Mercina in poslanec gospod Lavrenčič. Ustanovili so »Reklamni odbor«, ki naj bi storil primerne korake za prodajo vipavskih vin. Županstva prispevajo v ta skupni namen po 200 kron. V prvi vrsti hoče »Reklamni odbor« z irise-rati v raznih čeških in galiških listih opozoriti na izvrstna vipavska vina, ki se dobivajo po 20—22 K hektoliter, postavljeno na kolodvor v Ajdovščini. Nastaviti hočejo tudi skupnega potnika, ki bi razpečaval vipavska vina po Češkem in drugod. Za reklamo in dobrega, izurjenega potnika pa je zopet treba denarja. Zato so tudi na ,shodu izbrali deputacijo, ki naj pri dežel-,nem odboru in deželni vladi prosi primerne denarne podpore. Ta deputacija, gg. Lavrenčič, Mercina in Uršič so se minoli četrtek oglasili pri deželnem odboru in deželni vladi, kamor jih je spremljal tudi poslanec Žitnik. Dež. odbornik gospod dr. Lampe in gospod deželni predsednik baron Schvvarz sta obljubila priporočati prošnji. Kakor čujemo, se je včeraj zopet zbral v Vipavi reklamni odbor, da sestavi prošnji na vlado in deželni odbor in inse-rate za liste ter se dogovori o skupnem potniku. Mi želimo vipavskim vinorejcem najboljši uspeh. Opozarjamo pa že sedaj merodajne kroge, da vinogradnikom ni še pomagano z velikanskimi kletmi, v katere bi spravili vino za boljše čase. Prvič je treba za kleti mnogo kapitala, še več pa za nakup vina, ki naj bi se spravilo. Obstoječi vinorejski zadrugi nimajo toliko prometne glavnice, da bi, recimo, pokupile vsaj polovico vina. Zato morajo skrbeti za hitro in izdatno reklamo. Domači vino-,tržci, napolnite svoje zaloge z izvrstnim .Vipavcem!
KRIZA V KABINETU.
Baron Beck se pogovarja z voditelji strank o rekonstrukciji kabineta. Glavni vprašanji pri teh neobveznih pogovorih sta: 1. katere stranke pridejo v poštev in kako bi se naj razdelilo portfelje; 2. kakšne garancije bi stranke ponudile za delo-zmožnost parlamenta in pravočasno rešitev nujnih predlog. Nemci in vlada bi radi ohranili v ministrstvu Marcheta in Der-schatto. Poslednji da bi najlažje izvedel podržavljenje železnic, prvi pa neke težke točke naučnega resorta.
Dne 8. t. m. sprejme cesar barona Becka v avdijenci. Ako bi češka ministra dotlej zahtevala rešitev svojih demisij, se odpove vse ministrstvo. Ako bo notranji položaj tedaj že jasen, predloži Beck cesarju novo listo. Če bi liste ne mogel sestaviti, bo predlagal, da se poveri sestava novega kabineta komu drugemu.
Razvoj notranjega položaja je odvisen od nastopa mladočehov, ki se bodo jutri v Pragi posvetovali o nadaljni taktiki. Večina jih je proti dosedanjemu koali-
cijskemu sistemu. Tudi izvrševalni odbor čeških strank bo imel jutri v Pragi sejo, ki se je udeležita minister Fiedler in Prašek. »Zeit« je mnenja, da mladočehi izstopijo iz zveze čeških strank.
Nemški krščanski socialci žele delaven parlament, stabilne razmere in narodno varstvo nemških manjšin, zlasti na Češkem. Uradniški kabinet' perhoresci-rajo.
Poljaki mislijo namesto dr. pl. Kory-to\vskega kandidirati kot ministra poslanca Bilinskega, in sicer za železniški port-felj.
STRAŠNA BLAMAŽA ZA NEMŠKO ZUNANJO POLITIKO.
Berolin, 3. novembra. Vse je bilo zelo radovedno, kaj bo glasilo državnega kanclerja, »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« porekla na objavo nekega cesarjevega pogovora z nekim angleškim diplomatom, kar je zagledalo svetli dan v »Daily Telegraph.« (Cesar je tu odkril, da je svoj čas odbil ponudbo Francije in Rusije nastopiti ob priliki burske vojske proti Angliji in celo izdelal bojni načrt proti Burom). »Norddeutsche A!lg. Ztg.« pa v svoji izdaji od 1. t. m. pojasnjuje, da je cesar, kar je hotel dati objaviti v »Daily Telegraph« preje pokazal državnemu kanclerju Biilovvu, ta pa tega ni prebral in poslal zunanjemu uradu, odkoder se .ie stvar poslala angleškemu listu in obenem objavila naznanilo tega v uradni Wolffovi korespondenci. Državni kancler je zaraditega, ko se je vsa evropska javnost zaradi cesarjevih izjav razburila, podal cesarju demisijo, ta je pa ni sprejel, s čimer je stvar poravnana. Ta dementi se smatra za največje ubožnostno izpričevalo nemške zunanje vlade, ko se priznava, da kan-celar tako važne izjave ni bral. Če bi se bila »Nordd. Allg. Ztg.« zlagala, bi se ne bilo veliko ugovarjalo. Resnica je najbrž ta, da cesar sploh kanclerju ni nič poslal, temveč podrejenim krogom kar ukazal, da preskrbe objavo njegovih odkritij v »Daily Telegraph«. Seveda je za cesarja značilno, da je prezrl odgovorne faktorje in da si tudi ni bil v svesti, kakšno neumnost je s svojimi izjavami, ki njega samega najbolj kompromitujejo, napravil.
II. redni občni zoor ..Društva notarskih kandidatov za iraiko nadso-dliie".
V soboto, dne 31. oktobra t. 1. se je vršil v restavraciji »Narodnega doma« v Ljubljani drugi redni občni zbor »Društva notarskih kandidatov za graško nadsodi-šče« v Ljubljani.
Udeležba je bila častna. Prišli so člani iz naše ožje provincije ter celo iz Štajerske.
Predsednik dr. Krevei se je spominjal v svojem otvoritvenem nagovoru umrlega člana in odbornika Antona Tominška .ter mu govoril posmrtnico. Smrt pokojnika je globoko pretresla kolege, ker jo je pospešila tragična usoda mlade, jedva poročene soproge. V znak sožalja so se dvignili zborovalci s sedežev.
Nato je omenil predsednik v kratkih besedah delovanje društva v preteklem letniku ter prepustil obširnejše poročilo o tem delovanju tovarišu tajniku.
Tajnik Kersnik je poročal med drugim, da je vodilo društvo, ki je štelo v zadnjem letu 24 članov, tudi v tem letu pred vsem stremljenje, da izpolni po možnosti kardinalne zahteve § 2. društvenih pravil, da ščiti vsestransko stanovske ko-.risti. Društvu se je posrečilo izposlovati v notarskih pisarnah na Kranjskem obli-gaten popolen nedeljski počitek. Odbor je poslal takoj po zadnjem občnem zboru /vsem kranjskim notarjem okrožnice, ki so že malone v vseh kranjskih pisarnah pospešile uvedbo te socialne zahteve. For-melno je končno ugodno rešil to zadevo po intervenciji odbora v lanskem letu notarski kolegij. — Koje izšel zavarovalni zakon v teku zadnjega letnika, je sklenil odbor postopati solidarno z »Društvom notarskih kandidatov« v Gradcu. Z ozi-,rom na znane pomanjkljivosti tega zakona je pozval pototn okrožnic vse člane, da se izjavijo za izločitev ali proti izločitvi notarskih kandidatov iz one skupine privatnih uslužbencev, katera je podvržena zavarovanju v smislu navedenega zakona. Vsled skeptičnih izjav nekaterih članov se je odločil naposled odbor predložiti vso zadevo drugemu občnemu zboru. — Nadalje je odbor v preteklem letu z mnogimi osebnimi in še z mnogobrojnešimi pismenimi intervencijami branil in ohranil stanovski status. Posredoval je službe tovarišev ter dajal društvenim članom potrebna pojasnila v stanovskih vprašanjih. Društvo, omejeno na bolj maloštevilen krog članov, ni prirejalo kot tako predavanj; pač pa je predaval tovariš Jereb v naši sekciji, torej v društvu, katero je
zasnovano 'na širši podlagi iu katerega člani so tudi gospodje notarji. Jerebovo predavanje o »fideikornisarični substituciji« je bilo jako vestno in zanimivo. Po nekaterih točkah internega značaja sc spominja tudi tajnik umrlega odbornika Tominška, kateremu je položil odbor ve-jiec na krsto.
Po tajnikovem poročilu sledi poročilo blagajnika Jereba.
Poročili se soglasno odobrita.
Nato se vrše volitve. Izvoljen je soglasno večinoma stari odbor, ki se takoj konstituira nastopno: Dr. Jolsip Krevei, predsednik; dr. Ivan Stojan, podpredsednik; Janko Kersnik, tajnik; Fran Krisper, blagajnik; Fran Burger, in Hinko Požun, odbornika; Fran Hubad in Stanko Rudež, namestnika. Za preglednika se izvolita Milan Detiček in Josip Tribuč, v razsodišče pa: Anton Bartol, Rado Jereb iu Fran Tavzes.
Po volitvah referira dr. Krevei o zakonu privatnih uslužbencev z dne 16. decembra 1906, št. 1 de 1907, drž. zak., ki zahteva tudi obligatno zavarovanje notarskih kandidatov ter dokazuje pomanjkljivost te postave, katera določa, da dobe zavarovanci šele po desetletnem vplačevanju pravico do zavarovalne rente. Za kandidate, ki zasedajo dandanes notarska mesta navadno že po štirih ali vsaj v šestih službenih letih, je tako zavarovanje Je nepotrebno breme, ker imajo v slučaju imenovanja za notarje pred potekom navedenih deset zavarovalnih let le pravico, zahtevati od zavarovalnice povračilo ene tretjine vplačanih prispevkov, dočini pripadeta ostali dve tretjini zavarovalnici. Rente so razmeroma še poleg vsega tega jako nizke. Umesten je pač pristop k pen-zijskemu zavarovalnemu fondu »Avstrijskega zavarovalnega društva«, ker zavarovanja pri tem fondu ne tangira imenovanje za notarja ter so zavarovalni pogoji tukaj v vsakem oziru ugodni.
Tovariš dr. Stojan predlaga, da se izreče društvo v principu za izločitev notarskih kandidatov iz zavarovanja v smislu citiranega zakona. Ta predlog ter dopolnilni predlog dr. Krevelna, da se pooblašča odbor, da izposluje to izločitev, se sprejmeta soglasno.
Nato se sproži debata o zasedenja tretjega notarskega mesta v Mariboru. Dr. Krevei pojasni, da je odbor v tem oziru že interveniral v preteklem letu pri celjski notarski zbornici, katera se je izrekla za zasedenje tega mesta. Vso zadevo pa je zavlekel odpor obeh sedanjih mariborskih notarjev. Tov. Kersnik opozarja na ugodno pozicijo tretjega notarskega mesta v Mariboru z ozirom na naraščajoče število in materielno blagostanje prebivalstva mariborskega okraja. Na njegov predlog se poveri odboru naloga, da se po možnosti tudi nadalje zavzema za zopetno zasedenje imenovanega notarskega mesta.
Tovariš Kersnik utemelji predlog, da se naj priobčujejo poslej vsa društvena naznanila z enakim besedilom v obeh slovenskih dnevnikih. Soglasno sprejeto.
Tovariš Bartol povdarja, da je uradni jezik v pisarni dr. Schmidingerja izključno slovenski. Občni zbor konstatira po tem izvajanju, da je smatrati dr. Schmidingerja za slovenskega notarja.
Tovariš Kersnik se zavzema za prijateljske sestanke s kolegi juristi raznih branž, kjer bi se brez oratorskih oficiel-nostij poljudno razpravljalo in govorilo zlasti o novejših zakonih ter važnejših odločbah najvišjega sodišča. Predlaga, da vzbudi društvo inicijativo za take sestanke.
Tovariš dr. Stojan omenja, da na-.merava društvo »Pravnik« prirejati tekom nastopne žitne take sestanke.
Dr. Kersnik vztraja pri svojem predlogu, češ, da je društvo »Pravnik« že večkrat napovedalo take sestanke, ki pa se niso nikoli vršili.
Tovariš dr. Stojan opozarja na znani zakonski načrt, ki predpisuje sestavo kupnih pogodb do 200 kron sodiščem ter po-zivlje društvo, da se pridruži akciji drugih stanovskih organizacij zoper uveljav-Ijenje takega za'kona. Tovariša dr. Krevei in Burger se pridružita tem izvajanjem.
Tovariš Kersnik govori o posredovanju služb društvenih članov, ki more biti le informativnega značaja. Popoln uspeli se doseže le, če se opozori po okrožnicah vse kandidate in notarje, da naznanjajo vse želje in težnje glede služb društvenemu odboru.
Tovariš dr. Krevei omeni, da je treba kolege novince opozoriti, da ne sklenejo preilalekosežnih pogodb s šefi in da pazijo zlasti na službeno odpoved. Naposled izjavi v imenu odbora, da sc bodo vsi na tem občnem zboru sprejeti predlogi in izražene želje vestno izpolnile ter zaključi po večurni dobi živahno zborovanje.
na Štauta je inerodajna izpoved policijskega stražnika Gerloviča, ki ga je videl, da je tolkel po vratih. Obteževalno je, da je dejanje kvalificirano v dveh slučajih kot hudodelstvo.
Koren je sani priznal, da je zamahnil z roko in vrgel kamen. O Kamenšku se je sodišče prepričalo, da je vrgel kamen, kakor tudi, da je vodil napad na Schreyevo restavracijo.
O ostalih obtožencih jutri.
Občinstvo je sprejelo tako obsodbo na znanje z velikim presenečenjem. Gospa Potnikova, ki je bila navzoča pri razpravi, se je zgrudila na klop in bridko ihtela, vse navzoče dame so ihtele, moškim so prišle solze v oči. V srcih vseh se je pa rodilo nekaj — česar ne moremo ln ne smemo zapisati . . .
Predsednik deželnega sodišča je naznanil, da je pritožbe glede ničnosti vložiti tekom treh dni, glede odmere kazni se morejo pa pritožiti le Hojnik, Cvelbar in Ki-movec ker se je ostalim odmerila kazen pod mero ki jo določa zakon.
Namestnik državnega pravdnika in zagovorniki so si pridržali pravico cven-tuelne pritožbe.
Namestnik državnega pravdnika je predlagal, da se oni, ki so obsojeni radi prestopkov (Hojnik, Cvelbar, Kimovec) izpuste iz zapora toliko časa, da dobi obsodba pravno moč. Istotako se izpustita za toliko časa iz zapora Srečko Potnik in Staut, ker sta rodbinska očeta. Sodišče je temu pritrdilo. Kmalu na to so tem obsojencem pred sodnijsko palačo stiskali roke njihovi prijatelji.
! Nabirajte !
za žrtve 20. septembra!
Dnevne novice.
+ Izšla je sodba zoper slovenske demonstrante, krvava in kruta, kakršno je zahteval državni pravdnik. Prepričani smo pa le, da je uspeh sodbe iznenadil in osupnil celo zastopnika državnega pravdništva. Slovensko občinstvo je biio pripravljeno na mnogo, a da se bo delila ta-kozvana pravica s to mero, se ni moglo pričakovati, ker je vendar vsej slovenski javnosti znano, kako so nemški lopovi bili sojeni tudi pri avstrijskih sodiščih. Nemški krvoločnosti, ki je zahtevala vislice in dosmrtno ječo za vsakega demonstranta, je zadoščeno. Zadoščenje so dali s sodbo .štirje sodniki, dva slovenskega, (Pole in Andolšek) in dva nemškega pokoljenja (Pajk, Hauffen). Za krivdorek, ozironta .za to obsodbo je bilo po obstoječih postavah neobhodno potrebno, da je vsaj eden izmed obeh slovenskih sodnikov glasoval za krivdo in za take kazni. Slovenska javnost po vsem Slovenskem, osobito po Ljubljani, je bila trdno prepričana, da so vsi štirje sodniki prišli k razpravi z že izdelanimi sodbami. Tudi tek razprave je na to kazal, da morajo biti vsi obsojeni1. Veljalo je: ker se je po Ljubljani demonstriralo in pobijalo, se mora tudi -kaznovati. Vprašanje, če so obsojeai pravi krivci, je ostalo bolj ob strani Z narodnega stališča smo s to sodbo zadovoljni. Ta sodba bo Balaamovo prokletstvo, ki bo Slovence še tesneje združilo v boju zoper kranjsko predrzno vsenemštvo! Gotovo je, da Pajk, Hauffen, Pole iu Andolšek niso mogli Nemcem prizadejati z nobeno stvarjo hujšega udarca, kakor s to sodSo. Slovenski trgovci in obrtniki so jim za to sodbo hvaležni.
+ Zopet nemški izgredi v Celovcu. Iz Celovca nam poročajo: V noči od 1. na 2. november je zopet neznana roka pobila na hiši Mohorjeve tiskarne v Šolski ulici — osem šip (pet zunanjih in tri notranje) v skupni vrednosti okrog 42 K. Žalostno je in za naš čas značilno je, da tak zlikovec niti na glasno govoreč dan o minljivosti vsega posvetnega se ne more zdržati svoje fanatične strasti. Pač v resnici lahkoživ, lahkomišljen in hudoben Nemec.
+ Cesarjev jubilej v Gradcu. Mestni zastop graški je določil, da da za razsvetljavo v Gradcu najmanj 8000 K. Nemški listi pravijo, da razsvetljave ni treba, ker cesar sam želi, da se s takimi stvarmi njegovega jubileja ne proslavlja.
+ Dve važni socialni predlogi. Predloga o starostnem zavarovanju je izšla, kakor tudi predloga o določilih proti pijančevanju.
+ Celovčani protestirajo. Celovški občinski svet je protestiral proti slovenskim tožbam pri celovškem okrajnem so-
dišču, ki so, kakor smo poročali, sedaj dopuščene. Res zanimiva bi bila pravica, ki bi se nenemškim narodom merila iz nemške nadutosti!
+ Slovenski poveljevalni jezik je vpeljalo veteransko društvo v Kranjski gori. Njegov vrli načelnik, podžupan g. Peter-man, je prišel že pred petimi leti z istim predlogom, pa tedaj razmere še niso bile zrele, da bi bila prodrla taka »nečuvena« zahteva. Sedaj pa je protiglasoval en sam možiček. Naprednejši so pa v Kranjski gori le kot v Kranju.
+ Mnogo demonstrantov, ki so v Pragi metali kamenje, je že obsojenih in so obsojeni le na en mesec.
—	Umrl je v Dragomeru pri Brezovici posestnik Franc Vrhovec, oče gospoda kaplana Fr. Vrhovca. Pogreb v sredo ob polu 9. uri. Svetila mu večna luč!
—	Vojaška vest. Dragonci v Slovenski Bistrici bodo spomladi premeščeni v Gorico, na njihovo mesto pa pridejo bazarji.
—	Mlekarna pogorela. Dne 31. oktobra zjutraj okrog 2. ure nastal je ogenj v mlekarni g. Boleta v Št. Petru na Krasu. Ker je veliko pomanjkanje vode, ognje-gasci niso mogli razun par vreč otrobov ničesar rešiti. Pogorelo je vse orodje, vozovi, seno in celo en konj. Škoda je zelo velika. Kako je ogenj nastal, in to v hlevu, se ne ve; najbrže po neprevidnosti.
—Zanimiva prepoved. Hrvaška vlada je pravoslavnim katehetoin prepovedala podpisovati se na izpričevala s cirilskimi črkami.
—	Moža umorila. Na Reki je žena honveda Jožefa Kalmerja v družbi svojega zapeljivca počakala zvečer svojega moža in ga napadla. Kalmerju sta iztrgala bojonet in mu ga zasadil v trebuh. Kal-mer se je mrtev zgrudil na tla. Policija je morilca aretirala.
—	Odkritje spomenika Štefanu Primožiču se je vršilo v četrtek ob najlepšem vremenu. Po sv. maši se je učiteijstvo zbralo ob grobu ranjkega tovariša. Po odpeti nagrobnici je stopil k grobu g. nadučitelj 1. Slapšak in govoril pesniško-vzne-šeno pokojnemu tovarišu v slovo. Vsi so bili do solz ginjeni. Odkril je spomenik tovariš g. Ivan Štrukelj. K slovesnosti je prihitel tudi g. nadučitelj Jeglič iz Ljubljane. Zal, da tovarišev-učiteljev iz bližnje okolice ni bilo toliko, kakor smo pričakovali. Kolegi iz Lašč (razven g. Finka) in iz Ribnice so se odlikovali s svojo odsotnostjo. Poznalo se je, da je spomenik odkrila »Slomškova zveza«. Ampak ob smrtni priliki moža mora vendar ponehati vsako strankarstvo. Gospodje toliko govore o kolegijalnosti, pa je najmanj kažejo nasproti — svojemu stanu. Drugim tovarišem pa — čast in hvala lepa! Spomenik sam je delo g. Čamernika, narejen iz blesketajočega se labradorja, najlepši na dobrepoljskem pokopališču. To je prvi spomenik, ki ga je postavila »Slomškova zveza« in je s tem poravnala dolg hvaležnosti svojemu odiw)rniku.
Štajerske novice.
š Vsak izgred, pri katerem je udeležen kak Slovenec razkričavajo sedaj nemški listi kot velevažne »Slo\venische Ex-cesse«. Če čita človek nemške liste bi mislil, da je izgred nemškim bratcem neznana stvar in da sploh v nemških mestih ni sodišč in ne kazenskih prestopkov. V nekem graškem predmestju se je te dni nekaj slovenskih delavcev napilo ter nekoliko porazgrajalo. Neki Ivan Pišec je baje napadel orožniškega postajevodja Germa, ga vrgel v jarek, dočim so drugi baje skakali po Germu in ga ranili. Kaj takega se tudi med Nemci često prigodi, ne da bi bil povod za to kaka narodnostna mržnja. Seve, nemški listi morajo meriti Slovencem z drugim merilom!
š Ornig je stavil kot poročevalec finančnega in poljedelskega odseka v deželnem zboru predlog, da se porazdelijo stroški za okrajne ceste med deželo in okrajnimi odbori. Predlog je bil sprejet in »Ta-gespošta« poje Ornigu hvalo, ker je iznašel izvrsten ključ, po katerem se naj porazdelijo bremena. Žal, da ne omenja »izvrstne« nemščine, v kateri je govoril ptujski paša in velegerman Ornig. Sklenil je svoje poročilo z bahatimi besedami: »Ich liabe noch mehrere Schliissel, die von den gleichen idealen Grundsatzen durch-drungen sind, wie der Abgeordnete Hu-ber.« Graški »Arbeitervville« pristavlja: »Der Mann, der so redet, ist leider auch ,eine Leuchte des Deutschtums'.«
š Stallner, VVastlan in dr. so interpe-IiraIi deželnega namestnika, je-li mu znano, da so šolske sestre v Celju in okolici delile lepake, ki so pozivali k bojkotu proti nemškim obrtnikom in trgovcem. Gospodje slišijo celo, kako trava raste!
š 12.000 številk lista »Arbeitervville« so razposlali zadnji čas zastonj socialni demokratje na razne obrtnike in delavce,
da ga naroče. Prihodnji teden pa bodo izdali seznainek vseh javnih lokalov, trgovin, gostiln itd., ki so naročeni na social-nodemokraški list; samo tje bodo odslej zahajali sodrugi.
š Za častnega občana je izvolila občina Velenje nadučitelja g. Valentina Bren-ceta, ki služi na velenjski šoli 35 let. Slavnostni govor je imel pri izročitvi diplome njega bivši učenec dr. Verstovšek.
š Otroka ukradla. V Mariatrost pri Gradcu je prišla k rodbini Mayer neka 24 let stara Marija Schvvarz, ki je prosila naj se jo sprejme za deklo. Meierjeva rodbina jo je sprejela. Včeraj je Schvvarz rekla, da mora iti po delavsko knjižico. Šla je in vzela seboj Meierjevo 41etno nečakinjo, vrnila se pa ni. Ženska je otroka odpeljala.
š Veleposestvo Bežigrad pri Celju se bo razprodalo. Dne 9. novembra t. 1. ob 9. ure predpoldne bo iz proste roke razprodaja krav, telic, konj, prašičev. Ker se bode svoječasno tudi zemljiško posestvo Bežigrad prodalo, se lahko že ob tej priložnosti zglasijo kupci. Razprodaja bo na licu mesta v Bežigradu.
š Katoliškemu podpornemu društvu v Celju je dovolil deželni zbor 2000 K podpore.
š Štajerskim Nemcem v prevdarek,
V spremstvu slovenskega o. frančiškana, štajerskega rojaka, obiskavata te dni Maribor, slovenske gorice in dravsko polje dva dušna pastirja z Westfalskega, da proučavata v apstolski gorečnosti ljudstvo in jezik slovenski, katerega se učita že več tednov med ljudstvom samim v dušni prid slovenskim delavcem, našim rodnim bratom na Porenskem. Čast njima!
Mlinske novice.
lj Predavanje S. K. S. Z. Sinoči je namesto dr. Vlad. Pegana, ki je bil zadržan kot branitelj Potnikov, predaval dr. Jan. Ev. Krek. Govor je bil veleaktualen: temeljil je na ljubljanskih demonstracijah in ž njimi zvezanih dogodkih. Govor, ki kakor blisk osvetljuje naše razmere, priobčimo jutri. Dvorana je bila natlačeno polna; poslušalci so morali stati tudi na hodniku in v sosednji sobi.
Ij Diskusijski večeri o socializmu se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer v dvorani »Slov. kršč. socialne zveze«. Jutri v »Zvezo« 1
lj Pouk v stenografiji se prične ob 8. uri zvečer v dvorani S. K. S. Z. v prvem nadstropju na desno. Ker bi mnogo udeležencev tega tečaja (debatna stenografija) rado prihajalo k socialnim diskusijskim večerom, bo pouk za začetnike v stenografiji ob četrtkih, pouk za debatno stenografijo pa ob sredah, torej prvikrat danes. Vsi udeleženci naj prineso s seboj zvezke za stenografijo, s štirimi črtami za vsako vrsto.
lj Ranjenci z dne 20. septembra. Od teh je samo še dijak Borštnik v bolnici. Te dni je vstal in hodi nekoliko z berglja-mi po sobi, toda le nekaj korakov, ker je še rana odprta in kost še nezaceljena. Borštnik bo potreboval največ časa, da okreva, a posledice bo gotovo vedno čutil, ker zdrobljena noga ne bode nikdar tako funkcionirala ko zdrava. Ker je prestal grozne bolečine, je tudi v obče zelo oslabel, in bo moral čez zimo v milejše podnebje, da si okrepča slabo zdravje. Ostala petorica je pa že zapustila bolnico, a nobeden še ni za delo zmožen. Tomšič, ki ie bil prestreljen skozi pljuča, je pri svoji materi in ne bo celo zimo mogel v službo, in ni verjetno, da bi bil še za težko delo. Miha Golovšek ki je bil ustreljen v levo ramo, še ne more vzdigovati roke. Pavel Štrukelj, ki je bil ustreljen v stegno, še nima zaceljene rane, in bo tudi dlje časa potreboval, da ozdravi. Oba bodeta pa gotovo tudi čutila vedno posledice, ker Golovšek kot mesar potrebuje krepkih rok, in P. Štruklju se je morala arterija na stegnu podvezati, ker je bila nevarnost, da vsled poškodbe ne izkrvavi. Vsekakor so to težke telesne poškodbe, in se lahko posledice še pozneje pokažejo. Josip Simon-čič je imel meso na nogi vsled strela razmesarjeno in še tudi ni za delo sposoben. Edini Martin Štrukelj, ki je bil z bajonetom od zadei v hrbet zaboden, ima zace-Jeno rano, a je še slab. Vseh ranjencev dobiva od vodstva bolnice redne tedenske podpore iz nabranih milodarov. Vsi so tudi dobili novo zimsko obleko, perilo, zimsko suknio in čevlje. Podporo bodo dobivali toliko časa, da okrevajo in postanejo za delo zopet zmožni.
20. IX. 1908 ima na svojih vratih zapisano na porcelanasti plošči trgovec En-gelbert Skušek na Mestnem trgu. Gospod Skušek je s tem občinstvo dovolj jasno opozoril na narodno dolžnost.
Ij Ali je tega treba? Gospod Roegcr star. je zopet izobesil napis »Joh. Roegcr«. Mi smo za samoslovenske napise, zato takega postopanja ne moremo odo-
bravati. Zdi se nam, da je tudi pri gosp. Roegru nemški napis popolnoma nepotreben.
lj Mnoge naše narodne dame osramo-te sedaj ljubljanski Nemci. Po 20. septembru mnogi nemški trgovci na ulici govore in pozdravljajo samo slovenski, le mnoge naše narodne dame tega ne store. Pri tem nič ne uplivajo nanje rezne zbadljive opazke. Prav dobro sta pozdravila te dni dva gospoda nemški kramljajočo narodno damo. A. je vzdihnil: »Blažena nemščina!« B. je pa pristavil: »Da — samo znati jo je treba!« Dama je pod Stoecklovim klobukom zarudela v vseh frankfurtarskih barvah in odhitela osramočena naprej.
lj VVeinlichov trgovski tečaj. Neki Weinlich, šulferanjski učitelj, ima v Ljubljani zavod, v katerem bi se po učnem načrtu morala dekleta učiti kaj potrebnega za trgovski stan. Pravijo, da je to trgovski tečaj. Zdi se nam potrebno na ta nemški zavod za to opozarjati, ker smo se že večkrat prepričali, da se uboga dekleta, ki hodijo v to šolo, ne naučijo dovolj potrebnega za slovenske pisarne. Šolnina jc visoka in stane ta tečaj slovenske stariše precej, a v slovenske pisarne takih gojenk ne sprejemajo radi. Mnogo denarja, a malo uspeha! — Spričevala daje Weinlicii samo nemška, poučuje nemško in ima samo nemški nadpis! Za slovenske gojenke se bo dobil primeren pouk, ki jim bo pomagal v slovenske in nemške pisarne, na prihodnji trgovski šoli, a tudi sedaj je poskrbljeno za trgovski pouk na ženskem h-ceju. Mnogim slovenskim starišem to ni znano!
Ij Srebrno poroko obhaja danes v Sp. Šiški g. Anton Kadunc, posestnik in pod-uradnik drž. železnice v pokoju, s soprogo. gospo Marjeto Kadunc, rojeno Jelene.
Ii V velikem koncertu »Glasbene Matice« v » Unionu« v nedeljo, 8. novembra, sodelujejo: gospa Lili Nordgartova, prima-dona Slovenskega gledališča; znani domači umetnik, g. Julij Betetto, sedaj an-gaževan na Dunajski dvorni operi; pevski zbor »Glasbene Matice«; celoten orkester »Slovenske filharmonije«, pomnožen z učitelji in učenci »Glasbene Matice«. Podrobnejši spored sledi.
lj 150 slovenskim trgovcem je »Kranjska hranilnica odpovedala kredit«.
liObravnava proti iuristu g. Estu se vrši v ponedeljek ob 9. uri dopoldne pri deželnem sodišču.
Razne stvari.
Žrtve morja. Kolikor se je moglo statistično dognati, je popolnoma izginilo na morju v prošlem mesecu 28 parobrodov s 40.792 tonami in 48 jadrnic s 16.417 tonami. Poleg tega so dohitele razne nezgode, n. pr. požari, trčenja itd. še 288 parobrodov in 133 jadrnic.
Vsled veselja ob avanziranju jc na Dunaju umrl računski revident Herman Ringel. Ko je zvedel, da je imenovan za svetnika, ga je zadela kap.
— Zrakoplovstvo. Nadvojvoda Jožef Ferdinand in Henrik Ferdinand sta se v družbi stotnika Hoffory dne 24., 25. in 26. t. m. dvignila v zrakoplovu »Salzburg« k večurni vožnji po zraku. — V Fridrichs-hafenu se je 26. t. m. v svojem zrakoplovu z lahkoto dvignil v zrak Zeppelin ob četrt na 12. uro. Ob 1. uri popoldne je zrakoplov prispel nazaj v Manzell. — »Zeppelinova zbarka« je zaključena; nabralo se je 5,513.336 mark. — Wilbur Wright je zopet pričel svoje vožnje. Dne 18. oktobra se je ob neugodnem vetru najprvo sam dvignil v zrak. Ko je veter ponehal, je povabil zaporedoma k večmi-nutni vožnji v zraku dr. Pirellija iz Milana, potem delegata vojnega ministrstva Petithomme-a in nazadnje vodjo nemškega poslaništva v Parizu barona Lancke-na. Dasi se je aeroplan pri predzadnjem vkrcanju nekoliko pokvaril, se Wright ni pustil zadržati ter je na večernem nebu kmalu izginil s svojim potnikom. Čez tri minute in dve sekundi pa je zopet srečno prispel s svojim zrakoplovom na tla.
Rooseveltov načrt za lovski pohod v Afriko. V spomladi, ko bo odložil predsedniško čast, podal se bo Roosevelt na lov na srednjeafriške gorske planjave. Peljal se bode skozi sueški prekop in Rdeče morje na vzhodnoafriško obal, kjer se bo v Mombassi izkrcal. Tu se bo lovska družba preskrbela z vsem potrebnim ter se z železnico peljala do Viktoria Nyanza; od tu bo šla na ugandske planote, kjer bo napravila lov na slone in nosoroge. Vrnil se bo Roosevelt po karavanski cesti do Belega Nila in od tu s parnikom v Kartum, in potem v Kairo.
Užaljene Madžarke. Za časa letovišč-ne in kopališčne sezone so se mladi Madžari pri Blatnem jezeru sukali le okoli tujk. za domača dekleta pa se niso čisto nič zmenili. S tem so se pa strašno zamerili madžarskim devam; sklicale so shod v Boglar. na katerega je prišel ves mladi
ČUDEŽ!	samo 4 K!	ČUDEŽ!
Posebni oddelek poln jesenskih in zimskih jopic, paletotov in pelerin za dame in iiii^^———■ deklice po K 4-—. ---------
Angleško skladišče oblek, 0. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
ženski svet iz okolice. Sliod je domače fante brez usmiljenja obsodil in sklenil popoten bojkot nasproti njim. Dekleta bodo ustanovila društvo, ki bo prirejalo zabave z godbo in plesom ali brez možkih. Dekleta, ki bodo predstavljale možke plesalce, bodo imele posebne znake. Če se bodo le kaj dolgo tako možko držale.
Poljedelski delavci iz Galicije na Češkem. V zadnji seji češkega deželnega od-ora je dr. Verunsky poročal o izidu akcije, po kateri so se oskrbovale iz Galicije delavske moči za češke poljedelce po posredovanju deželnega odbora gališkega. V zadnjem letu se je na ta način oskrbelo 61 poljedelcem 760 poljskih delavcev, za orihodnje leto pa zahtevajo razna poljedelska društva, da se jim oskrbi 3000—4000 delavcev iz Galicije. Le-to oskrbovanje se vrši popolnoma na stroške podjetnikov in potni stroški za enega delavca znašajo samo dvajset kron. Sklenilo se je to akcijo nadaljevati in oskrbovati češkim poljedelcem nedostatek potrebnih delavcev.
Poštni debit je vzet za Bosno in Hercegovino brošuri vseučiliškega profesorja dr. Stanoja Stanojeviča v Belgradu: »Istorija srbskoga naroda«.
IZSELJEVANJE IZ KOTORA.
Iz zanesljivega vira se nam poroča, da se je vsled zadnjih dogodkov na jugu začelo mnogo kotorskih prebivavcev seliti iz mesta. Zlasti uradniške in častniške rodbine hite na varnejše kraje, kajti Ko-tor bi bilo najpripravnejše mesto za prvi naskok v slučaju, da se na spomlad izcimi vojska.
Telefonska (n brzojavna porodla.
DAVČNI SVETNIKI.
Dunaj, 4. novembra. Davčni svetniki je novi naslov za člane davčnih komisij L in 2. instance. Finančno ministrstvo polaga važnost na to, da dobe poseben naslov tisti, ki sodelujejo brezplačno in najmanj 10 let kot člani davčnih komisij. Prva taka odlikovanja se bodo izvršila že letos.
VELIKI KRAKOV.
Lvov, 4. novembra. Na včerajšnji seji je občinski odsek predložil zakonski načrt o združitvi mesta Kra'kova z 11 sosednimi občinami krakovskega in vjeličkega okraja ter z obmejnimi graščinami skupno občino, vsled česar bi štei Krakov 150.000 prebivalcev. Zakonski načrt je bil enoglasno sprejet z živahnim odobravanjem.
ARETIRANI SRBI NADALJUJEJO ŠTRAJK Z GLADOM.
Zagreb, 4. novembra. Radi veleizdaje in zarote aretirani Srbi so že tri meječe v preiskovalnem zaporu, a še doslej niso bili zaslišani. Na sprehod smejo na dvorišče samo vsaki drugi dan, ne smejo kaditi in ne čitati. Radi tega nadaljujejo štrajk z gladom. Prof. Valerijan Pribičevič že šesti dan nič ne je in ne pije in je njegovo življenje v nevarnosti. Njegov brat Adam se je na šetnji od slabosti zgrudil. Aretiran-cem se grozi, da jih vkujejo v verige ako štrajka z gladom ne opuste. Hrvaško časopisje je protestiralo proti takemu postopanju.
PODROBNOSTI IZ SRBIJE.
Belgrad, 4. nov. V Kragujevcu je v arzenalu eksplodiral šrapnel in ranil 40 delavcev ter enega oficirja. — Belgradske žene so na shodu sklenile bojkot proti Avstriji. — Pavlovič in Stojanovič sta v posebni misiji odšla v Sofijo.
SRBSKI METROPOLIT NAPOVEDUJE VOJSKO.
Belgrad, 4. novembra. Srbski metro-polit je prosil ruski sveti sinod za pomoč, da odbije smrtonosni udarec, namenjen Srbiji, ki so odločeni, da do poslednjega človeka poginejo, ako jim konferenca ne da pravice.
SRBIJA POSLUŠA RUSIJO.
Belgrad, 4. novembra. Uprava mesta Belgrada je poojstrila odredbe za vzdrževanje redu v Belgradu.
PRESTOLONASLEDNIK ODLIKOVAN.
Belgrad, 4. novembra. Kralj se je carju brzojavno zahvalil za sprejem prestolonaslednika. kateremu je car podelil najvišji ruski red sv. Aleksandra Nev-skega.
ZELO POSLABŠAN POLOŽAJ.
London, 4. novembra. Tu se položaj zelo pesimistično presoja, listi svetujejo Srbiji naj se s Turčijo zvežejo in se ob-orožujejo. Napadajo avstrijskega prestolonaslednika češ, da propagira klerikalizein. Posebni »Daily Mail« ščuva Srbijo k vojski.
Dunaj, 4. novembra. Če bo trajalo to razpoloženje dalje bo Avstrija nemudoma mobilizirala.
Meteoro'ogično poročilo.
ViSina n. morjem 306 2 m, srea. zračni tlak 736-0 mm.
	Čas opa-	Stanje	Tempe-			■ J3 c « c
a		baro-	ratura	Vetrovi	Nebo	s s i
a	zovanja	metra	po			« E
		v mm	Celziju			ra > o- >
3	9. zveč.	7382	1-3	si. svzh	dei. obl.	
4	7. zjutr.	36 8	-25	brezvetr.	megla	00
	2. pop	34 8	30		jasno	
Srednja včerajšnja temp. t 7°, norm. 6'6°.
r
Vinska klet.
Danes, v sredo zvečer
velika pojedina kolin
krvave, jetrne, riževe klobase ter pečene klo-
- besice. ===== „PIzensko - prazdroj - pivo". :: Izborna domača vina. ::
Gospodična
NOVI PREDSEDNIK ZDRUŽENIH DRŽAV.
New York, 4. oktobra. Izvoljen je za i	-----------..	,,. o.,„J[(,,a,0
predsednika Taft, dosedanji državni tajnik	želi primerne službe. Ponudbe na uprav,
za vojne zadeve, z veliko večino.	! »Slovenca pod .spretna'. 2889 3-1
ki je absolvirala trgovski tečaj, vešča slovenske in nemške stenografije in strojepisja
15 letni, krepki mladenič želi vstopiti kot
h kakemu ključarju v Ljubljani.
Pojasnila daje Jakob Žebrč, šolski vodja v Starem trgu pri Ložu.	2878 3—1
Takoj se odda v najem 2877 3—1
prodajalno
z vso opravo v Štepanji vasi št. 50.
Proda se lepa
2870 3-
hišico z vrtom
pod jako ugodnimi pogoji. Rožna dolina 154.
Pmliaslalto Božje ia
Su. Gor! pr! Gorici,
katero je podaril Oglejski patrijarh Marko Grimani svetišču leta 1544., slikana na cedrovino,	2885 3—1
je naprodaj
v Gorici pri trgovcu s starinami
Ivan Gyra
ulica Contavalle št. 7.
Dež lekarna priMariji pomagaj"
Leustek
Ljubljana, Resljeva c. I
zraven cesarja Franc Jožefovega jnbil. mostu
priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto in sveže
Dorševo med. ribje olje s;p£
Ijivo. Mala steklenica I K, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbor, učinka znano
Tanno = chinin tinktura za lase,
katera okrepčuje lasišče in preprečuje izpadanje las. — Cena steklenici z rabilnim na-vodom I K.	2700
Slovita Melusine nstna in zobna
Vflri/I ^e'uje Zborno proti zobobolu in gnji-VUUd lobi zob. utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. — Steklenica I K.
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po ra7nih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po požti vsak dan dvakrat.
Preklic.
Prekličem očitanja in govorjenja nasproti g. Peternelu dne 7. julija 1908 v Len-čkovi gostilni kot neresnična. 2886 l-l
Martin Zgonc
dne 31. oktobra 1908, Podhojnihrib..
Globoko izpod cene
prodajam radi pomanjkanja prostora obleke in površnike, zimske suknje in dežne plašče za gospode in dečke kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice.
Konfekcijska trgovina
Pred škofijo štev. 19.
2811 6
Denarni promet 1.1997 čez 64 milijonov kron.
Lastna glavnica K 354.64515.
Stanje vlog 30. jnn. IMS čez 14 milijon«? kron.
2379
Najboljša In najsigurnejšs prilika za štedenje.
Sedaj: Kongresni trg Stev. 2. I. nadstr., od novembra 1908 na^.ej v lastnem domu, Miklošičeva cesta štev. 6
(za frančiškansko cerkvijo).
Ljudska posojilnica
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do I. ure popoldan ter jih obrestuje po
4*1
01 2 0
da
brez kakega odbitka, tako, sprejme vložnik od vsacih vlože-
nih 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
SUije vlog 31. junija 1998: K 14,225.992-59. — Denarni premet ▼ leti 1997: K 64,8l2i93*92.
Hranilne knjižice se »prejemajo kot gotov denar, ne da bi te njih obrestovanje kaj prekinilo. ===== Za nalaganje po pošti so poštno hrranilne položnice na razpolago.	=
V Ljubljani, dne 30. junija 1908.
Dr. Ivan Šuilertlt,
predsednik.
Josip Slika, itolnl kanonik podpredsednik.
Odborniki:
Anion Belce, posestnik, podjetnik in trg. v Št. Vido n Ljubljano. — Fran Povie. vod|«, graifak, dei. odbornik, dri. in dei. poslanec lid Anion Kolil, posestnik In trgovec Breg p B. — Karol Kanschegg, veleposestnik v Ljubljani. Mall|a Kolar, stolni dekan v Ljubljani. — Ivan Kregar, svetnik trg In obrt. zborn. v Ljublianl. — Franfliek Leskovlc. hišni posestnih in blagajnik Ljudske posojilnice — Ivan Pollak ml., tovarnar. — Karol Pollak, tovarnar In posestnik v Ljubljani. — Gregor SUbar. župnik na Rudniku.

I
Prvi Kinematograf Pathe
Prej »EDISON«. DUNAJSKA CESTA. Nasproti
Kavarne ..Eoropa" osaRo soboto In sredo nov projram! Predstave ob delauniKih: ob 4.,5., 6,1 m8.url.
------------ - —	■	W.| W | «i	w. »■
Predstave ob nedeljah in praznikih s ob 10. in II. uri dopold. in ob 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. uri popoldne.
fnllft nMffnMm' 1 Prostor 60 H. prostor 40 v., I pro- = Vsak četrtek In soboto od 3. do 6. ure pred- = Slike se dobivajo samo iz pive svet. pariške tvor. Pathe Fržres.
cene prostorom.	otrocl in I stave po Znižam cem. 1. prostor 20 v.,... io v. i	Ravnoteljstvo kinemntogrnfa .»r
2613
Podružnica	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve niice 2	Podružnica
- v Spljetu -	priporoča promcsc na og. premljske srečke (cele a K 12*—, polovice a K 7'—, žrebanje 16. novembra, glavni dobitek 300.000 K, promese na og. btpotečne srečke a K 4" , žrebanje 14. novembra, glavni dobitek 70.000 K, — promese na 3% zemaljske srečke a K 5--, žrebanje 16. novembra, glavni dobitek 90.000 K. sprejema vloge na knjižice in na tekočI ffigg \j Ql !: račun ter je obrestuje po čistih :: /2 /q	- v Cclovcu -
- Delniška glavnica -K 2,000.000.		Rezervni tond K 200.000.

Prilog« 254«	^Slovenca" dne 4. novembra IDOR
Demonstracije pred sodiščem/
Orožnik Alojzij Steklasa je aretiral Rekarja, ki jc pobral kamen, a ga nato vrgel proč. — Rekar: Pobral sem kamen, ker sem čul, da nas čakajo pri »Bavarskem dvoru« Nemci.
Policijski stražnik Ivan Pust je bil zraven, ko so aretirali Rekarja. Videl je, ko jc pobiral kamne, vrgel pa je kamne proč. Drugi so stekli. Nameravali so iti k ,laxu, kakor sodi.
Dr. Hribar: Ali ste videli, da je kaj metal?
• Priča: Nc.
Dr. Hribar: Ali je bil prej aretiran, ko jc bilo pobito pri .laxu, ali pozneje.
Priča: Prej.
Dvorni svetnik Pajk: Saj je že vse povedal, kar ste vprašali. Tako znamo cei teden razpravljati.
Orožnik Martin Modic ne odgovarja zagovorniku.
Dne 20. septembra okoli 8. ure zvečer se je nabralo več ljudi. Videl je, ko je /.amalmil pred nemško gimnazijo, Hojnika, nakar je skočil za njim, ga imel cel čas v očeh in ga aretiral. Rekel mu je, da je Anton Podgoršek. Pozneje je izvedel, ua sc piše Hojnik.
Hojnik: Res je, da sem napovedal na-.pačno ime, zamahnil pa nisem z roko.
Dr. Tominšek: Kako sta si ga tako dobro zapomnili?
Modic: Obdržal sem si ga v očeh.
Dr. Tominše'k: Ali je bilo več ljudi?
Priča: Na vaše vprašanje ne odgovorim. — Presenečenje. Priča si pa hitro premisli in nato odgovori na vse, kar ga vpraša zagovornik.
Orožnik Jurij Mavrovič. Videl je pred nemško gimnazijo, da jc nabiral Hojnik kamne.
Dvorni svetnik Pajk: Ali ga poznate?
Priča: Da!
Pajk: Kdo je?
Priča se obrne, si ogleda vse obtožence in pokaže na Hojnika.
Orožnik Tomo Golobica je bil dne 20. septembra v službi na Florijanski ulici, čul je pok. Pridejo štirje mimo, ki so jiii ustavili in vprašali, kdo je vrgel kamen. Cvelbar je končno priznal, da je on vrgel kamen. Doli je bila tudi vzeta tabla okoli desete ure.
Dr. Kapus: Ali ste ves čas patrulji-
rali?
Priča: Ves čas.
Dr. Kapus: Ali ste ga prej kaj videli?
Priča: Ne, lahko je bil tudi prej tam, ker ga nisem poznal.
Policist .lože! Avsec je bil 20. septembra na Karlovski cesti, ko so ustavili fante v Florijanskih ulicah. Cvelbar je sam priznal, da je vrgel kamen. Priča je bil 18. septembra na Bleiweisovi cesti. Ljudje so vpili: »Pfuj! Abcug Schvvarz!« Pobili so nekaj oken.
Blaž Pritekel, črevljarski pomočnik, je bil 20. septembra na Karlovski cesti z Mohorčem v gostilni, kjer so pili. Prišli so skupaj s Cvelbarjem. Videl je, ko je Cvelbar pobiral kamne in ga vrgel h Can-toniju. Cvelbar je kar stopil k nam.
Pole: Ali je okno žvenketalo?
Priča: Da.
Črkostavee Ivan Mohorč je v preiskavi izpovedal, da je šel 20. t. m. po mestu domov v Gruberjeve ulice. Videl jc, da so dohajali tri moški. Vprašal je, ko je čul žvenketanje šip pri Cantoniju: Kdo .je pa naredil to neumnost?
Policijski stražnik Ivan Ažtnan odkima z glavo, da ni nikomur v sorodu.
Bil jc 18. septembra v službi v Še-lenburgovih ulicah. Napravil je zapah. Imel je nalog, da zadrži ljudi. Ker nas je .bilo premalo, so ušli ljudje skozi zapah. Ker so ljudje skozi hodili, smo tekli pred kazino, kjer so ljudje naprej silili in bih takorekoč naprej spuščeni, ker so bile že Sipe pobite.
Dne 20. septembra je s Pavlincem gledal, če je vse v redu. Opozorjen je bil, da se pri Somnitzu razbija. Tam jih je razbijalo do petnajst. Eden jc razbijal po uri. Eden je zavpil: Policaj! Policaj! Tisti, ki .ie tolkel po uri, ni stekel. Prijel ga je v Kolodvorskih ulicah. Drugi so začeli za njim gledati, in ko se je vrnil, vpiti: Pfuj! Škandal! Potegnil je sabljo, a aretiranec mu je prijel za sabljo. Ker je videl, da bi se aretiranec lahko hudo ranil, ga je prosil, naj izpusti sabljo.
Kimovec: Jaz nisem tolkel čisto nič po uri. Vi ste se zmotili. Palice nis.mii imel še nikoli, kar živini.
Policijski stražnik Ivan Pavline jc bil 20. septembra tudi pri Somnitzu. Videl jc, da je Kimovec tolkel.
Somnitz p;ide in sme ostati v dvorani.
Urar Somnitz izpove nemško, da so niii ubili uro, ščipalnik iu tablo; škoda znaša 202 kroni. Ne ve, kdo je provzročil škodo.
Dr. Pajnič: Kdaj je bilo pobito gospej Baltič.
Somnitz: V nedeljo.
Pajk: Icli danke sehr. — Somnitz se prikloni, odide skozi stranska vrata in zapusti dvorano; dasi bi zdaj smel ostati v njej. Najbrže sc je bal, da ga dr. Pegan še enkrat nahruli.
Policijski stražnik Slanovec se spominja na Makarja. Na stražnici ni n j c m u povedal napačnega imena, pač pa Grošlju.
Burgstaller. Tomo Burgstallerjeva izpoved se prečita. Navaja, da je bil na shodu. Ko je šel z Vodnikovega trga, je bilo okoli pol II. ure zvečer. Sel je pozno ponoči v »Narodno kavarno«. VVindischerja ni videl, ker se mu je že po shodu izgubil.
Vilko Bukovnik je izpovedal v preiskavi, da se jc Windischer po shodu izgubil. Čul jc, ko je govoril Ribnikar pomirjevalno na množico in ko je pokalo pred kazino. VVindischerja je še posvaril, naj ho pameten. Pred »Kranjsko hranilnico« ni nikogar izpoznal. Opazoval je metanje kamnov tudi pred Mahrovo hišo. Ko je prihajalo vojaštvo, se je podal k »Lipi«. Nihče ui rekel, da bi bil Windischer vrgel kak kamen; kamenje je metala le nezreia mladina.
Adolf Potokar, računski praktikant pri deželnem odboru, ni bil na shodu. Na Mestnem trgu mu je prišia nasproti množica. Šel je iz radovednosti proti kordonu v Šelenburgovih ulicah in brez zapreke skozi kordon v Zvezdo. Stal je ob ograji in opazoval vse dogodke. Šel je proti Potniku. Ni opazil, da bi bil Potnik zamahnil z roko. Potnik je stal pri stebri-čili pred kazino, popolnoma izoliran, vsak bi ga bil mogel videti, če je metal kamne. Ni spoznal drugega, kakor Potnika.
Dr. Pegan: Ali je bil Potnik miren?
Priča: Popolnoma miren! Dr. Pegan: Ali je že bilo zbito v ka-
zini
r)
Priča: To vem, da je bilo že vse zbito.
Dr. Pegan: Ali so bili ljudje v kazini?
Priča: Ne, razsvetljeno je pač bilo.
Adolf Mencinger je slišal v svojem stanovanju krič. Šel je dol. Ko so orožniki pričeli prazniti Zvezdo, je prišel v »Narodno kavarno« tudi Kamenšek, ki mu je povedal, da je v kazini vse razbito. Ne-,koliko pozneje je nastal za dvorcem vrišč. Ljudje so povedali, da je bilo razbitih nekaj šip pri realki. Kamenšek je šel gledat. Neverjetno se mu je zdelo, da je Kamenšek bil aretiran.
Pajk: Ali mu niste rekli, da je on metal kamne?
Priča: Res sem mu rekel, a zato, ker ga smatram za takega, ki se rad hvali s stvarmi, ki jih ni naredii.
Policijski stražnik Martin Hudales je bil 18. septembra na vogalu kazine. Na-bralo se je mnogo ljudstva, ki smo je mirili.' Kamni so leteli za nami. Pri realki je rekel Kamenšek, ki so ga pripeljali od realke, da ni metal kamnov.
Dr. Fr. Gabršček je izpovedal v preiskavi, da je bil na shodu. Ne spominja se, s kom jc bil skupaj. Opazoval je deinon-i stracije v Zvezdi. Metalcev ni poznal. Ka-! menšek se je vedel popolnoma pasivno. I Kamenšek se je podal v »Narodno ka-j varno«.
Dr. Josip Stoje je izpovedal v preis-i kavi, da je šel po \Volfovih ulicah s to-' variši pred kazino. Stražnikov je bilo pre-j cej. i .judje so začetkom vpili, pozneje je i pa padel kamen, na kar je kar zagrmelo. | Stražniki niso mogli nobenega aretirati, i Izpoznal ni nobenega demonstranta. Pod : kostanji je bila tema.
Franc Okički je izpovedal v preis-| kavi, da je videl, kako so aretirali Hojnika,' | zakaj, nc ve. Pripovedoval je, kako so prodrli demonstranti kordon. Pred Mali-rom se mu je izmuznil metalec kamnov, pred šulferajnskim vrtcem je aretiral nekega demonstranta, a mu ga je množica .iztrgala.
Alojzij Lenček je rotil ljudi pred kor-donom, naj ne silijo pred kazino. Šel je nato k »Belemu volku«.
Karol Hamann je nemško izpovedal, da mu je povedala-neka gospa, da se bodo vršile protinemške demonstracije in da se mu bodo razbila okna.
Poškodbe na kolodvoru.
Dvorni svetnik Pajk prečita izvid o poškodbi na kolodvoru. Pobite so bile šipe iia vogalu od Resljeve ceste sem. Nevarnost je obstajala za goste v restavraciji. Demonstranti so morali stati proti Res-lievi cesti. Magistratna ovadba navaja, da so se pobile šipe na kolodvoru okoli polnoči. V salonu je bilo trinajst kamnov.
Josip Schre.v, restavrater na južnem koldvoru, jc izpovedal v preiskavi nemško, da ni bil doma, ko so sc vršile demonstracije. Prišteva se Slovencem. Pridružuje se kazenskemu postopanju. Sma-
tra, da se je zgodila demonstracija pri nje- ! mu vsled osebne sovražnosti.
Anton Putrich, vinski trgovec, izpove, da Kamenšek večkrat zahaja v njegovo gostilno pri Legatu. Iz Trsta je prišel oh pol li. uri zvečer. Pozna Kamenš-ka. Do četrt na 12. je bila godba. Kamenšek je bil v gostilni do tri četrt na 12. Kamenšek ui mogel stran, šel je končno z vsemi skupaj vun. Natakar ga je poklical, naj pogleda, koliko ljudi je pred kolodvorom.
Karol Dovečar, marker v »Unionu«, izpove: Iz hotela je šel ob pol 12. uri ponoči. Šel je nato proti kolodvoru. Od 12. do pol l. ure je prišel Kamenšek iz Prj-dilne ulice vun. Vzdignil je palico in rekel: ■Naše! Naše!« Fantje so imeli pred kolodvorom kamne v vrečah. Govoril je s sTažnikom, da pridejo demonstranti. Nekemu nadporočniku je še rekel, naj pošlje pomoč na kolodvor. S palico je nekaj agi-ral Kamenšek ni bil pijan. Kamenšek: Nisem bil gor! — Priča: Seveda ste bili. Bil je tam. — Kamenšek: Nisem bil.
Na vprašanje Polcovo pravi priča, da je Kamenšek dajal znamenja s palico. Dr. Vodušek: S portirjein je govoril. Priča: S portirjein je govoril.
Franc Kliam, trgovec, je prišel z Povečanem v Kolodvorskih ulicah skupaj. Pri predilnici jc videl Kamenška. Šel je naprej proti kolodvoru. Govorila sta pred kolodvorom z Povečanem, ki je govoril pozneje s stražnikom. Videl je, da so se bližali fantje. Povedal je to stražniku. Tam so pričeli kamne metati. On je telefoniral, kaj se je zgodilo. Med tem ko so pobijali, ie stal Kamenšek s stražnikom tam pri Seidlu. Priča je stal pri vodnjaku. Kakor meni, je stal za njim. Natančnega ne ve.
Pajk: Ali ste kaj ž njim skupaj prišli?
Kamenšek: Trdim, da ne! — Priča: Seveda sva prišla.« — Kamenšek: »Ti se motiš.«
Dvorni svetnik Pajk priči: V preiskavi ste nekoliko drugače govorili. Prečita mu izpoved, po kateri so stali ljudje v i redilni ulici. Videl je Kamenška v Kolodvorskih ulicah, pred Vodnikom, pri vhodu v restavracijo. Ko je govoril Dovečar s stražnikom, ga je vprašal neki neznan človek, kaj da ima govoriti s stražnikom. Kamenšek se je sumljivo obnašal in ga celo pozdravil. — Priča popravi svojo izpoved, da bi bil govoril Kamenšek z redarjem. — Kamenšek vpraša pričo: Kako sem bil oblečen. — Priča: Tega ne vem.
Aleksander Roth, natakar v »Unionu«. izpove nemško: iz hotela je šel ob II. uri s prijateljem Pogačnikom na kolodvor. Ljudje so govorili: Pojmo na kolodvor, bomo restavracijo pobili<, in »Slovenci z nami, gremo na kolodvor k Schreyu restavracijo razbijat«. Bilo jih je do dvajset za sodnijo, ki so šli proti Predilni ulici. Dovečar jc šel k'stražniku in mu to na-I znanil. Kamenšek je šel k izvoščekom. Vi-1 del je tri gospode s Kamenškom. Čul je | Kamenška, ko je rekel: Ali so ljudje neumni, ko gredo internacionalno gostilno razbijat.« — Kamenšek se ne ve spominjati, s kom je bil skupaj.
Policijski stražnik Jernej Papler je imel službo na kolodvoru. Okoli polnoči ga na cesti opozori Dovečar, da se ljudje , zbirajo v Kolodvorskih uiicah. Šel je telefonirat, a ko je prišel nazaj, je bilo že po-i bito. Dva hlapca sta mu pokazala Kamenška, ki je bil vinjen.
Izvošček Milan Pukelstein je v vojaški obleki, ker je na orožni vaji. Izpove: i Imel sem 19. septembra službo na kolo-i dvoru. Kamenšek je stopil med glavna vrata. Kaj je delal tam, ne vem. Kamenšek je migal s palico. Ta čas so šli eni ljudje za mejo, pa jc zaropotalo pri Schreyevem salonu. — Pajk: No, kaj ste migali s palico? Kamenšek: .Ia, gospod dvorni i svetnik, jaz imam tako navado, da migam i s palico. — Dr. Vodušek: Ali je mirno j stal? — Priča: Popolnoma mirno je stal.
Dr. Pajnič: Zakaj ste pa dali v preiskavi notri to znamenje? — Priča: Ja, mem je to fijakar povedal.
Izvošček Franc Vrbnjiak izpove, da ! je Kamenšek gori h kolodvoru prišel in zmerjal izvoščka Šusteršiča, zakaj se ne umakne. Prišlo je parkrat več mož, s ka-i teriini je govoril. Kamenšek je nekaj mahal s palico, pa govoril z ljudmi. Potem i so šipe žvenketale.
Izvošček France Vernik je bil 19. septembra tudi na kolodvoru. Prišel je Kamenšek na kolodvor gori. Njegova druščina je pa bila zadaj. Potem je šel nazaj, pa nekaj družbi prezentiral s palico. Rekel sem Pukelsteinu: Milan, zdele pa neke j bo, kar voče.« Nato jc pa zagrmelo pri verandi. Ja, pa tega ne vem dober, kdo je metu. Le Kamenška sem pozna v, ko je nazaj prišel. S portirjein ga nisem videl govorit. Po zaslišanju se oglasi priča pri g. poročevalcu Ekarju in ga prosi za
odškodnino. Ekar ga debelo pogleda in zakliče: »Hudič, kaj mene briga!« Vernik jo odpiha. Vse se smeje, dvorni svetnik Pajk. sodniki, državni pravdnik in občinstvo, samo svetnik Hauffen ne.
Policijski stražnik Jakob Keržan je bil pri kordonu v Wolfovih ulicah. Posameznosti o obtožencih ne ve.
Odlična priča o Srečku Potniku.
Zapriseže se gospa Apolonija Juvan, ki izpove: Bila sem na shodu v »Mestnem domu«. Z možem sva bila dogovorjena, da se dobiva po shodu pri Vodnikovem spomeniku. Ker moža ondi nisem dobila, bala sem se, da ne bi zašel pred kazino, zato sem šla ga iskat. Prišla sem pred kazino in stala tam, kjer so bili najbolj mirni ljudje. Stala sem tik za gospodom Potnikom, s katerim srno z možem v sovraštvu in se radi političnega spora ne posedamo. Opazovala sem Potnika naianč-no, češ, bom videla, če tudi klerikalci demonstrirajo, ker se je mnogo pisalo o kle-rikaino-nemški zvezi. Potnik je pobral ie pešček, podoben malemu graliku, in zamahnil z roko na lahko pred se, v loku, tako kakor bi klical kako osebo, ki je' stala pred njim. Ali je pešček sploh izpustil, nisem videla, ozrl se ni nič nazaj in videl ni, da ga jaz opazujem. Nakrat ga .ie prijel stražnik, ki je mogel samo to videti, in dejal: Jaz vas poznam.« Potnik je hotel stražniku nekaj pojasniti, stražnik je pa ze odhitel proč. Bilo je to popolnoma na koncu demonstracije. Stražnik tudi ni mogel videti, da bi bil Potnik kaj vrgel m je bil v negotovosti, zato je tukaj stražnik takoj odšel.
Na vprašanje g. predsednika in g. vo-tanta Polca priča še enkrat pove, da je Potnik le nalahko v loku zamahnil z roko, tako kot bi koga klical, m da ni videla, da bi bil sploh kaj iz roke izpustil. Potnik je bil miren. Takrat so bile že vse šipe razbite.
Dr. Pegan: Če bi bil Potnik hotel kaj v kazino vreči, moral bi bil to vreči naravnost, ne pa v loku. Zahteva, da se odločno konstatira, da je priča osebna nasprotnica Potnikova, s katerim je v sporu radi pevskega društva »Ljubljane«, in sicer vsled političnih vzrokov.
Predsednik izjavlja, da je to že zapisano.
Pričo Apolonijo Juvan konfrontirajo s pričo stražnikom Gerlovičem.
Nato se vrši senzacionelna konfrontacija priče Apolonije Juvan s stražnikom Gerlovičem. Priča Gerloviču v obraz ponovi svojo izpoved. Gerlovič obmolkne.
Na vprašanje predsednika priča Gerlovič ravno tako kot Apolonija Juvan pokaže, kako je Potnik le nekako zamahnil z roko in se sploh izgovarja, da on ni rekel, da je Potnik vrgel kamen in da je le trdil, da je zamahnil. (Živahno gibanje med občinstvom.) Gerlovič je sedaj, ko je ob priči Apoloniji Juvan motal pokazati Potnikovo kretnjo, tako na lahko zamahnil z roko, Ja bi pešček, ako bi ga imel v roki, ne mogel pasti niti na predsednika g. P jka! Rdeč v obraz in v vidni zadregi zapusti Gerlovič sodno dvorano.
»Državni pravdnik ima besedo,«
prosim, pravi dvorni svetnik Pajk. Zadovoljno se smehlja, ker je obširno dokazovanje primeroma jako hitro izvedel. Večinoma je ves čas sam vodil razpravo, le včasih je stavil kako vprašanje višji de-želnosodni svetnik Polec in na nemške priče je včeraj stavil kako obtožence ob-težilno vprašanje svetnik Hauffen.
Državnega pravdnika namestnik dr. Pajnič govori hladno, razločno, brez vsakega naglasa. Ne vpliva z retoriko, paO pa s sestavo besedila. Državni pra\d;iik je in govori ostro brez strasti, tako kako; zapovedujejo ostra po višjem gra; al , pravdniku izdana »rezervatna« navodila kranjskim državnim pravdnikom iu njihovim funkcijonarjem. Pred vsem razšir, obtožbo glede na obtoženca Makarja, o katerem zahteva, naj se kaznuje tudi po S 320. k. z., ker je napovedal stražniku Grošlju napačno ime. V nadaljnein govoru naglaša, da ne zamenjuje pojma demonstracij z izgredi. Pravi, da se na protestnem shodu ni hujskalo na izgrede, ie na gospodarski bojkot Nemcev. Vsak na shodu je pa vedel, da bodo demonstracije po shodu. Znano je bilo že pred shodom, da odide vse občinstvo po njem pred ka-'iuo. gnjezdo zagrizenih kranjskih Nem-cev«, nasprotnikov Slovencev. Pred sho-doui se je pelo, eden je začel, vsi so peli za njim. Tako tudi pred kazino. Eden je vrgel kamen, drugi za njun. Dokazano je, da pred kazino ui bilo kamnov, demonstranti so jih torej morali prinesti seboj. To kaže, da je bila reč natančno pripravljena. Pri drugih hišah so se čuli klici. Nekdo jc vse vodil. Kdo jc bil vojskovodja, se ne ve. Obtoženci so bili zvezani. Vsak
je vedel, za kaj se gre, da se gre proti Nemcem. Peča se nato s poedinci, za katere ne najde nič razbremenilnega. »Stražnik Gerlovič je napravil name najboljši vtis.« Ne pove ne preveč, ne premalo. Povedal je le, kar je videl. Vsak je i vedel, za kaj se gre, celo Mravlja, vsak je tudi nekaj dejansko storil.
Vse »paff«.
»Odkrito javim,« pravi državni pravd- 1 nik, da bi se moral vsak prijeti, ki je bil J
pred kazino, in je tako moralno podpiral demonstracije, vsak, ki je klical »Živio!« j
Vse je »paff«, sodniki se začudeno pogle- j dajo, občinstvo je tiho, a presenečeno, od-vetniki godrnjajo, dr. Tavčar zakliče: »To jih bo še zaprtih!« Je pa to naziranje tudi čudno, saj celo vojaški predpisi zapove- ; dujejo nasproti klicem in žvižgom ob de- j monstracijah nekako pasivno resist:nco. j
Demonstracije hudodelstvo, državna vojska.
Dr. Pajnič: »Nek slovenski list je ime-	i
noval demonstracije grozen udarec. Jaz	i
jih imenujem hudodelstvo. V malem po-	j
menjajo državno vojsko. Kot državni	j
pravdnik bi pozdravljal tisto izpremembo	:
kazenskega zakonika, ki bi kaznoval kot	1
hudodelstvo že razžaljenje iz narodnih	i ozirov.
Predlaga končno, naj se vsi strogo	j kaznujejo.
Zagovorniki.
Po govoru državnega pravdnika ima	j
besedo zagovorništvo. Splošni govor ima	|
dr. Ivan Tavčar, drugi podrobne glede na	|
svoje kliente. Dvorni svetnik Pajk se na-	j
sloni na svoj naslonjač, se smehljaje in zelo	;
pozorno sledi zagovorom. Kakor je bil	j med razpravo na vsakega zagovornika
hud, če se je vmešaval, ker bi se s tem	i
zavlekla razprava, tako je zdaj »svobodo-	! ljuben« in pusti, da se »govori«. Zelo pozorno sledita zagovorom višja deželno-
sodna svetnika Polec in Andolšek, svet-	;
nik Hauffen pa strmi v svoje papirje, ima	j
svinčnik v roki in morebiti že beleži, ka-	: ko bo sodil obtožene »hudodelce«.
Dr. Ivan Tavčar.
(Splošno stališče. — Staut.)
Podam se na splošno stališče. I )ržaviu pravdnik se je že podal na politiško polje in pel nam je svojo pelitiško pesem, ki v praksi ne eksistira, dasi je teoretično 1 lepa. Govornik povdarja, da vsak trezen človek obžaluje izgrede in tudi on jih obžaluje. Težavno je stališče zagovornikov, i najtežavnejše je pa stališče sodnikov. Na razpravo ne gledajo samo stanovalci našega mesta, marveč tudi nemški prebivalci naše države, ki zahtevajo najhujši prek: sod za današnje obtožence. Saj smo doživeli slučaj. Doživeli smo nenavaden slučaj, da je visok državni dostojanstvenik tolažil nemško javnost, češ, kako strogo : bodo kaznovali ljubljanske demonstrante. Vsa stvar je politična. Želim, naj bi bila pravica v Ljubljani taka, kakor je ob enakih prilikah v drugih nemških mestih. ; (Klici: Bravo!)
Ne sme se z današnjimi obtoženci nič hujše postopati, kakor s kmečkimi fanti, ; ki pobijejo kako šipo v kaki kmečki go- ! stilni.
»Mlad zastopnik državne oblasti«.
Obtožbo zastopa mlad zastopnik dr- : žavne oblasti. Izrasla je obtožnica iz ti- j ste postave, ki strogo kaznuje demonstrante. In zato pričakuje drakonično, celo smrtno kazen zasledovanceni. A načelo, ; ki je zagovarja, ni nikakor v soglasju z ; načeli postave. Mogoče, da j? slaba postava, a sodniki je ne smejo popravljati.
Položaj je res tak, cia je silno težko dobiti prave storilce.
Obtožba sloni na domnevah, ne na dokazih.
Obtožbo utemeljujejo zgolj domnevanja. Jaz bi se bil bal iti ob demonstracijah vun. Malo drugače naj bi bil stegnil roko, pa bi bil šel notri. Državni pravdnik bi moral vse dokazati, kakor mora to storiti v vsakem slučaju. A zdaj ni dokazal, marveč le domneve so mu inerodajne.
Če kdo postavlja v obtožbo komplot, mora to dokazati. Dokazal pa tega n:. Stroge in krvave sodbe bodo mogoče, a če bodo pravične, se ne dam prepričati.
Gerlovič - Štaut.
Dr. Tavčar preide po splošnih opazkah k Štautu. Dokazano je o njem, da je tolkel s palico po vratih kazinske kavarne. Name je napravilo čuden vtis, da je ravno Gerlovič vse videl. Kdor pozna Gerlo-viča še iz tistih časov, ko je bil policaj na Jesenicah, ve, kako so se ga bali vsi. sodniki in zagovorniki. Res čudno, da edini Gerlovič ovaja celo vrsto demonstrantov : in jih naznanja. Gerlovipravi, da je d( j bil Štauta pri nekem oknu, ko je mahal s palico. Vedel pa ni, če je žc bila šipa j ubita ali ue. Ljudi tudi ni bilo več v ka- 1
varni. Štautovo dejanje nt bilo v stanu, da
provzroči kako škodo. Kje pa določa kazenski zakon, da je vsak človek v kom-plotu. Ni komplota, ni dognana zveza, ki je potrebna v smislu kazenskega zakona.
Pravi krivci ne stoje danes pred sodiščem. To je čisto gotovo. Čisto napačno mnenje bi bilo, da naj maščujejo sodniki nemški del prebivalstva. Nas vseli dolžnost je, delovati, da se razburjenje pomiri. Nikjer niso toliko časa tiščali v zaporu demonstrantov, kakor pri nas. Opozarja. da je letos jubilejno vladarjevo leto, ki je dal že obširno amnestijo. Ne bilo bi v duhu postave, v duhu vladarja, če ugonobite današnje obtožence.
Dr. Švigelj.
W i n d i s c h e r - B a j ž e 1 j. (ilede na Bajžlja kaže, kakor da bi bil kriv. Mogoče je pa le, da je bil pomotoma prijet. Lahko se mu verjame, kar je povedal. Stražnik Telban ni rekel, da je za-žvenketalo. Danes se manipulira z vtisi. Po Telbanovem vtisu ne more biti obsojen. Nič se mu ni dokazalo, k večjemu ponesrečen poizkus. Kar se je čutil krivim, to je priznal.
Ernst Windischer je obdolžen, da Je zamahnil z roko proti kazini in da je za-žvenketala šipa. Grlovič je potrdil, da mu je ponujal Windischer 1U0 K, če bo mol-ča.. Težko bi bilo pa to dokazati'. Eni priči bi se ue smelo vse verjeti. Osobito pa ne tej priči, o kateri je dokazano, da je očital že Ernestu Sarku neresnico in da je hotel po krivem noter potunkati Josipa Spitzer-ja. Lahko rečem, da pada Grlovičeva verodostojnost. Windischerja je dobil Grlovič, ko je bilo že vse končano. Grlovič ne ve. ali je bila takrat šipa cela ali ne. Vsa stvar je k večjemu prestopek. Blazno se mu zdi pripisovati vso škodo Bajžlju. Kako bo odgovoren za to, kar se godi drugod. Kar sta storila, sta storila vsak zase. Če je danes 14 obtožencev tu, je to le slučaj. Po mnenju državnega pravnika bi bilo lahko danes polovico Ljubljane tu. Predlaga oprostilno razsodbo.
Dr. Pegan.
(Z a g o v a r ja Srečka Potnika.)
V svoji odvetniški praksi sem danes doživel v sodni dvorani presenečenje. Prepričan sem bil, da umakne zastopnik državne oblasti obtožbo proti mojemu kli-jentu Srečku Potniku. Cela tožba dokazuje. da sc strelja preko cilja. Omejiti se hočem na fakt Potnika. Dokazati sem hotel, kakšen človek je Potnik. Predlagal sem priče, ki bi bile dokazale, da Potnik ni šel ua shod in da jecelo prepovedal svojim uslužbencem, da grejo na shod in da se udeleže demonstracij. Človek take mirne nravi, kakor Potnik, hipoma ne zbesni. Ta dokaz se mi ni dopustil. Upanje imam v sodnike, da ga oproste.
Kaj je storil Potnik? Grlovič in gospa J u van sta danes oba enako pokazala, kako je vrgel in sicer je vrgtl tako, kakor se vrže par korakov. (»Po babje«, pravijo Ljubljančanje. Op. ur.) Prevestni Gerlovič spioli ni mogel potrditi, da ie kaj vrgel. Priča, naglašam, Potniku sovražna, gospa Juvan, je povedala, da je hotela videti, če so »klerikalci« v zvezi z Nemci. Nalašč zato se je postavila za »klerikalca« Potnika. 'Ta priča potrdi, da je nekaj pobral? Kaj je pobral? Pred kazino ni kamnov, kar dokazuje krajevni ogled. In priča ie rekla, da kar je pobral, ni bilo niti tako debelo, kakor kak grahek .Ali je hotel s tem kamnom, ki ni dosegel grahove velikosti, bombardirati kazino? Kakor je povedala gospa Juvanova, je vrgel tako, kakor se vrže, da se opozori kdo nase. In res se mu je na to pridružil gospod Poto-kar. deželni uradnik, kateremu se kot javnemu funkcionarju vsaj toliko lahko veruje, kakor »prevestnemu« Gerloviču.
Dokazano je, da je vrgel Potnik nekaj med demonstrante, ne v kazino. Zakaj tega prej Potnik ni povedal? Vedel ni, da bo našel razbremenilno pričo, ki to potrdi. Lahko pa tudi, da je na to pozabil. Sklicujem se tu s častno besedo na se. Sam sem bil aretiran, a pozabil sem, kar sem izvedel danes, da sem neposredno pred aretacijo govoril z nekim gospodom. Ničesar se mu ne more očitati, ker ni vedel za razbremenilno pričo. Vpošteva naj se Grlovičeva izpoved. Boljše bi bilo, da bi se bilo odzvalo sodišče na predlog glede na Ger-lovičeve predkazni. Gerlovič je aretiral Himmelreicha, govoril je potem razbremenilno, a aretiral ga je pa le.
Priča Potokar je prišel s Potnikom skupaj, ko je bilo žc vse pobito. Tudi Gerlovič je potrdil to: »Ja. tist je pa res, takrat je bilo že vse razbito,« je rekel. Če bi bil Potnik kaj zadel, bi bil zadel šipo, ki je bila že ubita. Tudi nobene nevarnosti za človeško življenje ni bilo več. Priča Potokar je tudi potrdil, da Gerlovič ni imel popolne sigurnosti. Poizkušal je, če Potnik obstane ali je pa morebiti čakal, da mu reče Potnik: »Jaz ti boni dal 50 ali 100 K, 1
kakor Windischer. Dobro sem razumel državnega pravdnika, ko je vprašal če je ! vpil živio, ko so pokale šipe. »Sploh so vsi ' vpili .Zivio',« se je glasil odgovor. No, zaradi samega živio pač ne bo no'benega ! spravil v zapor.. Državnemu pravdniku ni Ul do 20 let zadosti. Veje tista ledena sapa iz njegovih ust. Zakaj niso spravili današnjih obtožencev pred porotnike, je drugo vprašanje.
Slabega zgleda ni nikomur dajal. Niti po S 85 niti po § 68 se ne more kaznovati.
Strogosti ne bo kazalo izvajati. Maščevanje postane lahko žoga, ki se vrže v steno in potem odleti.
Predlagam oprostilno razsodbo. Če bi se pa sodišče temu ne pridružilo, opozarja na olajševalne okolnosti: veliko razburjenje, pritisk od zunaj velikansk. Vsak človek je produkt socialnih razmer. Podvržen je epilepsiji. Skrbeti mora za ženo in za tri otročiče.
Peganov govor je napravil velik vtis. Pritrjevali so mu gospodje kolegi.osobito g. dr. Ivan Tavčar, ki je govornika večkrat prekinil z glasnimi »Dobro«-klici in »Potnik mora biti oproščen, je nedolžen!«
Dr. Vodušek.
(Zagovarja Štefana Kamen-š k a.
Zahteva za svojega klijenta oprostilno razsodbo. Gerloviču ne moremo pripisovati popolne verjetnosti. Obtoženec je vrgel pečatni vosek po cesti . Gerlovič ni imel nujnejšega posla, kakor da ga je aretiral. To dejanje je nekaznivo. Pred realko je prišel Kamenšek post festum. Zadeti bi ne mogel nič, saj je cesta 30 korakov široka. Bilo bi le poizkusilo dejanje. Zato dejanje ni kaznivo. Drugo dejanje je pobitje šip na južnem kolodvoru. Pil je dotični dan izredno veliko. Veliko težavo je imel Jančigaj, da ga je spravil od Seidla vun. I m pred kolodvorom. Kamenšek je hotel iti k Schreyu pit. To pojasni vse. Tudi je bil pijan. Obtoženec je bil vedno sam. Kamenšek je bil tako pijan, da so ga komaj nosile noge. Za tepca bi ga morali smatrati, če bi se izpostavljal policiji.
Dr. M. Hribar.
(Zagovarja A n d re j a Korena in Stanislava R e k a r j a.)
Iz 100 in 1000 demonstrantov jih izbere drž. pravdnik, ki jih hoče fizilirati. Ne more se šteti Korenu v zlo, da se je udeležil protestnega shoda. Stražnik ni videl, da bi bil vrgel kamen. Tema je bila. Re-karja so aretirali v 'Trdinovih ulicah. Ne trdi se, da je vrgel kamen. Rekar mora biti oproščen.
Dr. Leskovar.
(Zagovarja Franca Parkeljna i n Jakoba T u r z a n a.
Parkelj je videl, kako so pobirali kamenje, pobral ga je tudi on. Izključeno je, da bi iz Emonske ceste zadel realko. Naj se vrši ogled, če se z Emonske ceste lahko zadene realka.
Tudi Jakob Turzan se ni udeležil demonstracijskega shoda. V Zvezdi je bil iz radovednosti. Kako si jc zapomnil stražnik v gruči Turzana? Čudno, da se je spomnil, da ga je videl pred »Tonhallo«. Izključeno je, da bi bil izvršil Turzan dejanje, ki bi bilo nevarno ljudem.
Dr. Kapus.
(Zagovarja Ignacija Mravlje-
ta in Alojzija Cvelbarja.
Naglaša, da je izid razprave malenkosten. Čudi se, da vzdržuje drž. pravdnik obtožbo. Mravlja je bil zasačen, ko je vrgel kamen, a Perschetove svetilke so 3ile pobite s palico. . Če bi bil tudi vrgel kamen, bi ne bil ničesar zadel. Cvelbar je odkrito priznal, da je ubil s kamnom šipo. Napisna deska pri Cantoniju je pa bila že odstranjena. Zakrivil je le, da je ubil šipo, to je pa prestopek in ne hudodelstvo.
Dr. Tominšek.
(Zagovarja Milana Mlakarja,! Antona H o j n i k a in Ivana K i - j m o v c a).	i
Vsi trije niso krivi komplota, Mlakar j je pobral nekaj kamnov, ker so to tudi drugi delali. Grošelj je tudi potrdil, da takrat ni bilo nobenega napadq na Mahrovo hišo. 1 Aretiran je bil, ko je bilo že vse mirno. ' Glede na napoved napačnega imena ni pripisovati take važnosti. Stražniku Slanov-cu je povedal pravo ime. Hojnik in Kimo-vec sta se zakrivila nekaj malih prestopkov. Izključeno je, da bi bila demonstrirala 18. iu 19. septembra. Pri nemški gimnaziji ni bilo nobene nevarnosti za ljudi. Glede na Kimovca je dognano, da je menda dvakrat udaril po Somnitzovi uri. Ta tira je bila že prej razbita. Tista ura visi še danes zunaj in vrši krasno svojo nalogo.
Glede na Hojnika predlaga iz previdnosti, naj se zasliši d:kla Šunko v Šiški, ki bo povedala, da je bil 18. cel večer pri njej v Šiški. O Kimovcu pa naj se po policiji dožene, da ni domačin in ne pozna razmer.
»Masa je odgovorna.« — Državni pravdnik Ima besedo!
Dr. Pajnič smatra, da sta predloga dr. Leskovarja in dr. Tominška odveč. Pripravljen je bil na to, kar so naglašali zagovorniki. Masa je odgovorna za vse, ker je gonila vse ista ideja: Maščevanje nad ljubljanskimi Nemci za Ptuj.
Zakaj je Grlovič nezanesljiv.
Vprašam: zakaj je Gerlovič nezanesljiv. Saj nima od svoje izpovedi pričakovati ničesar. Vsa slovenska javnost sim-patuje z obtoženci. Kamenšek napravlja nanj vtis, da je bila njegova pijanost le komedija.
Dr. Vodušek
se čudi trditvi državnega pravdnika. Predlagal sem priče, ki bodo dokazle, koliko je Kamenšek spil, zdaj ima pa dovolj drzno čelo, da trdi, da je vprizoril Kamenšek komedijo.
Dr. Švigelj
se upira končno, da bi bili obtoženci obsojeni v povrnitev škode.
Zagovori se končajo. Dvorni svetnik Pajk naznani, da se razprava nadaljuje jutri ob 11. dopoldne.
Obsodba.
Obsodba se je proglasila mesto ob 11 ure dopoldne šele ob 12. uri 17 minut popoldne. Porotna dvorana in galerija sta polni radovednega občinstva. Odvetniki godrnjajo, ker morajo toiiko časa čakati. Eden reče: Se ob dvanajsti uri ne dajo Slovencem pravice. Dvorni svetnik Pajk naznani, da se zavrnejo še stavljeni predlogi zagovornikov. Nato proglasi razsodbo, po kateri se obsodi
Ernst VVindischer v smislu § 85 a b kaz. zak. v šest mesecev težke ječe, poostreno mesečno z enim postom in trdim ležiščem;
Feliks Potnik v smislu § 85 a b k. z. v štiri mesece težke ječe, poostrene z enim postom in z enim trdim ležiščem mesečno;
Frančišek Štaut po § 85 a b k. z. v pet mesecev težke ječe poostrene z enim postom in enim trdim ležiščem mesečno;
Štefan Kamenšek v šest mesecev težke ječe, poostrene mesečno z enim postom in z enim trdim ležiščem;
Andrej Koren po § 85 v tri mesečno težko ječo poostreno z enim postom in z enim trdim ležiščem mesečno;
Jošt Bajželj po § 85 a v 2 meseca težke ječe poostrene z enim postom in z enim trdim ležiščem mesečno;
Frančišek Parkelj po § 85 a b v tri mesece težke ječe poostrene z enim postom in z enim trdim ležiščem mesečno;
Jakob Turzan po § 85 a b v 4 mesece težke ječe poostrene z enim postom in z enim trdim ležiščem mesečno;
Milan Makar po § 85 a b k. z. v tri mesečno težko ječo poostreno z enim postom in z enim trdiin ležiščem mesečno;
Ignac Mravlje po § 468 in 431 k. z. v šest tednov ječe poostreno z enim postom in s trdim ležiščem vsakih 14 dni;
Stanislav Rekar po § 85, 468 in 431 k. z. v pet mesecev težke ječe poostrene z enim postom in enim trdim ležiščem vsakih 14 dni;
Alojzij Cvelbar zaradi prestopka po § 468 k. z. v tri dni zapora.
Anton Hojnik po § 468 in 320 k. z. v 14 dni zapora;
Ivan Kimovec po § 468 in 431 v šest dni zapora.
Obsodijo se tudi v povrnitev po njih povzročene škode, ostali udeleženci se zavrnejo na civilno pravdno pot.
Razlogi.
Dne 18. septembra, ko so se vračali ljudje od tistega shoda, so ljudje razbijali in pobili veliko šip. Vedeli so, za kaj se gre. Skupno so vsi ravnali. 'To dokazujejo klici, da ta ni pravi. Po tem so se vsi ravnali. 'Tako je bilo pri »Avstro - ogrski banki«. Demonstranti so bili združeni in so skupaj ravnali. Vse izgrednike je smatrati za so-storilce.
Glede na NVindischerja je dognano po pričah, da je res 18. septembra zamahnil. Ni dvorna, da se je udeležil metanja kamnov. To dokazuje tudi Jančigajevo pričevanje, ki je rekel Windischerju: Odstranite se in ga svaril, ker ga je poznal, da je vroče krvi. Kriv je tudi prestopka, ker je rekel Gerloviču, bodite tiho, dobite sto kron. Obtežilno je, da se družita dva prestopka iu je hudodelstvo dvakratno kvalificirano. Olajšujoče je razburjenje.
Pri Potniku po Gerlovičevi izpovedi ni dvoma, da je on zamahnil in vrgel kamen v kazino. Sicer je izpovedala priča Juvan, da je pobral le pesek in ga vrgei z namenom, da opozori nase nekega prijatelja. Mogoče je to subjektivno mnenje priče. Ravno priča Potokar ni videl, da bi bil Potnik katerega poklical. Klic občinstva: Za Gerlovičem je bila tudi tema. Tam pri kostanju je bila tema in ni bilo mogoče videti, kaj da je pobral. Obteževalno je, da se v dveh slučajih druži hudodelstvo, olajšujoče je pa razburjenje. Glede