Naročnina mesečno MM^M ^ __ _ Abbonamenti: Me.e wm C j) ac / r/^ ing Inozemstvo 50 L*. ^ Hf VH| fflV 0 ^ JHf M ^■F ^H ^^mS ■ ^ m -nrj&ft in 10.349 za inserate. ^ ^ " le in.erzioni P o d r u ž n i c a i Uhaja vsak dan zjutra| razen ponedeljka in dneva po prazniku. F i 11 a 1 e i Novo mesto. vi____ . . .. . ., . ....... , .. I Uredništvo in upravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. = Novo mesto Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega ln tujega 5 Red.zlone, Amministrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana. I Concessionaria eselusiva per la pubblicita di provenienza italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. | Teleion 4001-4005. | ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Na vzhodu kakor je potekajo boji, predvideno Dosedaj ujetih nad 350.000 sovjetskih vojakov - Ob Rokavu so hitri čolni potopil* šest angleških trgovskih ladij VadsS 'Alfan ?VOfZV£ŠKAlt --i it '"I, ftlesfb Haparanda*, Kuusemo ■ --Jokijarvl a JUleaborg SuomusalmT': t Turku HELSINKI =0selj ^MEMEt .?lau)|a| Nemško vojno poročilo Hitlerjev Glavni Stan, dne 14. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na vzhodu potekajo boji tako, kakor je predvideno. Sovražne sile, ki so bile pri Brijansku obkoljene, ho bilo na več skupin razbite. Uničevanje v težavnem gozdnem prostoru stalno napreduje. Že včeraj je število po dvojni bitki pri Brijansku in Vjazmi dosedaj ujetih sovjetskih vojakov presegalo 350.000. To število pa še vedno narašča. Bojna letala so v noči na 14. oktober uspešno napadala vojaško važne cilje v Petrogradu. Hitri čolni so v noči na 13. oktober prodrli proli angleški obali in so napadli sovražni konvoj, ki so ga močno stražili rušilci, hitri čolni in letala. Vkljub močni obrambi in ponovnim spopadom s stražarskimi ladjami iz spremstva so hitri čolni potopili šest oboroženih trgovskih ladij s skupno 18.000 tonami. Čolni so se brez lastnih izgub vrnili. Ponoči je bilo več letalskih napadov na angleška letališča. Pri poletih angleških letal na zasedeno ozemlje ob Ro-kavskem prelivu je imel sovražnik včeraj hude izgube. Lovci, protiletalsko topništvo in mornariško topništvo je sestrelilo 31 sovražnih letal. Eno lastno letalo smo izgubili. Angleški bombniki so ponoči metali eksplozivne in zažigalne bombe na razne kraje v zahodni Nemčiji in na severnem nemškem obrežnem ozemlju. Nočni lovci, bojna letala in protiletalsko topništvo so sestrelili uet sovražnih £e-tal. Berlin. 14. okt. AS. Sovjetska propaganda je razširila novico, da so v odseku pri Vja-»mi bile obkoljene in uničene skupine nemških padalcev. — Nemški pristojni krogi poudarjajo, da je ta novica popolno-Eia neresnična. Berlin, 14. okt. AS. »Deutsche Allgemeine Zeitung« objavlja članek o položaju na »zhodnem bojišču in pravi, da Je vojaška odločitev na vzhodnem bojišču že padla. Sovjeti *e morejo več spremeniti poteka dogodkov. Angleška in •meriška pomoč bi 6amo še fovečala nemški plen. Angleži in Amerikanci pa •rtso najbrž nikdar mislili resno pomagati sovjetom, pa četudi bi hoteli vplivati na potek vojne na vzhodu, dela nji-fcova industrija prepočasi. Silni boji pri Brijansku Berlin, 14 oktobra. DNB: Nemške čete so pustile za seboj že Brijansk in Vjazmo. V Brijan-f i jeebila ena največjih sovjetskih tovarn za tanke. Se 12. oktobra so se vodile pri Brijansku ogorčene bitke, v katerih so se zajete sovjetske tete skušale rešiti obkolitve. V petih zaporednih trtah so napadale rdeče čete, toda brez uspeha. Izpadi so se razbili v ognju nemškega topništva. Pri Brijansku je izredno velik plen vojnega materiala. Kritičen položaj severno od Orela Rim, 14. oktobra. AS. Boljševiško vrhovno povejjstvo je objavilo danes zjutraj uradna poročila, ki pravijo, da je položaj zlasti težak •everno od Orela. rgavriloVo^ESSS i400.100.ioo. Murmansk Paduf Jokansk Nivavara tjV.Hablnogor&k ^ KILOMETROV St" q LumbovskV fNes „ -/.Munlo _ SV££>"'vSodanl •Lepša Tohmajarvt. ^M^0* Ka-gopoi . Ptfroiavodskž^lsk V B,eloJfk Vobgda 1Čsrepovec KrohlS^j® ® Ladoga LENJINGRAO •Somlno Plju^' jNovgorod ^^ Jarosfevl/^ •Bjclaja .Sf-Rusa •So!o9°ia.*'»» / R?stov Baltiški ESTONIJA Parmi ••"*•• .V/alga "»Pskov , „ Rjesnlca l ^ .A ^ .••' . "' "".Dur Holm ' Pcrcjaslavl Smolensk •Rasfavl .Klincl ^^»na. t •V|az*ns *Serpufwv ,KaIuga •Tula ^MOSKVA . Dunaburg " f MARKOV ^ .Mv^S; ^^»ttav. —Prrcmasjp .LW0W T.rnopo, 'BerdlOv, KV'.C«rkasl ,Strul 8ue* on^prostroj VARŠAVA Lublln. jr Helm" —> Rzeszo^jp*^ "PricmasS Jetec Llvni* * Kltrsk .Obojan Bjel^orod •komlancc Uman 'SLWAC7~\ NIKOLA— V|crnol,jnjinsK) 'Her»on • Bacaui V Urons^ - A^nuriUNJSKA fhs&v&k*;T.S«verln BUKARE5T Becwradx-..V? • Konsl Galac^ BrailaT^ KRIM =:Sgvastopol^ -(Ahiarl-— 1 Konstan/ra.P Simfgropol- tOalta-^S KrasnoarmejšU) Položaj v Petrogradu je vedno nevzdržnejši Helsinki, 14. oktobra. AS: Po izjavah ujetnikov zadnjega časa je položaj v Petrogradu vedno bolj nevzdržen. Prebivalstvo prihaja do prepričanja, da po človeško govorjeno, rdeče poveljstvo nima pravice žrtvovati živijenja milijonov izstradanih ljudi in da bi bila na mestu predaja. Na številnih točkah ogromne petrograjske utrdbe sovjetske čete dnevno poskušajo z obupnimi napadi ter skušajo obkoljevalni obroč zlomiti. V teh bojih imajo sovjetske čete zelo velike izgube, ne da bi rodili kakršen koli uspeh za sovjetsko poveljstvo. V primerni razdalji nemško težko topništvo brez prestanka ruši obrambni pas petrograjskih trdnjav. Sovjetska mornarica je nakopičena v tesni ožini med Petrogrndom in Kronstadtom. Mnoge ladje so zelo težko poškodo- vane od nemškega težkega topništva, ki strelja od Oraninbauma. V Petrogradu dela samo še mai odstotek industrijskih naprav. Tudi prometne naprave so onesposobljene in celi predeli mesta tonejo v temi in blatu in 6o brez vode. Romunsko voino poročilo Bukarešta, 14. oktobra. AS: Včeraj zvečer je bilo objavljeno naslednje uradno vojno poročilo: Po prehodu zavezniških čet čez Dnjeper so bile sovjetske sile v pokrajini pri Berislavu razdeljene na tri dele. En del je bil pognan proti severu in uničen. Drugi del se je umaknil proti Krimu in tretji del, v katerem je bilo največ oddelkov, se je umaknil proti vzhodu, in sicer v smeri proti stepam. Nemške in romunske čete so zasledovale sovražnika in so prišle do Balkija, jugovzhodno od Melitopola, kjer so naletele na izredno hud odpor. Na tej črti so Sovjeti zgradili mogočne utrdbe in sicer že v mirnem času. Na tem odseku so poleg drugega Sovjeti imeli zbranih 15 divizij. Vsi sovjetski protinapadi s svežimi četami in velikimi tanki, letalstvom in težkim topništvom so bili odbiti. Toda med tem časom se je dne 5. okt. začela čutiti nova nemška ofenziva, ki jo je izvajal nemški oklepni oddelek, ki je prihajal v smeri Dnjepropetrovska in pritiskal na bok sovjetske vojske. Dne 5. oktobra so nemške in romunske čete ponovile svojo ofenzivo in pod pritiskom tega napada so se sovjetske armade umaknile proti vzhodu. Dne 8. oktobra so zavezniške sile prodrle do reke Karačečrak. Od 8. do 10. okt. se je nadaljeval silovit pritisk na sovjetske čete od severa proti vzhodu in od severovzhoda proti jugovzhodu. Na ta način bi se naj sovjetske čete znašle v novem žepu. Dne 10. oktobra se je nemška skupina povezala z romunskimi in tako so bile sovjetske sile zajete v železen obroč in sovjetska vojska se ni mogla več umakniti. Na večer, dne 11. oktobra so bile sovjetske sile obkoljene v treh žepih in popolnoma uničene in bitka Dnjeper-Azovsko morje je bila zaključena. Obstreljevanje sovjetskih ladij Berlin, 14. okt. AS. Nemško težko topništvo je v nedeljo uspešno bombardiralo zasidrane sovjetske ladje v pristanišču Oranienbaum v Finskem zalivu. Berlin, 14. okt. AS. Nemška uradna poročevalska agencija je prejela z bojišča poročilo, ki zgovorno pojasnjuje obseg sovjetskih izgub v bitki pri Brijansku. Ob železniški progi, ki jo jo nemška pehota zavzela z naskokom dne 11. oktobra so pokopali vsaj 1G00 sovjetskih padlih vojakov. Sovjeti pošiljajo svoje vojake v nemški ogenj, dasi navadno Ink napad nima nobenega izgleda na uspeh. Na odseku, ki je bil širok 300 m, so politični komisarji z revolverjem v roki gonili vojake v napad. 12 političnih komisarjev je obenem z voialii, med katerimi so bili nekateri še pravi dečki, obležalo mrtvih na bojišču. Vojaške priprave v Moskvi Ankara, 14. okt. AS. Moskovski radio je povedal, da se od 1. oktobra dalje na področju mesta vadijo v orožju vse osebe obeh spolov, ki so zmožne uporabljati orožje. Treba je pa povedali, da se te vaje vrše z namišljenim orožjem, namreč s tanki iz papirja in s topovi in puškami iz lesa. Hadio toži. da imajo inštruktorji velike težave pri svojem poduku, ker ne morejo dajati potrebnega pouka s pravim orožjem. Listi pravijo, da so se nekatere tovarne ponudile, da bodo izdelovale modele tankov in topov iz lesa in papirja. Vojno poročilo št. 499 Letala torpedirala angleško bojno ladjo in križarko Drzen napad na Malto - Odbiti poskusi sovražnika pri Tobruku Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Severna Afrika: Odbit je bil nov nočni sovražni poskus napada na našo postojanko pri Tobruku in v nadaljevanju tega jo bil odbit in pognan hitro v beg oddelek sovražnih tankov in sicer zaradi ognja protitankovskega topništva s sodelovanjem nemških oklepnih oddelkov. Na bojišču pri Sollumu delovanje topništva. Pri letalskih bojih nad Bug-Bugom in nad Sollumom je nemško lovsko letalstvo sestrelilo pet angleških letal. Sovražna letala so zopet bombardirala Derno, no da bi bila povzročila kakšno žrtev in so metala bombe na pristanišče Tripoli. Bombe pa so vse padle v morje. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno. Vzhodna Afrika: Na odseku pri jezeru Tana so naši oddelki izvedli izvidniško pohode, ki so bili zelo razsežni. V vzhodnem delu Sredozemskega morja jc bila včeraj ob prvih popoldanskih urah presenečena skupina sovražnih bojnih ladij, ki je obsegala dve bojni ladji, nekaj križark in rušilcev. Naša torpedna letala so jo takoj napadla. Vkljub silovitemu ognju obrambe so naši drzni letalci s torpedom zadeli eno bojno ladjo in križarko z 10.000 tonami, ki se je zelo nagnila, kakor je bilo opaženo. Vsa naša letala, med temi eno letalo poškodovano, toda z zdravo posadko, so so vrnila na svoja oporišča. Častniki in poveljniki posadk letal, ki so izvedla torpediranje so: poročniki lctalci Ccsare Graziani, Carlo Faggioni in Giuseppe Cimichi. Danes zjutraj ob zori so oddelki Kralj, letalstva v nizkem poletu napadli letališče Miccabo na Malti. Na tloh jc bilo uničenih troje letal, ostala letala pa so bila uspešno obsipana z ognjem iz strojnic. Lovci iz spremstva so se spopadli s sovražnim oddelkom in so sestrelili dve letali. Nobeno naše letalo ni bilo izgubljeno. Vojna na zahodu Rim, 14. oktobra. AS: Angleško poštno ravnateljstvo je objavilo, da so se izgubile vse poštne vreče, ki so pretekli teden bile na poti čez Atlantik iz Amerike. Te poštne vreče so se vozile z ladjami, ki so jih sovražne podmornice potopile. Berlin, 14. okt. AS: Včeraj popoldne so skupine angleških bombnikov v spremstvu mnogih lovcev preletele obalo Rokava pri Calaisu. Sovražnik pa napada ni mogel izvesti, ker mu je nemško protiletalsko topništvo prizadejalo nove izredne izgube. Sestreljeno je bilo eno letalo vrste »Blen-heim« in 18 lovcev vrste »Spitfire«. Berlin, 14. okt. AS. V noči od ponedeljka na torek so angleška letala preletela nekaj krajev v zahodni Nemčiji, kjer so metala eksplozivne in zažigalne bombe, ki nfeo napravile nobene škode na vojaških ciljih. Civilno prebivalstvo obžaluje smrt nekaj žrtev, nekaj oseb pa je bilo ranjenih. Protiletalsko topništvo je sestrelilo eno 6ovražno letalo, nočni lovci pa so sestrelili še en bombnik. Južna angleška obala bombardirana Berlin, 14. oktobra. AS: Včeraj popoldne so nemški daljnostrelni topovi bombardirali angleško obalo pri Doveru. Opazovati je bilo eksplozije in požare. Iz istega vira javljajo, da so ponoči nekatera nemška letala bombardirala južno Anglijo. Ponoči so tudi angleški bombniki metali zažigalne in rušilne bombe nad severnoza-padno in južno Nemčijo. Vojne naprave niso bile poškodovane. Civilno prebivalstvo ima nekaj' mrtvih in ranjenih. Sestreljenih ie bilo devet angleških letal. Potopljena ladja Newyork, 14. okt. AS: 10.000 tonska ladja »Caledoniac, ki je bila v angleški 6luibi, je bila potopljena. Ameriško mornariško ministrstvo javlja, da je velik čezmorski parnik Queen of Berniudasc, ki je last Amerike pa je bil v angleški službi, poškodovan in ga popravljajo v pristanišču. Nemško letalstvo potopilo osem angleških parnikov V štirih dneh je angleška mornarica izgubila 45.500 ton Berlin, 14. okt. AS. Angleško letalstvo je .nadaljevalo s svojimi napadi na angleško mornarico. Pri Faroerekih otokih in vzhodno od Oreat Yar-moutha so nemška letala fiotopila osem angleških tovornih ladij s 6kupno 22.000 tonami. Dne U. oktobra so nemške podmornice potopile 23.000 ton angleškega trgovskega ladjevja. Samo v 4 dneh ip angleška trgovska mornarica izgubila 45.500 ton Med angleškimi napadi na Rokav in na nemško ozemlje so nemški lovci in protiletalsko topništvo sestrelilo 25 sovražnih letal, nemški stražarski čolni pa so sestrelili tri letala. V Afriki so nemška letala sestrelila osem sovražnih letal. Dne 13. oktobra pof>oldne pa so nemška letala lam sestrelila 28 angleških letal. V treh dneh so tedaj Angleži izgubili 64 leial. Nove angleške izmišljotine o nemških namenih Berlin, 14. oktobra. AS. Angleška in ameriška propaganda že nekaj dni širita govorice, da misli Nemčija predlagati mir z očitnim namenom, da bi se ustvarjal vtis, da je nemški narod vkljub odločilnim zmagam nad boljševizmom že utrujen zaradi vojne. Angleška propaganda skuša ustvarjati prepričanje, da je vojna na vzhodu izčrpala nemške vojne sile in dn Nemčija nima več dovolj rezerv, da bi se nadaljevala vojna proti Angliji. Tako se Angleži tolažijo z znanim pregovorom, da: kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Sicer pa je razumljivo, da se Angleži tolažijo s takimi nazori. Edina rešitev za Angleže so izmišljotine. Na ta način hočejo zakriti žalostni položaj Anglije. Sicer pa bi morali dobro vedeti, da se bo sila vsega osvobojenega kontinenta po sedanjem porazu boljševizma vrgla na Anglijo London misli, da je na vrsti Rim, 14. oktobra. AS: Uvodnik »Nevvs Chro-nlcle« je zelo zaskrbljen zaradi prodiranja nemških armad. Londonski list misli, da take vojaške sile še nikdar ni bilo videti, in da je sedaj Hritanija na vrsti in njene čezmorske posesti, ki bodo napadene. Velikansko presenečenje pa vzbuja v Londonu dejstvo, da Fordove tovarne v A moril..,* sploh še niso pričele izdelovati vojnega materiala. Bolgarija in vojna proti komunizmu Bolgarski narod ne bo pozabil, kdo ]e podprl njegove uspehe Plovdiv, 14. okt. AS: Predsednik bolgarskega parlamenta Kalkov je včeraj govoril v Plovdivu in zlasti podčrtal politiko prijateljstva in sodelovanja, ki se razvija pod vodstvom vlade z državami Osi. Ta politika je omogočila bolgarskemu narodu, da je lahko dosegel toliko zaželeno narodno edinost. Predsednik parlamenta Kalkov je nato govoril o vojni proti Sovjetski Rusiji ter je izjavil: »Boj, ki se razvija na vzhodnem bojišču, bo odločil o usodi Evrope še za mnogo let Ta boj je svet in se izvaja za uvedbo pravice na svetu in ni dvoma, da bo odločil zmago v korist mladih na- Dr. Todt povabil francoske inženirje Berlin, 14. oktobra. Lp. Dr. Todt je povabil v Nemčijo na obisk skupino francoskih gradbenih inženirjev in elektrotehnikov, ki bodo obiskali vodne in električne naprave v jugozahodni Nemčiji. Ob isti priliki bodo nemški tovariši lahko izmenjali svoje nazore s francoskimi inženirji. Španski londonski veleposlanik v Madridu Madrid, 14. oktobra. AS. Zunanji minister je sprejel na poročanje španskega velei>osla-nika v Londonu vojvodo de Albo. Angleži ne morejo dobiti velikega muftija Ankara, 14 oktobra. AS. Iranska vlada je objavlja, da je bivališče jeruzalemskega velikega muftija še vedno neznano. Tudi britanske oblasti ga zaman iščejo. General Wavell 6e je bojda izrazil v Teheranu: »2e dve leti 6e muftija vedno posreči, da nam uide. Kadar ga dobimo v roke, ga bomo zadavili kakor psa.« Tudi sovjetske čete ga zaman iščejo. Eksplozija v ameriški smodnišnlci Newyork, 14. okt. AS. Na otoku Baranov je iz neznanega vzroka eksplodirala smodnišnica. Smodnišnica je bila ena najmodernejših na Aljaski in je bila šele pred kratkim zgrajena. Po zadnjih poročilih je pri tem našlo smrt šest oseb. Poškodovano jj tudi letališče na otoku. Dovolj kruha v Grčiji Atene, 14. oktobra AS- Minister za prehrano karamanos je na konferenci s časnikarji izjavil, da je treba vprašanje hruha smatrati za urejeno Vlada je ukrenila vse potrebno, da se odstranijo vse težave. Listi podčrtavajo, da je bilo vprašanje oskrbe s kruhom urejeno zlasti zaradi izredno velikega razumevanja in pomoči okupacijskih oblasti. Tajna angleška organizacija na Portugalskem Lisbona, 14. okt. AS Kakih sto oseb je bilo zaprtih zaradi širjenja vznemirljivih vesti. Mnoge med njimi so pripadale tajni angleški družbi, ki razširja letake med množico. Nekateri so dejanje priznali. Nemčija bo tiskala Turčiji denar Turški poslanik, ki se vrača v Berlin, je izjavil, da bo novi turški denar tiskan v Nemčiji. Zadnja izdaja turškega denarja je bila tiskana na Angleškem. Toda ladjo, ki je denar vozila, je v Pirejskem pristanišču potopilo nemško letalo. Zasedanje švedskega parlamenta Stockholm, 14 oktobra. AS. Parlament je sklican za 20. oktober. Pričakuje se da bo zunanji minister podal obširno poročilo. Parlament bo razpravljal tudi o komunistični propagandi na Švedskem in o sabotažnih dejanjih V razpravo pride tudi vojni proračun, pri čemer bo govor tudi o potopitvi treh rušilcev. Končno je v programu tudi povišanje uradniških plač. Letalska nesreča v Ameriki Markfield (Kalifornija), 14. oktobra. AS. Velik ameriški bombnik je iz neznanega vzroka treščil v gorovju na tla in se popolnoma razbil. Sedem članov posadke je mrtvih. Požar napravil ogromno škodo v ameriški tovarni Newyork, 14. oktobra. AS. Sedaj so ugotovili, da je požar v tovarnah »Firestode« napravil škode za 62 milijonov dolarjev. Ameriška vlada je imela tam veliko skladišče vojnega gradiva in surovin v vojaške namene. Zgorela je tudi velika zalojja kavčuka, ki jo cenijo na 9 milijonov dolarjev. Stavka v Newyorku Newyork, 14. oktobra. AS. Prodajalci časopisov v Newyorku so proglasili stavko. Danes je bilo le zelo težko dobiti časopise. Pomanjkanje premoga na Irskem Lizbona, 14. oktobra. AS. Iz Irske poročajo, da tam zelo primanjkuje premoga. Mesto Cort ima 100.000 prebivalcev, pa je skoraj brez kurjave in so včeraj gorivo začeli deliti na karte. Velika brezposelnost v Angliji Lizbona. 14. oktobra. AS. Izvedelo se je, da je sedaj v Angliji še vedno 144.000 oseb brezposelnih, ker so morali zaradi pomanjkanja si-rovin zapreti mnogo tovarn, zlasti pa tovarne za tekstilno proizvodnjo, čevlje, olja in keramične predmete. Trgovska pogodba med Madžarsko in Švico Budimpešta, 14. okt. AS: Včeraj je bil v trgovinskem ministrstvu podpisan trgovinski sporazum med Švico in Madžarsko. Pogajanja za pogodbo so bila končana pred nekaj dnevi. Pogodbe urejajo vprašanje izmenjave blaga in način plačevanja. Pogodba je stopila takoj v veljavo in je bila sklenjena za eno leto. rodov, ki bodo spremenili bodočnost človeštva. Noben poskus plutokratske demokracije ne bo mogel rešiti boljševizma neizbežnega poraza. Bolgarija je srečna, da lahko s svojim sodelovanjem sodeluje pri tem velikanskem boiu.« Kalkov je zaključil svoj govor na ta način, da je povabil bolgarski narod, da naj se zbere okoli kralja Borisa in da naj ne verjame sovražnim intrigam, kajti usoda Bolgarije je v varnih rokah. Na nekem drugem zborovanju je kmetijski minister Kuščev izjavil, da je vlada ukrenila vse potrebno za prehrano dežele. Nova ureditev gospodarske meje med Srbijo in Hrvatsko v vzhodnem Sremu Ztigrcb, 14. okl. Dosedanja gospodarska meja med Srbijo in Hrvatsko v vzhodnem Sremu je bila z dnem 10. oktobra prenesena na politično obmejno črto Sava—Donava in je od tega dne tudi nadzorstvo nad potniškim, blagovnim, carinskim in deviznim prometom tudi na tej novi meji. Prekoračenje meje je dovoljeno samo s posebnim dovoljenjem policijskega ravnateljstva v Belgradu v soglasju z vojaškim poveljstvom v Belgradu. Prehodna mesta so: železniška proga Belgrad—Zemun, most Belgrad—Zemun. brod Belgrad—Zemun. Začasno je urejen tudi blagovni in devizni promet na nbeh straneh Posebne določbe veljajo za prebivalstvo obmejne cone, ki sme vzeti s seboj 200 kun oziroma dinarjev.Tisti, ki vozijo blago na belgrajski trg. pa smejo pri povratku nesti preko meje izkupiček za prodano blago. Ne pozabite! Jutri Izide druga knjiga »Slovenčeve knjižnice« prelepa povest iz Sardinskih gora, ki jo je spisala Nobelova nagrajenka Grazia Deledda pod naslovom H a r i a n na Sirca Naročite se takoj na „Slovenčevo knjižnico". Knjige so le po 5 Lir ! — Kdor naroči vso zbirko 24 knjig bo dobil 25. knjigo zastonj. — „Sloven-čevo knjižnico" naroči lahko vsakdo, ne samo naročniki naših listov! Strategične točke ob zahodni afriški obali Zapadna afriška obala je strateško zelo važna, ker je najbližja ameriški obali in ker obvlada prehode med južnim in severnim Atlantikom Že [jočetkom vojne se je opozarjalo na važnost zapadne afriške obale in njeno zvezo z evropskim bojiščem. Ves angleški promet v dominioni, razen s Kanado, gre po Atlantiku. Toda na tisoče kilometrov nimajo Angleži tu nikake oporne točke. Zato so se Angleži hoteli polastiti lani Dakar.ja. Poskus je pa izjjod-letel. Delavnost tako zvanih svobodnih Francozov ima sedaj svoje središče v Brazzavilleju v Kongu. Toda pristanišče ni dostopno velikim ladjam. Nedavno so to mesto obiskali tudi ameriški višji častniki. Javl.jeno je že bilo, da Amerika išče oporišč na afriški obali. Ta oporišča naj bi omogočala ameriško pomoč Angležem in Sovjetom, da ne bi bilo treba pluti okrog Afrike. Amerikanci se brigajo tudi za Liberijo, kjer nameravajo napraviti zračna oporišča. Francija seveda ne gleda mirno tega j>osega Amerike v Afriko. Pri Abidjanu na Slonokoščeni obali z vso naglico gradi najmodernejše vojno pristanišče. V Abidjanu bodo Francozi zgradili drugi Dakar. Abidjan ima silno ugodno lego in ga bo lahko braniti pred napadi z morja. Ščiti ga namreč 120 km dolga laguna, ki pa je široka 3—7 km in visoka okrog 20 m. Z morjem ga pa druži le kanal, širok 370 m. Obrambne naprave so že skoraj končane. Tako b oimela Francija v Gvinejskem zalivu izvrstna pristanišča, ki jih bo laJiko uporabljala v vojne aH trgovske namene. Pa tudi Portugalska, ki ima v posesti Kap-verdske otoke, ni nedelavna. Razen tega je tudi njena kolonija Angola, ki meri 1,246.000 kvadratnih kilometrov in je gospodarsko izredno važna. Portugalska je odločena ostati nevtralna in je pripravljena svojo nevtralnost tudi braniti Zato skrbno utrjuje Kapverdske otoke in tudi obalo Angole. Njeno utrjevanje ni naperjeno proti nikomur. Hoče braniti le svojo neodvisno^i- Gospodarstvo Zaključek letošnjega velesejma V ponedeljek zvečer ob 9 so se zaprla vrata letošnjega Ljubljanskega velesejma. Tudi zadnji dan, t. j. v ponedeljek je bil obisk velesejma znaten in so bile kupčije na višku, da se izkoristi ugodna prilika. Posebno oni razstavljalci, ki so prodajali potrošne predmete, so imeli velik dan zaradi navala odjemalcev. Sir in pijače sta bila glavna kuj>čijska predmeta zadnji dan, tako da je nekaterih vrst kar zmanjkalo v popoldanskih in prvih večernih urah. Ljubljanska pokrajina se je lepo predstavila ua velesejmu. Pokazala je svoje kmetijstvo in svojo razvito obrtno in industrijsko delavnost. Posamezni razstavljalci so pokazali izredno kakovost svoje proizvodnje ter so tudi izredno okusno opremili svoje razstavne prostore, za kar zaslužijo priznanje. Poleg tega je bil na razpolago velik izbor italijanske proizvodnje, ki je imela na razpolago veliko prosiora in je pokazala zmogljivost italijanske industrijske proizvodnje, pokazani pa so bili tudi najvažnejši proizvodi italijanskega kmetijstva. Obisk je bil na splošno prav znaten iz vse Ljubljanske pokrajine, seveda pa so bili zastopani tudi obiskovalci iz italijanskih krajev v izredno velikem številu. Mnogo obiskovalcev je bilo prvič v Ljubljani ter so hvalili krasote mesta in pokrajine. Mnogo pa jih je bilo že večkrat in so se čudili napredku Ljubljane. Tudi v trgovskem oziru je izpadel velesejem ugodno, ker so bile na njem zaključene številne kupčije. Za mirsikateri naš proizvod so se dobili kupci v Italiji, mnogo novih nabavnih virov pa se nam je odprlo na novo. V kupčijskem oziru je bil namen velesejma gotovo dosežen. Za prihodnje leto se nam pa po izjavah me-rodajnih činiteljev obeta še povečanje velesejmskih prostorov in sploh povečanje območja velesejma. Mnogi letošnji razstavljalci se že zanimajo za prostore na prihodnjem velesejmu, kar dokazuje trgovsko privlačnost našega velesejma. Opozorilo trgovcem Vis. Kom. ojx>zar,ja trgovce, naj vestno izpolnjujejo odredbe o začasni prepovedi prodaje tek-tsilnega in obče oblačilnega blaga. Obenem jih opozarja, da zaradi slehernega prekrška ne bodo samo kaznovani kakor določajo veljavni zakoni, marveč jim bodo odvzeti tudi njihovi obrtni listi. Visoki Komisar za Ljubljansko Pokrajino Emilio Grazioli študij statistike, demografije in zavarovalstva Rapidno naraščanje prebivalstva v zadnjem stoletju, katero zlasti avtoritativne države forsirajo s primerno demografsko politiko, stalno odpira celo vrsto novih socialnih problemov, katerih ni mogoče reševati s klasičnimi doktrinami, to je s teologijo, pravom, filozofijo in medicino, pa tudi ne z inženirsko tehniko. Ravno zato primanjkuje v tem ]>odroČju najaktualnejših socialnih problemov izvežbanih deiavcev. Italija je pred nekaj leti ustanovila zaradi tega posebno fakulteto na vseučilišču v Rimu, ki se imenuje »Facoltžk di sci-enze statistiche demografiche ed attuarialk, na kateri deluje kakih 30 profesorjev. Namen te fa- Ameriški kongres obravnava dopolnila o nevtralnosti Omejitve na Danskem Kopenhagen, 14. okt. AS. Od L jan. naprej bo na Danskem prepovedana prodaja kave, čaja in kakaoa. Washinglon, 14. oktobra. AS. Zunanje politični odbor v ameriškem kongresu je včeraj začel obravnavati dodatke k zakonu o ameriški nevtralnosti. Odbor je sklenil, da naj traja razprava samo dvo dni. Republikanska manjšina se je postavila proti temu in je izjavila, da bi bila laka razprava prekratka. Nekateri republikanski člani odbora so zapustili sejno dvorano in so izjavili, da ne marajo prevzeti nobene odgovornosti za tako postopanje. Na seji odbora je najprej govoril zunanji minister Cordell Hull, ki je na javnem delu seje prebral kratko izjavo. Nato je bila seja proglašena za lajno in je vojni minister Stimson zahteval, da sc naj takoj ukine tista določba nev-tralnostnega zakona, ki prepoveduje oboroževanje trgovskih ladij. Prav tako je želel, da naj se čimprej dovoli ameriškim parnikom voziti v pristanišča vojskujočih se držav. Iz glavnega mesta Kanade, Otavve, so prišla poročila, da so časnikarji vprašali kanadskega vojnega ministra, če so resnične govorice, da so kanadske čete prišle v Arhangelsk in da so se tam izkrcale obenem z angleškimi četami. Poleg tega pa so se razširile govorice, da je kanadski minister za obrambo iord Balston z veliko skupino kanadskih častnikov prišel v London, kjer se bo udeležil posvetovanja imperialnega glavnega stana angleških oboroženih sil. List »Newvork Herald Tribune« objavlja dopis svojega dopisnika iz Londona, ki je obiskal angleško tovarno tankov nekje na severu Anglije. Dopisnik pravi, da ie izdelovanje tankov v Angliji izredno počasno, ker je delavstvo preveč izčrpano in utrujeno in tovarna ne more doseči viška svoje proizvodnje. Ta tovarna z veliko težavo izdela komaj šest tankov na teden. Ko je bil organiziran teden tankov za Rusijo, ie ta tovarna z veliko težavo mogla .izdelali devet tankov, vendar Da so tri začeli izdelovati že teden dni poprej. Nove bolgarske železnice in avtomobilske ceste Doslej so bile stare meje med Bolgarijo ter bivšo Jugoslavijo in Grčijo zvezane le z maloštevilnimi progami in cestami. Orient ekspres Bel-grad-Sofija-Cargrad je bila najpomembnejša železniška zveza med bivšo Jugoslavijo in Bolgarijo. Vlak je stopil v Bolgarijo pri Caribrodu, izstopil pa pri Svilengradu. Na celi ostali meji pa ni bilo železniških prehodov. Podobno je bilo tudi z zvezami z Grčijo. Sedaj poročajo iz Bolgarije, da je bolgarska vlada sklenila zgraditi štiri proge med staro Bolgarijo in novimi pokrajinami, ki jih je v sedanji vojni zasedla v bivši Jugoslaviji in Grčiji. Dve progi bi vezali bolgarsko ozemlje s pridoblje- nimi bivšimi grškimi ozemlji. Dve bosta vezali Bolgarijo z Macedonijo: prva bo šla iz bolgarskega mesta Gjuševo in se bo pri Kumanovu pridružila progi Niš-Skoplje; druga bo izpeljana iz Gornje Džumaje v strumiški dolini in se bo pri Velesu pridružila železniški progi v vardarski dolini. Odtod bo pozneje možna zveza po že obstoječih progah Skoplje-Ohrid in Veles-Bitolj in po novi progi Drač-Korica, ki je v načrtu, direktna zveza med Bolgarijo in jadransko obalo v Albaniji. Tretja proga bo stekla od Kule do Demir-Hisarja (Neon Petritsi) v dolino reke Strume. Po tej progi bo zvezana Bolgarija z bivšo grško vzhodno Macedonijo. po njej bo dosežena najhitrejša zveza med Sofijo in Solunom. Četrta proga bo stekla iz Mom-čilgrada v mesto Comotini v zahodni Traciji. Po zasedbi grške Tracije bo Bolgarija nadzorovala tudi progo, ki gre iz Carigrada skozi dolino Marice v Pythion. Za gradnjo teh železnic je že najetih 49.000 delavcev; drugih 32.000 delavcev je sedaj zaposlenih pri gradnji avtomobilskih cest, ki naj zve-žejo Bolgarijo z novimi pokrajinami preko starih meja. Tri vodijo v bivšo grško Tracijo, in to so: cesta Nevrokop-Drama, Smoljan-Xanthi in Momčil-grad-Comotini, ki gre preko verige južnih členov Rodopskega gorstva. Druge tri vežejo Bolgarijo z Macedonijo: ena vzdolž toka reke Strumice od Petriča do Strumice (odtod pa vodi iz Dževdželije že avtomobilska cesta po Vardarski dolini), druga Gjuševo-Kriva Palanka in tretja Tran-.Vranje kultete je vzgojiti vodilne uradnike, sposobne za reševanje vseh socialnih problemov, katerih je vsak dan več. Študij na fakulteti za statistiko, demografijo in zavarovanje se deli takole: Prvi dve leti sta enotno posvečeni študiju statistike in nekaj drugih pomožnih ved. Za vpis na fakulteto zadošča matura na gimnaziji, realki ali realni gimnaziji. Glavni predmeti v prvih dveh letih so: osnove matematike, razne statistike, antropometrija, sociologija, splošna in komparativna demografija, politična in gospodarska geografija. Postranski predmeti so: politična ekonomija, biometrija, antropologija, osnove javnega in zasebnega prava. Po dveh letih uspešnega študija sme kandidat položiti diplomski izpit iz statistike (Diploma in Statistica), ki mu že sam omogoča dobiti primerno službo. Mesto tega se pa lahko odloči za nadaljnje študije, ki trajajo ravno tako dve leti in se delijo v dve skupini: I. Statistika in demografija. Glavni predmeti so sledeči: statistika (nadaljevanje), razvoj prebivalstva, biometrija (nadaljevanje), uporaba statistike v fizičnih vedah, verjetnostni račun, matematika in tehnika zasebnega življenjskega zavarovanja. Postranski predmeti: analiza, algebra, in-finitezimalni račun, analitična geometrija, nume-rično in grafično računanje, politična ekonomija (nadaljevanje), etnologija. II. Statistika in zavarovalstvo. Glavni predmeti so: analiza, algebra, infinitezimalni račun, metodološka statistika, verjetnostni račun, matematika in tehnika zasebnega življenjskega zavarovanja, socialno zavarovanje, pravo zasebnega in javnega zavarovanja, ekonomija in finance zavarovalnih podjetij. Postranski predmeti so: analitična geometrija, politična ekonomija (nadaljevanje), grafično in numerično računanje, razvoj prebivalstva, biometrija (nadaljevanje), statistika (nadaljevanje), tehnika elementarnega zavarovanja. # Po končanih študijah in po položenih izpitih dobi kandidat doktorski naslov, ki se deli v dve vrsti, in sicer: I. Laurea in scienze statistiche e demografiche in II. Laurea in scienze statistiche ed attuariali. Kakor je razvidno, tvori osnovo vsemu študiju ravno statistika, to je znanost, ki daje podlago vsakemu raziskovanju in reševanju socialnih problemov. Ostali predmeti: matematika, pravo, politična ekonomija, biometrija itd., pa omogočajo pravilno uporabo statističnih metod in orientacijo v socialnih vprašanjih. Absolventi dobijo tako popolno usposobljenost za reševanje socialnih vprašanj. Posebno za slovenske maturante je študij na tej fakulteti izredne važnosti, ker nimamo še nobenih strokovnjakov za reševanje naših socialnih vprašanj, ki so vsak dan številnejša in težja. Interesenti, ki rabijo podrobnejše informacije, naj se takoj obrnejo na naslov Dott. prof. Gini Corrado, preside della Facoltit di scienze statistiche demogratiche ed attuariali, Roma, Via delle Terme No. 10, ki je pripravljen vedno in vsakemu dragevolje iti na roko. Novf železniški tečaji. Od 4. oktobra dalje so na italijanskih državnih železnicah v veljavi naslednij tečaji, kot piše jEcco di Roma«-belga 3.20, 100 kun 40, 1 danska krona 3, 100 franc. frankov 40, nemška marka 7.70, 100 lejev 11, 100 slovaških kron 65.85, 1 švedska krona 4.80, 100 švic. frankov 445, 1 pengo 5.70, 1 dolar Zedin.jenih držav 19.20, 'l00 zlatih frankov 620.70 lire. Obnova srbske zunanje trgovine. Iz Belgrada poročajo, da je v najkrajšem času pričakovati sklenitve posebnega plačilnega in trgovinskega sporazuma med Srbijo in Grčijo. _ Začel se je tudi že kompenzacijski promet med Srbijo in Hrvatsko. Enosmerni vozni promet po Lipičevf ulici. Do nadaljnjega je po Lipičevi ulici dovoljen vozni promet samo v smeri od Zaloške ceste proti Vrazovem trgu. v nasprotni smeri pa morajo vozila uporabljati Vrazov trg, škofjo ulico in Sv. Petra cesto. Jabolka po 2 liri je začel mestni preskrbovalni urad proda jati na dveh stojnicah na Vodnikovem trgu in pod semeniščem. Jabolka so nesortirana ter so gospodinjske sorte, pomešane tudi z najboljšimi vrstami, zato naj pa gospodinje jabolka zimskih sort odbero in shranijo za porabo pozimi. Tretje cepljenje zoper davico bo jutrišnjo sredo 15. t. m. v šoli za Bežigradom, v četrtek 16. t. m. v ljudski šoli v Mostah, v petek v ljudski šoli na Viču, v soboto ob 16.30 pa v Mestnem domu. Starši morajo k tretjemu cepljenju pripeljati v šolo za Bežigrad vse otroke, ki 60 bili že dvakrat cepljeni v šoli za Bežigradom. Enako morajo starši pripeljati samo tiste otroke v šolo v Mostah ali v šolo na Vič, ki 6o bili že dvakrat cepljeni v tisti šoli. Ljubljansko vseučilišče začelo z delom V zimski semester se je vpisalo nad 2000 slušateljev Prejšnji teden je bil zaključen rok za redni vpis na ljubljansko vseučilišče. Zadnje dni je pritisnilo še veliko število slušateljev, tako da vsi niso mogli priti na vrsto in da so dobili mnogi listke s številkami, ki jih opravičujejo, da se smejo vpisati še v ponedeljek in torek. Tako se sedaj zaključuje redni vpis na ljubljansko vseučilišče, ki bo v celoti doseglo skoraj prav toliko vpisanih slušateljev in slušateljic, kakor v lanskem zimskem semestru. V ponedeljek je bilo ie vpisanih skupaj 1945 slušateljev in slušateljic, v torek pa se jih vpiše še okrog 100, tako da bo celotni vpis v rednem vpisnem roku dosegel okrog 2050 slušateljev. Kakor druga leta bo izredni naknadni vpis tudi še dovoljen nekaj časa za zamudnike, ki bodo lahko dokazali, da sami niso krivi, da so zamudili redni vpisni rok. Takih opravičenih zamudnikov je na ljubljanskem vseučilišču redno vsako leto vsega skupaj okrog 150 do 200 in s takim številom lahko računamo tudi letos. To pomenja, da bo vsega skupaj v zimskem semestru vpisanih na ljubljanskem vseučilišču nad 2200 slušateljev. Zanimiva je primera vpisa v lanskem poletnem semestru z vpisom v letošnji zimski semester. Lani je bilo v poletnem semestru vsega skupaj vpisanih 2199 slušateljev in slušateljic. Med vsemi drugimi fakultetami jc izredno število dosegla tehnična fakulteta, na katero se je vpisalo 806 slušateljev in slušateljic. Zanimivo je, da tehnika nima mnogo slušateljic, saj je bilo med 806 le 65 slušateljic. Naslednja najmočnejša fakulteta je bila jiiri-dična. Vsega skupaj je dosegla 478 slušateljev in slušateljic. Med temi je bilo 74 rednih in 2 izredni slpšateljioi. Filozofska fakulteta s skupnim številom 417 ni zaostajala mnogo za juri-dično. Na filozofski fakulteti so slušateljice že dosegle premoč, saj se jih je vpisalo kar 251, medtem ko je bilo slušateljev le 186 in en izreden. Medicinska fakulteta je v poletnem semestru imela 311 slušateljev in slušateljic. Zadnjih je bilo 92, torej pičla tretjina. Na teološki fakulteti je bilo lani v poletnem semestru vpisanih 187 slušateljev. Vpis v letošnji zimski semester nam kaže po stanju s 13. t. m., torej pri 1945 slušateljih in slušateljicah, naslednjo sliko: Zopet prvači tehnična fakulteta, ki je dosegla 691 slušate- ljev in slušateljic, iorej približno za 100 manj, kakor v poletnem semestru. Novincev se je na tehnično fakulteto vpisalo 257, slušateljev starejših letnikov pa 358. Novink se je vpisalo 33, slušateljic iz prejšnjih let pa 43. Vsega skupaj je torej vpisanih na tehnično fakulteto 76 slušateljic in 615 slušateljev. Preseneča razmeroma nizko šfevilo prejšnjih »slušateljev in slušateljic, ki dosega komaj 400, torej polovico lanskoletnega vpisa. Zato lahko računamo, da bo pri naknadnem vpisu prav tehnična fakulteta še pridobila precej slušateljev. Drugo mesto topot ni zasedla več juridična, ampak filozofska fakulteta, ki dosega 416 vpisov. V primeri z lanskim poletnim semestrom lahko pričakujemo, da bo z naknadnim vpisom filozofska fakulteta močneje zasedena, kakor lani. Novincev se je vpisalo 67, drugih slušateljev pa 109, skupno 176. Novink se je vpisalo na filozofsko fakulteto 78, slušateljic iz prejšnjih let pa 162, skupno 240. To pomeni, da se je razmerje v prid slušatel jicaiu še povečalo in skora j že doseglo razmerje 3 : 2. Tudi medicinska fakulteta je posekala vpis na juridični fakulteti. Na medicino se je vpisalo vsega skupaj 358 slušateljev in slušateljic. Med temi je bilo 116 novincev in 131 slušateljev iz prejšnjih let, skupno 2+7. Novink se je vpisalo na medicinsko fakulteto 53, slušateljic iz prejšnjih let pa 58, skupno tli. Tudi na medicinski fakulteti je število slušateljic znatno narastlo. Na predzadnjem mestu je obsedela juridična fakulteta, ki je lani imela v poletnem semestru 478 slušateljev in slušateljic, dočim jih je letos doseglu le 335, Novincev se je vpisalo 99, slušateljev iz prejšnjih let 190, torej skupno 289. Novink se je vpisalo le 12, slušateljic iz prejšnjih let pa 34, torej skupaj 46. Na zadnjem mestu je teološka fakulteta, na katero se je vpisalo 21 novincev in 124 slušateljev iz prejšnjih let. torej skupaj 143. Prav slušateljev teološke fakultete se bo vpisalo še nekaj v torek, tako da bo tudi ta fakulteta še precej pridobila. Splošni pregled letošnjega vpisa nam kaže torej kaj zanimivo sliko. Vpis na tehniko je še vedno najbolj priljubljen. Med punogumi te fakultete sta letos dobila lepo število novincev zlasti strojni in gradbeni oddelek. Izrazito napreduje medicinska fakulteta, kar je razumljivo glede na to, da se izpopolnjuje. Filozofska fakulteta l>o tudi pridobila na številu slušateljev, teološka pa bo ostala nekako pri starem. Nazadovala je edinole juridična fakulteta. Najbolj verjetno bo to, da je nazadovala na račun bolj praktičnih poklicev, v katerih tudi zaposlitev po dokončanih študijah ni tako problematična. Spori Iz športnega življenja v Trstu V nedeljo 5. oktobra se je pričela težko pričakovana nogometna sezona. Triestina, ljubljenka Tržačanov, je dobila v goste drugorazredni klub Padovo. Igrišče Littorio, ta ogromna moderna športna arena, je bilo zelo dobro obiskano. Občinstvu se je videlo, da je že z nestrpnostjo pričakovalo nogometne prireditve, saj je spremljalo potek igre z živahnostjo in napetostjo, kakor da je šlo za borbo, ki naj odloči prvenstvo, Od Triestine smo tekmo za italijanski pokal ter nastopi v Livornu. V nedeljo 5. oktobra so se končale konjske dirke na dirkališču Montebello, ki so ves september po dvakrat na teden privabile tisoče in tisoče gledalcev. Letošnje dirke so uspele kakor že dolgo ne. Obisk je bil sijajen, razpisane so bile lepe nagrade, prijave konj so bile nenavadno številne ter so prinesla tekmovanja razna zanimiva, nepričakovana presenečenja. Največje presenečenje je , - ' r~ ---- ------...... »...h , »u>.v ,u„u pi JU pričakovali več, kakor je pokazala. Pogrešali smo i bil gotovo izreden uspeh tekmovalcev iz Ljubljane, homogenost in povezanost, nikakor ni bila očitna Posebno se je odlikovala kobila »Mojca«, pa tudi razlika celega razreda, ki loči oba nasprotnika. ' ' ' ........ Padova je imela mnogo več od igre ter bi zaslužila boljši rezultat kakor 3 :0, s katerim jo je Triestina odpravila. V nedeljo igra Triestina prvo Čudesa riviere pri Opatiji Opatija — pogled proti Reki Popotnik, ki pride prvič v Opatijo, obstane fcavzet ob pogledu ua privlačnost in naravne posebnosti Kvarnerske obale, ki se razprostira na kilometre in kilometre daleč in nudi prijetne sprehode na bližnje gričke. Obala je nazobčana in skalnata ter se njene čeri zrcalijo v Kvarneru. Kar pa človeka najbolj privlači, je obalna cesta, ki poteka od Voloskega do Opatije in od tod do Ike in Lovrane, ljubko se vijoč 6kozi nepopisno Najbolj privlačna je ta pot zjutraj, ko sonce vzhaja nad Reko in zlato odseva na morju, zrak je slan in zemlja sveža; popoldne, ko uživa telo spokojen mir na klopeh v senci zelenja in beži pogled v daljavo sledeč jadrnici ali parniku, ali pa zvečer, ko vse utihne in se svetlikajo z morja luči na ribiških'barkah. Tajinstven in skrit je sprehod, ki vodi v Lovrano, Medvejo, Drago, Moščeničko, med zele- Na obali v Opatiji lepo pokrajino. Obalna cesta, zgrajena pred nekaj desetletij, je genialno in drzno delo, ki nam pokaže obalo v vsej svoji lepoti. Tu je modri Kvarner, tam so parki in vrtovi; stranska pot, ki je ne doseže vrvenje glavnih prometnih žil, leži v sladki in prijetni tišini, ki jo prekinja samo žvrgolenje ptic in pljuskanje vode ob čeri. Pot poteka v ostrih zavojih, razveseljuje sprehajalca in ga vzpodbuja k nadaljevanju, da mu odkrije v romantični atmosferi nove lepote: nepričakovan pogled na zaliv, ali pa na gore, kadar izstopi iz sence lovorievega drevoreda. njem vrtov, skozi borove, evkaliptove in bambusove gozdičke. Začenja se ob razriti okali Volo-6ke in konča v Lovrani. Ponekod zapusti ponosno samoto in se vije tik ob morju skozi park, ali pa vas pelje čez teraso kavarne. Včasih se dotakne mej Opatije, kjer stoji na skalnatem hribčku ka-menit kip Marije, obrnjen s hrbtom proti naselju. Toda to je redkokdaj. Kmalu se za kilometre in kilometre zgubi v samoto mimo pogozdenega dela, ki mu daje slikovitost s svojimi agavami in palmami in streho z vejami dreves, ki se sklanjajo prav do morja kakor da bi se hotele v njem ogledovati. ostala dva tekmovalca »Dajko« in »Kad-Jana« sta si priborila več zmag in lepe nagrade. Lep uspeh so dosegli tržaški boksarji z zmago nad reprezentanco Milana. Nastop je organiziral železniški Dopolavoro v Trstu na svojem igrišču. Reprezentanca Trsta si je priborila 4 zmage, eno srečanje je bilo neodločeno, eno pa je izgubila. Rezultat je za tržaški boksarski šport nenavadno časten, saj so milanski boksarji znani po vsej Italiji. — Namesto hokeja na ledu, kakor si ga privoščijo športniki v severnih zemljah, imamo tu na jugu hokej na asfaltu, igralci pa drčijo po njem po koleščkih namesto kakor drugi po drsalkah. Tovrstne hokejske tekme prireja v soboto 18. in v nedeljo 19. oktobra železniški Dopolavoro na svojem igrišču Constanzo Ciano. Sodelovala bodo številna moštva iz vse Italije. Opombe k nedeljskim športnim tekmam Usoda športnih tekmovalcev je, da postanejo popularni. Športna javnost jih ima rada, dnevniki pa jim pojejo slavo. V včerajšnjem poročilu smo pohvalili več atletov in nogometašev, ki so zaslužili priznanje. Nič pa ni bolj nevarnega kot so slučaji, ko si mali ali veliki zmagovalci domiš-ljujejo, da so postali veljavni možje. Ne gre, da bi zamenjavali vrednote, zakaj šport je v bistvu le lepa in koristna zabava, stvar prostega časa. Veljavnost pa se začne tam, kjer gre za trajne vrednote in službo narodni skupnosti. Tistim, ki so se v nedeljo prvič uveljavili, svetujemo, da liidi v tem oziru posnemajo naša najvišja atleta Stepišnika in Koširja, ki sta kljub veliki športni popularnosti ostala prikupno skromna. * Iz domačega športnega življenja smo iztrebili v teku let marsikatero nevšečnost: ni več nemo-škega izstopanja iz tekmovanja, tudi ne jalovega padanja v »nezavest«, ostalo pa je še vedno precej navidezne, pa tudi resnične sirovosti. Na nogometni tekmi med Jadranom in Hermesom smo slišali več grobih psovk, ki nikakor ne spadajo na igrišče, na katero smo povabili javnost. Predpostavljamo, da so se igralci spozabili, naloga funkcionarjev pa je, da jih resno posvare pred nedostojnitn obnašanjem. Športniki se morajo obvladati, če pa tega niso zmožni, ne spadajo v klubske reprezentance. * Na Hermesovem in Korotanovem igrišču je prišlo preteklo nedeljo tudi do fizičnih spopadov, za katere so krivi deloma igralci, deloma pa gledalci. Takim, ki ščuvajo igralce k brcanju in pretepanju, moramo povedati, da je osnovno načelo športne borbe, da ima pravico do zmage tisti, ki je sposobnejši. Kdor pa ne more privoščiti nasprotniku boljše sreče ali sposobnosti in mu pri tem zavre kri, naj si izbere za proste ure razvedrilo, pri katerem ni konkurence. Če takih ne bo več na igrišču, bodo storili športu veliko uslugo! * V včerajšnjih poročilih so posvetili slovenski dnevniki posebno pozornost atletskemu troboju na Stadionu. Atletom so priznali dobro formo, prireditelju pa srečno roko pri organizaciji. Prepričali smo se, da ima lahka atletika veiiko prijateljev in jih bo imela vedno več, če bodo znali poskrbeti za prireditve, pri katerih ne gre le za dobre rezultate, temveč za zanimive borbe. Troboj na Stadionu je bil zanimiv zlasti zaradi tega, ker so se srečala skrbno pripravljena in precej enakovredna moštva. Planina je bila vsekakor favorit, Ilirija ji je bila za petami, Hermes pa razpolaga z nadarjenimi atleti, katerim manjka strokovna izšolanost. Z doseženimi rezultati smo trenutno lahko zadovoljni, ker smo ugotovili napredek. Atletom samim pa svetujemo, da se zavedajo, da so šele v stadiju dozorevanja, zakaj pri večini je še mnogo neizkoriščenih možnosti. Po jesenskem počitku bodo morali nadaljevati z resnim delom, da bo nekoč naša lahkoatletska reprezetanca v upravičen ponos beli Ljubljani. Elan: Svoboda 1:1 (1:0). Obljubili smo, da bomo tudi o tej tekmi objavili nekaj vrstic. Novo-meščani so imeli smolo, da so gostovali v Ljubljani prav na dan, ko je bil nogometni derby za Kolinsko tovarno in atletski troboj na Stadionu. Če teh prireditev ne bi bilo, bi jim gostoljubni Ljubljančani posvetili več pozornosti, tako pa je bilo krog igrišča, kjer so bili boj za žogo beli Dolenjci in rdeče-modri Svobodaši, precej mrtvo. Rezultat te tsknic jc bil 1 : 1, polčas 1 ; 0. Posebnih odlik uio- Najmočnejše orož;e Ko je te dni sv oče sprejel večje število novoporočencev, je imel nanje krasen nagovor o rožnem vencu, ker smo ravno v oktobru, mesecu rožnega venca. Njegove misli so bile tako lepe, globoke in pretresljive, da jih moramo spoznati tudi mi. Rožni venec je molitev za vse, moške in ženske, stare in mlade, zdrave in umirajoče. Rožni venec novoporočencev, ki ga skupno molita v mladi zarji nove družine, ko se prične za oba novo življenje, polno skrivnosti, veselja, težav in odgovornosti, je najprimernejše priporočilo, s katerim se mlada zakoncu postavita pod zaščito mogočne in usmiljene Device in Matere. Rožni venec otrok, majhnih, nedolžnih, ki z neizkušenimi prstki prebirajo jagodo za jagodo in izgovarjajo Oče nas in Zdrava Ma-rija, ki so se je šc pravkar naučili, je najljubša pesem najnežnejše mladosti Nebeški materi. Rožni venec dekleta, doraslega, veselega, resnega, polnega življenja, ki pa mu že vstajajo prve skrbi za bodočnost, za sebe, da bi bila dobra, plemenita in čista, je najprimernejša prošnjo, v kateri razkrije Brezmadežni svoje srce in jo prosi, naj ji bo vodnica v težkem življenju. Rožni venec fanta, dijaka, kmetskega fanta, vajenca, ki se vneto pripravlja za bodočnost, ko bo s svojim delom služil vsakdanji kruh za sebe in svoje, je vneta prošnja k nebeški Kraljici, naj ga ohrani močnega, naj gn krepko vodi skozi mladostne burje in viharje; brez sramu zato prebira jagode rožnega venca v prostem času in ga nosi s seboj, kamor koli ga vodi življenjska pot Rožni venec matere, delavke, kmetice ali izobraženke, ji je stari znanec že iz mladosti in ga zato rada, rada prebira, čeprav morda šele zvečer, ko si vsa trudna želi počitka, pa ji močna vera še da moči, da poprosi Marijo Pomočnico za svoje najdražje, za one, ki so morda v telesnih ali dušnih nevarnostih, pa še za svoj narod in domovino. Rožni venec moža in očeta, delavca, kmeta, uradnika, ki poleg polnilnega peresa ne bo pozabil nositi pri sebi rožni venec, pa naj bo velik profesor, priznan inženir, slaven zdravnik, navdihnjen umetnik, izkušen strokovnjak in bo po mučnem delu rad zavil v cerkev, vzel rožni venec v roke in se pred tabernakljem potopil v priprosto molitev, se naužil svetega krščanskega miru in Mariji priporočil svoje križe in težave, svojo družino in narod svoj. Rožni venec starcev in stark, ki so že izčrpali svoje telesne moči in hočejo na jesen še enkrat svoje delo posvetiti z molitvijo ter se ob prebiranju trdih jagod rožnega venca pripraviti za končni račun o svojem gospodarjenju. Rožni venec umirajočih, ki v poslednjih minutah svojega življenja in s poslednjim gibom svojih ustnic s tresočim glasom priporočajo svojo dušo Večnemu Sodniku, njihove roke pa se z zadnjimi močmi oklepajo rožnega venca s križem, ki bo šel z njimi v grob in bo pred pravičnim Sodnikom pričeval o njihovi veri; zanje pa bo posredovala nebeška posredovalka, Kraljica rožnega venca, ki so jo v življenju radi častili. In končno rožni venec družine, ki ga molijo vsi, veliki in majhni, ko se po dnevnem delu zvečer snidejo v domačem krogu pred Marijinim oltarjem in jo skupno prosijo, naj jih varuje, jih vodi in jim pomaga. Ko je Marija v Lurdu povabila svojo izvo-Ijenko sveto Bernardo, naj skupno z njo moli rožni venec, čigar jagode so ji kakor zlate kaplje visele ob telesu, je s tem očitno pokazala, kako ljuba ji je ta molitev in s kolikšno milostjo hoče nonločati tiste, ki jo z rožnim vencem časte. štvi nista pokazali, pa tudi igralcem bi storili krivico, če bi koga izvzeli. Sklep SNZ, da igra Elan v I. razredu, vsekakor pozdravljamo, od Novome-ščanov pa pričakujemo, da bodo strnili vrste in nudili dober nogomet. Določbe o rokih zatemnitve Zatemnitev od pol osmih zvečer do pol sedmih zjutraj Visoki Komisar za Ljubljansko Pokrajino na osnovi svojih odredb z dne 6. junija 1941-XIX št. 42 in 23. septembra 1941-XIX št. 109, spričo potrebe, da se določi nov urnik za izvajanje zatein-uiti > odreja: Čl. 1. Po novih odredbah se morijo ukrepi o zatemnitvi izvajati v času od 19.30 do 6.30. Čl. 2. Nespremenjene ostanejo določbe, ki jih vsebuje odredba z dne 6. junija 1941-XIX št. 42. Čl. 3. Ta odredba se uveljavi 15. oktobra 1941-XIX. Ljubljana, 14. oktobra 1941-XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko Pokrajino: Emilio Grazioli. Dva požara v eni noči Planina pri Rakeku, 12. okt. Gorel je 30 metrov dolgi kozolec, last Urbas Marije, p. d. pri Vičjerih. Čeprav 60 bili ljudje takoj zraven, ni60 mogli nobene stvari rešiti, ker je bil takoj v Sredi noči ob pol 12 nas je zbudil plat zvona. ' - " .......Ur ' ljui , k« takoj v piamenin. vnel 6e je tudi zraven stoječi kozolec, last Kušlana, katerega so pa rešili že prej sami domači. Poklicani 60 bili gasilci iz Planine in Postojne, kateri 60 vsi na enkrat prišli. Takoj 60 nastopili poklicni gasilci iz Postojne, kateri so napeljali vodo iz bližnjih vodnjakov. To je bila velika 6reča, da je bil zelo močan dež in da ni bilo hudega vetra, ker drugače bi bil v nevarnosti ves »gorenji konec«. Škoda je ogromna: zgorelo je nad 100 kvintalov sena in 6lame, ves fižol, kosilni stroj, vevnik, prejšnji dan pripeljani novi plug, vozovi in gospodarsko orodje. Škode je kar na biiro cenjeno čez 70.000 lir, zavarovan pa je p>ogorelec le za malenkostno vsoto. Niso še gasilci popolnoma pogasili tega požara, kar se ob četrt na 6 pokaže na drugem koncu nov plamen. Gorel je kozolec Matičiča Jožeta. Bili so takoj gasilci zraven, pa niso mogli nič rešiti, ker je bil ravno tako na vseh štirih koncih v plamenih. Zgorelo je tudi vse seno, slama, fižol, vozovi in orodje. Skoda je velika. Zavarovalnina pa pri sedanji draginji malenkostna. Kdo je ta zločinski požigalec, 6e ne ve. Upamo, da ga bo že dobila roka pravice. Gorelo je še ves dan seno, popoldan je začel pihati močan veter in je začel ne6ti ogorke na v bližini stoječe poslopje. Poklicani so bili potem gasilci iz Laz, ki so seno temeljito pogasili, tako da je nevarnost min i i a. novice Koledar Sreda, 15. oktobra: Terezija Velika, devica; Avrelija, devica; Bruno, škof in mufenec. Četrtek, 16. oktobra: Marijina Čistost; Gal, opat; Viktor III., papež. Osebne novice 70 letnica dobre krščanske matere 22. t. m. obhaja v Kranju svojo 70 letnico ga. Uršula Segula, mati še 6edaj živečih peterih otrok. Rojena je bila na Vrhniki v Petkovškovi rodovini. V 6voji zgodnji otroški dobi je izgubila dobro mamico. Zato njena mladostna leta ni60 bila z rožicami posuta, ampak težko delo jo je spremljalo že od mladosti skozi vse življenje. Leta 1895. se je poročila z mlinarjem Alojzijem Segula, ki je od 1. 1896. naprej do 6voje smrti (1925) bil nad-mlinar v mlinu g. Vinkota Majdiča v Kranju. Bog jima je dal šest otrok, od katerih eden je okrog leto dni 6tar umrl, drugi so pa v61 dobro preskrbljeni. Mnogo skrbi in dela je imela e#danja jubilan-tinja z otroki. Od Boga jih je dobila in za Boga jih je dobila in za Boga vzgojila. Ko je imela celo družino doma. je dopoldne pridno gospodinjila, pojioldne pa je od časa ogatela še z nabavo novih orgel. Ko je človek stopil skozi vrata, se je kar začudil posrečeni slikariji: oko nekam počiva na izbranih barvah, v katere so na novo oblekli vso lično cerkev. Oltar lepo odseva na zmerno rdečem ozadju, vsa ladja pa je oživela v svoji temno-zeleni barvi. Kar prevzame te pogled na Jag-nje, ki preliva svojo kri v kelili. katerega obkrožajo štiri svetilke v obliki goloba. V okusno obnovljeni cerkvi se prav lepo odraža srebrnobeli prospekt novih orgel, ki so uspelo delo priznanega mojstra g. Josipa Va-lička in njegovega sina iz Gorice. Vsebujejo 8 pojočih registrov, in sicer v manualu: Principal 8', Burdon 8'. Salicional 8', Ce!este 8', Flauto 4', Flautino 2' in trovrstno miksturo; v pedalu: Subbas lb' in Pianobas 16', ki je kombiniran iz Subbasa Imajo običajne zveze in zbiralnike, prosto kombinacijo, generalni cre-scendo in tremolo. Orgle so res dovršeno delo. Upamo, da se bodo še dobili dobrotniki, ki bodo prispevali za ventilator in odmevno omaro. Igralnik jc tehnično dovršen, funkcija je kar moč točna. Registri so vsi karakteristični, posebno lepa sta Salicional in Burdon. Nove orgle je blagoslovil stolni kanonik msgr. Ign. Valentinčič v vsem svojem dostojanstvenem ornatu z veliko asistenco. Pred koncertom, ki je imel na sporedu številne izbrane točke, je z njemu lastno zgovornostjo in prepričevalnostjo govoril o orglah, njihovem namenu in pomenu priljubljeni naš g. Oblak iz Gorjanskega. Na orglah sta izva jala in pokazala, kar sama znata in orgle lahko nudijo, bogoslovec Rener in profesor F. Spaz-zal, po rodu iz naše Kostanjevice, ki kot slepec tako mojstrsko obvlada orgle, da se mu mora vsakdo čuditi. G. Rener je bil v resnici kos svojemu sporedu. Njegovo krasno izvajanje zelo zanimivih točk je vse občinstvo naravnost presenetilo. G. Spazzal pa nas je s svojo prvovrstno igro kar zadivil. Poleg Bacha in Mat-tiolija nam je podal tudi dvoje lastnih umotvorov, ki nam pričata o njegovi veliki skladateljski sili. G. Zalatel iz Vojščice je prav povedal, ko je v kratkih besedah, s katerimi je predstavil oba umetnika, poudaril, da g. Spaz-zala pri igranju popolnoma prevzame njegova duša. ki poduliovi tudi njegovo telo. Vsi smo z odobravanjem brali napis, ki se je lepo podajal na ospredju: »V hvalo mnogih darežljivih rok!« Prav in pravično povedano. Pliskovljani so vredni vse časti, ker so znali izpeljati tako delo v hudih časih. Nove orgle pričajo o njihovi podjetnosti in velikodušnosti. G. župnik Ivan Delpin je s temi orglami postavil sebi in vsem vernikom trajen in dragocen spomenik. Bodi na tem mestu izražena pohvala in zahvala g. župniku, vsem dobrotnikom in vsem. ki so kakor koli sodelovali. Pevski zbor je tako dovršeno nastopil in odpel svoje točke bogatega programa, da je vreden največje pohvale in spodbude za bodočnost. Iz Hrvatske Državni uradniki mornjo vljudno postopati z občinstvom. Vsi hrvaški državni uradniki so dobili okrožnico predsedstva vlade, nanašajoče se na občevanje državnih uradnikov s strankami. Uredba zahteva, da morajo biti uradniki do strank, katere se nanje obračajo, čim bolj ljubeznivi in postrežljivi, da morajo z njimi čim lepše postopati, jih poučiti in jim pomagati z nasveti. Ako bodo te predpise kršili, bodo poklicani na odgovor oni, kakor tudi njihovi predstojniki. Šahovski turnir za prvenstvo Zagreba. V soboto 11. oktobra se je pričel v prostorih Hrvatskega šahovskega kluba turnir za prvenstvo Zagreba. Hrvatski delavci se uče italijanščine in nemščine. Hrvatska delavska zveza je začela s celo vrsto tečajev italijanščine in nemščine za nameščence in delavce. Za nameščence so tečaji obvezni, za delavce pa prostovoljni. Cene živežu v Zagrebu. Cene raznemu sadju so bile zadnje dni v Zagrebu naslednje: jabolka 3—8 kun kg. hruške 4—7, slive 8—10, grozdje 8—18, breskve 6—7, orehi 16—18, fige t4 in krompir 3 kune kilogram. Zakon o državni trošarini spremenjen. V »Narodnih novinah« je bila objavljena sprememba zakona o trošarini na pivo, vino, žganje in razne alkoholne ekstrakte. Preureditev kmetskega dednega nasledstva. Iz Zagreba prihajajo glasovi, da nameravajo hrvatske oblasti izdati nove predpise o kmet-skem dednem nasledstvu po nemškem zgledu. Glavno načelo bo: preprečitev razkosavanja kmetij. Sklad za podpiranje sirot, žrtev komunističnih zločitaov. Ministrstvo za korporacije je ustanovilo poseben sklad za podpiranje sirot, žrtev komunističnih napadov in zločinov, Iz Srblle Srbska zimska pomoč. V6t srbski listi 60 objavili proglas Centralnega odbora za zimsko pomoč v Srbiji, v katerem pozivajo vse Srbe in Srb-kinje. naj nt dovolijo, da bi pozimi nepreskrbljeno ljudstvo 6tradalo, marveč naj se odzovejo klicu generala Nediča, ki jih kliče v itnenu onih, ki 60 padli, naj pomagajo tistim, za katere so padli. Uredba o posebnem dodatku k zgradarini. V Srbiji je bila izdana uredba o posebnem dodatku k zgradarini, ki jo je plačati od prvega septembra 1941 za stanovanja, lokale in druge prostore, dane v najem. Dodatki 60 progresivni z ozirom na to, kako stara so stanovanja ali lokali in z ozirom na najemnine. Dodatek znaša 5—25%. Borba proti komunistom v Srbiji. Vsi srbski listi 60 objavili proglase 6ledeče vsebine: »Srbi! Nemške vojaške oblasti so hotele v Srbiji uredili razmere v najkrajšem času. Iz njihovih prizadevanj so 6e norčevali komunisti, preb.valstvo je bilo v nekaterih delih pozvano na oboroženi odpor. Tedne so Nemci opozarjali na posledice takih neodgovornih dejanj. Sedaj je nemško orožje neusmiljeno interveniralo v enem delu Srbije, na severozahodu, kjer je komunizem posebno drzno dvigal glavo. Tukaj je iztrebljena kuga komunizma. Pri tem so bile uničene tudi mnoge narodne dobrine, kakor pač to zahtevajo neizprosni vojni zakoni. Ali hočete izpostaviti enaki usodi tudi druge dele 6voje zemlje? Opozorjeni ste!« Tudi v Belgradu kaznujejo špekulante. Bel-grajski listi prinašajo dolge sezname raznih špekulantov, ki so jih oblasti kaznovale. Kazni so kaj občutne. So pa denarne in zaporne. Do milijon dinarjev kazni za previsoke najemnine. Belgrajske oblasti so izdale stroge naredbe za hišne lastnike, ki oddajajo stanovanja v najein. Tistim, ki to uredbo kršijo, je zagrožena kazen do enega milijona dinarjev. Obvezna oddaja pnevmatik na ozemlju belgrajske vojaške komande. Vsi lastniki motornih vozil morajo ponuditi v odkup vojaški komandi v Belgradu vse pnevmatike, bodisi 6tare, že uporabljene ali nove. Izvzeti so le tisti, ki imajo posebno dovoljenje za opravljanje avtomobilskega prometa od Vojaškega poveljstva v Belgradu. Najvišje cene za življenjske potrebščine v Belgradu. Tudi v Belgradu so določili najvišje cene za življenjske potrebščine. Kei bodo mogoče koga zanimale, jih bomo nekaj navedli. Meso. (v dinarjih za kilogram) goveje 42, ovčje 38, svinjsko 60, loj 50, slanina 70, 6alo 80, mast 80, 6rbske klobase 45, hrenovke 60, krvavice 40, debrecinke 60, praška salama 80, krakovska salama 80, 6uha slanina 85, živa živina na drobno 38, na debelo 34, žive goske ((suhe) 28, žive goske (debele) 36, zaklane goske (suhe) 35, debele 45, mleko pri proizvajalcu (surovo) 6 din, v mlekarni surovo 6 50, kuhano 7.50, sir 45; desertni sir in surovo maslo 66; jogurt 10; ki6lo mleko 12; kajmak 100; med 80; fižol 12; krompir 5.50; banatski krompir 4.50: čebula 6; česen 12; paradižniki 4 do 7; paprika (100 kosov) 70; slive 12 itd. = 18 V brezdnu. Drugi dan sta jahala Mišek in Miška daleč ven s p>ose6tva. »Ali se ti ne zdi nespametno, da se spuščava v «odič-ne, navaditi vstajati zelo zgodaj, hoditi v hleve, jih očistiti, nakrmiti živino, krave in 6vinje, po-sjx>daretvu, kakor tudi o državnih in socialnih vprašanjih. Na ta način organizacija svojim članicam jača in utrjuje značaj ter čut odgovornosti finske žene kot članice splosne narodne skupnosti. Iz šole naravnost na delo Po končani šoli odide članica finske ženske delovne službe na delo k ti6tim siromašnim finskim družinam, ki so pripravljene sprejeti tako brezplačno žensko pomoč. Pri takšnih družinah opravlja finsko dekle vsa dela kot hišna pomočnica. Služba je zelo naporna. To pa tudi hoče organizacija sama. V ten domovih mora dekle poleg dela, družino, v katero je prišla, tudi vzgajati. Nikjer ne 6me pokazati samo za trenutek, da ie prišla v tuj dom, ali pa, da bi kritizirala pomanjK-3jivosti dotične hiše. Pri vsem tem je treba tudi zelo veliko takta. Kmalu potem, ko so prva dekleta odšla na deželo, 60 6e pokazali lepi rezultati in uspehi te službe. Vodstvo organizacije je takoj je podoba male deklice. Bila je naslikana »nad prepadom« in je zato še vrednejša. Slikarsko zanimiva je tudi podoba št. 13. Vso duhovno razgibanost kažejo slikarjeve študije, zlasti otrok. Nekaj podobnga bi znal pri nas naslikati od mlajših morda le Gabrijel Slupica, sicer pa nihče ne. France Pavlovec je s svojo razstavo dokazal, da ni na mestu spričo usode slovenske umetnosti, nikakršna črnogledost. Niti ne črnogledost v pogledu konsumentov. Seveda, predpogoj zadnjemu pa so dobre slike. Dr. S. Mikuž. Dve knjižne novosti »La Boheme« — operno besedilo. V zbirki: Operna besedila je izšel prevod besedila štiride-janske opere La Boheme, ki jo je uglasbil na prizore iz Murgerjeve povesti Življenje bohemov, italijanski slavni komponist Giacomo Puccini. Libreto sta sestavila G. Giacosa in L. Ulica, pošlo- pri 6iromašnejših družinah. Tako piše neka dijakinja, da je opravljala najtežjo službo in da je bila že čisto utrujena, ko po 20 km dolgem potovanju na smučeh še ni videla cilja, kjer se bo ustavila, ali pa, da je bila prav vesela in 6e je zelo dobro počutila, ko je zjutraj vstajala že ob štirih, hodila v hlev, ga čistila, nakrmila pet krav in jih pomolz-la teta dijakinja nadalje piše, da ]e trenutno na delu v neki sivi kolibi in mora negovati sedem otrok, med katerimi je najmanjši otročiček star šele sedem mesecev, najstarejši pa ima 12 let. Ves dan pospravlja, kuha, tolče 3tnetano in pere. Ko 6e pa zemlja prične odtajati, vozi gnoj na njive. Sedaj je zanjo malenkost vstati zjutraj ob šestih in hoditi 6 km daleč na delo. /.drava, tako poudarja nadalje dotično dekle, še ni bila nikdar. In tudi ne zadovoljna. Skrbi in težave siromašne družine so po-tale tudi skrbi in težave dekleta samega. Na koncu svojega pisma dekle naglaša, da hoče spoznali vse pomanjkljivosti življenja. Naučilo se je pa že spromnosti. sprejemati težave čisto drugače kot poprej in razumevati ljudi okoli sebe. To je prav umetnost življenja. Drugo dekle ie pa zapisalo v svoj dnevnik naslednje vtise: »V začetku sem mislila, da je V6e Zborovanje Finske ženske delovne službe uvidelo, da so se finska dekleta obnesla bolj, kakor je bilo pričakovati. Povsod so dekleta z veliko ljubeznijo opravljala tudi najtežja kmečka deta. Ljudje so v njih tudi spoznali svoje pomočnice, posebno gosjsodinje, ki 60 se kmalu prepričale, da 60 jim dekleta res v pomoč pri težkem vsakdanjem delu. Kaj pravijo finska dekleta sama o svojem delu Najlepše dokaze tega požrtvovalnega in plemenitega dela nam odkrivajo pisma in dnevniki deklet, ki so bile kot hišne pomočnice dalje časa venil pa ga je dirigent Niko štritof ki je ponašil posrečeno že toliko operskih besedil. To je 60Čna opera iz življenja pariških umetnikov, slikarjev, pesnikov, glasbenikov, njihove revščine, zabav na Quartier Latinu, pa tudi velike ljubezni, hrepeneja, in bolezni, smrti, tragike. Ker bo letošnja premiera le slavne italijanske opere v ljubljanski Operi že ta četrtek, je zato izšlo te dni tiskano besedilo, ki bo prišlo vsem prav, ki hočejo doumeti do dna ne samo glasbo, ki govori vsem brez komentarja 6 svojo suge6tivno močjo, temveč tudi smisel oder-6kega dogajanja, človeške drame, ki jo predstavlja tek6t. Prevod je lep in sočen ter se pač v ritmu ujema v melodijo. Velikonjeva knjiga »Pod drobnogledom«, zbirka burk, čenč in norčij, kakor pravi pisatelj sam, je izšla. Kdor 6e hoče od srca nasmejati, jo bo kupil. O. Globočnika naslovna stran kaže Prek>-gove sanje, ko ga vleče na letoviškem kozolcu domači hlapec za lase. Daljše poročilo bomo prinesli pozneje. Članice Finske ženske delovne službe v svojem delovnem središču, neizmeren nered. Sedaj eem tu in perem perilo za neko čisto tujo družino. Nikdar v svojem življenju nisem drugega prala kot največ 6Voje nogavice. V začetku mi je skoraj šlo na jok. Noge sem imela mokre, roke pa polne žuljev. Toda na koncu je bilo zopet vse dobro. Svoj finski narod gledam sedaj v čisto novi luči, ne več tako, kakor 6em ga gledala v me6tu, ne v oblakih tovaren, temveč v luči tistega, požrtvovalnega in težkega dela, ki ga je toliko v najmanjših kmečkih domovih, ki so pravzaprav pravi finski domovi. Kako 6em ponosna, da lahko delam v tehle malih domovih. Nikdar nisem imela takšnega občutka, kot sedaj, da delam v pravem pomenu besede, za blagostanje svoje domovine.« Po končanem delu Ko finsko dekle opravi pri družini svoje delo, se proti večeru vrne v svojo delovno centralo. Tu jo pričakuje bogat zabavni program. En večer je koncert narodnih in umetnih finskih pesmi, zopet drugič prijetna domača zabava in razvedrilo, tretjič so pa kakšna predavanja o verekih in socialnih vprašanjih. V nekaterih delovnih edinicah so se dekleta razdelila v skupine. Ene se uče petja, druge študirajo tuje jezike, književnost, tretje se bavijo z ročnimi deli. Vsako delovno sreJišče ima ali glasovir ali pa vsaj radijski aparat. Enkrat na teden pa dekleta pripravijo 6voj zabavni večer ter nastopajo s petjem, deklamacijami in čitajo svoj, na roko pisan časopis. Predno gredo spat, opravijo skupno večerno molitev. Prav tako pričenja jutro s skupno jutranjo molitvijo, ki jo spremlja izobešanje finske zastave in petje psalmov. Vsaka dekle ponese v življenje 6 te službe najgloblje vtise in se tako vsestransko pripravlja na 6vojo službo narodu, ki nikdar ne prestane. Vodstvo delovnih edinic Vsako delovno središče finske ženske delovne službe ima svojo predstojnico in strokovno učiteljico, ki vodi tudi posle domačega gospodinjstva. Predstojnice so navadno absolvirane agremomke, profesorice telovadbe ali pa zdravnice in če so sposobne za to 6lužbo, ki traja navadno 12 ut dnevno. Ostale učiteljice so potovalne učne moči. ki hodijo od delovnega središča do drugih delovnih edinic. Za teoretično izobraževanje pa pritegnejo na pomoč lokalne moči. Že danes je gotovo, da je ženska delovna služba na Finskem jjokazal najlepše uspehe ter je v polni meri vzbudila smisel za dom in gojitev domačnosti. Razen tega je pa ta služba znižala tudi število brezposelnih ženskih delovnih moči, ki niso več imele zaslužka v raznih tovarniški! obrath ter jih je organizacija zopet vrnila doma in delu, ki ženi najbolj odgovarja ter jo je napravila za koristnejšo članico narodne skupnosti. Se. danja oblika dela finske ženske delovne službe, ki je nastala v izredno težkih vojnih časih in pod sila razmer, nameravajo voditeljice te organizacije v miru. po končani vojni, obdržati še dalje in ga še spopolniti ter posplošiti. Lotta Svard mora postati močna narodna gonilna 6ila za socialno dviganje države in domovine ar Zahvala Za spremstvo moje sestre na zadnji poti, za darovano cvetje in izraženo sožalje, se vam vsem tem potom najiskreneje zahvaljujem. Ljubljana, dne 15. oktobra 1941. Viktor Bohinec Prva partija 14 Andres se vrača, trd in slabe volje. »Tukaj bi bilo treba Se prekriti in pošteno pritrditi s skobanri.« »Seveda,$ je rekel tesar z nemoteno prijaznostjo. »Koliko je prav za prav ura?« Paznik je vzel uro iz žepa. »Pol desetih bo,< je mrmral zase, kakor da mu nikogar ni mar. »Jaz bi ti tole takoj z lesom podprl, Adam,« pravi tesar Martinek in zadovoljno zeha. Adam se je vzravnal in si potegnil hlače na golo ln spoteno zadnjico. »To bi se dalo.« je malomarno pomrmral. Paznik Andres stopica in mrko gleda; lej, razodevata mu, da ga ne potrebujeta. »Pulpan.« je razdraženo zalajal, »zlezite za Falto in mu povejte, da ga že lahko zamenja kdo drug!« »Prosim,« je rekel Stanko, toda bilo mu je hipoma nekako mehko v trebuhu in nekje pri želodcu ga je neprijetno stisnilo. Kako to — zlesti v ta stisnjeni rov? — Saj so tam vemhr ti drugi tudi že bili, ne? — Seveda so bili in smejali bi se Stanku, če bi ne šel tla: torej vidiš, ti smrkavec, čemu si se javil prvi? — Ko bi vsaj prišel gospod Hansen in pogledal — gotovo bi po-kinial, in šlo bi. »No torej, ali bo kaj?« godrnja paznik Andres. Sjanko vtika glavo v črno luknjo, srce mu bije že v grlu, ampak nekdo ga dreza z nogo. »Jamščarico, prijatelj!« Stanko leze po štirih pod razvaline in si sveti z jamščarico; plazi se po kupih grušča, včasi po kolenih, včasi se lahko skoraj postavi; s stropa visi prelomljeno lesovje, vsak hip se zadene vanj z glavo ali z rameni. Zdajci je odrevenel od groze: zahrumelo mu je tik nad glavo. »Pepek,« kliče obupno, »Pepek, podira se! Pojdi nazaj, Pepek!« Vrnil se boin, ne morem naprej, čuti Stanko, s potom oblit, in leži ua ostrem kaaie-nju. Ne, moram to povedati Pepku, sicer ga bo zasulol Stanko se vleče naprej; ko bi se mu le noge tako ne šibile, ko bi se mu tako ne mehčale kosti, ohable so že kakor iz sukanca. — »Pepek!« kliče s slabim in jokavim glasom. Tako, zdaj je povrh še jamščico prevrnil, pš, in ugasnilo je. Stanko leži na tleh v črnočni temi in jeclja od strahu. Zdaj mora res nazaj; skuša se zavleči ven, a zadene z nogami na samo razrušeno steno. Stanko bi malone rjovel na pomoč. Jezus Marija, ko bi imel vsaj luči Pepek! Čuješ, Pepek! — Stanko tiplje z roko po strašni temi, grabi v prazno pred seboj in leze dalje; zdaj je dolipal kupček trsk in lesa. Torej konec, naprej ne more. Stanko sega z rastočo bojaznijo po tem lesu — in zdajci pred njim zašumi, toda nekako pravilno. »Pepek,« kriči Stanko in tiplje naprej; da, ne, da, Iu je razpoka in za njo širša odprtina; Stanko se plazi z odtrtimi rokami, leze po kolenih in se zadeva z glavo ob strop; že je šumenje in razbijanje malo bliže, in nekaj se svetlika kakor medla lučka. »Pepek!« kriči Stanko. Šumenje je utihnilo. »Kaj je?« Stanku je odleglo. Zdaj je že vseeno, naj se zgodi, kar hoče, samo da je tam Pepek. To je z e ostri duh Pepekovega močnega potenja, že je videti migetajoči plamenček njegove jamščarice. Zdaj se šele zaveda, kako krčevito drži v spo-teni dlani ugaslo jamščarico, niti prstov ne more razkleniti. » Pepek,« je vzdihnil, »ugasnila mi je jam-ščarica.« »Tak jo daj sem,< pravi Pepek in odriva »ad-njico nekoliko vstran, da bi mogel poriniti "0k0 nazaj; tako tesno je med izpodbitimi stebriči »Pepek, paznik ti sporoča, da se moraš dati zamenjati po drugem.« »Res?« godrnja Pepek. »Potem pa mu lahko rečeš, naj se gre solit. Jaz bom to sani opravil do konca. Tu imaš jamščarico!« Stanko Jemlje svojo prižgano jamščarico; kar ves je blažen, da ima spet luč. »Sporekel se je s tesarjem,« mu poroča od samega veselja. »Pojdi, pojdi,« se čudi Pepek, hipoma poln zanimanja. »Pa kaj mu je rekel Martinek?« >1, no,« si brž izmišlja Stanko, »rekel mu je... naj na nas tako ne laja, da nam nima kaj ukazovati.« »IIm,< je zasopel Pepek nezadovoljno. »Gobec naj bi mu bil raztrgal.« In začel se je hihitati, da se mu je zadnjica tresla. »Prijatelj Stanko, jaz sem ga brcnil v gobec I Vtikal je sem svoj nos, češ, tole ni narejeno po rudarsko in tako dalje. In jaz sem se delal, kakor da ležem ritenski — in že je imel peto v zobeh. Prijatelj, ta je prskal —.« Pepka je kar lomilo, tako je bil navdušen. »Rečem ti, da sem s tem zadovoljen. — Koliko je ura?« »Pol desetih. Ali pa že nekaj več.« »To bodo že prišli, da nas zamenjajo,« je računal Pepek. »No, ker si že tu, pojdi potrkat na nje, nočeš?« »Na koga?« »Na tiste tri.« Pepek se živahno plazi naprej, Stanko ga ne moro dohajati. Nič več mu ni tako grozno, ko vidi pred seboj Pepkove noge in njegovo zadnjico; samo čudno se mu zdi, da je ta hodniček tako dolg. »Tukaj pazi!« ga opozarja 1 epek in leze po kolenih naprej. »Tu bi se lahko zrušilo.« In kar naprej, po trebuhu, po strani in kakor pač gre. In zdaj se je Pepek prenehal gibati. »/lezi bliže sem!« pravi skrivnostno, kakor če se dečki igrajo. »Moraš čez mene, prijatelj, če Letalo — pogrebni voz V Avstraliji so začeli uvajati nov način pogreba, ki pa se ga poslužujejo le romantično navdahnjeni ljudje. Neko pogrebno društvo je namreč prenaredilo neko letalo v pogrebni voz.. V letalu so posode za pepel pokojnikov. Letalo poleti s tem pepelom nad vodovje Tihega oceana in ga raztrese po morju. Tak pogreb velja dva dolarja za osebo. Mrtveca je treba seveda prej sežgati, kar je mnogo dražje. Katoličani se taki romantiki radi odrekajo, ker ni v 6kladu s predpisi njihove vere. Oven na kolesarski tekmi Pri neki kolesarski dirki v Kopenhagi <: Nekega ovna je jenu se je pripetil tale nenavaden dogodek: Nekega ovna je silno razburilo, ko je videl, kako so dirjali mimo njega po cesti tekmovalci v pisanih trikojih. Ko se mu je zopet bližal nek tekmovalec, te burke nii mogel več prenesti. N vso silo 6e je zaletel 6 travnika na cesto vanj in ga podrl. S tem je povzročil pravzato zmedo med kolesarji in je pokvaril celo ' tekmo. Kolesar je padel, za njim so pridrveli drugi in prav tako padli. Najboljši vozači 60 izpadli iz tekme, mnogi =o bili tudi ranjeni. Samo ovnu, ki je celo komedijo povzročil, se ni nič pripetilo. Strupene kače lahko tudi same sebe zastrupijo Trde, da 6trup strupenih kač ne učinkuje samo na ljudi in živali, marveč lahko postane nevaren tudi za kačo samo. Tako pravijo, da strupena kača pogine od lastnega strupa, če 6e slučajno v žrelu rani in ji pride v to rano strup. Operirana štorklja Na Danskem 60 operirali štorkljo. Imel jo je neki veterinar. Bila je tako domača, kakor drugje pes ali mačka. Nekoč se je sprehajala ob obali po posestvu sosednjega ribiča in radovedno brskala po raznih predmetih, poskušajoč, so li užitni ali ne. Tako se je pripetilo, da je požrla trnek. Trnek ji je zlezel 6kozi vrat v črevo, vrvica pa ji je molela iz kljuna. Veterinar jo je takoj operiral. Posrečilo 6e mu je, operacija je uspela. S tridesetimi šivi je veterinar zašil dolgi štorkljin vrat. Štorklja je ustala živa in je polnoma ozdravela, nikdar pa ni več zobala nepoznanih predmetov. Koliko ljudi je na svetu Po najnovejših statističnih podatkih živi sedaj na zemlji okoli 2.175 milijonov ljudi. Od teda odpade na Azijo 1.196 miljonov ali 53%, na Evropo 531 milijonov ali 24%, na obe Ameriki 277 milijonov ali 13%, na Afriko 161 milijonov ali 7%, na Avstralijo 11 miljonov ali 'A%. Cela zemeljska obla ima 510 milijonov četvernih kilometrov. Od tega je 365 miljonov kilometrov pokritih z morjem. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob 16. In 19. url. ob nedeljah in praznikih pa ob 10-30. 15., 17. In 19. url Odlomek iz Dume srednjeveške zgodovine Film ljub. romantike ter (ranljive in zanimive vsebine Dekle iz Portlci Lnisa Ferida. Carlo Ninehi. Koberto Villa kino U N I O Al TEL. 22-21 Odlična plesalka in iirraika očariliv« Ipimtn CONCHITA MONTENEURO v pre^šnem fCu orientalske romantike in humorja S A LOME V ostalih vlogah t Armando Falconl, najboljši karakterm igralec v državi, Luis Pena itd. K i N O MATICA - TEL. 22-41 Danes dvojni sporedi Železna pest in Sokol zapada James Cagney in Fred Scott KINO SLOGA - TEL. 27-30 Posestva 11 ji? najemi MaUogtasi V "»•»k oglasih velja pri iskan)u službe vsaka beseda 0.30, pri zenitovanjskih oglasih je beseda po L1^-, pn vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebef. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu. B Službe 1 Dobe: Dekle pridno ln pošteno, katero zna kuhati ln opravljati vsa hišna dela, takoj sprejmem. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na upravo »Slov.« pod »Stalno« št. 11979. b Postrežnico za ves dan iščem takoj. Zadel, Parmova 39, Bežigrad. b Filatelija Filatelisti, pozor! Najugodneje kupite in vnovčite znamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljanaj Stritarjeva 6. Več močnih cevi hrastovih ln mecesnovlh, ter stiskalnice za zelje, proda Julljana Florjan-čič, Dravlje, Vodnikova cesta 287. 1 KUPUJEM P0Z0RI MESARJI IN KMETOVALCU SVINJSKE ŠČETINE, GOVEJE TER KONJSKE REPE VSAKO KOLIČINO. PO NAJVIŠJI DNEVNI CENI MILAN JAGER Mehanična predilnica za žimo — Uvoz surogatov — morska trava, Fibris Centrala: LJUB1JANA Trnrnica: FUŽINE S V. PJBTKA CESTA 17 TELEFON 20-451 Enonadstropna hiša zidana 1. 1929, s 4 večjimi stanovanji s kopalnicami in 2 manjši v podpritličju, v kleti drvarnice, podstrešje pripravljeno za napravo dveh stanovanj, elektrika, vodovod, pri hiši obširen vrt za stranke, sončna lega. - Cena 600.000 lir. Posestvo enostanovanjska hiša z vrtičem in 800 m' obdelanega sveta pri hiši, nekaj senožetl in gozda. Cena 150.000 lir. — Oboje ob drž. cesti v večjem prometnem kraju na Notranjskem. Brez bremen. Prostovoljna dražba. Plačilo takoj v gotovini. — Naslov v posloval. »Slovenca« pod št. 11967. p ■ Sebe ■ Jttelo: Mirna stranka dve osebi, Išče prazno sobo s souporabo kopalnice, event. tudi kuhinjo, takoj ali s 15. nov. Plačam dobro. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 11974. s |KiipiiiwB Želod in Sipek v svežem stanju, kupim vsako količino po najvišji ceni. - Mira Cuček, Sv. Petra cesta 13. k Pisarno s telefonom takoj oddam. Petrarcova (Komenskega) ul. 16. n t Stanovanja! Jifclo: Trisobno stanovanje iščem. - Ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »Stanovanje nudim« št. 11955. g Cbjmt | Svarilo! Svarim pred nakupom čevljev, ki so mi bllt ukradeni: 1 par gojzerie, črnih, malo rabljenih, št. 44; 1 par črnih visokih čevljev, moških, ponoše-ne, črne, št. 44; 1 par nizkih rujavih, malo nošenih, št. 44 ; 1 par ženskih črnih nizkih, št. 37. Anton Kržič, carin, uradnik, Ljubljana. r Službeno kolo znamke »R e s t a«, tipa 365609, št. reg. 191232/B, jo bilo ukradeno. Kdor ga izsledi, naj to prijavi Trgovinsko - industrijski zbornici, Beethovnova ul. 10. Izsledltelju bo Izplačana nagrada. r Berite mSliokenca in oglašujte v njem! hočeš tja.« Stanko leze po trebuhu čez žilavo in spoteno telo Pepkovo; sveti predse — nič, sama podrtija. »Tu potrkaj,« kaže Pepek. »Vzemi kamen in tolci na temle mestu!« Stanku se trese roka, skoraj mu pade kamen iz roke. »Ali 6i slišal?« je dihnil Pepek razburjen. Stanko čuje samo, kako mu kri buči v ušesih. »Nisem slišal,« pravi s stisnjenim grlom- »Pa poskusi še enkrat! — Zdaj — zdaj dajejo znamenja,« šepeta Pepek. Tik—tik—tik, kakor da nekje tiktaka ura. In spet: tik—tik—tik. Stanko je malone zdrsnil od razburjenja s Pep-kovih ledij. Torej so res tam! Živi ljudje so tam in odgovarjajo na Stankovo znamenje! Kakor da jim roko podaja, kakor da skoraj z njimi govori. Tik—tik—tik. Stanko tolče s kamenom na steno, da, tukaj sem, tu smo vsi, jaz in Pepek, gospod Hansen in tesar Martinek, vsa prva partija! Buh, buh, buh, tolče Stanko po steni. Ali nas čujete? Le nikar se ne bojte, mi pridemo po vas; in če bi moral z golimi nohti razpraskati te skale —. Tik— tik— tik. »Slišiš, Pepek, odgovarjajo nam,« šepeta Stanko ves prevzet. »Povej, da jim bomo pomagali. Pepek, da jih ne bomo tam pustilil« »Tak zlezi že dol, prijatelj,« stoka Pepek. Stanko leze nerad s Pepkovega mokrega hrbta; še enkrat bi rad potrkal tistim ljudem, močno in počasi, tako močno, da bi vedeli, da je tu pomoč, da je tu prva partija. Že gredo j>o vas in se bodo borili s tole steno, kamenje bodo odnašali, čeprav si bodo dlani odrli do ko.-ti: tu, tukajle je naša roka, prijatelji, zaživa pokopani; to bi bilo, to bi bilo grdo, da bi vam ne pomagali I »Ali že ležeš nazaj?« vpraša previdno Pcjek m vleče noge za seboj. »Da bi ti ne opraskal obraza.« SCIATICA II Dottore DE FERRARI darž informazioni sulla cura del Dotlore MUNA-RI DI TREVISO per 1' artritismo e reumatismo a chi ne avesse interes-se, ricevendo dalle 9 alle 12 e dalle 15 alle 17 presso l'Hotel Union a Lubiana dal 16 Ottobre 1941/XIX Dr. DE FERRARI bo dajal informacije o zdravljenju artritisa in reu-matizma po metodi dr. MUNARI-JA iz TRE V I-SA vsem, K i se za to zanimajo ter bo sprejemal od 9. do 12. in od 15. do 17. v Hotelu Union * Ljubljani od 16. oktobra 1941 dalje Naroiite. .Slovenčev koledar"! i i CORA TORINO • 1835 VERMOUTH CORA oltre 100 anni di farna slovit že nad 100 let Polhove kože In lanske veverlčne, kupuje vsako količino ter plačuje visoko ceno Dav. Zdravlč, trgovina. Ljubljana, Stari trg 30. k 1 IIOUORE ;> T0NIC0 . ; DIG E S TIV0 f LI K E R JE KREPCIlEN IN : VAM URAVNA PREBAVO 48 Dolarske hijene »Zelo previdni boste morali biti I Upam, da ne boste zadeve polomili... Ko boste že trdno prepričani, da je Grill voljan sprejeti mojo ponudbo, se dogovorite z njim in določite kraj in čas sestanka. Mislim, da mi ni treba poudarjati, da mora ta dogovor ostati tajen.« »In kako bom pri tem odrezal jaz, gospod Rackley?« Rackley vzame iz žepa čekovno knjižico in polnilno pero. Izpolni ček in ga ponudi Pullma-nu. »To je samo predujem, dragi moj Pullman... Najbrž veste, da dajem predujme vedno v višini dvajsetih odstotkov vsote, ki jo nameravam izplačati. Ves ostanek dobite takoj potem, ko se l>om pogovoril z Grillom.« Pullman se mora kar premagovali, da prikrije razburjenje, ki ga je prevzelo. Tristo kosmatih, staremu Rackleyu je mnogo do tega, da se poravna z Grillom. To dokazuje že lepa številka na čeku. Pullman te priložnosti ne bo spustil iz rok. Tako lep in lahek zaslužek se le malokdaj ponuja človeku. Zato obljubi staremu Rack-leyu, da ga bo še pred zaključkom poslovanja na borzi obvestil, kakšen je položaj. Rackley se hitro poslovi in odide. Pol ure zatem zve Pullma«, da je Jonnes Gril pravkar prišel na borzo. Pullman se ves zadovoljen smehlja. V resnici sicer nima prijateljskih stikov z Grillom, čeprav Rackley to misli, vendar ga pa dobro pozna. Zato si bo lahko tudi napram njemu dovolil nekaj zaupnih besed. Saj mu je že tedaj, ko je prevzel družbo po očetu, dal več prav dobrih nasvetov, ki jih je Grill hvaležno upošteval. Tudi kasneje sta se še večkrat, sešla in sklenila celo več kupčij v zadovoljstvo obeh. Velika borzna dvorana nudi danes običajno sliko. Mešetarji kriče sem in tja, prerivajo se in hite sedaj k telefonom, 6edaj k glasnim pogajanjem v skupinah. Jack Pullman je postaven človek in zato z lahkoto pregleda dvorano. Kmalu zapazi Grilla, kako stoji ob enem izmed velikih stebrov. Hitro si napravi Pullman pot skozi množico mešetarjev in hiti proti Grillu. Ko se Pullman približa Grillu, govori ta z nekim mešetarjem. Pullman zato obstane nekaj korakov v stran, vendar tako, da ga Grill mora opaziti. Tedaj dvigne Grill glavo in se ozre. Gril-lov pogled obstane na Pullmanu, ki se presenečen zdrzne. Prav dobro je videl, da ga je Grill gledal nekaj sekund naravnost v obraz in nato pogledal proč. Pri tem ni mogel na Grillovem licu opaziti najmanjšega znaka, da ga je Grill spoznal. Pullman se začuden sprašuje, kaj naj to pomeni. Saj ga Grill vendar dobro pozna. Ni dvoma o tem, da mu jo Grill pravkar delj časa gledal v obraz, ne da bi kakorkoli dal čutiti, da ga je spoznal. Zopet — Grillov pogled ponovno obstane na Pullmanu — nehote se Pullman nasmehne in pokima Grillu. Začuden zapazi, da se Grillov pogled pri tem čudno zmede. Grill se sicer skuša prisiljeno nasmehniti, nato pa hitro pogleda v stran. Jack Pullman ni navajen razmišljati vsake malenkosti. Njegovo mišljenje je enostavno. Misli, kot večina praktičnih Američanov Dobro ve, da ga Grill sedaj ni spoznal, da je Grillov nasmeh bil nasmeh človeka, ki hoče biti vljuden napram nekomu, ki ga je pozdravil. Ne zna pa si razložiti, zakaj se je Grill pri tem tako prisiljeno nasmehnil in zakaj je tako hitro umaknil pogled. Mešetar je sedaj končal pogovor z Grillom. Pullman zapazi, da se hoče tudi Grill hitro umak- | niti, kakor da bi se hotel izogniti srečanju z njim. Seveda Pullman s tem ni zadovoljen. Tako lepa kupčija se mu že dolgo časa ni obetala. S hitrimi koraki skoči za Grillom, položi mu roko na ramo in ga ustavi. »Halo, Grill, nikar tako ne hiti!« S težavo se obvlada Palmer. Zastonj se je trudil, da bi ušel temu tako nadležnemu opazovalcu. Pogleda Pulimana in hladno, skoraj sovražno reče: »Prosim?« Palmer odmaje z glavo. »Toda Grill, kaj bi se delali tako, kakor da me ne poznate!« Palmer misli le na to, kako bi ubežal. Njegovi živci ne zdrže več teh večnih presenečenj. »Seveda vas poznam — seveda... toda sedaj 6e mi mudi in ...« Nezaupno pogleda Pullman Grillu v oči. Te oči se mu zdijo tuje. Dolgo je že tega; odkar je nekoč videl Grilla, ko ga je prevzela besna jeza. Tedaj so postale Grillove oči velike in svetle od jeze, toda te oči to niso nikakor mogle biti. Podzavestno, ne iz prebrisane premišljenosti, skuša sedaj Pullman sum, ki se mu je ob čudnem vedenju Grillovem vzbudil, utemeljiti. »Gre za silno važno zadevo. Prav tako nujna in važna je, kakor svoj čas zadeva s Doosetter-jem.« Ime Doosetter si je Jack Pullman kar na lepem izmislil. S tisto prevejanostjo, ki jo premorejo večinoma le na videz počasni in okorni ljudje. V resnici nista z Grillom nikdar imela opravka s kakim Doosetterjem. »Kaj, tako nujna?« se ujame Palmer v past. »Na žalost, tako nujna!« Pullman napravi zaskrbljen obraz. Vidite, če vas tedaj ne bi jiosvaril, bi se Arivertu Doosctterju v resnici posrečilo...« »Da, da, seveda!« mu vskoči razburjeni Palmer. »Toda oprostite, verjemite mi, da sem vam zelo hvaležen za to, vendar se mi sedaj tako mudi, da res ne morem .. .< »Že dobro!« pokima Pullman. »Samo nikar ne pozabite, čimprej poklicati Doosetterja j>o telefonu! On. vam bo "že ...« »Hvala, hvala! Bom takoj opravil!« kliče Palmer Pullmanu in ga pozdravlja že nekaj korakov vstran od njega. »Saj poznate njegovo telefonsko številko?« »Seveda, seveda 1« / Jack Pullman ostane kakor pribit na mestu in gleda za Grillom, ki kar beži pred njim. Saj mu ne gre v glavo, kako je mogoče, da bi mogel Grill govoriti take neumnosti. Ariverta Doosetterja sploh ni, torej ne more imeti telefonske številke. Še manj je mogel imeti kdaj opravka z Grillom, čeprav je Grill takoj pristal na to in celo trdil, da pozna Doosetterjevo telefonsko številko. Pullman premišlja naprej. Ves čas, ko sta se menila, ga ni Grill niti enkrat poklical s priimkom, čeprav je imel svoj čas navado, da ga je pri vsakem drugem stavku klical »dragi moj Pullman«. Pullman stoji še nekaj časa na mestu, nato pa počasi in zamišljeno odkoraka skozi dvorano nazaj v svojo sobo. Tam se vsede na stol in vnovič premišlja o čudnem Grillovem vedenju. Vse skupaj mu ne gre in ne gre v glavo. V teh mislih ga prekine stari Rackley, ki nestrpen ni mogel dočakati, da bi ga klical Pullman. »No, gospod Pullman, ali ste uredili zadevo z Grillom?« Pullman ga resno pogleda. »O tem sploh nisem mogel govoriti z Grillom.« »Zakaj ne?« Pullman vstane in se razkorači pred Rackle-yem. »Veste, gospod Rackley, vse skupaj je bilo presneto čudno. Grill me prav za prav ni niti poznal-Zdi se mi. da ni poznal mojega imena in... Kackley se zgane in ošine Pulimana z ostrim pogledom. »Kaj, Grill vas ni spoznal?« Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarji Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor CenMlS