PoMni urad 9021 Ce!ovec — Vedagspostamt 9021 K!agen1urt	txha)a v Ce!ovcu — Eršchoinungsort K!agenfurt	Posamein! izvod ! Sit., mesečna naročnina 12 šiiingov
p. b. b.1
Letnik XXX).
Ceiovec, petek, 2. opri) 1976
Štev. 14(175$!
Pridite v petek 9. aprita 1976 na
DEMON8TRACUO
proti ijudskemu štetju posebne vrste — za izpoinitev čiena 7
Zbirališče ob 17.30 uri pred glavnim kolodvorom Odhod okrog 18. ure Zaključna manifestacija na zahodnem delu Starega trga
SOLIDARNOSTNI KOMITE ZA PRAVICE KOROŠKIH SLOVENCEV
Proti
diktatu
ki nima primere v demokratičnem svetu
'N'a NeJavNerN	zAorrr
oJAorNrAof Ar*<z;efN?A MK^mAov ^/ofeNsArA org<ZN;zacr; ;e rr:;'Nr'A Z^O mž. FeAAs	/roseAe; o/ro-
?M JeNroNs;r^cr;o	J-
jfepH /m^cANe vrste ter za poiNjev č/eN<z 7, Ar Ao V. apn/a v Ce/ovcM. OA te; prJoŽNOstr ;e wa-^rtsj, Ja /roNreNt štetje poseANe vrste, ga waw hočejo vsJttr, J/Atrtt, A: "<wa primere v Je?NoAr<!ttČNe?N svetrr.
V Jrag: svetovNt vo;Nt' SNto AJt A/oveNc; oAsojeNt rza stNrt. TrtArrtt se sA%/)g; z JrNgtNt: NrtpreJNttNt "troj; rrpr/t' tN Nrtše orožje so MF* trJna fo/;a Jo žtv/jeNjr! m zaapaw;c v zwago pruvtee; poAttcNu zre/ost "as;^ /jrtJt tN vo/jtt, Ja ArttNtrNO m oArgNtNto Našo zeNt/jo,- preprt&Nje, "a NtsNto saw: ter Ne NazajNje pa%a.
OA AoNCM vojNe swo poNOSNO sta/t ^a straNt ZNtagova/cev. ZJa; Aoro-^/oveNct' že Jvdjset /et Aot pošteNt ^fstrtjsAt JržanJ;aNt p/ača;e?No Jav-Je/awo tN astrarjarNo v Aortst re^otNe AorošAe tN rtvstrtjsAe JrtržAe. ^t;aF tetNK pa se trto ra trto vseA tcA yva;set /et trJovrgtNO Aorttt za Na-^ pra^tce, At Naw jtA Je/tjo res po JroAttNtcttA. Zato SNto zJa; sttt pros-/aceN;a tN JroAttN — za%?fevatNO pralce, AttAor so NatN zagotov/;eNe v cteNa 7.
AvstrtjsAe tN AorošAe oMastt ča-^/o, J^ stNo se ^/oveNCt v Jo/go/etNt ^or/-t afrJt/t tN tzoA/tAovtdt v oJ-ForNo NaroJNOstNO sAttpNost. Zato /ta "as Aočejo zJa; z NesrtttNNtrN tN sAraj-"o NeJeNto^rattČNtNt JtAtatorN — s presSevaN/etN poseANe vrste ttArotttt, "as rrtzAttt tN razJvo/itt, Nas vsa; sfati'st;ČNo tz/trtsatt tz Roža, PoJiaNe '" ZJ;e.
7a^ewa Na^aJa /ta se AoNto Ao-^/oveNet a/tr/t' oJ/oČNo tN Jo-ttcJtto. /VtstNo Jro/t/ž, s ^aterttN Ft ?"aNt/ta/tra/e straN^e, At' Nas Nawe-^*ava;o /treštett. /7/tr/t' se AotNo, Aer L preštevaN;e /trott' JržavNt' /togoJAt; ^cr ;e NeJewoArattČNo tN Naper;eNO f"*ott' NtaN/štNt,' Aer /jaAttNO Nas ;eztA *" Naso Aa/taro; Aer stNo /tONOSNt Na Jo/trtNos v AorAi /trott fastztNa; ^r Nas poJ/Jra veJNO več JewoAra-:cNtA st/ v z)vstrt;t tN NatN sto;t oA ^ **attt NtattČNt' NaroJ, At še NtAo/t v 2goJovtNt' Nt tNte/ to/tAo /trt;ate/;ev ta "S'fJa v sveta; ta Aoačao, Aer veato, ^ stao aa /travt' pott, Ja ;e /travtea "a "ašt straat.
7ato /toaovao ze/o /asao ta ae-foataao /toaJarjatao, Ja se Aotao "otao /a oJ/očao a/tr/t' s/eAeraetaa .tata "cJetNoArattcaega /trešteva-Zato Aotao 9. a/trt/a v Cc/ovca a/t^t; ^ aetašAo govorečttat Jetao-'at; JetaoNstrtra/t' /trott štetja /to-f "e vrste — za tz/to/attev č/eaa 7/
Kancterjev obisk potrjuje:
Naprej po stari poti
manjšinske poiitike proti manjšini
K
PODPREDSEDNtK JUGOSLOVANSKE SKUPŠČiNE:
Odnos do manjšin

;e meriio za pri/ate7/s^o med državami
Ma povabiio avstrijskega druitva za zunanjo poiitiko je ptejinji teden predavat na Dunaju podpredsednik zvezne skupJčine SFRJ Bogdan Osoinik, ki je — podobno kot iani v okviru avstrijsko-jugosiovan-skega druJtva v Ceiovcu — orisa) mednarodni poiožaj Jugosiavije in osnove njene zunanje potitike.
Obraziožii je pomembno viogo, ki jo ima Jugosiavija v krogu ne-uvričenih driav; anaiizirai pa je tudi odnose Jugosiavije do sosednjih držav. Pri tem je dejai, da Jugosiavija do nobene države nima ozemeij-skih zahtev, toda opozori) je, da imajo v odnosih ve)ik pomen manj-žinska vpraJanja. V tej zvezi je podpredsednik Osotnik ugotovi), da je manjžinsko vpraJanje sicer v prvi vrsti notranja zadeva posamezne države, vendar pa ima vsaka država pravico, da skrbi za svoje manj-žine v drugih državah in se zavzema za uresničitev pogojev, v katerih se bodo manjiine iahko razvijate brez strahu pred asimiiacijo.
„Spioh pa je odnos da manjJin najbotjie meriio za prijatetjstvo med državami," je nagtasi) Osoinik. Kot pozitiven primer v odnosih Jugosiavije do sosednjih držav je omeni) režitev mejnega vpraJanja z ttatijo, kjer sta se obe državi tudi obvezati, da bosta Kititi manjiine. Giede Avstrije pa je izrecno poudari), da sicer dobre odnose bremenijo nerežena vpraSanja koroških Siovencev in gradiščanskih Hrvatov, katerih pravice so zajamčene v čienu 7 državne pogodbe.
Avstrijski zvezni kancler in predsednik socialistične stranke Avstrije dr. Bruno Kreisky se je pretekli teden mudil na Južnem Koroškem. Obisk ter ogled dveh podjetij, železarne KESTAG v Borovljah in tovarne akumulatorjev na Bistrici v Rožu, je bil le dokaj bleda kulisa za diskusijo o manjšinskem vprašanju.
Za odpravo
rasne diskriminacije
V Ženevi se je ta teden začeto zasedanje odbora OZM, ki obravnava ukrepe posameznih držav za odprava vseh obiik rasne diskriminacije. Ha sedanjem zasedanju, ki bo predvidoma trajaio do 16. apriia, bodo izvedenci preučiti ustrezne ukrepe, ki so jih države-čtanice OZH sprejete v smistu mednarodnega sporazuma o zatiranju rasnih diskriminacij, v katerem so se obvezaie, da bodo zagotovite vsem državijanom, ne giede na njihovo narodnost, veroizpoved ati svetovnonazorsko prepričanje, povsem enake pravice na potitičnem, sociatno-go-spodarskem in vseh drugih področjih javnega udejstvovanja.
Med drugim bodo na zasedanju preučiti, kako tozadevne obveznosti izpotnjuje Avstrija.
Mogoče je tudi v tem videti namen, namreč ta, da se potisnejo v ozadje pereča vprašanja trenutnega gospodarskega stanja južnokoroškega področja. Mimo tega pa so izjave in pogovori tega dneva znova dokazali dvoje:
#	da je manjšinsko vprašanje zaradi neizpolnjevanja določil sedmega člena državne pogodbe in določil drugih mednarodnih konvencij trenutno eno izmed najbolj perečih vprašanj notranje in zunanje politike republike Avstrije;
#	da v doglednem času ne bo prišlo do rešitve, ki bi mogla zadovoljiti slovensko narodnostno skupnost na Koroškem.
V bistvu pa ta obisk ni prinesel novih spoznanj. Popolnoma jasno je le postalo, da merodajni krogi v avstrijski politiki izbrane in od nem-škonacionalističnih sil izhojene poti ne mislijo več zlepa zapustiti. To pomeni, da republika Avstrija ne namerava izpolniti svojih obveznosti do slovenske in hrvaške narodnostne skupnosti po duhu in črki mednarodnopravnih pogodb in da je potemtakem izvedba ugotavljanja manjšine samo še vprašanje časa, to se pravi parlamentarnega sklepa in tehnične izvedbe. Deloma pa je prišla na dan tudi zaskrbljujoča neinformiranost o manjšinskem vprašanju predvsem tedaj, če je bilo govora o rešitvah v Jugoslaviji.
2e prve minute obiska so bile polne vsakdanje koroške resničnosti. Slovenski občinski odbornik v Borov-
ljah, Feliks Wieser-Šašelj, je zmešal štrene vsem, ki so se brigali za protokol in lep, a izumetničen videz. Po županovem pozdravu se je Wieser namreč s sledečimi besedami obrnil na avstrijskega kanclerja:
..Dovolite, da kot pripadnik slovenske narodnostne skupnosti in kot občinski svetnik izrazim svoje veselje, ker ste st za cilj svojega obiska izbrali prav to področje. Na žalost pa Vam moram povedati, da pri sejah občinskega sveta ne morem spregovoriti v slovenščini. Tukaj v Borovljah deluje slovensko kulturno
društvo, ki mu občina da samo tisoč šilingov podpore na leto. Koroški Slovenci se v tem prostoru ne počutimo dobro, ker nismo enakopravni. Če kdo reče, da je koroški Slovenec, za kar pa je treba imeti že mnogo poguma, se mu takoj odvrne, da ni dober Korošec, da ni dober Avstrijec, da naj gre čez Karavanke, v Jugoslavijo. Prebivalstvo tako vzgaja časopisje, radio itd. Tudi deželni glavar Wagner prispeva k temu svoj delež, ko govori o ekstremistični izven-parlamentarni opoziciji. S takimi izjavami se prebivalstvo le hujska proti koroškim Slovencem. Če Vas smem nekaj prositi, gospod zvezni kancler, potem sledeče: opustite načrtovano ugotavljanje manjšine. Temu predelu Koroške boste prihranili mnogo nemira. Prav gotovo Vam bodo slovenski deželani hvaležni, konec konca pa vse prebivalstvo tega področja in dežele Koroške."
Med govorom so okoli stoječi Borovljam deloma molčali, ker so pač čutili, da so resne besede bile upravičene; nekateri pa so občinskega svetnika skušali prekiniti. Še posebno prizadeta sta se čutila boroveljski župan Woschitz in deželni glavar Wagner.
Druga postaja je bila Bistrica v Rožu s tamkajšnjo tovarno akumulatorjev. Dočim se Kreisky v Borovljah ni dotaknil manjšinskega vprašanja, je to v Bistrici storil. Že v govoru, ki ga je naslovil na šolsko mladino — s pristavkom, da upa, da ga bodo razumeli tudi odrasli — je med drugim dejal, da naj se vsi, ki hočejo skupno živeti v miru in sreči, držijo starega avstrijskega načela, ki se glasi, da naj se vsak zveliča na svoj način, tudi v tem primeru, če nekateri hočejo ostati zvesti svojemu narodu, drugi pa si premislijo (torej naravnost povabilo k asimilaciji!).
(D<J;e n% S. strdN:)
NEDVOUMNA GOVORtCA JUŽN)H DROLCEV:
,Resno in zadnje svarilo'
če !ta!ija do konca !eta ne
Posebno v dveh ozirih je bi) le)ni zbor juinolirotske SVP, ki je minuto soboto zasedal v Boženo, izredno zanimiv in pomemben:
#	Po dveh letih čakanja na izpolnitev še zadnjih točk tako imenovanega .paketa" so južni Tiroici zgubiti potrpljenje ter so nasloviti na vlado v Rimu .resno in zadnje svarilo". Če Italija do konca tega leta ne bi v celoti izpolnila svojih obveznosti, bi nastal .nov položaj", ki bi zahteva) tudi .nove korake". Nadaljnje zavlačevanje bi po njihovem mnenju pomenilo kršitev dogovorov, kajti .sicer bi pogodbe lahko veljale za izpolnjene tudi tedaj, če deli le-teh skozi leta ne bi bili izvedeni".
#	Zelo odločno so se južni Tirolci izrekli proti temu, da bi državna meja med dalijo in Avstrijo postala tudi duhovna in kulturna ločnica med obema deloma Tirolske. Nasprotno so naglasili potrebo po čim tesnejšem zbližanju z matičnim narodom ter vsa svoja društva in skupine naravnost statutarno zavezali, da morajo gojiti tesno sodelovanje z bratskimi društvi na severnem in vzhodnem Tirolskem.
izpotni svojih obveznost)
V svojem stremljenju po čim tesnejši navezavi na matični narod imajo južni Tirolci vso podporo. O tem je pričala navzočnost številnih predstavnikov iz Avstrije in Zahodne Nemčije ter zastopnikov najrazličnejših združenj, ki v obeh državah kakorkoli skrbijo za svoje brate v Italiji. Zlasti pa se podpora, ki so je južni Tirolci deležni pri matičnem narodu, izraža v razumevanju za njihove težnje in podpiranju njihovih prizadevanj s strani uradne Avstrije. Tudi v njihovem .uitimativnem svarilu", kajti predsednik SVP dr. Magnago je na sobotnem zboru povedal, da je avstrijska vlada na njihovo zahtevo v Rimu intervenirala, da mora Italija preostaia določila .paketa" sprejeti še do konca tega teta in sicer v sporazumu z južnimi Tirotci.
Ugotovitve okoli zbora SVP pa kažejo in potrjujejo še nekaj: dvoiičnost Avstrije v manjšinski politiki. Kajti v odnosu do tastnih manjšin veljajo v Avstriji precej drugačna merila — tako glede spoštovanja pogodbenih obveznosti kakor tudi glede stikov med manjšino in matičnim narodom.
Široka podpora koroškim Siovencem v boju proti diktatu štetja in za izpoinitev pravic
Socialistični študenti
odločno proti ugotavljanju manjšine
AVSTRtJSKt MtROVNt SVET:
/zpoinifev č/ena
brez predbocfnegra prežge ^anya
svet je svoj: z^J^j: sej: opozorJ, J^ je Avstrija gjeJe Jo-s(eJwe :'zpo/M:'tve Jo/oč:'/ Jrž^vne pogojne, se M^Maš^jo s/ovens^o w^js:Mo, že Jo/go v z%osf<2M^K,' z^/:tev^j je, J4 woM;o Ht: te o/rvez^ost: :'zpoJwjeMe v ce/ot:. Ve^Jar p<z Mawest:fev Jvojez:ČM:A ^ngjevn:/? ^^p:sov Mz: poJroej:/? s slovensko govoreči pre^:va/stvow tze swe ^zt: oJv:sw^ oJ rez^/tatov štetja poseš*r:e vrste, wezzž Avstrijski TMŽtofMŽ svet ter ztgotztv/;zz, J% toz^Jevw: Mzzčrtž povzročajo v Jewo^rzztžčtzz' jztvtzostž Mase Jržave resMo zzzs^r^jjetzost.
„T: Mačrt: k: Mzts^rotovzt/ž ztresztzčztvž aprav:čer::k zaktev s(ovewske tzzztztjsztze, ker k: rezt^cžoztzzrrzžztt s:(aw, k: hočejo okrM:t: pravice zwzzzz;szzte, omogočili, Ja ustvarijo ozračje ^strakova^ja ztz šovzMŽstzčztega pritiska, v katerem ki yržztzavaztje k ma^jsml /akko tolmačili za protlavstrljsko," je rečejo v Izjavi Avstrijskega mlrovrtega sveta, ki se zato prUražaje stališčem jzrezčstavztž^ov slovenske zrzazzjszzte In števllnlk Jemokratlčnlk organizacij v naši Jržavl, ki zahtevajo preklic načrtov za posekno štetje zztatzjsžzze kot pogoja za žzpojzzztev Jržavne pogoje.
Če naj ko zavzezzzazzje zlvstržje za pravice zzzazzjszz! Izven našlk meja resno; če Avstrija noče prevzeti oJgovortzostž za pos/akšanje odnosov s sosednjo /zzgosjavžjo; če koče kiti Avstrija przzzzazza kot zčezzzo^ratžčrza Jržava, ki v poJtzz' meri spostztje človekove pravzce, potem rte srrze Iti po poti nestrpnosti In zoževarzja pravic manjšin — ponJarja zlvstržjs^ž mirovni svet. Pri terrz orrzerzjerza org;arzžzacžja tnJl se opozarja, Ja se je Avstrija s podpisom za^jjztčrzzčz Joknmentov ke/slnške ^orzj^ererzce o varnosti In soJelova-rzjzz v Evropi okvezala, Ja ko rzaroJrzžrrt rrzarzjszrzarr! rza svojerrz ozemlja zagotovila vse rrzožrzostž Jejarzs^ega uživanja človekovlk pravic trt terrze/jrzz/r svočzoščzrz In tako zavarovala njlkove opravičene zrzterese. „Zato zlvstržjs^ž rrzžrovrzž svet za/rteva ta^ojsrzjo žrz šžro^ogrztJrzo zzresrzžčžtev vsečr pravžc, ^ž so rrzarzjšžrzarrz zagotovžjerze v Jržavrzz' pogoJčzz'."
Vse obiike d iskri minacije
pomenijo kršenje nače! Združenih narodov
Zveza koroških študentov (Bund Karntner Studenten), študentska organizacija v okviru koroške SPCi, je imela pred nedavnim v Celovcu svojo zvezno konterenco, na kateri je bilo izvoljeno tudi novo vodstvo zveze; za predsednika je bil izvoljen Udo Preis, za tajnika Leo Krdutter in za blagajnika Janko Kumer. Na svojem zboru so socialistični študenti sprejeli tri resolucije, v katerih so zavzeli stališče k aktualnim vprašanjem. Ena izmed resolucij se bavi z manjšinskim vprašanjem in je v njej rečeno:
„Zvezna konferenca BKS se odločno izjavlja proti vsakemu ugotavljanju manjšine
BORCI ZA SEVERNO MEJO:
je revizija državne pogodbe
Prostovoljci borci za severno mejo leta 1918/19 so na nedavnem občnem zboru v Ljubljani sprejeli resolucijo, s katero so odtočno protestirali proti sporazumu avstrijskih strank o številčnem ugotavljanju Slovencev in Hrvatov v Avstriji. „S tem sporazumom — je rečeno v resoluciji — slavijo nemškonacionalistične, neonacistične sile, skrite v teh strankah in posebno v Heimat-dienstu, veliko zmago. Številčno ugotavljanje pa bi pomenilo obenem bistveno kršitev avstrijske državne pogodbe, njeno revizijo, čemur se je treba odločno upreti. "
Bivši borci ugotavljajo, da je težišče akcije za izpolnitev avstrijske državne pogodbe in njenih manjšinskozaščitnih določil treba odločno in dosledno položiti v zahtevo po izpolnitvi S. odstavka 7. člena (ki nalaga Avstriji dolžnost, da prepove dejavnost, ki meri na to, da odvzame slovenskemu in hrvaškemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine) in 9. člena (ki ugotavlja obveznost Avstrije, da bo iz političnega in kulturnega življenja odstranila vse sledi nacizma). Ob koncu pa je v resoluciji poudarjeno:
..Dokler Avstrija tako nedolžniško posmehljivo, celo s sklicevanjem na demokratične svoboščine, prezira izpoinjevanje teh svojih obveznosti, ni mogoče pričakovati nobenega izboljšanja v jezikovnem položaju Slovencev in Hrvatov v Avstriji, ne v osnovnem šolstvu, ne v sodstvu, upravi ali v topografskih napisih."
(ljudsko štetje posebne vrste), ker v členu 7 državne pogodbe tako štetje ni predvideno. Poleg tega pa bi štetje povečalo spor med prebivalstvom ter delavski razred odvračalo od skupnih gospodarskih in socialnih problemov. Najostreje obsojamo politiko treh v parlamentu zastopanih strank, ki v zadnjem času stremi za tem, da bi manjšine razdvojila in s tem podpirala nacionalne sile v njihovi reakcionarni dejavnosti. Z vso odločnostjo zavračamo poskus, da bi vse tiste ožigosali za ekstremiste in APO (izven-parlamentarna opozicija — op. ured.), ki se upirajo temu, da bi pravice manjšin napravili odvisne od njihovega števila. Zveza koroških študentov pozdravlja obnovo dela Solidarnostnega komiteja v Celovcu ter ustanovitev nadaljnjih solidarnostnih komitejev na Dunaju in v drugih zveznih deželah. V tej zvezi pozivamo vse socialiste, da z osebnim zavzemanjem podpirajo akcije Solidarnostnega komiteja na Koroškem."
S posebno resolucijo so izrekli socialistični študenti svojo podporo družbenim silam, narodom in gibanjem, ki nastopajo proti imperialistični agresiji in proti vsem oblikam kolonialnega zatiranja in rasne diskriminacije ter se borijo za napredek in neodvisnost. Zveza koroških študentov se zaveda — je rečeno v tej resoluciji — da imperialistična napadalna politika ter gospodarsko, politično, nacionalno in vojaško zatiranje povzročajo stalno nove zaostritve in nevarnosti. „Zato se BKS kot socialistična organizacija zaveda tudi izrednega pomena inter-nacionalističnega mišljenja ter razvija različne oblike dela, ki ji omogočajo, da spremlja domače in mednarodne dogodke in zavzema do njih stališče, da prireja solidarnostne akcije ter izmenjava izkušnje z domačimi in inozemskimi demokratičnimi organizacjami.
Prav tako pa so socalistični študenti zavzeli stališče tudi k problematiki študija in posebej opozorili na dejstvo, da v Avstriji kljub tako imenovani ^izobraževalni ekspanziji" in socialni demokraciji še vedno nimajo vsi otroci enakih pogojev in možnosti študiranja. Svojo ugotovitev so utemeljili s podatki, po katerih le 13 % študentov prihaja iz delavskih družin, čeprav le-te predstavljajo 40 % celotnega prebivalstva; iz kmečkih družin pa je sploh samo 6 % študentov. BKS zato zahteva izboljšanje študentskih doklad ter zagotovitev socialnih pogojev glede oskrbe študentov. „Pri tem pa ne zahtevamo privilegijev, temveč se upiramo te socialni politiki, ki služi interesom posedujočih."
Ob nedavnem dnevu boja proti rasni diskriminaciji je predsedstvo jugoslovanske zveze združenj za Združene narode prejšnji teden objavilo izjavo, v kateri opozarja, da vsa mednarodna skupnost resničuje pomembno mednarodno akcijo desetletja boja za odpravo vseh oblik diskriminacije. Cilj te akcije, ki jo je razglasila OZN 10. decembra 1973, je: prispevati k iztrebljenju politike rasizma, rasne diskriminacije in apartheida, kakor tudi diskriminacije na podlagi narodnostnega in etničnega porekla, saj ta politika pomeni očitno kršitev in popolno zanikovanje načet ustanovne listine OZN, kršitev obveznosti, ki za države-č anice OZN izvirajo iz ustanovne listine, hkrati pa tudi nenehno ogroža mednarodni mir in varnost.
V izjavi je poudarjeno, da je treba okrepiti akcijo vseh držav s konkretnim ukrepanjem zoper rasno diskriminacijo, kajti vse oblike rasne diskriminacije vznemirjajo svetovno javnost, bodisi da se brutalno kažejo v kolonialni prevladi, neokolonializmu, tudi nadvladi sploh, diskriminaciji zoper tujim delavcem ali pa diskriminaciji na temelju
narodnostnega ali etničnega porekla.
,Z obžalovanjem pa je treba ugotoviti — pravi izjava — da imamo dandanes, kljub popuščanju v Evropi in prizadevanjem, da bi uresničili sklepe helsinške konference o evropski varnosti in sodelovanju, še vedno opraviti tudi z diskriminacijo nasproti narodnostnim manjšinam. Zaradi nje so prizadeti tudi pripadniki jugoslovanskih narodov v nekaterih sosednjih deželah, kaže pa se ta diskriminacija v neizpolnjevanju mednarodnih obveznosti in v tem, da izpolnitev teh obveznosti pogojno povezujejo s popisom diskriminatorske narave ali v popolnem zanikanju pravice do narodnostnega obstoja."
Podpora manjšini
v boju za pravice
Zveza demokratičnih učiteijev in vzgoji-teijev Avstrije se je zavzeia za pospeševanje manjšin brez predhodnega štetja aii ugotavijanja. V posebni resoiuciji se je omenjena organizacija izrekia predvsem proti načrtom viade in treh v pariamentu zastopanih strank, ki hočejo pospeševanje koroških Siovencev in gradiščanskih Hrvatov povezovati z rezuitati štetja posebne vrste. Hkrati je zagotovita podporo vsem prizadevanjem, ki so naperjena proti stehernemu vgotavija-nju manjšin, ter nagiasiia, da podpira dejavnost Soiidarnostnega komiteja za pravice koroških Siovencev, v katerem so zastopani demokrati iz vseh strank in veroizpovedi.
Poskuse nemškonacionainih in fašističnih sii, da bi v Avstriji in še posebej na Koroškem ustvarite vzdušje šovinistične naščuva-nosti, so odtočno zavrniti na dežeini konferenci komunistične miadine na Zgornjem Avstrijskem, kjer so obsoditi ..reakcionarne kroge avstrijskega kapitaia", da skušajo z razbijanjem deiovnega prebivaistva Koroške odvračati od zanimanja za krizo kapitatistič-nega sistema. Deiegati dežeine konference so pozvati vse napredne tjudi in organizacije, naj okrepijo sotidarnost s koroškim) Stovenci ter zahtevajo od zvezne viade do-stedno izpotnitev in spoštovanje obveznosti iz državne pogodbe. Ziasti so zavrniti vse poskuse, ki stremijo za tem, da bi biia izpotnitev manjšinskih pravic odvisna odštetja posebne vrste in da bi biti dvojezični krajevni napisi nameščeni samo v krajih z več kot 15 odstotkov siovenskega prebivatstva, ker to ne odgovarja duhu državne pogodbe. ..tzražamo soiidarnost z upravičenimi zahtevami koroških Siovencev in njihovim bojem za potno dosego potttičnih in družbenih pravic," je rečeno v resotuciji, ki jo je sprejeta komunistična mtadina na Zgornjem Avstrijskem.
V
Siri se krog tistih
ki obsojajo protimanjšinsko politiko
Kakor smo v našem iistu že obširno poročali, se je na Dunaju pred tedni osnoval tudi poseben Akcijski komite proti ugotavljanju manjšine in za pravice koroških Slovencev. Ta komite se je obrnil na javnost z izjavo, v kateri je opozoril, da je Avstrija že pred dvajsetimi leti dosegla svojo neodvisnost s podpisom državne pogodbe, da pa manjšine v Avstriji še vedno čakajo na dosledno uresničitev pravic, ki so jim bile zatgotovljene v tem mednarodnem dokumentu. Zaradi tega neizpolnjevanja državne pogodbe — kot je rečeno v izjavi — pa trpi ugled Avstrije v svetu.
Posebno odločno se je komite izrekel proti temu, da bi bile pravice manjšin odvisne od rezultatov posebnega štetja. „Tako štetje nasprotuje duhu državne pogodbe; poleg tega pa bi tak popis lahko ugotovit samo to, kako malo Avstrijcev se danes še upa biti Slovenec," je poudarjeno v izjavi. Zato podpisniki izjave odločno odklanjajo sleherno ugotavljanje manjšine ter pozivajo zvezno vlado in parlament, da v celoti izpolnita člen 7 državne pogodbe, kajti: „Če naj bo avstrijska politika zagotavljanja in ohranjanja miru v Evropi in v svetu še na-
prej verodostojna, potem samospoštovanje vseh Avstrijcev terja, da uresničijo širokogrudno pospeševanje manjšin v smislu mednarodne pogodbe."
Izjavo Akcijskega komiteja proti ugotavljanju manjšine in za pravice koroških Slovencev je že pred tedni podpisalo več kot 300 osebnosti iz političnega, kulturnega in družbenega življenja Avstrije; v zadnjem času se je število podpisnikov spet bistveno povečalo, tako da je na omenjeni izjavi zdaj že daleč nad 400 podpisov.
In sicer so med podpisniki zastopane vse plasti prebivalstva iz najrazličnejših predelov Avstrije — od politikov in javnih delavcev preko znanstvenikov, umetnikov, visokošolskih profesorjev in novinarjev do nameščencev in delavcev; krajevno pa sega lok od Koroške preko Gradca do Dunaja in od tam preko Welsa in Linza do Salzburga in Innsbrucka.
V to res široko, vseljudsko fronto solidarnosti s koroškimi Slovenci v boju proti diktatu diskriminacijskega preštevanja in v pri-
zadevanju za dosego pravic, ki so nam zagotovljene v državni pogodbi, so vključene tudi številne splošno znane osebnosti. Da omenimo res le nekaj imen: 3. predsednik koroškega deželnega zbora Josef Guttenbrunner (SPO), štajerski deželni poslanec dr. Bernd Schilcher (dVP), velikovški občinski svetnik Udo Manner (SPd), predsednik sindikata avstrijskih novinarjev ddr. Giinther Nenning, predsednik mlade generacije v SPd Albrecht Konecny, ministrska sekretarja Herbert Tieber in dr. Heinrich Keller, sin zveznega kanclerja dr. Peter Kreisky, predsednik delovne skupnosti „KKtič-no krščanstvo" Adalbert Krims, slikar prof. dr. Werner Berg, gledališki in filmski igralec Helmut Qualtinger, književnik Peter Tur-rini, vodja protestantske akademije Ulrich Trinks, zgodovinar dr. Karl Stuhlpfarrer, novinarka dr. Trautl Brandstaller itd. Torej brez dvoma reprezentativno zastopstvo večinskega naroda, med katerim se prav tako širi odpor proti taki manjšinski politiki, ki je osnovana na zahtevah nemških nacionalistov, to je tistih si), ki so v zgodovini vedno uspele preprečiti rešitev manjšinskega vprašanja in ki koroške Slovence tudi zdaj hočejo z dvomljivimi statističnimi triki ogoljufati za pravice, priborjene s prispevkom in žrtvami v protifašističnem boju.
..BORBA V BEOGRADU:
Statistični genocid
nad Stovenci v Avstriji
V dveh zaporednih Stevitkah se je beograjska ..Borba" v zadnjih dneh baviia z manjHnskim vpraJanjem v Avstriji in posebej s probie-matiko načrtovanega ugotavijanja oz. itetja manjtine.
Vodiini jugosiovanski tist je ugotovi), da so vsa ijudska Metja v Avstriji po drugi svetovni vojni imeia značaj ..statističnega genocida", manipuiirani rezuitati pa so siužiii kot podiaga za manjHnske zakone, ki za koroJke Siovence zato niso sprejemijivi.
Giede tako imenovanega ijudskega Metja posebne vrste pa .Borba" prav), da to Metje ie samo po sebi predstavijo akt diskriminacije, kajti v trenutnih razmerah in pogojih ne more privesti do rezuitatov, ki koroJkim Siovencem ne bi fkodovaii.
manjšine
2. april 1976

Šfev. 14 (1755) — H
Siovensko g!eda!iščevTrstM
praznovalo 30-ietnico obstoja in delovanja
Slovenci v Italiji so praznovali prejšnji teden pomemben jubiiej: 30-ietnico obstoja in deiovanja svoje najvišje kuiturno-umetniške ustanove^— Stainega siovenskega giedaiišča v Trstu. Praznovanja tega jubiieja so se udeteiiii tudi visoki predstavniki matičnega naroda, med njimi čiana predsedstva SR Siovenije Josip Vidmar in Janez Vipotnik ter predsednik repubiiške konference SZDL Siovenije Mitja Ribičič. Prav tako so biii navzoči tržaški župan Marčeto Spaccini, predsednik dežet-nega sveta Arnaido Pittoni ter jugosiovanski generaini konzut v Trstu ivan Renko. Jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito pa je giedaiišče ob tej priiožnosti odiikovai z Redom za zasiuge za narod z ziatim vencem.
,,Cankarjevo teto"
ob stotetnici pisatetjevega rojstva
Že večkrat smo v našem listu poročali, da je povsod, kjer živimo Slovenci, letošnje leto posebej v znamenju stoletnice rojstva največjega slovenskega dramatika in pisatelja Ivana Cankarja. V okviru ..Cankarjevega leta" se bodo zvrstile najrazličnejše manifestacije in prireditve. Deloma so se že začele, deloma so v teku priprave, tako da bo skozi celo leto Cankar v ospredju kuiturno-umetniške dejavnosti.
..Cankarjevo leto" bodo posebno počastile vse slovenske založbe, ki so oziroma bodo pripravile celo vrsto izdaj, povezanih s Cankarjem in njegovim delom. Cankar bo na sporedu vseh slovenskih gledališč in bo prisoten na odrih amaterskih igralskih skupin. S Cankarjem in njegovim delom pa se bo predvsem srečala tudi šolska mladina. Tako se zdaj po vseh šolah v Sloveniji bavijo s pripravami in programi za proslave Cankarjeve obletnice, pri čemer naj bo namen proslavljanja predvsem poglobitev čustvenega in vrednostnega odnosa učencev do pisatelja.
Višek pa bodo proslave ..Cankarjevega leta" nedvomno dosegle 8. maja v Ljubljani, kjer bo v hali Tivoli slovenska proslava, na kateri se bo zbralo na tisoče predstavnikov iz vseh delov slovenske zemlje.
!NTART 76 v Celovcu
srečanje umetnikov treh deže)
Sfalnemu slovenskemu gledališču v Trstu je ob pomembnem jubileju čestitala tudi Slovenska prosvetna zveza v Celovcu, ki je poslala brzojavko naslednje vsebine: „Ob 30-letnici vam izrekamo naše iskrene čestitke z željo da bi vaša ustanova tudi v bodoče plodno vplivala na kulturni razvoj v Italiji."
O zgodovini, razvoju in vlogi Stalnega slovenskega gledališča v Trstu tudi v dolgem zapisku ne bi bilo možno bolj pravilno in resnično povedati, kot je to napravi) Bogdan Pogačnik v naslednjem kratkem odstavku: Maja 1945 so vkorakali s partizani — osvobodi-tetji v Trst tudi člani trontnega gledališča IX. korpusa; s puško in rožmarinom. Puško so odložili, rožma-
rin pa so ohranili, toda brez votle romantike. Svoj program so izpovedali že s prvo predstavo na zasilnem odru Fenice: Jernejeva pravica. Toda njihov Jernej ni terjal samo kruha in kota, ampak tudi besedo. Danes Stalno slovensko gledališče v Trstu, ki nadaljuje to vneto začeto delo, piše že trideseto obletnico. Jernejeva pravica sicer še ni bita uresničena do kraja, a Jernej danes vsekakor ni več betežen in prezrt; kljubujoč vzravnan je in gospodi je kos; enakovredno ponuja roko vsem v sožitju. Italijanski demokratični in kulturni krogi so sami dragocenost kvalitetne gledališke ustanove slovenske narodnostne manjšine v Italiji spoznali, in če jo bodo tudi v bodoče v državi pri-
znali, bo to uveljavilo veličino obeh: manjšine in večine. —
V	slovenskem dijaškem domu v Trstu pa je imela v nedeljo 28. marca svoj 21. redni občni zbor Slovenska prosvetna zveza. Več kot sto delegatov je konstruktivno sodelovalo, poročalo o opravljenem delu in zastavljalo smernice za leto 1976. S ploskanjem so delegati in gostje pozdravili vključitev šestih novih društev in skupin, tako da je sedaj v Slovenski prosvetni zvezi že preko 40 društev, delujočih na celotnem področju, kjer žive Slovenci v Italiji.
V	treh uvodnih poročilih predsednika slikarja Klavdija Palčiča ter tajnikov Marka Waltritscha in Duška Kalca je bilo orisano izredno obsežno delo, ki so ga opravila včlanjena društva v minulem obdobju. Zabeležen je bil razcvet pevskih zborov, godb, (olklornih in dramskih skupin ter drugih oblik ljudsko-prosvetnega delovanja. Zlasti pa je razveseljivo dejstvo, da ima pri tem obsežnem delu glavno besedo mladina, ki je tako izpričala vrednost idejnih izhodišč delovanja tržaške SPZ.
Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem je na občnem zboru zastopal tajnik dipl. inž. Feliks Wie-ser, ki je zboru zaželel uspešen potek in poudaril, da je napredno intenzivno kulturno delovanje za vsako narodno skupnost tisti garant, ki ji kljub zapostavljenosti jamči ne samo obstoj, temveč tudi trajen in progresiven razvoj. Za Slovensko prosvetno zvezo v Celovcu pa je občni zbor pozdravil predsednik pliberškega prosvetnega društva učitelj Joško Hudi, ki je opozoril na tesno, bratsko povezavo med prosvetnima organizacijama v Trstu in Celovcu. ,To pa ne potrjuje samo dejstvo, da smo bratje istega naroda," je naglasil, .marveč nas druži skupno usoda, da živimo izven meja matičnega naroda in da se moramo trideset let po zmagi nad fašizmom še vedno boriti za enakopravnost, čeprav smo si jo priborili s svojo krvjo in imamo svoje pravice zajamčene v mednarodnih dokumentih."
V Celovcu bodo jutri, soboto 3. aprila, odprli vrata treh kulturno-umetniških ustanov in sprejeli v goste likovne umetnike s Koroške, iz Furlanije-Julijske krajine ter iz Slovenije.
Bienale INTART 76, kakor se prireditev uradno imenuje, bo po napovedih Umetniškega društva za Koroško največji likovni dogodek tega leta. V Domu umetnikov, v Mestni hiši in v Deželni galeriji se bo namreč hkrati predstavilo javnosti kakih sto slikarjev, kiparjev in grafikov, ki bodo razstavljali svoja novejša dela.
Letos je razstava INTART prvič dvoletnega — bienalnega značaja
Botšoj teater
obhaja 200-ietnico
Minulo nedeljo 28. marca je za-beiežiio davno moskovsko giedaiišče Boijšoj teater 200-ietnico svoje ustanovitve. Ustanovtjeno je bi-io namreč 28. marca 1776 kot stai-ni umetniški ansambet, ki je kmaiu po ustanovitvi dobii tudi svoje po-siopje, in sicer na kraju, kjer je današnje giedaiišče. V teh 200 ietih je moskovski Boijšoj teater zasiovei po vsem svetu.
Svoj jubiiej bo giedaiišče sioves-no prosiavijaio v maju s posebnimi premierami njegovih umetniških ansambiov.
in se bo v enakem obsegu jeseni ponovila tudi v Vidmu in v Ljubljani. Doslej se je zvrstilo že šest prireditev, torej bo letošnja že sedma, kar potrjuje umestnost in uspeh takih skupnih razstav.
Predstavitev koroških umetnikov vodi slikar Peter Krawagna, sodelovali pa bodo: Cornelius Kollig, Paul Kulnig, Meina Schellander, Fritz Steinkellner, Wolfgang Wal-kensteiner, Reimo Wukounig in Jo-hannes Zechner. Iz Furlanije-Julijske krajine bo prišlo 16 umetnikov. Posebno številna pa bo udeležba iz Slovenije, saj se bo s skupno 66 deli predstavilo 10 slikarjev, 6 kiparjev in 6 grafikov. Med njimi bodo nova imena, predvsem umetniki mlajše generacije, ki na razstavi INTART doslej še niso sodelovali.
Razstavo INTART 76 bodo dopolnili še s prikazom del nagrajencev minulih let. Sicer pa v zasnovi INTART ni čutiti posebnih pravit, ne z ozirom na usmeritev niti na tehniko, zato tudi ni pričakovati enovitosti; zastopane bodo vse smeri in vse tehnike sodobnenga likovnega izražanja.
Razstave v okviru letošnje prireditve INTART bodo omogočile vpogled v aktualno umetniško tvornost treh dežel, ne kaže pa prezreti tudi vzporednega pomena, to je volje po odpiranju in sporazumevanju treh sosednih narodov — vsaj v likovnem jeziku.
Na Dunaju so predstavi//
7ugros/oyans4rj A/m	repuMTra'
/KgosIfMMsM fe/epos/gMi^ Mg DgMgjg dipl. iMŽ. Cgsfgf VIMov je
povaM zg I#. MMrec šteMne visoke goste v JgMgjsM M?o ^4poiIo, <bjer so pretfstgvf/t jggos/cogMs^z JIM „UžičM rep^MM".
V tzMzetMzs^o JovršeMi oMU przTgzzzje /JrM „ DžzTTg repHMM" Mgj-fezjo, tozfg MrM Mgjs/gfMejso JoM zz zgozfouzMŽ jggosfovgMs^zJz Mgrozžov /etg MgrotfMoosfo^oJž/Me ForM FIM je režirgi ZzFg Mitrovič, U je M zfzzMgjs^z premieri Mgvzoe,' poleg MotzJcetz gJgvMzF vlog Forzsg FztzgM-czcg, Fozztfgr^e Frgjt ŽM MgrM Fotforovžčg pg sodelujejo še števiM drggi zzvrstzzz zgrg/cz. FezMgtsAo o^segg JIM 67 zFzz tgM zzzzezzovgMe gžičM repg-^"Ee, Ei je Mg prvo osvoMjeMo ozemlje v zgszzŽMjeMŽ Evropi med drggo svetovMo vojMO. V jž/zrzzt je zzvrstMo przTgzgMo, MM je MzMztMztfzČMz' pgrtzjz' Foaf Fztovzzzz vozfstvozM zzspc/o zzfrgžžtz vse Mgrode ZM MgrodMosti /zzgo-ttgvzje ter vse s/oje preEzvg/stvg v Mjg proti MgciJgšistiČMim oMpgtorjerM ZM zfozMgelzM IzJgjg/eezM, v tezM prltMerzz zlgstz' proti četMiMm. FI/zM je pre-prlčljlvg ZMgMl/estgcIjg moči ijgdstvg, M v Mjzz proti krivici ZM szzžeMjstvtz ^zavl zzMggo prgvzce ZM svobode.
Mg prezzzlerl je velepot/gMz^ V/gMv gvodomg pozzfrgvf! čgstMe goste, ZMed MterzzMz je M tzzzlz gvstrz/sD zvezMt' prez/setM^ Jr. FzzJoI/ KlrcE-MJgger. V MgtMzrz govorzz je povedgi, Jg je Mg prezlstgvltev jdmg Mg DzzMgjg prvotMo predvideMg že IgMz' — v jzzMejMezM /etzz zzMgge MgJ jgšlz-zzzozM, veMjgr Jo tegg zgrgJl zMgrzzjz JogoJMv Mz' prišlo. 'FgM je fetoŠMjg prezMzerg JoMz, Jg se oJMOs! ZMeJ Avstrijo ZM /zzgoslgvzjo spet Izboljšujejo, i.ceprgv so Mg obzorjzz še veJMO tezMMl oblgbl".
ANTON SVETINA:
!z zgodovine Pliberka in okoiiee
Za plačo prejema 24 goldinarjev od vi-Mrja in ravno toliko od magistrata, 4 gol-mnarje dobiva od cerkve in nekaj honorarja od dečkov, ki jih poučuje. V nedeljah mora Pomagati pri verouku, ki traja od 2. do 3. ure Popoldne. Učitelj se je pritožil, da ga ne kli-^jo k pogrebom, zaradi česar so prejudicirani njegovi dohodki na stoli. Vizitator je odločil, naj ta spor reši vikar. Pri opisovanju duhovščine je vizitator zabeležil tole: V Pliberku živi uhovnik Markuš Skok, star 56 let, ki je kon-nl gimnazijo v Celovcu in teološke študije v *?ocu ter bil ordiniran na naslov samostana t .rfjironbergu. Duhovnik je 34 let. Cerkveni jucarji mu plačujejo letno 64 goldinarjev iz stanove Gregorja Jurancikarja, stanuje pa v tst pokojnega vikarja Ricdla, ki je zapustil to ' ? J^ot ustanovo za upokojene duhovnike, p f^evati pa morajo to hišo pliberški meščani, kaplan je Andrej Bittner, doma iz Radov-^ ^udiral gimnazijo v Ljubljani, filo-bi] '1 teologijo pa v Celovcu; ordiniran je D ^ Ljubljani na naslov gospoščine 2usem. uhoytij^ je štiri leta, od tega 9 mesecev kot rn-trijanišča v Gornjem gradu, 9 me- ^ ! ^ je bil kaplan v Šent Kavlu, sedaj je tri P^ č ^'b^tku. Na biri dobiva 38 mernikov
Drz.'X moke in 30 mernikov ovsa, kar je drD*^ prodal za 100 imperialov. Za sire 12 goldinarjev, za krste od tistih, ki dača"'	krajcarjev, od ostalih po 12 kraj-
Rv; pri cerkvi sv. Jakoba v Mežici dobiva
od krsta 6 krajcarjev in pol merice ovsa, od poroke pa 12 krajcarjev. Drugi kaplan je Jožef Krivic, Ljubljančan, star 32 let, ki je končal humanistične študije v Ljubljani, filozofijo in bogoslovje pa je študiral v Gradcu. V duhovnika je bil posvečen v Šent Andražu v Labotski dolini na naslov mesta Ljubljana. Duhovnik je 4 leta, prvo leto je bil v Gradcu, pol leta v Ljubljani, pol leta pri zasebniku Juriču, nato dve leti v Gornjem gradu in sedaj je pol leta v Pliberku. Ima dohodke od kolekture, kar mu zadošča, in ima vse druge pravice kakor prvi kaplan. Prebiva v kaplaniji, hrano pa dobiva v župnišču. Naročeno mu je bilo, da mora dajati novoporočencem zajtrk in jih šele nato poročiti. Vikar je Andrej Krivic, Ljubljančan, star 37 let, ki je končal filozofijo v Gradcu, teologijo pa v Ljubljani, kjer je bil ordiniran na naslov samostana Marije Device v Kostanjevici. Duhovnik je 11 let, od tega je bil prvih 6 mesecev v Ljubljani, nato je, poslan od škofa, potoval v Francijo, kjer je ostal pet let in nekaj mesecev pri baronu Rauberju v Stein-hartu, sedaj pa je šesto leto vikar v Pliberku. Nima nobenega drugega beneficija, župnija pa mu donaša letnih 400 goldinarjev dohodkov, stola pa 100 imperialov. Pri fari je 10 podružnic ter tri bratovščine in sicer sv. Rešnjega telesa, Rozalije in sv. Nikolaja. Obhajilo je prejelo okoli 4000 oseb, faranov pa je okoli 5000.
Po smrti Andreja Rabingerja, beneficiata beneficija sv. Janeza Krstnika v Pliberku je bil
s pismom cesarja Karla VI. z dne 12. septembra 1714 prezentiran na to mesto pliberški kaplan Bartolomej Macher.
Po smrti vikarja Andreja Krivica je zasedel mesto vikarja župnije Pliberk leta 1725 Franc Leopold pl. Schtangenberg, za njim pa leta 1765 Franc Jožef pl. Aichlburg.
V	uvodu je bilo povedano, da so morali župniki in vikarji prinesti na vsakoletno sinodo v Gornjem gradu s seboj pismeno poročilo o gibanju prebivalstva svoje župnije za preteklo leto. V tem poročilu so morali biti navedeni tile podatki: Število faranov, ki so tisto leto opravili velikonočno obhajilo (communicantes) in število faranov, ki še niso bili obvezani priti k obhajilu (non communicantes, to je bila mladina do 12 let), nadalje podatke o krstih, porokah in pogrebih dotičnega leta.
V	naslednjem bodo na tabeli prikazani ti statistični podatki o gibanju prebivalstva pli-berške župnije za tista leta, za katera sem našel taka poročila v kapiteljskem arhivu ljubljanske
nadškofije:						
O 5	'h s š	S Z	S S	0 5 0*	o 0 0	E
1665			465$			
166?			4452			
1696			oh. 5000			
1705	2000			155	25	48
1708	2700			149	58	55
1710				149	52	67
17H	2800			145	28	42
1714			4000	105	51	125
1715			oh. S800	75	18	455
1716			5600	157	44	88
1718			5800	149	55	79
0	E X	O M E s*	-g-	0	o	
'c	S =	S E e z S S	0.	5.	0	E ^ 142 4$ 55
o 171? 1721 1725	g s		5800 oh. 5800 5800	jo 219 151 154	o 54 56 2?	
1741	5842	1100	4942	157	54	194
1747	5584	1000	4584	154	29	55
1750	5682	1008	4690	147	56	46
1752	5599	910	4509	446	40	80
1754	5199	1000	4199	170	54	51
1757	2650	950	5600	417	59	52
1759	2955	550	5465	126	21	95
1761	2956	1245	4199	129	40	57
1764	2492	696	5188	96	28	82
1765	2666	556	5202	115	25	41$
1766	2688	654	5542	104	18	56
1767	2566	721	5187	96	29	92
1768	2454	805	5259	91	50	401
1769	2865	751	5594	115	59	77
Medtem ko ne moremo smatrati, da so podatki o skupnem številu prebivalstva povsem točni, ker je moral vikar razdeliti prebivalstvo po cerkvenih navodilih v communicantes in non communicantes, smemo sklepati, da so navedeni podatki o rojstvih, porokah in smrtih točni, ker so morali župniki in vikarji te podatke vpisovati v matične knjige. Iz tabele razberemo, da je imela župnija Pliberk ob koncu 17. stoletja okoli 5000 prebivalcev. Leta 1715 je razsajala v mestu Pliberk in okolici huda kuga, ki je terjala tisto leto 455 smrtnih primerov. Zanimivo je namreč vikarjevo poročilo na sinodi o teh smrtnih primerih.
(NadM/jffgMjf v priMJMji številki)
4 —štev. 14 (1755)
2. april 1976

Siovensko prosvetno društvo ^Trla" v Žilari vasi je preteklo nedeljo vabito svoje člane in prijatelje na redni občni zbor. Čeprav je bito pravo spomladansko vreme, se je pri Rutarju zbraio mnogo čianov društva, ki so prišti, da prisiuhnejo poročiiom odbora ter si ogiedajo miadinski fiim Pastirci, ki ga je Siovenska prosvetna zveza predvajata po občnem zboru. Občni zbor je otvorii predsednik Andrej Ogris, ki je med navzočimi pozdravi) tajnika Siovenske prosvetne zveze Andreja Kokota.	___
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V CELOVCU
vabi na
operno predstavo A. Foersterja
v nedeijo 25. apriia 1976 ob 15.00 uri v mestnem gie-daiišču v Ceiovcu.
Gostuje ansambei Opere SNG v Ljubijani.
Ljubiteije operne umetnosti vabimo k števiini udeiežbi.
Odbor
Pivo Piis, Radenska in Rogaška siatina pijače svetovnega siovesa
Andrej Ogris je v kratkih besedah orisal dejavnost društva v minuti poslovni dobi. Tako je SPD „Trta" oziroma odbor imel 31 sej, od teh 6 skupno s Slovensko prosvetno zvezo. Pevski zbor, ki ga vodi Jozej Starc pa je v teh treh letih imel 230 pevskih vaj ter 62 nastopov doma in pri sosednjih prosvetnih društvih ter na centralnih prireditvah in gostovanjih. Ko je predsednik Ogris zaključil svoje poročilo, je zaprosil šolkega ravnatelja Kukavico, da vodi občni zbor, kar je le-ta stvarno opravil. Tajnik Franc Lipuš je kot prvi podal tajniško poročilo. Najprej je prebral zapisnik zadnjega občnega zbora in kronološko poročilo o posameznih prireditvah. Pri tem so udeleženci dobili obširen pregled delovanja društva, kar je v izredno težkih pogojih lep dosežek. Blagajnik Hribernik Martin je podal finančno poročilo iz katerega je razvidno, da je društvo dobro gospodarilo, saj je kljub nizkim podporam iz javnih sredstev premagalo vse finančne fežave fako, da ima dru-šfvena blagajna celo nekaj na zalogi, kar je za izvedbo bodočega
Ločilo
Minuli pefek, dne 26. marca je naša Hranilnica in posojilnica Ločilo imela svoj redno občni zbor, kaferega se je udeležilo lepo število članov. Poseben pozdrav na občnem zboru je veljal postevode-čemu podpredsedniku Zveze slovenskih zadrug v Celovcu dr. Mirtu Zvvittru.
Hranilnico in posojilnico Ločilo so ustanovili pred skoraj 80 leti kot Hranilnico in posojilnico Št. Lenart pri Sedmih studencih. Po vojni jo je nekaj časa vodil pokojni župnik Starc, nato je poslovala v zadrugi na Brnci, od leta 1970 pa ima svoj sedež na Ločilu, vsled tega so jo preimenovali v Hranilnico in posojilnico Ločilo.
Na občnem zboru so odobriti računske zaključke za zadnja leta, sklepati o uporabi dobička in izvedli volitve v upravni in nadzorni odbor, ki pa niso prinesle nobene posebne spremembe. Kot posebnost občnega zbora je bita, da smo spremeniti ime tvrdke in se sedaj imenuje samo še POSOJILNICA LO-ČiLO.
Postevodeči podpredsednik Zveze slovenskih zadrug je bodril odbornike k složnemu sodelovanju. Promet in bilančna vsota naj bi se v naslednjih letih razmahnila. Zlasti novi poslovodja Janko Oitzt naj bi bil na mestu in se potrudil za pridobitev novih članov, zlasti pa še vlagateljev. Po občnem zboru se je sukal pogovor zlasti okoli poslovnih vprašanj, ki se porajajo v zvezi z razširitvijo prometa. Hranilnica se je doslej v glavnem bavila in preživljala z menjavo tujega denarja, zanemarjala pa je ostale bančne posle. To naj se v bodoče spremeni, da ne bo ostalo pri napisu .banka", temveč bo kot taka tudi ustregla današnjim denarnim potrebam in razširila svojo ponudbo na kreditnem sektorju.
Rojake, ki se peljejo čez Koren v Jugoslavijo ali preko Vrat v Italijo pa pozivamo, da nas obiščejo v naši poslovalnici, ki se nahaja v gostilni „Wurzengritl" na Ločilu.
kulturnega načrta nujno potrebno. Tu je treba še omeniti, da je društvu vsestransko s svojo pomočjo stala ob strani Slovenska prosvetna zveza. Naslednja točka dnevnega reda je bilo poročilo pregledovalcev računov, ki je znova potrdilo, da so vsi finančni posli bili opravljeni v redu in z vso odgovornostjo. Zato je ravnatelj Kukavica občnemu zboru predlagal, da se staremu odboru da razrešnica, kar so navzoči soglasno sprejeli.
Na željo dosedanjega predsednika Andreja Ogrisa, da iz starostnih razlogov ne kandidira več za predsednika, je občni zbor za novega predsednika na predlog starega odbora soglasno izvolil Jožeta Golavčnika, za podpredsednika Lada Hanžiča, za tajnika Franca Lipuša, za namestnika Franca Tomaža, za blagajnika Martina Hribernika, za namestnico Roziko Mohar, za glasbenega referenta zborovodjo Jozeja Starca, za knjižničarja Mojco Hribernik in za pregledovalca računov Mirka Ogrisa in Franca Tacola. Na predlog novega predsednika Golavčnika je občni zbor Andreja Ogrisa imenoval za častnega predsednika SPD „Trta", kar so navzoči pozdravili z burnim aplavzom. Na občnem zboru je bila izražena tudi zahvala pevcem in zborovodji, ki v glavnem tvorijo delo društva. Tudi na občnem zboru je zbor zapel nekaj pesmi in tako dal prireditvi tudi kulturni okvir.
Na občinski seji občine Dobria vas so v torek 16. marca med drugim obravnavati in soglasno skteniti občinski proračun za teto 1976, v višini 21,4 milijona šilingov. Kljub zvišanju raznih komunalnih davkov je proračun izravnan.
V okviru debate k proračunu, je občinski odbornik dr. Luka Sienčnik kritiziral, da se domače Slovensko prosvetno društvo .Srce" premalo pospešuje. Na ta očitek je župan Hafner Adolf obljubit, da bo društvu dal primerno vsoto, iz sklada, ki je njemu kot županu osebno na razpolago. Ta poštena gesta župana je imela za posledico, da je tudi dr. Sienčnik potrdil letni proračun, ki je bil tako soglasno sprejet.
Med nadaljnjimi točkami dnevnega reda je odbor razveljavil lanskoletni sklep (marca meseca), da bodo Bahnstrafše preimenovali v 10,-Okto-ber-Strafše.
Na koncu seje je župan navzočim odbornikom sporočil, da sta občinska odbornika Blasius Krainz (dVP) in dr. Luka Sienčnik odstopila svoje mandate mlajšim naslednikom — Krainz Rohrmeistru in dr. Sienčnik Tinetu Wastlu iz Lovank.
S)oven:ko prosvetno društvo ..Obir" na Obinkem vabi na igro
GLUHA TETA
ki bo v soboto dne 3. apriia 1976 ob 19.30 uri pri Kovaču na Obirskem. Z igro se bodo predstavili domači igraici.
Vsi prisrčno vabijeni!
Na občnem zboru pa je spregovoril tudi tajnik Slovenske prosvetne zveze Andrej Kokot, ki je društvu čestital k uspešnemu delu, zlasti pevcem in zborovodji. Ob tej priložnosti je obljubil, da bo SPZ društvu tudi v bodoče pomagala pri njegovem kulturno prosvetnem prizadevanju in tako v borbi za ohranitev slovenske besede na Koroškem. Kokot je navzoče tudi pozval, da se 9. aprila udeležijo demonstracije solidarnostnega komiteja, ki se bo na ta način pred vso javnostjo zavzel za pravice koroških Slovencev ter proti nameravanemu štetju posebne vrste, ki je proti določilom državne pogodbe. Prav tako je povabil na predstavo Opere SNG iz Ljubljane, ki bo 25. aprila kot gost SPZ, v celovškem gledališču uprizorila opero Gorenjski slavček. Besede zahvale je spregovoril tudi zborovodja Jozej Starc in to zlasti ženam pevcev, ki z razumevanjem sprejemajo njihovo sodelovanje v pevskem zboru, kar pa je tudi povezano z žrtvovanjem časa pri delu, ki ga žene čestokrat morajo opraviti namesto moža, ki hodi na pevske vaje ati nastope. Ravnatelj Kukavica je navzoče opozoril, da se bliža čas vpisovanja otrok v ljudsko šolo in da starši pri tem pomislijo na prijavo svojih prvošolčkov k dvojezičnem pouku in da se tako po-služijo svoje pravice. Ta poziv je v svojih zahvalnih besedah ponovil tudi predsednik Jože Golavčnik in menil, da je prav znanje jezika osnova slehernega naroda in narodne zavesti.
Po občnem zboru je bil na sporedu še mladinski tilm Pastirci, ki ga je zavrtel tajnik Andrej Kokot. Občinstvo je nad lepim barvnim filmom bilo navdušeno in izrazilo željo, da SPZ kmalu spet pride s kakšnim slovenskim filmom v Zita-ro vas.
Dr. Luka Sienčnik je ob tej priložnosti imel poslovilni govor, v katerem se je med drugim dotaknil zlasti na Koroškem tako strapacira-nih pojmov — ljudstvo in domovina.
Ljudstvo h kateremu spadaš, je dejal dr. Sienčnik, si ne moreš izbrati. Viden znak pripadnosti k ljudstvu je jezik, ki ga govorimo, materinski jezik. To je tista prva govorica v kateri mati ljubkuje svojega otroka. Kdor se temu jeziku pozneje odtuji, je izdal svojo mater in si naprtil narodni izvirni greh, ki se podeduje iz generacije v generacijo.
Tudi pojem domovina je bil na Koroškem zelo različno tolmačen. Enkrat so bili dotični pridni in zvesti domovini, ki so se potegovali za nemško Koroško, potem zopet tisti, ki so se borili za velikonemški Reich, katerim tudi Karavanke niso bile sveta in dovolj naravna meja. Potem je bila spet Avstrija prava domovina, tista Avstrija, katero so še malo prej izdali. Kdo naj se še spozna, katera domovina je prava domovina? Jaz za mojo osebo, je dejal dr. Sienčnik, sem vedno ostal zvest koroški domovini, domovini dveh narodnosti in mojemu slovenskemu ljudstvu, prav zaradi tega pa sem bil izpostavljen številnim šikanam. Nadalje je dr. Sienčnik slovensko ljudstvo označil za srednjeevropski fenomen, saj sc je !e-to kljub številnim pritiskom obdržalo do danes na svoji zemlji. Kot koroški čudež 20. stoletja pa je omenil slovensko gimnazijo v Celovcu, ki ima danes okrog 500 dijakov. Svoj poslovilni govor je dr. Sienčnik zaključil s sledečimi besedami: „Prcd 50 leti se je na občini v Dobrli vasi še govorilo slovensko. Tudi jaz se hočem danes od vas posloviti s slovenskim citatom največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna — „Žive naj vsi narodi, ki hrepene do-
V	okviru tiskovne konference na minulem sejmu gastronomije in turizma „Gast 76" je trgovec Kristijan Breznik, uvoznik znanega jugoslovanskega piva Tališ in mineralne vode, dal pregled svojega celotnega uvoznega programa. Ob tej priložnosti so spregovorili tudi predstavniki dobavnih tvrdk iz Slovenije in poročali o trgovskih zvezah s koroškim podjetjem Breznik.
V	imenu pivovarne Tališ iz Maribora sta generalni direktor Stanko Kranjc in direktor Ivo Kolar poročala o najsodobnejši pivovarni Evrope, katere kapaciteta znaša 450.000 hektolitrov in v kateri je zaposleno nad tisoč ljudi. Sedem let je že Tališ eksportno pivo Pils, ki je bilo nagrajeno z dvema zlatima kolajnama, v prometu tudi v Avstriji. Poleg tega dobavlja Tališ tudi slavni Boone-kamp.
Zaradi velikega povpraševanja po omenjenem pivu je iz konkurenčnih razlogov prišlo do napetosti med pivovarno Tališ in avstrijskimi pivo-varnarji, ki so trdili, da je v Taliso-vem pivu namesto ječmena koruza. Analiza v Ztirichu pa je pokazala, da v Talisovem pivu sploh ni koruze (po avstrijskih normah je dovoljeno dodati do 25 "/o koruze). Z rezultatom tega izvida je slednjič končana „vojna" med avstrijskimi in jugoslovanskimi pivo-proizvodniki.
Direktor Lojen iz Rogatca, kjer izvira znamenita in zdravilna rogaška slatina, je med drugim povedal, da so Avstrijci med zdraviliškimi gosti na prvem mestu in da je sedaj v Rogatcu nov hotel „Donat" z 210 posteljami, ki ima pokrito kopališče, savno, kegljišče in druge ugodnosti.
Prav tako slavna pa je mineralna voda Radenska, katero pije dnevno na milijone ljudi. Podjetje Breznik je kot dobavnih te osvežujoče mineralne vode v teku let mnogo doprineslo k pospeševanju ljudskega zdravja v naši deželi in državi.
Prvič je bilo v Avstriji predstavljeno tudi podjetje Kolinska iz Maribora, ki izvaža razne začimbe, hranila,
OBVESTiLO
V nedeijo 4. apriia ob 18.30 uri bo v 1. programu avstrijske teievi-zije oddaja z nasiovom ..Spiei mit — Kdrnten" (igraj z nami — Koroška), v kateri bo sodeiovaia tudi siovenska skupina trio Korotan s pevci SPD ..Danica iz št. Vida v Podjuni.
čakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, do rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak."
Kljub temu, da je dr. Sienčnik spregovoril tudi v slovenskem jeziku (večina odbornikov obvlada slovenščino), so kolegi odborniki pazljivo sledili njegovim izvajanjem, kar je za koroške razmere res nenavaden in razveseljiv pojav.
Odstopivšemu odborntku dr. Sienč-niku izrekamo iskreno zahvalo za trud in prizadevanje v prid našega prebivalstva v občini.
juhe v zavojčkih, pudinge in razne druge stvari.
Vsi predstavniki slovenskih podjetij so izrazili željo po čim tesnejšem gospodarskem sodelovanju s Koroško in izrazili podjetju Breznik za uspešno sodelovanje iskreno zahvalo.
Med Beljakom in Spittalom še pet elektrarn
Z izgradnjo akumulacijskih elektrarn, na razpolago so jim visoka ležeča jezera v Innertragantu, v Malti in na Vzhodnem Tirolskem, bo po reki Dravi steklo več vode kot do sedaj in to predvsem pozimi. Akumulacijske elektrarne s svojimi jezeri imajo namreč to funkcijo, da spomladi in poleti, ko se topi sneg v gorah, zbirajo vodo, pozimi pa jo oddajajo oziroma pretvarjajo v električno energijo. Odvisna voda iz vseh omenjenih akumulacijskih jezer bo tako pritekla v Dravo in tako občutno povečala vodno količino v tej reki in to pozimi, ko je po navadi v Dravi najmanj vode. To spoznanje pa je pomembne važnosti za gradnjo nadaljnjih elektrarn na reki Dravi.
In tako so Avstrijske dravske elektrarne izdelale načrt za izgradnjo nadaljnjih petih elektrarn med Beljakom in Spittalom. Tako bodo na tem območju nastale sledeče elektrarne: V Beljaku, Puchu, Fei-stritzu ob Dravi, v Mauthbrucknu in Spittalu. Skupna moč vseh omenjenih elektrarn bo znašala 168,5 megavata, kar odgovarja moči treh že obstoječih dravskih elektrarn Labotu, Žvabeku in Kazazah (Velikovec).
Skupna površina, kjer bodo nastala nova umetna jezera z elektrarnami bo znašala 490 ha. Okrog 70 do 80 odstotkov te površine so neproduktivni dravski logi. Višina padca vode vseh petih elektrarn bo znašala 64 m, dolžina zajezene Drave med Beljakom in Sach-senburgom pa 48 km. V zvezi z načrtovanjem elektrarn bodo vskla-dili tudi potek bodoče Turske avto ceste med Spittalom in Beljakom, ki bo nekaj časa potekala na severnem nasipu bodočih umetnih jezer. Z gradnjo elektrarn, ceste skozi Dravsko dolino ne bodo prizadete, pač pa bodo morali dvigniti štiri mostove. Tudi na območju železniške proge se ne bo nič spremenilo, razen pod krajem Gum-mern, kjer bo proga na nekaterih mestih potekala tik ob dravskem bregu, ki ga bodo zaradi tega morali utrditi.
Z izgradnjo omenjenih elektrarn bo ekonomično izrabljeno vse vodovje akumulacijskih jezer v Visokih Turah, tako da se bo iz vodnega bogastva Koroške izbilo kar največ električne energije in seveda tudi dobička.
Dr. Sienčnik odstopil mesto občinskega odbornika mlajšemu
Na Bleščeči planini je še zima
TRIBUNA BRALCEV — TRIBUNA BRALCEV — TRIBUNA BRALCEV — TRIBUN
Ein unwurdiges Spie!
Weiter geht die Jagd der GroBparteien um die Erha!tung ihrer deufschnationa!en Wah!er. NatUrtich wi!! man auch mog!iche s!owenische Wah!er nicht ver!ieren und ver-spricht deshafb, eine Basis fUr die Mitarbeit in den Partamentsparteien und Land-tagsparfeien lu schaifen. Der Beweis biieb aiierdings bis dato aus^ Das Auftreten Kreisky's (von dem wir ja gewohnt sind, daB sich seine Meinungen standig andern) und Mock's: Wir wo!!en nicht die 25-%-K!ause!, das wo!!en ja nur die Karntner Parteien — wir waschen unsere Hande in Unschuid — kann dafUr nur a!s iacheriiche Farce empfunden werden. So auch der Hinweis auf die 25-°/o-K!ause! im Triester Abkommen iwischen 3ugosiawien und itaiien: !n diesem Abkommen ist eine soiche K!ause! ver-ankert, im osterreichischen Staatsvertrag jedoch nicht!
Und so geht das unwUrdige Spie! der Stimmungsmache in Karnten gegen die Minderheit weiter, um das eigene schtechte Gewissen lu UbertUnchen. FPU/UVP/SPU wo!!en sich hier gegenseitig Uberbieten, indem man unter anderem auffordert, sich von ..antidemokratischen Aussagen" lu distamieren. Daiu mochte ich a!s Paiifist und engagierter Sozia!ist foigendens sagen:
!st es dip!omatisch, das Ergebnis einer Parteieneinigung so lu gestaiten, daB kein Verhand!ungsspie!raum mehr Ubrig bteibt? Oder wenn eine fUr diese Parteien unerwunschte Antwort sinngemaB etwa so abgetan wird: Wer nicht fUr das Ergebnis der Dreiparteienrege!ung ist, identifiiiert sich mit der APO (so die sinngemaBe KuBerung LH Wagner's). tst eine so!che Aussage demokratisch? Das heiBt ja, wer nicht fur mich ist, ist gegen mich. Eine soiche Reaktion beschwort somit eine Gegen-reaktion herauf, die genau so unerwUnscht ist. Wie so!!en dann die Minderheitenver-treter, hoffnungs!os mit einem TrommeHeuer von Parteienangritten in eine Ecke ge-drUckt, menschiich reagieren? Wer im G!ashaus sitit, so!! daher nicht mit Steinen wer-fen. Wir a!!e waren nicht a!s Menschen lu beieichnen, wenn wir uns nicht eingestehen wurden, Feh!er zu haben.
AuBerdem ist a!!es eine Sache der !nterpretation und man konnte nicht fertig werden (wei! es so vie!e gibt), so manche Aussage eines Po!itikers a!s einer antidemokratischen Gesinnung entspringend zu bewerten. So z. B. auch von LH Wagner (ich genieBe eine gewisse Wertschatzung in nationa!en Kreisen ... i m m e r h i n war ich ein hochgradiger Hit!erjunge) oder Kreisky (wenn die Juden ein Vo!k sind, dann sind sie ein mieses) .. .
A!s deutschsprechender und osterreichbewuBter Karntner werde ich mich daher, wie vie!e andere Osterreicher, auch weiter fUr die buchstabengetreue ErfUUung des Art. 7 des Staatsvertrages einsetzen und !ehne daher auch den vcrsuchten Hande!, topographische Ta!e!n a!s unwichtig hinzustei!en bzw^ diesen Punkt im Tausch mit einer anderen Forderung nicht zu erfUHen, ab. Denn mit den zweisprachigen Orts-tafe!n beweist ein Staat offen, daB bei ihm eine Minderheit noch geschUtit wird und man sich ihrer Ezistenz nicht schamt, FUr die Minderheit bedeuten sie aber ein Er-kennungszeichen und einen Beweis, noch da zu sein.
(/Jo MzHHer, Vo/š;er??!^)A:
Čeprav je v dolini že pomlad, je pa v gorah zlasti v osojnih Karavankah še prava zima. Znana Bleščeča planina s slovensko planinsko postojanko „Kočo nad Ariho-vo pečjo" je še vedno odeta v debelo sneženo odejo, tako da je bil vzpon na 1080 metrov visoko planino za naše planince, ki so se udeležiti izleta, vse prej kot prijeten, ker sneg ni držal in se je močno vdiralo. Sedaj je pot spet pregažena in zveza s planinsko kočo ponovno vzpostavljena.
Najbolj prijetno je bilo, ko smo dosegli planino in stopili v toplo zakurjeno kočo, kjer so postregli z koruznimi žganci, ki so nam odlično teknili. Ker je bilo lepo sončno vreme, smo kmalu zapustili kočo in se predali toplim vigrednim sončnim žarkom. Medtem ko se je mladina predala igram v koči, so se drugi predvsem starejši planinci smučali na planini. Pravzaprav bi
Otroški dan v Pliberku
Na Jožefovo, 19. marca se je v Pliberku zbralo nad 500 otrok na že tradicionalnem otroškem dnevu. Geslo letošnjega otroškega dne je bilo .,Mi smo mi".
Z mašo, ki jo je oblikoval skupno 2 vsemi otroci šentjakobski kaplan, se je začel spored tega dneva. Z navdušenjem so peli otroci v obeh jezikih — skupno petje je spremljala otroška skupina iz Pliberka z ORF-instrumenti pod vodstvom Pepce WeiE.
Kakor iz škafa so se otroci vsuli po maši iz dvorane v klubsko sobo priberške mladine, kjer so jim kuharji pripravili tople hrenovke in pijačo. V odmoru so se otroci zabavali ob veselem filmu.
Popoldne so otroci iz 14 far pripravili gledalcem pester spored. Skupine so prišle iz Pliberka, Šmihela, Vogrč, blodiš, Dobrle vasi, Sel, Št. Jakoba v R., Železne Kaple, Št. Vida v Podjuni, Žvabeka, Kazaz, Globasnice in Bilčovsa. Kulturni spored so ^tvorili otroci iz Pliberka s pozdravno sceno. Sledile so igrice, pevski nastopi, plesi, glasba, gimnastične vaje ter recitacije o vbeh jezikih. Med nastopajočimi je bilo videti mnogo ^talentov", ki so prav junaško nastopali kot solisti, pevci in muzikanti.
Veliko navdušenje je zavladalo v dvorani, kadar je nastopil kaplan Tratar s svojo harmoniko. Otrokom so se oči svetile. Videti je bilo le nasmejane obraze. Za vse navzoče je bil ta dan prav gotovo dan veselja *n majhna vzpodbuda za nadaljnje "delo z otroci.
moralo bili obralno, vendar priložnost je bila tako velika — v koči je namreč večja zbirka smučk za odrasle — da so se je temeljito po-služili, predvsem zato, da so se lahko „pobahali", da so se na Bleščeči smučali tudi še spomladi.
Čeprav bi nekateri naši ljubitelji kuharske umetnosti lahko pekli klobase in meso na štedilniku v kuhinji, so rajši odkidali sneg in .čražili" meso zunaj v naravi na žaru, po starem izreku „zakaj enostavno, ko pa komplicirano tudi gre". Ker je bilo to zelo nenavadno, so se našli totografi in to posebnost ovekovečiti na filmu.
Po kosilu, ki ga nam je pripravila marljiva Gasserjeva Frida, je med drugim potekal pogovor tudi o bodočih akcijah. Ker je bilo med udeleženci izleta precej dežurnikov, ki so še prav posebno zainteresirani, da bi bila koča tem bolj privlačna in urejena, je padel predlog, da bi južno steno koče, ki je obrnjena proti Karavankam in je tako najbolj izpostavljena soncu, obložiti s ploščami (eternitom). $ tem bi ubili kar dve muhi na en mah in sicer bi bilo tako poleti v koči hladneje, pozimi pa topleje. Nadalje so predlagali planinci, da bi na planini uredili majhno meteorološko po-
iforoš^ra na 3. mesfu
V	/et% /973 so v At?-
strrjr ?MŠte/: /03,392.000 Močrfev, to je zn 3,7 oJstot^n t?eč ^ot /etn /974. N n JoTHnče goste je od tegn stetn/n odp<zd/o 23,433.000 Moettev, ^nr oJ-govnrjn ^r/rnstbn zn 2,7 %; nn tnje goste pn 79,93^.000 Moen/M, n/t 6,7 oJstot^n prtrnst^n.
Korošbn je Joseg/n Z3,# "/e t?se/? nvstnjs^r/r nočitev :'w je tnbo zn Tirolsko /w 5ob:ogrnsbo nn tretje??! ??!estK.
Slovensko prosvetno društvo ..Bisernica" v Ceiovcu vabi na
OBČN! ZBOR
ki bo v ponedeijek 12. apriia 1976 ob 18.30 uri v Ceiovcu, Gasometergasse 10.
Člani društva
prisrčno vabijeni!
stajo (z barometrom, termometrom in higrometrom). Ker so planinci tesno povezani z naravo in vremenom, bi bila uresničitev zlasti slednjega predloga vsekakor za pozdraviti. Seveda so bili to samo predlogi, ki jih bo treba resno pre-debafirati na seji odbora planinske organizacije.
Kar prehitro je minil čas in sonce je zatonilo za Komnico, tako da je bila Bleščeča planina naenkrat v senci, ki je povzročila neprijeten hlad, ki nas je opomnil, da se bo treba posloviti. Ob odhodu s planine se nam je nudil lep pogled na Baško jezero (še pokrito z le-
OPOZORiLO
Cenjene brake opozarjamo na priloženo poiožnico. izkoristite jo in po svojih močeh podprite dejavnost Soiidarnostnega komiteja za pravice koroških Siovencev.
dom) in na s soncem obžarjeno pogorje Krških Alp, Reifjeckove in Kreuzeckove skupine, ki se je bleščala v snežni belini. Še nekaj korakov in utonili smo v gozdu. Na Kopanju pred Kopankovo gostilno smo se poslovili, se vsedli v avtomobile in odbrzeti v dolino vsakdanjosti naproti.
Pozimi „Koča nad Arihovo pečjo" ni redno odprta. Člani Slovenskega planinskega društva imajo seveda možnost dobiti ključ za kočo. Koča bo spet redno odprta od 1. maja naprej ob sobotah popoldne, nedeljah in praznikih.
SPD ..Edinost" v Piiberku — Mešani pevski zbor ,,Podjuna" vabi na
V1GREDN1 KONCERT
na cvetno nedeijo 10. apriia ob 20.00 uri v dvorani pri Schwarz)u v Piiberku.
Nastopajo: Zbor graških študentov, moški zbor SPD ..Edinost" in mešani pevski zbor „Podjuna"
Ljubiteiji iepega petja
prisrčno vabijeni!
Avtor zgornjega pisma bralcev nas je naprosil, da objavimo tudi sledeči sprispevek, ki ga je napisal za KTZ, ki ga pa le-ta ni objavila:
Wenn die Karntner Tagesieitung, we)-che nach dem SP-Statut an die Partei ge-bunden ist, B!echa's Parteitagsworte: „So-xia!demokratische Zeitungen haben keiner Hofberichterstattung xu dienen, sondem der geistigen Auseinandersetiung und der Wiederspiege!ung der Meinungsvie!fa!t", nicht nur cin Aufhanger ist, mochte ich den Redakteur, der frUher nur tUr die Sportseite schrieb, sich aber jetit in po!i-tischen Leitartike!n versucht, fotgendes im intersesse der SPU und dessen Bandbreite sagen:
Es war seit jeher kiar, daB es bei einer Dreiparteieneinigung Uber die Minderhei-tenfrage nur ein nationai-konservatives Ergebnis geben wird. Ohne dieses hatten FPO/OVP nie ihre Zustimmung gegeben. LH Wagner sagte Uberdies, der KHD habe keine Verantassung, gegen diese Regc!ung aufiutreten. Den guten Wi!!en der Minderheit, die a!s KompromiB die ordentiiche Vo!ksiah!ung 1951 anbot, ignorierte man ja. Damit nahm man den Karntner S!owe-nen aHerdings die Basis, sich wieder in die poiitischen Parteien eimugiiedern. Und Kreisky's Ausspruch, ..die Minderheit mUsse Vorrechte haben ", wurde durch die Anordnung der Mindorheitemah!ung und EintUhrung der Proientk!ause! a!s Orien-tierungshitfe widersinnig. Die SPU kann mit dem Beitritt xu dieser Parteienrege!ung wider ihrer Grundsatie (Erha)tung der Minderheit und internationaie Zusammenarbeit geht vor nationa!er Seibstsucht) nicht im-poniren, wei! diese Losung weder !ibera!, noch soziaiistisch ist.
So sehr ich mit der Meinung des obge-nannten Redakteurs Ubereinstimme, daB fUr die SPU der !nternationa!ismus existenx-
notwendig und das Eintreten fur das na-tionaiistische wesensfremd ist (diese Ein-steNung revidierte die SPU aber in der Minderheitenfrage), so sehr ist er bei der Verbeispie!ung seiner Meinung !rrtUmern unter!egen, in die ihn seine VeraHgemei-nerungen brachten. Denn differemiert be-trachtet ist d&4 Auftreten einer Minder-heitenvo!ksgruppe nicht nationaiistisch lu beieichnen, sondem a!s notwendige, existenisichernde Seibstbehauptung. Jeder, der vom Minderheitenschuti nicht nur redet, wird dafUr Verstandnis aufbringen. Wenn nicht, dann iicgt der Sch!u8 nahe, daB nur Assimiiierte nicht in den „Ub!en Geruch" kommen, i!!oya! lu Usterreich lu stehen und chauvinistisch lu sein. Und wenn von ..spariich gesaten AuBenseitern" gesprochen wird, die sich mit einem F!ug-b!att lur Karntner Voikstumsfrage ..stra-paiieren", so sei mit Grati geantwortet: ..ohne permanente Diskussion, Konfronta-tion und Resonam in der SPU !ebt diese nicht", sondem versteinert. 3a, !eider wird der Kreis jener, die den Soziaiismus auch iieben, immer kieiner, wei! es immer mo-derner wird, das ..Jasager- und Mitidufer-tum", die ..mangetnde Ziviicourage", die ,.Es-geht-mich-nichts-an-Menta!itdt" und die ..Kiugheit, sich herausiuha!ten" lu bejahen. Ob aiierdings diese !etitgenannte „Schwei-gende Mehrheit" aber auch in weniger ..ertragreichen" Zeiten unserer Partei sich fUr diese offen einsetien wird, wie die dis-kriminierend a!s ..AuBenseiter" oder ..Extre-misten"" beieichneten, beiweif!e ich.
V rubriki „Tribuna bralcev" ob-javljamo od časa do časa dopise, ki jih prejmemo za objavo v našem listu. Pri tem izrecno poudarjamo, da v posameznih prispevkih izraženo mnenje ni nujno tudi mnenje uredništva.
!VAN CANKAR	3
Martin Kačur
Zivtjenjepis ideatisfa
„Radost pač ne more skozi tiste duri!" je pomislil. Zazeblo ga je v srce in čudno potrt se je napotil v klanec.
Vrhu klanca je stala sredi vrtiča, ograjena z rdeče po-^rvano, leseno ograjo, pritlična hiša z zelenimi okni; bleščeč bel zid se je svetil izza trte, ki se je vila do strehe.
„ Tam bo pač, kakor so mi razložili. — Lepo se je udomil!"
Pred hišo je sede) na klopi visok, rejen gospod. Golorok bil, toda rokavi srajce so bili snežnobeli in za pestjo so sc " *^ca]i zlati gumbi; po črnem telovniku se je vila dolga zlata verižica, hlače so bile korektno nagubane in čevlji so se ?vetili, niti praška ni bilo na njih. Obraz debelega gospoda Je bil nenavadno sladak, bel in polnoličen, izza zlatih naoč-"'kov so gledale mirne, človekoljubne oči.
Kačur je pozdravil, gospod se je vzdignil, iztegnil je t)bedve roki in velika sladkost se je razlila po njegovih licih. „Gospod nadučitelj, dovolite, da se predstavim —"
„Naša nova moč, da! Takoj sem vedel, ko sem vas ugle-na klancu. Pozdravljeni, od srca pozdravljeni! Prepričan že zdaj, da bomo izhajali dobro, da bomo izborno izhajali!"
Kačur je zapazil, da je govoril nadučitelj zelo čisto slovenščino; izgovarjal je besede natanko po pismu, izpustil ni končnice in v glasu in melodiji ni bilo več sledu
, .,Pa so rekli, tla je iz Ribnice!" je pomislil Kačur. „Iz knjige je, iz slovnice!"
Nič mu ni bila pogodi sladkost in prijaznost; zeblo ga Je ob njej in bilo bi mu topleje, če bi bil nadučitelj glasan,
osoren in zapovedljiv človek.
„Ali ste se že kaj ogledali po Zapolju?"
..Govoril sem med vožnjo z zdravnikom in pri županu sem bil že in pri župniku."
Nadučitelj je požugal narahlo s kazalcem in se je smehljal.
"Najprej se je treba pokazati predstojniku! — Toda — to je seveda samo šala. Jaz nisem vaš predstojnik, temveč vaš tovariš in prijatelj. Ali ste šolo že videli?"
,,Videl sem jo; poslopje se mi je zdelo staro in pusto za tako lep in velik kraj."
,,Ne sodite po zunanjosti! To, kar imenujete starost in puščobo, je za šolo bolj prikladno nego blesk in bahatost. Saj veste, da je treba vzgajati v mladini smisel za resnobo in ponižnost. V temni izbi se človek laže uči nego v svetli in v dežju je mladina mirnejša nego v soncu."
Kačur ni odgovoril. Dušila ga je nadučiteljeva sladka, mirna resnoba; legalo mu je na glavo, na srce kakor težka, hladna senca. Nadučitelj mu je stisnil desnico, levico mu je položil na ramo.
,,Tako, prijatelj! Seznanila se bova še bolj natanko, zakaj nikogar človek tako ne pozna, kakor tovariša v delu."
Kačur se je poklonil molče in je šel. V grlu ga je dušilo, oči so mu bile zastrte in so videle komaj še pol lepote, ki se je razprostirala globoko pod njimi, na prostrani sončni ravni.
„Pa kako bi bilo drugače, zakaj bi bilo!" je premišljeval. ,,Česa sem se ustrašil? Vsako delo, ki ni ukazano, tudi dovoljeno ni in je proti postavam družbe. Kaj sem mislil, da bo to mahoma drugače? Lehko je orati mehko grudo, težko nerodoviten kamen."
Zašel je z velike ceste po strmem klancu v globel, skrito pod visokimi, navpičnimi skalami. Visoko gori je gledalo zeleno drevje v mrak, globel je bila temna in hladna, izpod skale je tekla voda, že v izviru široka, tiha, temnozelena. Ob visoki steni se je vila steza, lesena brv je bila položena čez vodo; v kamen je bila zasekana klop.
Kačur je sede! in tišina je bila še globlja, ko tudi svojih korakov ni več čul na pesku. Voda je bila mirna, kakor uča- i
rana v prozoren kamen; vrbe se niso genile, strmele so molče v visoko podobo, črno v zelenem ogledalu; in nobeden žarek sonca ni segel v globel.
Tam zadaj, kakor v velikem oknu, se je svetilo Zapolje v poldanskem blesku. V farni cerkvi je zazvonilo in zamolkla, poiudušena pesem je odmevala od sivih sten; tišine ni vzdramila.
Kačur je zavzdihnil globoko, kakor da je bil odložil težko breme. Bolj močnega, bolj svobodnega se je čutil v samoti in kar je doživel, se mu je zdelo manjše in neznatnejše. Ljudi, ki je stal prej tik pred njimi, je pogledal od daleč, z mirnim očesom, in jih je videl in spoznal natančneje ter jih sodil s hladnim srcem.
,,V nobenem ni tiste nevarnosti, ki bi bila največja. Nobeden nima nazorov, idej, prepričanja, boriti se torej ni treba človeku z nikomer, ker nimajo orožja. Ljudje so, trudni, pusti in čemerni od večne, zmerom enake in zmerom dolgočasne muke delavnika. V dnu svojega srca pa so ljudje kakor vsi, blagi pošteni. Treba se jih je samo privaditi, spoznati je treba njih nadloge in nadložnosti. Stroj je samo nevaren, dokler mu človek ne spozna mehanike."
Z lažjim korakom se je vrnil iz globeli na veliko cesto. Srečaval je ženske, ki so nosile kosilo v opekarnico, prišel je mimo bolje oblečen, suhljav in bledikast človek, najbrž uradnik in se je ozrl z radovednim in nezaupnim pogledom, spodaj na polju so šle ženske v pisanih rutah in s srpi v rokah v dolgi vrsti po razoru in so posedle po travi pod cesto. Vzduh, prej čist in svež, se je polnil s prašno, vročo soparo in sonce je gorelo kakor v avgustu.
Kačur je bil truden, ko je prišel v gostilnico. Po kosilu si je poiskal stanovanja blizu fare, tesno izbo s siromašnim, starinskim pohištvom.
"Tukaj je stanoval tudi prejšnji učitelj!" mu je razodela gospodinja, kramarica.
,,Ali je bil dolgo v Zapolju?"
,,Ni bil dolgo, komaj leto dni. Šel je kar čez noč. Nobeden ne ostane dolgo tukaj."
"Zakaj pa je šel?"
M — štev. 14 (1755)
2. april 1976
Beseda o spom!adanskem čiščenju
Za vzgojo otrok si moramo vzeti več časa
Razgovor z otro^ofM o šo/; ;M %ČM;Z? ^speb/b ter MCMSpeb/b M%j 7; /;;/ f JrMŽ;M; vsa^ J^M M^ JMCUMCM; reJ^. /Lepo je ;M spoJ^^jMO, če s; M^ pr;'wer za^oMC^ ;zweMj^;a	J^M Me^j
/;eseJ o te??!, je ^Jo Jož;ve/ M;eJ Je/oM:, ^^^ŠMe teždfe je pr: tew sreču/, *o čem WK je Mjpe/o ^/;' r:e. 7%^;' razgovor: zK:žaje;o ;M povezujejo woža ;M žewo, M; te v Mjib :'zraza meJseJojM^ s^r/most ;M pr/pMv/jeMost, <ča s; JrKg <čr::gew:: polagata.
Še /*o/j pomem/mo ;M potrebo pa je, J% je ta^ sf:A meJ .start; o: otro/?;, <7a je m e J Mj;'m; razv;'to M:eJse/;ojMo z<r:;p^Mje. Ta^o zvemo tprot; za vse otrokove težave, ma svetujemo ;r; ma pomagamo, Ja j/7 premaga je; zvemo za otrokove aspe^e m te z wj:'m vete/tmo. 7*a-^a o7//^4 sprem/j^Mj^ m posreJMe MevsZ/j/ve m prav M;č araJae ^ontro/e 7o z otrokovo rattjo /%7^o potta/a g/avMa ;M aaj^oJjta o/JZ-^a — m to ne /e g/eJe otrokovega ačertja, pač pa taJ; g/eJe vtega dragega žtv/jeaja m Jož/v/jaMja, k; poteka pr; otroka ZzveM Joma.
Čeprav je v Jražtm čat za take razgovore MavaJao kratko odmerjeM, j/7 ne tmemo črtat; z dnevnega reda, taj zaJottajc včas/7 /e aekaj vprašaMj; kako je 7;7o v to/;', a/; je 7:7 kaj vprašaM, a/; te je Jokro oJrezaJ, kako je 7Z/a oceajeMa Jomača Ma/oga, kako je 7Z/o t to/tko Ma/ogo a/; t;'ko vajo. Otrok ko v očetovtk m mater/M/7 oprataajZk čat;7 r;j;'kovo s^r^Most, k; ga ko sprem/ja/a m tpoJkaja/a.
Ze/o važaa je pr; tem otrokova ZtkreMOit. Zgod/ te, Ja ko /z ttraka zamo/ča/ kak tvoj neatpek m komo zveJe/; zanj te/e ok Jaeva staršev na to/;'. Prav je, Ja te v takem pr/mera z otrokom ze/o č/ovetko pomemmo m ma Jo-povemo, Ja staršem Me trne pr;kr;vat; Meatpe-kov, Ja ga koJo potkata/; razamet; taJ; v tak/k pr/mer/7 ;a ma pomagat/, Ja mora Majt/ v tek; veJMo Jovo/j pogama, Ja pove taJ; tvoje Meatpeke ;M MereJMOtt/. Prevekka ottrott ;M težke kazM; pa teveJa Me koJo M;7Jar razv;7e v otroka moŽMott; ;M tpotokMott/, Ja k; k;/ /tkreM ok tak/k MeagojMtk pr/mer/7.
Pr; vtem tem pa Me pozak/mo, Ja to ttartem pr; vzgoj; otrok Maj7o/jša opora reda/ st/-k; z ač/te/jem, ker odp/rajo š/rš/ vpog/eJ v otrokovo MapreJovaMje /a veJeMje v to/;. Tak; tt/k; koJo ttartem pomaga/;, Ja ko Mj/7ova pomoč otroka veJao pravočatMa ;M atmerjeaa tja, kjer je Majko/j potrekMa.
Poskusite!
OREHOV) ŠTRUKU!: potrebujemo 50 dkg bete moke, žtico otja, sot, 1 jajce, mtačno vodo. Nadev: IS do 20 dkg orehov, mato mteka, ttmonino tupino, cimet ati vanitijev stadkor, 2 jajci, 10 dkg stadkorja.
Zamesimo mehko testo, dobro pregnetemo in pustimo počivati po! ure (htebček pomažemo s otjem in pokrijemo s topto sktedo). Testo nato raivatjamo in mato raivtečemo, vso površino pomažemo s nadevom in zvijemo. Štruketj zavijemo v moker prtič, rahto povežemo in kuhamo pribtižno po! ure v sta nem kropu. Kuhanega razrežemo na rezine in zabe-!imo s preevrtim surovim mastom.
Za nadev umešamo stadkor in rumenjake, dodamo dišave, zmtete orehe in mteko ter rahto primešamo sneg betjakov.
Pri sodobnem načinu vzdrževanja in čiščenja slanovanja se mi ne zdi prav govoriti o spomladanskem čiščenju stanovanja. O takšnem čiščenju namreč, kakršnega so včasih gospodinje opravljale dvakrat na leto: jeseni in spomladi. Danes razpolagamo s sodobnimi tehničnimi pripomočki in uvajamo povsem drugačno delitev dela med družinskimi člani. S tedenskim čiščenjem s sesalnikom skoraj povsem odstranimo prah s stropa, sten, oblazinjenega pohištva, iz preprog in s tal. Seveda je pri tem potrebna takšna organizacija dela, da imamo vsak teden en prostor v temeljitejši „obdelavi". Za tako imenovano spomladansko čiščenje nam ostanejo torej le še umazana okna in vrata.
Kaj pa naj potem razumemo pod temeljitim spomldanskim čiščenjem? Predvsem razne obnovitve in popravila v stanovanju. Prenehali smo s kurjenjem, zatorej moramo očistiti peči. Dimnikar naj temeljito očisti dimnik in če je potrebno, naj še pečar popravi morebitne okvare, ki so nastale čez zimo. Spomladi je tudi čas za beljenje stanovanja, obnovitev stenskih tapet in struganje parketa. In — za popravila ali obnovitvena dela na inštalacijah. Seveda bo za obrtniki potrebno temeljito čiščenje svetil, oken, vrat in tal.
Pri takih velikih ^akcijah" v stanovanju pa so zelo pogoste nesreče, predvsem padci. Zato je na mestu previdnost.
Ob takšnih čiščenjih imamo precej stekleničk s čistili, kot na primer: bencin, sal-miak, špirit itd. Pazite na to, da so na vseh
steklenicah pravilne nalepke, da ni možna zamenjava. Med čiščenjem je treba stekleničke po uporabi takoj zapreti, da tekočine ne bi izhlapevale ali pa se razlile. Posebno moramo paziti, da do čistil ne pridejo otroci.
Bodimo pozorni na svojo delovno obleko. Taka naj bo, da se v njej lahko gibljemo in da se s trakovi ali žepi ne zatikamo v kljuke, predale in podobno.
Če moramo med delom uporabljati lestev, naj bo trdna. Kadar jo prestavljamo, odstranimo z nje vse pripomočke.
Pazimo na to, da imamo proste prehode med prestavljenim pohištvom in pripomočki.
Pri čiščenju sveti) je samoumevno, da mora biti varovalka izklopljena.
Izogibajmo se vseh težkih bremen in dviganja težkih predmetov.
In še nekaj je, na kar spomladi ne smemo pozabiti. To so predali in omare. Omare za perilo in obleko moramo izprazniti. Perilo zložimo po vrsti na mizo ali v košaro, da se prezrači. Obleko prezračimo na vrtu ali balkonu. Zimska oblačila odnesemo v kemično čistilnico. Izpraznjene omare in predale zbrišemo najprej s suho, nato z vlažno krpo, ki smo jo namočili v salmiakovo raztopino in nazadnje spet s suho. Pri omarah za obleko moramo posebno pozornost posvetiti zaščiti pred molji. V vogale, stike in raze natrosimo sredstvo proti moljem.
Predale in dno omar lahko obložimo s pregrinjalnim papirjem. Najprimernejši je pisani plastični papir. Dela se lotite takole:
Izmerite dno in stranice predala ter narežite iz papirja ustrezne kose. Narobno stran papirja enakomerno premažite z lepilom, ki naj se malo osuši. Nato pazljivo nalepite papir na dno, oziroma stranice predala.
Zdaj začnemo obleko in perilo znova zlagati v omare, predale in na police. Toda vsako stvar na svoje mesto! To pa je včasih težaven problem, ker moramo čim bolje izkoristiti prostor in imeti vse čim bolj pri roki.
Če imate premalo predalov, vam svetujemo rešitev s škatlami. Prav gotovo imate škatle, v katerih ste prinesli domov moževo srajco, čevlje, perilo. Olepšajte jih s tem, da jih oblepite s plastičnim papirjem, kakršnega ste uporabili za predale. Tu boste dobro spravili robce, šale, rokavice, kravate, pletenine in druge drobnarije.
O debe/osf;
Debelost postaja vedno pomembnejši in resnejši medicinski problem, ker število debelih ljudi na splošno narašča, medicina pa odkriva njene vedno nove škodljive zdravstvene posledice.
V	Zvezni republiki Nemčiji so npr. ugotovili, da je odstotek ljudi s preveliko težo poskočil od 2 "/c v letu 1954 na 25 do 30 "/o v letu 1959, dandanes jih je že nad 35 "/c. Dve tretjini zaposlenih ljudi, ki so starejši od 45, imajo previsoko težo. Še posebno zaskrbljujoča pa je ugotovitev, da je tudi med dvajsetletniki že skoro desetina predebelih.
V	Ameriki se sicer že dolgo bore za vitko linijo, vendar imajo tudi tam z debelostjo velike skrbi. Zelo jasno opredeljujejo to skrb in obenem resnost problema zavarovalnice, ki svojim zavarovancenm na doživetje računajo višje zavarovalne tarife, če tehtajo čez določeno normo. Tarifa se poveča skoraj za četttino pri zavarovancih, ki tehtajo približno 14 "/a preveč.
K. temu ukrepu je zavarovalnice prisililo dejstvo, da je prezgodnja umrljivost pri debelih ljudeh reden pojav, s katerim morajo računati. Statistika izkazuje, da prezgodaj umre kar tri četrtine ljudi, ki tehtajo 25 "/& preveč.
Debel in zamaščen človek ni samo neroden in okoren ter težko prenaša odvečne kilograme, temveč predstavlja s svojo pojavo poosebljeno nevarnost za prezgodnjo smrt. Zdravniki smatrajo debelost za pomemben faktor, ki ima pri številnih obolenjih zelo važno vlogo.
Poleg napak, ki jih delamo v prehrani, so za debelost še tudi drugi vzroki. Vedno več ljudi ima avtomobile. Z njimi se vozijo na delo, na sprehode in izlete. Peš hoja je vedno redkejša. Kot je po eni strani avto koristna družinska investicija, je po drugi strani škodljiva, če nismo toliko disciplinirani, da poskrbimo za redno razgibavanje telesa s hojo.
Z mehanizacijo in avtomatizacijo na delovnih mestih ustvarjamo take delovne pogoje, ki potiskajo ob stran ročno (fizično) delo. Ljudje se med delom ne razgibljejo in ne potrošijo energije, ki so jo ustvarili s hrano. Višek ostaja v organizmu kot zaloga maščobe.
O vrednosti špinače
Le malokalera zelenjava je lako bogata z vitamini in rudninskimi snovmi kot špinača. Zato je cenjena tudi kot dietetska hrana, ker je lahko prebavljiva in tako primerna za prehrano otrok in odraslih. Je prva zelenjava, ki jo dobimo svežo spomladi. Biti mora temno zelene barve in svežih listov ter prijetnega vonja in okusa. Ker raste pri tleh, je običajno onečiščena in jo moramo temeljito oprati. Razmerje med listi in peclji je približno 60:40. Vsebuje 3,2 odst. ogljikovih hidratov in 2,3 odst. beljakovin. Zaradi visokega odstotka vode (92 odst.) je kalorična vrednost zelo majhna, 100 g špinače daje namreč samo 25 kalorij. Pač pa je vitaminska vrednost precejšnja. V špinači najdemo znatne količine vitaminov C (20 do 60 mg na 100 g špinače), A, B', B:, PP, B;. Pri tako visoki vrednosti vitamina C je zaradi njegove hitre razgradnje v neprimernih razmerah pomembno, kako špinačo shranjujemo. Ni je priporočljivo namakati in dolgo kuhati, ker z vodo zavržemo koristne sestavine. Kuhamo pa jo v pokritem loncu, da je dostop zraka čim manjši. Pomembna sestavina špinače so mineralne snovi, od teh vsebuje največ kalcija, fosforja in železa. Vsebuje pa tudi nekaj oksalne kisline, ki se rada veže s kalcijem v netopno sol, in te organizem ne more izkoristiti. Prav zaradi tega prilivamo špinačnim jedem mleko, ki vsebuje veliko kalcija, da nadomestimo tisti kalcij, ki ga veže oksalna kislina.
Špinača je tudi zelo zanimiva surovina za predelovalno industrijo in seveda tudi za potrošnika. Gospodinje namreč zelo rade sežejo po zmrznjeni pasirani špinači, ker je okusna in priprava mnogo enostavnejša. Pri tem namreč odpade prebiranje, spiranje, kuhanje in sesekljanje, to pa prihrani gospodinji mnogo časa. Pasirano špinačo lahko dobimo tudi v pločevinkah ali posušeno. Kot taka pa nam je dostopna vse leto, kar je posebno ugodno za prehrano doraščajočih otrok.
„Z delavci se je bratil in k maši ni hodil. Dober gospod je bil, samo nositi se ni znal, kakor se spodobi."
Kačur se je zmenil za hrano in je izračunal, da mu ostane za svobodno uporabo na mesec pet goldinarjev.
Prvo noč je spal v gostilnici, v prostrani pusti izbi; oddahnil se je globoko, ko je upihnil luč. In ko je upihnil luč, je zamolklo zašumelo pod oknom. Vstal je in je zaprl okno.
„Podnevi voda ni šumela; ležala je kakor tolmun; zdramila se je šele v noč."
Šli so mimo njega obrazi, ki jih je videl podnevi; in ko je zadremal, je stal v veliki, beli župnikovi sobi in je udaril s pestjo po mizi, da je odskočil brevir.
„Jaz sem se namenil, da živim in diham za svoj narod in ni je sile, ki bi me zmotila! Svet je moj poklic in jaz sam, jaz človek, izginem v njegovi gloriji! ..."
Vrgel je odejo raz sebe in se je zdramil zlovoljen. Zastrmelo se je vanj četvero velikih, črnih oken, voda je zašumela spodaj.
Zatisnil je oči in ni še zadremal, ko so se napotile njegove misli na lepšo cesto. Ugledal je starinski, sivi grad in prostrani park oh njem in odprto, z bršljanom ovito lopo ob cesti. In v lopi svetlo rdečo bluzo in bel obraz in črne oči.
Zavzdihnil je in se je nasmehnil v polspanju.
II
V nedeljo dopoldne je bilo, pozno v novembru, ko je romal Martin Kačur iz Zapolja v Bistro. Nebo je bilo nizko in sivo, megle so ležale na ravni, plazile so se leno in tiho nad močvirjem. Cesta je bila razvožena in blatna, hiše ob poti so gledale mrko, umazane so bile in sajaste.
Martin Kačur pa ni videl ne sivega neba, ne megle, ne sajastih hiš; veselo in sončno je bilo njegovo srce.
To je bil tisti čas, ko je bil močan in svoboden, kakor nikoli poprej.
Prišel je v Bistro, do bele, enonadstropne hiše; njegov obraz je bil vesel in slovesen, kakor da bi stal ob sončnem prazniku pred cerkvijo. Na hiši je bilo skromno, polskrito
znamenje, da se toči tam vino; žejen bi moral biti človek, da bi zapazil oblanico nad vratmi. Drugače ni bila hiša čisto nič podobna gostilnici; ne kozlov ni bilo pred njo, ne korita za napajanje živine, tudi krčmarja ni bilo nikoli med durmi, nikoli ni prepeval pijanec v veži, okna so bila umita in gosposka. Vozniki niso ustvaljali tam in fantje so šli v nedeljo mimo kakor mimo cerkve. Gospodar je bil bogat in je točil vino popotnikom, ki niso plačali, študentom, ki jih je gostil iz bahatosti, in gosposkim gostom, ki so prihajali poleti ob nedeljah popoldne.
Kačur je stopil v izbo in je sedel za mizo, pogrnjeno s svetlim belim prtom. Ko je odprla duri gospa Sitarjeva, je vstal urno ter se smehljaje poklonil. Gospa je bila visoka, lepa ženska in edino, kar je Kačurja motilo, je bil tih, nekoliko prezirljiv nasmešek na njenih ustnicah, ki ni izginil nikoli.
„Malo vinčka, kaj ne? Malo vinčka?"
Prinesla je vina, gnjati in belega kruha; nato je sedla udobno za mizo in je prekrižala roke na prsih. Kačur je poznal njen pogled in njen nasmešek in vendar je vselej posebej zardel, kadar je čutil na licih njen mirni, veseli pogled.
„Kako pa z vami? Kako vam je kaj v Zapolju?"
„Bi bilo!"
„Zdaj imate pač že nekoliko znanja; z ženskami posebno."
Kačur je zardel še bolj.
„Ne poznam nobene ženske v Zapolju."
„Pa pravijo, da ste liberalec."
„Kaj da sem? Zakaj?"
„Pravijo; to se pozna človeku že na obrazu. — Ali ste z notarko kaj govorili?"
„Nikoli. Poznam jo komaj."
„Njen nasmešek je bil še bolj vesel in nekoliko nezaupen.
„Res ne? Ali se vam zdi lepa?"
„Ne lepa, ne grda; ne briga me."
„V vsakega mladega človeka, ki pride v Zapolje, je zaljubljena. Ne, da bi ga imela res rada, ampak navadila se je. Njen mož jo neprestano tepe."
„Res?"
Kačur je gledal začuden.
„Čemu mi to pripoveduje?" si je mislil.
„Nekoč, ko je bil tisti mladi dacar v Zapolju," se je smejala gospa, „je prišel notar domov natanko ob tisti uri — no, veste kaj? Pomagal je dacarju v suknjo in se je smejal in mu je stisnil roko, notarka pa potem teden dni ni mogla na cesto in ko je prišla, je imela bulo pod očesom."
Gospa se je zasmejala naglas, naslonila se je globoko na stol in prekrižala noge. Kačur je srečal pogled njenih oči; toplejši je bil in zastrt.
Povesil je glavo, natočil si je in je pil hitro.
„Čemu to? Kaj je to?" si je mislil in nekaj grdega, zoprnega, nerazumljivega mu je seglo v srce.
„Tako! Torej z notarko ni nič!"
Njen glas je bil čisto miren, tudi njen pogled je bil spet hladan in vesel.
„Kaj pa z Martinčevimi? Ali ste že kaj govorili z njimi?"
„Nisem govoril, ampak pravijo, da jih je veliko. Še danes sem jih videl, ko sem šel sem; pet jih je bilo na pragu."
Gospa se je zasmejala zvonko.
„Pet! Deset jih je! In Bog vedi koliko jih še bo! Vsaka izmed njih ima pet tisoč, pa vendar ni nikogar, da bi jih pobral. Kmeta ne marajo, drugi pa se boje žlahte in pobožnosti. V nedeljo gredo od večernic, vse po vrsti, kakor gosi, in vsaka ima molek v roki in gleda v tla."
Kačurju je bilo neprijetno.
„Nekaj namerava, Bog vedi! Drugače ne bi tako govorila, brez smisla in brez pomena. Kaj me briga notarka in kaj me brigajo vse ženske na svetu?"
Gospa je opazila zlovoljnost na njegovem zardelem obrazu in takoj je bil tudi njen obraz resen in prezirljiv kakor prej; ostal je samo rahli nasmešek na ustnicah.
„Zdi se mi, da ne marate takih povesti? Da sploh ne marate žensk?"
„Ne maram jih, Boga mi!" je odgovoril Kačur skoro osorno.
„A!i bi še četrt vina?"
„Še bi!"
(N^Ja/jeudMje v pr;'/7odMjt UffJ/J)
7. Koroški kutturni dnevi v Ceiovcu
Eno osrednjih vprašanj manjšinskega varstva na Koroškem po letu 1925 je vsekakor vprašanje uveljavitve t. i. kulturne avtonomije za slovensko skupnost. Gre za zamisel, ki bi ob polni uveljavitvi v marsičem pomenila bistveno izboljšanje položaja koroških Slovencev, vendar pa je ta zamisel, kot je znano, ostala neizpolnjena.
Z vprašanjem kulturne avtonomije sem se ukvarjal že v zborniku „Ko-roški plebiscit" (Ljubljana 1970) in še zlasti v zapisu „Stališča koroških strank glede kulturne avtonomije za koroške Slovence v letih 1925— 1968" (izšlo v Zgodovinskem časopisu leta 1971, str. 271—278). V zadnjem času sem pripravil še članek ..Kulturna avtonomija za koroške Slovence in nemška manjšina v Sloveniji med obema svetovnima vojnama (prav tam, 1974, str. 347—366).
Glavna ugotovitev, do katere me je vodil pretres dostopnega gradiva, je ta, da je bil predlog v koroškem deželnem zboru zastopanih strank v marsičem le taktično sredstvo, do katerega je prišlo zlasti na intervencijo jugoslovanskih Nemcev. Pokazalo se je tudi, da je bila v ozadju te predložitve želja, pomagati nemški manjšini pred jugoslovanskimi parlamentarnimi volitvami. V tej luči je treba presojati v avstrijsko-nemški literaturi močno prisotno trditev, po kateri je ostala kulturna avtonomija neizpolnjena še zlasti zaradi nesprejemljivih zahtev, ki da jih je postavljala slovenska manjšina.
K sliki, ki sem jo podal leta 1971, je sodelavec koroškega deželnega arhiva Alfred Ogris upravičeno opozo-til, da v takratnem zapisu nisem popolnoma pravilno primerjal koroški predlog kulturne avtonomije s tako ureditvijo na Estonskem (prim. MIdG, Bd. 81, str. 369). Dovolite, "da pomanjkljivost na tem mestu popravim.
Naj obnovim sliko, kakršna se mi je pokazala leta 1971. Ob zunanjepolitičnem faktorju, nastanka zamisli o kulturni avtonomiji za slovensko ko-toško skupnost je treba pritegniti še uotranjekoroški moment, namreč nastopanje celotnega meščanskega bloka v deželi proti relativno najmočnejši politični stranki v deželi, proti socialni demokraciji. Takratno štajersko in koroško glasilo te stranke, Arbeiterwille, priča, da je bila sredi dvajsetih let med vsemi v deželnem ^boru zastopanimi strankami ta stranka Slovencem še najbližja. Vzrok temu je iskati predvsem v takratnem političnem položaju, ko je po volitvah leta 1923 prešla socialna demokracija iz večinske politične stranke v opozicijo; istočasno je zgubila tudi mesto deželnega glavarja. Značilno je, da je Arbeiterwille leta 1924 nasprotoval takratnim plebiscitnim proslavam. 9. oktobra je list opozarjal, da se s proslavami želi Pokazati Slovencem „kdo (da) je gospodar v deželi." Socialdemokratsko glasilo je tudi obsodilo udeležbo Ptedstavnikov dežele na takih proslavah in poudarilo „Nič ni bolj nevarno za enotnost dežele kot take provokacije ob udeležbi najodgovornejših predstavnikov vlade." Iz tega časa so tudi poučna stališča socialne demokracije do osrednje protislovenske organizacije v deželi, do Karnt-ner Heimatbunda. 20. septembra 1^25 je Arbeiterwi!le označila to organizacijo za „bojno organizacijo Velikonemcev in Bauernbunda", med ..velikonemške in kljukastokrižne" ^organizacije pa je list prištet še „Die Karntner Landsmannschaft" in "Deutscher Schulverein Sudmark". Cez dva meseca je list označil Karnt-per Heimatbund za organizacijskega 'n publicističnega „krušnega očeta narodnostnega hujskanja", ki ..grozi najeti nevaren obseg". Po pisanju lista se je Heimatbund spremenil v "tesnično sovlado" na Koroškem, l^ne 25. novembra 1925 pa je socialnodemokratsko glasilo zahtevalo raz-Pust te protislovenske in protisocia-'stičnc organizacije ter utemeljevalo to zahtevo z njenim značajem in njeno povezanostjo z drugimi nemško-naoonalističnimi in protisocialistič-ntmi organizacijami.
Leta 1925 imamo dalje edinstveno razpravo po plebiscitu o slovenskem j^Prasanju na letnem občnem zboru "roških socialnih demokratov. Tej razpravi je sledilo istočasno (in potentno) razpravljanje o slovenskem
vprašanju v strankinem glasilu, dejstvo, ki priča o živosti tega vprašanja v strankinih vrstah. Gotovo je, da je prav to dejstvo bilo eden vzgibov, ki so vodili 10. novembra 1925 k nujnemu predlogu koroške deželnozbor-ske socialdemokratske frakcije, po katerem naj bi se uredilo slovensko vprašanje na Koroškem. Uvodoma je predlog navajal, da je poteklo od (znane) obljube koroškega deželnega zbora iz septembra 1920 o zagotovitvi enakopravnosti in želja koroških Slovencev že pet let. Med drugim je predlog omenjal sile, ki delujejo proti manjšini, pri čemer je še posebej omenjal tisk Karntner Heimatbunda. Za ureditev slovenskega vprašanja so socialni demokrati predlagali izvolitev posebne pritožne komisije za Slovence, ki bi jo sestav-
ljali deželnozborski poslanci. Izvolila naj bi se tudi komisija, ki bi pod predsedstvom deželnega glavarja ..študirala" vprašanja slovenskih šol v deželi ter predložila prihodnjemu deželnemu zboru konkretne predloge za ureditev tega vprašanja. Obe komisiji bi imeli značaj odborov deželnega zbora. Po daljši debati je deželni zbor predloga sprejel ter v vsako od komisij delegiral po enega predstavnika slovenske manjšine. V debati k predlogu je v imenu manjšine dr. Franc Petek poudaril, da slovenska stran pozdravlja vsako akcijo, ki ima za cilj izboljšanje razmer med narodnostnima skupinama v de-
zamisel spojila z idejo o taki avtonomiji, ki je prav ta čas prišla iz Estonije, z njo pa so se ukvarjali tudi t. i. Kongresi evropskih manjšin v Ženevi.
V estonski obliki je zamisel o kulturni avtonomiji urejevala manjšinsko vprašanje s tem, da je uveljeva-la poseben narodnostni kataster za pripadnike vseh tamkaj priznanih manjšin: Švede, Nemce in Ruse. Za izhodišče katastra so bile povzete splošne volilne liste, iz katerih so v sodelovanju z zastopniki prizadete manjšine sestavljali spiske pripadnikov manjšine. V glavnem so bili estonski nacionalni katastri sestavljeni na podlagi objektivnih znakov in na podlagi osebnih izjav, nasprotno pa je kasnejša koroška inačica kulturne avtonomije skušala uveljaviti za slovensko manjšino izključno subjektivni princip, katerega ozadje se je med razgovori za uresničitev te avtonomije kmalu pokazalo kot sredstvo za zmanjševanje odporne moči koroškega slovenstva. Predvsem pa kaže razpletanje tega vprašanja na dejstvo, da je prišlo do razglabljanj o uveljavitvi kulturne avtonomije še zlasti na pobudo jugoslovanskih Nemcev.
Tako postaja razumljivo, zakaj je februarja 1926 zajadral poziv jugoslovanskih Nemcev v novembra preteklega leta izvoljeni šolski odbor koroškega deželnega zbora. Znano je, da sta predstavnika slovenske skup-
činskega naroda na slovensko manjšino — op.). Tako kot današnji nasledniki socialnih demokratov se je tudi Wendel zavzema! za izključno uvedbo subjektivnega principa kot edinega pokazatelja pripadnosti k posameznemu narodu ter za mirno asimilacijo slovenskega življa (Karntner Volksblatt, 28. avgust 1927, št. 25).
Da je imela predložitev zakonskega osnutka o kulturni avtonomiji na strani nemških meščanskih strank (ali vsaj dela teh) predvsem taktično ozadje, kaže dejstvo, da zasledimo kmalu po jugoslovanskih volitvah leta 1927 viharno ugovarjanje nemških koroških nacionalistov proti predlogu kulturne avtonomije, ki pa je zaenkrat naletelo še na obsodbo socialnih demokratov. Navzven se je to ugovarjanje pokazalo posebno na takratnem protestnem zborovanju nemških nacionalistov v Velikovcu, na katerem so sprejeli posebno resolucijo proti uveljavitvi kulturne avtonomije za koroške Slovence (prav tam, 2. okt. 1927, št. 29). Kot govornik je na zborovanju nastopil inž. Valentin Mayrhofer. Posebno poučna pa je v socialnodemokratskem glasilu označitev pobudnikov velikovške-ga zborovanja. List jih je označil za vindišarske Germane (v pomenu slovenske, op.). Med nje je prištel znana nemška nacionalista slovenskega rodu J. Glantschniga in M. Feiniga ter istočasno pokazal na njuno slovensko
TONE ZORN
K problematiki
kulturne avtonomije za koroške
Slovence v dvajsetih letih
želi. Kritično se je dalje dotaknil stališč meščanskega bloka, katerega predstavnik je med drugim zanikal trditev socialnodemokratskega predloga, da je že nastopil čas za ureditev slovenskega vprašanja. V poročilu o seji deželnega zbora je zanimiva opazka Arbeiterwille 14. nov. 1925, št. 314 — in take najdemo še danes v koroškem tisku — da je dr. Petek, ko je govoril o slovenski manjšini, postavil „vsekakor nič kaj primerno primerjavo z nemškima manjšinama na Južnem Tirolskem in v Jugoslaviji".
V komisijo za pritožbe je deželni zbor delegiral ob predstavnikih meščanskega bloka in socialnih demokratov kot predstavnika manjšine Vinka Poljanca, v šolski odbor pa so prišli ob socialnem demokratu dr. Zeinitzerju kot predsedniku odbora še zastopnik Landbunda M. Feinig, krščanski socialec dr. Reinprecht, ve-likonemec dr. Dorflinger in zastopnik manjšine dr. Franc Petek. Značilno za sprejem predloga koroških socialnih demokratov pa je, da so ob glasovanju o tem predlogu veliko-nemci zapustili deželni zbor. Stališče nemškonacionalnih krogov do socialnodemokratske pobude so označile Freie Stimmen za ..strankarsko politično" gesto, o usodi predloga pa je list zagotovil, da je sploh vprašljivo, ali bo prišlo do njegove praktične izvedbe.
Še isto leto se je predlog socialnih demokratov povezal s položajem jugoslovanskih Nemcev, predvsem v Sloveniji, ki so v marsičem čutili posledice delovanja protimanjšinskih krogov na Koroškem. Tako so konec novembra 1925 Nemci iz Slovenije posredovali pri odločujočih na Koroškem za ureditev položaja koroških Slovencev. 16. januarja 1926 je intervenciji sledila Spomenica Političnega in gospodarskega društva za Nemce v Sloveniji s pozivom zadevnim koroškim faktorjem, da bi z ureditvijo slovenskega položaja prispevali k izboljšanju položaja nemške manjšine v Sloveniji. Ta poziv, do katerega je prišlo neodvisno od socialnodemokratske pobude, je imel za posledico vključitev te pobude v širšo zamisel uveljavitve posebne kulturne avtonomije za slovensko skupnost, saj se je
nosti dr. Franc Petek in Ivan Starc aktivno posredovala na sejah tega odbora novembra in decembra leta 1926 ter februarja prihodnje leto, medtem ko pri dokončni formulaciji načrta kulturne avtonomije zaradi manjšini nenaklonjenih stališč osnutka nista več sodelovala. Ne glede na to je bi! 14. julija 1927 predložen koroškemu deželnemu zboru zakonski osnutek o kulturni avtonomiji, ki so ga podpisali načelniki vseh nemških v deželnem zboru zastopanih strank.
V prvem trenutku je predložitev zakonskega osnutka večinski koroški tisk pozdravil kot pot k ..velikodušni rešitvi manjšinskega problema" v jugovzhodni Evropi (Karntner Tag-blatt, 13. julija 1927, št. 125) ter ga povezal s tamkajšnjimi nemškimi manjšinami. Tisk je tudi poročal, da so bila v dneh pred predložitvijo zakonskega osnutka deželnemu zboru ..pomembna pogajanja z manjšinskimi zastopniki drugih držav", kar kaže, da je prišlo do predložitve osnutka deželnemu zboru ne le pod vplivom jugoslovanskih Nemcev, ampak tudi ostalih nemških manjšin.
Takratni tisk tudi kaže, da so koroški nemški nacionalci že v tem času postavili vrsto ugovorov, nanašajočih se na uvedbo morebitne kulturne avtonomije za slovensko koroško skupnost. Pri stališčih posameznih političnih strank — ta so se predvsem pokazala po jugoslovanskih parlamentarnih volitvah poleti 1927 — pa moremo ločiti stališča meščanskega tabora, ki je imel zamisel o kulturni avtonomiji za koroške Slovence le za taktično sredstvo, od socialnih demokratov, ki so se zaenkrat v določeni meri vendarle še za-
vzemali za slovensko manjšino, izhajajoč pri tem iz lastnih političnih potreb. Kako je stranka ocenjevala prihodnji razvoj koroškega slovenstva, priča v njenem koroškem glasilu natis članka znanega nemškega socialističnega publicista Hermanna Wendla o koroškem vprašanju. Z njim je Wendel zavrača! pomisleke proti uvedbi posebnega narodnostnega katastra ter se zavzemal za zakonske sankcije proti ^političnim in gospodarskim pritiskom močnejšega na šibkejšega" (ali v koroškem primeru ve-
poreklo: „Čeprav sta Slovenca, ali kot pravijo Korošci .vindišarja' in Slovenec udarja na dan pri vsaki njuni besedi, se označujeta za ..domovini zvesta", za Germana, in skušata prebivalstvu vsiliti mnenje, da so Nemci boljši kot Slovenci". Označil ju je tudi za renegata in ..narodna razdiralca". List je dalje opozarjal, da so vse v deželnem zboru zastopane politične stranke, vključno Slovencev, sprejele meseca julija zakonski osnutek kulturne avtonomije in da le „hi-pernemški nacionalci velikovškega in pliberškega okraja niso s tem zadovoljni". Ob koncu je delavsko glasilo ironično priporočalo prijateljem velikovškega okraja obisk pri slovenskem zastopniku v deželnem zboru dr. Petku, ki da ni le odličen zdravnik, ampak bi jim mogel kot voditelj koroških Slovencev tudi dati pravilno diagnozo (prav tam, 2. okt. 1927, št. 29).
Stališča t. i. domovini zvestih do slovenskega vprašanja v drugi polovici leta 1927 pojasnjuje Mayrhofer-jev govor na velikovškem zborovanju. Po njegoih besedah naj bi bila kulturna avtonomija uveljavljena za koroške Slovence šele, ko bo tudi Jugoslavija izdala podoben zakon za Nemce, živeče v tej državi. Na zborovanju sprejeta resolucija pa je poudarjala, da je ..predlog predloženega zakona o kulturni avtonomiji, namenjen koroški slovenski stranki (torej ne manjšini, op.), nesprejemljiv za koroško prebivalstvo jezikovno mešanega ozemlja". Posebej je bila z resolucijo odklonjena ureditev slovenskega vprašanja s takim zakonom: „Ta zakon moramo odkloniti ter si pridržujemo (pravico), da delegacija iz nekdanjega plebiscitnega ozemlja preda naše zahteve, na katerih bomo vztrajali..."
Dne 22. oktobra se je tej zavrnitvi javno pridruži! tudi Landbund, stranka Glantschniga in Feiniga, njej pa so sledili ostali nemškonacionalistični krogi. Med trditvami, s katerimi so ti krogi zavračali potrebo ureditve slovenskega vprašanja kulturne avtonomije, najdemo tudi take, ki jih še danes povzema večinski koroški tisk. Lahko ugotovimo, da se je že v tem času pojavija trditev, da gredo zahteve Slovencev „čez vsako razumno
mejo" in da večinski narod v deželi ne more dovoliti, da bi ..Slovenci postali nevaren tujek v deželi" (Freie Stimmen, 14. junija 1928, št. 134), da bi bila teritorialna rešitev slovenskega vprašanja v okviru kulturne avtonomije Slovencem le v škodo, ker bi bili s tem izolirani ali pa pahnjeni v „geto" in podobno.
Dostopna dokumentacija opozarja, da so imeli v tem času koroški Slovenci v šolskem odboru deželnega zbora, ki se je po juliju 1927 še nadalje ukvarjal z vprašanjem kulturne avtonomije, nekatere ugovore proti sprejetemu zakonskemu osnutku (All-gemeine Bauernzeitung, 10. januarja 1928, št. 3). Predvsem je manjšina zavračala izključno uporabo subjektivnega principa pri ugotavljanju narodnosti posameznika.
Za prihodnjo usodo slovenskega manjšinskega vprašanja na Koroškem je značilno, da je v trenutku, ko je po predložitvi zakonskega osnutka deželnemu zboru predstavnik manjšine sprejel v šolskemu odboru deželnega zbora uveljavitev subjektivnega principa in s tem v bistvu zakonski osnutek o kulturni avtonomiji, večina sedaj postavlja v ospredje manjšinsko šolsko vprašanje. Kljub temu, da je slovenska stran do maja 1929 sprejela vrsto določil zakonskega osnutka, so vse v deželnem zboru zastopane politične stranke večinskega naroda 17. maja 1929 s posebno izjavo pretrgale nadaljnje razgovore s Slovenci, krivdo za to pa prevrgle — na manjšino.
Še pred tem so se poleg političnih strank oglašala k vprašanjem kulturne avtonomije tudi posamezna nem-ško-nacionalna društva, kot Deut-scher Schulverein Sudmark, na občnem zboru katerega so leta 1928 jasno poudarili, da se s kulturno avtonomijo ne bi smelo dopustiti ..posilje-vanje nemštvu prijaznega vindišar-skega prebivalstva", upreti pa bi se bilo treba tudi „vsem iredentističnim prizadevanjem" koroških Slovencev; za uresničitev nemške misije na slovenskem delu Koroške pa so zahtevali okrepitev nemških kulturnih ustanov v jezikovno mešanem delu dežele (Freie Stimmen, 20. junija 1928, št. 139).
Kako pa so v tem času potekali pogovori o uveljavitvi kulturne avtonomije v šolskem odboru koroškega zbora, zgovorno priča nekrolog za članom tega odbora Michaelom Feinigom. V njem beremo, da se je Feinig ob razpravah o kulturni avtonomiji zavzemal „za interese dežele" in za ..koroško enotno misel" (All-gemeine Bauernzeitung, 19. feb. 1932, št. 2). Menim, da teh dveh pojmov ni treba podrobneje pojasnjevati, saj sta še predobro znana.
Dejstvo, da je bila leta 1929 na strani večinskih političnih strank na Koroškem pokopana misel na kulturno avtonomijo za slovensko skupnost, je imelo v prihodnjem obdobju za posledico vrsto intervencij zastopnikov nemških manjšin v tujini, namenjenih ureditvi slovenskega vprašanja. Do bistvenih premikov v tej problematiki vendar ni več prišlo, deloma tudi pod vplivom spremenjenih razmer v tridesetih letih. Ostaja sicer več opozoril, ki kažejo, da se je sredi tridesetih let avtoritativni Schuschnigov režim sicer trudil urediti šolsko vprašanje, vendar dalj od diskusije ni prišlo, deloma tudi zaradi znanega ..anšlusa" marca leta 1938.
Iz leta 1937 je tudi znana intervencija kočevarskih Nemcev pri nemškem (kar je značilno: ne morda avstrijskem poslaništvu!) v Beogradu, da bi prišlo do recipročne ureditve kočevarskega in koroškega vprašanja s pomočjo kulturne avtonomije. Jugoslovanskim oblastem so predstavniki kočevarskih Nemcev tudi izročili osnutek predloga take kulturne avtonomije, ki je bil le dobesedno ponovljen koroški zakonski osnutek iz leta 1927 (prim. Theodor Veiter, Milšgluckter Versuch einer Kulturau-tonomie, Kleine Zeitung, Celovec, 27. avgust 1975, št. 197). Razumljivo je, da v takratnih okoliščinah jugoslovanske oblasti niso mogle biti naklonjene takemu predlogu, saj je to bil čas ne le vzpona tretjega rajha, ampak tudi določenega prodora nacistične misli med nemško manjšino v Jugoslaviji in to še zlasti v Sloveniji.
(5f
Čudna nagica
Prof. Veiter je v Kleine Zei-fung : dne 31. 3. 1976 med drugim zapiml, da v krogih pravoioditva viada mnenje, da je raziiritev območja veljavnosti manjšinskega sod nega zakona mogoča vsaj za sodne okraje Dobria vas, Ve-iikovec, Roiek in za dei sod-nega okraja Celovec {ire-nulno veija omenjeni zakon ie za sodne okraje Borovije, Železna Kapia in Piiberk).
fustična uprava je na njegov čianek izredno hitro rea-
girata. Še isti dan je predsednik celovškega dežetnega sodišča dr. Andertuh na izrecno žetjo pravosodnega ministra skiica) tiskovno konferenco, na kateri je odtočno zavrnit Veiterja ter poudarit, da sam izktjučuje, da bi v ju-stični upravi vtadato takšno mnenje. Kajti razširitev območja vetjavnosti manjšinskega sodnega zakona je iz-ktjučno potitično vprašanje, je dejat dr. Andertuh.
Ker poznamo razmere na
Koroškem, nas tak odziv na Veiterjev čtanek ne preseneča; začudi pa vsekakor nag-tica (saj je bita tiskovna konferenca skticana kar čez pot-dan). Pač ne sme nastati vtis, da manjšinsko vprašanje v Avstriji v resnici te še ni tako ..širokogrudno" rešeno, kot se radi ponašajo predstavniki naše države pred mednarodnimi forumi. Nekateri pa četo že pisanje o možnem pospeševanju manjšine smatrajo za dejansko pospeševanje.
Tožba proti Slovenskemu vestniku
Kakor znano, je dr. Joset Fetdner kot predsednik .Karntner Heimatdiensta" vtožit proti odgovornemu uredniku Slovenskega vestnika zasebno obtožbo, ker je naš list objavil govor predsednika ZSO na proslavi obletnice kmečkih puntov v Globasnici leta 1973. Takrat je dr. Zwitter v svojem govoru omenil tudi članek v glasilu KHD ,Rut der Heimat", kjer je bilo zapisano, da bo tako dolgo trajata borba na Koroškem, dokler obstoja nemško ljudstvo na eni in slovensko na drugi strani.
Čeprav se interpretacija predmetnega odstavka v .Rut der Heimat" s strani dr. Zwittra ujema s splošno interpretacijo v tistem času — tudi deželna vlada se je uradno distancirala od vsebine omenjenega članka — se je čutil dr. Feldner prizadetega v svoji časti (čeprav o njem ni bilo nikjer govora) in je sproži! zasebno-obtožbeni postopek. Na osnovi predloga je bila zadeva delegirana na kazensko okrajno sodišče na Dunaju.
Po več obravnavah, ki se vlečejo že več kot dve leti, je prišlo na zadnji obravnavi dne 26. 3. 1976 do sodbe, ki ugotavlja, da je odgovorni urednik zanemaril svojo dolžnost s tem, ker ni preprečil objavo inkriminiranega mesta; po drugi strani pa da mu ni uspel
V A B ) t O na
UTERARM) POPOtDAN v nedetjo 4. oprita W76. od 15.00 do 18.00 ure. !z svojih dei bere univ. prof. dr. Aiois BrandsleUer. Pogovore vodi prof. dr. Robert Saxer. Program je v nemškem jeziku.
TtNJSK) UTERARM! POGOVOR ..Angažiranost !i-terature". Referenta: Lev Deteia in Fiori-jan Lipuč. Vodja: Horst Ogris. Priredite!j: Dom v Tinjah s Kiubom Mtadje.
Katoiiški dom prosvete SODAUTAS
POČEN! PRSTAN
#	v nede!jo 4. apri!a 1974 ob 14.50 uri v farni dvorani v šmihe!u. Priredite!] KPD v Šmihelu pri P!iberku
#	v nedetjo 4. apri!a 1974 ob 19.50 uri v farni dvorani v Vogrčah. Priredite!] farna m!adina v Vogrčah
Gostujejo igratci KPD iz Šmihe!a pri P!iberku
dokaz resnice, ker po mnenju sodišča ni mogel dokazati, da je delovanje KHD usmerjeno na likvidacijo slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Izrecno pa je sodišče potrdilo, da so vse zaslišane priče obdolženca zapustile najboljši vtis popolne verodostojnosti in zato sodišče priznava obdolžencu dobro vero, zaradi česar je tudi odklonilo priznanje globe, ki jo je zahteval zasebni tožilec.
Sodba pa še ni pravomočna, ker je obdolženec vložil pritožbo zaradi ničnosti, krivde in kazni. Tako se bo s to zadevo ba-vilo še deželno sodišče kot druga instanca in bomo o končnem izidu poročali.
S!ovensko prosvetno društvo ..Zarja" v ietezni Kap!! vabi na dramo Johna Kitt!a
V!A MALA
ki bo v nedetjo 11. aprita 1974 ob 11.50 uri v farni dvorani v Zetezni KaptL Gostujejo igratci DPD Svoboda Šenčur.
Režija: Si!vo Ovsenk
OBČN! ZBOR KSŠC
Vsi študentje ce!ovške univerze, pedagoške akademije in medicinskotehnične šote so vabtjeni na ustanovni čtanski zbor
ki bo v torek 4. 4. 1974 ob 19.50 uri v Viktringer Ring 24, 2. nadstropje desno.
KKZ v Cetovcu organizira obisk operne predstave
DON CARLOS
v torek 15. aprita 1974 ob 19.50 uri v tjub-tjanski operi. Avtopodjetje Sienčnik bo vozit iz Dobrte vasi (Sienčnik) ob 14.00 uri in iz Cetovca (Mohorjeva) ob 14.50 uri. Prevoz in vstopnina znašata 100 šit. Prijave sprejema: KKZ, Viktringer Ring 24, 9020 Cetovec, tet. (0 42 22) 84 5 58
ROMANJE V LURD
od sobote 8. maja do nastednje sobote 1S. maja 1974. Cena: šit.: 2980.—
Prijavo na Dušnopastirski urad, Viktringer Ring 24, 9020 Cetovec
Naprej po stari poti...
s 7.
Po ogiedu podjetja je kancler v pogovoru z obema slovenskima mandatarjema, dr. Feini-gom in Mallejem, razložil svoja stališča glede manjšinskega vprašanja. Dejal je, da imajo varstveni ukrepi za slovensko manjšino podlago v mednarodnem pravu, koncepcijah o človekovih pravicah in obveznostih, ki jih je sprejela Avstrija v državni pogodbi. Posebej pa se je trudil, da bi čim bolj v pozitivni luči pokazal predvideni zakon o narodnostnih skupinah, ki ga je imenoval tudi pospeševalni zakon. Omenil je predvsem finančna sredstva, ki so namenjena za kulturno delo, institucionalizirane kontakte med manjšino in vlado ter ureditev vprašanja uradnega jezika.
Glede načel, iz katerih izhaja in ki jih je poudaril tudi v pogovorih na Brdu s predsednikom Jugoslavije Titom in članom predsedstva Kardeljem, je kancler Kreisky dejal, da hoče doseči rešitev, ki jo zagovarjata vsaj obe veliki parlamentarni stranki, da pa pospeševanje narodnostne skupnosti ni odvisno od statističnih poizvedovanj (zakaj potem štetje?). Vendar je bil mnenja, da ne sme biti zabra-njeno nobeni državi, da napravi statistična poizvedovanja, o katerih misli, da so potrebna. Kancler je priznat, da v sedmem členu državne
pogodbe ni govora o kakem pogojnem številu. Osebno misli, da bodo rezultati le orientacijsko pomagalo.
Dejal je še, da morajo Slovenci upoštevati tudi psihološko situacijo druge strani. Reči bi mogli, da se trudi kancler za tako politiko, kot je o njej govora v starem slovenskem pregovoru, da bo namreč volk sit in koza cela. Napovedal je nova pogajanja z manjšino. Ni pa mogel mimo tega, da ne bi omenil opozicije proti posebnemu ljudskemu štetju. Rekel je, da je mnogo ljudi v socialistični stranki, ki se sprašujejo, zakaj ljudsko štetje in to zaradi tega, ker imajo rezultati takega štetja za posledico, da se spremeni ključ za razdelitev sedežev in finančnih sredstev. Seveda se kancler ni spomnil tiste opozicije znotraj lastne stranke, ki je proti ljudskemu štetju zaradi tega, ker je enako kot manjšina prepričana, da ukrep škodi ne samo manjšini ampak tudi večinskemu narodu, ker krši demokratična načela. Ob koncu je navedel kancler še vzrok, zakaj noče opustiti ugotavljanja manjšine: da igra nesorazmerno važno vlogo prestiž, če je že enkrat padla odločitev.
Na kosilu je Kreisky opozoril okrajne funkcionarje socialistične stranke na njihovo vse-avstrijsko odgovornost v manjšinskem vprašanju. Rekel jim je tudi, da naj se zavedajo
Kraški pomladanski sejem
spet ob veliki mednarodni udeiežbi
Za graške sejemske prireditve — vsakoletni pomladanski in jesenski sejem — je med drugim značilna tudi izredno velika mednarodna udeležba, ki je bila pri zadnjem jesenskem sejmu že zelo blizu polovici vseh sodelujočih razstavljavcev, medtem ko bo pri letošnjem pomladanskem sejmu dosegla nekaj več kot 42 odstotkov celotne udeležbe. Pri tem sicer prihaja — kot pri vseh drugih sejemskih prireditvah v Avstriji — pretežni del inozemskih razstavljavcev iz dežel, ki so včlanjene ali vsaj pridružene Evropski gospodaerski skupnostit vendar pa je treba poudariti, da je graški jugovzhodni sejem zelo privlačen tudi za dežele na jugu in vzhodu, saj so na njem takorekoč brez izjeme zastopane vse države v tem delu Evrope.
Še posebej velja to za sosedo na jugu — J ugoslavijo, ki ima na graškem razstavišču največji razstavni paviljon med tujimi državami, po številu razstavljavcev (namreč 72) pa bo zavzemala za Zahodno Nemčijo in Italijo tretje mesto. Zlasti pa velja omeniti, da Jugoslavija za graški sejem ni le ena izmed mnogih držav, ki so zastopane po razstavljavcih, marveč daje pri vsaki sejemski prireditvi tudi velik del obiskovalcev. Tako je graški sejem glede odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo zanimiv primer uspešnega gospodarskega sodelovanja, dveh sosedov tako v eno kot v drugo smer.
Po svoji notranji ureditvi bo graški pomladanski sejem, ki bo odprt v petek 30. aprila, in bo trajal do nedelje 9. maja, spet razdeljen na skupinske razstave, ki omogočajo obiskovalcem dosti boljši pregled in zlasti boljšo možnost primerjave. Kakor zdaj že dobrih petnajst let, bo glavni poudarek na sejmu železarstva (na jesenskih sejemskih prireditvah je to gradbeništvo). Tako imenovano „Železno jedro" bo spet združevalo celotno avstrijsko težko industrijo, ki se bo predstavila tako s polfabrikati kot tudi s finalnimi izdelki; zastopana pa bo tudi industrija vozil, strojev in avtomatov.
Drugo težišče pomladanskega sejma bo mednarodna strokovna razstava kmetijstva, kjer bo obiskovalec naše) bogat izbor vseh potrebščin za to pomembno panogo gospodarstva — stroje in orodje za poljedelstvo, gozdarstvo, živinorejo, sadjarstvo in vinogradništvo, pa tudf kmetijske pridelke, krmila, semenja in drugo. Dosežke domačega kmetijstva pa bo predstavila posebna razstava pitanega goveda in mesnatih prašičev, ki bo povezana tudi s praktično pokušnjo mesnih izdelkov.
Prav tako na široki mednarodni osnovi bo prirejena posebna razstava turizma in gostinstva, na kateri bodo po eni strani ^turistične" dežele opozarjale na svoje privlačnosti in ugodne pogoje za letoviščarje, po drugi strani pa bodo lastniki gostinskih in turističnih obratov seznanjeni s potrebami in zahtevami sodobnega tujskega prometa. V okviru te razstave bo podobno kot na vsakoletni razstavi „Gost" v Celovcu potekalo tudi mednarodno, tekmovanje mladih kuharjev.
Med nadaljnjimi prireditvami pomladanskega sejma je treba omeniti zlasti strokovno razstavo strojev in orodja za obdelavo kovin in lesa (prikazano bo tudi obratovanje sejemskega mizarstva, kar spet vsiljuje primerjavo z lesnim sejmom v Celovcu), strokovno razstavo gradbenega materiala in potrebščin, strokovno razstavo ogrevalne in hladilne tehnike ter razstavo pohištva, ki bo po svoji razsežnosti naj večja v alpskih deželah sploh. Poleg; tega bo sejem obsegal seveda tudi področja tekstilij, krzna in usnja, gospodinjskih pripomočkov, radia, televizije, optike, kozmetike itd., tako da bo obiskovalec gotovo našel vse, kar bo iskal.
Naj bo ta bežni pogled na bližnjo pomladansko sejemsko prireditev v Gradcu zaključen z beležko, da se bo sejem spomnil tudi letošnjega avstrijskega jubileja: ministrstvo za pouk in umetnost bo pripravilo namreč politično-vzgojno razstavo „1000 let Avstrije".
ŠPORTNI
* S POLNO PARO V DRUGI DEL NOGOMETNEGA PRVENSTVA
Z dvotedensko zakasnitvijo se je minuto nedetjo pričet za zastopnike 2. koroškega E razreda spomia-danski det nogometnega prvenstva. Štabe vremenske razmere so poskrbete za popotn preobrat terminskega kotedarja tudi v ostatih nogometnih skupinah, tako da je treba pričakovati, da se bo spomtadansko prvenstvo nekotiko „podatjšato". tzmed stovenskih zastopnikov v 2. nogometnem E razredu je bit tokrat v akciji te Stovenski attetski ktub, Setani pa so v tem kotu mirovati. Po odpadtem stovenskem derbiju med SAK in Setami so tjubitetji nogometa vendar pri-št! na svoj račun. Stovenski attetski ktub je igrat z Gaticijo in proti sedmouvrščeni ekipi v iestvici zma-gtadko s 6:0. Razigrani nogometaši Stovenskega at-tetskega ktuba so na ta način obdržati stik z vodečimi ktubi Poreče, Škofji dvor in Hortendorf, ki so vsi točkovati. Porečani so zmagati nad Šmarjeto s 5:1, Škofji dvor je premaga! HSV iz Cetovca 2:0, Hortendorf pa je dosege) v Pokrčah remi 1:1. Do spremem-
izdajatetj, zatožnik in tastnik: Zveza stovenskih organizacij na Koroškem; gtavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Kiagenfurt — Cetovec, Gasometergasse 10, tet. 52-5-50 — Tiska: Zatožniška in tiskarska družbo z o. j. Drava, Cetovec — Borovtje.
dobre socialdemokratske tradicije — tolerance do manjšine.
Popoldan je bil namenjen snemanju radijske diskusije. O manjšinskem vprašanju so se pogovarjali kancler Kreisky, deželni glavar Wagner, slovenski predstavnik v koordinacijskem odboru krške škofije dr. Valentin Inzko in urednik koroškega dnevnika „Kleine Zei-tung" Heinz Stritzl. O ključu petindvajsetih odstotkov je Kreisky reke), da si je vzel za zgled pogodbo med Jugoslavijo in Italijo. Če pa bi se izkazalo, da so v italijansko-jugoslo-vanskem obmejnem področju veljavni nižji odstotki, potem bi bil to gotovo zelo močan argument v notranjeavstrijski diskusiji, je pripomnil. Mimogrede povedano, Jugoslavija tam sploh ni vezala rešitev — tudi ne vprašanja topografskih napisov — na odstotke ali številčno moč tam živeče italijanske narodnostne skupnosti.
Zaključek dneva je bilo kanclerjevo predavanje o poti Avstrije v osemdeseta leta. V njem se je manjšinskega problema dotaknil kvečjemu med vrsticami. Govoril je namreč tudi o politiki zmanjševanja napetosti med državami. Samo taka zunanja politika more jamčiti ugoden razvoj Avstrije, je dejal kancler. Odprtim problemom v sosedskih odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo, katerih bistveni del je tudi način reševanja manjšinskega vprašanja v Avstriji, se je kancler previdno izmikal, kar je najbrž razočaralo precejšen del poslušalcev.
VESTNIK
be v testvici, kjer vodijo Poreče (21) pred škofjim dvorom (20), Hortendorfom (20) in SAK 19, pa tahka pride že v nastednjem kotu, ko bo SAK imet v gosteh neposrednega tekmeca iz Hortendorfa. SAK se bo mora! oddotžiti za tanskotetni poraz 0:1. Tekma bo v nedetjo ob 14.30 uri v Cetovcu na Košatovem igrišču,
*	MLAD!NC! SAK ZMAGAL! 2:0
V	svoji prvi spomtadanski predstavi so potno točkovati tudi mtadinci Stovenskega attetskega ktuba. V spopadu s sovrstniki Pošte so te te premagati z 2:0 in ponovno nakazati, da štejejo med najmočnejše ekipe v svoji skupini. Čeprav so tansko teto v prvem spopadu premagati Pošto s 3:1, je bita tekma verificirana s 0:3, ker je menda v vrsti SAK igrat neupravičen mtadinec. Letošnja zmaga je zaradi tega še tehtnejša. Gote sta dosegta Justin Potanšek in Marijan Vetik, ekipa pa je igrata v nastednji postavi: Britzmann; Smrečnik, Benetik, Tschertou, Domef (Dtopst), Gregorič, Vetik, Perč, Potanšek, Tischter, Sadjak.
*	SVETOVNO PRVENSTVO V MOTOKROSU V LAUNSDORFU
V	nedetjo 4. aprita bo Launsdorf ponovno prizorišče svetovnoprvenstvenega teka v motokrosu. Po najboij strmi krožni progi v Evropi sptoh se bodo tokrat potegovati za točke motokrosisti v skupini do 125 ccm, kar pomeni za Launsdorf novost. Poteg tega, da v Launsdorfu v vseh 15. mednarodnih tekmah v motokrosu še nikdar niso bite podetjene točke v skupini 125 ccm, je privtačno tudi to, da bo nedetjski motokros prva dirka tekmovanj v skupini 125 ccm v novi sezoni 1976. Na 1634 m dotgi, dobro razgtedni krožni progi se bo 40 dirkačev iz 16 držav potegovaio za svetovnoprvenstvene točke. Med njimi bo tudi svetovni prvak 1975 Gaston Rahier (na Suzuki) iz Bet-gije, ki šteje tudi v novi sezoni med favorite. Močno zastopani so tudi motokrosisti iz češkostovaške (Jiri Churavy in Zdenek Vety), Sovjetske zveze in Amerike, izmed avstrijskih dirkačev ima še najbotjše izgtedo na dobro mesto Michaet Weif3, ki je v tanski sezon! že točkovat.
15. mednarodni motokros in 1. motokros v skupini 125 ccm v tetu 1976, ki ga prireja koroški avtomobii-ski ktub KATC, se bo v nedetjo pričet ob 14. uri. Med obema tekoma za svetovno prvenstvo bo na sporedu tudi motokros-dirka, ki bo šteta za državno prvenstvo.
*	NORČIČ PREMAGAL PLANIŠKEGA ZMAGOVALCA
Po drugem mestu na mednarodnih ptaniških skokih za pokat Kongsberg se nahaja Bogdan Norčič iz Stovenije v izrednem razpoioženju. V Logatcu, kjer se je zbrata večina najbotjših jugostovanskih ska-kaicev, je Norčič zmagat z datjavama 78,5 m in 73 m (224,2). Po sebi to ni nič posebnega, toda v Logatcu so tekmovati tudi znani zahomški skakate! in avstrijski reprezentanti Hanzi Wattner (6. na oiimpiadi v innsbrucku), Hanzi Mittonig in Seppi Gratzer. Hanzi Mittonig je zasede) za Jugostovanom Loštrekom (70 m, 77,5 m, 215,9) s skokoma 69 m in 75 m ter oceno 213,& tretje mesto, ptaniški zmagovatec pokata Kongsberg Hanzi Wattner pa se je mora) zadovotjiti četo s 5. mestom (67,5 m, 71,5 m, 204,7). Seppi Gratzer, ki ima za seboj zaradi poškodbe prav osmotjeno sezono, ja zasedet 9. mesto (64 m, 71 m, 198,5). Tekmovanje v Logatcu je šteto med raziskave tjubtjanske Visok& šote za tetesno kuituro.