LETO I

! ]/rt k  NnJrunjsIcE

Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Cerknica

JULIJ 1962 Sl. 1

Ob ('Oneau bate a

narodi Jugoslavije proslavljajo 4. julij kot enega iz¬
med največjih datumov v svoji zgodovini. Poziv k oboroženi
vstaji je bil obenem poziv k sklenitvi nerazdruženega brat¬
stva in enotnosti naših narodov, k ustanovitvi svobodne, ena¬
kopravne skupnosti jugoslovanskih narodov. V okupirani in
razkosani Jugoslaviji je bil to klic k boju za novo družbeno
ureditev, ki naj bi se rodila v ognju revolucije, pod vodstvom
delavskega razreda. Burni, slavni in težki dnevi, ki smo jih
preživeli v času od 4. julija 1941 do danes, so pokazali ne
samo veliko smelost in junaštvo, temveč tudi nevidno ustvar¬
jalnost v uresničevanju velikih ciljev, ki jih je vseboval
poziv Centralnega komiteja naše partije. Najboljši sinovi
in hčere naše domovine so zagotovili srečnejšo bodočnost se¬
danjim in bodočim rodovom. Dali so svoj pomemben prispe¬
vek boju naprednih sil v svetu, silam miru, demokracije in
socializma.

Razumljivo je, da sta Partija in Tito ob ustanovitvi Zvezi
borcev poverila zelo odgovorno nalogo, da skupaj z vsemi
drugimi družbenimi organizacijami bedi nad pridobitvami
revolucije. S svojim dosedanjim delom je organizacija ZB
opravičila svojo vlogo. Spričo razumevanja naše skupnosti,
so se uredili vsi težki socialni problemi listih, ki so sodelo¬
vali v NOB ali pa bili aktivisti. Še nadalje pa je skrb vse
družbene skupnosti, da sc uredijo še preostali problemi vseh
tistih, ki so s svojo aktivnostjo pripomogli k današnji stvar¬
nosti. Vloga organizacij ZB v negovanju borbenih tradicij
je posebnega pomena. Ob vsestranskem sodelovanju so bili
doseženi veliki rezultati. Zrcalijo se zlasti v tem, da ne bodo
nikoli pozabljeni mnogi pomembni dogodki iz boja, da so
ostali ohranjeni zgodovinski in bili postavljeni številni spo¬
meniki, odprti muzeji po vsej naši državi in da se stalno
spominjamo dni našega junaštva. Zlasti pomembno pa je,
da se z zgodovinsko preteklostjo seznanjajo naši najmlajši.
Tako akcijo pa bodo širile prav organizacije ZB preko vseh
vzgojnih ustanov pa tudi izven njih, kar se vse skupaj pove¬
zuje s smelostjo nas vseh, še posebej pa naše mladine, da bo
na podlagi pridobitev revolucije še smelcjc pristopila k iz¬
gradnji srečnejše prihodnosti.

Zavestno je treba čuvati pridobitve revolucije, ne do¬
puščati nikomur, da bi nam to kratil, ker naša revolucija
je bila sestavni del našega socialističnega razvoja.

Ob tej priliki vse družbene in politične organizacije ob¬
čine Cerknica iskreno čestitajo vsem preživelim borcem in
aktivistom k njihovemu prazniku 4. juliju in želijo še obilo
uspehov pri nadaljnji graditvi socialistične družbe.

FRT.

Plenum SZDL o gospodarstvu
in družbenih službah

Spričo sprememb v našem go¬
spodarstvu je obč. odbor SZDL
Cerknica menil, da je potrebno o
teh stvareh razpravljati na plenu¬
mu SZDL, ki je bil pretekli me¬
sec. Vloga SZDL pri reševanju ta¬
ko važnih vprašanj je prav gotovo
zelo pomembna. Razmere v go¬
spodarstvu so narekovale ukrepe,
ki bodo zagotovili stabilnejši go¬
spodarski razvoj in napredek. Ne
smemo trditi, da dosedanji napo¬
ri naših delovnih ljudi niso bili
uspešni, uspehi pa bi bili še večji,
če bi že preje začeli odstranjevati
napake.

V uvodnem referatu, ki ga je
imel predsednik občinskega odbo¬
ra SZDL tov. ing. Iztok Jurančič,
so analizirali dosedanje uspehe in
pomanjkljivosti: v lesni industri¬
ji, kovinski industriji in obrti. Za
področje občine Cerknica pred¬
stavlja najmočnejši industrijski
potencial lesna industrija. Zrasla
je- iz majhnih žagarskih obratov,
danes pa se je že razvila v sodob¬
ne industrijske obrate. Prednjači
podjetje »Brest«, ki je v letu 19G1
doseglo obseg proizvodnje v vred¬
nosti 2,061,909.000 din, v letoš¬
njem letu pa je obseg proizvodnje
predviden že 3,004.914.000 dinar¬
jev. Ostala lesnoindustrijska pod¬
jetja pa so v letu 1961 dosegla
658,285.000 din, v letu 1962 pa je
njihov obseg proizvodnje predvi¬
den na 691,329.000 dinarjev. Iz
navedenih podatkov vidimo, da je
v manjših podjetjih problem, ka¬
ko povečati fizični obseg proiz¬
vodnje. Vzrok je v tem, ker se
manjša podjetja niso pravočasno
modernizirala in iskala take ob¬
like proizvodnje, ki ima pogoje za
obstoj in nadaljnji razvoj in zato
niso pripravljene konkurirati na
svetovnem tržišču. Značilno je tu¬
di, da vsa manjša lesnoindustrij¬
ska podjetja prikazujejo v letu
1961 manjši fizični obseg proiz¬
vodnje kakor v letu 1960. Vsa ta
podjetja potrebujejo sredstva za
rekonstrukcije in je vprašanje, če
bi bila sredstva spričo take raz¬
drobljenosti pravilno vložena. Na
zmanjšani fizični obseg je vpli¬
valo tudi tole: izvozne premije so
znižane za približno 200 din na 1
dolar, hlodovini se je povečala ce¬
na za približno 2000 din na m 1 ,
podražile so se prevozne usluge,
obresti osnovnih sredstev so se
povečale od 2 na 6 %, prav tako
so se povečale obresti na obratna
sredstva, obresti od kreditov in
prometni davek. Zaradi težke si¬
tuacije so bila podjetja lesne stro¬
ke oproščena 15 % prispevka iz
dohodka za pohištvo in žagan les,
kar je omogočilo naložbo pretež¬
nega dela skladov v preteklem le¬
tu. Taka situacija že nekaj let na¬
rekuje, da je rešitev v smotrnej¬
šem izkoriščanju naše lesne suro¬
vinske baze le v združeni lesni
industriji. Združevanje manjših
lesnih podjetij ni novost našega

sistema, temveč je ekonomska
nujnost. Iz izdelanega elaborata v
združeni lesni industriji je raz¬
vidno, da bi se proizvodnja po
rekonstrukcijah povečala za sko¬
raj 2 milijardi dinarjev. Za pred¬
videne rekonstrukcije bi bilo po¬
trebno 264,864.000 din investicij¬
skih sredstev. Iz predloga vidimo,
da bi močna združena podjetja
laže dobila investicijska sredstva.
Imeli bi dobro organizirano pro¬
dajno mrežo na zunanjem in do¬
mačem tržišču in strokovnjaki bi
lahko pomagali vsem podjetjem.

Močan gospodarski potencial na
področju občine predstavlja tudi
kovinska industrija s »Kovinopla¬
stiko« Lož. Podjetje nima tradi¬
cije, saj je zraslo iz majhne obrt¬
ne delavnice in že sedaj dosega
dobre rezultate. Fizični obseg iz
leta v leto povečuje. Tako je bil
v letu 1962 povečan obseg proiz¬
vodnje proti letu 1960 za 50 %. To
je vsekakor odraz prizadevnosti
celotnega kolektiva. Tudi tu so še
potrebne rekonstrukcije in zgradi¬
tev združenih proizvodnih hal,
kajti sedaj proizvajajo v majhnih
delavnicah po Loški dolini. S pre¬
hodom podjetja na organizacijo
ekonomskih enot se je dvignila
predvsem kvaliteta izdelkov, na¬
stal pa je problem poslovanja med
ekonomskimi enotami. V zvezi s
tem je bila uvedena interna kon¬
trola, ki je že prebrodila začetne
težave.

V prvem tromesečju letošnjega
leta je proizvodnja nekoliko pad¬
la, ker niso pravočasno dobili ma¬
teriala in orodje. Oviral pa jo je
tudi slab električni tok. Organi
upravljanja so se v tem obdobju
večkrat sestali, da bi odpravili
vse te pomanjkljivosti. Pričakuje¬
jo, da bo naslednje obdobje mno¬
go uspešnejše. Drugo manjše po¬
djetje kovinske stroke je Kovino-
servis Rakek, ki iz leta v leto iz¬
boljšuje svoje poslovanje. Z re¬
konstrukcijami bo doseglo še bolj¬
še rezultate. V letu 1961 je bil
njihov bruto produkt 136,411.000
dinarjev, kar je za 81 % več ka¬
kor v letu 1960. Tudi pri tej in¬
vesticiji bo potrebno razmišljati o
izvozu v inozemstvo, da bi si ta¬
ko ustvarili čim več deviznih
sredstev.

Obrtništvo na področju občine
je problem, ki ga bo potrebno
resneje reševati. V preteklem letu
so šla v likvidacijo tri podjetja
in sicer: Komunalni servis Cerk¬
nica, Remont Stari trg in Obutev
Rakek. Vsa dela, ki sta jih oprav¬
ljala Komunalni servis in Remont
je prevzelo gradbeno podjetje
»Gradišče« Cerknica. Sedaj pa na¬
staja vprašanje, če so občinske po¬
trebe tolikšne, da potrebujemo
svoje gradbeno podjetje. Jasno
nam mora biti to, da tako obsež¬
no podjetje mora iskati delo izven
občinskih meja, obenem pa se
(Nadalj. na 2. strani)

GLAS NOTMANj8R|

Kaj je novega v šolstvu?

Že vrsto let govorimo o tem,
kako bi omogočili vsem otrokom
naše občine šolanje na popolnih
osnovnih šolah. Letos je bila v
začetku koledarskega leta imeno¬
vana komisija, ki naj bi pregle¬
dala možnosti za prevoz otrok v
centralne šole. Vse gradivo je že
pripravljeno. Treba se bo pogovo¬
riti s starši, da bodo vedeli, kdaj
pošiljati otrok na avtobus. Otroci,
ki hodijo v šolo v Cajnarje in
Sivče, bi hodili na najbližje posta¬
jališče ob cesti Velike Bloke—Be¬
gunje na redni avtobus. Noben
otrok ne bo imel do ceste dalj
kot 30 minut. Ti otroci bi se vo¬
zili v nižje razrede v šolo Begu¬
nje, v višje pa v Cerknico. Otroci
iz Krajiča in okolice bi se vozili
z izrednim avtobusom v Novo vas.
Avtobus bi prišel iskat otroke
okrog 7. ure zjutraj. Otroci iz
Žile in Otav se bodo vozili z iz¬
rednim avtobusom. Avtobus bo
prišel prav do vasi Osredek in jih
nato odpeljal v šolo v Begunje in
Cerknico. Otroci z Babnega polja
in Gornjega Jezera naj bi se vo¬
zili z rednim avtobusom v Stari
trg in Iga vas ali v Grahovo. Ne¬
kateri starši z nezaupanjem gle¬
dajo na vse te prevoze. Ko bodo
vsi prevozi urejeni, bo treba mi¬
sliti na ukinitev teh šol. In ravno
tega se naši ljudje najbolj boje,

(Nadalj. s 1. strani)

mora mehanizirati, če hoče kon¬
kurirati večjim gradbenim pod¬
jetjem. Kolektiv se trudi, da bi
povečal svoje gradbene zmoglji¬
vosti, nastaja pa vprašanje, če bo
prenesel konkurenco izven občine.

Uslužnostna obrt mora tudi naj¬
ti svoje pravo mesto. Zato smo
odgovorni vsi skupaj, še posebej
pa krajevne organizacije SZDL.
Izbira za to ni velika. Lahko bi
ustanovili združenje uslužnostne
obrti ali pa krajevne skupnosti.
Ta za sedaj dela samo v Cerknici
in ima težave s prostori. Potrebno
bo organizirati krajevne skupno¬
sti še v Starem trgu in na Ra¬
keku.

Predvidene investicije v letoš¬
njem letu znašajo 502,844.000 din.
Pri tem moramo dobro premisliti,
kje bomo investirali. V današnji
situaciji so racionalnejše investi¬
cije pomembnejše kot kdajkoli
prej. Porok zanje so le ekonom¬
sko utemeljeni investicijski pro¬
grami. Investicije predvsem vla¬
gamo tam, kjer jih bodo najhitre¬
je vračali, ker bomo le na tak na¬
čin lahko dvignili gospodarsko
moč komune.

Iz analize vidimo, da družbene
službe pri LO niso povsem od¬
igrale svoje vloge. Zbor proizva-
javcev je premalo razmišljal o
tem, kako bi pospešili nadaljnji
razvoj gospodarstva. Na svojih se¬
jah je obravnaval manj važna
vprašanja. Razvoj gospodarstva v
komuni pa je bil prepuščen go¬
spodarskim organizacijam. Vzroki
za tako delo so v slabi kadrovski
sestavi zbora proizvajavcev.

Sveti pri ljudskem odboru so
razpravljali predvsem o predpisih
in zakonih, niso pa se ukvarjali
z družbenimi problemi. Tako se
je zgodilo, da sklepov svetov niso
izvajali pristojni organi. Svet za

češ, da je kraj, ki je imel sedaj
šolo, nekaj pomenil. Ti ljudje pa
ne vidijo perspektiv svojih otrok
in ne vedo to, da bodo tako vsi
otroci dovršili popolno osemletko.

Po izračunih bodo prevozi stali
precej več, kot stane sedaj vzdr¬
ževanje šol. Vse stroške in prevo¬
ze krije namreč sklad za šolstvo
ObLO.

Učitelji, ki so do sedaj učili na
teh šolah, bodo lahko še naprej
stanovali v šoli. Učiti pa bodo
morali iti tja, kamor jim bo pač
najbližje.

Že večkrat je svet za šolstvo
razpravljal tudi o organizaciji pro¬
svetne pedagoške službe. V minu¬
lem šolskem letu je našim pro¬
svetnim delavcem zelo veliko po¬
magal Zavod za prosvetno peda¬
goško službo Logatec. Naši pro¬
svetni delavci so bili z delom tega
zavoda zelo zadovoljni. Svetovav-
ca tov. Vinko Haložan in pedago¬
ški svetnik Drago Vončina sta
redno prihajala po naših šolah in
pomagala našim učiteljem z raz¬
nimi koristnimi nasveti. Po mne¬
nju vseh prosvetnih delavcev je
prosvetno-pedagoška služba ravno
v minulem letu napravila velik
korak naprej.

Žal pa bo moral zaradi slabe
kadrovske zasedbe zavod v likvi¬
dacijo. Tako bo za našo občino,

komunalne in gradbene zadeve je
na primer predlagal, da je treba
prekiniti s »šušmarstvom«, a je
ostalo le pri besedah. Krivdo no¬
si aparat ljudskega odbora in in¬
špekcijske službe. Sveti so imeli
probleme tudi pri zbiranju raznih
analiz, katere bi moral priprav¬
ljati aparat ljudskega odbora, le¬
ta pa tudi ni vedno dobil nalog od
sveta in tega ni pripravil. Zato je
prihajalo do anomalij, kar vse¬
kakor neugodno vpliva na občane.
Pri takem delu ne pridejo do iz¬
raza družbeni organi. Ti bodo
morali resneje reševati družbene
probleme. Potrebno je več posve¬
tovanj s sveti, na katerih bi se
pogovorili o delu, ker je prav le-
teh do sedaj primanjkovalo.

Če hočemo izvajati družbene
predpise in zakone, bodo morale
inšpekcijske službe ostreje ukre¬
pati. Dogajalo se je, da so marsi¬
kaj gradili brez dovoljenj in po¬
trebnih načrtov, toda kljub temu
ni bilo nobenih kazni. Inšpekcij¬
ske službe so postavljene, da kon¬
trolirajo izvajanje vseh predpisov,
ne pa za to, da ščitijo interes po¬
sameznikov. Prav tako se je do¬
gajalo, da so vodilni ljudje inter¬
venirali in gradnja je bila dovo¬
ljena. Tak način je treba odpra¬
viti, če hočemo zagotoviti pospe¬
šen nadaljnji razvoj gospodarstva.

Na slabo delo prav gotovo vpli¬
va tudi kadrovski sestav aparata.
Primanjkuje kadra z višjo in
srednjo izobrazbo, saj ima vrsta
referentov samo nižjo izobrazbo.
Morali bi upravni aparat zmanj¬
šati, istočasno pa zagotoviti stro¬
kovno usposobljen kader.

V analizi smo prikazali le sla¬
bosti, ni pa bilo govora o uspehih,
ki prav gotovo so. Ti pa bi bili
prav gotovo večji, če bi preje za¬
čeli odpravljati napake.

FRT.

kakor tudi za vrsto drugih občin:
Kočevje, Vrhniko, Ribnico, Gro¬
suplje, Logatec itd. skrbel Zavod
za prosvetno-pedagoško službo
Ljubljana-Vič. Ta zavod bo ka¬
drovsko dobro zaseden. Soustano¬
vitelj tega zavoda bo tudi ObLO
Cerknica. Čeprav so naše šole od
Ljubljane precej oddaljene, bodo
morali pedagoški svetovalci skr¬
beti ravno tako za te šole, kot za
šole v najbližji okolici, saj bo
prispevala za vzdrževanje tega za¬
voda tudi naša občina prav toliko
kot ostale.

Pravilnike o delitvi osebnih do¬
hodkov so izdelali vsi delovni ko¬
lektivi naših šol. Med seboj pa so
si zelo različni. Vse šole so upo¬
rabile točkovni sistem pri delitvi
dohodka. Komisija, ki je bila ime¬
novana pri svetu za šolstvo, je
dvakrat zasedala in pretresla vsak
pravilnik zase. Dala je posamez¬
nim pravilnikom kritične pripom¬
be, ki pa jih je delovni kolektiv
upošteval ali pa ne. Pravilniki se

Letna konferenca sveta Svobod
in prosvetnih društev cerkniške
občine je za nami. Delegati so se
seznanili, da svet v preteklem
letu ni skoraj nič delal, dali so
(kljub temu) članom sveta razreš-
nico in zaželeli novemu predsed¬
stvu kaj več uspeha pri delu. Ob
vsem tem človek pomisli, da ni
biti težko član sveta. Med dom
ne delaš nič (če jc seja vendarle
sklicana, ne prideš), na letni kon¬
ferenci pa priznaš, da iz »-objek¬
tivnih in subjektivnih < razlogov
nisi nič delal. No, in dobiš razreš-
nico. Kulturno delo je tako zaple¬
teno, da je dovolj, da enkrat na
leto govoriš o njem ...

Kje je tukaj moralna odgovor¬
nost izvoljenih funkcionarjev? Ka¬
ko bomo opravičili, da prosvetna
društva niso prejela od sveta sko¬
raj nobene pomoči? Kako opravi¬
čiti izgubljeni idealizem pri lju¬
deh v društvih, ki so delali, pa so
obupali, ker niso našli razumeva¬
nja pri organu, ki bi ga prvi in
najbolj moral imeti? In ne nazad¬
nje: minilo je leto in ljudje (tisti,
katerih je vsa ta kultura name-'
njena) niso dobili ničesar.

Da je denarna podpora svetu
minimalna, je odveč pripominja¬
ti. Če ne bomo v prihodnje vsaj z

razlikujejo predvsem po tem, da
ne jemljejo vsi kolektivi 24-ume
učne obveznosti ali 42-urne ob¬
veznosti. Nekateri priznavajo v
pravilnikih še povračilo za kur¬
javo in stanarino. Povprečje oseb¬
nih dohodkov prosvetnih delavcev
glede na stopnjo izobrazbe pa je
enotno. Tako je povprečje osebnih
dohodkov za učitelje pripravnike

28.000 din, za predmetne učitelje

32.000 din, za profesorje 35.000 din.
Vsi pravilniki upoštevajo tudi na¬
grajevanja: za kvaliteto dela, za
prizadevnost in uspehe na delov¬
nem mestu. Za nadpovprečno kva¬
liteto in uspehe pri delu se lahko
vsakemu prosvetnemu delavcu po
posameznih šolah lahko zvišajo
osebni dohodki do 20 odstotkov.
Tistemu pa, ki bo naloge, za kate¬
re se bo zavezal v delovni po¬
godbi, ki jo bo sklenil, zanemaril,
in ne bo opravil, se bodo osebni
dohodki znižali za 20 odstotkov.

S tem, ko je svet za šolstvo
sprejel pravilnike, bodo delovni
kolektivi po naših šolah prelomili
stari uslužbenski sistem, dohodek
bodo delili po delu.

O. J.

zanjo

zagrizenim delom nadoknadili po¬
manjkanja denarja, potem bo na¬
še kulturno življenje zamrlo. Ker
je kulturnih delavcev vedno manj,
tudi žalujočih ostalih ne bo veli¬
ko.

Kadarkoli naše kulturno dru¬
štvo nima denarja, (to je skoraj
vedno), sklenejo člani, da bodo
uprizorili igro, ki bo nekoliko na¬
polnila blagajno. V težnji za fi¬
nančnim uspehom igrajo stvari,
za katere vedo, da bodo ljudi
»►vlekle«. To pa so skoro vedno
dela na precej nizki umetniški
ravni. S tem je društvo negiralo
svojo osnovno funkcijo. Namesto
da bi vzgajalo gledavca, »vzgaja«
gledavce njih. O drugih panogah,
ki bi jih morala kulturno prosvet¬
na društva še gojiti, pa tako go¬
vorimo le na letnih konferencah.
Sicer pa: novi odbor in člani
predsedstva so izvoljeni in čeprav
prve seje, za katero so se zme¬
nili, še ni bilo, jim želimo več
uspeha, kot so ga imeli njihovi
predniki. Če bodo tudi pristojni
organi imeli več razumevanja za
kulturno delo, bo morda kultura
končno tudi pri nas pognala kore¬
nine v sedaj zapuščeno ledino.

MaD

Plenum SZDL o gospodarstvu
in družbenih službah

Kultoma suša in nekaj vzrokov

OLAS NOTRANJSKE

«

Nastop mladih talentov
v oddaji »Pokaži kaj znaš

Tudi letos je mladina občine
Cerknica pripravila osrednjo pro¬
slavo dneva mladosti z nastopom
mladih talentov na prireditvi »Po¬
kaži, kaj znaš«, ki je bila 27. ma¬
ja 1962 v Starem trgu pri Ložu.

V uvodnih besedah je sprego¬
voril o pomenu proslave in praz¬

«

Vsi nastopajoči so bili ob za¬
ključku prireditve nagrajeni s
praktičnimi darili, ki so jih pri¬
spevale: trgovsko podjetje »Škoc¬
jan« Rakek, tovarna pohištva
»Brest« Cerknica, lesnoindustrij¬
sko podjetje »Jelka« Begunje, go¬
stinsko podjetje »Lovec« Rakek,

RAZSTAVA LJUDSKE TEHNIKE

Občinski odbor ljudske tehnike
je organiziral v počastitev dneva
mladosti razstavo ljudske tehni¬
ke. Na razstavi so pokazali svoje
izdelke dijaki šol, člani foto in

radio kluba ter avto-moto dru¬
štev. Razstava je bila v Cerknici,
Starem trgu in Rakeku. Ogledalo
si jo je z zadovoljstvom mnogo
ljudi. S. B.

Športna dejavnost se izboljšuje

Telesno vzgojna dejavnost v
cerkniški občini je zadnje leto
občutno padla. Vzrokov za to je
kajpada več. Problem ni samo
cerkniški; pojavlja se tudi v mno¬
gih drugih občinah in prej ali
slej bo potrebno stvari gledati ta¬
ke kot so. »Zamenjava« starih z
mladimi ni prinesla povsem zaže¬
lenih rezultatov. Uspehe bi do¬
segli s sporazumom in sodelo¬
vanjem, saj hočemo doseči iste
cilje. Vse kaže, da bomo pri tem
delu našli skupen jezik. Zadnji
občni zbor obč. zveze za telesno
kulturo v Cerknici je potekal v
vzdušju, ki budi upe na boljše
čase, kljub že kroničnemu po¬
manjkanju denarja. Občin, zveza
ima za letošnje leto v proračunu
dva milijona dinarjev. To bo ko¬
maj zadoščalo za kritje funkcio¬
nalnih stroškov v posameznih
društvih.

Nogometno igrišče v Cerknici
je zaradi poplav zelo slabo in
brez sanitarnih objektov. Za
zgraditev novih pa ne bo sred¬
stev.

Telesnovzgojno društvo v Sta¬
rem trgu ima zaradi popravila
telovadnice pol milijona dolga.
Vzdrževanje telovadnice v Novi
vasi zahteva mnogo denarja.

Športniki na Rakeku bi radi
preselili telovadnico in gradili
dvostezno kegljišče.

To so seveda le najnujnejše
stvari. Vsega tega ne moremo
pričakovati od ObLO, ker ima ta
že tako »napet« proračun. Občin¬

ska zveza za telesno kulturo se je
lotila dela v nič kaj zavidljivih
okoliščinah. Organizirala je spo¬
mladanski kros ter turnirje v od¬
bojki in namiznem tenisu. Se¬
stavljen je bil tudi iniciativni od¬
bor za jugoslovanske pionirske
igre. Tekmovanja v okviru teh
iger so bila po vseh 15 šolah v
občini. Najboljše ekipe so potem
nastopile na conskem prvenstvu
v Logatcu in okrajnem v Ljub¬
ljani. Pogoji, v katerih bo treba
delati, so težavni, vendar ne tako,
da ne bi uspeli. In prav gotovo
ni razloga, da ne bi končno za¬
živelo društvo v Grahovem.

TELOVADNA AKADEMIJA

TVD »Partizan« v Starem trgu
je priredilo 17. junija v počasti¬
tev 70. rojstnega dne maršala
Tita telovadno akademijo na pro¬
stem. V 14. točkah so se zvrstili
vsi oddelki od cicibanov do čla¬
nov. Gledalci so zlasti navdušili
najmlajši telovadci s simbolično
vajo »Ob bistrem potoku«, člani¬
ce s kiji in člani z vajami na
drogu in bradlji, kjer sta se zla¬
sti pokazala Edo žagar in Vinko
Strle. Ugajale so jim tudi mla¬
dinke pri prostih vajah in članice
na dvovišinski bradlji, kjer so se
uveljavile Danica Intihar, Jelka
Štirn in Jelka Rus. Tudi mladin¬
ci s preskoki preko švedske skri¬
nje in mladinke na gredi so us¬
pešno izvajale svoje točke. Prav
gotovo pa ne smemo prezreti pio¬
nirk s simbolično vajo »Marko
skače«. Čeprav je bila telovadna
akademija na hitro sestavljena,
lahko z zadovoljstvom ugotovi¬
mo, da je popolnoma uspela.
Največ zaslug za to ima vodni¬
ški kader z načelnikom tov. To¬
netom Šepcem in tov. Intihar-
jevo ter prizadevni predsednik
tov. Emil Mercina. Vse točke je
spremljala s klavirjem tov. Tru¬
da Savnik.

»GLAS NOTRANJSKE« izhaja
mesečno — Izdaja ga Obč. odbor
SZDL Cerknica — Ureja ured.
odbor — Glavni in odgovorni
urednik: Danilo Mlinar — Člani
uredništva: Slavko Berglez, Franc
Tavželj, Dane Mazi, Milan Strle
in Anton Koščak — Tehnični
urednik: Janko Novak — Korek¬
tor: Sonja Verbec — Tisk: CZP
»Kočevski tisk" Kočevje — Letna
naročnina 240 din — Rokopisov
in risb ne vračamo

NOVI PREDSEDNIK

Na 6. redni seji občinskega ko¬
miteja LMS Cerknica, z dne 1. ju¬
nija 1962, je bil za predsednika
občinskega komiteja LMS Cerk¬
nica izvoljen tov. Ivo Gorjanc,
prosvetni delavec na osemletki
Grahovg.

novanju mladine predsednik ko¬
misije za družbeno življenje pri
občinskem komiteju LMS tov. Ti¬
ne Cimprič. Nato so pevci, recita¬
torji in mladinci izvedli program.
Odgovarjali so na vprašanja iz
življenja tov. Tita, pisateljev Ma¬
teja Bora, Kajuha in o Notranj¬
ski ter Postojnski jami med
NOB. Na prireditvi je sodeloval
tudi orkester glasbene šole z Ra¬
keka. Nastopajoče je izbrala po¬
sebna komisija na avdiciji.

Izvajalce je ocenjevala poseb¬
na komisija, oddajo pa je vodil
to» Franček H vala iz Cerknice.

Publika je mladino zelo pri¬
srčno sprejela, prav posebno re¬
citatorja lastnih pesmi Toneta
Sepca iz Starega trga, pevca po¬
pevk Zlatka Goluboviča z Veli¬
kih Blok in Romano Janežič iz
Cerknice.

Elektro-žaga Nova vas, mesnice
in pekarija Loška dolina, Vodna
skupnost Cerknica in trgovsko
podjetje »Ulaka« Stari trg.

Ker je prireditev zelo uspela
in želijo prebivalci ostalih kra¬
jev v občini slišati program, bo
obč. komite LMS ponovil v zad¬
njih dneh meseca junija in v za¬
četku julija oddajo tudi v osta¬
lih krajih občine.

A. T.

o

CLAI NOTRANJSKE

II KCLEItTIlA -KC¥IHI€I>L/1$TIIt A* IIIL0I

^iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniK iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii

Povečanje bruto

PRVA SKUPINA NA MORJE
Te dni je odšla prva skupina
članov kolektiva na 10-dnevno le¬
tovanje k morju, kjer se bodo
spočili v počitniškem domu, ki
ga ima najetega za poletno sezo-

Na III. redno sejo centralnega
delavskega sveta sta bila povab¬
ljena tudi naša predstavnika iz
Zagreba in Beograda. Ob tej pri¬
liki je centralni delavski svet raz¬
pravljal o stanju na tržišču na
podlagi podanih poročil.

Iz poročila predstavnika Bran¬
ka Grgiča citiramo:

»Kakor je znano, sem do sedaj
obiskoval le grosiste. Tržišče bo¬
mo morali z ozirom na sedanje
stanje natančno analizirati. Po¬
trebni bodo stiki z lesno industri¬
jo, ki jo do sedaj nismo redno
obiskovali, kakor tudi s podjet¬
ji, ki se ukvarjajo z gradbenim
mizarstvom in redno ter serijsko
proizvodnjo. Da bomo blago us¬
pešno plasirali, je potrebno raz¬
širiti asortiman pohištvenega
okovja. Prav tako je treba paziti
na kvaliteto, ker je le-ta garan¬
cija za uspešno prodajo blaga.«

Predstavnik je med drugim po¬
udaril, da bo vložil vse svoje
znanje za nemoten potek realiza¬
cije plana.

Predstavnik iz Zagreba tovariš
Vladimir Bmjak je podal po¬
dobno poročilo iz svojega delov¬
nega področja. Z nekaj besedami
bomo skušali prikazati njegovo
mišljenje:

»Zaradi združevanj v trgovini
je delo na terenu nekoliko tež¬
je. Lahko povem, da podjetje ni¬
ma nobenega artikla, ki bi ga ne
moglo prodati. Zato sodimo, da
je asortiman dobro izbran. Izred¬
no dobro so na tržišču sprejeti
izdelki iz plastičnih mas. V tem
pogledu pa bo potrebno še razši¬
riti proizvodnjo, ker kupci zah¬
tevajo vedno več naših izdelkov.
Glede na to, da dobro poznam

no sindikal. podruž. podjetja.
Poleg prijavljenih članov kolek¬
tiva, ki bodo preživeli dopust v
počitniškem domu, pa bodo lah-
Jco tudi ostali člani kolektiva od¬
šli v dom, ker bo prirejala sin-

tržišče na svojem delovnem ob¬
močju, sem prepričan, da hitre
spremembe ne bodo bistveno
vplivale na nadaljnji potek pro¬
izvodnje in prodaje.«

Tako torej govore predstavni-

MED NAMI

Ob prejemu zadnje številke sem
se namenila napisati nekaj misli,
ki so se mi vsilile po govoru pred¬
sednika Tita v Splitu.

Naslednji dan se je namreč raz¬
vil med oddelkovodjem in menoj
tale razgovor: »Ali si prebral go¬
vor maršala Tita?« »Ne« je odgo¬
voril. Si poslušal po radiu, nisem
odnehala. »Tudi ne. To bi vendar
moral spregovoriti že pred dese¬
timi leti,« mi je končno pritrdil.
»Nič ni prepozno,« sem mu odvr¬
nila in še pripomnila, »to bi mo¬
rali prebrati tudi vodilni v pod¬
jetju.« Odšel je brez besed.

Nekaj dni po razgovoru so na
Vrhniki popravljali električni
daljnovod. Slab tok, zastoj stro¬
jev, odvečna delovna sila in še
dve novi delavki (kar je bilo ra¬
zumljivo,) so okolnosti dovedle
nekaj delavk iz druge izmene, da
smo vzele brezplačni dopust. Ra¬
zumele smo trenutni zastoj. Na¬
slednji dan je sledila našemu
zgledu tudi prva izmena. Nekaj
dni za tem dogodkom se je to zo¬
pet ponovilo. Od oddelkovodje

dikalna podružnica v času sezone
enodnevne izlete.

Podpis k sliki:

Počitniški dom »Kovinoplastike «
ob morju

ki! Kar pa nas je »doma«, mora¬
mo zastaviti vse sile, da bomo
ugodili zahtevam tržišča in le
tedaj lahko mirno gledamo v pri¬
hodnost.

smo dobili navodilo: »Zopet bo
treba na dopust, dela ni!« »Že, že
na dopust, le kakšni bodo koncem
meseca prejemki, od katerih ži¬
vim?« sem sc branila. Takrat se
je vzravnal in osorno odgovoril:
»Kaj pa misliš, da je meni lahko?
Ti imaš doklade, jaz pa dam pla¬
čo le za davke!« (Zaposlena sta
oba z ženo op. p.). Nisem mu od¬
govorila, le v srcu sem začutila
bolečino.

Vem, da nj izrekel teh besed iz
hudobije. To mu je narekoval
njegov dolgoletni ponos, ki se gd
ne morejo otresti nekateri naši
nadrejeni delavci — pol proletarci.
V njih tiči še vedno tisti zakore¬
ninjeni izrek: »Kaj boš ti, ko /tir
nimaš!« Vodstvo ne bi smelc/biti
odgovorno le za proizvodnjo, vi¬
deti bi moralo gonilno silo v njej
— človeka. Zato bi morali vsi ti¬
sti, ki prejemajo 40 ali več tiso¬
čakov malo več pomisliti tudi na
tiste, ki dobe 10 tisočakov. Le s
pravilnim odnosom bomo ustva¬
rili to, kar družba od nas zahteva
in pričakuje M. M.

»Kovinoplastika« Lož

Kovinoplastiko sestavlja 5 ob¬
ratov, ki so razstreseni po Loški
dolini. V takem položaju tovarne
in s takimi stroji je nemogoče
povečati proizvodnjo, saj so po¬
samezni delavci polno zaposleni.

Prvo, kar bi vplivalo na pove¬
čanje proizvodnje, je koncentra¬
cija vseh obratov. Za to je že iz¬
delan idejni projekt. Navedel
bom samo nekaj številk, ki na¬
zorno dokazujejo, kako bi pove¬
čali proizvodnjo, kje so skrite re¬
zerve in kje jih je treba iskati.
Vseh pet obratov meri 7140 kva¬
dratnih metrov. Zaposlenih je cca
500 ljudi. Letni obseg dosedanje
proizvodnje znaša 1251 ton izdel¬
kov v skupni vrednosti 941 mi¬
lijonov dinarjev. Po rekonstruk¬
ciji, oz. koncentraciji objektov,
pa se bo kvadratura pokritih pro¬
storov zmanjšala na 6310 kva¬
dratnih metrov. Število zaposle¬
nih bi ostalo isto. Proizvodnja
pa bi se dvignila iz 1251 ton na
1948 ton letno v vrednosti 1641
milijonov dinarjev. Sedaj ima
vsak obrat svoje vratarje. Vra¬
tarjev je 9, skladiščnih delavcev
pa 26. Po koncentraciji obratov
bi zadostovali trije vratarji in
deset skladiščnih delavcev itd.

Drugo je sprememba tehnolo¬
ških postopkov. Poglejmo v mon¬
tažo: tu vidimo, da vse kovičijo
z roko in kladivom. Z uvedbo
pnevmatičnih kladiv bi zmoglji¬
vost montaže pri enaki zaposlitvi
vsaj povečali. Sedanji način iz¬
delave nasadil je zastarel, z no¬
vim postopkom pa bi zboljšali
kvaliteto in zvišali storilnost, če
gremo na pot z izdelkom, vidi¬
mo tole: prvo operacijo napra¬
vijo v Ložu, četrto pa v Babnem
polju. Izdelek je torej prepotoval
najmanj 28 km dolgo pot. S kon¬
centracijo obratov bi napravil
največ 1 km dolgo pot.

Tretje, kar bi bilo potrebno za
povečanje proizvodnje, je nabava
strojev z večjo zmogljivostjo (vsi
dosedanji podatki so izračunani
na podlagi zmogljivosti starih
strojev in naprav). Stroji v pla¬
stiki so 25 in 50 gramski. Ti pre¬
delajo dnevno do 500 kg materia¬
la. če bi nabavili močnejše stro¬
je bi z istimi delavci predelali
več materiala.

Pa tudi organizacija proizvod¬
nje ni sedaj na zaželeni višini.
Tudi tu je še precej skritih re¬
zerv.

Spoštovani bralci! V članku je
navedenih samo nekaj primerov,
ki bi vplivali na povečanje pro¬
izvodnje. Vsega tega pa ne bi
mogli storiti čez noč.

Predstavniki govorijo!

Bravci nam pišejo

©

OLAS notranjske






■

Petnajstletniki na razpotju

Ena izmed nalog reformirane
šole je tudi poklicno usmerjanje
mladine. V lanskem letu je zato
Zavod za zaposlevanje delavcev
Cerknica imenoval komisijo za
poklicno usmerjanje mladine. Na¬
loga le-te je bila, da otrokom, ki
končajo šolanje, posreduje čim
širši pogled v njihovo bodoče živ¬
ljenje. Komisija je sestavila učni
načrt, ki naj bi bil v sklopu uč¬
nega načrta za dopolnilni pouk.
Razredniki sedmih in osmih raz¬
redov so poučevali po tem načr¬
tu in učenci, ki so letos končali
šolanje na osnovni šoli, sd se ve¬
liko laže odločili za poklic dli za
nadaljnje šolanje. Se večjo nalo¬
go pa je napravil referent za po¬
klicno usmerjanje, ki je bil na¬
stavljen pri zayodu za zaposleva¬
nje delavčev. Le-ta je hodil po
šolah in s predavanji o raznih po¬
klicih in možnostih za vključeva¬
nje mladine v poklic ali nadalj¬
nje šolanje, mladino zelo razgibal.
Večkrat so mladinci hodili k nje¬
mu po nasvete. Na posebnih kar¬
tonih ima zbrane podatke in želje
posameznih mladincev.

Se prav posebno je bila mladi¬
na razgibana v mesecu poklicne¬
ga usmerjanja. Učenci so po šolah
izdelali lepe likovne in pismene
izdelke na to temo. Najboljše so
predložili komisiji, ki jih je oce¬
nila in nagradila š knjižnimi na¬
gradami. Eden izmed pismenih iz¬
delkov je tudi ta:

»KAJ BI ŽELELA POSTATI«

Že je posijalo toplo sonce in na

IZ KOVINOPLASTIKE LOŽ

Tudi letos je kolektiv razsta¬
vil izdelke na VI. mednarodnem
sejmu tehnike v Beogradu.

Rezultat razstave je bil dokaj
uspešen. Kljub sedanjemu stanju
na tržišču je uspelo predstav¬
ništvu iz Beograda vključiti med
naše odjemalce več resnih po-

polju se začenja delo. Tako tudi
jaz sadim na njivi krompir. Skla¬
njam se in premišljujem, kam se¬
daj? Tihe — skrite želje ne upam
povedati materi, sestri ali bratu.
Ti bi me takoj zavrnili: »Doma
boš!« Tako le sama vem za po¬
klic, ki me veseli. Računovodki¬
nja! Le zakaj se mi je ta poklic
tako priljubil? Malokdo se odloči
zanj. V dnevnem časopisju jih
vedno iščejo. Tudi to vem, da po¬
klic ni tako težak. Kdor ne ljubi
matematike, ta v njem ne bo sre¬
čen. Delati je treba največ v sobi.
Sediš v hladni sobi in pregleduješ
račune. Skozi okno meče sonce ti¬
soč žarkov na mizo. Vsak prašek
se giblje in lesketa v soncu.
Svinčnik v roki, papir je poln ra¬
čunov. To se ponavlja dan za
dnem.

Že vnaprej vem, da se mi skri¬
ta želja ne bo uresničila. Prišel
bo čas, ko se zapro šolska vrata
in odpro vrata v garanje. Ostala
bom doma na kmetiji. Ne ugaja
mi to, toda morala se bom vdati v
usodo. Zelo srečna bi bila, če bi
se mi uresničila skrita želja, Do¬
ma moram ostati zato, ker je
umrl oče, brat bo šel k vojakom
in prostrano polje nima delavcev.
Domači se nočejo zmeniti za mo¬
je hrepenenje in znanje,

L K.

Izdelek ne potrebuje komentar¬
ja. Mislim pa, da je problem, ki
ga je učenka odprla, pomemben,
ker riše staro miselnost, ki jo še
vedno težko premagujemo.

V bodoče bo morala komisija
za poklicno usmerjanje mladine
še bolj načrtno spremljati hote¬
nje in želje posameznih učencev,
ki zaključujejo obvezno šolanje in
jih vsklajati s kadrovskimi po-

2e dalj časa govorimo o nuj¬
nosti povezovanja in združevanja
lesne industrije na našem bazenit.
Lesna industrija je raztresena v
manjša podjetja: »Gaber« Stari

trg, »Jelka« Begunje, Elektro-žaga
Nova vas, "Tisa« Rakek ter kom¬
binat lesne industrije »Brest« s
petimi poslovnimi enotami ali ob¬
rati. Vsako podjetje samostojno
gospodari z družbenimi sredstvi,
samostojno išče tržišča, razpolaga
s skladi za razširjeno produkcijo
in za družbeni standard.

Ko govorimo o raztreseni lesni
industriji, je potrebno, da anali¬
ziramo, koliko imajo posamezni
obrati (četudi dobro poslujejo)
sredstev za razvoj. Seveda so de¬
narna sredstva iz lastnih skladov
majhna. Vsak obrat zase investi¬
ra, zato ne vidimo tehničnih re¬
zultatov, nabave novih strojev,
raznih pripomočkov pri delu za
varnost delavca itd. Seveda ne mo¬
remo govoriti o visoki produktiv¬
nosti in boljši kvaliteti naših iz¬
delkov za izvoz, če nam v teh
manjših podjetjih stroji počivajo

trebami gospodarskih organizacij
in ustanov. Mladino je treba vo¬
diti na ekskurzije v naša podjetja,
se z njimi pogovarjati o načinu
proizvodnje, o delu na posamez¬
nih delovnih mestih itd.

Podjetja bi lahko napravila
majhne delavnice, kjer bi mladi¬
na vadila ročne spretnosti. Tako
bi se mladina laže odločila za po¬
klic ali študij. O. J.

in tudi delovni pogoji so v večini
slabi. (Slaba ventilacija, nezadost¬
no ogrevanje itd,),

Potrebno je za kolektiv in za
celotno našo družbo, da se začne¬
mo v naših kolektivih resno po¬
govarjati o tem, kako bomo pla»
sirali naše proizvode na zunanja
tržišča in se sprijaznili z manjšo
profitno stopnjo za svoje izdelke,
saj je 30 %  (ali še večja) profitna
stopnja zelo visoko nad evrop¬
skim povprečjem. Kapacitete naše
lesne industrije so prevelike za
jugoslovansko potrošnjo in če ho¬
čemo naše kapacitete obdržati,
potem moramo artikle izvažati. V
zvezi s tem je bil na predlog ple¬
numa Obč. sindikalnega sveta iz¬
delan elaborat za perspektivni
razvoj lesne industrije našega ba¬
zena. Predlog razvoja lesne indu¬
strije so obravnavali in ga spre¬
jeli: obč. komite ZK, plenum

SZDL, kakor tudi plenum obč.
sindikalnega sveta. Plenum obč.
sindikalnega sveta je sprejel tudi
sklep, da naj elaborat razvoja les¬
ne industrije obravnavajo delav¬
ski sveti, kakor tudi celotni ko¬
lektivi lesnih podjetij. Po daljši
obravnavi v kolektivih je na pred¬
log obč. sindikalnega sveta skli¬
cal predsednik ObLO tov. Telič
Jože vse predsednike delavskih
svetov, sindikata in direktorje na
razgovor. Razgovoru sta priso¬
stvovala tudi predsednik okrajne¬
ga LO tov. Boris Mikoš ter na¬
čelnik za gospodarstvo okrajnega
LO tov. Dolenc. Prikazala sta, ka¬
ko potrebno je lesno industrijo
združevati in s tem doseči večjo
produktivnost in kvaliteto lesnih
izdelkov. Treba je načrtno inve¬
stirati tam, kjer bomo dosegli čim
boljše in čim hitrejše ekonomske
rezultate. Potrebno bi bilo kon¬
centrirati sredstva iz naših skla¬
dov ter jih vlagati eno leto v ta,
drugo leto v drugi obrat za raz¬
širjanje reprodukcije ali pa druž¬
beni standard. Le na ta način se
bo povečala produktivnost, dvig¬
nila kvaliteta izdelkov za izvoz,
lahko bomo postavljali trajnejše
plane in obstoj vsakega kolekti¬
va ter tudi delovni pogoji naših
delavcev bodo boljši in stalni.

Razstava v Beogradu

slovnih partnerjev. To je vseka¬
kor uspeh, saj bo razširjeni krog
odjemalcev ugodno vplival na
nadaljnjo realizacijo zastavljene¬
ga plana.

Naj poudarimo, da se kupci iz¬
redno zanimajo za naše karnise,
le malokateri je kaj pripomnil

glede kvalitete izdelkov — karnis.
Kolektiv bo skušal napake po¬
praviti in tako res zadovoljiti
odjemalce.

Razstavni prostor je bil ure¬
jen po lastnih osnutkih dokaj
okusno in je tako pritegnil mno¬
go obiskovalcev.

Združevanje lesne industrije

Paviljon Kovinoplastike Lož na mednarodnem sejmu tehnike v Beogradu

Elaborat o razvoju lesne indu¬
strije smo po razgovoru s pred¬
stavniki delavskih svetov, pred¬
sedniki sindikalnih podružnic in
direktorji po daljši razpravi tudi
soglasno sprejeli.

Sklenjeno je bilo tudi, da do
30. junija 1962 preštudirajo de¬
lavski sveti lesnih obratov pra¬
vila ter pravilnike podjetja »Brest«
ter na prihodnjem razgovoru po¬
vedo svoje pripombe. Podjetje
»Brest« povezuje več obratov in
je organizacija povezovanja med
obrati dobra. Upoštevani so in¬
terni predpisi in ekonomska sa¬
mostojnost obratov.

Na prihodnjem razgovoru, ki je
predviden 30. junija 1962, bomo
sprejeli končne sklepe, nato pa
bo obravnaval združevanje in per¬
spektivo lesne industrije tudi zbor
proizvajalcev ObLO. S. L.

O L Al NOTRANJSKI

C*

IB Rili]

TOVARNA POHIŠTVA CERKNICA


M

Informacije iz kolektiva za kolektiv

Posvetovanje komunistov iz celotnega podjetja

Tovarniški komite ZK »Brest«
Cerknica je v mesecu juniju 1962
organiziral posvetovanje vseh čla¬
nov ZK v tem podjetju z name¬
nom, da obravnavajo vse aktu¬
alnejše gospodarske in politične
probleme, ki so pomembni za
premagovanje nalog, ki nam jih
nalaga skupnost.

Tovariš Jože Lesar je v uvod¬
nem referatu povedal, da je po¬
trebno Titove besede in misli
prenesti v naše podjetje, pred¬
vsem pa v vrste ZK. Poudaril je,
da s tem, ko rešujemo probleme
podjetja istočasno rešujemo tudi
probleme naše skupnosti. Govo¬
ril je tudi o važnosti izvoza, če
hočemo uspeti, moramo vskladiti
organizacijo, produktivnost, od¬
nose med ljudmi in delavsko up¬
ravljanje. V razpravi so kritizi¬
rali naše strokovne kadre, ki so
demokratizacijo indecentralizaci-
jo razumeli predvsem kot svojo
pravico, na dolžnosti pa so več
ali manj pozabljali. Potrebno je
utrditi delavsko upravljanje na
ta način, da strokovne službe da¬
jejo predloge z dokumentacijo
tem organom, ne pa da čakajo
na določitev organov upravlja¬
nja in potem samo izvršujejo
sklepe.

Razpravljali so tudi o osnov¬
nih organizacijah ZK, o njihovi
odgovornosti, disciplini itd. Po¬
trebno bi bilo nezdrave pojave
sproti odstranjevati. To bi pove¬
čalo aktivnost članov ZK na do¬
ločenem delovnem področju. Do¬
taknil se je tudi investiranja z
ugotovitvijo, da komunisti ne
smejo imeti lokalističnih teženj,
pač pa je potrebna pri tem ši¬
rina. Investirati moramo tam,

Vsako drugo leto je v Ljublja¬
ni mednarodni lesni sejem, ki se
ga »Brest« redno udeleži in raz¬
stavi svoje izdelke.

Tudi letos, v času silnega na¬
predka lesne industrije v vseh
vrstah izdelkov, najsodobnejših
oblik in obdelav, je kolektiv »Bre¬
sta« predstavil tržišču značilnost
svojih proizvodov. V oceno raz¬
stavljenih kosov pohištva lahko
rečemo, da so se Brestovci dobro
odrezali, tako v izbiri tipov, kot
tudi v kvaliteti izdelkov.

Celotno razstavljeno blago de¬
limo v tri dele:

V prvo skupino spada furnira¬
no pohištvo, ki je bilo poleg pi¬
sarniškega pohištva in šivalnih
kabinetov zastopano v kombini¬
rani dnevni sobi, za katero je
bilo silno zanimanje. Tu so bile
tudi samske spalnice in regal ali
pregradne večdelne stene.

Oblazinjeni fotelji, zofe, stoli,
kakor tudi lično izdelane in prak¬
tične servirne mizice, so pred¬
stavljale proizvodnjo tovarne v
Martinjaku. Posebno priznanje
je prejela prav ta proizvodnja,
ker so njeni izdelki bili najbližji
široki potrošnji.

Kot tretje lahko imenujemo
razstavljeno novo tvorivo: tro-
slojno iverno ploščo, ki smo jo
prikazali, kako se da površinsko
obdelati. Razstavni prostor ka-

kjer bodo doseženi hitri eko¬
nomski rezultati.

Po tem uvodu in tezah, ki jih
je pripravil komite, je tekla raz¬
prava, ki je zajela problematiko
vseh poslovnih enot, služb, od¬
nosov, tržišča, političnega stanja
ter dela ostalih organizacij.

V razgovoru so predlagali, da
bi podjetje organiziralo politično
šolo za vse člane ZK, ker bi tako
komunisti dobili znanje, s kate-

Moderni način proizvodnje zah¬
teva serijski potek dela. To je
proizvodnja, pri kateri izdelujemo
večje količine enakih izdelkov po
enakem tehnološkem postopku,
kar omogoča, da se posamezne fa¬
ze dela dopolnjujejo med seboj —
od skladišča surovin do končnega
izdelka. Prednost take proizvod¬
nje je v tem, da pri posameznih
fazah dela napravimo velike ko¬
ličine polizdelkov z enkratno
pripravo stroja in ustreznih de¬
lovnih pripomočkov. Serijska pro¬
izvodnja pa zahteva temeljit štu¬
dij dela, zato ne smemo misliti, da
je s podpisom pogodbe ter nekaj
grobimi navodili, izdelek že tako
obdelan, da je sposoben za redno
proizvodnjo. To bi bilo delno mo¬
goče samo pri maloserijski pro¬
izvodnji pohištva. Modernejša
proizvodnja pa zahteva, da vsak
izdelek podrobno proučimo tako v
konstrukcijskem, tehnološkem ter
finančnem smislu. Tu pa se prič¬
ne področje tehn. priprave dela.

kor tudi pohištvo je bilo izdelano
iz ivernih plošč.

Izdelki in urejenost razstavne¬
ga prostora so privabljali vrsto
obiskovalcev, ki so se zanimali
za cene in možnosti nabave tega
pohištva.

rim bi laže premagovali težave,
ki jih čakajo.

Ob koncu je komisija za sklepe
predlagala konferenci sklepe, na
osnovi katerih bo izdelan akcij¬
ski program dela, istočasno pa
so predlagali organizacijo podob¬
nih posvetov sindikata in mla¬
dine.

Komunisti so tudi sklenili, da
bodo posvetovanja organizirali
vsake tri mesece. J. M.

Kako poteka priprava, oziroma
obdelava izdelka pred proizvod¬
njo? Na podlagi pogodbe s kup¬
cem izdela tovarna prototip —
vzorec izdelka. V ta namen ima
skoraj vsaka tovarna vzorčno de¬
lavnico, ki je sestavni del tehnič¬
ne priprave dela. Ko je vzorec
obdelan, pride običajno kupec, ki
ga pregleda ter da svoje pripom¬
be. Vzorec in zaključke pogodbe
sprejme v obdelavo najprej pri¬
prava dela in sicer konstrukcijsU
oddelek. Naloga tega je, da izde¬
lek prilagodi strojnemu parku to¬
varne, ne da bi se bistveno spre¬
menila oblika izdelka. Pri tem pa
upošteva najmanjšo uporabo su¬
rovin, ki pa še omogočajo zado¬
voljivo stabilnost izdelka. Po kon¬
čanem konstrukcijskem študiju
napravi delovniške risbe elemen¬
tov z vsemi detajli, po katerih se
ravnajo neposredni proizvajavci
na posameznih operacijah dela.

Na osnovi delavniških risb iz-

v Ljubljani

Za sedaj lahko rečemo, da je
bil dosežen na sejmu uspeh, ker
je zanimanje za naše izdelke na¬
raslo, saj s svojo kvaliteto za¬
dovoljuje najzahtevnejše kupce.

dela tehnološki oddelek tehnolo¬
ške postopke z vsemi pripadajo¬
čimi rezili, orodjem in pripomoč¬
ki, ki jih po potrebi izdelata mo¬
delna in mehanična delavnica.

Vzporedno s tehnologi normirec
materiala določi uporabo surovin
in reprodukcijskega materiala ter
zbira podatke o potrošnji materi¬
ala. Nato komercialna služba na¬
bavi material. Normirec materi¬
ala mora zato vedno sodelovati s
komercialno službo, tako da ima
tovarna vedno dovolj potrošnega
materiala.

Iz vseh teh podatkov normirci
časa določijo normativo časa za
posamezne delovne operacije ter
jih na podlagi pravilnika o razde¬
ljevanju osebnih dohodkov ovred¬
notijo z vrednostjo posameznih
delovnih mest. Vrednosti delovnih
operacij seštejejo in s tem dobijo
cene za enoto proizvoda, ki slu¬
žijo za obračun osebnih dohodkov
po ekonomskih enotah. Ta služba
mora biti v stalni povezavi z ra¬
čunsko službo, ker z obračunski¬
mi nalogami ugotavljajo, kdaj se
ne skladajo z normativi.

Izdelane podatke o proizvodnji
izdelka zbere šef tehn. priprave,
ki že med študijem skrbi za pra¬
vilni razpored dela in sodelova¬
nje ter nudi strokovno pomoč po¬
sameznim službam. Po pregledu
zbranih podatkov, da nalog pro¬
izvodnji ter lanserju, da izroči po¬
datke operativi. Posebej pa je tre¬
ba poudariti, da so med proizvod¬
nim procesom vse službe dolžne
stalno kontrolirati svoje delo ter
ugotavljati neskladnosti.

Iz tega vidimo, da za pripravo
dela porabimo veliko časa, toda
pri velikih količinah izdelkov se
vsj stroški obrestujejo, ker se iz¬
plača vsako malenkost podrobno
preštudirati, da tako zagotovimo
nemoten potek proizvodnje. Ce
tega ne storimo, se nam to ma¬
ščuje. Največja težava pri pripra¬
vi dela so zahteve trga, ker stal¬
no menjavajo artikle, kar.podraži
proizvodnjo.

Usmeriti bi morali podjetje ta¬
ko, da bi izdelovalo le določene
posamezne izdelke ter tako z več¬
jo izurjenostjo ter z boljšo kvali¬
teto lahko postalo konkurent na
zunanjem tržišču.

„Bresi" na lesnem sejmu

Vloga priprave dela v serijski
proizvodnji

»LAS NOTRANJSKE

T v ■ v v ■

rzisce in

Že od nekdaj je bil les ena od
osnovnih surovin, ki je spremlja¬
la človeka v vsakdanjem življe¬
nju. Les so izkoriščali v različne
namene. Bilo ga je dosti, izbor je
bil zato večji in uporabljali so ie
kvalitetnejšo surovino. Izdelki so
bili prilagojeni dobi in razvojni
stopnji poedinih obdobij. Razvoj
v nekaterih deželah je bil hitrej¬
ši, drugod počasnejši. Tudi zahte¬
ve po širokem asortimanu in kva¬
liteti so bile manjše kot so te da¬
nes. Ce se ozremo le na proizvod¬
njo pohištva, bomo videli, da so
izdelovali počasi in večinoma po¬
hištvo iz masivnega lesa. Izdelava
in uporaba furnirja je bila primi¬
tivna in draga. Vezava poedinih
elementov je bila v primerjavi z
današnjo serijsko proizvodnjo
komplicirana.

Poleg tega so uporabljali veči¬
noma le žičnike, vijake in pa glu-
tinska lepila slabše kvalitete. Raz¬
voj kulture in tehnike je tudi na
področju predelave lesa marsikaj
menjal. Naša lesna industrija je
bila še do nedavnega na dokSj
nizki razvojni stopnji, pa čeprav
razpolagamo s sorazmerno boga¬
tim izborom osnovne surovine —
lesa, tako v kvaliteti kot tudi v
kvantiteti. Pri nas so se razvili
večinoma obrati primarne prede¬
lave lesa. Izvoz je baziral v glav¬
nem na rezanem lesu, galanterij¬
skih izdelkih in izdelkih iz reza¬
nega lesa (zaboj, parket itd.). Tu¬
di kapacitete niso zadoščale.

S porastom števila prebivavcev
so narasle tudi zahteve. Poraba
zelenega zlata je bila vedno več¬
ja. Niso več izbirali kvalitetne su¬
rovine. Vzporedno z razvojem po¬
hištvene industrije so v večjem
obsegu začeli izkoriščati les tudi
na ostalih področjih — v gradbe¬
ništvu, rudarstvu, industriji celu¬
loze in podobno. Cesto so delali s
surovino neplansko in neracional¬
no. Danes je naša dežela kar do¬
bro založena z lesom, vendar se
moramo ozreti na izkustva tistih
dežel, katerim lesa primanjkuje.
Namesto lesa so začeli uporabljati
surogate n. pr.: metalne konstruk¬
cije v gradbeništvu in rudarstvu,
plastične mase, boljša sredstva
površinske obdelave, razne folije
in sodobne materiale v pohištve¬
ni industriji. Poleg tega so pri¬
čeli uporabljati tudi manjvredne
vrste lesa, ki so jih prej uporab¬
ljali le za drva. Končno so začeli
smotrnejše izkoriščati les in od¬
padke z izdelavo ivernatih plošč.
Za izdelavo novega tvoriva pa je
potrebno tudi orodje, ki ga mo¬
ramo uvažati. Novo tvorivo trg
sprejema z odporom in nezaupa¬
njem. Vsekakor srečujemo tu so¬
dobnejši material ter zahtevnejšo
in kvalitetnejšo obdelavo, katero
moramo ustvariti z ozirom na
zahteve predvsem tujega trga. Ar¬
tikel, oblikovno in kvalitetno do¬
rasel času, zahteva torej kvalitet¬
ne in hitre spremembe, katerim
moramo kolikor je mogoče tudi
slediti. Tržišče moramo zato do¬
bro poznati. Vse to pa narekuje
tudi potrebo po sposobnem stro¬
kovnem kadru in kvalitetni de¬
lovni sili, da bomo lahko prema¬
govali težave in zahteve tržišča.

V drugih deželah iščejo prav ta¬
ko kot pri nas strokovni kader in
kvalificirano moško delovno silo.
Fluktuacija delavstva je tudi
drugje precejšnja. To je seveda
pri nas še potencirano. Odraža se
predvsem v slabši povprečni stro¬
kovnosti naših ljudi ter neureje¬
nih stanovanjskih razmerah glede

kvaliteta

na lokacijo tovarne.

Kolektiv in posamezniki morajo
torej skrbeti, da strokovno čim¬
bolj usposobijo svoje ljudi. Prav
to mora postati v sedanjosti važ¬
na naloga, da bomo lahko bolje
reševali probleme bodočnosti.

Situacijo, kakršno narekuje raz¬
voj, bo treba zato hitreje spreje¬
mati, razlagati ter reševati. Izku¬
stva pa nam govore, da je tudi
pri nas treba začeti delati druga¬
če. V razvojnem obdobju naše

Sindikalni odbor »Bresta« je
na eni izmed sej med drugim
razpravljal o pogojih, ki jih ima
delavec v podjetju za razvedri¬
lo, zbliževanje med seboj in za
splošno kulturno in prosvetno
izživljanje.

Sindikat je ugotovil, da smo v
tem pogledu zelo zaostali. No, to
je celo do neke mere razumljivo,
saj vemo, da smo do sedaj vla¬
gali ves trud in vso skrb le inve¬
sticijski izgradnji »Bresta«. S tem
smo sedaj zaključili in prešli le
na dopolnjevanje sredstev za de-

Mladina

Mnogo mladincev je v letoš¬
njem letu z veseljem zapustilo
šolske klopi. Mnogi, zlasti oni, ki
so končali šolsko obveznost, so
jo zapuščali s tesnobo v srcu, ko
so se poslavljali od svojih tovari¬
šev skozi osemletno šolanje. Veli¬
ko mladih ljudi je sedaj začutilo,
da so minila otroška leta. Mnogi
so šele sedaj spoznali, da je na¬
stopil čas, ko bo potrebno resno
misliti — kam pa sedaj?

Nekateri absolventi osemletnih
šol so se odločili nadaljevati šola¬
nje na raznih srednjih strokovnih
in ostalih šolah, vendar to so le
nekateri. Kaj pa ostali?

Mnogi, ki so šolsko obveznost
izpolnili, mislijo, da so jim zaprta
vrata šol, ker si zaradi material¬
nih razmer ali drugih vzrokov ne
morejo privoščiti nadaljevanja v
eni izmed šol.

Mnogi od teh dijakov so postali
zaskrbljeni in zagrenjeni, ker mi¬
slijo, da se njihove želje ne mo¬
rejo izpolniti.

Vendar poudarjam, da je tako
pojmovanje zgrešeno in izvira iz
preživelih časov, ko so trdili, da
je edino šola tista, ki lahko iz¬
obražuje. V tem čutimo tendence
o različnem vrednotenju umske¬
ga in fizičnega dela. Ta pojmova¬
nja so marsikje še trdno ukore¬
ninjena.

Vemo, da je mladina sestavni
del družbe. Družba je torej odgo¬
vorna za razvoj, vzgojo in napre¬
dek mlade generacije, zato po¬
udarjam, da je potrebno to mla¬
dino zaposliti v podjetjih na de¬
lovnih mestih, ki odgovarjajo nje¬
nemu razvoju.

Vsako podjetje je odgovorno za
razvoj mladine, ki se vključuje v
proizvodnjo.

V ta namen smo sklicali v »Bre¬
stu-« sestanek vseh direktorjev po¬
slovnih enot in odgovorne ljudi
iz kadrovske službe, kjer smo
razpravljali samo o vključevanju
mladine v proizvodnjo in o poli¬
tiki štipendiranja. Vsi .vodilni
ljudje so bili enotnega mnenja,
da bo treba posvetiti mladini iz
osemletk posebno skrb. V bodoče

lesne industrije trčimo na razne
probleme. Vemo, da naša organi¬
zacija delovnih mest in tovarne
kot celote ni najboljša, res pa je
tudi, da imamo težave kot izvoz¬
niki.

Problemi so tudi z nabavo po-
trošnega materiala, okovja in
kvalitetne kartonske embalaže itd.
ker nam domača industrija ne
more izdelati v takšni količini in
kvaliteti ter v času, ki ga rabi¬
mo. Tudi to področje dela lahko
zelo vpliva na kvaliteto izdelka.
Zato bi tudi tukaj morali iskati
rešitev. Dejstvo pa je, da je trži¬
šče iz dneva v dan vse bolj zaši¬

lo. Pomisliti moramo na to, da
»Brest« predstavlja pretežen del
industrije v občini, da je tu skon¬
centriranih preko 1.200 delavcev
in da dobivajo iz dneva v dan
težje proizvodne naloge. Sindi¬
kalni odbor misli, da je po trdem
delu potrebno tudi razvedrilo.

Sindikat poziva vodstvo in po¬
litične organizacije, zlasti pa
mladinsko organizacijo, da bi pri
tem nudila pomoč sindikatu in
šla v akcijo ter tako pomagala
kulturno-prosvetni komisiji, ki jo
je sindikat imenoval, za izvršitev

je potrebna med podjetjem
»Brest« in šolo večja povezava.

Zaradi tega bi bilo treba mla¬
dino na osemletkah čimbolj se¬
znanjati s podjetjem in proizvod¬
njo v podjetju. To velja zlasti za
višje razrede osemletnih šol. Vo¬
dilni ljudje podjetja so mnenja,
da bi v osemletkah (zlasti v Cerk¬
nici, Grahovem in na Rakeku)
vključili v učni program eno uro
tedensko o lesni stroki. Ta pouk
naj bi posredovali po šolah stro¬
kovnjaki iz podjetja »►Brest«. Na¬
men tega pouka bi bil seznanjati
mladino z lesno industrijsko pro¬
izvodnjo na našem področju. Na
ta način bi marsikateri mladinec
začutil, da so tudi v domačem
kraju možnosti zaposlitve in na¬
daljnjega razvoja. Do sedaj se je
dogajalo, da je velik del mladine,
ki je končala šolsko obveznost
(oziroma končala razne druge šo¬
le) odhajal v industrijsko bolj
razvita področja, ker je mislila,
da so ji vse možnosti nadaljnjega
razvoja zaprte. Marsikje na pod¬
ročju je bila vzrok temu nedo¬
sledna kadrovska politika in prav
zato pa je najsposobnejša mladi¬
na odhajala drugam.

Naloga podjetij je, obdržati na
tem področju čimveč domače
mladine.

Tisto mladino, ki je končala
osemletno šolsko obveznost, mo¬
ramo vključevati v proizvodnjo.
Za vzgojo teh mladih ljudi v pro¬
izvodnji pa so predvsem odgovor¬
ne družbeno politične organizaci¬
je in kadrovska služba. Mladino
v proizvodnji je treba stalno
spremljati in ugotavljati sposob¬
nosti za določeno delo, oziroma
poklic. Tisto mladino, ki je spo¬
sobna za nadaljnje strokovno iz¬
obraževanje, moramo poslati na
razne strokovne tečaje, oziroma v
strokovne šole. Podjetje naj bi v
bodoče štipendiralo kader iz last¬
nih vrst na vseh šolah od poklic¬
nih do višjih in visokih. Večjo
pozornost moramo posvetiti iz¬
obraževanju kadrov v podjetju in
izobraževalnim centrom. Marsikje
bo treba še premagati težave in

-O

čeno z artikli splošnega tipa. Zato
je treba iskati izhod v proučeva¬
nju potreb na že poznanem in še
bolj na neraziskanem tržišču
predvsem s praktičnimi in atrak¬
tivnimi izdelki. Le naša elastič¬
nost in dobro gospodarjenje bosta
lahko kos vse večji konkurenci
doma in na tujem trgu. Kupec
želi imeti le kvalitetne izdelke.
Kako pa bomo to dosegli, je naša
naloga, naš obstoj. S sodelova¬
njem vsakega člana našega kolek¬
tiva, ki bo poznal vse te proble¬
me, si bomo zagotovili naročila
ter povečali prodiranje naših ar¬
tiklov na tuja in domača tržišča.

programa. Naš program obsega
izgraditev igrišč za odbojko, ko¬
šarko ter namizni tenis. Ko bodo
igrišča gotova, bo pričeti z orga¬
niziranjem ekip ter z vajami pod
strokovnim vodstvom. Seveda bo¬
mo morali za te ekipe nabaviti
primerna oblačila »drese«. Tedaj
bi organizirali tudi tekmovanja
in zmagovalce vzpodbudno na¬
grajevali. Tekmovanja bi bila in¬
terna med poslovnimi enotami
»Bresta« ter zunanjimi tekmo¬
valci.

Mladinska organizacija bi mo¬
rala biti tudi pri tem zelo aktiv¬
na. Agitirati bi morala med mla¬
dino in člani kolektiva. Začeti
moramo z jasnimi načrti in dati
delovnemu človeku to, kar po¬
trebuje po delu, razvedrilo. Raz¬
vedrilo pa daje delovnemu člo¬
veku novih moči' za večji delovni
polet in zbližuje sodelavce ter
vnaša enotnost med kolektiv.

Takšno podjetje kot je »Brest«
bi moralo vplivati na rast in na¬
čin kulturnega življenja v Cerk¬
nici. To bi moralo biti in to mo¬
ramo doseči, čeprav bo to šele
skromen začetek. Naš sindikat je
prepričan, da bo v kratkem pri¬
dobil kar največ članov za sode¬
lovanje. J. K.

KRATKI FILMI O BRESTOVI
PROIZVODNJI

V soboto, 9. junija, smo lahko
na televizijskih zaslonih gledali
novi kratki film o Brestovi pro¬
izvodnji. Komaj tri minute dolgi
film nam je pokazal proizvod¬
njo in uporabnost iver ne plošče
na zelo prepričljiv način. Zamo¬
tanost avtomatziranega proiz¬
vodnega procesa ivernih plošč je
v filmu podana tako, da si člo¬
vek lahko predstavi izdelavo plo¬
šče, njeno stiskanje, obrez in
brušenje.

Uporaba plošče v proizvodnji
se začne s fumiranjem površin,
strojno obdelavo in se nadaljuje
v površinski obdelavi in monta¬
ži. Videli smo tudi naše izdelke
na lesnem sejmu in ze so minile
tri minute. Pred koncem smo vi¬
deli še značilno pročelje tovarne
pohištva »Brest« v Cerknici.

Ker je. film last podjetja, ga
bomo lahko še predvajali članom
kolektiva ob raznih prilikah.

Film je režiral tov. Marjan
Kralj ob tehničnem sodelovanju
tov. Franca Hvala in tov. Janeza
Meleta.

tt

marsikje tudi dokazati odgovor¬
nim faktorjem, da je investicija v
kader najrentabilnejša investici¬
ja, tako bodo spoznali, da je in¬
vesticija v kadre vsaj toliko po¬
membna kot investicija v osnov¬
na sredstva.

S. M.

Skrb sindikata za rekreacijo članov koiekliva

— šola in poklic

GLAS NOTRANJSKI

O

V nedeljo, 10. junija 1962, se
je zbrala mladina kamniške, rib¬
niške in cerkniške občine v Cerk¬
nici, da je skupaj slovesno za¬
ključila praznovanje dneva mla¬
dosti. Že v zgodnjih jutranjih

Nagradna

VODORAVNO: 1. predel Notranj¬
ske znan po izrednih naravnih le¬
potah, 7. kirurški nož, 13. nekda¬
nji vratar državne nogometne re¬
prezentance znan pod nazivom Ve¬
liki Vladimir, 14. moško ime, 15.
kemični znak za molibden, 16. 15.
in 21. črka abecede, 18. smelost,
20. del sobe, tudi geometrijski po¬
jem, 21. ven, zunaj (izraz pri no¬
gometu), 23. dva različna samo¬
glasnika, 24. morska riba, 25. ri¬
ževo žganje, 27. moško ime, 29.
naš najboljši telovadec, 30. delo¬
vati, pridobivati nekaj, 33. Žakelj,

n

35. kal, poganjek, 36. tovarna
športnih rekvizitov na Gorenj¬
skem, 38. traško ljudstvo, 40. ke¬
mični znak za antimon, 42. aka¬
demski naslov, 43. pritok Save, 44.
mučeništvo, 48. dva različna sa¬
moglasnika, 49. kratica za starejši,
50. podvodni grebeni, 51. električ¬
na enota prevajanja, 53. otok v
Egejskem morju in 54. prizor.
NAVPIČNO: 1. priimek in ime
hrvaškega pisatelja (Zlatarjevo

urah se je zbralo pred tovarno
»Brest« čez 500 mladincev in mla¬
dink, kjer je bil pozdravni govor
in slavnostno zborovanje z ge¬
slom »MLADOST NAS DRUŽI«.
Navzoče mladinke in 'mladince

križanka

zlato), 2. reka v Sibiriji, 3. zdru
ženje obrtnikov v srednjem veku,
4. angleška dolžinska mera, 5.
napiačilo, 6. vrsta svedra, 7. štev-
nik, 8. kmečko orodje, 9. pripad¬
nik Slovanov, 10. kar, 11. stara
Ljubljana, 12. francoska pokraji¬
na, 17. bizon, zober, 19. kritični
pisatelj, 20. otočje v Tihem oce¬
anu, 22. opna, 24. sorodnica, 26.
trebi, čisti gozd, 27. kratica za ira¬
ško denarno enoto, 28. ženska
spodnja obleka, 29. kemični znak
za kalcij, 31. oslov glas, 32. avto¬
mobilska kratica za Valjevo, 34

/v

dohodki obresti, 37. žensko ime,
39. barva igralnih kart, 41. spo¬
meniki, 44. proizvod čebel, 45. zver
iz vrst divjih mačk, 46. del živali,
47. vodna pregrada, 50. veznik in
52. grška črka.

Dim

Rešitev križanke pošljite do 14.
julija na naslov »Glas Notranj¬
ske«, Cerknica. Med reševavce bo¬
mo z žrebom razdelili 4 denarne
nagrade.

ter goste predsednika okrajnega
komiteja LMS Ljubljana tovari¬
ša Toneta Florjančiča, predsed¬
nika občinskega odbora SZDL
občine Cerknica tov. Iztoka Ju¬
rančiča, sekretarja obč. komiteja
ZKS občine Cerknica tov. Tone¬
ta Kraševca ter ostale zastopnike
občinskih komitejev LMS, je po¬
zdravil in odprl mladinsko ma¬
nifestacijo predsednik obč. komi¬
teja LMS Cerknica tov. Ivo Gor¬
janc. Nato je predal besedo tov.
ing. Iztoku Jurančiču, predsed¬
niku obč. odbora SZDL, ki je
orisal delo, naloge mladine v naši
družbeni skupnosti, v organih
družbenega upravljanja, v boju
za mir, enakopravnost in sožitje
med narodi ter kakšen naj bo
lik mladinca v izgradnji naše so¬
cialistične demokracije.

Po zborovanju so se vsi mla¬
dinci z avtobusi odpeljali v Ra¬
kov Škocjan, kjer so jim vodiči
— mladinci iz Cerknice — raz¬
kazali naravne lepote in zname¬
nitosti Škocjana in Cerkniškega
jezera. Po skupnem kosilu v re¬
stavraciji tovarne Brest in po
krajšem postanku so se vsi ude-

KINO CERKNICA: 1. julija ob
15. in 20.30 uri sovj.-nemški film
»Planet smrti«, 4. julija ob 10.
in 20.30 uri sovj. barv. film
»Dekliška pomlad«, 5. julija ob
20.30 uri sovj. film »Murnu«, 7.
julija ob 20.30 uri jugoslovanski
film »Tovariš predsednik cen-
terfor«, 8. julija ob 10. in 18.
uri jugosl. film »Tovariš pred¬
sednik centerfor«, 8. julija ob
15. in 20.30 uri nemški barvni
film »Petrograjske noči«, 12. ju¬
lija ob 20.30 uri ameriško-jugo-
slovanski film »Vojna in mir« I.
del, 15. julija ob 10. in/18. uri
amer.-jugosl. barvni filrti »Voj¬
na in mir« I. del, 15./julija ob
15. in 20.30 uri ameriški barvni
film »Imitacija žiyljenja«, 19.
julija ob 20.30 uri jugosl. film
»Košček sinjega neba«, 21. ju¬
lija ob 20.30 uri jugosl.-ameriški
film »Vojna in mir« II. del, 22.
julija ob 10. in 18. uri amer.-
jugosl. film »Vojna in mir« II.
del, 22. julija ob 15. in 20.30 uri

leženci zborovanja odpeljali ob
pripovedovanju vodičev o zname¬
nitosti cerkniške doline, jezera in
opisovanju tukajšnjih bojev med
NOB, v Novo vas na Bloke, kjer
je bil v domu TVD Partizan zelo
živahen kulturni spored. Pripra¬
vili so ga mladinci in mladinke
iz cerkniške in kamniške občine.
Med publiko je požela največ us¬
peha Romanca Janežič iz Cerk¬
nice s svojim izvajanjem popevk
in folklorna skupina iz Komen¬
de. Po kulturnem programu pa
se je mladina zavrtela v vc-selern
ritmu do večera.

Prireditev pomeni prvi korak
k zbližanju mladine s treh različ¬
nih področij. Mladina je bila s
prireditvijo zelo navdušena in je
ob zaključku zaželela, da bi se
spet kmalu sešla, da bi se še
tesneje povezali med seboj in si
vedno izmenjavali svoje izkušnje
ter pomagali reševati probleme,
s katerimi se srečujemo pri delu.
Manifestacija bi morala postati
tradicionalna.

Mladinci so se ob koncu raz¬
šli z vzkliki: »Nasvidenje prihod¬
nje leto v Kamniku!«

Za obč. odbor LMS
Anica Turšič

Strelske
sekcije bi ra¬
di ustanovili

Strelska družina Račna gora v
Vrhniki je bila ustanovljena 1954.
leta in je takrat štela več kot 60
članov. Sprva je bila strelska
družina zelo delovna, nato pa je
delo nekoliko zamrlo. Pred krat¬
kim pa je družina sklicala občni
zbor, na katerem so izvolili nov
odbor in sprejeli program dela.
Ker pa je v Loški dolini veliko
zanimanje za strelski šport, je
krajevni odbor SZDL v Starem
trgu predlagal strelski družini,
da prouči možnosti ustanovitve
strelskih sekcij v Ložu, Iga vasi
in Starem trgu. Vse sekcije bi bi¬
le povezane s strelsko družino
Račna gora. Tako bi mladini
omogočili širše udejstvovanje na
tem področju.

S. B

amer. barvni film »Cowboy«, 26.
julija ob 20.30 uri franc, film
»Vroči asfalt«, 28. julija ob 20.30
uri amer. barv. film »Stari ru-
menko«, 29. julija ob 10. in 18.
uri amer. barv. film »Stari ru-
menko«, 29. julija ob 15. in 20.30
uri amer. film »Dober dan ža¬
lost«.

KINO STARI TRG: 1. julija 1962 j]
amer. barv. cinem. film »Vici--
ta«, 4. julija amer. film »Fan¬
tovski večer«, 7. iri 8. julija j
amer. barv. film »Linija na j
Tukson«, 11. julija angl. film j
»Hamlet«, 14. in 15. julija nem- jj
ški barv. film »Petrograjske no- I
či«, 18. julija amer. barv. cinem. I
vestern film »Nočni prehod«, 21. j
in 22. julija amer. barv. cinem. j
film »Trgatev«, 25. julija ruski j
barvni film »Plamen nad stepo«, j
28. in 29. julija amer. barvni j
cinem. film »Gigi«.

Predstave so ob sredah, sobotah
in nedeljah ob 20. uri in nedeljah
ob 15. uri.

gr

u

0

Hi

rr

m

s

ir

P

1

E!

I7M

B

B

II

t r

iS

s:

sv

m*

B

i

i

B

m

El


Sl