Zveza bibliotekarskih društev Slovenije Založba Univerze v Ljubljani 68/1 ISSN 0023-2424 (tiskana izdaja ISSN 1581-7903 (elektronska izdaja) Ljubljana, april 2024 KNJIŽNICA Revija za podrocje bibliotekarstva in informacijske znanosti LIBRARY Journal of Library and Information Science Slovenian Library Association University of Ljubljana Press KNJIŽNICA. Revija za podrocje bibliotekarstva in informacijske znanosti Letnik 68, številka 1 (2024) UDK 02 ISSN 0023-2424 (tiskana izdaja) ISSN 1581-7903 (elektronska izdaja) Ustanovitelj: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije Založnika: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije in Založba Univerze v Ljubljani Za založnika: Damjana Vovk, predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije in dr. Gregor Majdic, rektor Univerze v Ljubljani Izdajatelja: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije in Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za izdajatelja: Damjana Vovk, predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije in dr. Mojca Schlamberger Brezar, dekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Urednica: dr. Polona Vilar Tehnicna urednica: Mojca Preglau Uredniški odbor: dr. Melita Ambrožic, mag. Branka Badovinac, dr. Doris Dekleva Smrekar, Romana Fekonja, mag. Dunja Legat, dr. Sabina Fras Popovic, dr. Jan Pisanski Mednarodni uredniški odbor: dr. Boris Bosancic, Univerza J. J. Strossmayerja v Osijeku (Hrvaška), dr. Wolfram Horstmann, Državna in univerzitetna knjižnica, Gottingen (Nemcija), dr. Sofija Klarin Zadravec, Narodna in univerzitetna knjižnica (Hrvaška), dr. Günter Mühlberger, Univerza v Innsbrucku (Avstrija), dr. Kornelija Petr Balog, Univerza J. J. Strossmayerja v Osijeku (Hrvaška), mag. Abigail Potter, Kongresna knjižnica (ZDA), dr. Jurgita Rudžioniene, Univerza v Vilniusu (Litva), dr. David Bawden, City, University of London (Združeno kraljestvo), dr. Drahomira Cupar, Univerza v Zadru (Hrvaška), Jasmina Ninkov, Biblioteka grada Beograda (Srbija) Uredniški svet: Polonca Kavcic (predsednica), Marijana Abe, dr. Jerneja Ferlež, mag. Branka Kerec Prekošek, dr. Tanja Mercun Kariž Jezikovni pregled slovenšcine: Anja Muhvic Jezikovni pregled anglešcine in prevodi anglešcine: Lea Greenberg Prevodi hrvašcine: dr. Polona Vilar Jezikovni pregled hrvašcine: Renata Petrušic Natis številke po narocilu: 33 EUR (natisne se zgolj celoten letnik) Za clane podrocnih društev ZBDS oziroma drugih pravnih oseb, ki so redni clani Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, je letnik brezplacen. Naslov uredništva: Revija Knjižnica, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Turjaška 1, SI 1000 Ljubljana, Slovenija Elektronska pošta: revija.knjiznica@zbds-zveza.si Spletna stran: https://journals.uni-lj.si/knjiznica Oblikovanje platnic: Miha Golob Oblikovanje logotipa: Zdravko Vatovec Oblikovanje, prelom: Graficni atelje Visocnik Tisk: Dravski tisk Naklada: 500 izvodov Izdajanje revije omogocajo: Ministrstvo za kulturo, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, clani regionalnih društev bibliotekarjev in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodna (CC BY-SA 4.0) VSEBINA CONTENTS UVODNIK – EDITORIAL Polona Vilar 9Uvodnik Editorial CLANKI – CONTRIBUTIONS Polona Majdic, Polona Vilar 13Slovenske knjižnice v Argentini Slovenian Libraries in Argentina André Schüller-Zwierlein, Anne Mangen 43 Miha Kovac, Adrian van der WeelZakaj je pomembno branje na višji ravni Why higher-level reading is important André Schüller-Zwierlein, Anne Mangen 75 Miha Kovac, Adrian van der Weel Ljubljanski manifest o pomenu branja na višji ravni The Ljubljana Reading Manifesto: Why higher-level reading is important Eva Kodric-Dacic 79Bibliotekarji proti Plecniku: prizadevanja bibliotekarjev za ustrezne knjižnicne prostore v Plecnikovi palaci na Turjaški ulici 1930–1944 Librarians vs. Plecnik: librarians’ efforts for suitable library premises in Plecnik Palace on Turjaška Street 95 Mateja Ogrizek Lokacija splošne knjižnice: primer umestitve Knjižnice Pobrežje Mariborske knjižnice v trgovski center Choosing a site for a public library: Case study – placing a Pobrežje library (a branch of Maribor public library) in a shopping center ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE – SLOVENIAN LIBRARY ASSOCIATION 123 Razpis za podelitev Goropevškovih priznanj in Goropevškovih listin v letu 2024 IN MEMORIAM 131 Melita Ambrožic, Ivan Kanic In memoriam: Jože Kokole (8. 7. 1937–8. 8. 2023) 139 Matjaž Hocevar, Boris RiflOsebna bibliografija mag. Jožeta Kokoleta za obdobje 1966–2018 UVODNIK EDITORIAL Uvodnik Editorial Polona Vilar DOI https://doi.org/10.55741/knj.68.1.1 Kot je navada, prvo številko novega letnika pospremimo z uredniškim uvodni­kom. Najprej moram zapisati, da se iskreno veselim (malce pa, priznam, tudi upam), da se s pricujocim letnikom vracamo v stari ritem izdajanje naše revije, to sta dve enojni in ena dvojna številka letno. Upam tudi, da nam bo v bodoce uspevalo vse številke letnika izdati v enem koledarskem letu. Imamo prenovljeno uredniško ekipo, ki poleg moje malenkosti obsega še zagna­no tehnicno urednico Mojco Preglau, ki se ji zahvaljujem, da je bila pripravlje­na sprejeti ta izziv. Dragoceno pomoc imamo tudi v ekipah obeh sozaložnikov: ZBDS in Založbe Filozofske fakultete. Dosedanji glavni urednici dr. Mojci Rupar Korošec se od srca zahvaljujemo za njen ogromen trud in znanje, saj nam brez nje ne bi uspelo spraviti revije nazaj na tire rednega izdajanja. Pred vami je torej prva enojna številka letnika 68. Zopet je mešanica znanstvenih in strokovnih besedil, se pa tokrat tehtnica nagiba v prid znanstvenih vsebin. Predvsem s tematikami sledimo aktualnim trendom doma in po svetu, malce poskušamo biti tudi provokativni in s tem še naprej spodbujati proaktivnost slo­venskih knjižnic in knjižnicarjev ter drugih informacijskih strokovnjakov. Tokrat imamo v reviji najprej clanek o slovenskih knjižnicah v Argentini. Po dolgih letih koncno zopet lahko beremo prispevek o izseljenskih knjižnicah. Avtorici sta s terensko raziskavo zbrali podatke in nam v svojem prispevku sli­kata podobo današnjega stanja knjižnic slovenskih izseljencev v Argentini. Sle­dita mu dva tesno povezana prispevka. Prvo je prevod znanstvenega besedila o pomenu in vlogi branja na višji ravni, ki je sprva izšlo v anglešcini, do sedaj bilo prevedeno že v nemšcino, zaradi aktualnosti tematike pa se s slovenskim prevodom pridružujemo tudi mi. Obravnava družbeni in kulturni vpliv procesa digitalizacije in digitalnega okolja na bralne spretnosti in prakse, zlasti na dol­ge oblike branja in bralno razumevanje, ter ucne rezultate. Clanek je znanstve­na podlaga dobro znanemu dokumentu, ki sledi kot naslednji prispevek – to je Ljubljanski manifest o globokem branju. Prvic je bil objavljen v tednu pred zacetkom lanskega Frankfurtskega knjižnega sejma, kjer je bila Slovenija, kot vsi dobro vemo, castna gostja. V naši reviji ga poobjavljamo v nekoliko poprav­ljeni obliki. Prispevek z morda nekoliko provokativnim naslovom Bibliotekarji proti Plecniku obravnava vlogo bibliotekarjev pri gradnji prve namensko grajene samostojno stojece knjižnicne stavbe v Sloveniji in pokaže, da kljub poznavanju takratnih sodobnih arhitekturnih trendov za gradnjo knjižnicnih stavb njihova prizadevanja za funkcionalne rešitve niso bila upoštevana. Imamo še clanek o prostorskem umešcanju splošne knjižnice na primeru krajevne knjižnice Pobrež­je Mariborske knjižnice, ki je odlicen primer utemeljevanja razmislekov, zakaj knjižnico umestiti v trgovski center in lahko služi kot zgled vsaki splošni knjiž­nici, ki se loteva nacrtovanja svoje mreže. Sledi Razpis za podelitev Goropevškovih priznanj in Goropevškovih listin v letu 2024, ki ga je je objavila Zveza bibliotekarskih društev. Vabimo vas k posredo­vanju predlogov. Brez slovesa žal tudi tokrat ne moremo. Poslovil se je dragi in spoštovani kolega mag. Jože Kokole. Njemu posveceni In memoriam, v katerem je natancno pred­stavljen njegov ogromen prispevek k razvoju naše stroke in znanosti, spremlja njegova bogata bibliografija. Z olajšanjem torej koncno zapišem, da se življenje naše ljube revije umirja, z njim pa tudi delo ekipe, ki zanjo skrbi. Veselimo se naslednje dvojne številke, ki bo po dolgem casu tematska. Vec o njej izveste po poletju. Še vedno vso strokovno javnost vabimo ne le k branju temvec tudi uporabi na­ših prispevkov pri strokovnem delu in raziskovanju. Seveda vas vabimo tudi k pisanju. Veselimo se proaktivne, a mirne prihodnosti ter prispevka naše revije k razvoju bibliotekarstva, informacijske znanosti ter vseh ostalih naših podrocij. Prof. dr. Polona Vilar Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Aškerceva 2, 1000 Ljubljana e-pošta: Polona.Vilar@ff.uni-lj.si CLANKI CONTRIBUTIONS Slovenske knjižnice v Argentini1 1 Clanek je nastal na podlagi magistrskega dela Polone Majdic z naslovom Slovenske knjižnice v Argentini (Majdic, 2023) pod mentorstvom prof. dr. Polone Vilar. Slovenian Libraries in Argentina Polona Majdic, Polona Vilar Oddano: 11.2.2024 – Sprejeto: 12.3.2024 1.01 Izvirni znanstveni clanek 1.01 Original scientific article UDK: 026/027(=163.6:82)(043.2) DOI https://doi.org/10.55741/knj.68.1.2 Izvlecek Namen: Predstaviti zgodovino slovenskih knjižnic v Argentini: orisati delovanje in or­ganizacijo knjižnic (ali imajo katalog, kako poteka izposoja, kakšen je odpiralni cas ipd.), znacilnosti uporabnikov, izposoje in obiska knjižnic, mnenje o potrebnih spre­membah v njihovi knjižnici, ter predstaviti pomen knjižnic za slovensko skupnost ne­koc in danes. Metodologija/pristop: Pregled literature in terensko delo. Z respondenti iz 18 sloven­skih knjižnic v Argentini smo izvedli polstrukturirane intervjuje, nato pa podatke ana­lizirali z metodo analize vsebine. Rezultati: Slovenci v Argentini se združujejo v društvih, ki vecinoma imajo knjižnice, prav tako imajo knjižnico krovna organizacija Slovencev v Argentini Zedinjena Slove­nija ter lektorata slovenšcine v Buenos Airesu in Cordobi (skupaj 18 knjižnic). Najvec knjižnic je v Buenos Airesu, so pa tudi v Mendozi, Barilochah, Rosariu, Cordobi in Parani. Vecina knjižnicark je prostovoljk brez bibliotekarske izobrazbe. Gradivo do­bivajo na razlicne nacine iz Slovenije, kot darove in z dedišcinami. Vecina knjižnic nima kataloga, ne vodi evidence izposoje, odpiralni cas je navadno v casu dogodkov v društvu. Prireditve organizirajo redko ali sploh ne. Edina storitev je izposoja, predvsem otrokom, uciteljicam slovenskih šol in starejšim clanom. Le knjižnica v Barilochah je vkljucena v sistem COBISS. Najbolj vitalne so knjižnice društev tretjega vala emigra­cije, vecinoma so nastale v prvem desetletju po drugi svetovni vojni. Pomembne so za ohranjanje slovenske kulture in jezika, imajo pa tudi zgodovinsko, arhivsko in simbol­no vrednost za skupnost. Izvirnost/uporabnost raziskave: Prva raziskava slovenskih knjižnic v Argentini. Poleg predstavitve zgodovine in stanja knjižnic nakazuje tudi nekaj smernic za nadaljnji raz­voj slovenskih izseljenskih knjižnic. Kljucne besede: knjižnice, Slovenci, izseljenstvo, Argentina, izseljenska društva Podatkovni set: Vsi raziskovalni podatki, na katerih temeljijo rezultati, so na voljo kot del clanka in niso arhivirani v nobenem drugem viru. Abstract Purpose: To present the history of Slovenian libraries in Argentina: outline the work and organization of the libraries (whether they have a catalogue, how lending is done, what the opening hours are, etc.), characteristics of the users, borrowing, visits of the libraries, opinions what they would change in their library, and to present the impor­tance of the libraries for the Slovenian community in the past and today. Methodology/approach: Literature review and fieldwork. Semi-structured interviews were conducted with respondents from 18 Slovenian libraries in Argentina, the data was content analysed. Results: The Slovenian community in Argentina is organized in associations, most of which have libraries, as do the umbrella organization of Slovenians in Argentina, Zedi­njena Slovenija, and the Slovene language lectorates in Buenos Aires and Cordoba (eighteen libraries in total). Most libraries are in Buenos Aires, but they are also present in Mendoza, Bariloche, Rosario, Cordoba, and Paraná. Most libraries are community and school libraries. The librarians are mostly volunteers without librarian education. The libraries obtain their materials from Slovenia or through donations and inherit­ances. Most do not have a catalogue, do not keep records of borrowed books, their opening hours are usually during society events. They rarely or never organize events. The only service they offer is book lending, mostly to children, Slovenian school teach­ers and older members. Only the library in Bariloche is included in the COBISS system. The most vital libraries are those of the third-wave emigration associations, most of which were founded in the first decade after the Second World War. They are important for the preservation of Slovenian culture and language, but also have historical, archi­val and symbolic value for the community. Originality/practical implications: The first research on Slovenian libraries in Argentina. In addition to an overview of the history and situation of libraries, it also gives some guidelines for the future development of Slovenian emigrant libraries. Keywords: libraries, Slovenians, emigration, Argentina, emigrant associations Data set Metadata: All research data underlying the results are available as part of the article and no additional source data are required. 1 Uvod Argentina je država, kjer biva najvecja slovenska izseljenska skupnost. Sloven­ski jezik je tam prisoten v slovenskih društvih in njihovih knjižnicah, zato so za ohranjanje skupnosti zelo pomembne. Tamkajšnje knjižnice do sedaj še niso bile predmet raziskovanja. Raziskavo smo deloma izvedli na študijskem potovanju, ki je bilo del priprave magistrskega dela na Oddelku za bibliotekarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Prispevek prinaša izsledke te raziskave. 2 Pregled literature 2.1 Pregled zbornikov, casopisov in revij Raziskavo smo zaceli s pregledom literature, ki je za našo temo skromna. Z izjemo clanka Rozine Švent (2007) skorajda ne obstaja literatura o slovenskih izseljenskih knjižnicah. Slovenska društva v Argentini so ob razlicnih obletni­cah izdajala zbornike. Med pregledovanjem teh zbornikov smo ugotovili, da so podatki o knjižnicah skopi. Namenjenih jim je le nekaj povedi o tem, kako so pridobili novo gradivo, kdaj so bile ustanovljene, koliko knjig približno hranijo. Najvec je napisanega o slovenski knjižnici v Barilochah (Avguštin in Cop, 2008). Nekaj podatkov najdemo v zborniku Svobodna Slovenija, in sicer o knjižnici Zedi­njena Slovenija. Leta 1972 je bilo zapisano, da so Slovenci s Koroške, ki so prišli v Argentino, s seboj prinesli okoli tisoc knjig, ki so bile podarjene takratnemu Dru­štvu Slovencev v Buenos Airesu. Ker pritoka novih knjig ni bilo, je zbirka hitro zastarela (Pestro družbeno življenje, 1999). Novejši podatki o knjižnici Zedinjene Slovenije so bili objavljeni leta 2021, knjižnica je imela takrat okoli tisoc knjig, potekalo je urejanje in evidentiranje knjig. Dobili so nov katalog, ki je omogocal bralcem brskanje na daljavo. O vseh drugih knjižnicah, npr. po domovih, obsta­jajo le omembe (Ucakar, 2021). Jevnikar (1996) je v reviji Dve domovini v clanku »Slovenski domovi v Južni Ame­riki« opisal nekaj slovenskih društev. Pri Slovenski hiši (Zedinjena Slovenija) je opisal celotno zgradbo in napisal, da so že leta 1996 potekali slovenski srednje­šolski tecaj in razlicne prireditve. Pri Slovenskem domu Carapachay je opisal zgodovino njegovega nastanka ter tudi omenil, da je dom imel prostore za izva­janje slovenskega tecaja, slovensko mašo in svojo knjižnico. Jevnikar omenja, da je imel Slovenski dom San Martin štiri šolske prostore ter sobo za šolske seje in knjiž­nico. Slovenski dom Miramar naj bi imel leta 1996 šolske prostore, dvorano za prireditve in tudi knjižnico. Mocna skupnost Slovencev, ki se je naselila v Lanusu in imela Hladnikov dom, je prirejala šolski tecaj, v tistem casu pa naj bi imeli najvecjo knjižnico v primerjavi z drugimi društvi. V Mendozi so Slovenci leta 1949 ustanovili svoje društvo, kjer so poleg šolskega tecaja imeli tudi knjiž­nico. Knjižnica v Hladnikovem domu v Lanusu je omenjena v zborniku ob petdesetlet­nici Slovenske vasi (Ahcin in Mizerit, 2002). Zabeleženo je, da je društvena knjiž­nica obstajala že v »prejšnjem, starem domu«, preden so zgradili današnjega, in aktivno delovala. Neznanega leta so v enem letu izposodili 465 knjig. Leta 1960 je potekal tudi knjižni sejem, leta 1966 pa knjižna razstava slovenskega zdom­skega tiska, kjer je bilo prodanih vec kot 400 knjig. V novem domu je knjižnica dobila bolj primeren prostor in povecal se je fond knjig, vendar so si jih clani manj izposojali. Leta 1980 in 1985 sta ponovno potekali knjižni razstavi, na prvi je bilo prodanih 515 knjig (Ahcin in Mizerit, 2002). V Zborniku šole dr. Gregorija Rožmana je omenjeno, da ima Rožmanova šola v San Martinu veliko knjižnico. Prve knjige je kupila šola, preostale so dobili kot darove iz Slovenije (Truden Leber, 2002). 3 Opis raziskave in metodologija 3.1 Raziskovalni problem in raziskovalna vprašanja V Argentini je leta 2023 živelo približno 7000 Slovencev in njihovih potomcev, ki so v državo prišli v treh naselitvenih valovih. Združujejo in kulturno organizi­rajo se v okviru društev. Del vecine njihovih domov je tudi knjižnica (Jevnikar, 1996). Glavni cilj prispevka je raziskati in opisati zgodovino slovenskih knjižnic v Argentini. Želimo torej raziskati, kako knjižnice delujejo in kako so organizi­rane (ali imajo katalog, kako poteka izposoja, kakšen je odpiralni cas ipd.), kdo so uporabniki, kaj si izposojajo in približno kolikokrat obišcejo knjižnico, kaj bi v svoji knjižnici spremenili ter kakšen je bil nekoc pomen knjižnic za slovensko skupnost in kakšen je danes. Vprašanja za respondente smo oblikovali glede na namen raziskovalnega dela, dotikala so se torej pomena, nastanka, delovanja in znacilnosti teh knjižnic ter njihovih uporabnikov nekoc in danes. Postavili smo naslednja raziskovalna vprašanja: 1. Kako so nastale in se razvijale slovenske knjižnice v Argentini? 2. Kakšno je današnje stanje slovenskih knjižnic v Argentini? Zanima nas, ali knjižnice služijo svojemu namenu, zaradi katerega so bile ustanovljene, in ali so v redni (torej vsaj mesecni) uporabi. 3. Kako delujejo te knjižnice, kako so organizirane (prostor, obseg gradiva, tip knjižnice, katalog, skrbniki, storitve, delovni cas, kako poteka izposoja …)? 4. Kakšen je pomen knjižnic za delovanje slovenske izseljenske skupnosti v Ar­gentini? Kakšen je bil nekoc? 5. Kakšne so znacilnosti uporabnikov slovenskih knjižnic v Argentini (kaj si iz­posojajo, pogostost obiskov)? 3.2 Metodologija Raziskava je sestavljena iz pregleda publicistike in iz terenskega dela. V prvem delu, pred raziskavo na terenu, smo z metodo kvalitativne analize vsebine pro­ucili publikacije Svobodna Slovenija, Zbornik Svobodne Slovenije in Meddobja, kar je trajalo približno tri mesece (december–marec 2023). Vse izdajajo ali so izdajali argentinski Slovenci. Prav iz tega razloga smo jih izbrali za analizo. Na­menski vzorec so tako predstavljale publikacije, v katerih so se pojavljale omem­be društvenih knjižnic – o velikosti, številu knjig, odpiralnem casu in dejavno­stih. Pregledali smo po en clanek ali poglavje v publikacijah. Pregledali smo letnike 51(1), 52(3), 77(5), 78(23, 9), 80(9, 13, 15, 16) publikacije Svobodna Slovenija. Podatke o knjižnicah smo našli v letniku 1971/1972 Zbornika Svobodne Slovenije in v vec clankih po razlicnih letnikih publikacije Meddobje: 26(1–2), 28(3–4), 35 (1–2), 38(1–2), 38(3–4). S tem smo želeli dobiti vpogled v nastanek, delovanje in znacilnosti teh knjižnic ter njihovih uporabnikov nekoc in deloma tudi danes, saj Svobodna Slovenija še vedno izhaja. Drugi del raziskave smo izvedli na terenu, in sicer v Argentini, med marcem in avgustom 2023. Na terenu smo v tem terminu izvedli polstrukturirane intervjuje z izbranimi respondenti. Še pred obiskom smo po elektronski pošti kontaktirali vsa tam delujoca slovenska društva in šole, predstavljene v prejšnjem poglavju, jih seznanili s svojimi raziskovalnimi nameni in jih prosili za sodelovanje. S cim vec društvi in šolami smo želeli vzpostaviti stik in jih na terenu obiskati ter si ogledati njihovo delovanje. Izvedli smo intervjuje z namenskim vzorcem respondentov, v katerega smo zajeli izbrane skrbnike knjižnic, odrasle uporab­nike in druge osebe, ki so vedele kaj povedati o zgodovini in delovanju knjižnic. V vsakem izmed obiskanih društev smo intervjuvali predsednika društva. Kjer imajo šolo, smo intervjuvali eno ali vec uciteljic, ki so v vecini primerov tudi upo­rabnice knjižnice, druge odrasle uporabnike, v raziskavo smo zajeli tudi starejše clane in nekdanje knjižnicarke, ki so porocale o zgodovini delovanja društva in društvene knjižnice. Skupno smo zajeli 15 predsednikov društev, intervjuvali smo trideset uciteljic in deset drugih uporabnikov ter vkljucili pet starejših cla­nov in nekdanjih knjižnicark. S pridobljenimi podatki smo tako lahko dopolnili tiste iz casopisja in podali celostno sliko delovanja slovenskih knjižnic v Argen­tini. Populacijo je težko natancno dolociti, glede na raziskavo Rozine Švent je v dvajsetih delujocih društvih skupaj vsaj tisoc uporabnikov knjižnic, ce je bilo leta 2023 vseh dvajset klubov še aktivnih, bi to pomenilo populacijo dvajsetih skrbnikov (Švent, 2007). Pri naši raziskavi je sodelovalo 12 društev, izmed vseh društev smo izbrali tista, ki imajo svojo knjižnico. Za vsako skupino respondentov (skrbniki knjižnic, uporabniki in druge relevant­ne osebe) smo pripravili locen vprašalnik, so pa bili vsi vprašalniki vsebinsko sorodni. Za skrbnike knjižnic je vprašalnik obsegal devet odprtih vprašanj o tem, kako je nastala knjižnica, kakšen je njen pomen danes, kdo skrbi za knjižnico, od kod pridobivajo gradivo, kdo so uporabniki, kakšen je odpiralni cas, kako poteka katalogizacija, koliko knjig hranijo, kako poteka izposoja in ali prirejajo v knjižni­ci kakšne dejavnosti. Za uporabnike smo pripravili vprašalnik s petimi odprtimi vprašanji, kjer smo spraševali po množicnosti obiska knjižnice, kaj si izposojajo, kakšen odpiralni cas knjižnice bi si želeli, kakšen je pomen knjižnice v skupnosti in ali kaj pogrešajo v knjižnici. Vprašalnik za druge relevantne osebe (ugotovi­li smo namrec, da so uciteljice poseben tip uporabnikov knjižnic) je vseboval le okvirna vprašanja, saj smo vprašanja prilagajali glede na sogovornike in situacijo, spraševali smo jih predvsem o nastanku knjižnice in njenem delovanju v letu 2023 ter kakšen pomen ima za društvo. Vprašalnike smo na terenu zaradi znacilnosti populacije in tematike po potrebi prilagodili s podvprašanji. Intervjuje smo izvedli osebno ali z videoklicem. Podatke smo prikazali z opisno statistiko ter opisno. 4 Rezultati in razprava 4.1 Slovenski domovi in šole ter njihove knjižnice V poglavju »Rezultati in razprava« so združene ugotovitve, ki smo jih pridobili z metodo analize vsebine in z intervjuji s skrbniki knjižnic, uporabniki in drugimi osebami, ki so imele informacije o knjižnici. V prvem delu so predstavljeni zgo­dovina, razvoj in stanje knjižnic v casu izvedbe raziskave, opisi so na koncu or­ganizirani še v preglednici 1. Poudariti želimo, da smo pri nacinih pridobivanja gradiva posvetili posebno pozornost razlicnim oblikam darov. Ceprav gre tudi pri dedišcinah za dar, smo se odlocili locevati med tipi darov (dedišcine, darovi iz Slovenije, darovi veleposlaništva, darovi clanov), saj so vsi naši respondenti te razlike natancno navajali in poudarjali. V drugem delu poglavja sledijo ugotovitve in odgovori na raziskovalna vpraša­nja, ki smo si jih postavili na zacetku. 4.1.1 Slovenski dom San Martin Slovenska skupnost se je v San Martinu zacela oblikovati leta 1947, v okviru doma deluje Rožmanova šola s knjižnico. Knjižnica (slika 1) je zacela nastajati po ustanovitvi slovenskega doma v San Martinu. Obsega tri omare, vsaka stoji v svoji ucilnici. Za knjige skrbijo uciteljice šole, voditeljica in predsednik doma. Z zbiranjem so zaceli v šestdesetih letih 20. stoletja in veliko knjig dobili od starej­ših ljudi, nekdanjih uciteljic in kot darove iz Slovenije. Še vedno knjige dobivajo le v obliki darov iz Slovenije ali kot dedišcino kakšnega od clanov skupnosti. Hranijo okoli 700 knjig. Uporabniki knjižnice so predvsem ucenci, ki vsako so­boto pridejo na pouk v slovenski dom, knjige si lahko izposodijo v casu odprtja šole, za teden ali dva. Skozi leto morajo ucenci prebrati vec knjig za šolske na­loge. Gre torej predvsem za šolsko knjižnico. Evidenco vodijo s kartoncki, ki so vstavljeni v knjige (slika 2). Kataloga ali seznama knjig nimajo, v prihodnosti pa bodo naredili digitalni seznam vseh knjig in jih uredili po vsebini. Slika 1: Napis na omari s knjigami (Vir: P. Majdic, 2023) Slika 2: Evidenca izposoje z listki (Vir: P. Majdic, 2023) 4.1.2 Hladnikov dom (Društvo Slovenska vas) Ustanovitev Hladnikovega doma je povezana s slovenskim izseljenskim duhov­nikom Janezom Hladnikom, ki se je leta 1936 preselil v Argentino. Velik delež Slovencev se je naselil v Lanusu, katerega cetrt je dobila poluradni vzdevek Slo­venska vas. Na pobudo Janeza Hladnika je bil 29. oktobra 1952 ustanovljen slo­venski dom, ki je deloval še v casu izvedbe raziskave, po njem se tudi imenuje. V Hladnikovem domu je knjižnica, ki jo je zacel oblikovati prav Janez Hladnik. Združil je svoje knjige in darovane knjige umrlih argentinskih Slovencev. Knjige so nato leta 1952 dobile svoje mesto v slovenskem domu. Danes so postavljene v šestih omarah v eni od ucilnic, ki jih uporablja šola (sliki 3 in 4). Skupno jih hranijo približno 2700. Imajo tudi fizicni katalog (slika 5), kjer so popisane vse knjige, ki so jih dobili z darovi, dedišcinami, od družin ali pa so jih prinesli clani doma po obisku v Sloveniji. Vsaka knjiga ima svojo številko, v katalogu pa so popisane glede na vrstni red darovanja. Knjižnica je odprta, ko je odprt dom. Vcasih je bil odprt po dve uri ob sredah in nedeljah, v letu 2023 pa ob nedeljah po slovenski maši. Knjige si izposojajo predvsem clani doma, navadno za dva do tri tedne. Kolicina knjig, ki si jih lahko izposodijo, ni omejena, knjižnicarka vodi rocno evidenco izposoje (slika 6) in po potrebi zaracuna zamudnino oziroma vcasih kazen ali odškodnino, doloceno s statutom društva. V okviru knjižnice v domu organizirajo tudi literarne vecere in lutkovne predstave. Slika 3: Ovite in oštevilcene knjige (Vir: P. Majdic) Slika 4: Neovite in oštevilcene knjige (Vir: P. Majdic, 2023) Slika 5: Fizicni katalog (Vir: P. Majdic, 2023) Slika 6: Evidenca izposojenih knjig (Vir: P. Majdic, 2023) 4.1.3 Društvo Slomškov dom Slomškov dom je bil ustanovljen leta 1961, že leta 1949 pa se je v Ramos Mejii zacel pouk v slovenski šoli Antona Martina Slomška (Slomškova šola, 2021). V Slomškovem domu imajo v okviru sobotne šole knjižnico (slika 7), ki obstaja od zacetka ustanovitve doma in hrani približno 3000 knjig, ki so postavljene po vsebini. Poleg knjig imajo tudi videoteko. Vse gradivo je oznaceno s številkami. Uporabniki so otroci, ki se udeležujejo sobotne šole. Vsak ima svojo clansko številko, s katero si lahko izposodi knjige. Za izposojo uporabljajo racunalnik in sistem BIBLOS 3.1. Katalog je torej racunalniški. Izposoja je zaenkrat mogoca le v casu sobotne šole. Uporabniki si knjigo lahko izposodijo za teden ali dva, ce je treba, tudi vec. Zamudnina se redko zaracuna. Slika 7: Notranjost knjižnice (Vir: P. Majdic, 2023) 4.1.4 Društvo Slovenska pristava Društvo Slovenska pristava je bilo ustanovljeno leta 1966 v Castelarju v Buenos Airesu. Knjižnica, poimenovana po pisatelju Karlu Mauserju, je bila ustanovlje­na leta 1982. Vcasih je bila razdeljena na dva dela, eden je bil namenjen otrokom, drugi pa odraslim. Imeli so tudi arhiv. Leta 1988 je knjižnica hranila približno 500 knjig. Knjige so dobivali predvsem z darovi iz Slovenije in od družin po­kojnih. Leta 2002 je bil organiziran sejem podvojenih izvodov, s pridobljenim denarjem pa so kupili nove. V casu raziskave je bila knjižnica razpršena po osmih razredih sobotne šole zaradi velikega števila otrok (slika 8), za knjige pa je skrbela vsaka uciteljica posebej. Še vedno imajo približno 500 knjig za otroke razlicnih starosti, ki so jih dobili z darovi, predvsem s slovenskega z velepo­slaništva, nekaj so jih kupili od krovne organizacije povojnih slovenskih izse­ljencev v Argentini, Zedinjene Slovenije, nekatere pa so podarili clani društva. Slika 8: Knjižnica v razredu za prvi razred (Vir: P. Majdic, 2023) Kataloga nimajo, tudi seznama izposoje ne. Vecinoma si uporabniki (otroci) iz­posodijo knjige za dva tedna ali vec in nato napišejo obnovo ali nekaj narišejo, odvisno od starosti. 4.1.5 Naš dom San Justo Naš dom San Justo je bil ustanovljen leta 1956, ko so tamkajšnji slovenski pod­jetniki kupili stavbo. Knjižnica v domu San Justo (slika 9) je bila ustanovljena približno petdeset let pred našo raziskavo (torej v sedemdesetih letih), ko je bila ustanovljena Balanticeva šola. Knjige so dobili iz Slovenije. Hranili so veliko sta­rih knjig in diapozitivov, ki so jih pozneje zavrgli, saj niso bili vec uporabni, zdaj hranijo filme na USB kljuckih in nedavno izdano periodiko. Knjižnica je vseskozi v uporabi za potrebe sobotne šole. Do raziskave (april 2023) so bile knjige zbrane v enem prostoru, v mesecih po njej pa jih nameravajo postaviti v osem šolskih razredov, starosti otrok primerno. Hranijo približno 3000 knjig, ki so oštevilcene in postavljene po tematikah oz. vrsti gradiva (npr. slovarji). Knjižnica je odprta v casu sobotne šole, takrat si uporabniki lahko izposodijo knjige. Evidenco iz­posoje imajo v zvezku, cas izposoje pa je odvisen od knjige. Imajo tudi katalog knjig v posebnem zvezku, v prihodnosti pa imajo namen narediti racunalniški katalog. Knjižnicarka vsako soboto izposoja knjige, ki jih uporabniki pridejo iskat med odmori, za vsak razred pa priredi tudi pravljicno urico. Izvede jo tako, da pravljico pove na pamet in prilagodi otrokom razlicnih starosti. Slika 9: Knjižnica v domu San Justo (Vir: P. Majdic, 2023) V sodelovanju z Društvom Bralna znacka Slovenije je leta 2010 pripravila projekt Bralna znacka, kjer so otroci morali prebrati knjige, nato pa pravilno odgovoriti na razlicna vprašanja, povezana z vsebino. Ob koncu leta skupaj pripravijo gle­dališko igro. 4.1.6 Zedinjena Slovenija Zedinjena Slovenija je krovna organizacija Slovencev v Argentini, ki je nasta­la leta 1948 pod imenom Društvo Slovencev. Društva so s krovno organizacijo sodelovala tudi v casu raziskave (torej leta 2023). Pod okriljem organizacije de­lujejo slovenske šole in Slovenski srednješolski tecaj ravnatelja Marka Bajuka. Izdajajo svoje tedensko glasilo Svobodna Slovenija, imajo centralno knjižnico in osrednji zgodovinski arhiv slovenske skupnosti v Argentini. Knjižnica Zedinjene Slovenije (slika 10) se je zacela oblikovati leta 1948, ko so Slovenci v Argentino dobivali knjige iz Slovenije, nekaj kot dedišcino pokojnih clanov ali pa so bile podarjene. Vseskozi so si v knjižnici prizadevali, da bi povecali število knjig in ustanovili študijsko citalnico, ki kot prostor žal nikoli ni bila narejena. Ker je Ze­dinjena Slovenija krovna organizacija vseh slovenskih društev, so del kupljenih ali darovanih knjig delili po domovih ali ravnateljem šol. Takšna praksa je bila v veljavi tudi v casu raziskave leta 2023. Slika 10: Knjižnica Zedinjene Slovenije (Vir: P. Majdic, 2023) Slika 11: Shema postavitve gradiva v knjižnici (Vir: P. Majdic, 2023) Ob nastanku knjižnice so hranili okoli 630 knjig, v letu 2023 pa je bilo v knjižnici 3000 knjig. Knjižnicarka sestavlja racunalniški katalog vseh knjig, jih številci ter postavlja po imenih avtorjev in tematikah (uporabne vede, umetnost, leposlovje, zgodovina, zemljepis itd.) (slika 11). V preteklosti (natancne letnice se ne spom­nijo) je knjižnica delovala vsak delovni dan od 16. do 20. ure, ob sobotah je bila odprta za dijake. V letu 2023 je bila odprta enkrat na mesec oziroma dvajset sobot na leto. Uporabniki so predvsem ucitelji sobotne šole in clani Zedinjene Slovenije. 4.1.7 Slovensko-jugoslovansko društvo Triglav Društvo Triglav je nastalo leta 1981 z združitvijo treh društev, kjer so se povezo­vali priseljenci drugega vala. Danes Slovensko-jugoslovansko društvo Triglav še vedno deluje, vendar se ohranja samo slovenska kultura, velika vecina clanov pa slovenskega jezika ne govori vec. Vsi skupaj so zbrali knjige in nastala je knjiž­nica. Imela je svoj katalog, knjige so bile sistematicno urejene in postavljene, zanjo je skrbela knjižnicarka. Trenutno je tam še okoli 300 knjig, vendar zaradi poplave, ki se je zgodila leta 2018, knjižnica ne deluje vec. Vcasih je imela veliko citalnico, kjer so lahko uporabniki brali, se tam zadrževali (slika 12), danes je od knjižnice ostala le še soba, ki je bila poplavljena, v kateri je nekaj knjig (slika 13). Potrebe po knjižnici v društvu ni vec, saj malokdo še obvlada slovenski jezik. Slika 12: Nekdanja podoba knjižnice s citalnico (Vir: »Triglav« Historia y Realidad) Slika 13: Današnja podoba knjižnice (Vir: P. Majdic, 2023) 4.1.8 Društvi v Parani V okolico mesta Parana so se Slovenci prvic selili ob koncu 19. stoletja. Ta val se je hitro asimiliral in se ni kulturno organiziral, šele v sodobnem casu so se potomci teh priseljencev zaceli bolj zanimati, od kod so prišli. Drugi val Sloven­cev se je v Parano in njegovo okolico priseljeval od leta 1926, ustanovili so svoje društvo. Slovenski jezik se je v teh skupnostih izgubil. V casu naše raziskave sta delovali v Parani dve društvi. V knjižnici v Slovenskem društvu Triglav Entre Rios (slika 14) je okoli 300 knjig. Uporabnih podatkov o zgodovini knjižnice ni. Knjige niso oznacene, saj v dru­štvu skoraj nihce vec ne obvlada slovenskega jezika, zato ne morejo in ne znajo razporediti knjig po temah ali kako drugace. Knjig si prav tako zaradi neznanja jezika nihce vec ne izposoja. Podpredsednica društva se zavzema za to, da bi poiskali koga, ki bi lahko postavil in ustrezno obdelal knjige. Slika 14: Nekaj slovenskih knjig v društvu Triglav Entre Rios (Vir: P. Majdic, 2023) Slovenska fundacija Slovenski Duh je nastala leta 2017, ko se je zaradi sporov med clani locila od precej starejšega Slovenskega društva Triglav Entre Rios. Deluje kot neprofitna organizacija, ki se zavzema za ohranjanje in širjenje slo­venstva. Njen glavni namen je povezovati potomce Slovencev. Danes prirejajo dogodke, povezane s slovensko kulturo, v zvezi s knjižnico tudi bralne urice, kjer berejo slovenske knjige v španšcini. V sklopu organizacije prirejajo tudi tecaje slovenšcine. Slika 15: Ena od omar v slovenskem kulturnem centru (Vir: P. Majdic, 2023) Slika 16: Citalnica v slovenskem kulturnem centru (Vir: P. Majdic, 2023) Knjižnica je locirana na dveh mestih. Vecina knjig je v Slovenskem kulturnem centru (Centro cultural Esloveno) (slika 15), preostale, bolj dragocene knjige pa so na domu Carlosa Bizaia. V Slovenskem kulturnem centru je približno 700 knjig, ki so jih dobili kot dedišcino ali kot darove. Knjige so razporejene po te­mah, v prostoru je tudi citalnica (slika 16). Knjige si lahko izposodi kdorkoli, ki ga karkoli v povezavi s slovenšcino in slovensko kulturo zanima, v dogovoru z dru­žino Bizai, ki hrani kljuce centra. V centru obcasno tudi organizirajo dogodke. 4.1.9 Slovensko podporno društvo v Cordobi Slovensko podporno društvo v Cordobi sta ustanovili dve organizaciji, in sicer Jugoslovansko društvo in knjižnici za medsebojno pomoc ter Slovensko kulturno društvo Iskra leta 1928. Podatkov o tem, kdaj so prišle knjige v društvo, ni. V casu izvedbe raziskave so imeli eno omaro s knjigami, kjer so hranili približno 200 knjig (slika 17). Dobili so jih z darovi in dedišcinami. Lahko se berejo v društvu, izjemoma si lahko knjigo izposodijo na dom, ce skrbnica knjižnice to odobri. Slika 17: Omara s knjigam v društvu v Cordobi (Vir: P. Majdic, 2023) Knjižnica je odprta v casu slovenskega tecaja, ki poteka enkrat na teden, nava­dno ob cetrtkih zvecer. Knjige so oštevilcene, vendar ne obstaja kakšen katalog ali seznam izposoje. 4.1.10 Knjižnice v Mendozi Društvo Slovencev v Mendozi so leta 1949 ustanovili priseljenci, ki so emigrirali po drugi svetovni vojni. V domu še vedno deluje slovenska šola ter potekajo razlicne prireditve, slovenske maše, imajo tudi svoj planinski odsek. Še danes so zelo aktivni ter ohranjajo slovensko kulturo in jezik, v društvu imajo tri knjiž­nice: društveno, šolsko in glasbeno. Društvena knjižnica v Mendozi (slika 18) je bila ustanovljena leta 1951 na obcnem zboru. Takrat so pozvali Slovence iz Mendoze, ce lahko darujejo nekaj svojih knjig za društveno knjižnico. Skoraj vsako leto so na obcnem zboru porocali o tem, koliko knjig je bilo kupljenih, koliko jih imajo, koliko je bilo izposojenih in o financah knjižnice. Tri leta po ustanovitvi knjižnice so imeli na policah 158 knjig. Leta 1960 se je knjig nabralo toliko, da so morali knjižnico urediti in zaprositi za izdelavo nove omare, predlagali so tudi, da bi se prirejali bralni veceri, ki bi pritegnili Slovence k ohranjanju jezika in kulture. Oktobra istega leta je bila knjižnica organizirana tako, da so imeli celoten popis knjig, ki so bile urejene po imenih pisateljev, in izposojevalno kartoteko. Imeli so tudi knjižnicni red in odpiralni cas knjižnice, poleg tega so imeli v svojem glasilu objavljen oglas za izposojanje knjig. Zadnja evidenca knjig v društveni knjižnici je iz leta 1967, ko je knjižnicarka porocala, da imajo na razpolago 265 knjig. Danes hranijo približno 3000 knjig, ki so prišle v knjižnico z darovi drugih clanov ter nakupi od Sloven­ske kulturne akcije. Zanimanja za knjige ni veliko, clani si izposojajo knjige v casu dejavnosti v društvu, vendar le za kratek cas. Slika 18: Knjižnica v društvu v Mendozi (Vir: P. Majdic, 2023) Šolska knjižnica (slika 19) je bila ustanovljena približno leta 1985 (natancen da­tum ni znan). Knjige zanjo so sprva darovale lokalne slovenske družine, zadnja leta jih dobivajo od krovne organizacije Slovencev Zedinjena Slovenija, ki jih dobiva iz Slovenije. Trenutno hranijo 268 knjig. Za knjižnico skrbijo uciteljice, ki se menjujejo. Odpiralni cas je v casu sobotnih šol, knjige si lahko izposodijo otroci. Imajo zvezek izposoje, seznam knjig imajo iz leta 2013 in ga dopolnjujejo, imajo tudi seznam filmov in risank (slika 20). Trenutno je nekaj gradiva urejene­ga, nekaj še ne. Nekaj knjig je že opremljenih s številko in zapisom, da sodijo v šolsko knjižnico, nekaj še ne (slika 21). Slika 19: Šolska knjižnica v društvu Slovencev v Mendozi (Vir: P. Majdic, 2023) Slika 20: Inventar šolske knjižnice v Mendozi (Vir: P. Majdic, 2023) Slika 21: Oznacena in oštevilcena knjiga v šolski knjižnici (Vir: P. Majdic, 2023) Glasbena knjižnica se je v društvu oblikovala leta 2022. Ureja jo Diego Bosquet. Knjižnica obsega neknjižno gradivo, nekaj CD-jev in notne zapise, ki jih g. Bo­squet kupuje v Sloveniji in prinaša v društvo. Slika 22: Omara s knjigami v slovensko-argentinski šoli (Vir: U. Šmon, 2023) Prva slovensko-argentinska šola, Colegio Esloveno Anton Martin Slomšek, ki je del državnega šolskega sistema, je bila v Mendozi ustanovljena leta 2010. Njena šolska knjižnica (slika 22) deluje od nastanka šole. Skupno hranijo okoli tisoc knjig, od tega jih je približno sto v slovenšcini, preostale so prevodi slovenskih knjig v španšcino in drugo gradivo. Knjige so dobili od slovenskih družin v Ar­gentini, nekaj jih je poslalo slovensko veleposlaništvo. Postavljene so po temah, seznama knjig nimajo. Uporabniki so otroci, ki obiskujejo šolo, trenutno jih je 150. Vsak ima svojo izkaznico, s katero si lahko izposodi knjigo za en teden. Knjižnicarka ime uporabnika in naslov knjige zapiše v poseben zvezek za izpo­sojo. Knjižnica je odprta od ponedeljka do petka v casu pouka (8.00–14.00). V knjižnici uciteljice prirejajo tudi pravljicne urice. 4.1.11 Slovenska lektorata V Argentini aktivno delujeta dva slovenska lektorata, eden v Buenos Airesu, drugi v Cordobi. Na nobenem od lektoratov ni samostojne knjižnice. V Cordobi so slovenske knjige del fakultetne knjižnice, tako je bilo tudi v Buenos Airesu, nova knjižnica tamkajšnjega lektorata pa je v nastajanju, a trenutno še v fazi idejne zasnove. Lektorat slovenšcine na Filozofski fakulteti v Buenos Airesu deluje od leta 2003. Tam trenutno ni knjižnice, okoli 300 slovenskih knjig hrani lektorica pri sebi doma (slika 23). V prihodnosti naj bi knjige dobile prostor na slovenskem velepo­slaništvu, kjer želijo odpreti knjižnico. Kataloga ni, izposoja trenutno ni možna, knjige niso oznacene ali razporejene po vrstnem redu. Veliko slovenskih knjig je bilo nekoc na fakulteti, vendar so jih med reorganiziranjem knjižnice prestavili na streho fakultete in o tem niso nikogar obvestili, lektorica pa je za to izvedela prepozno. Vreme je tako unicilo dobršen del slovenskega gradiva. Slika 23: Knjižnica pri lektorici doma (Vir: P. Majdic, 2023) Slika 24: Knjige na Katoliški univerzi v Cordobi (Vir: P. Majdic, 2023) Lektorat za slovenšcino v Cordobi je zacel delovati pozneje kot v Buenos Airesu, in sicer leta 2018. Slovenske knjige, ki so na voljo za izposojo študentom na Kato­liški univerzi v Cordobi (slika 24), je priskrbelo slovensko veleposlaništvo. Knjige so vpisane v argentinski katalog na spletu in na voljo tudi za spletno izposojo, trenutno jih hranijo okoli petdeset. Tudi evidenca izposoje poteka prek njihovega avtomatizacijskega sistema ALEPH. 4.1.12 Slovensko planinsko društvo Bariloche Slovensko planinsko društvo Bariloche je bilo ustanovljeno leta 1951, istega leta tudi knjižnica. Lovro Jan je bil prvi knjižnicar in je dolgo skrbel za prirejanje knjižnih sejmov ter spodbujal branje in izposojo knjig med clani društva in dru­gimi ljudmi. Po letu 1991 so veliko knjig dobili od Urada za Slovence po svetu in od Ministrstva za šolstvo. V tem casu so dobili najvec ucbenikov in drugih prirocnikov za poucevanje ter so odprli šolsko knjižnico. Danes najvec gradiva dobijo od potomcev Slovencev, ki ne obvladajo vec slovenšcine, in od družinskih zapušcin. Uporabniki knjižnice so otroci in uciteljice, knjige pa si izposodijo po dogovoru, saj je tudi knjižnica odprta po dogovoru oziroma v casu prireditev. Katalogizacija je sprva potekala s kartoncki za izposojo, od leta 2006, odkar so clani sistema COBISS, pa poteka prek sistema. Do clanstva v sistemu COBISS so prišli po nakljucju. Takratna knjižnicarka je na spletu iskala možne sisteme za katalogiziranje in naletela na IZUM ter vprašala, ali bi lahko njihovo knjižnico vkljucili v sistem. V tistem casu so COBISS zaceli širiti zunaj slovenskih meja in na IZUM-u so predlog knjižnicarke sprejeli ter jim pomagali vzpostaviti sistem. Trenutno imajo v bazo COBIB vpisanih 1979 knjig (brez dvojnic), okoli 300 knjig pa še caka na vpis. 4.1.13 Društvo Slovencev Triglav Rosario Slovenci so se v Rosario in njegovo okolico zaceli priseljevati po prvi svetovni vojni, predvsem s Primorske. Leta 1937 so kupili zemljišce, zaceli z gradnjo doma in ustanovili Društvo Slovencev Triglav Rosario. Slika 25: Omara s knjigami v društvu Slovencev v Rosariu (Vir: C. Spuches) Kmalu po ustanovitvi društva je bila ustanovljena še njegova knjižnica. Knjige so dobivali v obliki darov in zapušcin ter od veleposlaništva, tako je bilo še v letu 2023. Uporabniki so bili clani društva, vendar je izposoja knjig temeljila na zaupanju, da bo clan, ki si je izposodil knjigo, ob koncu branja knjigo zamenjal oziroma jo vrnil na svoje mesto – evidence tako niso imeli. Knjigo so si lahko izposodili v casu odprtja društva, torej ob razlicnih dejavnostih (maša, dogodki, pevski zbori itd.). Prav tako nikoli niso imeli kataloga. Trenutno hranijo okoli 300 knjig, ki niso urejene in so v omari v enem izmed prostorov društva (slika 25), nekaj jih je v škatlah zaradi pomanjkanja prostora. Posebnih prireditev niso organizirali. Leta 2023 je bila izposoja zaradi redkih govorcev slovenšcine ome­jena na nekaj knjig letno, izposoja je še vedno temeljila na zaupanju. V preglednici 1 so zbrani glavni podatki o znacilnostih slovenskih knjižnic v Argentini. Preglednica 1: Znacilnostih slovenskih knjižnic v Argentini Knjižnica Tip knj. Odp. cas Št. Katalog Upor. Evidenca Prireditve San Martin Šolska V casu so­botne šole 700 Ne Otroci Kartoni v knjigah Ne Hladnikov dom Specialna (društvena) Ob nedeljah po maši 2700 Fizicni Clani društva Zvezek Literarni veceri in lutkovne predstave Slomškov dom Šolska V casu so­botne šole 2000 Racu­nalniški Otroci Na racu­nalniku Ne Slovenska pristava Šolska V casu so­botne šole 500 Ne Otroci Ne Ne San Justo Šolska V casu so­botne šole 3000 Fizicni Otroci Zvezek Pravljicne urice in gledališke igre Zedinjena Slovenija Specialna (društvena) Enkrat na mesec 3000 Racu­nalniški Clani društva in ucitelji sobotne šole Na racu­nalniku Ne Triglav Bue­nos Aires Specialna (društvena) / / Ne / Ne Ne Centro cultural Esloveno Specialna (društvena) Po dogovoru 700 Ne Splošna javnost Ne Razlicni slovenski dogodki Triglav Entre Rios Specialna (društvena) / 300 Ne / Ne Ne Cordoba Specialna (društvena) Enkrat na teden – v casu tecaja 200 Ne Clani društva Ne Ne Knjižnica Tip knj. Odp. cas Št. Katalog Upor. Evidenca Prireditve Mendoza – društvena Specialna (društvena) V casu dejav­nosti društva 2000 Ne Clani društva Ne Ne Mendoza – šolska Šolska V casu sobo­tne šole 220 Fizicni Otroci Zvezek Pravljicne urice Mendoza – glasbena Glasbena V casu dejav­nosti društva Nezna­no Ne Clani društva Ne Ne Colegio Esloveno Anton Mar­tin Slomšek Šolska Od ponedelj­ka do petka od 8.00 do 14.00 1100 Ne Otroci Zvezek Ne Lektorat v Buenos Airesu Visoko­šolska (ne deluje vec) / 300 Ne / Ne Ne Lektorat v Cordobi Visoko­šolska Od ponedelj­ka do petka od 8.00 do 20.00 50 Racu­nalniški Študenti Na racu­nalniku Ne Bariloche Specialna (društvena) Po dogovoru 2300 Racu­nalniški Otroci in uciteljice Na racu­nalniku Ne Rosario Specialna (društvena) / 300 Ne / Ne Ne 4.2 Ugotovitve glede na raziskovalna vprašanja 4.2.1 Nastanek in razvoj slovenskih knjižnic v Argentini Vecina slovenskih knjižnic v Argentini (San Martin, Hladnikov dom, Slomškov dom, Slovenska pristava, San Justo, Zedinjena Slovenija, Triglav Buenos Aires, Triglav Entre Rios, Cordoba, Mendoza, Bariloche in Rosario), ki smo jih oznacili za društvene (specialne) ali šolske, je nastala in se zacela razvijati kmalu po ustanovitvi slovenskih društev. Obstajajo torej že precej casa, njihov razvoj pa je precej nesistematicen. Veliko Slovencev je knjige prineslo iz domovine in jih hranilo doma. Ko so se zacele formirati knjižnice, so jih prinašali v društvo, da bi jih lahko prebirali tudi drugi clani društva oziroma jih uporabljali otroci v okviru sobotne šole pri ucenju slovenskega jezika in drugih predmetov. Skozi leta, ko še ni bila razvita informacijska tehnologija in internet, so knjige predstavljale vir informacij in preživljanje prostega casa ter izmenjavanje informacij med clani društva. Šolske in društvene knjižnice so se scasoma zacele širiti s pomocjo organizacij in založb, ki so pošiljale knjige iz Evrope, nato tudi z zapušcinami pokojnih clanov, darovi razlicnih ljudi, nekatere knjige so pripeljali tudi sorodni­ki slovenskih Argentincev. Od osamosvojitve Slovenije knjige dobivajo predvsem prek Urada Vlade republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, a je novih v primerjavi s starimi malo. Knjige, ki jih hranijo, so velikokrat zastarele oziroma uporabne le za raziskovalce specificnih podrocij ali pa pomembne le po svoji zgodovinski ali sentimentalni vrednosti, nekatere niso vec uporabne zaradi zastarelega jezika ali teme, novih pa ni dovolj, da bi lahko dosledno sle­dili razvoju jezika in novim tematikam v maticni državi. Tudi zapušcine, ki jih dobijo, obsegajo knjige, ki so stare in jih vecinoma že imajo. Zelo so veseli, ce jim kdo prinese sodobne knjige iz Slovenije, da jih lahko prebirajo otroci v šolah ali odrasli v društvih. Drugacen, bolj sistematicen ter strokoven razvoj in delovanje imajo glasbena knjižnica v Mendozi, knjižnici na lektoratih v Buenos Airesu in Cordobi, Colegio Esloveno Anton Martin Slomšek ter Centro cultural Esloveno v Parani. 4.2.2 Delovanje in vitalnost slovenskih knjižnic v Argentini V drugem raziskovalnem vprašanju smo se spraševali, ali so slovenske knjižnice v Argentini še delujoce in vitalne. Ugotovili smo, da 15 od osemnajstih knjižnic (88 %) deluje (ne delujejo knjižnice Slovensko-jugoslovanskega društva Triglav, Društva Triglav Entre Rios in na lektoratu v Buenos Airesu), njihovi uporabni­ki pa so predvsem clani društva, torej so odprte za javnost samo po dogovoru s predstavniki društva. Najbolj aktivne so šolske knjižnice, saj se veliko otrok udeležuje sobotnih šol ter si izposoja in bere slovenske knjige. Gradivo vecinoma dobivajo kot zapušcine nekdanjih clanov in kot darove, predvsem od veleposla­ništva, tako da se še razvijajo in širijo, vecina si želi tudi posodobiti knjižnico, urediti in katalogizirati gradivo, da bi nastali katalogi, ponekod fizicni (npr. v zvezek), saj nimajo racunalniške opreme, drugje, kjer opremo imajo, pa racu­nalniški. Edina knjižnica, ki je vkljucena v slovenski sistem COBISS, je v Barilo­chah, v drugih knjižnicah pa sistema COBISS nikoli niso niti poznali. Prostori, v katerih so knjižnice, so samostojni, pri nekaterih šolskih knjižnicah so knjige postavljene po razredih glede na starost ucencev. Knjige so zložene v omarah in so po vecini urejene po imenih avtorjev ali po temah. 4.2.3 Delovanje in organiziranost slovenskih knjižnic v Argentini S tretjim raziskovalnim vprašanjem smo želeli izvedeti, kako knjižnice delujejo in so organizirane (v katero vrsto knjižnic bi jih lahko uvrstili), ali imajo svoj katalog, kakšne so njihove storitve, delovni cas, kako poteka izposoja. Ugotovili smo, da je od 18 kontaktiranih in obiskanih knjižnic vecina društvenih (speci­alnih), torej delujejo znotraj društev – teh je devet (Hladnikov dom, Zedinjena Slovenija, Triglav Buenos Aires, Centro cultural Esloveno, Triglav Entre Rios, društvo v Cordobi, društvo v Mendozi, društvo v Barilochah, društvo v Rosariu), sledijo jim šolske, ki smo jih obiskali sedem (Rožmanova šola, Slomškov dom, Slovenska pristava, Naš dom San Justo, društvo v Mendozi, Colegio Esloveno Anton Martin Slomšek) – od tega je ena glasbena (deluje znotraj društva v Men­dozi), knjižnici na lektoratih v Buenos Airesu in Cordobi sta visokošolski. Vecina knjižnic je odprtih po dogovoru oziroma v casu izvajanja razlicnih dejavnosti v društvih (maša, pevski zbor, sestanki ipd.). Edini knjižnici, ki imata stalni odpiralni cas, sta šolska knjižnica v slovensko-argentinski šoli v Mendozi, ki je odprta od ponedeljka do petka od 8.00 do 14.00, in knjižnica lektorata v Cordobi, ki ima odpiralni cas od ponedeljka do petka od 8.00 do 20.00. Za knjižnice po šolah skrbijo knjižnicarke ali uciteljice, v društvih eden od clanov, ki se menju­jejo. Katalog ima sedem knjižnic, od tega imajo tri fizicni katalog, štiri pa racu­nalniškega. Knjižnice hranijo razlicno število knjig, ki se giba med 200 in 3000 knjigami, odvisno od darov in velikosti prostora. Uporabniki društvenih knjižnic so clani društev, v knjižnico se jim ni treba posebej vpisati. Izrazito najvec si izposojajo knjige uciteljice in ucenci sobotnih slovenskih šol. Izposoja poteka s pomocjo kartonov v knjigah, prek racunalnika, v nekaterih knjižnicah pa je ni vec (Društvo Triglav Entre Rios, Slovensko-jugoslovansko društvo Triglav, lektorat v Buenos Airesu, društvo v Rosariu), saj uporabnikov ni ali ne znajo vec slovenskega jezika, izjema so knjige na lektoratu v Buenos Airesu, ki so trenutno pri lektorici doma, zato izposoja ni možna, v pripravi je prostor na veleposlani­štvu. Knjižnice brez izposoje opravljajo vlogo nekakšnega arhiva, knjige imajo za clane društev, kjer se slovenšcina ne govori vec, predvsem zgodovinsko in sentimentalno vrednost. Prireditev v vecini knjižnic ni, tam, kjer pa potekajo, so to literarni veceri, lutkovne predstave, pravljicne urice, gledališke predstave ali slovesnosti ob razlicnih slovenskih praznikih. 4.2.4 Pomen knjižnic za delovanje slovenske izseljenske skupnosti v Argentini Knjižnice so bile in še vedno so pomembne za delovanje slovenske izseljenske skupnosti. V slovenskih društvih (društvene knjižnice) so imele v casu ustanovit­ve velik pomen, saj so povezovale ljudi med seboj, ljudje so brali knjige ter si iz­menjavali informacije in to je bil njihov stik z domovino in jezikom. Ker še ni bilo interneta, so informacije, kaj se dogaja v Sloveniji, prejemali redko, bili so veseli vsake knjige, ki jo je kdo prinesel ali so jo podarili društvu ter je pripomogla k ohranjanju jezika in kulture. Ceprav je imelo pravzaprav vsako slovensko dru­štvo svojo knjižnico, je marsikateri clan slovenske skupnosti imel veliko osebno knjižnico s slovenskimi knjigami tudi doma (mnogi so se z njo pohvalili in jo z veseljem pokazali tudi med raziskavo). Prav na racun teh osebnih knjižnic se je po smrti lastnikov obogatila marsikatera društvena knjižnica. V casu izvedbe raziskave društvene knjižnice niso imele vec tako mocnega povezovalnega po­mena zaradi dostopa do informacij na spletu. V društvih clane spodbujajo k branju slovenske besede in ohranjanju jezika, ceprav je zanimanja za knjige med mladimi vedno manj, saj pogosteje berejo in brskajo na elektronskih napravah. Clane želijo pritegniti k branju knjig tudi s pomocjo uprizarjanj gledaliških iger in literarnih vecerov. Pomen teh knjižnic delno pada zaradi nerednega dotoka sodobnih knjig iz Slo­venije. Društva povojne politicne emigracije so v casu socialisticne Jugoslavije iz Evrope dobivala malo knjig, bili pa so tudi precej previdni, kakšne knjige bere njihovo clanstvo. Slovenski jezik kot materni jezik živi skoraj izkljucno v društvih povojne emigracije. V društvih, ki so nastala pred drugo svetovno vojno (k temu lahko dodamo fundacijo Slovenski Duh), potencialnih bralcev knjig v slovenšcini skoraj ni vec, zato knjižnice ne morejo vec zares živeti (imajo zgodovinski, arhivski in sentimentalni pomen, manj pa so pomembne za sto­ritev izposoje ali ohranjanje jezika). Društvom povojne politicne emigracije je uspelo slovenski jezik ohraniti vse do današnjih dni (zdaj se v sobotnih šolah združuje cetrta generacija, rojena v Argentini). Ceprav je število clanov, ki jim je slovenšcina materni jezik, še vedno dovolj visoko, da društveno življenje poteka v slovenšcini (ali dvojezicno), vecini mladih slovenskih Argentincev slovenšcina predstavlja drugi jezik, ki ga pogosto sicer obvladajo, ne posegajo pa redno po literaturi v njem. Nezanemarljivo število mladih argentinskih Slovencev se je v zadnjih letih zaradi slabe ekonomske situacije v Argentini preselilo nazaj v deže­lo svojih prednikov. Knjige v slovenskih knjižnicah v Argentini si tako izposojajo predvsem šolarji, uciteljice in starejši clani. V slovenskih sobotnih šolah je knjižnica bistvenega pomena za poucevanje in ucenje slovenskega jezika in kulture, saj knjige predstavljajo dedišcino, tako materialno kot literarno, z branjem knjig in ucenjem slovenšcine pa uciteljice predajajo otrokom del njihove kulture in zgodovine. V šoli otroke spodbujajo, da berejo knjige, imajo tudi sistem domacega branja, nacin obnove knjige pa je odvisen od starosti otrok. Te knjižnice prav tako hranijo ucbenike za poucevanje v sobotnih šolah. 4.2.5 Uporabniki V zadnjem raziskovalnem vprašanju so nas zanimali uporabniki knjižnic. V šolah smo intervjuvali uciteljice, v društvih clane društva. Ugotovili smo, da si v šolah najvec gradiva v knjižnici izposojajo uciteljice za pomoc pri ucenju otrok, kar je pogosto, saj šola poteka vsako soboto, razen v casu pocitnic. V društvih si knjige izposojajo predvsem starejši clani, saj med mlajšimi v dobi interneta zanimanja za branje knjig ni veliko, razlog za to je, da zanje za razliko od starejših generacij slovenšcina predstavlja drugi, in ne prvi jezik. Izposoja v društvenih (specialnih) knjižnicah je majhna, tisti, ki pa si izposojajo knjige, si izposojajo predvsem knjige za prostocasno branje. 5 Zakljucek Sistem slovenskih knjižnic v Argentini je torej vsaj deloma razvit, njihovo delova­nje pa bi se dalo izboljšati. Predvsem bi bilo treba obstojece knjižnice posodobiti in jih opremiti z racunalniško opremo, ki bi na eni strani olajšala njihovo delo­vanje (katalogi, izposoja ipd.), po drugi strani pa bi v vecjem številu privabila tudi mlajše uporabnike, sploh ce bi vkljucili tudi sodobnejše oblike in formate gradiva. Dobro bi bilo, ce bi vse knjižnice imele na spletu dostopen katalog ali se vkljucile v sistem COBISS. Predvsem v Buenos Airesu, kjer je društev veli­ko, bi bilo smiselno, da bi bile med sabo bolj povezane, saj prav gotovo hranijo razlicno gradivo. Vzpostaviti bi bilo treba vec vezi s slovenskimi knjižnicami in založbami, tako za izmenjavo dobrih praks kot za pridobivanje sodobnejšega gradiva iz Slovenije. Mlade argentinske Slovence bi bilo treba cim bolj spodbujati k branju slovenske besede, saj bodo le tako knjižnice ohranile svoj smisel. Kot je ugotovila že Rozina Švent (2007) v svojem clanku, tudi mi menimo, da je še vedno treba pripraviti ustrezno strokovno izobraževanje za knjižnicne delavce oziroma skrbnike knjižnic za boljše, bolj strokovno in organizirano delovanje knjižnic ter pridobiti racunalniško opremo (vsaj dva racunalnika za vsako knjiž­nico, enega za uporabo skrbnika, drugega za uporabnike) za vecjo dostopnost informacij. Tako bi lahko uvedli poleg glavne storitve izposoje na racunalniku tudi možnost brskanja po spletu in informacijskega opismenjevanja. Zelo kori­stne bi bile tudi povezave ucencev in odraslih iz Argentine z vrstniki v domovini, saj bi si na ta nacin lahko izmenjali razlicna znanja in zanimanja. Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (2022) je porocal o pri­merljivi aktivnosti: predlagal je in že vec kot dvajset let tudi izvaja izmenjavo med eno izmed ljubljanskih in eno od clevelandskih srednjih šol. Podobno bi lahko priceli izvajati tudi z argentinskimi zdomci. Povezovanje ucencev in di­jakov iz Slovenije ter njihovih vrstnikov iz izseljenstva se zdi dobra ideja, saj je ucenje obojestransko, ucenci in dijaki iz Slovenije se tako ucijo o izseljenstvu, njihovi vrstniki iz izseljenstva pa bolje spoznajo domovino svojih prednikov. Poleg tega bi veliko knjižnic potrebovalo vecji prostor za gradivo ter citalnico, kjer bi se v šolskih knjižnicah zadrževali otroci, v društvenih (specialnih) pa clani društva. Prostorsko stisko bi lahko rešili z nakupom kakšnega prostora neposredno zraven društva in šole ali znotraj društva prilagoditi prostor, ki bi ustrezal knjižnici. Nenazadnje bi lahko nekatere izsledke te raziskave upoštevale tudi uradne inštitucije v Sloveniji pri svojih bodocih nacrtih za delo z zdomci in povezovanje s Slovenci po svetu. Viri Ahcin, M. in Mizerit, T. (ur.). (2002). 50 let Slovenske vasi. Društvo Slovenska vas. Avguštin, S. A. in Cop, J. (ur.). (2008). Slovensko planinstvo po svetu: konferenca slo­venskih planincev iz sveta in Slovenije. Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa. Jevnikar, M. (1996). Slovenski domovi v Južni Ameriki. Dve domovini, 7, 97–112. Majdic, P. (2023). Slovenske knjižnice v Argentini. [Magistrsko delo]. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Pestro društveno življenje (1999). Svobodna Slovenija, 52(3). https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LVUKKDOX/7c5a1cd8-ee67-42b5-a28b-7422ffead889/PDF Slomškova šola (2021). Zakljucek slovenskih šol v Argentini. Svobodna Slovenija, 80(16), 1–4. http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JL0OGI0M/6ef0dc8d-18d5-4744-96f5­ -ea43a8e7c52a/PDF Švent, R. (2007). Vloga in pomen izseljenskih knjižnic. Knjižnica, 51(1), 141–154. Truden Leber, R. (ur). (2002). Zbornik šole dr. Gregorija Rožmana. Slovenska osnovna šola dr. Gregorija Rožmana. Ucakar, U. (2021). Knjižnica pod krošnjami. Svobodna Slovenija, 80(15), 3. http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JYUTZ8F0/81315160-853f-4266-93f8-c5d910bb2b37/PDF Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. (2022). Slovenci v Južni Ameriki. https://www.gov.si/teme/slovenci-v-juzni-ameriki/ Polona Majdic Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Aškerceva 2, 1000 Ljubljana e-pošta: majdic.polona@gmail.com Prof. dr. Polona Vilar Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Aškerceva 2, 1000 Ljubljana e-pošta: Polona.Vilar@ff.uni-lj.si Zakaj je pomembno branje na višji ravni Why higher-level reading is important André Schüller-Zwierlein, Anne Mangen Miha Kovac, Adrian van der Weel Opomba uredništva: Clanek je avtorsko pregledan in posodobljen prevod clanka, ki so ga avtorji objavili v reviji First Monday, letnik 27, številka 9 (september 2022), doi: https://doi.org/10.5210/fm.v27i5.12770, in spremlja oziroma predstavlja znanstveno podlago Ljubljanskega manifesta o pomenu branja na višji ravni, ki je objavljen na https://readingmanifesto.org/ in v tej številki. Format clanka je prilagojen reviji Knjižnica, bibliografske opombe so prenesene v citate med besedilom, dodane so kljucne besede ter izvlecek v slovenšcini. 1.01 Izvirni znanstveni clanek 1.01 Original scientific article UDK 028:37.011.22 DOI https://doi.org/10.55741/knj.68.1.3 Izvlecek Družbe se soocajo s korenitimi spremembami, saj digitalne tehnologije spreminjajo nacine življenja, komuniciranja, dela, študija in branja. Družbeni in kulturni vpliv procesa digitalizacije na bralne spretnosti in prakse sta še vedno premalo raziskana. Ceprav digitalne tehnologije ponujajo veliko možnosti za nove oblike branja, nedav­ne empiricne raziskave kažejo, da digitalno okolje negativno vpliva na branje, zlasti na dolge oblike branja in bralno razumevanje. Prav tako ostaja nejasno, ali prehod na digitalne medije dejansko izpolnjuje svoje obljube o izboljšanju ucnih rezultatov. Nedavne raziskave razlicnih vrst kažejo na upad kljucnih bralnih kompetenc in praks na višji ravni, kot so kriticno in zavestno branje, pocasno branje, nestrateško branje in dolgo branje. Sedanja izobraževalna politika pa se mocno opira na monokulturno standardizirano preverjanje osnovnih bralnih zmožnosti in na vse vecjo uporabo digi­talnih tehnologij. Poucevanje in ocenjevanje branja, raziskave branja in oblikovanje politik spodbujanja branja bi se morali bolj osredotociti na bralne prakse na višjih ravneh tako pri odraslih kot otrocih, da bi razumeli razvoj bralnih spretnosti in praks v dobi, ki je vse bolj odvisna od vseprisotne digitalne infrastrukture. Kljucne besede: branje na višji ravni, pismenost, bralna pismenost, razvoj pismenosti, razvoj bralne pismenosti, razvoj branja, poucevanje branja, raziskave branja Abstract Societies are facing fundamental transformations as digital technologies are changing the ways we live, interact, work, study and read. The social and cultural impact of the digitization process on reading skills and practices remains under-researched. While digital technologies offer much potential for new forms of reading, recent empirical research shows that the digital environment is having a negative impact on reading, in particular on long-form reading and reading comprehension. It also remains unclear whether the transition to digital media actually lives up to its promise of improving learning outcomes. Recent studies of various kinds indicate a decline of crucial higher-level reading competencies and practices, such as critical and conscious reading, slow reading, non-strategic reading and long-form reading. Current educational policy, meanwhile, relies heavily on monocultural standardized testing of basic reading ca­pabilities and on growing use of digital technologies. Reading education, assessment, research and policy-making should focus more on higher-level reading practices in both adults and children in order to understand the development of reading skills and practices in an age increasingly dependent on a ubiquitous digital infrastructure. Keywords: higher-level reading, literacy, reading literacy, development of literacy, de­velopment of reading literacy, developmenf of reading, teaching reading, reading re­search 1 Zakaj ta dokument? 1.1 Upadanje bralne motivacije in bralnih spretnosti; zoževanje bralnih praks Kljub zahtevam, ki jih naš visokorazviti svet postavlja pred branje, se danes v resnici mnogi ljudje spopadajo s težavami pri pridobivanju celo osnovnih bral­nih spretnosti, bralne spretnosti in navade na višjih ravneh pa se slabšajo. Kar cetrtina ameriškega prebivalstva ne bere knjig (Gelles-Watnick in Perrin, 2021). Tretjina nemškega odraslega prebivalstva bere knjige manj kot enkrat na mesec (Statista, 2022). Najnovejša raziskava PISA (Programme for International Student Assessment) Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (Organization for Economic Cooperation and Development [OECD], 2021) je pokazala velik upad branja v prostem casu, saj je približno tretjina ucencev porocala, da redko ali ni­koli berejo knjig v prostem casu. Poleg tega se je 49 odstotkov anketirancev stri­njalo ali popolnoma strinjalo s trditvijo »berem samo, ce moram«, kar je za pri­bližno 13 odstotnih tock vec kot v raziskavi PISA 2000 (OECD, 2021). Kar tretjina evropskega prebivalstva ima težave celo z bralnimi spretnostmi na nižji ravni.1 1 Na primer 12,1 odstotka odraslih Nemcev ima nizko pismenost, dodatnih 20,5 odstotka pa ima opazne težave s crkovanjem (Buddeberg idr., 2020; Grotlüschenm idr., 2019). »16,4 odstotka odraslih v Angliji ali 7,1 milijona ljudi lahko opišemo kot osebe z ‘zelo slabimi pismenostmi’. […] Vsak cetrti (26,7 odstotka/931.000 ljudi) odrasli na Škotskem se sooca z izzivi zaradi pomanj­kanja pismenosti« (Literacy Trust, b. d.); »21 odstotkov odraslih v Združenih državah Amerike (približno 43 milijonov) spada v kategorijo nepismenih/funkcionalno nepismenih« (Rea, 2020). Glej tudi Perin (2019). Kako morda upadajo bralne spretnosti na višjih ravneh, lahko le ugibamo, saj se te ne merijo; vendar pa so za spoprijemanje z zapletenostjo informacijske družbe prav te vešcine branja na višji ravni danes pomembnejše kot kdaj koli prej. 1.2 Pomembnost pismenosti, zlasti branja Sodobne pismene družbe so rezultat dolge kulturne evolucije, v kateri sta branje in pisanje postajala vedno bolj pomembna. Od stopnje njihove pismenosti je odvisno, kako dobro lahko ljudje uspevajo ali celo delujejo v današnji pismeni družbi. Pismenost – branje in pisanje – omogoca prenos in ohranjanje informacij in zna­nja na vseh podrocjih življenja: v novicah, državni upravi, znanosti in šolstvu, religiji, izobraževanju itd. Omogoca tudi izmenjavo zapletenih cloveških sodb in custev. Ker je temelj vseživljenjskega ucenja, posamezniki vseh starosti potre­bujejo dobre bralne spretnosti. Poleg tega se z branjem kot nenamerni stranski ucinek vadijo tudi disciplina in pozornost ter kognitivna potrpežljivost. Ceprav si za to ne prizadevamo nujno zavestno, je ta ucinek zelo pomemben (van der Weel, 2018). Ne nazadnje je branje osrednje in najmocnejše miselno orodje, ki ga imamo. Tako kot sta od dobrih bralnih spretnosti odvisna osebna blaginja in razvoj posa­meznika, so od njih odvisni tudi gospodarski razvoj, družbena in politicna ude­ležba ter s tem demokracija. Današnja kompleksna družba ni le rezultat branja, temvec sta od branja odvisna njeno preživetje in prihodnja odpornost. Ta temeljna kulturna in družbena vloga branja ni vedno dovolj prepoznana. Osrednji pomen branja je postal prevec samoumeven in s tem skoraj »neviden«. Kolikor se ju sploh priznava, se podcenjujeta izjemna zapletenost in kompleks­nost branja. Branje se prepogosto pojmovno posplošuje in pretirano poenostavlja na osnovne spretnosti dekodiranja. Pri tem se ne upoštevajo vse bolj zapletene interpretacijske interakcije z besedilom. Kompleksnost, ki je znacilna za ta edin­stveni cloveški dosežek, vkljucuje: – Sam izraz, ki zajema množico razlicnih procesov clovekovega ukvarjanja z besedili, kot so ponovno branje, postopno spoznavanje razlicnih pomenov ali pristranskosti, medsebojno primerjanje delov besedila, primerjanje razlic­nih besedil, soocanje z nasprotujocimi si informacijami in razlicnimi nacini predstavitve itd. – Raznolikost bralcev z njihovimi individualnimi ravnmi bralnih spretnosti in strategij branja; njihove razlicne navade, preference in zelo razlicne ravni predhodnega znanja; njihove razlicne motive in cilje branja; »vse vecjo raz­nolikost in kompleksnost situacij, ki vkljucujejo besedila in branje« (Organi­zacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), 2019, str. 12), vkljucno s fizicnimi okolji in spletnimi komunikacijskimi procesi. – Številne psihološke procese, povezane z branjem, vkljucno z motivacijo in frustracijo, užitkom in prostim casom, custvenimi odzivi, terapevtskimi in meditativnimi ucinki, domišljijo in mentalnimi podobami, ustvarjalnostjo in navdihom. – Številne ovire pri branju – od motivacijskih ovir in ovir v zvezi z znanjem do slabe pismenosti in disleksije –, ki prizadenejo tako otroke kot odrasle, celo v akademski skupnosti. – Kompleksnost besedil, ki izhaja iz jezikovne kompleksnosti samega besedila, idej in argumentov, ki jih izraža, ali iz kompleksnosti cloveške interakcije, ki jo opisuje, kar zahteva predhodno znanje ali socialne kognitivne spretnosti, kot sta zavzemanje stališc in perspektiv ter empatija. – Raznolikost bralnih medijev in nacine dostopa do njih. To vkljucuje multi­modalnost branja, ki od bralcev zahteva razumevanje razmerja med infor­macijami v pisni obliki in v drugih oblikah, kot so slike, diagrami, sheme, video ali zvok, ki jih procesiramo in doživljamo razlicno, tako kognitivno kot tudi afektivno/custveno. Digitalno branje je enako kompleksno kot branje v tiskani obliki. – Vecjezicnost branja, saj so zlasti mladi, katerih materni jezik ni anglešcina, danes prisiljeni obvladati anglešcino, ce želijo polno sodelovati v razlicnih, zlasti spletnih medijih. 1.3 Digitalni izziv Eden od glavnih vzrokov za velike spremembe v bralnih praksah v zadnjih letih je vse pogostejša uporaba zaslonov za branje, zaradi cesar se je v današnjem visokorazvitem svetu izjemno povecala tudi kompleksnost in zahtevnost bese­dilne komunikacije. Digitalni razvoj odpira pomemba vprašanja o vlogi branja za posameznika in družbo, zbuja strahove glede izgube kognitivnih in kulturnih zmožnosti ter opozarja na omejitve sedanjih izobraževalnih standardov. Kot ne­kakšno nadaljevanje projekta E-READ (E-READ, b. d.), ki se je zacel ukvarjati z digitalnim izzivom v letih 2014–2019, je namen tega prispevka predstaviti vsem zainteresiranim deležnikom – vkljucno z znanstveniki, raziskovalci, politiki, pedagogi, knjižnicarji in strokovnjaki iz knjižne industrije – stanje našega razumevanja narave in pomena vešcin in praks branja na višji ravni za sodobno družbo, izzive, s katerimi se srecuje branje na višji ravni, ter nacine, kako se lahko ti izzivi rešujejo. Pri tem besedilo upošteva najnovejše interdisciplinarne znanstvene raziskave o branju in njegovih ucinkih tako na posameznikove možgane kot tudi na družbo. Medtem ko se ocene stanja branja v današnji družbi vecinoma osredotocajo na osnovne bralne spretnosti, je glavni cilj tega prispevka opozoriti na nujno potrebo po ucenju in omogocanju bralnih spretnosti in praks na višji ravni v digitalni dobi ter podati konkretne predloge za njihovo ocenjevanje, raziskovanje in poucevanje, z željo, da tudi prihodnje generacije ne bi imele težav z ubesedovanjem svojih misli. Da bi se pripravili na to kompleksnost, se ucenje branja ne sme ustaviti na ravni dekodiranja ali tekocega branja, temvec ga je treba razširiti, da bi vsakomur zagotovili ustrezne spretnosti in sposobnosti za spoprijemanje z njo. Zahtevne bralne spretnosti in prakse, potrebne za delovanje v našem visokorazvitem sve­tu, bomo v prispevku imenovali s skupnim izrazom branje na višji ravni. 2 Kaj je branje na višji ravni in zakaj je pomembno? 2.1 Kontekst V zadnjih treh desetletjih je bralno okolje doživelo medijsko metamorfozo, ki je spremenila nacine, na katere komuniciramo, se ucimo, delamo, ljubimo in so­vražimo. V tem procesu je v vecini držav ogromna kolicina besedilnih informacij postala dostopna z neznansko lahkoto prakticno vsem. Hkrati izobraževalci, založniki, avtorji, programerji in ustvarjalci digitalnih vsebin vsak dan ustvar­jajo nove digitalne platforme in medijske izdelke. Tako kot pred tem tisk, so nam digitalni mediji omogocili shranjevanje, pridobivanje in porabo vec informacij kot kdaj koli prej v zgodovini cloveštva. Vendar je ne glede na vse prednosti medijske preobrazbe naša sposobnost razumevanja in uporabe vseh teh na novo dostopnih informacij še vedno odvisna predvsem od naše sposobnosti kriticnega razmišljanja. Nasprotno pa je naša zmožnost kriticnega in ustvarjalnega razmi­šljanja ter vkljucevanja v družbene in intelektualne perspektive še vedno nelo­cljivo povezana z ravnijo naših bralnih spretnosti in praks. Zato se zavzemamo, da bi vse zainteresirane strani vec pozornosti namenile branju na višji ravni. 2.2 Bralne spretnosti na višji ravni V nadaljevanju bomo opredelili spekter nepogrešljivih bralnih praks na višji ravni – izraz »prakse« naj bi zajemal tako to, kaj berete, kako berete in na kakšni podlagi, kot tudi vaše bralne navade in spretnosti, saj se te medsebojno krepijo.2 2 V zadnjem casu se izraz »poglobljeno branje« uporablja za opis številnih naprednih bralnih spretnosti (Wolf in Barzillai, 2009; glej tudi Wolf, 2018; Rosebrock, 2020), vendar je uporaba tega izraza precej nejasna. Ta nabor spretnosti in praks – nacinov interakcije in vkljucevanja – ponese deja­nje branja dlje od zgolj pridobivanja informacij; to pomeni, da presega osnovne spretnosti dekodiranja in razumevanja besedila. V nadaljevanju je navedenih nekaj primerov s skoraj neskoncnega seznama nacinov branja. Med njimi ni fiks­ne locnice in v vsakem bralnem procesu se lahko izvaja vec kot en nacin branja. Osrednja naloga tega sklopa spretnosti je torej sposobnost nemotenega izbiranja med njimi glede na zahteve besedila in cilj branja. Od bralca zahteva, da se med bralnim procesom prožno prilagaja razvijajoci se bralni situaciji, kontekstom, nacinom predstavitve in besedilnim povezavam ter izbere ustrezen nacin. Vsako branje na višji ravni je torej zavestno metakognitivno (Ackerman in Goldsmith, 2011; Barzilai in Ka’adan, 2017; OECD, 2019), vkljucuje zavestno izbiro bralnih besedil, bralnih medijev, bralnih situacij in bralnih strategij, predpostav­lja za­vestno spremljanje in prilagajanje bralnega vedénja, zlasti v multimodalnih kon­tekstih, ter – kar je bistveno – stalno spremljanje razumevanja. – Kriticno branje je še posebej pomembno za politicno udejstvovanje in stabil­no družbo. Zavedamo se obilice napacnih informacij ter obstoja politicnih in ideo­loških pristranskosti in manipulacij. Vestno upoštevamo logiko, natanc­no preverjamo sklepanje in analogije ter analiziramo vire svojih informacij. – Pri vživetem branju (Mangen, 2008; Kovac in van der Weel, 2018; Rosebrock, 2020) pozabimo na svet okoli nas. Je prostocasna aktivnost, povezana tudi z vzdrževanjem pozornosti in koncentracijo. Kot protiutež zahtevam po vec­opravilnosti v našem vsakdanjem življenju treniramo sposobnost koncentra­cije. – Z literarnim branjem se ne krepijo le bralne spretnosti (Jerrim in Moss, 2019; Wicht idr., 2021; OECD, 2021), temvec tudi pripovedna prefinjenost, iskanje perspektive, širina besedišca, kognitivna potrpežljivost, razumevanje govor­nih dejanj in metaforicnih izrazov, razumevanje razlicnih družbenih situacij in odnosov, domišljija, empatija, razumevanje medbesedilnih ucinkov, so­ocanje s široko paleto možnosti za ukrepanje itd. (npr. Leverage idr., 2011; Zunshine, 2006; Keen, 2007; Worth, 2017; Wolf, 2018; Castano idr., 2020; Do­dell-Feder in Tamir, 2018; Mumper in Gerrig, 2017; Hartung in Willems, 2020; Douglas idr., 2016). Ukvarjamo se s celotnim spektrom književnosti ter bralce izpostavljamo najrazlicnejšim izkušnjam in jezikovnim prijemom. – Branje dolgih vsebin »je neprecenljivo za številne kognitivne dosežke, kot so koncentracija, izgradnja besedišca in spomin« (E-READ, 2018; Baron, 2021). S tem se trenira bralceva koncentracija, potrjuje se, da je trajna pozornost smiselna, predvsem pa sporoca, da so vprašanja tako kompleksna, da dalec presegajo kratko besedilo. – Pocasno branje združuje ucinke vseh prejšnjih praks. Gre za bralni proces, za katerega je potreben cas, za poglobljeno branje dolgih vsebin, za zavestno razmišljanje o bralnem procesu, pa tudi za veckratno spremljanje razumeva­nja in ponovno branje ter odkrivanje vecplastnega pomena besedila – ki ga je mogoce odkriti le s ponavljajocim se branjem in razmišljanjem v daljšem casovnem obdobju, kar omogoca odprt razvoj razumevanja, ki presega ocitno (Lacy, 2014; Mikics, 2013; Miedema, 2009; Mohrhard, 2018; Boulos Walker, 2017; Schüller-Zwierlein, 2017b). – Vztrajno branje je prav tako povezano z vsemi zgoraj navedenimi vrstami bra­nja (razen z vživetim branjem). Gre za dve vrsti vztrajnosti. Pri branju dolgih vsebin pomeni sposobnost, da vztrajno sledimo posameznemu besedilu v vsej njegovi kompleksnosti – da »vztrajamo pri dolgih, težkih, zahtevnih ali kon­frontacijskih bralnih izkušnjah« (Douglas idr., 2016, str. 259); pri internetnem branju pa gre za vztrajnost, da v multimodalnem in hipertekstualnem okolju z veliko motecimi dejavniki ne pozabimo na svoj cilj. – Nestrateško branje je še posebej pomembno v dobi ciljno usmerjene ucinko­vitosti in obicajnega iskanja informacij na spletu. Ne le, da presega »instru­mentalni odnos« (Attridge, 2004, str. 7) do branja – presega tudi branje za »užitek« ali »prosti cas«. Nestrateško branje je osrednji element osebnega raz­voja – omogoca nova odkritja in nova obzorja ter nove cilje za ciljno usmer­jeno branje. – Branje kot izziv je tesno povezano z nestrateškim branjem: Razširjeni kliše, da je branje namenjeno bodisi pridobivanju informacij bodisi zabavi, zanemarja osrednje dejstvo, da branje vedno pomeni izziv za razmišljanje. Razvoj in izvajanje bralnih spretnosti na višjih ravneh sta naporna in takšna ostaneta vse življenje; za njihovo izpopolnjevanje si je treba prizadevati vse živ­ljenje. Naš poudarek na višjih ravneh bralnih spretnosti seveda ne zmanjšuje pomena ucenja osnovne pismenosti pri otrocih. Spretnosti osnovne pismenosti so – po­dobno kot Maslowova (1943) hierarhija potreb – nujni temelj, na katerem je mo­goce graditi bralne spretnosti na višji ravni. Vendar je treba osnovni postopek dekodiranja cim bolj spremeniti v rutino, da se lahko kognitivni napor namesto tega porabi za globlje in zahtevnejše ukvarjanje z besedilom (Reiss idr. 2019). 2.3 Zakaj so pomembne vešcine in prakse branja na višji ravni? V splošnem so izboljšane bralne dejavnosti – poleg dekodiranja preprostih bese­dil v prakticne namene – povezane z dobrim pocutjem, izobraževalnimi dosežki, socialno-ekonomskim statusom, družbenim vkljucevanjem, zmanjšanjem kri­minala (OECD, 2018; glej tudi Rea, 2020), duševnim zdravjem (Billington, 2019; Boyes idr., 2016) in celo dolgoživostjo (Bavishi idr., 2016; Rea, 2020). Poleg tega se je izkazalo, da dejavnosti branja na višji ravni izboljšujejo in krepijo razvoj jezikovnih kompetenc, empatije, socialne kognicije in sprejemanja perspektiv (npr. Leverage idr., 2011; Zunshine, 2006; Keen, 2007; Worth, 2017; Wolf, 2018; Castano idr., 2020; Dodell-Feder in Tamir, 2018; Mumper in Gerrig, 2017; Har­tung in Willems, 2020), osredotocenosti in pozornosti, kognitivne potrpežljivosti (koncentracije in discipline), našega razumevanja kompleksnosti ljudi in njiho­vih težav, vrednotenja razlicnih stališc, znanja, ki presega neposredni namen, ter ne nazadnje ustvarjalnosti, domišljije in miselnih podob (Brosch, 2018). Gre torej za nepogrešljiv mehanizem za osebnostni in kognitivni razvoj. Na primer, branje daljših besedil (101 stran ali vec) v okviru šolskega procesa napoveduje bistveno višje rezultate na testu bralne pismenosti PISA kot branje krajših be­sedil, upoštevajoc socialno-ekonomske profile ucencev in šol ter spol ucencev (OECD, 2021). Najpomembneje pa je, da branje na višji ravni dalec presega dekodiranje in zgolj pridobivanje informacij; kot tako je osrednjega pomena za kriticno mišljenje. Branje na višji ravni bralce opremi z zmožnostjo preizkušanja razlicnih inter­pretacijskih možnosti, iskanja vzorcev in nenavadnega jezika v besedilu, odkri­vanja in razlikovanja razlicnih pomenov, podtekstov, protislovij, pristranskosti in skritih ideologij, odkrivanja analogij in vzorcev ter sklepanja oziroma pove­zovanja besedila z drugimi besedili ali kulturnimi ozadji. Bralne spretnosti na višji ravni so bile vedno pomembne, vendar so za obvladovanje zapletenosti in­formacijske družbe danes še pomembnejše kot kdaj koli prej. Brez poglobljenega in kriticnega ukvarjanja z vsebino in jezikom besedila smo slabo opremljeni za preprecevanje populisticnih poenostavitev, lažnih novic, teorij zarote in dezin­formacij ter tako ranljivi za manipulacijo. To resno ogroža družbeno sposobnost informiranega demokraticnega odlocanja. 3 Kaj se dogaja z branjem? Ugotavljamo štiri glavne trenutne vplive, ki škodujejo bralnim spretnostim in praksam na višji ravni. A) Branje v digitalnem okolju Statisticni podatki kažejo, da sedanje medijsko okolje ne spodbuja urjenja v bralnih spretnostih in njihovega izpopolnjevanja. Na splošno ne beremo manj, vendar vsekakor zelo drugace. Ljudje zdaj najvec berejo na zaslonih. Digitalni mediji in vseprisotne spletne storitve so v vsej svoji kompleksnosti in razlicni kakovosti zacele prevladovati v našem kognitivnem okolju, s cimer so zasen­cile dejstvo, da še vedno uporabljamo številne nezaslonske medije (na primer raba tiskanih knjig še vedno presegaj rabo elektronskih knjig (Handley, 2019)). Pojavile so se razlicne nove bralne situacije (na primer branje tvitov in njihovo retvitanje ali branje, ki ga spodbudijo potisna sporocila), obstojeci bralni procesi pa se prilagajajo velikemu povecevanju hitrosti našega zasebnega in poklicnega življenja v zadnjih desetletjih in posledicnemu casovnemu pritisku. Takojšnjost in hitrost digitalnih medijev spodbujata posredovanje informacij v kratkih delih, kar drobi bralno izkušnjo. Zaradi hitrega razvoja digitalnih medijev in spletnih storitev se je povecala od­visnost od branja, saj se je velik del vsakdanjega življenja digitaliziral in v veliki meri postal odvisen od digitalnega besedila. Ker se branje s papirja vse bolj seli na zaslone, se s tem prestavlja tudi v sfero vpliva majhnega števila velikih, profitno usmerjenih tehnoloških podjetij (ang. Big Tech), ki upravljajo svetovne digitalne medijske platforme in se pri tem uspešno izogibajo regulaciji. Za velika tehnološka podjetja so znacilni mrežni ucinki, ki povzrocajo vedno vecjo kon­centracijo moci. Lobiranje in komercialni interesi teh nekaj podjetij postavljajo pod vprašaj tradicionalne nacine izvajanja socialnega, politicnega in gospodar­skega nadzora v sodobnih družbah. V nadaljevanju se bomo osredotocili pred­vsem na to, kako ta razvoj vpliva na naravo (in kakovost) naših bralnih praks. V digitalnem okolju je mogoce prepoznati naslednje posebne izzive pri branju na višji ravni: 1. Konkurenca branju: Poleg tega, da uporabniku omogocajo razlicne oblike bra­nja, zaslonske tehnologije omogocajo tudi številne alternative branju, kot so zvocne knjige, filmi/televizija ali pretocne serije. Obstajajo številne platforme, ki si prizadevajo pritegniti in cim dlje ohraniti pozornost uporabnikov z upora­bo »hiperprijetnih mentalnih dražljajev« (Crawford, 2015), ki vzbujajo številne skušnjave, da sploh ne bi brali. Celo številni bralci se vse pogosteje premikajo od branja dolgih besedil k zaslonskim in drugim novim formatom (Rose, 2013; glej tudi Schleicher, 2019, str. 14; Poletti idr., 2016). Ceprav imajo ti drugi forma­ti morda nekatere ucinke, podobne vživetemu branju, pa skorajda ne spodbu­jajo drugih praks, ki smo jih zgoraj opredelili kot prakse branja na višji ravni. 2. Multimodalnost: Založniki in ucitelji se vse bolj osredotocajo na multi­modalne medije. Ceprav je branje v tiskani obliki lahko do neke mere tudi multimodalno, je digitalno okolje mocno povecalo možnosti vkljucevanja drugih modalitet v bralne medije. To mešano medijsko okolje lahko veliko ponudi, vendar pa pogosto zabriše funkcionalne razlike med mediji, poseb­ne prednosti in slabosti, vezane na njihov namen, pa tudi vztrajno uporabo monomodalnega branja. Kratkorocne in dolgorocne posledice vse pogostejše uporabe multimodalnih in pogosto hiperpovezanih besedil niso znane. Raz­merje med multimodalnimi bralnimi mediji in bralnimi praksami na višjih ravneh pa ostaja premalo raziskano. 3. Digitalna odrešitev: Enacenje digitalizacije z napredkom vodi v vero v »digi­talno odrešitev« v izobraževanju. Digitalizacija pogosto vodi do poudarjanja distribucije virov in tehnicnega dostopa do informacij namesto samih bral­nih praks in bralnih spretnosti na višji ravni. Digitalni mediji po definiciji niso odgovor na vse pedagoške probleme, vkljucno s tistimi, ki so povezani z branjem ali ucenjem branja. Pri ucenju branja ni bližnjic. Vera v digitalno odrešitev pogosto povzroci spregled številcnosti in zelo razlicne primernosti razlicnih digitalnih medijev za razlicne izobraževalne namene (na primer na bralno razumevanje razlicni digitalni mediji razlicno vplivajo (Freund idr., 2016)). Poleg tega zanemarja izobraževalni potencial tiskanih medijev, ki so prav tako raznoliki in raznoliko uporabni kot digitalni mediji. 4. Digitalna pismenost: Številna pojmovanja »digitalne pismenosti« ali »novih pismenosti« (Coiro idr., 2008) napacno poudarjajo tehnicno obvladovanje razlicnih oblik digitalnih medijev, namesto da bi se osredotocila na potrebne bralne prakse in navade.3 3 Law idr. (2018) na primer med te vešcine digitalne pismenosti sploh ne uvršcajo branja. Že sam pojem »digitalna bralna pismenost« (OECD, 2019, str. 6 in naslednje) je prevec poenostavljajoc. Ceprav je priznavanje kom­pleksnosti in izzivov bralnih procesov v digitalnem okolju koristno, enotne digitalne bralne pismenosti ni, temvec moramo »sistematicno sprejeti in raz­grniti kompleksnejšo opredelitev« bralnih procesov, ki vkljucujejo digitalne medije (Coiro idr., 2008, str. 18; glej tudi Spante idr., 2018; Pangrazio idr., 2020). Uporaba izraza »digitalna pismenost« ne sme zamegliti dejstva, da je njen temelj še vedno konvencionalna bralna pismenost. 5. Zasloni niso primerni za vse: Spodbujanje rabe digitalnih medijev pogosto temelji na predstavah, da ti sami po sebi prinašajo tehnicni in gospodarski napredek ter financni dobicek. Takšni politicni in komercialni motivi ovirajo celostno in podrobno analizo prednosti in slabosti razlicnih medijev za razlic­ne namene, ceprav je za to na voljo veliko znanstvenih podlag. V zadnjih dveh desetletjih je bilo opravljenih veliko raziskav o vplivu digitalnih medijev na proces branja in ucenja. Veckrat je bilo ugotovljeno, da ima branje z zaslona kar nekaj slabih lastnosti (Singer in Alexander, 2017; Delgado idr., 2018; Kong idr., 2018; Clinton, 2019; Haddock idr., 2020). Raziskave na primer kažejo, da se besedila, prebrana z zaslona, pogosto jemljejo manj resno kot ista besedila, prebrana s papirja. Nenehna praksa preletavanja v digitalnih medijih zmanj­šuje bralcevo nagnjenost – in morda celo ogroža njegovo zmožnost –, da se vkljuci v vsaj nekatere prakse branja na višji ravni. In obratno, pomanjkanje bralnih praks na višji ravni ogroža ucinkovitost branja na ravni preletavanja. Pomanjkljivosti zaslonov verjetno negativno vplivajo tudi na pomnjenje (tudi zaradi vprašanja utelešene kognicije / razširjenega uma; Newen idr., 2018). Poleg tega zaslonske pomanjkljivosti niso zacasno stanje. V zadnjih dvajsetih letih so se – morda protiintuitivno – prej povecale kot zmanjšale (Delgado idr., 2018). V kolikšni meri so zaznani ucinki trajni, posledica inherentnih lastnosti medija ali zgolj odražajo sodobne odzive na trenutno razpoložljive digitalne medije in ali rezultati veljajo za vsak digitalni medij v vsaki situaciji, ostaja ne­jasno. Poleg tega moramo razlikovati med (1) takojšnjimi, kratkorocnimi (kog­nitivnimi in custvenimi) ucinki razlik med bralnimi podlagami na zaslonu in papirju na posameznika ter (2) posrednimi, dolgorocnimi ucinki digitalne infrastrukture (zlasti spleta 2.0) na splošno na bralne navade posameznika ter na individualni in družbeni odnos do branja. Posredni ucinki vkljucujejo doživljanje digitalnega besedila kot minljivega, odvracanje pozornosti zaradi drugih dejavnosti na zaslonu in potrebo po stalnem kriticnem vrednotenju vseh spletnih besedil. 6. Spletno okolje: Že dolgo je znano, da »negotova kakovost in vse vecja kolicina informacij predstavljata velik izziv za družbo. Zgolj obilje informacij samo po sebi ne bo ustvarilo bolj ozavešcenih državljanov brez dopolnilnega sklo­pa sposobnosti, potrebnih za ucinkovito uporabo informacij« (Association of College and Research Libraries (ACRL), 2000, str. 2). Da so potrošniki ran­ljivi zaradi nizke pismenosti, je splošno priznano kot velik problem (Castles in drugi, 2018, str. 5; Rea, 2020; glej tudi Stewart in Yap, 2020), vendar je enako pomembna tudi ranljivost demokracije zaradi pomanjkanja bralnih spretnosti in praks na višjih ravneh. Digitalni mediji so spodbudili odklon od zanesljivih osrednjih virov novic in olajšali širjenje nepreverjenih trditev (Generalni direktorat za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo, Evropska komisija, 2018, str. 5). Populisticne poenostavitve, lažne novice, teorije zarote in sistematicne dezinformacije (Generalni direktorat za komu­nikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo, Evropska komisija, 2018) se širijo po družbenih medijih in iz drugih virov, ki jih iskalniki najdejo prav tako zlahka kot zanesljivejše vire novic, to pa ogroža sodobne demokracije (Gene­ralni direktorat za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo, Evropska komisija, 2018; Evropska komisija (EK), 2018, 2017; Singer in Brooking, 2018; Salovich in Rapp, 2021; Rapp, 2016). Kot odgovor je bil predlagan nov koncept informacijske pismenosti, ki vkljucuje vešcine, kot so »razmišljujoce odkri­vanje informacij, razumevanje, kako se informacije ustvarjajo in vrednotijo, ter uporaba informacij pri ustvarjanju novega znanja in eticnem sodelovanju v ucnih skupnostih« (Association of College and Research Libraries (ACRL), 2015, str. 8). Toda bralne spretnosti se v opisih informacijske in medijske pis­menosti skorajda ne pojavljajo, ceprav sta ti dve podrocji nelocljivo povezani. PISA je to priznala, saj je v svoje ocenjevanje vkljucila pismenost na podrocju vec dokumentov in virov (OECD, 2019). Enako pomembne kot informacijska pismenost v boju proti lažnim novicam so globina in širina besedišca ter spo­sobnost strateškega, analiticnega in kompleksnega razmišljanja. Nobene od teh ni mogoce pridobiti brez branja na višji ravni. B) Zvocne knjige Zvocne knjige so poseben primer konkurence branju. Zaradi besede knjiga in ker je njihova vsebina zgolj besedna, se mnogim ljudem zdi, da so zvocne in tiskane/elektronske knjige tesno povezane, zaradi cesar verjamejo (to velja tudi za mnoge oblikovalce politik), da je ene mogoce nadomestiti z drugimi. V mnogih pogledih lahko poslušanje in branje dejansko obravnavamo kot razlicna, a enakovredna nacina dostopa do besednih vsebin, vendar je med njima tudi veliko razlik. Med­tem ko se številni elementi slušnih in vizualnih verbalnih informacij obdelujejo na podoben nacin, pa pismenost spodbudi mrežo nevronskih aktivnosti, ki v cloveških možganih niso naravno povezane (Wolf, 2018). Psihološke študije, za katere se zdi, da kažejo, da je »predstavitev« »semanticnih informacij« enaka pri poslušanju in branju (npr. Deniz idr., 2019), temeljijo na poenostavljenem modelu semanticnih informacij, ki temelji na modelu dekodiranja, namesto na kompleksnejšem pogledu na interakcijo in ukvarjanje z jezikovnim izrekanjem. Kompleksnejši pogled pokaže, da sta poslušanje in branje kognitivno razlicni dejavnosti z razlicnimi mentalnimi afordancami4 4 Psihologi so afordance spremenili v nov strokovni termin, v afordanco. (McClelland, 2020). O razlikah med branjem in poslušanjem je bilo objavljenih veliko manj raziskav kot o raz­likah med branjem s papirja in branjem z zaslona. Nekatere pomembne razlike, o katerih je sicer treba opraviti vec raziskav, so naslednje: 1. Morda je najbolj ocitna razlika med branjem in poslušanjem v tem, da poslu­šanje ne zahteva pismenosti – in s tem tudi ne usposablja zanjo, saj pri tem ne gre za proces dekodiranja besedilnih simbolov. Zvocne knjige pomenijo vrnitev k ustnosti, ki ima zelo drugacne znacilnosti kot pismenost (Ong, 1982). 2. Druga razlika je v tem, da pri poslušanju del interpretacije besedila prepu­šcamo pripovedovalcu. To pušca manj prostora za razlicne interpretacije in oblikovanje pomena. Glasovno izražanje je vnaprej doloceno, tako da je trdo delo pri branju (aktivni proces postavljanja poudarkov, dolocanja ritmicno­sti, intonacije itd.) nadomešceno s pripravljenim izdelkom. Bralec pa mora to delo opraviti sam, saj abecedna koda ne oznacuje intonacije ali višine glasu. Oblikovanje številnih glasov aktivira druge povezave v možganih. 3. Zvocna vsebina nima tipografskih strukturnih markerjev, ki so znacilni za tisk, kot so paginacija, spremembe pisave, opombe pod crto in poglavja. Zaradi tega in zaradi neprekinjene narave zvocnega zapisa je pri poslušanju težje krmariti naprej in nazaj po besedilu, težje je primerjati besedila ter preveriti razume­vanje slišanega tako, da se denimo v besedilu vrnemo nazaj. To pomanjkanje nadzora nad besedilom lahko zmanjša pozornost, razumevanje in spomin. Pre­hodnega si ne zapomnimo tako dobro kot tistega, pri katerem se ustavimo in razmislimo. Manj prostora za razmislek pa pomeni manjšo kognitivno aktivnost poslušalca – manjšo aktivacijo omrežja. Zapis na tiskani strani ravno obratno omogoca premor za razmislek in vecjo priložnost za utrditev v spominu. 4. Zvocne knjige prenašajo besedilo s fiksno hitrostjo, ki ne upošteva casovne kompleksnosti branja kot oblikovanja pomena in tako ovira kriticno angaži­ranost. Zapisano besedilo pa, nasprotno, »omogoca bralcem, da nadzorujejo hitrost obdelave, in zmanjšuje zahteve po delovnem spominu, saj jim omo­goca, da ponovno preberejo dele stavka, ki so bili problematicni« (Michael in drugi, 2001, str. 240). Nacin dostopanja do besedila tu bralcu omogoca, da sam nadzoruje tempo in tako na razlicne nacine modulira pozornost (ustavlja­nje, razmišljanje, preskakovanje itd.). 5. Odsotnost fizicnega stika z gradivom in fizicnih afordanc – otip, vonj, teža, gibanje, rokovanje – ogroža spomin in pozornost. 6. Ker je poslušanje bolj pasivno in vnaprej pripravljeno kot branje, daje vec možnosti za odvracanje pozornosti (Varao-Sousa idr., 2013). 7. In kar je najpomembneje, zdi se, da poslušanje ne razvija nobene od kriticnih kognitivnih sposobnosti na višji ravni, ki smo jih opisali. Prav tako verjetno ne spodbuja kognitivne potrpežljivosti, ki smo jo prej opredelili kot nenameren, a zelo cenjen ucinek (zlasti dolgotrajnega) branja. Vse to sicer nikakor ne pomeni, da je poslušanje slabše od branja. Ena od poten­cialnih prednosti poslušanja je zlasti njegova korektivna uporaba v primerih, ko je pismenost nizka (Bastemeijer, 2021). Lahko se na primer zelo ucinkovito upo­rabi za povecanje motivacije manj vešcih bralcev. Veliko izobraževalno vrednost ima kombinacija besedila in zvoka, zlasti za nekatere ucence,5 5 Vkljucno z odraslimi (Baron, 2021, str. 175 in naslednje). kot sta branje ob poslušanju (Conklin idr., 2020) ali branje v paru / pri pomoci: zvocne knjige so lahko sestavni del programa opismenjevanja. Zlasti za tiste, ki trpijo zaradi raz­licnih bralnih oviranosti, kot je disleksija, lahko zvocne knjige pomenijo veliko spodbudo pri pridobivanju konceptualnega znanja. Poleg tega so zvocne knjige preprosto odlicen vir zabave. Kljub temu pa je dovolj jasno, da poslušanje v izobraževalni politiki ne sme biti nekriticno sprejeto kot nadomestek za branje, zlasti zato, ker poslušanje ne razvi­ja prej omenjenih sposobnosti na višjih ravneh. Potencialni vpliv vse vecje upo­rabe avdio medijev (ali kombinacije avdio in video) ter ustreznega zmanjšanja branja na pismenost v družbi je lahko vecji, kot si lahko mislimo. Glede na to so binarne razprave o poslušanju in branju enako nekoristne kot binarne razprave o zaslonu in papirju. Bralne prakse na višji ravni ohranjajo svoj pomen ne glede na bralno okolje in izzive, ki jih prinašajo branje z zaslona in zvocne knjige. Pretirano osredotocanje na bralni medij predstavlja nevarnost, da se bomo odvrnili od bralca in namena branja. Vsak medij ali modaliteta ima svoje lastne možnosti, svoje posebne prednosti in slabosti. V skladu s tem lahko njegovo vrednost presojamo le glede na njegovo uporabo za dolocen namen, ne pa absolutno. Politicna prizadevanja in tudi znanstvene študije bi se mora­le osredotociti na prednosti in slabosti uporabe dolocenih medijev v dolocenih kognitivnih procesih za dolocene skupine. Prej omenjeni izzivi zahtevajo jasen in analiticen pogled, ki ne bo pristranski zaradi ekonomskih vidikov, lobiranja komercialnih interesov ali znanstvene mode. C) Poenostavitve besedil Zaradi konkurence drugih modalitet, ki omogocajo hitrejši in lažji dostop do informacij, se zapletenost branja pogosto obravnava kot problem, ki ga je treba rešiti, ne pa kot naravna in zaželena posledica izraznega bogastva cloveške­ga jezika. Tako je prevladujoca težnja po ucinkovitosti in funkcionalnosti, ki jo spodbujata gospodarski in tehnološki razvoj, v številnih kontekstih povzrocila opazno težnjo po poenostavitvi besedil. Splet kot okolje daje prednost krajšemu in preprostejšemu besedilu. Vizija strojne prevedljivosti, »pismenosti za stroj­no prevajanje« (Bowker in Ciro, 2019, str. 88) in »prevodu prijaznega pisanja« (Bowker in Ciro, 2019, str. 55 in naslednje, 90–91) prav tako spodbuja poenosta­vitev in standardizacijo besedišca in strukture besedil. Skladno s tem je poeno­stavitev besedil postala obsežno raziskovalno podrocje (Sikka in Mago, 2020; Štajnertajner in Saggion, 2018; Elguendouze, 2020; van den Bercken idr., 2019; Xu idr., 2015). Poenostavljena besedila odpirajo tudi nove trge za založnike. V izobraževanju se dolga in zapletena besedila pogosto nadomešcajo s krajšimi in enostavnejšimi besedili ter avdiovizualnim gradivom, kot so videoposnetki in podkasti (Common Core State Standards Initiative, b. d.; Baron, 2021), in to celo v obicajno bralno intenzivnih disciplinah v visokem šolstvu, kot so zgodovina in literarne vede (Baron in Mangen, 2021). Poenostavljeni jezik je lahko vsekakor koristen in potreben za dolocene namene, na primer v medicini (Daraz idr., 2018; Simas da Rocha idr., 2021; Tegethoff, 2019; Clarke Hillyer idr., 2020), kot didakticno orodje (na primer za zgodnje opismenje­vanje otrok) ali v primeru obcinstva s slabše razvito pismenostjo. Poenostavitev morda manj obremenjuje bralce, vendar tudi resno omejuje možnosti besedil za izražanje kompleksnosti besedilne medcloveške interakcije; onemogoca nian­sirano komunikacijo, ki spoštuje podrobnosti in razlicne poglede, ter omejuje zaznavanje dejstva, da si je mogoce znake katere koli vrste razlagati razlicno, kar je kljucno za medkulturno razumevanje. Poenostavljanje prinaša nevarnost spodbujanja populizma ter poenostavljenih pogledov na zapletene situacije in identitete. Povecuje nevarnost dezinformacij, tako na politicnem kot na medicin­skem podrocju (Scharrer idr., 2019, 2017). Nazadnje, ceprav so poenostavljena be­sedila lahko koristna pri »prevajanju« informacij za širšo potrošnjo, ne razvijajo dovolj vešcin na višji ravni, ki spodbujajo kriticno mišljenje, to pa je bistveno za interpretacijo kakršnih koli kompleksnih informacij. D) Poudarek na osnovnih spretnostih, strateškem in informativnem branju v bralni vzgoji Program OECD za mednarodno ocenjevanje ucencev (PISA) je izjemen dosežek, ki je vzpostavil mednarodni standard ocenjevanja pismenosti. Svoje metode ocenjevanja branja redno posodablja, pri cemer se prilagaja digitalnemu okolju in dodaja pomembne razsežnosti, kot so vecdokumentna pismenost in vredno­tenje virov, upravljanje nalog in samoregulacija (OECD, 2018), nekontinuirano in multimodalno branje6 6 »V širši opredelitvi se izraz ‘besedila’ nanaša na zvezna besedila, sestavljena iz stavkov in odstavkov, pa tudi na nekontinuirane nacine predstavitve, kot so tabele, diagrami, slike ipd. z jezikovno vsebino, ki se lahko združujejo kot mešana besedila. Ta razmeroma široka opredelitev pojma besedilo zahteva široko opredelitev bralnih spretnosti, ki ni omejena na zvezna besedila. Zlasti nekontinuirana in mešana besedila zahtevajo celostne bralne spretnosti, ki presegajo obdelavo pisnega jezika« (Reiss idr., 2019, str. 23; prevedla Polona Vilar). ter vidiki kriticnega branja,7 7 »Pri branju ne gre vec predvsem za pridobivanje informacij, temvec za konstruiranje znanja, kriticno razmišljanje in utemeljenost sodb« (Schleicher, 2019, str. 14). vrednotenja besedila in metakognicije.8 8 »Branje« se pogosto razume kot preprosto dekodiranje ali celo glasno branje, medtem ko je namen te raziskave meriti veliko širše in obsežnejše konstrukte. Bralna pismenost vkljucuje široko paleto kognitivnih in jezikovnih kompetenc, od osnovnega dekodiranja do poznavanja besed, slovnice ter širših jezikovnih in besedilnih struktur za razumevanje, pa tudi povezovanje pomena z lastnim znanjem o svetu. Vkljucuje tudi metakognitivne kompetence: zavedanje in sposobnost uporabe razlicnih ustreznih strategij pri obravnavi besedil. Metakognitivne kompe­tence se aktivirajo, ko bralci razmišljajo o svoji bralni dejavnosti ter jo spremljajo in prilagajajo za dolocen cilj« (OECD, 2019, str. 9). Svojo opredelitev bralne pismenosti je razširil na »razumevanje, uporabo, vrednotenje, razmislek o besedilih in ukvarjanje z njimi, da bi dosegli svoje cilje, razvili svoje znanje in potencial ter sodelovali v družbi« (OECD, 2019, str. 8). Podobnega pomena je tudi Program OECD za mednarodno ocenjevanje kompetenc odraslih (PIAAC), ki je prav tako vzpostavil mednarodni standard ocenjevanja bralne pismenosti in ga uvedel v redno prakso ter svoj pristop pri­lagodil digitalnim bralnim situacijam. PISA in PIAAC sta izjemno uspešno sprejeta kot podlagi za oblikovanje in spre­mljanje izobraževalnih politik. Kljub nenehnemu razvoju pa ne obravnavata vr­ste kljucnih vidikov, povezanih z branjem na višji ravni – glede te omejitve sta podobna drugim trenutno aktualnim ocenjevanjem in študijam: 1. Osnovna znanja: PISA se osredotoca na mladostnike in na branje kot funkcio­nalno spretnost,9 9 »Razume osrednje in osnovne spretnosti v smislu t. i. ‘pismenosti’ kot funkcionalne osnovne izobrazbe. Na ta nacin vkljucuje in poudarja uporabo znanja za mladostnikovo sedanje in pri­hodnje življenje na eni strani ter uporabnost za nenehno ucenje v celotnem življenjskem obdobju na drugi strani« (Reiss idr., 2019, str. 15; prevedla Polona Vilar). ki je del osnovnega izobraževanja. Ne upošteva kljucnega družbenega pomena višjih bralnih spretnosti in praks v poznejšem življenju. Ne obravnava vseživljenjskega ucenja ali branja za osebni ali poklicni razvoj. Konceptualizira dele kriticnega branja in zavestnega branja, vendar ne vklju­cuje vecine vešcin in praks, ki so zgoraj opisane kot bralne prakse na višji ravni. Tudi študije o pismenosti odraslih imajo v veliki meri to vrzel ter se najpogosteje osredotocajo na nizko pismenost (Buddeberg idr., 2020; Grot­lüschen idr., 2019; Perin, 2019) in prakticne situacije branja, ki vkljucujejo dejanske informacije (PIAAC uporablja podobno metodologijo kot program PISA; OECD, 2019; OECD, n. d. b). 2. Instrumentalno branje: Nedavni poudarek na bralnih strategijah kot pomemb­ni pomoci pri branju (Philipp, 2015; Serravallo, 2015) je sicer osvetlil osrednje vidike zavestnega branja, vendar je hkrati privedel do prevlade izkljucno ciljno usmerjenega, instrumentalnega pogleda na branje, ki se odraža tako v raziskavah (Coiro in drugi, 2008, str. 10) kot tudi v ocenjevanju. V raziska­vi PISA je zapisano: »Branje je namensko dejanje, ki se dogaja v okviru do­locenih bralcevih ciljev« (OECD, 2019, str. 21), v PIAAC pa: »[P]ismenost je pojmovana kot spretnost, ki vkljucuje konstruiranje pomena ter vrednotenje in uporabo besedil za doseganje vrste možnih ciljev v razlicnih kontekstih« (OECD, 2019, str. 19). Vešce branje po raziskavi PISA torej »od ucencev zahteva, da poznajo in uporabljajo strategije, da bi glede na svoje namene in cilje kar najbolje izkoristili besedilo« (OECD, 2019, str. 32, 9; glej tudi Reiss idr., 2019, str. 21). Branje »kot kognitivna spretnost« naj bi vkljucevalo »niz specificnih bralnih procesov, ki jih kompetentni bralci uporabljajo pri obravnavi besedil, da bi dosegli svoje cilje. Postavljanje ciljev in njihovo doseganje ne vodita le odlocitev bralcev, da se bodo ukvarjali z besedili, njihovo izbiro besedil in odlomkov besedil, temvec tudi njihove odlocitve, da se ne bodo ukvarjali z dolocenim besedilom, da se bodo ponovno ukvarjali z drugacnim besedilom, da bodo primerjali in povezovali informacije iz vec besedil« (OECD, 2019, str. 13). Tovrstni pristopi, ki spodbujajo povsem funkcionalen, strateški pogled na branje, ki se osredotoca na branje kot orodje (Reiss idr., 2019, str. 23) za reševanje problemov (Britt idr., 2017; OECD, n. d. a., I, str. 91) ter doseganje »uspeha« v gospodarskem in družbenopoliticnem življenju (OECD, 2019, str. 3) – so veliko preozki. Ne obravnavajo kljucnih bralnih praks na višjih ravneh, kot so pocasno branje, nestrateško branje, literarno branje in dolgotrajno bra­nje, namenjeno samemu sebi. Instrumentalna perspektiva PIAAC in PISA z metodami ocenjevanja, ki teme­ljijo na nalogah, prav tako ne zajame bralnih praks v smislu navad. Medtem ko raziskava PISA vkljucuje nekaj osnovnih podatkov o bralnem vedenju, motivaciji in užitku (Reiss idr., 2019, str. 84 in naslednje), pa sami rezultati raziskave ne vkljucujejo dovolj informacij o uporabi besedil ter zlasti o bralnih navadah in praksah na višji ravni, ki prispevajo k prefinjenemu razmišljanju, sposobnosti koncentracije in duševnemu zdravju. Maloštevilni rezultati v tej razsežnosti kažejo na jasen upad prakse branja kot izziva ali celo kot prosto­casnega udejstvovanja. 3. Informativno branje: Ceprav raziskava PISA priznava, da branje presega pri­dobivanje informacij (Schleicher, 2019, str. 14), se še vedno osredotoca pred­vsem na uporabo informacij iz stvarnih besedil: »Okvir PISA za ocenjevanje bralne pismenosti ucencev ob koncu obveznega izobraževanja […] se mora osredotociti na vešcine bralne pismenosti, ki vkljucujejo iskanje, izbiranje, interpretiranje, povezovanje in ocenjevanje informacij iz vseh vrst besedil« (OECD, 2019, str. 3). Najvišja raven bralne pismenosti – šesta raven – kaže, da so bralci sposobni »izdelati zapletene nacrte, da bi z besedilom(-i) dosegli doloceni cilj. Bralci na 6. stopnji lahko razumejo dolga in abstraktna besedi­la, v katerih so informacije, ki jih zanimajo, vgrajene globoko in le posredno povezane z nalogo. Primerjajo in povezujejo informacije, ki predstavljajo vec vidikov, ki si tudi potencialno nasprotujejo, pri cemer uporabljajo vec meril in ustvarjajo sklepe med oddaljenimi informacijami, da bi ugotovili, kako se lahko informacije uporabijo« (OECD, n. d., I, str. 93). Ta poudarek na »kljuc­nih kompetencah za obdelavo informacij« (OECD, 2019, str. 16) se pridružuje PIAAC, kljub potencialno širši opredelitvi pismenosti (OECD, 2019, str. 18) in nekoliko bolj zahtevni opredelitvi najvišje ravni bralnih spretnosti (OECD, 2019, str. 74). V digitalnem okolju, ki podpira dezinformacije in lažne novice v meri, kakršne še ni bilo (Schleicher, 2019, str. 14), sta zelo pomembna tako vecdokumentna pismenost kot zavedanje o vprašanju kakovosti informacij. Vendar pa skoraj izkljucna osredotocenost na informacijsko branje (OECD, 2019, str. 4) pušca ob strani številne druge pomembne vešcine in prakse branja na višji ravni, kot so pocasno, nestrateško, literarno in dolgotrajno branje. Seveda pa vse vešcine in prakse branja na višji ravni niso primerne za standar­dizirano preverjanje. Kljub temu izobraževalna politika ne bi smela temeljiti iz­kljucno na tem, kar je trenutno mogoce izmeriti s standardiziranim testiranjem. Ce se osredotocamo predvsem na funkcionalne, informacijske vidike branja, pozabljamo na pomen branja na višji ravni za kriticno, kompleksno in strateško razmišljanje. 4 Katere ukrepe predlagamo? Branje kot vprašanje družbene in individualne blaginje zahteva ucinkovito vla­dno politiko. Za to potrebujemo diferencirano diagnozo stanja branja v sodobni družbi. Ta diagnoza mora zajemati vec kot le standardizirano ocenjevanje mla­dostnikov (kot je PISA; OECD, 2019 in 2022), ki je v zadnjem desetletju pred­stavljalo podlago za številne sodbe o branju. Celovita ocena mora zajeti tudi pismenost in bralne prakse odraslih. Pri oblikovanju politik je treba upoštevati ne le zavedanje o vrednosti branja kot temeljne sposobnosti, ki oblikuje življenje in družbo, temvec tudi cim bolj obsež­no in trdno empiricno znanje o branju. Kot smo videli, branje zajema širok nabor besedilnih praks. Razvoj bralnih spretnosti v tem celotnem naboru praks je tre­ba prikazati in analizirati – tudi v razvitih državah (Sen, 1999). Da bi ustvarili temelje za dobro oblikovanje politik, morajo biti vse raziskave in ocene transdi­sciplinarne in transnacionalne. Pri teh prizadevanjih se soocamo s tremi izzivi: – Prvic, še vedno nimamo teoreticnih perspektiv in empiricnih orodij, ki bi nam omogocila prepoznati in oceniti doprinos branja v vsej njegovi širini, kaj šele razumeti njegove politicne posledice. – Drugic, primanjkuje nam empiricnih podatkov. Medtem ko se je v zadnjih dveh desetletjih razvilo ocenjevanje osnovnih spretnosti in nizke pismenosti, je premalo informacij o praksah branja na višji ravni in njihovi vlogi v družbi. – Tretjic, nimamo dolgorocne strategije za izobraževanje o branju, ki ne bi bila osredotocena le na osnovne bralne spretnosti, temvec bi upoštevala tudi po­trebo po uvajanju bralnih spretnosti na višji ravni, da bi spodbujala zdravo demokracijo. Predlagamo, da pri spoprijemanju s temi tremi izzivi upoštevamo naslednje tri sklope konkretnih priporocil za celovito politiko branja. A) Raziskave o branju Za nove teoreticne perspektive in empiricna orodja se moramo nasloniti na razis­kave branja. Zanima nas predvsem: 1. Širši interdisciplinarni pogled: Analiziranje branja kot dela širokega nabora besedilnih praks zahteva interdisciplinarni dialog med raziskovalci branja, ucitelji in praktiki z razlicnih podrocij. Celovitejši pogled je odvisen od zdru­ževanja in povezovanja perspektiv tako razlicnih podrocij, kot so raziskave informacijskega vedenja (Fisher idr., 2005; Wilson, 2010; Greifeneder, 2014; Nahl in Bilal, 2007; Schüller-Zwierlein, 2017b), raziskave knjižnega trga, poucevanje informacijske pismenosti (Association of College and Research Libraries [ACRL], 2015), poucevanje podatkovne pismenosti, poucevanje pi­smenosti, raziskave osredotocanja in pozornosti, oblikovanje knjig, raziskave uporabnosti, psihologija, nevroznanost, sociologija in oblikovanje knjižnic­nih storitev. 2. Boljša integracija raziskav: Raziskovalci, ki se ukvarjajo z isto temo, prepo­gosto dobijo rezultate, ki jih ni mogoce plodno primerjati z rezultati drugih raziskovalcev. Tudi znotraj enega samega podrocja ali podpodrocja so sedanje raziskave branja razdrobljene in heterogene. To je mogoce odpraviti z uskla­ditvijo terminologije in konceptov, sistematizacijo metod, empiricnih okolij in raziskovalnih ciljev ter oblikovanjem usklajenega, doslednega raziskovalne­ga programa z ustreznim spektrom metodologij. Poleg tega bi bili koristni pe­riodicni ali celo stalni sistematicni pregledi ter ocenjevalne sinteze rezultatov kvalitativnih in kvantitativnih raziskav. 3. Dajanje prednosti bralnim ciljem pred bralnimi mediji: Binarno stališce pri raz­iskovanju branja (zaslon proti papirju ali branje proti poslušanju) je treba na­domestiti z bolj uravnoteženim in analiticnim pogledom na razlicne prakse in medijskimi afordancami. Analiza in vrednotenje uporabe medijev se morata osredotociti na dobro opredeljene kontekste (tj. dolocene namene in obcin­stva; Mizrachi in Salaz, 2020, Mizrachi idr., 2018; glej tudi Coiro idr., 2008). 4. Razširitev fokusa raziskav branja: Raziskovanje branja mora preseci ukvarja­nje z osnovnimi funkcionalnimi in informacijskimi bralnimi spretnostmi ter se ukvarjati z bralnimi praksami na splošno, vkljucno s praksami branja na višjih ravneh. To vkljucuje upoštevanje »kazalnikov, ki presegajo medij po­dajanja besedila in lahko zato vplivajo na procese razumevanja« (Coiro idr., 2008, str. 10), kot so afektivni ali estetski procesi (Jacobs, 2015, str. 14; glej tudi Nahl in Bilal, 2007), ter nadgradnjo analize motivacije in užitka pri branju, ki jo je izvedla raziskava PISA. 5. Vzpostavitev struktur za longitudinalne študije: Za preucevanje dolgorocnih ucinkov so potrebne longitudinalne študije. Poleg študij, ki zajemajo celotne populacije, so potrebne tudi longitudinalne razvojne študije posameznikov ter vecjih in manjših družbenih skupin v celotnem življenjskem obdobju. 6. Preucevanje nacrtovanih in nenacrtovanih ucinkov bralnih spretnosti na višji ravni: To vkljucuje tako ucinke na posameznika10 10 Na primer disciplina, pozornost in koncentracija (npr. Lavie idr., 2014; Hayles, 2007). kot tudi dolgorocnejše druž­bene ucinke. Poleg splošnih raziskav o bralnih praksah na višji ravni bi se mo­rala prihodnja raziskovalna prizadevanja na primer osredotociti na strategije za pomoc pri oblikovanju digitalnih in tiskanih medijev, tako da bi ti mediji bolje podpirali branje na višji ravni (E-READ, 2018). Nekatere spretnosti branja na višji ravni so lahko specificne za tiskane ali digitalne kontekste (McLean, 2020). Medtem ko so individualni in družbeni ucinki nizke pismenosti dobro raziskani, pa tega ne moremo trditi za ucinke pomanjkanja bralnih spretno­sti na višji ravni. To je še posebej pomembno za razumevanje razmerja med bralnimi spretnostmi in populizmom, diskriminacijo, dezinformacijami in lažnimi novicami ter družbeno harmonijo. B) Vrednotenje branja in podatki o njem Da bi pridobili boljše podatke, na katerih bi lahko utemeljili politiko branja, moramo: 1. Ovrednotiti stanje branja v današnjih družbah glede na prakse in navade, pa tudi spretnosti: Družbeni pomen branja presega njegovo funkcionalno vlogo, zato popolne diagnoze stanja branja v današnjih družbah ni mogoce omejiti na zmožnost dekodiranja in na vešcine, ki temeljijo na informacijah in jih je mogoce izmeriti s testi. Ceprav je sposobnost pridobivanja veljavnih infor­macij iz (vec) besedil dragocena, moramo za oceno stanja branja v današnjih družbah globlje razumeti celoten spekter bralnih praks in navad. To denimo vkljucuje tudi cas, porabljen za pocasno, poglobljeno, literarno in dolgotrajno branje ter za neprekinjeno in nestrateško branje. Parametri, povezani s ca­som, so pomembni, ker je za branje na višji ravni potreben cas in ker takšni parametri jasno odražajo kronopoliticne prakse v današnjih družbah ter nji­hove kognitivne in družbene posledice (Rosa, 2005). 2. Ovrednotiti bralne spretnosti in prakse na višji ravni pri odrasli populaciji in v šolah: Takšno vrednotenje lahko temelji na prizadevanjih PIAAC in PISA na podrocju bralnih spretnosti na višji ravni, kot je na primer novorazvito osredotocanje na vecdokumentno pismenost in vrednotenje virov. Poleg že omenjenih casovnih parametrov, vkljucno s praksami pocasnega branja, kot je ponovno branje, bi vrednotenje bralnih spretnosti moralo vkljuciti tudi prak­se nestrateškega branja in branja kot izziva. To bi lahko sprva dosegli z razširitvijo in izpopolnitvijo obstojecega koncepta »ukvarjanja z besedili«, ki ga uporabljata PISA in PIAAC (OECD, 2019, str. 8–10). Standardizirano testira­nje je treba dopolniti s kvalitativnimi in opisnimi podatki. 3. Vkljuciti statisticne podatke o branju iz razlicnih virov: Trenutna razdroblje­nost podatkov onemogoca jasno sliko spreminjajoce se vloge branja v evrop­skih družbah. Namesto tega bi morali biti vsi tovrstni podatki združeni na enem mestu. Poleg obstojecih podatkov o bralni pismenosti iz razlicnih virov bi v tako bazo podatkov veljalo dodati tudi statisticne podatke s podrocja založništva, knjigotrštva in knjižnic (Kovac idr., 2019; Kovac in van der Weel, 2018; Gercar in van der Weel, 2023), pa tudi podatke iz raziskav informacijske­ga vedenja, raziskav knjižnega trga, poucevanja informacijske pismenosti ter raziskav koncentracije in pozornosti. Predlagamo sprejetje koncepta bralnega zdravja in spremljajocega indeksa bralnega zdravja (Gercar in van der Weel, 2023) kot uporabnega instrumenta za spremljanje bralnih spretnosti in bral­nih navad v evropskih družbah ter pravilno razumevanje sprememb v bral­nem okolju. Indeks bralnega zdravja je zasnovan tako, da dopolnjuje zbiranje obstojecih podatkov z dodatnimi nacionalnimi in mednarodnimi raziskavami o bralnih navadah in praksah. Tovrsten pregled bi moral vkljucevati tudi do­datne informacije o ocenjevanju branja, kot so povzetki najnovejših raziskav branja ali informacije o novih orodjih in tehnologijah za ocenjevanje (Coiro in drugi, 2008). Da bi dosegli ta cilj, predlagamo ustanovitev Evropskega ob­servatorija za branje.11 11 Po zgledu Evropskega avdiovizualnega observatorija, https://www.obs.coe.int/en/web/obser­vatoire/. C) Izobraževanje za branje Dolgorocna strategija bralne vzgoje bi morala upoštevati: 1. Kompleksnost: Prvi cilj prihodnje bralne vzgoje bi moral biti dobro razumeva­nje kompleksnosti branja – kot množice razlicnih procesov v razlicnih medijih in situacijah, z razlicnimi cilji in ucinki, ki obravnavajo kognitivno in jezikov­no kompleksno, pogosto multimodalno gradivo, ki zahteva ne le sprejemanje informacij, temvec tudi razumevanje cloveške kompleksnosti, sprejemanje razlicnih perspektiv in empatijo. 2. Vse nacine branja: V skladu s tem je treba na podlagi pridobivanja temeljnih prakticnih spretnosti dekodiranja poucevati vse nacine in razlicice branja (tudi vse prej naštete vešcine in prakse branja na višji ravni), vkljucno z za­vedanjem, da je vedno na voljo veliko nacinov branja, med katerimi lahko izbiramo (OECD, 2019, str. 6). 3. Razlikovanje uporabe medijev: Razlicni mediji imajo razlicne afordance, kar pomeni, da imajo razlicne prednosti in slabosti glede na namen branja. Ucen­ci morajo zato razumeti, kateri medij za branje lahko uporabijo za dolocen namen. To vkljucuje tudi nadaljnjo rabo tiska, saj se nekatere oblike branja na višji ravni morda najbolje ucijo na papirju (Rosebrock, 2020, str. 12). Ni mogoce pricakovati predhodnega diferenciranega znanja o dostopnosti, me­hanizmih in prednostih (tudi ne od t. i. digitalnih domorodcev). 4. Medijsko in informacijsko pismenost: Da bi se ucenci lažje borili proti ucinkom populizma, lažnih novic in dezinformacij ter zmanjšali svojo ranljivost za dezinformacije in teorije zarote, jih je treba seznanjati z nenehno potrebo po vrednotenju vseh besedil, tako da se naucijo prepoznati »znacilnosti verodo­stojnosti vira« (Scharrer in Salmerón, 2016, str. 1541) in njegove parabesedilne znacilnosti. Bralne spretnosti na višji ravni je treba nujno vkljuciti v akcijski nacrt EU za digitalno izobraževanje12 12 https://education.ec.europa.eu/sl/focus-topics/digital-education/action-plan in njen okvir digitalnih kompetenc za državljane (Evropska komisija [EK], 2017). 5. Prakse: Cilj bralne vzgoje mora biti vzpostavitev bralnih rutin in praks. Boljša bralna rutina izboljša nagnjenost k branju ter poveca samozavest in veselje do branja, s tem pa tudi zmožnost vkljucevanja v bralne prakse na višjih rav­neh. Ker je bilo ugotovljeno, da je kolicina branja kratkih digitalnih besedil, zlasti na družbenih omrežjih, negativno povezana z bralnim razumevanjem (Duncan idr., 2015; Pfost idr., 2013) in širše z ucnimi dosežki, bi morale ucne prakse vkljucevati tudi upravljanje casa in samoregulacijo, zlasti vecopravil­nosti. Poucevanje branja bi moralo biti povezano tudi s sorodnimi praksami, kot je (akademsko) pisanje (Graham, 2020). 6. Branje na višji ravni: Poleg strateškega branja bi morale biti pomemben del kurikulumov tudi vešcine in prakse branja na višji ravni, vkljucno s poglo­bljenim razumevanjem, da je branje naporno, da ga digitalne tehnologije ne morejo nadomestiti in da imajo prakse branja na višji ravni koristne ucinke na možgane posameznika in na družbo. To pomeni, da bi moralo pouceva­nje tehnik branja na višji ravni potekati tudi v digitalnem okolju (Wild in Glondys, 2020; E-READ, 2018). Poucevanje branja ne bi smelo biti omejeno na standardizirano testiranje. 7. Dialog med raziskovalci in izobraževalci: Vedno vecja kompleksnost bralnih procesov zahteva okrepljen dialog med izobraževalci in raziskovalci z razlic­nih podrocij. 8. Vseživljenjsko izobraževanje za pismenost: Ni dovolj razumeti branje kot orod­je za vseživljenjsko ucenje (OECD, 2019, str. 8); poglabljanje in širjenje bralnih spretnosti je vseživljenjski proces in cilj samo po sebi. Izobraževanje o branju se mora nadaljevati tudi na univerzitetni ravni (npr. Henry-Huthmacher in Hoffmann, 2016; Minguela idr., 2015). Povedano drugace, s sistematicnim spodbujanjem branja je treba nasloviti posameznike vseh starosti, tudi v ne­formalnih okoljih. 9. Prostore za branje: Javni bralni prostori so potrebni za podporo formalnemu in neformalnemu izobraževanju o branju, ki presega šolsko raven, in za pre­poznavnost branja kot družbene prakse. Knjižnice ostajajo najboljši prostori za ta namen. Kot edina bralna središca današnje družbe (Schüller-Zwierlein, 2017a) so edinstveni prostori, rezervirani za osredotoceno branje, vseživljenj­sko ucenje in socialne procese branja. Ce kaj, se potreba po javnih bralnih prostorih v vse bolj digitalnem okolju še povecuje. 10. Visokošolske in javne izobraževalne ustanove bi morale v svoje ucne nacrte vkljuciti bralne spretnosti na višji ravni: zdrava družba potrebuje vec sticnih tock za pridobivanje in razvijanje bralnih spretnosti v posameznikovem živ­ljenju. 5 Prihodnost branja Branje je kljucnega pomena za cloveško kulturo. To ni obrobna vešcina, ki bi jo bilo treba prepustiti pedagoškim oddelkom in osnovnim šolam. Branje je globo­ko preoblikovalna oblika kulture, ki vpliva na nacin razmišljanja in interakcije posameznikov ter s tem tudi nacin urejanja družbe. To zadeva posameznike vseh starosti. Bralne spretnosti kot temeljna sposobnost so del clovekove blaginje in so nujne za clovekov razvoj in medsebojno razumevanje. Bralne spretnosti in prakse so »temelj za polno sodelovanje v gospodarskem, politicnem, skupno­stnem in kulturnem življenju sodobne družbe«, vkljucno z »družbenim, kultur­nim in politicnim udejstvovanjem«, pa tudi »osebno osvoboditvijo, emancipa­cijo in sposobnostjo« (OECD, 2019, str. 10). Zdrava demokraticna družba, ki se osredotoca na ozavešceno soglasje med vec deležniki in vec kulturami, zahteva odporne bralce (Douglas idr., 2016), ki so dobro seznanjeni s praksami branja na višji ravni. Zavedati se mora, da je branje osrednja tehnika usposabljanja naše kulture za kognitivno in socialno vedenje ter predpogoj za ucinkovito delovanje demokracije. Ker se zavedamo te kljucne vloge v družbi, prihodnosti branja ne smemo prepu­stiti v roke komercialnim interesom in tehnološkemu napredku. Namesto tega potrebujemo usklajene politike, ki bodo zagotovile, da bo prihodnje pouceva­nje branja omogocilo, da bodo bralne navade in prakse ustrezale kljucni vlo­gi branja. Vse politike, ki vkljucujejo branje, morajo temeljiti na zavedanju te notranje vrednosti branja, pa tudi na obsežnem trdnem empiricnem znanju o branju. Da bi razumeli njegovo vlogo in vpliv na sodobne družbe, je pomembno, da zacrtamo in analiziramo razvoj bralnih spretnosti ter da vlagamo v nadaljnje raziskave branja, zlasti branja na višjih ravneh in njegovega poucevanja. Kajti »vojna je tisto, kar se zgodi, ko jezik odpove« (Atwood, 1993, str. 43). Viri Ackerman, R. in Goldsmith, M. (2011). Metacognitive regulation of text learning: On screen versus on paper. Journal of Experimental Psychology, 17(1), 18–32. https://doi.org/10.1037/a0022086 Association of College and Research Libraries (ACRL). 2000. Information literacy compe­tency standards for higher education. http://hdl.handle.net/11213/7668 Association of College and Research Libraries (ACRL). 2015. Framework for information literacy for higher education. http://www.ala.org/acrl/standards/ilframework Attridge, D. (2004). The singularity of literature. Routledge. https://doi.org/10.4324/9780203420447 Atwood, M. (1993). The robber bride. Bloomsbury. Baron, N. S. (2021). How we read now: Effective strategies for print, screen and audio. Ox­ford University Press. https://doi.org/10.1093/oso/9780190084097.001.0001 Barzilai, S. and Ka’adan, I. (2017). Learning to integrate divergent information sources: The interplay of epistemic cognition and epistemic metacognition. Metacognition Lear­ning, 12(2), 193–232. https://doi.org/10.1007/s11409-016-9165-7 Bastemeijer, L. (2021). Required listening: The effects of using audio- and karaokebooks in fiction education at Dutch vmbo schools. [M.A. thesis]. Leiden University. Bavishi, A., Slade, M. D. in Levy, B. R. (2016). A chapter a day: Association of book re­ading with longevity. Social Science & Medicine, 164, 44–48. https://doi.org/10.1016/j.socscimed.2016.07.014 Billington, J. (ed). (2019). Reading and mental health. Palgrave Macmillan. https://doi.org/10.1007/978-3-030-21762-4 Boulos Walker, M. (2017). Slow philosophy: Reading against the institution. Bloomsbury Academic. https://doi.org/10.5040/9781474279949 Bowker, L. and Buitrago Ciro, J. (2019). Machine translation and global research: Towards improved machine translation literacy in the scholarly community. Emerald. https://doi.org/10.1108/9781787567214 Boyes, M. E., Leitao, S., Claessen, M., Badcock, N. A. and Nayton, M. (2016). Why are reading difficulties associated with mental health problems? Dyslexia, 22(3), 263–266. https://doi.org/10.1002/dys.1531 Britt, M. A., Rouet, J.-F. in Durik, A. M. (2017). Literacy beyond text comprehension: A theory of purposeful reading. Routledge. https://doi.org/10.4324/9781315682860 Brosch, R. (2018). What we ‘see’ when we read: Visualization and vividness in reading fictional narratives. Cortex, 105, 135–143. https://doi.org/10.1016/j.cortex.2017.08.020 Buddeberg, K., Dutz, G., Grotlüschen, A., Heilmann, L. in Stammer, C. (2020). Low lite­racy in Germany: Results from the second German literacy survey. European Journal for Research on the Education and Learning of Adults, 11(1), 127–143. https://rela.ep.liu.se/article/view/3869 Castano, E., Martingano, A. J. in Perconti, P. (2020). The effect of exposure to fiction on attributional complexity, egocentric bias and accuracy in social perception. PLoS One, 15(5). https://doi.org/10.1371/journal.pone.0233378 Castles, A., Rastle, K. in Nation, K. (2018). Ending the reading wars: Reading acquisition from novice to expert. Psychological Science in the Public Interest, 19(1), 5–51. https://doi.org/10.1177/1529100618772271 Clarke Hillyer, G., Beauchemin, M., Garcia, F., Kelsen, M., Brogan, F.L., Schwartz, G.K. in Basch, C.H. (2020). Readability of cancer clinical trials Websites. Cancer Control. https://doi.org/10.1177/1073274819901125 Coiro, J., Knobel, M., Lankshear, C. in Leu, D. J. (ur.). (2008). Handbook of research on new literacies. Lawrence Erlbaum Associates / Taylor & Francis Group. Common Core State Standards Initiative, n. d. Common core standards for English langu­age arts, Appendix A: Research supporting key elements of the standards. http://www.corestandards.org/assets/Appendix_A.pdf Conklin, K., Alotaibi, S., Pellicer-Sánchez, A. in Vilkaite-Lozdiene, L. (2020). What eye­tracking tells us about reading-only and reading-while-listening in a first and second langu­age. Second Language Research, 36(3), 257–276. https://doi.org/10.1177/0267658320921496 Crawford, M. B. (2015). The world beyond your head: On becoming an individual in an age of distraction. Viking. Daraz, L., Morrow, A. S., Ponce, O. J., Farah, W., Katabi, A., Majzoub, A., Seisa, M. O., Ben­khadra, R., Alsawas, M. in Prokop, L. (2018). Readability of online health information: A meta-narrative systematic review. American Journal of Medical Quality, 33(5), 487–492. https://doi.org/10.1177/1062860617751639 Delgado, P., Vargas, C., Ackerman, R. in Salmeróna, L. (2018). Don’t throw away your printed books: A meta-analysis on the effects of reading media on reading comprehensi­on. Educational Research Review, 25, 23–38. https://doi.org/10.1016/j.edurev.2018.09.003 Deniz, F., Nunez-Elizalde, A. O., Huth, A. G. in Gallant, J. L. (2019). The representation of semantic information across human cerebral cortex during listening versus reading is invariant to stimulus modality. Journal of Neuroscience, 39, 7.722–7.736. https://doi.org/10.1523/JNEUROSCI.0675-19.2019 Directorate-General for Communications Networks, Content and Technology, European Commission. (2018). A multi-dimensional approach to disinformation. Report of the Inde­pendent High Level Group on Fake News and Disinformation. Publications Office of the European Union. https://doi.org/10.2759/739290 Dodell-Feder D. in Tamir, D. I. (2018). Fiction reading has a small positive impact on social cognition: A meta-analysis. Journal of Experimental Psychology: General, 147(11), 1.713–1.727. https://doi.org/10.1037/xge0000395 Douglas, K., Barnett, T., Poletti, A., Seaboyer, J. in Kennedy, R. (2016). Building reading resilience: Re-thinking reading for the literary studies classroom. Higher Education Re­search and Development, 35(2), 254–266. https://doi.org/10.1080/07294360.2015.1087475 Duncan, L. G., McGeown, S. P., Griffiths, Y. M., Stothard, S. E. in Dobai, A. (2015). Adole­scent reading skill and engagement with digital and traditional literacies as predictors of reading comprehension. British Journal of Psychology, 107(2), 209–238. https://doi.org/10.1111/bjop.12134 Elguendouze, S. (2020). Simplification de textes: un eétat de l’art. Actes de la 6e conféren­ce conjointe Journées d’Études sur la Parole. https://www.aclweb.org/anthology/2020.jeptalnrecitalrecital.8/ E-READ, n. d. What is E-READ? https://ereadcost.eu/ E-READ. (2018). Stavanger Declaration. https://ereadcost.eu/stavanger-declaration/ European Commission (EC). (2018). Tackling online disinformation: A European approach. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:52018DC0236&from=DE European Commission (EC). (2017). DigComp 2.1: The Digital Competence Framework for Citizens with eight proficiency levels and examples of use. https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC106281 Fisher, K. E., Erdelez, S. in McKechnie, L. E. F. (editors). (2005). Theories of information behavior. Information Today. Freund, L., Kopak, R. in O’Brien, H. (2016). The effects of textual environment on reading comprehension: Implications for searching as learning. Journal of Information Science, 42(1), 79–93. https://doi.org/10.1177/0165551515614472 Gelles-Watnick, R. in Perrin, A. (2021, 21. september). Who doesn’t read books in Ame­rica? Pew Research Center. https://www.pewresearch.org/short-reads/2021/09/21/who­ -doesnt-read-books-in-america/ Gercar, J. in van der Weel, A. (2023). Reading health and the Reading Health Index. Soci­eties, 13(4), 1–8. 10.3390/soc13040086 Graham, S. (2020). The sciences of reading and writing must become more fully integra­ted. Reading Research Quarterly, 55(S1), S35–S44. https://doi.org/10.1002/rrq.332 Greifeneder, E. (2014). Trends in information behaviour research. Information Research, 19(4). http://informationr.net/ir/19-4/isic/isic13.html Grotlüschen, A., Buddeberg, K., Dutz, G., Heilmann, L. in Stammer, C. (2019). LEO 2018 — Leben mit geringer Literalität. Pressebroschüre. https://leo.blogs.uni-hamburg.de/wp­ content/uploads/2019/05/LEO2018-Presseheft.pdf Haddock, G., Foad, C., Saul, V., Brown, W. in Thompson, R. (2020). The medium can in­fluence the message: Print-based versus digital reading influences how people process different types of written information. British Journal of Psychology, 111(3), 443–459. https://doi.org/10.1111/bjop.12415 Handley, L. (2019, 19. september). Physical books still outsell e-books — and here’s why. CNBC. https://www.cnbc.com/2019/09/19/physical-books-still-outsell-e-books-and-he­ res-why.html Hartung, F. in Willems, R. M. (2020, 9. junij). Amount of fiction reading correlates with hi­gher connectivity between cortical areas for language and mentalizing. bioRxiv. https://doi.org/10.1101/2020.06.08.139923 Hayles, N. K. (2007). Hyper and deep attention: The generational divide in cognitive modes. Profession, 187–199. Henry-Huthmacher, C. in Hoffmann, E. (ur.). (2016). Ausbildungsreife & Studierfähigkeit.Konrad-Adenauer-Stiftung. http://www.kas.de/wf/doc/kas_44796-544-1- 30.pdf. https://doi.org/10.1002/hbm.1036 Jacobs, A. M. (2015). Neurocognitive poetics: Methods and models for investigating the neuronal and cognitive-affective bases of literature reception. Frontiers in Human Neu­roscience, 9(186), 1–22. https://doi.org/10.3389/fnhum.2015.00186 Jerrim, J. in Moss, G. (2019). The link between fiction and teenagers’ reading skills: Inter­national evidence from the OECD PISA study. British Educational Research Journal, 45(1), 181–200. https://doi.org/10.1002/berj.3498 Keen, S. (2007). Empathy and the novel. Oxford University Press. https://doi.org/10.1093/acprof:oso/9780195175769.001.0001 Kong, Y., Seo, Y. S. in Zhai, L. (2018). Comparison of reading performance on screen and on paper: A meta-analysis. Computers & Education, 123, 138–149. https://doi.org/10.1016/j.compedu.2018.05.005 Kovac, M. in van der Weel, A. (2018). Reading in a post-textual era. First Monday, 23(10). https://doi.org/10.5210/fm.v23i10.9416 Kovac, M., Phillips, A., van der Weel, A. in Wischenbart, R. (2019). What is a book? Publi­shing Research Quarterly, 35, 313–326. https://doi.org/10.1007/s12109-019-09665-5 L. Varao-Sousa, T., Carriere, J. S. A. in Smilek, D. (2013). The way we encounter reading material influences how frequently we mind wander. Frontiers in Psychology, 4(892). https://doi.org/10.3389/fpsyg.2013.00892 Lacy, M. (ur.). (2014). The slow book revolution: Creating a new culture of reading on college campuses and beyond. Libraries Unlimited. Lavie, N., Beck, D. M. in Konstantinou, N. (2014). Blinded by the load: Attention, aware­ness and the role of perceptual load. Philosophical Transactions of the Royal Society B, 369(1641), 1–10. http://dx.doi.org/10.1098/rstb.2013.0205 Law, N., Woo, D., de la Torre, J. in Wong, G. (2018). A global framework of reference on di­gital literacy skills for Indicator 4.4.2. UNESCO Institute for Statistics, Information Paper, 51. http://uis.unesco.org/sites/default/files/documents/ip51-global-framework-reference­ -digital-literacyskills-2018-en.pdf Leverage, P., Mancing, H., Marston William, J. in Schweickert, R. (ur.). (2011). Theory of mind and literature. Purdue University Press. Literacy Trust, n. d. Adult literacy. https://literacytrust.org.uk/parents-and-families/adult-literacy/ Mangen, A. (2008). Hypertext fiction reading: Haptics and immersion. Journal of Rese­arch in Reading, 31(4), 404–419. https://doi.org/10.1111/j.1467-9817.2008.00380.x Maslow, A. H. (1943). A theory of human motivation. Psychological Review, 50(4), 370–396. https://doi.org/10.1037/h0054346 McClelland, T. (2020). The mental affordance hypothesis. Mind, 129(514), 401–427. https://doi.org/10.1093/mind/fzz036 McLean, C. A. (2020). The shallows? The nature and properties of digital/screen reading. Reading Teacher, 73(4), 535–542. https://doi.org/10.1002/trtr.1876 Michael, E. B., Keller, T. A., Carpenter, P. A. in Just, M. A. (2001). »fMRI investigation of sentence comprehension by eye and by ear: Modality fingerprints on cognitive proces­ses,« Human Brain Mapping, 13, 239–252. https://doi.org/10.1002/hbm.1036 Miedema, J. (2009). Slow reading. Litwin Books. Mikics, D. (2013). Slow reading in a hurried age. Belknap Press of Harvard University Press. Minguela, M., Solé, I. in Pieschl, S. (2015). Flexible self-regulated reading as a cue for deep comprehension: Evidence from online and offline measures. Reading and Writing, 28(5), 721–744. http://dx.doi.org/10.1007/s11145-015-9547-2 Mizrachi, D. in Salaz, A. M. (2020). Beyond the surveys: Qualitative analysis from the Academic Reading Format International Study (ARFIS). College & Research Libraries, 81(5), 808–821. https://doi.org/10.5860/crl.81.5.808 Mizrachi, D., Salaz, A. M., Kurbanoglu, S. in Boustany, J. (2018). Academic reading format preferences and behaviors among university students worldwide: A comparative survey analysis. PLoS One, 13(5). https://doi.org/10.1371/journal.pone.0197444 Mohrhard, J. J. (2018). Slow Reading: Der neue Lesetrend. Mainzer Institut für Buchwis­senschaft. Mumper, M. L. in Gerrig, R. J. (2017). Leisure reading and social cognition: A meta­-analysis. Psychology of Aesthetics, Creativity, and the Arts, 11(1), 109–120. https://doi.org/10.1037/aca0000089 Nahl, D. in Bilal, D. (2007). Information and emotion: The emergent affective paradigm in information behavior research and theory. Information Today. Newen, A., De Bruin, L. in Gallagher, S. (ur.). (2018). Oxford handbook of 4E cognition. Oxford University Press. https://doi.org/10.1093/oxfordhb/9780198735410.001.0001 Ong, W. J. (1982). Orality and literacy: The technologizing of the word. Methuen. Organisation for Economic Cooperation and Development, n. d. a. PISA 2018 results. Volu­me I: What students know and can do. ttps://www.oecd.org/pisa/publications/pisa-2018­-results-volume-i-5f07c754-en.htm Organisation for Economic Cooperation and Development, n. d. b. PIAAC design. https://www.oecd.org/skills/piaac/piaacdesign/ Organisation for Economic Cooperation and Development. (2021). 21st-century readers: Developing literacy skills in a digital world. https://doi.org/10.1787/a83d84cb-en Organisation for Economic Cooperation and Development. (2019). Pisa 2018: Reading Li­teracy Framework. https://www.oecd-ilibrary.org/education/pisa-2018-assessment-and­-analytical-framework_5c07e4f1-en Pangrazio, L., Godhe, A.-L. in González López Ledesma, A. (2020). What is digital litera­cy? A comparative review of publications across three language contexts. E-Learning and Digital Media, 17(6), 442–459. https://doi.org/10.1177/2042753020946291 Perin, D. (ur.). (2019). Wiley handbook of adult literacy. Wiley-Blackwell. Pfost, M., Dörfler, T. in Artelt, C. (2013). Students’ extracurricular reading behaviour and the development of vocabulary and reading comprehension. Learning and Individual Differences, 26, 89–102. https://doi.org/10.1016/j.lindif.2013.04.008 Poletti, A., Seaboyer, J., Kennedy, R., Barnett, T. in Douglas, K. (2016). The affects of not reading: Hating characters, being bored, feeling stupid. Arts and Humanities in Higher Education, 15(2), 231–247. https://doi.org/10.1177/1474022214556898 Rapp, D. N. (2016). The consequences of reading inaccurate information. Current Direc­tions in Psychological Science, 25(4), 281–285. https://doi.org/10.1177/0963721416649347 Rea, A. (2020). How serious is America’s literacy problem? Library Journal. https://www.libraryjournal.com/?detailStory=How-Serious-Is-Americas-Literacy-Problem Reiss, K., Weis, M., Klieme, E. in Köller, O. (ur.). (2019). PISA 2018: Grundbildung im inter­nationalen Vergleich. Waxmann. https://doi.org/10.25656/01:18315 Rosa, H. (2005). Beschleunigung: Die Veränderung der Zeitstrukturen in der Moderne. Suhr­kamp. Rose, E. (2013). On reflection: An essay on technology, education, and the status of thought in the 21st century. Canadian Scholars Press. Rosebrock, C. (2020). Netzlektüre und Deep Reading: Entmischungen der Lesekultur. https://www.leseforum.ch/sysModules/obxLeseforum/Artikel/694/2020_2_de_rose­ brock.pdf Salovich, N. A. in Rapp, D. N. (2021). Misinformed and unaware? Metacognition and the influence of inaccurate information. Journal of Experimental Psychology: Learning, Me­mory, and Cognition, 47(4), 608–624. https://doi.org/10.1037/xlm0000977 Scharrer, L. in Salmerón, L. (2016). Sourcing in the reading process: Introduction to the special issue. Reading and Writing, 29(8), 1,539–1,548. https://doi.org/10.1007/s11145-016-9676-2 Scharrer, L., Rupieper, Y., Stadtler, M. in Bromme, R. (2017). When science becomes too easy: Science popularization inclines laypeople to underrate their depend­ence on experts. Public Understanding of Science, 26(8), 1003–1,018. https://doi.org/10.1177/0963662516680311 Scharrer, L., Stadtler, M. in Bromme, R. (2019). Judging scientific information: Does so­urce evaluation prevent the seductive effect of text easiness? Learning and Instruction, 63. https://doi.org/10.1016/j.learninstruc.2019.101215 Schleicher, A. (2019). PISA 2018: Insights and interpretations. OECD. https://www.oecd.org/pisa/PISA%202018%20Insights%20and%20Interpretations%20FINAL%20PDF.pdf Schüller-Zwierlein, A. (2017). Die Bibliothek als Lesezentrum. o-bib, 4(2). https://doi.org/10.5282/o-bib/2017H2S14-34 Schüller-Zwierlein, A. (ur.). (2017). Informationskompetenz, Informationsverhalten, In­formationsverarbeitung.Universitätsbibliothek. https://doi.org/10.5283/epub.36337 Sen, A. (1999). Development as freedom. Oxford University Press. Sikka, P. in Mago, V. (2020). A survey on text simplification. arXiv. https://arxiv.org/abs/2008.08612 Simas da Rocha, B., Garcia Moraes, C., Okumura, L. M., da Cruz, F., Sirtori, L. in da Silva Pons, E. (2021). Interventions to reduce problems related to the readability and compre­hensibility of drug packages and labels: A systematic review. Journal of Patient Safety, 17(8), e1494–e1506. https://doi.org/10.1097/pts.0000000000000619 Singer, L. M. in Alexander, P. A. (2017). Reading on paper and digitally: What the past decades of empirical research reveal. Review of Educational Research, 87(6), 1.007–1.041. https://doi.org/10.3102/0034654317722961 Singer, P. W. in Brooking, E. T. (2018). LikeWar: The weaponization of social media. Houghton Mifflin Harcourt. Spante, M., Sofkova Hashemi, S., Lundin, M. in Algers, A. (2018). Digital competence and digital literacy in higher education research: Systematic review of concept use. Cogent Education, 5(1). https://doi.org/10.1080/2331186X.2018.1519143 Statista. (2022). Anzahl der Personen in Deutschland, die Bücher lesen, nach Häufigkeit von 2017 bis 2021. https://de.statista.com/statistik/daten/studie/171231/umfrage/haeufigkeit-des-lesens-von-einembuch/ Stewart, C. R. in Yap, S.-F. (2020). Low literacy, policy and consumer vulnerability: Are we really doing enough? International Journal of Consumer Studies, 44(4), 343–352. https://doi.org/10.1111/ijcs.12569 Štajner, S. in Saggion, H. (2018). Data-driven text simplification. Proceedings of the 27th International Conference on Computational Linguistics: Tutorial Abstracts, 19–23. https://aclanthology.org/C18-3005.pdf Tegethoff, D. (2019). Readability of information material in obstetrics. Zeitschrift für Ge­burtshilfe und Neonatologie, 44(4), 208–216. https://doi.org/10.1055/a-1014-3619 van den Bercken, L., Sips, J. R. in Lofi, C. (2019). Evaluating neural text simplification in the medical domain. WWW ‘19: World Wide Web Conference, 3.286–3.292. https://doi.org/10.1145/3308558.3313630 van der Weel, A. (2018). Where will the digital turn in reading take us? V: Proot, G., McKit­terick, D., Nuovo, A. in Gehl, P. F. (ured.). Lux librorum: Essays on books and history for Chris Coppens, 229–236. Flanders Book Historical Society. Wicht, A., Durda, T., Krejcik, L., Artelt, C., Grotlüschen, A., Rammstedt, B. in Lechner, C. M. (2021). Low literacy is not set in stone: Longitudinal evidence on the development of low literacy during adulthood. Zeitschrift für Pädagogik, 67(1), 109–132. https://doi.org/10.3262/ZPB2101109 Wild, J. in Glondys, M. (2020). Vom Papyrus zum Laptop: Digitale Leseprozesse fördern. Erziehung und Unterricht, 7–8, 641–650. Wilson, T. D. (2010). Fifty years of information behavior research. Bulletin of the Ameri­can Society for Information Science and Technology, 36(3), 27–34. https://doi.org/10.1002/bult.2010.1720360308 Wolf, M. (2018). Reader, come home: The reading brain in a digital world. HarperCollins. Wolf, M. in Barzillai, M. (2009). The importance of deep reading. Educational Leadership, 66(6), 32–37. Worth, S. E. (2017). In defense of reading. Rowman & Littlefield International. Xu, W., Callison-Burch, C. in Napoles, C. (2015). Problems in current text simplification research: New data can help. Transactions of the Association for Computational Linguis­tics (TACL), 3, 283–297. https://doi.org/10.1162/tacl_a_00139 Zunshine, L. (2006). Why we read fiction: Theory of mind and the novel. Ohio State Uni­versity Press. André Schüller-Zwierlein Univerzitetna knjižnica v Regensburgu, Universitätsstraße 31, 93053 Regensburg, Nemcija e-pošta: asz@bibliothek.uni-regensburg.de Anne Mangen Univerza v Stavangerju, Kjell Arholms gate 41, 4021 Stavanger, Norveška e-pošta: anne.mangen@uis.no Miha Kovac Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Aškerceva 2, 1000 Ljubljana e-pošta: mihael.kovac@ff.uni-lj.si Adriaan van der Weel Univerza v Leidnu, Rapenburg 70, 2311 EZ Leiden, Nizozemska e-pošta: A.H.van.der.Weel@hum.leidenuniv.nl Ljubljanski manifest o pomenu branja na višji ravni1 1 Objavljeno na https://readingmanifesto.org/. The Ljubljana Reading Manifesto: Why higher-level reading is important André Schüller-Zwierlein, Anne Mangen Miha Kovac, Adrian van der Weel 1.04 Strokovni clanek 1.04 Professional article UDK 028:37.011.22 DOI https://doi.org/10.55741/knj.68.1.4 S podporo Mednarodnega združenja založnikov (IPA), Nemške akademije za je­zik in slovstvo, Evropske zveze založnikov (FEP), Konzorcija evropskih organi­zacij za promocijo branja (EURead), Mednarodnega združenja PEN, Mednarod­ne zveze bibliotekarskih društev in ustanov (IFLA) ter Mednarodne zveze za mla­dinsko književnost (IBBY), slovenske Javne agencije za knjigo. Branje na višji ravni je naše najmocnejše orodje za razvoj analiticnega in kriticnega mišljenja. S takim branjem vadimo metakognicijo in kognitivno potrpežljivost, širimo zmožnost pojmovnega umevanja, krepimo empatijo in se ucimo na probleme gledati z razlicnih zornih kotov – vse to so nepogre­šljive socialne vešcine za ozavešcene državljane v sodobnih demokraticnih družbah. Podpisniki manifesta pozivamo k prepoznanju trajnega pomena branja na višji ravni v digitalni dobi. Kako obrniti trend upadanja vešcin branja je eden od perecih izzivov sodobne družbe. Ce želimo sodelovati v demokraticni družbi kot ozavešceni državljani, potrebuje­mo bralne spretnosti in prakse na višji ravni kot je preprosto dekodiranje besedil. Branje ni le poglavitna pot do osebnega razvoja, temelj vseživljenjskega ucenja in podlaga vecine naše izmenjave informacij, temvec je tudi osrednja razsežnost družbenih odnosov in vkljucenosti v družbo. Doba hitro rastocih zaslonskih tehnologij nam je na doseg roke prinesla ogromne kolicine zvocnih, vizualnih in besedilnih vsebin. Digitalna revolucija je imela številne pozitivne ucinke. Besedilne vsebine so na primer postale bolj dostopne prebivalcem, ki živijo v prikrajšanih okoljih, bolje pa je mogoce zadovoljiti tudi potrebe bralcev z razlicnimi bralnimi zmožnostmi in omejitvami. Vendar pa mo­ramo paziti, da dolocene spretnosti in nacini branja ne izpadejo kot nekakšni relikti iz hitro izginjajoce starejše informacijske dobe. To velja zlasti za daljša besedila, kot so knjige, in za branje na višji ravni, ki ga knjige spodbujajo. Di­gitalno okolje morda omogoca vec branja kot kdaj koli prej v zgodovini, vendar ponuja tudi veliko skušnjav za površno in razpršeno branje – ali celo za to, da sploh ne beremo. To vse ogroža branje na višji ravni. Zato pozivamo k razmisleku o vlogi branja na višji ravni v digitalni dobi. V cedalje bolj zapletenem informacijskem okolju morajo biti ozavešceni državlja­ni sposobni razlikovati med verodostojnimi in neverodostojnimi viri ter svoje bralno vedenje prožno prilagajati razlicnim okolišcinam. Branje na višji ravni je vaja pozornosti in kognitivne potrpežljivosti, ki širi besedni zaklad in pojmovne zmožnosti ter bralce aktivno napeljuje k pretresanju lastnih predsodkov. Bralne spretnosti na višji ravni izostrijo zlasti daljša besedila, kot so knjige. Usposabljajo nas za preizkušanje razlicnih interpretacij, odkrivanje protislovij, pristranskosti in logicnih zmot ter vzpostavljanje subtilnih in krhkih povezav med besedili in kulturnimi ozadji, ki jih potrebujemo za izmenjavo cloveških presoj in custev. Branje na višji ravni je naše najmocnejše orodje za analiticno in strateško mišljenje. Brez njega smo neustrezno podkovani za boj proti populisticnemu poenostavlja­nju, teorijam zarote in dezinformacijam ter posledicno postanemo bolj dovzetni za manipulacijo. Kljub temu se izobraževalni sistemi vse bolj osredotocajo na uporabo vecmodalnih medijev na racun poglobljenega ukvarjanja z besedilnimi informacijami. Poleg tega se kompleksnost branja zaradi splošne nagnjenosti k ucinkovitosti obravnava kot težava, ki jo je treba rešiti s poenostavljanjem, ne pa kot ogledalo cloveške kompleksnosti in dejavnost, ki spodbuja analitic­no in strateško mišljenje. Današnje poucevanje in merjenje branja se prav tako osredotocata na osnovne funkcionalne in informacijske spretnosti. Pri tem se pozablja na vseživljenjski pomen branja na višji ravni za kriticno mišljenje, ki je predpogoj za uspešno delovanje demokraticne družbe. Zato pozivamo k poucevanju in spodbujanju branja z merjenjem bralnih spret­nosti in raziskavami branja, da bi prepoznali pomen branja na višji ravni kot sposobnosti, ki pomembno oblikuje življenje in družbo. Poucevanje in spodbujanje branja morata preseci ucenje osnovnih funkcional­nih in informacijskih vešcin šoloobveznih otrok in se osredotociti na vseživljenj­ski razvoj posameznika, ki ga krepi branje na višji ravni. Merjenje bralnih spret­nosti mora preseci standardizirano preverjanje in vkljucevati tudi kvalitativne in opisne podatke z namenom zagotavljanja podrobne diagnoze stanja branja na višji ravni v sodobnih družbah. Raziskave branja morajo razširiti svoj pogled in vkljuciti discipline, kot so raziskave informacijskega vedenja, poucevanje informacijske pismenosti, oblikovanje medijev, raziskave pozornosti in nevro­znanost, ter oblikovati sistematicen raziskovalni program, ki bi uspel uskladiti razlicne perspektive in odpraviti razdrobljenost. Prihodnost branja vpliva na prihodnost naše družbe. Demokraticna družba, ki temelji na ozavešcenem soglasju vec deležnikov, je lahko uspešna le z vzdržljivimi bralci, ki obvladajo branje na višji ravni. Tega se morajo zavedati zakonodajalci na vseh podrocjih. Kot pravi Margaret Atwood: »Ce ne bo mladih bralcev in pisateljev, kmalu ne bo niti starejših. Pismenost bo umrla… z njo pa bo umrla tudi demokracija«. André Schüller-Zwierlein Univerzitetna knjižnica v Regensburgu, Universitätsstraße 31, 93053 Regensburg, Nemcija e-pošta: asz@bibliothek.uni-regensburg.de Anne Mangen Univerza v Stavangerju, Kjell Arholms gate 41, 4021 Stavanger, Norveška e-pošta: anne.mangen@uis.no Miha Kovac Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Aškerceva 2, 1000 Ljubljana e-pošta: mihael.kovac@ff.uni-lj.si Adriaan van der Weel Univerza v Leidnu, Rapenburg 70, 2311 EZ Leiden, Nizozemska e-pošta: A.H.van.der.Weel@hum.leidenuniv.nl Bibliotekarji proti Plecniku: prizadevanja bibliotekarjev za ustrezne knjižnicne prostore v Plecnikovi palaci na Turjaški ulici 1930–1944 Librarians vs. Plecnik: librarians’ efforts for suitable library premises in Plecnik Palace on Turjaška Street Eva Kodric-Dacic Oddano: 11.3.2024 – Sprejeto: 5.4.2024 1.01 Izvirni znanstveni clanek 1.01 Original scientific paper UDK 727:027.54(497.4Ljubljana) DOI https://doi.org/10.55741/knj.68.1.5 Izvlecek Namen: Clanek predstavlja vlogo bibliotekarjev pri gradnji prve namensko grajene samostojno stojece knjižnicne stavbe v Sloveniji. Bibliotekarji so izdelali smernice za gradnjo objekta, aktivno sodelovali pri nacrtovanju in opozarjali na nefunkcionalne rešitve. V Plecnikovi stavbi, ki je bila grajena za univerzitetno knjižnico Univerze v Ljubljani, danes domuje njena naslednica Narodna in univerzitetna knjižnica. Metodologija/pristop: Clanek temelji na arhivskem gradivu, ki dokumentira gradnjo univerzitetne knjižnice in je shranjeno v arhivu in v Rokopisni zbirki Narodne in uni­verzitetne knjižnice ter v Zgodovinskem arhivu in muzeju Univerze v Ljubljani. Obrav­nava obdobje od leta 1930 do leta 1944. Rezultati: Arhivsko gradivo kaže, da so bibliotekarji poznali sodobne arhitekturne trende pri gradnji knjižnicnih stavb, vendar njihova prizadevanja za funkcionalne rešitve niso bila upoštevana. Plecnikov nacrt so kritizirali predvsem zaradi širokih hodnikov in stopnišc, neustrezne osvetlitve Velike citalnice, predolgih transportnih poti za gradivo in slabe varnosti skladišc, do katerih je mogoc dostop s stopnišc, ki so odprta za uporabnike. Na podobne pomanjkljivosti zgradbe so opozarjali tudi neka­teri arhitekti. Omejitve raziskave: Konzultirano arhivsko gradivo je omejeno na Narodno in univerzi­tetno knjižnico ter na Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani. Izvirnost/uporabnost raziskave: Clanek osvetljuje problematiko gradnje reprezentanc­nih zgradb. Kljucne besede: knjižnicne stavbe, Narodna in univerzitetna knjižnica, Jože Plecnik Podatkovni set: Vsebina prispevka ne temelji na raziskovalnih podatkih. Abstract Purpose: The article presents the role of librarians in the construction of the first pur­pose-built independent library building in Slovenia. The librarians drew up guidelines for the construction of the building, actively participated in the planning and drew at­tention to non-functional solutions. The Plecnik building, which was built for the uni­versity library of the University of Ljubljana, today houses its successor, the National and University Library. Methodology/approach: The article is based on archival material that documents the construction of the university library and is stored in the archive and in the Manuscript Collection of the National and University Library and in the Historical Archive and Mu­seum of the University of Ljubljana. It covers the period from 1930 to 1944. Results: Archival material shows that librarians were aware of contemporary architec­tural trends in the construction of library buildings, but their efforts for functional solutions were not taken into account. Plecnik’s plan was criticized mainly because of the wide corridors and staircases, the inadequate lighting of the Great Reading Room, the excessively long transport routes for the material and the poor security of the ware­houses, which are accessed from the staircases, which are open to users. Some archi­tects have also pointed out similar shortcomings of the building. Research limitation: The archival material consulted is limited to the National and Uni­versity Library and the Historical Archives and Museum of the University of Ljubljana. Originality/practical implications: The article illuminates the issue of construction of representative buildings. Keywords: library buildings, National and University Library, Jože Plecnik Data set Metadata: The content of this paper is not based on research data. 1 Uvod Mogocno stopnišce Plecnikove palace na Turjaški ulici ter velikost in sorazmer­nost Velike citalnice na prvi pogled ocarajo obiskovalce in uporabnike Narodne in univerzitetne knjižnice. Ugled arhitekta ne dopušca dvomov o ustreznosti pro­storskih rešitev, zato tesna garderoba in toaletni prostori ter zahtevna orientacija v knjižnici ne vzbujajo kritik. Uporabniki tudi ne vedo, da knjižnica ne premore ustreznih komunikacijskih oziroma transportnih poti, ne za uporabnike, ne za delavce knjižnice, predvsem pa ne za celoten proces transporta, distribucije, obdelave in izposoje gradiva. Knjižnicno gradivo in pošta vecinoma vstopata in izstopata skozi okna pritlicnih pisarn in desetletja je transportu uporabnikov, zaposlenih in gradiva služilo eno samo dvigalo. Plecnikova palaca na Turjaški ulici, v katero se je Univerzitetna biblioteka vse­lila leta 1941, je prva namensko grajena samostojno stojeca knjižnicna stavba v Sloveniji. Za današnje razmere je bila zgrajena v rekordnem casu: od nacrtov za zgradbo do vselitve knjižnice je minilo le enajst let. K nacrtovanju poslopja so bili že od vsega zacetka pritegnjeni bibliotekarji Državne študijske knjižnice; vendar so bile njihove kritike in pozivi k spremembi oziroma dopolnitvi Plecnikovih nacrtov, kot tudi kriticni pozivi arhitektov in gradbenikov vecinoma spregledani. Knjižnica se je zato ob vselitvi soocila z vse prej kot idealnimi razmerami. Ne­funkcionalne arhitekturne rešitve je poslabšala še prostorska stiska, saj je vec kot dve tretjini pisarn novega poslopja zasedla Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Clanek temelji na arhivskem gradivu, ki ga hranijo arhiv in Rokopisna zbirka Na­rodne in univerzitetne knjižnice (NUK) ter Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani (ZAMU). Obravnava obdobje nacrtovanja, gradnje in rekonstrukcije stavbe današnje Narodne in univerzitetne knjižnice v letih 1930–1944. V pregle­danem gradivu so dokumentirane predvsem pripombe bibliotekarjev, ne pa tudi eventualni odzivi arhitekta J. Plecnika. Arhivsko gradivo razkriva znano zgodbo o Apelu in cevljarju, v kateri pa obe strani nastopata v obeh vlogah. 2 Študijska knjižnica po potresu Po potresu, ki je leta 1895 prizadel Ljubljano, se je morala ljubljanska Študijska knjižnica, predhodnica današnje Narodne in univerzitetne knjižnice, izseliti iz poškodovanih prostorov liceja. Vec kot desetletje je razseljena gostovala v zacas­nih prostorih, dokler se ni leta 1908 vselila v novo zgradbo današnje Gimnazije Poljane. Knjižnica je zavzemala znaten del zgradbe: prostore pritlicja ter vogalne sobe prvega in drugega nadstropja levega trakta zgradbe. V pritlicju so bili v posameznih sobah namešceni citalnica za uporabnike, citalnica, namenjena uciteljem, prirocna knjižnica, soba za kataloge in prostori za uslužbence, po dva prostora v prvem in drugem nadstropju pa sta bila namenjena skladišcem. Tudi ta namestitev je bila zacasna, saj so bili prostori nacrtovani tako, da bi jih bilo mogoce na preprost nacin preurediti v ucilnice. Izhajajoc iz predvojnega stanja, so ocenjevali, da bodo knjižnicna skladišca zadošcala za približno deset let. (Wiesthaler, 1908) Po pricakovanjih so konec dvajsetih let prostori že postali pretesni za njeno delo. Knjižnicna zbirka je presegla 150.000 enot, dotok gradiva pa je zaradi obveznega izvoda periodicnih publikacij, ki ga je knjižnica od leta 1925 prejemala iz cele Ju­goslavije, strmo narašcal. Pomanjkanje skladišcnega prostora je bilo tolikšno, da so zaceli knjige postavljati na police v dve vrsti. S knjižnimi policami so zapolnili tudi hodnike, stopnišca, prostore med okni in klet. Po pricevanjih bibliotekarjev so bili prostori neustrezni za hranjenje dragocenejšega gradiva, predvsem roko­pisov in prvotiskov. Ker je povecan dotok gradiva zahteval tudi vec prostora za obdelavo, se je knjiž­nica zatekla h krcenju števila citalniških mest. Prvotnih 28 sedežev so zmanjšali na 18, ceprav se je z ustanovitvijo ljubljanske univerze obisk povecal. Leta 1928 na primer je citalnico obiskalo 4659 uporabnikov, ki so si na dom izposodili 2518 enot gradiva. Prostorsko stisko, s katero se je soocala Državna študijska knjižni­ca, najbolje ilustrira primerjava z beograjsko Narodno biblioteko, ki je v tem casu razpolagala s 120 citalniškimi mesti, ter zagrebško vseuciliško knjižnico, ki je v tem casu premogla citalnico s 316 sedeži. (Rus, 1929) 3 Izhodišca za nacrtovanje nove zgradbe univerzitetne knjižnice Pomanjkanje prostorov za študij ter pritiski javnosti, univerze in stroke so v za­cetku tridesetih let 20. stoletja vodili k prvim konkretnim premikom. Potem ko so se izjalovila prizadevanja za gradnjo novih univerzitetnih stavb v Tivoliju, je ini­ciativo za gradnjo stavbe univerzitetne knjižnice prevzela Univerza. Projekt nove stavbe sta podprli tako banovinska uprava kot ljubljanska mestna obcina. Rektor univerze je v zacetku leta 1930 ministrstvu za prosveto v Beogradu posredoval okvirni nacrt za knjižnico, ki ga je izdelal arhitekt Josip Cernivec,1 1 Josip Cernivec (1896–1964), arhitekt, leta 1930 je po nalogu kraljevske banske uprave pripravil idejni nacrt s kalkulacijo stroškov gradnje univerzitetne knjižnice. s prošnjo, naj sredstva za realizacijo projekta vkljucijo v proracun za leto 1930/31. Dokonc­ni nacrt za knjižnico naj bi šele izdelali in univerzitetna uprava je v ta namen ustanovila posebno komisijo. Komisija, sestavljena iz univerzitetnih profesorjev, je izdelavo strokovnih izhodišc poverila ožji komisiji za gradnjo univerzitetne knjižnice. V slednjo sta bila imenovana vodilna slovenska bibliotekarja Janko Šlebinger in Joža Glonar, prvi ravnatelj in drugi uslužbenec Državne študijske knjižnice, ter profesorja France Kidric in Ivan Prijatelj, oba z bibliotekarskimi iz­kušnjami iz dunajske Dvorne knjižnice. (Slavic, 1936) J. Glonar je z nacrtovanjem knjižnicne zgradbe že imel izkušnje, saj ga je leta 1926 Plecnik prosil za pomoc Aleks. Devu, ki je pripravljal projekt univerzitetne knjižnice (v Prelovšek, 2022, str. 14). Ožja komisija je 3. junija 1930 oblikovala strokovna izhodišca za nacrtovanje stavbe v dokumentu Smernice za izgradnjo Univerzitetne knjižnice v Ljubljani (Smernice, 1930). Pri izdelavi smernic je ožja komisija izhajala predvsem iz stanja in razvojnih nacrtov Državne študijske knjižnice, ki jo je ljubljanska univerza formalno prevzela šele leta 1938. Za vzor sta ji služili stavba univerzitetne knjiž­nice v Oslu, zgrajena leta 1913, in stavba Deutsche Bücherei v Leipzigu iz leta 1916. Med teoreticnimi referencami zasledimo tudi delo znamenitega praškega bibliotekarja, Slovenca Ivana Žmavca, Hospodárné rízení osvetové cinnosti ve­deckých knihoven iz leta 1924. Izhodišcni pogoji, ki jih je dolocila komisija, so vkljucevali možnost poznejše širitve oziroma dozidave objekta, cim manjše število hodnikov, strogo locitev citalnic, upravnih prostorov in skladišc ter le en vhod za obiskovalce. Citalnice naj bi dobivale svetlobo od zgoraj, skladišca naj bi bila locirana nad upravnimi prostori in citalnicami, tla v njih pa ravna in brez stopnic. Površina skladišc naj bi ob predvidenem letnem dotoku 7.000 številk (signatur) zadošcala za 100 let, torej za skupaj 700.000 signatur. Leta 1930 je bila taka ocena dotoka optimisticna, saj je bil v drugi polovici dvaj­setih let letni dotok gradiva v knjižnico, kljub omenjenemu porastu zaradi obvez­nega izvoda, znatno manjši. V casu revizije leta 1925 je bil na primer knjižnicni fond ocenjen na 110.000 zvezkov in 42.000 signatur (del), medtem ko je leta 1928 knjižnica štela 150.000 zvezkov in 46.000 signatur (del) (Pivec-Stele, 1932), kar pomeni, da je prirast znašala med 1.300 in 2.000 signaturami (oziroma med 13.000 in 20.000 zvezki) letno. Zgradba naj bi poleg tega imela namenske prostore za okrepcevalnico, sobo za izposojo in vracanje knjig, glavno citalnico z 200 sedeži, sobo za tekoce naro­cene casopise in revije, profesorsko citalnico z 20 sedeži, sobo za kataloge in bibliografske pripomocke, ob citalnici tudi sobo za kataloge za bralce, razstavno dvorano ter predavalnico. Za upravo knjižnice naj bi bile namenjene upravniko­va pisarna s predsobo ter ena vecja in dve manjši sobi za uradnike. Smernice so predvidevale še prostore za posebne zbirke, med katerimi je bila predvidena soba za rokopisno zbirko s šestimi sedeži za uporabnike, sobo za graficno zbirko ter sobo za muzikalije in zemljevide. Posebni prostori naj bi bili namenjeni še prido­bivanju in obdelavi periodicnih publikacij in monografij ter knjigoveškemu delu. Poleg tega naj bi bili v stavbi tudi stanovanji za hišnika in upravnika ter prostori za centralno kurjavo, prezracevalno napravo in stranišca. Novo zgradbo naj bi zgradili na zemljišcu nekdanjega Knežjega dvorca, ki ga je ljubljanska mestna obcina še istega leta dala na razpolago v ta namen. Zemljišce s površino 2267 m2 ob Knežji ulici (današnji Turjaški), med Vegovo in Gosposko ulico, je bilo leta 1935 z darilno listino tudi formalno predano univerzi. 4 Izvirni Plecnikov nacrt Na pobudo F. Kidrica in I. Prijatelja je arhitekt Jože Plecnik pozimi leta 1930/1931 izdelal prvi nacrt za stavbo. Pri izdelavi nacrta je poleg že omenjenih biblio­tekarjev ožje komisije s strokovnimi nasveti sodeloval še bibliotekar Državne študijske knjižnice Josip Puntar.2 2 Josip Puntar (1884–1937), literarni zgodovinar in bibliotekar, od leta 1920 zaposlen v Državni študijski knjižnici. Plecnik se je pri zasnovi nove stavbe univerzitetne knjižnice zgledoval po du­najski univerzitetni knjižnici Otta Wagnerja. Pokrivala naj bi površino 2.065 m2 in omogocala hranjenje 235.700 knjig. Nacrt je predvideval glavno citalnico s površino 380,5 m2, profesorsko citalnico s površino 97 m2, razstavno dvorano s površino 123 m2, casopisno citalnico s površino 110 m2 in casopisno skladišce s površino 118 m2. Nacrtovani so bili prostori za umetnostnozgodovinski inštitut s površino 352 m2 in predavalnica s površino 167,5 m2. Glavni vhod s Knežje (Turjaške) ulice je vodil prek monumentalnega stopnišca do Velike citalnice, medtem ko je stranski vhod z Gosposke ulice omogocal neposreden dostop do predavalnice in casopisne citalnice. V kleti ob Knežji ulici je bilo nacrtovano skladišce za kurjavo in prostor za cen­tralno kurjavo, ob Gosposki pa stanovanje za kurjaca. V pritlicju sta bila desno od vhoda nacrtovana vratarjeva loža in stanovanje, levo od vhoda pa ekspedit (prostor za prevzem knjižnicnega gradiva), preostali prostori so bili namenjeni skladišcem. V južnem traktu pritlicja je bilo ob Vegovi ulici nacrtovano skladišce periodike, ob Gosposki ulici ljudska citalnica, vmes pa predavalnica. Osrednje mesto severnega trakta v prvem nadstropju je bilo namenjeno razstavni dvorani, s profesorsko citalnico na levi in graficno zbirko, ki je bila povezana z inštitutom za umetnostno zgodovino, na desni. Prostori ob Vegovi so bili name­njeni upravnim pisarnam, skladišcem rokopisov ter študijskim sobam, medtem ko naj bi trakt ob Gosposki ulici gostil skladišce revij in kataloge. Južni trakt je zavzemala Velika citalnica. Dvorana s tlorisom 380 m2 in višino 10 m je segala cez tri nadstropja. Pred vhodom v citalnico so bili prostori za garderobo, okrep­cevalnica in toaletni prostori. V drugem nadstropju ob Vegovi ulici je bilo nacrtovano stanovanje za ravnatelja knjižnice, preostali prostor pa so zavzemala skladišca. Skladišca so obsegala tudi celo tretje in cetrto nadstropje, razen trakta ob Vegovi, kjer naj bi imeli pro­store zbirki zemljevidov in muzikalij. (Gregoric, 1939; Plecnik, 1933) Nacrt je v marsicem odstopal od smernic, ki jih je izdelala podkomisija. Brez mož­nosti širitve objekta so skladišca omogocala hrambo le tretjine gradiva, ki naj bi ga knjižnica pridobila v naslednjih 100 letih (le 235.700 od ocenjenih 700.000 del). Široki hodniki in stopnišca so vodila neposredno do skladišc, po­slovni in uporabniški deli stavbe niso bili razmejeni, prav tako ni bila upošteva­na predlagana osvetlitev citalnic. Nacrtovani prostori inštituta za umetnostno zgodovino pa kažejo, da je bilo sobivanje univerzitetnih seminarjev in knjižnice nacrtovano že od vsega zacetka. Plecnikov nacrt je bil junija leta 1931 razgrnjen na Univerzi in posredovan mini­strstvu za zgradbe v Beograd, kjer je bil že julija istega leta kot »idealen in vsem potrebam odgovarjajoc nacrt biblioteke« tudi odobren. Ceprav je ministrstvo za prosveto za leto 1930/31 zagotovilo sredstva za gradnjo in je bil v ta namen zagotovljen tudi znesek iz proracuna Dravske banovine, medtem ko je mesto Ljubljana obljubilo zemljišce, z gradnjo niso zaceli, ker je ministrstvo za finance ustavilo vse investicije. (Slavic, 1936) 4.1 Kritike Plecnikovega nacrta: Vurnikov nacrt, Salvisbergovo mnenje in želje bibliotekarjev Precnikov projekt nove stavbe univerzitetne knjižnice je bil leta 1932 objavljen v reviji Dom in svet ter leta 1933 še v samostojni publikaciji (Plecnik, 1932, 1933). Nanj so se kriticno odzvali tako arhitekti kot tudi bibliotekarji, ki so si v mnogo­cem delili mnenje. Arhitekt Ivan Vurnik je predstavil svoj nacrt univerzitetne knjižnice, ki ga je leta 1934 objavil v posebni brošuri (Vurnik, 1934). Pri izdelavi projekta je upošteval že omenjene smernice ožje komisije in se naslonil na knjižnicne stavbe, zgrajene po letu 1912 v Tübingenu, Zürichu in Bernu. Nacrt je predvideval dvonadstropno zgradbo, ki bi ji po zapolnitvi skladišc (predvidoma po 50 letih) lahko dogradi­li stolpic s skladišcnimi prostori. Za razliko od Plecnika je I. Vurnik nacrtoval tudi dodatne prostore za delo s casniki, sobo za bibliografske pripomocke, klet za »mrtvo« literaturo, prirocne shrambe ob ekspeditu, trezor oziroma plinsko zaklonišce, pa tudi centralne toaletne prostore, shrambo za kolesa in parkiri­šce. Ob tem je kriticno opozoril na slabo osvetljenost citalnic in predavalnic v Plecnikovem projektu. Razlicna nacrta uveljavljenih arhitektov sta zahtevala odziv Univerze. Tako je rektor 13. junija 1935 zaprosil za mnenje priznanega švicarskega arhitekta Otta Rudolfa Salvisberga.3 3 Otto Rudolf Salvisberg (1882–1940), švicarski arhitekt. Ta je še istega leta v svoji recenziji podprl Vurnikovo re­šitev, saj naj bi imel »projekt [v primerjavi s Plecnikovim – op. avtorice] ne le opazne organizacijske in operativne prednosti, temvec tudi zmanjšano kubika­žo in s tem vecji izkoristek prostora ter možnost sukcesivnega širjenja knjižnih skladišc« (Salvisberg, 1935). I. Vurnik naj bi po Salvisbergovem mnenju izhajal iz ustreznih premislekov in predlagal rešitve, ki so ustrezale zahtevam gradbenega programa. Po drugi strani je Plecnikov projekt oznacil kot primer zastarele repre­zentativne gradnje, ki namembnost objekta podreja zunanjemu formalizmu, kar vodi v neizogibno neskladje med funkcionalnostjo in obliko. Priporocil je tudi gradnjo »protibombnega« kletnega zaklonišca za zašcito ljudi in dragocenega knjižnega gradiva ter pozval k razmisleku o ustreznejši lokaciji stavbe. Repre­zentativna zgradba, kot je univerzitetna knjižnica, bi si po njegovem zaslužila mesto na Kongresnem trgu ob zgradbi Univerze, s cimer bi se izboljšala tudi urbanisticna podoba Ljubljane. (Salvisberg, 1935) Ustreznost Plecnikovih nacrtov so zato ponovno pretehtali tako glede tehnicnih karakteristik kot tudi glede notranje ureditve prostorov. Mnenje o notranji ure­ditvi je pripravil J. Šlebinger, ki je bil kriticen do vrste nacrtovanih Plecnikovih rešitev. Neodobravanja so bila deležna prostorna stopnišca, hodniki in veže, ki naj bi jih bilo po njegovem težko ogrevati. Tudi naravna osvetlitev velike cital­nice je bila po njegovem nezadostna, nacrtovana izposoja knjig v citalnici pa problematicna in bi jo bilo treba prestaviti drugam. Kriticen je bil do umestitve skladišc, saj je dostop do njih zahteval dolge transportne poti. Dodaten problem je predstavljalo tudi dejstvo, da skladišc v razlicnih nadstropjih niso povezova­la notranja stopnišca. Iz stavbe bi bilo treba po Šlebingerjevem mnenju izlociti univerzitetne seminarje, ljudsko citalnico, predavalnico in stanovanja. (Pregled želja, s. a.) Kritike bibliotekarjev so Plecnika gotovo vznevoljile, saj je v zacetku leta 1936 zapisal: »Ker so si knjigomolji [oznacila avtorica] premislili, prosim lepo, da se ta del obravnava kot magazin …« (v Prelovšek, 2022, str. 59). Nacrti so bili deloma predelani in 11. marca 1936 jih je gradbeno ministrstvo ponovno odobrilo. Dne 21. avgusta 1936 je licitacijo za izgradnjo knjižnice dobilo podjetje Matko Curk in 5. oktobra 1936, dobrih 6 let po izdelavi okvirnega nacrta, je ban dr. Natlacen zasadil prvo lopato za izkop temeljev za vseuciliško knjižnico. (Slavic, 1936) 5 Razdelitev prostorov med knjižnico in univerzo Bolj kot so se uresnicevali nacrti za gradnjo univerzitetne knjižnice, bolj je bilo jasno, da bodo prostori zanjo neustrezni in premajhni. Nefunkcionalnosti v nacrtu namrec niso bile edini problem, s katerim so bili sooceni bibliote­karji. Knjižnicna stavba naj bi poleg knjižnice gostila še vrsto univerzitetnih seminarjev, veliko vec, kot je bilo predvideno v prvotnem Plecnikovem nacrtu. Vanjo naj bi vselili predvsem seminarje, katerih znanstveno delo je bilo vezano na knjižnico. Nacrt razdelitve prostorov, ki bi jih v novi stavbi zasedli knjižnica in seminarji, je pripravil F. Kidric. Sprva so sicer razmišljali, da bi celoten fond Državne štu­dijske knjižnice (ki je bil tega leta ocenjen na 280.000 enot) namestili v drugo nadstropje, tudi tako, da bi namestili police na hodnike pred skladišci. Vendar so zamisel opustili, ker prostorov, glede na zunanjo fasado ob Vegovi, ni bilo mo­goce spremeniti v skladišca. F. Kidric je v Provizornem porocilu glede »minimal­nih« potreb za nastanitev knjižnice v bodoci zgradbi vseuciliške knjižnice z dne 5. marca 1937 (Provizoricno porocilo, 1937) ocenjeval, da bo ob obstojecem fondu in 8.000 enotah letnega prirasta fond knjižnice v petdesetih letih narasel na približno 600.000 enot, za kar bi bilo potrebnih 18.000 m polic. Zato bi knjižnica za poslovanje v naslednjih 50 letih potrebovala vse pritlicje, razen prostorov ob Gosposki ulici, vse prvo nadstropje, v drugem in tretjem nadstropju prostore ob Gosposki ulici, polovico prostorov ob Knežji (Turjaški) ulici in trakt ob hišah ter celo cetrto nadstropje z izjemo prostorov nad veliko citalnico. Univerzitetnim inštitutom oziroma seminarjem bi tako pripadel del pritlicja ob Gosposki ulici, v drugem in tretjem nadstropju prostori ob Vegovi in polovica prostorov ob Knežji (Turjaški) ulici, v cetrtem nadstropju pa prostori nad Veliko citalnico, ki bi jih preuredili v predavalnico. Razdelitvi prostorov je F. Kidric dodal še poziv arhi­tektu, naj vendar odpravi hodnike pred skladišci. Najvec pisarn je bilo tako v novi stavbi namenjenih filozofski fakulteti, mesto v njej pa bi našli tudi rektorata ter dekanata teološke in medicinske fakultete. Nacrtovali so, da se bodo univerzitetni seminarji postopoma umikali iz poslopja. Po petindvajsetih letih naj bi bili sprošceni prostori ob Knežji (Turjaški) ulici, po petdesetih letih pa še preostali prostori. Predlagana rešitev ni v celoti ustrezala niti univerzi niti knjižnici. Z univerze je prišel predlog, naj se notranji dvorišcni prostor predela v eno ali vec predavalnic, medtem ko so kritike bibliotekarjev še globje posegale v zasnovo stavbe. Ker so ugotavljali, da bodo prostori, namenjeni knjižnici, pretesni, so 8. maja 1937 predlagali drasticne spremembe. Veliko citalnico naj bi razdelili na tri dele: na citalnico, profesorsko citalnico in sobo za kataloge. Prostor, v katerem je bila nacrtovana profesorska citalnica, naj bi bil namenjen oddelku za katalogizacijo. Zmanjšati bi bilo treba tudi razstavno dvorano, tako da bi vanjo lahko namestili kartografsko zbirko. V prostore male citalnice pa naj bi namestili periodicne publikacije. (Provizoricno porocilo, 1937) 6 Kritike pred selitvijo knjižnice v novo zgradbo in po njej Gradnja univerzitetne knjižnice je hitro napredovala. Od blagoslova temeljnega kamna in zacetka zidave do leta 1940, ko je bila zgradba dokoncana, so minila le 4 leta. Knjige so dobile velicastno palaco, knjižnicarji pa po svojem mnenju nefunkcionalno knjižnico, ki so jo morali deliti s fakultetnimi seminarji. Kritike njene notranje ureditve s strani bibliotekarjev niso potihnile. Pregledano arhiv­sko gradivo žal ne razkriva, kaj je bil povod za Plecnikovo sporocilo J. Glonarju januarja 1941, v katerem se odziva bodisi na že veckrat problematizirana stopni­šca pred skladišci ali morda celo na eventualno kritiko glavnega stopnišca pred Veliko citalnico (»Stopnišce pa, kolikor vem, doslej še nikdo ni vzel na muho …«). Tudi ni jasno, s cim naj bi Glonar, sicer znan kot oster polemik, »dražil« Zagreb­cane. (Plecnik, 1941) J. Šlebinger je februarja 1941 rektorju univerze poslal okvirni nacrt selitve knjiž­nice v novo stavbo in obenem navedel vrsto pomislekov glede površine in raz­mestitve knjižnici pripadajocih novih prostorov, predvsem pa glede varnosti knjižnice. Glede slednjega je kritiziral odlocitev o opustitvi upravnikovega sta­novanja, katerega prostore so namenili seminarjem filozofske fakultete, in selit­ve hišnikovega stanovanja v klet. Ocitno so si bibliotekarji glede upravnikovega stanovanja tik pred selitvijo premislili. Predlagal je tudi, naj se opusti nacrtovani vhod z Vegove, ki bi omogocal neposreden dostop do seminarjev v pritlicju. Na okna pritlicnih pisarn na Vegovi, ki segajo skoraj do tal, bi bilo treba namestiti železne mreže, železne pregrade pa na hodnikih pred skladišci. Poleg tega so v knjižnici pogrešali prehod med hodnikoma pred Veliko citalnico, povezavo (to je vrata) med sobo za katalogizatorje in katalogi ter v prvem nadstropju locen prostor za vracilo knjig. Slika 1: Plecnikovo sporocilo J. Glonarju, 25. 1. 1941 (Vir: Arhiv NUK, Ms 1377, Korespondenca J. Plecnik, Mapa 6) J. Šlebinger je posebej opozoril na problem transporta gradiva. Ker so na mesto enega od dveh nacrtovanih dvigal umestili toaletne prostore, je ostalo le eno dvigalo za ves transport gradiva, za zaposlene in za uporabnike. Ob tem je ome­nil še neuporabno dvigalo za strežbo gradiva v Veliki citalnici, ki je premajhno in napacno montirano, ter opozoril še na vrsto drugih pomanjkljivosti. (ZAMU) V skrbi za racionalno organizacijo delovnih procesov je J. Glonar že naslednji mesec v opomniku pred selitvijo knjižnice v novo stavbo ponovno opozoril na ustrezno razdelitev prostorov. Treba bi bilo lociti dostope za zaposlene in obiskovalce ter poti knjig, ki se po izposoji vracajo v skladišca, in onih, ki so še v procesu obdelave. Katalogizacija bi se morala vršiti na enem mestu, pri cemer so bili poleg starih katalogov potrebni še novi listkovni katalogi tako za interno uporabo kot za uporabnike ter prostor za prirocno zbirko, ki jo potre­bujejo delavci pri katalogizaciji gradiva. Kritiziral je dostop do galerije v Veliki citalnici ter opozarjal, da je treba v prostoru urediti še mesto za informatorja in katalog citalniškega gradiva. Predlagal je tudi, naj bo v citalnici nekaj nižjih miz za uporabo gradiva velikega formata. (Promemoria pred selitvijo v novo stavbo, 1941) Medtem so se v stavbo že selili seminarji filozofske fakultete. Ravnatelj J. Šlebin­ger je do konca poskušal pridobiti cim vec prostorov za knjižnico, med drugim prostore v tretjem nadstropju ob Vegovi, kamor bi knjižnica namestila zbirko muzikalij, graficno zbirko in knjižnico Toma Zupana. (ZAMU 1941) Žal njegova prizadevanja niso rodila uspeha in zbirke so morale svoje delovanje organizi­rati v prostorih skladišc, medtem ko je želja Toma Zupana,4 4 Tomo Zupan (1839–1937), literarni zgodovinar, prešernoslovec, pridigar. Osebno knjižnico je po njegovi smrti kot zapušcino prejela univerzitetna knjižnica. da bi bila njegova knjižnica namešcena v posebnih prostorih, vse do danes ostala neizpolnjena. Knjižnica je zakljucila selitev knjižnicnih fondov v avgustu in 23. avgusta 1941 zacela z delom v novi zgradbi. Vecino pisarn (osemindvajset velikih in manjših sob ter dve delovni sobi) v zgradbi je zasedla filozofska fakulteta, medtem ko je knjižnica razpolagala s trinajstimi pisarniškimi prostori, dvema citalnicama in skladišci. V januarju 1944, le dobri dve leti po vselitvi in še preden so bili prostori knjiž­nice dokoncno opremljeni, je knjižnico zajel požar, ki je unicil Veliko citalnico in prostore nad njo. Pri obnovi, ki je sledila, so se ponovno pojavili predlogi za odpravo neustreznih rešitev, na katere so med gradnjo stavbe opozarjali biblio­tekarji. Obnovitvena komisija, ki je pod vodstvom profesorja A. Krála skrbela za rekonstrukcijo stavbe, se tako ni omejila le na vzpostavitev stanja knjižnice pred požarom, temvec je predlagala odpravo pomanjkljivosti, ki so se pokazale v kratkem casu delovanja knjižnice. Zaradi slabe osvetlitve Velike citalnice so predlagali spremenjeno postavitev miz, tako da bi svetloba padala bralcem z leve, ne pa v hrbet, leseni kasetirani strop pa naj bi nadomestili z belo štukatu­ro. Iz Velike citalnice bi bilo treba izloci izposojo gradiva, urediti dvigalo med citalnico in skladišci tako za osebe kot za gradivo ter opustili skladišce knjig v prvi etaži ob hodniku. (Zapisnik o 4. redni seji Univerzitetnega knjižnicnega odbora, 1944). Vendar do predlaganih sprememb ni prišlo in Velika citalnica je bila po koncu vojne obnovljena v izvirni obliki z nekaj manjšimi spremembami (Prelovšek, 2022). 7 Zakljucek Kljub novi stavbi, namensko zgrajeni za potrebe univerzitetne knjižnice, je po­manjkanje prostora še leta po vselitvi krnilo njeno delovanje. Posebne zbirke je morala knjižnica namestiti v prostore skladišc in šele po letu 1961, ko se je iz stavbe izselila filozofska fakulteta, je prostorska stiska za nekaj casa popustila. Knjižnica je poskušala v danih prostorih optimizirati svoje delovanje. Najprej je izlocila izposojo gradiva iz Velike citalnice in po izselitvi filozofske fakultete v ustreznejše prostore namestila tudi posebne zbirke. Vendar stavba ni zadošcala za petdeset let, kot je nacrtoval F. Kidric. V drugi polovici tridesetih let 20. stoletja gotovo ni bilo mogoce predvideti velikega do­toka gradiva neposredno po drugi svetovni vojni. Nacrtovanih 600.000 enot je knjižnicna zbirka prerasla že ob koncu petdesetih let. Ob velikem prirastu obveznega izvoda iz cele Jugoslavije je namrec prevzela tudi fonde Federalnega zbirnega centra. Dotok je presegal 20.000 enot letno in leta 1951 so evidentirali celo rekordnih 46.000 enot prirasta. Zato so se kmalu pojavile ideje o nadgradnji obstojece stavbe, o prizidku ob Gosposki ulici in podobno. Zahvala Clanek je nastal ob prijazni pomoci bibliotekarjev in arhivistk NUK in ZAMU, ki so mi svetovali pri iskanju gradiva in brez katerih raziskava ne bi bila mogoca. Zahvala tudi Veselinu Miškovicu za kriticna opozorila in sugestije. Razlaga kratic ZAMU – Zgodovinski arhiv in muzej univerze NUK – Narodna in univerzitetna knjižnica Navedeni viri Debeljak, T. (1936). Univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Slovenec, 64(234), 9. ZAMU, Rektorat, IV-206, 66, NUK. Dopis J. Šlebingerja rektorju univerze. Glonar, J. (1912). O rabi javnih znanstvenih knjižnic. Dijaški almanah za leto 1912/1913. Glonar, J. (1933). »Univerzitetna biblioteka« v Ljubljani. Sodobnost, 1(9), 397–401; (10), 458–462; (11), 495–500. Glonar, J. (1939). Naloge slovenske vseuciliške knjižnice. Obzorja, 2(9), 376–322. Gregoric, J. (1939). Nove ljubljanske stavbe. Kronika slovenskih mest, 6(1), 11–12; 6(2), 29–31; 6(3), 45–47; 6(4), 53–59. Pirjevec, A. (1936). Bibliotecni zakon. Sodobnost, 4, 227, 280, 381. Pirjevec, A. (1940). Knjižnice in knjižnicarsko delo. Mohorjeva družba. Pivec-Stele, M. (1932). Naše knjižnice: poskus statistike. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 13(1-4), 71–92. Plecnik, J. in Stele, F. (1933). Projekt univerzitetne biblioteke ljubljanske. J. Blasnik nasl. Plecnik, J. (1932). Nacrti za Univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Dom in svet, 45(5-6), pri­loge 6a -7b. Plecnik, J. (1926, 6. december). [Pismo Joži Glonarju]. Arhiv Narodne in univerzitetne knjižnice (Zbirka Ms 1377, mapa 6). Plecnik, J. (1941, 25. januar). [Pismo Joži Glonarju]. Arhiv Narodne in univerzitetne knjiž­nice (Zbirka Ms 1377, mapa 6). ZAMU, IV-206, 66. (1941, 19. maj). Porocilo o razporeditvi prostorov v univerzitetni knjiž­nici. Pregled želja, ki naj bi se upoštevale pri gradnji univerzitetne knjižnice. (n. d.). Arhiv Na­rodne in univerzitetne knjižnice (Zbirka Ms 1915) Prelovšek, D. (2022). Narodna in univerzitetna knjižnica. Založba ZRC SAZU. ZAMU, IV-206, 66. (1941, 20. marec). Promemoria pred selitvijo v novo stavbo. Provizoricno porocilo glede »minimalnih« potreb za nastanitev knjižnice« v bodoci zgradbi vseuciliške knjižnice. (1937, 5. marec). Arhiv Narodne in univerzitetne knjižnice (Zbirka Ms 1915). Rus, J. (1929). Neprilike najstarejšega kulturnega zavoda v Sloveniji. Jutro, 10(47), 11. Salvisberg, O. R. (1935). Universitätsbibliothek in Ljubljana (Laibach). Gutachten über die Neubauprojekte. Arhiv NUK, Ms 1915, Narodna in univerzitetna knjižnica, Mapa 8. Slavic, M. (1936). Zgodovinski pregled dela za ustanovitev vseuciliške knjižnice v Ljubljani. Arhiv NUK, Ms 1915. Smernice za gradnjo Univerzitetne knjižnice v Ljubljani. (1930). Arhiv NUK, Ms 1915. Spremembe v I. nadstropju. (1937, 8. maj). Arhiv NUK, Ms 1915. Vurnik, I. (1934). Vseuciliška knjižnica ljubljanska. I. Vurnik. Wiesthaler, F. (1908). Naše novo šolsko poslopje. V: Izvestje c. kr. II. državne gimnazije v Ljubljani o šolskem letu 1907/1908 (51–64). C. kr. druga državna gimnazija. Zapisnik o 4. redni seji Univerzitetnega knjižnicnega odbora. (1944, 14. april). Arhiv NUK, Nepopisani fond Univerzitetne biblioteke, Mapa 8. Zapisnik o 4. redni seji Univerzitetnega knjižnicnega odbora. (1944, 14. april). ANUK, Ne­popisani fond Univerzitetne biblioteke, Mapa 8. Žmavc, I. (1924). Hospodárné rízení osvetové cinnosti vedeckých knihoven. Masarykova akademie Práce. dr. Eva Kodric-Dacic, doc. in bibliotekarska svetnica Zg. Bitnje 26, 4209 Žabnica e-pošta: evakodricdacic@gmail.com Lokacija splošne knjižnice: primer umestitve Knjižnice Pobrežje Mariborske knjižnice v trgovski center Choosing a site for a public library: Case study – placing a Pobrežje library (a branch of Maribor public library) in a shopping center Mateja Ogrizek Oddano: 30.1.2024 – Sprejeto: 19.3.2024 1.01 Izvirni znanstveni clanek 1.01 Original scientific paper UDK 022.1(497.4Maribor) DOI https://doi.org/10.55741/knj.68.1.6 Izvlecek Namen: V clanku obravnavamo pomen in vpliv lokacije splošne knjižnice na njeno uporabo in na okolje, v katerem deluje. Raziskavo smo izpeljali kot študijo primera ob selitvi Knjižnice Pobrežje, organizacijske enote Mariborske knjižnice, na novo lokacijo, v trgovski center. Metodologija/pristop: Za ugotavljanje vpliva na uporabo knjižnice po selitvi smo upo­rabili statisticne podatke iz programskega segmenta Cobiss3/Izpisi. Z analizo vsebine polstrukturiranih intervjujev, ki smo jih izpeljali z vodjo knjižnice in s sedmimi poslov­nimi subjekti v trgovskem centru, pa smo ugotovili mnenje o percepciji in sprejetosti knjižnice med uporabniki ter mnenje o vplivu, ki naj bi ga imela knjižnica na poslova­nje drugih poslovnih subjektov v trgovskem centru. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da sta se prvi vpis clanov Mariborske knjižni­ce in obisk v Knjižnici Pobrežje na novi lokaciji izrazito povecala tako na ravni enote kot v primerjavi z drugimi primerljivimi organizacijskimi enotami v mreži Mariborske knjižnice. Odzivi uporabnikov glede umestitve knjižnice v trgovski center so po mne­nju vodje knjižnice dobri, zaznava pa tudi dolocene pomisleke. Vecina intervjuvanih predstavnikov poslovnih subjektov v trgovskem centru je mnenja, da ima umestitev knjižnice v njihovo poslovno okolje dolocen pozitiven poslovni vpliv in knjižnico z na­klonjenostjo sprejemajo kot poslovno sosedo. Omejitve raziskave: Raziskava je bila izvedena v kratkem (le enajstmesecnem) ob­dobju po selitvi Knjižnice Pobrežje, od oktobra 2022 do avgusta 2023. Prav tako je bilo ob­dobje pred selitvijo zaznamovano s t. i. kovidnimi ukrepi, ki so vplivali na uporabo knjižnic ter poslovanje trgovinske in gostinske dejavnosti. Izvirnost/uporabnost raziskave: Rezultati pricujoce raziskave bodo lahko v pomoc pri razmišljanju o nacrtnih umestitvah organizacijskih enot splošnih knjižnic v trgovske objekte. Kljucne besede: splošne knjižnice, lokacija, dostopnost, trgovski centri, percepcija Podatkovni set: Vsi raziskovalni podatki, na katerih temeljijo rezultati, so na voljo kot del clanka in niso arhivirani v nobenem drugem viru. Abstract Purpose: The paper discusses the significance and effects of the location of a public library on its use and on the environment in which it operates. The research was con­ducted as a case study of Pobrežje Library, a branch of Maribor Public Library, after relocation to a shopping centre. Methodology/approach: To assess the impact on library use after relocation, we ana­lysed statistical data from the Cobiss3/Izpisi segment of library automation system. Through a content analysis of semi-structured interviews with the head of Pobrežje Library and with representatives of seven business entities in the shopping centre, we obtained the opinion on perception and acceptance of the library among the users, as well as opinions on the influence the library might have on the turnover of other busi­nesses in the shopping centre. Results: The results of the research show a significant increase of new memberships and usage of the Pobrežje Library at its new location. The increase was also significant after comparing the data to other similar branches of the Maribor Public Library. Ac­cording to the head librarian of Pobrežje Library, the users’ perceptions regarding the location of the library in the shopping centre are generally positive, though certain concerns are also noted. The majority of interviewed representatives of business enti­ties in the shopping centre believe that the library has some positive business impact and they see the possible future benefits of the library as a business neighbour. Research limitation: A short research period (only eleven months) after the relocation of Pobrežje Library (from October 2022 to August 2023). The pre-relocation period was influenced by COVID-19 measures, which affected library use and commercial busi­nesses. Originality/practical implications: The results of this case study may be valuable for strategic placement planning, when considering shopping centres as locations for public library branches. Keywords: public libraries, location, accessibility, shopping centres, perception Data set metadata: All research data underlying the results are available as part of the article and no additional source data are required. 1 Uvod V pricujocem prispevku1 1 Clanek je nastal na podlagi pisne naloge za bibliotekarski izpit (Ogrizek, M. (2023). Lokacija splošne knjižnice: primer umestitve Knjižnice Pobrežje v trgovski center. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LRTZ295A/6f93acbe-40cb-4bc2-a820-c339551f19a8/PDF) ugotavljamo, da je lokacija knjižnice eden izmed naj­pomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na obisk in uporabo knjižnice. Knjižnica Pobrežje (organizacijska enota v mreži Mariborske knjižnice) je s selitvijo v trgo­vski center septembra 2022 dobila izjemno lokacijo glede na kriterije, ki naj bi jih upoštevali ob nacrtovanju. V nadaljevanju clanka bomo te kriterije podrobneje predstavili. Namen in cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv nove lokacije Knjižnice Pobrežje na uporabo knjižnice, pridobiti mnenje dolgoletne vodje Knjižnice Pobrežje o spre­jetosti nove lokacije knjižnice pri uporabnikih ter pridobiti mnenje o morebitnem vplivu knjižnice na poslovanje drugih poslovnih subjektov v trgovskem centru. V Sloveniji imamo sorazmerno majhno število splošnih knjižnic, ki delujejo v sklo­pu trgovskih centrov, in izkušenj s takšnimi umestitvami ni veliko. Tako znotraj strokovne kot laicne javnosti se ob takšnih umestitvah pogosto pojavljajo pomisle­ki o primernosti združevanja trgovske in kulturne dejavnosti. Pricujoca raziskava je tako nastala tudi z mislijo, da bodo lahko njeni rezultati v pomoc pri razmišlja­nju in nacrtovanju umestitev novih enot splošnih knjižnic v trgovske objekte. Prispevek je sestavljen iz teoreticnega dela, kjer smo opisali kljucne koncepte in pojme, pomembne za našo raziskavo, sledi opis zasnove raziskave ter predstavi­tev in interpretacija rezultatov. Clanek zakljucujemo z razmisleki o prihodnosti Knjižnice Pobrežje na novi lokaciji in s predlogi za morebitno nadaljnje razisko­vanje tematike umestitev splošnih knjižnic v trgovske centre. 2 Teoreticna izhodišca V teoreticnem uvodu povzemamo glavne poudarke pregledane strokovne lite­rature na temo pomena in nacrtovanja lokacije in kolokacije splošnih knjižnic, opozorimo na posamezne študije primerov splošnih knjižnic v svetu, ki delujejo v sklopu trgovskih centrov, ter se navežemo na dojemanje oziroma percepcijo knjiž­nicnega prostora. V predstavitvi Knjižnice Pobrežje navajamo vzroke za selitev ter na kratko opišemo staro lokacijo knjižnice in njeno umestitev v trgovski center. 2.1 Knjižnica Pobrežje Od leta 1988 do septembra 2022 je Knjižnica Pobrežje delovala v najemnih pro­storih Zavoda za rehabilitacijo invalidov Soca v Mariboru. Lokacija knjižnice je bila slabo vidna, za uporabnike je bilo namenjenih le nekaj parkirnih mest, ki so bila v souporabi z uporabniki Zavoda za rehabilitacijo invalidov Soca, ni bila umešcena ob zgošceno naselitveno podrocje, dobro je bila dostopna z javnim prometom, do nje so bili speljani kolesarska steza in plocniki. V Strateškem nacrtu Mariborske knjižnice 2021–2025 (Mariborska knjižnica, 2021) je bilo ugotovljeno, da so bili najemni prostori Knjižnice Pobrežje v sklopu objekta URI Soca neprimerni in premajhni, onemogocali so izvajanje knjižnicne dejavnosti v skladu s sodobnimi potrebami uporabnikov in poslanstvom knjiž­nice ter niso zagotavljali osnovnih delovnih pogojev za zaposlene. V strateški usmeritvi, ki govori o izboljšanju prostorskih pogojev posameznih enot knjiž­nice, je nacrtovana selitev Knjižnice Pobrežje v nove, vecje prostore v sklopu soseske Novo Pobrežje (projekt Stanovanjskega sklada Republike Slovenije). Ker se je gradbeni projekt zamaknil za nedolocen cas in so se hkrati pojavljale težave s podaljševanjem najemnine na obstojeci lokaciji, so kot o primernem prostoru zaceli razmišljati o ponujenem praznem trgovinskem lokalu v trgovskem centru Mercator center Pobrežje. Septembra 2022 je stekla selitev v nove, vecje prostore (Mariborska knjižnica, 2023). Predvidoma gre za nekajletno vmesno lokacijo, zato je bila vecina prejšnje notranje opreme le preseljena in razporejena v sode­lovanju z arhitektom, dodani so bili potrebni novi knjižni regali za knjižnicno gradivo, vecjih investicij v prostor ni bilo. Nova lokacija knjižnice je ob strnjeni bivanjski poselitvi naselja, v središcu na­kupovalne dejavnosti širšega podrocja, saj jo obkrožajo številni trgovski cen­tri. Do nakupovalnega središca so speljane kolesarske poti in plocniki, postaja mest­nega avtobusa je tik pred vhodom. V neposredni bližini (manj kot en kilo­meter hoje) je osnovna šola ter nekaj oddelkov Vrtca Pobrežje. Za uporabnike centra je na voljo brezplacno pokrito parkirišce. Knjižnica je del centra in je zato dostopna skozi glavni vhod trgovskega centra, nahaja se v pritlicju trgovskega objekta Mercator center Pobrežje. Je odprtega tipa: ima širok vhod brez vhodnih vrat, zvoki in glasba s hodnikov nakupoval­nega centra so slišni v notranjost knjižnice, ena stranica knjižnice je prosojna steklena površina. Nasproti vhoda je kavarna in slašcicarna, poslovne sosede so cvetlicarna, živilska trgovina, restavracija, otroška igralnica, papirnica, trgo­vina za male živali, frizer, športna trgovina, trgovina z oblacili, butik in optika. Umešcenost knjižnice v notranjost trgovskega centra prikazujeta sliki 1 in 2. Slika 1: Umešcenost Knjižnice Pobrežje v trgovski center (Vir: osebni arhiv avtorice clanka) Slika 2: Umešcenost Knjižnice Pobrežje v trgovski center (Vir: osebni arhiv avtorice clanka) 2.2 Pomen lokacije splošne knjižnice »Lokacija, lokacija, lokacija!« je dogma vsakega nepremicninskega razmisleka in izjemno pomembna pri presoji ustreznosti umešcenosti dolocenega objekta. Knjižnice pri tem niso izjeme. Glede na poslanstvo, vlogo in namen splošnih knjižnic, kot jih opredeljuje IFLA/UNESCO Manifest o splošnih knjižnicah 2022 (2023), bi morali biti na izbiro lokacije knjižnice še posebej obcutljivi. Splošna knjižnica je v manifestu opredeljena kot dostop lokalne skupnosti do znanja. S tem zagotavlja osnovni pogoj za vseživljenjsko ucenje, za samostojno spreje­manje odlocitev ter kulturni razvoj posameznika in družbenih skupin. Splošno knjižnico manifest opredeljuje kot gonilno silo vzgoje, kulture in informacij, s cimer bistveno prispeva k promociji miru, duhovne blaginje in demokracije. Samo dobro obvešcen in opolnomocen državljan je namrec sposoben uresnice­vati svoje demokratske pravice in se aktivno vkljucevati v družbo, kar je temelj demokracije. Storitve splošne knjižnice so po manifestu namenjene vsem po nacelu enakega dostopa za vse, ne glede na starost, raso, spol, vero, narodno pripadnost, jezik in socialni položaj. Še tako dobre in premišljene knjižnicne storitve ne bodo dosegle svojega name­na, ce uporabniki ne bodo prišli do njih, zato je pri umešcanju splošne knjižnice treba vedno imeti v mislih njeno cim širšo dostopnost v casu in prostoru, saj je namenjena najširšemu krogu pripadnikov lokalne skupnosti. Locirana mora biti v razumni bližini kraja bivanja prebivalcev, pomembno je upoštevati tudi ustrez­nost in frekventnost javnega prevoza ter potovalne vzorce prebivalcev (število avtomobilov v gospodinjstvu, vožnja po nakupih, prevoz na delo itn.). Število obiskov knjižnice in zadovoljstvo uporabnikov s storitvami knjižnice sta namrec odvisna tudi od casa, napora in stroškov, ki jih porabi uporabnik za dostop do knjižnice. Za obisk in uporabo storitev je zelo pomembna tudi casovna dostop­nost knjižnice, t. i. razpoložljivost knjižnicnih storitev v casu, ki najbolj ustreza najvecjemu številu prebivalcev (Resman idr., 2019). 2.2.1 Prostorski kriteriji ob nacrtovanju lokacije knjižnice Temeljno vodilo ob nacrtovanju umešcanja knjižnice mora slediti specificnemu okolju in potrebam lokalne skupnosti, v kateri deluje. Strokovna priporocila in standardi za splošne knjižnice (2019) med kriteriji za ustrezno prostorsko do­stopnost lokacij izvajanja knjižnicne dejavnosti navajajo, da mora biti krajevna knjižnica locirana v središcu naselja, v bližini javnega prometa in kolesarskih stez, z zadostnim številom parkirišc, z ustrezno signalizacijo in vidna z ulice. V tuji strokovni literaturi smo zasledili prirocno matrico za ocenjevanje najboljše lokacije za knjižnico, ki mora vsebovati vsaj naslednje kriterije: – lokacija ob glavni ulici ali v nakupovalnem središcu, – dobra vidnost knjižnice, – umešcenost v pritlicje in obrnjenost proti ulici, – zagotovljena osebna in premoženjska varnost, – popolna dostopnost za invalide, – bližina šol in vrtcev, – možnost uporabe zunanjih površin, – peš dostop, – dostop z javnim prometom, – varno in dostopno parkirišce, – dostopnost vseh vrst vozil, – možnost širjenja. Priporoceno je, da se v ocenjevalno matrico po potrebi vnesejo še drugi lokacijski kriteriji, ki so posebej pomembni za doloceno lokalno skupnost (People places, 2022). 2.2.2 Kolokacije splošnih knjižnic Nacelo kolokacije, ki ga tukaj uporabljamo v pomenu sobivanja javnih ali zaseb­nih entitet na skupnem prostoru, je postalo ob razmišljanju o lokaciji splošnih knjižnic ponovno zelo aktualno. Številni nacrti umešcanja knjižnic po svetu na­stajajo z razmislekom o možnosti povezav s kljucnimi storitvami, ki jih prebivalci potrebujejo in uporabljajo. Tako se lahko vzpostavijo kompatibilna partnerstva. Smernice Mednarodne zveze bibliotekarskih društev in ustanov (IFLA) za izvaja­nje dejavnosti splošnih knjižnic (Koontz in Gubbin, 2010) priporocajo umestitev splošnih knjižnic v bližino prometnih vozlišc in središc družbenega dogajanja v skupnosti (trgovin, nakupovalnih središc, kulturnih ustanov itn.) oziroma zdru­ževanje knjižnicne in drugih družbenih dejavnosti pod isto streho, kjer za to obstaja primerna možnost. Knjižnice so na splošno zelo vsestranske ustanove, ki lahko dobro sobivajo z javnimi ali zasebnimi dejavnostmi. Tipicni primeri kolokacij so umestitve splo­šnih knjižnic ob mestne hiše in pošte, torej umestitve v presecišce družbenega dogajanja v mestu. Nekatere splošne knjižnice se povezujejo s šolami ali muzeji, vedno vec je primerov, ko se v samo knjižnico vkljucujejo razstavni prostori, galerije, kavarne, knjigarne itn., vse z namenom povecati obisk knjižnic. Hkrati pa imajo takšne kolokacije tudi pozitiven ucinek pri povezovanju in kulturnemu razvoju lokalne skupnosti (Imholz, 2008, v Kluke, 2014). Kolokacija knjižnice z zasebnim sektorjem nikakor ni v nasprotju interesov, am­pak ima lahko za knjižnico dodano vrednost. Trgovska in gostinska dejavnost privabljata ljudi, ne glede na prisotnost knjižnice, knjižnica pa lahko skupno lokacijo uporabi kot priložnost, da obiskovalce povabi, da postanejo tudi nje­ni uporabniki. Seveda obstajajo tudi pomisleki ob združevanju in sodelovanju splošnih knjižnic s komercialnimi ponudniki. Skrb gre v smeri prekomerne raz­novrstnosti vsebin, ki jih skupna lokacija ponuja, kar lahko privede do izgube poslanstva in identitete knjižnice, tako v oceh institucije kot tudi v oceh javnosti. Ob nacrtovanju kolokacij knjižnice je zato treba neprestano imeti v mislih njeno osnovno javno poslanstvo (Kluke, 2014). 2.2.3 Splošne knjižnice v trgovskih centrih V številnih državah po svetu je zelo aktualna umestitev splošnih knjižnic v trgov­ske centre (v literaturi zasledimo študije primerov iz Združenih držav Amerike, Avstralije, Velike Britanije, Singapurja itn.2 2 Študije primerov nekaterih avstralskih splošnih knjižnic v trgovskih centrih sta opisala avtorja Johnstone (1999) in Forsyth (2006), izsledke posameznih raziskav v Veliki Britaniji navajata av­torici Morris in Brown (2004), študijo primera splošne knjižnice v Indianapolisu (ZDA) povzema avtorica Blankinship (2005), Kluke (2014) se osredotoca na primere kanadskih splošnih knjižnic (Vancouver in Toronto) ter na splošno knjižnico v Seattlu (ZDA). ), s cimer sledijo vodilu, da je treba knjižnico umestiti tja, kjer so ljudje. Takšna kolokacija ima številne prednosti za uporabnike, knjižnico in trgovski center. Johnstone (1999) navaja, da uporabniki kot pomembne prednosti najveckrat izpostavljajo: združevanje nakupovanja z obiskom knjižnice (koncept enega postanka), brezplacno parkiranje, dobro dostopnost javnega prevoza, bližino kavarn in prostorov za otroke (npr. igralnice), ki so del trgovskega centra, daljše odpiralne case, ki so usklajeni z odpiralnim casom centra, varnost centra, alter­nativne tocke vracanja gradiva (npr. na parkirišcu, v eni izmed trgovin itn.). Z vidika prednosti za knjižnico Johnstone (1999) izpostavlja: – vecjo uporabo knjižnice in njenih storitev (nekatere najbolj obiskane enote knjižnic so v trgovskih centrih); – pridobitev novih uporabnikov (obiskovalci trgovskega centra, ki je v lokalni skupnosti dobro znan in obiskan, lahko postanejo novi uporabniki knjižnice); – vzpostavitev sodelovanja z drugimi poslovnimi subjekti v centru, kar prinaša medsebojno korist in je v prid uporabnikom; – financne prihranke zaradi delitve skupnih stroškov (skupno vzdrževanje stav­be, varovanje, cišcenje, promocija itn.); – prostorske prihranke (npr. uporaba skupnih toaletnih prostorov centra). Z vidika trgovskega centra je lahko knjižnica prav tako zelo zaželen subjekt. S svojimi raznovrstnimi storitvami privablja zelo širok krog uporabnikov, ki lahko koristijo ponudbo centra. Uporabniki se zaradi narave dela knjižnice (izposoja – vracilo – izposoja – …) neprestano vracajo. Knjižnice so na splošno percipirane kot pozitiven, privlacen in varen prostor, ki služi javnemu dobremu, kar zagotovo pripomore k ugledu centra. Privlacnost pa lahko center še poveca s kontinuira­no komunikacijo, povezovanjem in sodelovanjem subjektov, ki v njem delujejo (Johnstone, 1999; Morris in Brown, 2004). Avtorica Blankinship (2005) opisuje primer splošne knjižnice v Indianapolisu, ki je zaradi prostorske stiske nov dom našla v vecjih prostorih v trgovskem centru. Trgovski center je prispeval del sredstev za ureditev knjižnice in za prva tri leta znižal najemnino. To seveda ni bila samo dobrodelna poteza, ampak predvsem poslovna. Razmišljanje je šlo v smeri, da bo knjižnica privabila nove potencialne stranke, saj uporabniki namensko obišcejo knjižnico, in kdor je hodil v knjižnico na stari lokaciji, bo prišel v knjižnico tudi v trgovski center. Poleg tega knjižnice s svojimi brezplacnimi dogodki ustvarjajo družabno središce lokalne skupnosti, od cesar ima trgovski center prav gotovo korist. Center tako ni vec samo moza­ik razlicnih trgovin, ustvarjena je boljša uporabniška izkušnja, zaradi cesar se bodo stranke raje vracale. Obstaja tudi druga plat medalje umešcanja knjižnice v trgovski center. Pojavi se lahko razkorak med potrebami trgovskih prostorov in knjižnico; prostori znotraj centra so nacrtovani za trgovsko dejavnost. Visoke najemnine so lahko ovira, ce se vodstvo knjižnice ali lokalne oblasti ne pogodijo drugace. V številnih prime­rih je umešcenost knjižnice v trgovski center zato le prehodna rešitev. Knjižnica v trgovskem centru pogosto ne dobi najboljše lokacije, dostikrat je umešcena v zgornje nadstropje in ima zato slabšo vidnost. Knjižnica lahko izgubi del svojih uporabnikov, predvsem iz marginaliziranih skupin, saj se lahko v centru pocu­tijo nezaželene. Problem lahko predstavlja tudi delna izguba samostojnosti, pri­lagajanje pravilom in omejitvam, ki jih center postavlja (Morris in Brown, 2004). 2.3 Percepcija knjižnicnega prostora V Sloveniji je zelo malo umestitev splošnih knjižnic v trgovske centre. Knjižni­ca Domžale, Knjižnica Rogaška Slatina, Knjižnica Štore, Osrednja in Pionirska knjižnica ter Citalnica Mariborske knjižnice ter Knjižnica Pobrežje so nekatere izmed teh, ki delujejo na takšnih kolokacijah. Kozinc (2007) je ob predstavitvi Knjižnice Domžale, ki prav tako domuje v stavbi Mercatorjevega nakupovalnega centra, zapisal, da v Domžalah živita materialna in duhovna potrošnja v prostorski simbiozi. Med knjižnimi policami je mogoce opaziti bralce z nakupovalnimi vreckami v roki. Navaja, da so v knjižnico zaceli zahajati ljudje, ki so jih prej zanimali samo nakupi, in obratno, zaradi knjižnice se je povecal tudi obisk v trgovini. Bližina avtoceste in dobra dostopnost pri­vabljata v knjižnico bralce iz razlicnih koncev Slovenije, ki se vozijo na delo v Ljubljano. Tako znotraj strokovne kot laicne javnosti pa se ob takšnih umestitvah še vedno pogosto pojavljajo pomisleki o primernosti združevanja trgovske in kulturne dejavnosti, kar izvira iz percepcije knjižnicnega prostora. Referencni model knjižnice 19. in 20. stoletja je namrec obravnaval knjižnico kot mavzolej; tiho pocivališce knjig, prostor miru in kontemplacije, branja in študija (Pettegree, 2015, v Vogrincic Cepic, 2017). Novljan (2003) navaja, da je slovenska domaca predstava knjižnice vezana na stereotip, ki knjižnico enaci le s knjigo, izposojo knjig za ucenje in prosti cas ter prostorom za študirajoce. Tako so prostori in podobe slovenskih splošnih knjižnic vecinoma še vedno vezani na predstavo knjižnice kot prostora za hrambo knjig, manj pozornosti pa namenjajo cloveku in njegovemu zaznavanju. Vendar številne knjižnice 21. stoletja postajajo predvsem prostori preživljanja casa za razlicne namene (družabne, delovne, študijske, prostocasne), prostori, kjer se knjige umikajo ljudem, prostori, ki združujejo tihe citalniške koticke, družabne dele s sedežnimi garniturami, vecnamenske prostore in kavarniške predele. Tudi pogled v zgodovino knjižnic razkrije, da so bile knjižnice v pretek­losti pogosto glasni in družabni prostori (Vogrincic Cepic, 2017). Za našo raziskavo je zanimiva primerjava nekaterih zgodovinskih znacilnosti t. i. izposojevalnih knjižnic z znacilnostmi sodobnih splošnih knjižnic. Izposo­jevalne knjižnice (ang. circulating libraries) so bile v Angliji v 18. in 19. stoletju osrednje literarne institucije, poznali so jih tudi v Evropi, Ameriki in nekate­rih kolonijah. Bile so lastniške knjižnice, kjer je bilo za izposojo treba placati, mnoge so bile prostorsko organizirane kot nekakšne trgovine, svojo ponudbo so bogatile z družabnim programom. Knjige so s svojo fizicno prisotnostjo v teh vecnamenskih družabnih prostorih nagovorile tiste, ki so prišli po nakupih, udeležence družabnih dogodkov in namenske bralce. Vzporednice s sodobni­mi splošnimi knjižnicami lahko najdemo predvsem v vlogi, ucinku in delova­nju. Izposojevalne knjižnice so namrec bile osrednji distribucijski kanal, ki je z umestitvijo literature med profane izdelke izjemno heterogeni javnosti omogocil dostop do ctiva za precej nižjo ceno. S tem so mocno prispevale k popularizaciji bralne kulture (Vogrincic Cepic, 2017). Umestitve splošnih knjižnic v trgovske centre lahko tako delno primerjamo z izposojevalnimi knjižnicami, saj je tudi v teh primerih literatura obkrožena s trgovsko, gostinsko in družabno dejavnostjo, kar je lahko prednost v približevanju bralne dejavnosti najširšemu krogu po­tencialnih uporabnikov, kar velja za eno izmed pomembnih poslanstev splošne knjižnice. 3 Zasnova raziskave Temeljni namen raziskave je bil ugotoviti vpliv nove lokacije Knjižnice Pobrežje na njeno uporabo in na okolje, v katerem deluje. Raziskavo smo zasnovali kot študijo primera, oblikovali smo raziskovalna vprašanja in hipoteze. Analizirali smo statisticne podatke, pridobljene iz programskega segmenta Cobiss3/Izpisi, in naredili vsebinsko analizo vodenih osebnih polstrukturiranih intervjujev. Po­svetili smo se tudi razmisleku o omejitvah raziskave in predlogom za morebitno nadaljnje raziskovanje tematike. 3.1 Raziskovalna vprašanja in hipoteze Za namen ugotavljanja vpliva nove lokacije Knjižnice Pobrežje smo si postavili naslednja raziskovalna vprašanja: – Ali je bil vpis novih clanov v Mariborsko knjižnico v Knjižnici Pobrežje po spremembi lokacije vecji glede na število novo vpisanih clanov v primerljivih organizacijskih enotah v mreži Mariborske knjižnice? – Ali je bil obisk clanov Mariborske knjižnice v Knjižnici Pobrežje po spremembi lokacije vecji glede na obisk clanov v primerljivih organizacijskih enotah v mreži Mariborske knjižnice? – Kako je po mnenju vodje Knjižnice Pobrežje umešcenost knjižnice v trgovski center sprejeta pri uporabnikih? – Ali je umestitev Knjižnice Pobrežje v trgovski center Mercator center Pobrežje vplivala na poslovanje drugih subjektov v trgovskem centru in kako je knjiž­nica sprejeta kot »poslovna soseda«? Na podlagi raziskovalnih vprašanj smo oblikovali in zastavili raziskovalne hi­poteze (H): – H1: Vpis novih clanov v Mariborsko knjižnico je bil v Knjižnici Pobrežje po spremembi lokacije vsaj 20 % vecji glede na število novo vpisanih clanov v primerljivih organizacijskih enotah v mreži Mariborske knjižnice. – H2: Obisk clanov Mariborske knjižnice je bil v Knjižnici Pobrežje po spremem­bi lokacije za vsaj 20 % vecji glede na obisk clanov v primerljivih organizacij­skih enotah v mreži Mariborske knjižnice. – H3: Vodja Knjižnice Pobrežje v pogovorih z uporabniki zaznava, da je umesti­tev knjižnice v trgovski center dobro sprejeta. – H4: Predstavniki poslovnih subjektov v trgovskem centru Mercator center Po­brežje menijo, da je umestitev Knjižnice Pobrežje v trgovski center pozitivno vplivala na njihovo poslovanje. – H5: Predstavniki poslovnih subjektov v trgovskem centru Mercator center Po­brežje z naklonjenostjo sprejemajo knjižnico kot poslovno sosedo. 3.2 Metodologija 3.2.1 Uporaba knjižnice – Cobiss3/Izpisi Za ugotavljanje vpliva spremembe lokacije na uporabo Knjižnice Pobrežje (prvi vpis clanov in obisk clanov) smo uporabili statisticne podatke, pridobljene iz programskega segmenta Cobiss3/Izpisi: – Za pridobivanje podatkov o prvem vpisu clanov v Mariborsko knjižnico v primerjanih organizacijskih enotah smo uporabili statisticni izpis I-STA-C31; Transakcija: 1-1. vpis clana. – Za pridobivanje podatkov o obisku clanov v primerjanih organizacijskih eno­tah smo uporabili statisticni izpis I-STA-012; Transakcija: vsi fizicni obiski v knjižnici (vpis clana, izposoja na dom, izposoja v citalnico, rezervacija nepro­stega gradiva, rezervacija prostega gradiva, podaljšanje roka izposoje, vraci­lo/brisanje gradiva iz evidence pri clanu, vracilo z zadržkom, evidentiranje izgube gradiva, sprememba podatkov o clanu, sprememba datuma poteka, zacetek kroženja ser. publ., obisk clana zaradi dostopa do interneta, rezerva­cija za citalnico, zakljucek kroženja ser. publ., obisk neclana, evidentiranje placila, obisk clana v citalnici, aktivnost clana z inventarjem, medknjižnicna izposoja, obisk neclana v citalnici, medknjižnicno vracilo, sprememba šte­vilke). Pri obeh statisticnih izpisih smo dodali še spremenljivki Oddelek in Kategorija clanov ter dobili locene izpise prvega vpisa clanov in obiska clanov za katego­riji Mladi (0–15 let) in Odrasli (nad 15 let) ter kumulativni izpis po primerjanih organizacijskih enotah. Kategorije Drugo, pod katero se vodi Obisk neclana in Obisk neclana v citalnici, nismo upoštevali, saj je beleženje te kategorije prevec odvisno od presoje in casa samih izposojevalcev in podatki niso primerljivi. V raziskavo smo vkljucili organizacijske enote Mariborske knjižnice, ki so iz­polnjevale naslednje pogoje: mestna kombinirana organizacijska enota (enota Mariborske knjižnice na podrocju Mestne obcine Maribor, ki je namenjena otro­kom, mladostnikom in odraslim), nespremenjen delovni cas, stalnost oziroma konstantna ponudba drugih knjižnicnih storitev (v casu raziskave ni bilo uvedbe pomembnejše novosti), nespremenjena lokacija (razen Knjižnice Pobrežje). Na osnovi teh kriterijev smo primerjali uporabo Knjižnice Tezno (Te), Knjižnice Pe­kre (Pe), Knjižnice Kamnica (Ka) in Knjižnice Pobrežje (Pb). Iz primerjave smo izpustili mestno kombinirano enoto Knjižnico Studenci (S), saj se je v casu razi­skave spremenil njen delovni cas. Primerjava je potekala na podlagi indeksov prvega vpisa in obiska po kategoriji clanov. Primerjali smo enajstmesecno obdobje pred selitvijo Knjižnice Pobrežje, od 1. 10. 2021 do 31. 8. 2022 (imenovalec indeksa), ter enajstmesecno obdobje po selitvi, od 1. 10. 2022 do 31. 8. 2023 (števec indeksa). Indeksi so definirani kot relativna števila, s katerimi pri preucevanem pojavu medsebojno primerjamo dva ali vec istovrstnih podatkov o tem pojavu. Z indeksi dobimo zelo dobro sliko o velikosti relativnih sprememb pojava v casu oziro­ma prostoru. Izracunamo ga z ulomkom, v katerem števec indeksa (vrednosti podatka o pojavu, ki ga primerjamo) delimo z imenovalcem indeksa (vrednost osnove oziroma baze, s katero ga primerjamo) in rezultat pomnožimo s konstanto 100. Indekse pogosto komentiramo na podlagi relativne razlike oziroma stopnje rasti, izražene v odstotkih (%), ki jo dobimo tako, da od izracunanega indeksa odštejemo 100 (Mišic, 2022). Za primerjavo indeksov med enotami smo se odlocili zaradi vpliva koronskega obdobja na uporabo knjižnic. Primerjava na ravni same enote ne bi bila smi­selna. Indeksna primerjava je ustrezna tudi zaradi razlicnih lastnosti knjižnic (velikost gravitacijskega obmocja, delovni cas, knjižnicna zbirka itn.). 3.2.2 Percepcija umešcenosti in neposredno poslovno okolje – polstrukturirani intervjuji Na podlagi vsebinske analize vodenega polstrukturiranega intervjuja z dolgolet­no vodjo Knjižnice Pobrežje smo dobili vpogled v to, kako zaznava sprejetost in percepcijo nove umestitve Knjižnice Pobrežje v trgovski center pri uporabnikih. Vodja Knjižnice Pobrežje vsakodnevno dela v izposoji in je v neprestanem stiku z uporabniki, zato nas je zanimalo, kakšna so njena opažanja. Za polstrukturirani intervju smo se odlocili, saj je po definiciji avtoric Krmac in Cencic (2022, str. 64) njegov splošni namen »zbiranje informacij od kljucnih oseb, ki imajo osebne izkušnje, dojemanja in prepricanja, povezane s temo, ki nas zanima«. Prav tako so nam ustrezale znacilnosti polstrukturiranega inter­vjuja. Vnaprej pripravljena vodilna tematska vprašanja odprtega tipa so nam predstavljala doloceno varnost v smislu ciljne usmerjenosti in sledenja namenu raziskave. Hkrati pa nam je bilo omogoceno postavljanje dodatnih vprašanj, ki so se pojavila med pogovorom (Banjac, 2020; Krmac in Cencic, 2022). Polstrukturirane individualne intervjuje smo izbrali tudi za pridobivanje mne­nja predstavnikov poslovnih subjektov v trgovskem centru o morebitnem vplivu knjižnice na njihovo poslovanje. S tem smo lahko izkoristili še eno znacilnost polstrukturiranih intervjujev – Morse in Richards (2007, v Banjac, 2020) izpostav­ljata, da se med izvajalcem metode in intervjuvancem vzpostavi dolocen odnos prek dialoga oziroma pogovora. Na ta nacin smo se s subjekti v centru bolje spoznali in vzpostavili temelje za morebitno nadaljnje sodelovanje. Za intervjuje smo zaprosili sedem predstavnikov trgovske in gostinske dejavnosti v centru. Izbrali smo poslovne subjekte, ki mejijo na knjižnico ali so v njeni neposredni bližini. Ta kriterij izpolnjuje tudi cvetlicarna, vendar intervjuja s predstavnikom nismo opravili, saj je bila poslovalnica v casu naše raziskave dalj casa zaprta. In­tervjuvanci so bili predstavniki živilske trgovine, optike, kavarne in slašcicarne, picerije, dopolnilne kmetijske dejavnosti, papirništva in trgovine za male živali. Predstavniki so bili stalni prodajalci v gostinskih oziroma trgovskih lokalih. V intervjuje s predstavniki poslovnih subjektov smo vkljucili tudi vprašanja o sprejetosti in percepciji knjižnice v trgovskem centru. Intervjuje smo izvajali osebno in individualno v prostorih Knjižnice Pobrežje ali v kavarni trgovskega centra avgusta 2023. Intervjuje smo snemali in naredili transkripte. Trajali so v povprecju 15–20 minut. Zanimivo je bilo, da se je vecina intervjuvancev po izklopu mikrofona dodatno razgovorila ali še enkrat povzela svoje kljucne misli. Neformalen pogovor po uradnem delu intervjuja je velikokrat tudi znak, da se je razvil dober odnos (Banjac, 2020). 3.3 Omejitve raziskave Raziskava je bila izvedena v kratkem (le enajstmesecnem) obdobju po selitvi Knjižnice Pobrežje, od oktobra 2022 do avgusta 2023. S 1. septembrom 2023 je Knjižnica Pobrežje podaljšala svoj delovni cas in smo izgubili pomembno kon­stanto nespremenjenega delovnega casa oziroma casovne dostopnosti. Vsekakor bi bilo smiselno in zanimivo spremljati uporabo knjižnice na novi lokaciji tudi z novim delovnim casom v primerjavi z drugimi primerljivimi organizacijski enotami še naprej in v daljšem casovnem obdobju. Okolišcina, ki je ne smemo zanemariti, je tudi obdobje pred selitvijo, ki je bilo zaznamovano s t. i. kovidnimi ukrepi, ki so vplivali na uporabo knjižnic ter poslovanje trgovinske in gostinske dejavnosti. 4 Rezultati 4.1 Prvi vpis clanov v Mariborsko knjižnico glede na organizacijsko enoto vpisa Z indeksno primerjavo prvega vpisa clanov v mestnih kombiniranih enotah Ma­riborske knjižnice smo ugotovili, da se je v enajstmesecnem obdobju po selitvi Knjižnice Pobrežje prvi vpis clanov Mariborske knjižnice v Knjižnici Pobrežje povecal za 212,8 % glede na primerjano enajstmesecno obdobje pred selitvijo. Pri kategoriji Mladi je bil vpis vecji za 261,7 %, pri kategoriji Odrasli pa za 182,3 %. Prvi vpis clanov Mariborske knjižnice v Knjižnici Kamnica in v Knjižnici Tezno se je v primerjanem obdobju zmanjšal, v Knjižnici Kamnica za 4,2 % in v Knjižnici Tezno za 29,9 %. Knjižnica Pekre je zabeležila povecan prvi vpis clanov Mari­borske knjižnice v primerjanem obdobju, in sicer za 51,1 %. Absolutne vrednosti prvega vpisa clanov Mariborske knjižnice po primerjanih organizacijskih enotah in kategoriji clanov v raziskovalnem obdobju prikazujejo preglednice 1, 2 in 3, indeksi pa so prikazani na sliki 3. Preglednica 1: Statisticni izpisi absolutnih številk za izracun indeksa prvega vpisa v kombiniranih mestnih enotah Mariborske knjižnice (Mladi) Vpis MLADI/Knjižnica Pe Ka Te Pb 1. 10. 2021 do 31. 8. 2022 23 43 74 60 1. 10. 2022 do 31. 8. 2023 36 36 55 217 Preglednica 2: Statisticni izpisi absolutnih številk za izracun indeksa prvega vpisa v kombiniranih mestnih enotah Mariborske knjižnice (Odrasli) Vpis ODRASLI/Knjižnica Pe Ka Te Pb 1. 10. 2021 do 31. 8. 2022 24 28 73 96 1. 10. 2022 do 31. 8. 2023 35 32 48 271 Preglednica 3: Statisticni izpisi absolutnih številk za izracun indeksa prvega vpisa v kombiniranih mestnih enotah Mariborske knjižnice (Skupaj: Mladi + Odrasli) Vpis SKUPAJ/Knjižnica Pe Ka Te Pb 1. 10. 2021 do 31. 8. 2022 47 71 147 156 1. 10. 2022 do 31. 8. 2023 71 68 103 488 Iz rezultatov raziskave je razvidno, da se je prvi vpis clanov Mariborske knjižnice v Knjižnici Pobrežje v enajstmesecnem obdobju po selitvi Knjižnice Pobrežje izrazito povecal glede na druge primerljive organizacijske enote v mreži Mari­borske knjižnice. Kot je prikazano v preglednici 4, je bil vpis novih clanov v Knjižnici Pobrežje v primerjavi z vpisi v Knjižnici Pekre v primerjanem obdobju vecji za 161,7 %, v primerjavi z vpisi v Knjižnici Kamnica za 217 % in v primerjavi z vpisi v Knjižnici Tezno za 242,7 %. Slika 3: Graficni prikaz primerjave relativne razlike prvega vpisa clanov med kombiniranimi mestnimi enotami Mariborske knjižnice Preglednica 4: Razlika indeksov prvega vpisa clanov Mariborske Knjižnice glede na enoto vpisa   Pe Ka Te Indeks prvega vpisa Pb 212,8 % 212,8 % 212,8 % Indeks prvega vpisa druge enote 51,1 % –4,2 % –29,9 % Razlika 161,7 % 217,0 % 242,7 % Na osnovi rezultatov raziskave smo lahko potrdili našo prvo hipotezo (H1), saj je bil vpis novih clanov v Mariborsko knjižnico v Knjižnici Pobrežje po spremembi lokacije vec kot 20 % vecji glede na število novo vpisanih clanov v primerljivih organizacijskih enotah v mreži Mariborske knjižnice. Rezultati naše raziskave pritrjujejo pregledani literaturi in številnim opravljenim študijam primerov v svetu, ki navajajo, da se clanstvo, posebej v prvem letu po selitvi knjižnice v trgovski center, mocno poveca (Morris in Brown, 2004). 4.2 Obisk clanov Mariborske knjižnice v primerjanih organizacijskih enotah Z indeksno primerjavo obiska clanov v mestnih kombiniranih enotah Maribor­ske knjižnice smo ugotovili, da se je v enajstmesecnem obdobju po selitvi obisk Knjižnice Pobrežje povecal za 34,6 % glede na primerjano enajstmesecno ob­dobje pred selitvijo. Pri kategoriji Mladi je bil obisk vecji za 61,3 %, pri kategoriji Odrasli pa za 28,6 %. V Knjižnici Kamnica in v Knjižnici Pekre se je obisk clanov v primerjanem ob­dobju prav tako povecal, v Knjižnici Kamnica za 6,3 % in v Knjižnici Pekre za 4,7 %. Knjižnica Tezno je zabeležila majhen padec obiska v primerjanem ob­dobju, in sicer za 0,5 %. Absolutne vrednosti obiska clanov Mariborske knjižni­ce po primerjanih organizacijskih enotah in kategoriji clanov v raziskovalnem obdobju prikazujejo preglednice 5, 6 in 7, indeksi pa so prikazani na sliki 4. Preglednica 5: Statisticni izpisi absolutnih številk za izracun indeksa obiska v kombiniranih mestnih enotah Mariborske knjižnice (Mladi) Obisk MLADI/Knjižnica Pe Ka Te Pb 1. 10. 2021 do 31. 8. 2022 1689 2714 4035 4056 1. 10. 2022 do 31. 8. 2023 1670 2834 4124 6544 Preglednica 6: Statisticni izpisi absolutnih številk za izracun indeksa obiska v kombiniranih mestnih enotah Mariborske knjižnice (Odrasli) Obisk ODRASLI/Knjižnica Pe Ka Te Pb 1. 10. 2021 do 31. 8. 2022 6322 6852 13.662 18.201 1. 10. 2022 do 31. 8. 2023 6717 7332 13.484 23.409 Preglednica 7: Statisticni izpisi absolutnih številk za izracun indeksa obiska v kombiniranih mestnih enotah Mariborske knjižnice (Skupaj: Mladi + Odrasli) Obisk SKUPAJ/Knjižnica Pe Ka Te Pb 1. 10. 2021 do 31. 8. 2022 8011 9566 17.697 22.257 1. 10. 2022 do 31. 8. 2023 8387 10.166 17.608 29.953 Slika 4: Graficna primerjava relativne razlike obiska med mestnimi kombiniranimi enotami Mariborske knjižnice Kot je prikazano v preglednici 8, je bil obisk clanov Mariborske knjižnice v Knjiž­nici Pobrežje v primerjavi z obiski clanov v Knjižnici Pekre v primerjanem obdob­ju vecji za 29,9 %, v primerjavi z obiski clanov v Knjižnici Kamnica za 28,3 % in v primerjavi z obiski clanov v Knjižnici Tezno za 35,1 %. Preglednica 8: Razlika indeksov obiska clanov Mariborske Knjižnice glede na organizacijsko enoto   Pe Ka Te Indeks obiska Pb 34,6 % 34,6 % 34,6 % Indeks obiska druge enote 4,7 % 6,3 % –0,5 % Razlika 29,9 % 28,3 % 35,1 % Na osnovi rezultatov raziskave smo lahko potrdili našo drugo hipotezo (H2), saj je bil obisk clanov Mariborske knjižnice v Knjižnici Pobrežje po spremembi lokacije vec kot 20 % vecji glede na obisk clanov v primerljivih organizacijskih enotah v mreži Mariborske knjižnice. Analiza obiska pritrjuje avtorjem, ki izpostavljajo, da je ena izmed prednosti knjižnice v trgovskem centru tudi povecan obisk in uporaba knjižnice (Johnsto­ne, 1999; Morris in Brown, 2004). 4.3 Percepcija in sprejetost umestitve knjižnice v trgovski center po mnenju vodje Knjižnice Pobrežje Vodja Knjižnice Pobrežje je v intervjuju povedala, da jo je informacija o možnosti selitve knjižnice v trgovski center zelo presenetila. Znani so ji bili primeri takšnih umestitev po svetu, vendar pa je imela predstavo splošnih knjižnic v Sloveniji, ki naj bi bile umešcene v mirnejša okolja. Tudi pri pogovorih z uporabniki o selitvi je zaznala predvsem dvom in pomisleke, saj naj bi knjižnico dojemali kot miren in tih prostor s pridihom domacnosti in topline. Vodja knjižnice je izpostavila, da so odzivi uporabnikov na umešcenost knjiž­nice v trgovski center po približno enajstih mesecih delovanja na novi lokaciji razlicni, prevladujejo pa pozitivni odzivi. Zaznala je, da kot najvecje prednosti uporabniki izpostavljajo brezplacno, dostopno, pokrito parkirišce, združevanje nakupov z obiskom knjižnice, bližino knjižnice njihovemu prebivališcu ter vecje, svetlejše in bolj zracne prostore. Glede starejših uporabnikov, ki so bili dolgoletni uporabniki že na stari lokaciji, pa meni, da nekateri pogrešajo »bolj intimen« prostor. Želeli naj bi malo vec zasebnosti in pogovore s knjižnicarji. Meni, da je to posledica spremembe narave dela na novi lokaciji, ki je bližje »trgovskemu pult­nemu sistemu«. Skrbi jo, da se socialna vloga knjižnice na ta nacin zmanjšuje. Dostikrat je zaznala opazko, da je sedaj knjižnica »kot akvarij«. To opažanje pri­pisuje veliki prosojni stekleni površini, ki omogoca popoln vpogled v dogajanje v knjižnici in nekaterim povzroca neprijeten obcutek izpostavljenosti. Ne glede na to pa poudarja, da so tudi starejši uporabniki knjižnico na novi lokaciji sprejeli in jo nadalje uporabljajo. Osebno se ji zdi, da je knjižnica v trgovskem centru dostopnejša za uporabnike in bo omogocala razvoj dodatnih knjižnicnih dejav­nosti, da gre za dobro dopolnitev trgovske dejavnosti in da omogoca možnost povezovanja in sodelovanja, opaža združevanje nakupov z obiskom knjižnice, želi pa si nekaj vec »intime« tako za zaposlene kot obiskovalce citalnice. Tudi predstavnike drugih poslovnih subjektov v trgovskem centru smo vprašali o njihovi uporabi knjižnice in sedanji percepciji umešcenosti. Nobeden od njih knjižnice ni uporabljal na stari lokaciji. Štirje so bili uporabniki drugih knjižnic oziroma enot, ki jih obcasno še uporabljajo, trije od njih sedaj vecinoma obi­skujejo Knjižnico Pobrežje na novi lokaciji. Kot glavni razlog navajajo bližino, združevanje z nakupi (vec stvari opravijo na enem mestu), obisk knjižnice »mi­mogrede«, dostopno parkirišce, bližino gostinskega lokala. Sedaj tudi veckrat uporabljajo knjižnico. Eden pa je izpostavil, da knjižnico uporablja, vendar na novi lokaciji le izjemoma. Knjižnico dojema kot nekaj zelo osebnega, kot »nek domac kraj, kjer se vedno znajdeš, kjer je mir in tišina, umirjenost, kjer se bralcu posvetijo, ga poznajo, mu znajo osebno svetovati«. In meni, da se pri takšni ume­stitvi v trgovski center ta moment izgubi, in se ne pocuti dobro. Trije predstavniki poslovnih subjektov knjižnice sploh ne uporabljajo, dva od njih pa sta ob pogo­voru izrazila namen vclanitve. Kot razlog sta navedla prirocnost sedanje loka­cije, ena od njiju je izrazila veselje, da se bo na ta nacin lahko po porodniškem dopustu »hitreje vrnila med knjige«. Šest predstavnikov poslovnih subjektov ni imelo z osebnega (uporabniškega) vidika nobenega pomisleka glede primernosti lokacije knjižnice v trgovskem centru, ne vidijo nobenih pomanjkljivosti. Izpostavljajo tudi namensko uporabo knjižnice, tako da kakšne posebne intime v knjižnici ne pricakujejo. Na podlagi tematske analize intervjuja z vodjo Knjižnice Pobrežje naše tretje hi­poteze (H3) nismo mogli v celoti potrditi. Vodja knjižnice namrec poleg številnih prednosti, ki naj bi jih v pogovorih navajali uporabniki, zaznava tudi pomisleke in dejavnike, ki uporabnike motijo. 4.4 Vpliv knjižnice na poslovanje poslovnih subjektov v trgovskem centru Prvo informacijo o selitvi knjižnice v trgovski center in s tem v njihovo po­slovno okolje so predstavniki trgovskih lokalov sprejeli zelo razlicno. Dvema se je to zdela izjemno dobra ideja in sta bila navdušena. V tej selitvi sta videla predvsem možnost vecjega obiska centra zaradi knjižnice in s tem nove poten­cialne stranke. Trije so bili mnenja, da je bolje za center in zanje, da je lokal zaseden kot prazen, in niso imeli kakšnih posebnih pricakovanj. Enemu se je zdela ta umestitev »cudna«, eden pa ni verjel, »da je to sploh mogoce«, saj si knjižnico predstavlja kot »posebno kulturno dejavnost, ki ne spada v trgovski center«. Zanimivo je bilo razmišljanje predstavnika picerije: »Sprva sem imel stereotipno mišljenje, da knjižnica pa res ne sodi v trgovski center. Potem pa sem se zamislil. Vsi tudi stereotipno mislijo, da dobre pice ne moreš jesti v Mercatorju. Mi pa spadamo med najboljše picerije v Mariboru. Tako da sem pustil odprte možnosti.« Intervjuvanki, ki prodajata v papirnici ter na stojnici z domacimi pekovskimi in kmetijskimi pridelki, sta zaznali povecan obisk in promet, odkar je knjižnica umešcena v trgovski center. Menita, da je povecan obisk neposredno povezan z odpiralnim casom knjižnice. Izpostavili sta primer, ko je bila knjižnica v soboto dopoldan izjemoma odprta in se je promet pri njih zelo povecal. Omenili sta, da se je s prihodom knjižnice v trgovski center vrnila »srednja generacija, družine z otroki«. »Nekaj casa se je v centru zelo poznalo, da je prisotna starejša genera­cija, v glavnem upokojenci. V knjižnico pa so zacele prihajati srednje generacije in otroci. In ti obiskovalci so postali naše nove stranke.« Predstavnica papirnice je opazila, da pridejo stranke iz knjižnice veckrat kaj skopirat ali natisnit, in kot posebno zanimivost je navedla primer prodaje otroških knjig. »Ko smo spomladi imeli znižanje otroških knjig, so se prodale nenormalno hitro. Prej nikoli. Neka­teri, ki hodijo v knjižnico, ocitno tudi radi knjige kupijo.« Predstavniki drugih dejavnosti (optika, živilska trgovina, kavarna, picerija) so navajali, da kakšne velike spremembe v obisku in prometu niso zaznali, saj ima­jo v glavnem svoje stalne stranke. »Nekaj pa prav gotovo.« Sedaj veckrat opazijo »kakšne nove obraze«, ki jih povežejo s knjižnico, saj prihajajo »s knjigami v roki«. »Zdaj veckrat opazim knjige na mizi.« »Zagotovo smo pridobili nekaj novih strank in vsaka nova stranka pomeni dolocen promet, direktno ali indirektno.« V trgovini za male živali niso zaznali nobenega vpliva knjižnice na njihovo po­slovanje, ne beležijo novih strank, opazijo pa združevanje obiska knjižnice in njihove trgovine. »Pridejo s knjigami pod pazduho.« Tudi vodja knjižnice je opazila, da uporabniki združujejo obisk knjižnice z obi­skom drugih lokalov v centru. »Veckrat nas prosijo, ce lahko še malo knjige pri nas pustijo, da skocijo v trgovino, in jih tako ne rabijo nositi s seboj. Ali pa v knjižnico pridejo kar z nakupovalnimi vozicki.« Prav tako opaža, da vcasih, v casu pravljicnih ur, starši pocakajo na otroke v bližnjem lokalu. Štirje predstavniki poslovnih subjektov so ob zakljucku intervjuja navedli, da se jim zdi umestitev knjižnice v trgovski center »dobra ideja« in da tudi njim prinaša »dolocene koristi«. Izpostavili so, da je dobro, da v trgovskem centru ni samo trgovska ali gostinska dejavnost, da je nekaj »drugacnega«. Eden je bil mnenja, da »boljše knjižnica kot pa prazen lokal«, drugi je dejal, da se mu zdaj, ko se je navadil, zdi »cisto O. K.« in da je najpomembneje, ce je knjižnica s tem pridobila, en predstavnik pa je izrazil zelo pozitivno presenecenje. Ni si namrec mislil, da toliko ljudi obiskuje knjižnico, omenil je, da je knjižnica »simpaticna poslovna soseda«. Vecina intervjuvanih predstavnikov poslovnih subjektov je povedala, da o na­menskem sodelovanju s knjižnico prej še ni razmišljala, vsi pa so izrazili priprav­ljenost za sodelovanje in pogrešajo vec dogajanja, dogodkov v knjižnici, katerim bi se lahko nato morda prikljucili. »Mogoce lahko povežemo našo dejavnost s knjigami ali pravljicami in recepti, pa doniramo kakšne naše izdelke«; »lahko sodelujemo ob kakšnih pogostitvah«; »ponudimo kakšne akcije s popusti«; »lah­ko pridemo kaj povedat o prehrani in negi živali ob kakšnih pravljicnih urah ali skupaj naredimo kakšno razstavo na hodnikih v centru, ko pri vas otroci ustvarjajo na temo živali«; »sodelovanje z azilnim domom«. V živilski trgovini so opazili, da so uporabniki knjižnice tudi nekateri njihovi zaposleni, in razmišlja­jo, da bi lahko vzpostavili kakšno interno sodelovanje s knjižnico za zaposlene. Predstavnica optike je o sodelovanju že veliko razmišljala, predvsem v smeri, da »ce nekdo ugotovi, da ne vidi vec brati, smo mi pravi naslov«, in so seveda odprti za vse druge predloge sodelovanja. Na podlagi vsebinske analize intervjujev z drugimi poslovnimi subjekti v trgov­skem centru Mercator center Pobrežje naše cetrte hipoteze (H4) nismo mogli v celoti potrditi. Dve predstavnici sta navedli, da sta opazili povecan promet, ki bi ga lahko pripisali umestitvi knjižnice v trgovski center, vecina intervjuvancev pa meni, da je umestitev knjižnice na njihovo poslovanje morda vplivala posre­dno, predvsem s privabljanjem novih potencialnih strank v trgovski center. Ena predstavnica ni zaznala nikakršnega vpliva. V celoti pa smo lahko potrdili našo peto hipotezo (H5). Vsi poslovni subjekti so izrazili naklonjenost umestitvi knjižnice v njihovo poslovno okolje in pripravlje­nost na sodelovanje v prihodnje. 5 Razprava in zakljucki Rezultati naše raziskave o uporabi knjižnice pritrjujejo pregledani strokovni li­teraturi, ki si je enotna, da ima lokacija pomemben vpliv na vpis v knjižnico in njeno obiskanost. Pricakovali smo porast obeh kazalnikov, saj so bili do aprila 2022 še prisotni kovidni ukrepi v knjižnicah (vstop v knjižnice s potrdilom PCT, nošenje mask, razkuževanje rok itn.) in je bil obisk manjši. Pa vendar nas je odstotkovna razlika, predvsem pri povecanem prvem vpisu clanov Mariborske knjižnice v Knjižnici Pobrežje glede na vpis v drugih primerljivih organizacijskih enotah, izjemno pozitivno presenetila. Poleg lokacije, menimo, lahko tako velik porast prvega vpisa pripišemo navdušenju in radovednosti ob novostih, kar se­litev v nove prostore prav gotovo je. Po mnenju vodje Knjižnice Pobrežje je umešcenost knjižnice v trgovski center pri uporabnikih dobro sprejeta. Po zacetnih dvomih naj bi prevladale prakticne prednosti takšne umestitve, kot so brezplacno parkirišce in bližina doma upo­rabnikov. Vodja je mnenja, da je uporaba knjižnice pri uporabnikih pretežno namenska, zato vidi združevanje nakupov in obiska gostinskega lokala z obi­skom knjižnice le kot dobrodošlega spremljevalca in dodano vrednost lokacije. Izpostavila je, da bi ob nacrtovanju notranjega knjižnicnega prostora v trgovskih centrih bilo dobrodošlo vzeti v obzir tudi uporabnike, za katere meni, da od knjižnice pricakujejo doloceno stopnjo miru in intime. Na osnovi mnenja vod­je razmišljamo, da se v takšnem spremenjenem delovnem okolju, kjer se pri­rocnost, hitrost in ažurnost dostopa do knjižnicnega gradiva izpostavljajo kot glavne prednosti knjižnice, knjižnicarjeva vloga ne sme skrciti na golo izposojo gradiva. Osebna nota in pogovori z uporabniki, ki si tega želijo in to potrebujejo, morajo ostati del knjižnicarskega poslanstva. Poslovni subjekti na kolokaciji so knjižnico dobro sprejeli in opažajo dolocene poslovne koristi zaradi njene prisotnosti. Vecina jih meni, da je trgovski center s prihodom knjižnice dobil nove obiskovalce, ki namensko obiskujejo knjižnico. Ugotavljamo, da bi bilo dobro izkoristiti pripravljenost za medsebojno sodelo­vanje, ki so jo izrazili vsi intervjuvani predstavniki, zaznati skupne tocke ter izpeljati aktivnosti in dogodke, ki bodo v medsebojno korist sodelujocih. Smiselno bi bilo ponoviti raziskavo o uporabi Knjižnice Pobrežje in o morebit­nem vplivu umešcenosti Knjižnice Pobrežje v trgovski center na druge poslovne subjekte v daljšem casovnem obdobju. Koristno bi bilo narediti tudi raziskavo med uporabniki Knjižnice Pobrežje in preveriti njihovo percepcijo umešcenosti knjižnice v trgovski center. Podobne raziskave bi lahko zastavili na ravni primer­ljivih splošnih knjižnic v Sloveniji, ki delujejo v sklopu trgovskih centrov. Tako bi dobili boljši vpogled v to, v kakšnih okoljih v našem prostoru so takšne ume­stitve knjižnic dobrodošle in smiselne. Morebitni pozitivni gospodarski ucinki umešcenosti knjižnice v trgovski center na druge poslovne subjekte v centru bi lahko bili dobro pogajalsko izhodišce za odlocevalce, ki takšne umestitve orga­nizacijskih enot splošnih knjižnic nacrtujejo. S selitvijo na novo lokacijo se je Knjižnica Pobrežje približala uporabnikom pred­vsem v duhu cetrtega Ranganathanovega nacela bibliotekarstva, ki pravi, da je treba cuvati cas bralca. S 1. septembrom 2023 se je Knjižnica Pobrežje uporabni­kom približala še s casovno dostopnostjo. Odprta je vsak delovnik med 9. in 19. uro ter ob sobotah med 8. in 12. uro. Z velikim prirastom novih clanov, z dobro lokacijsko in casovno dostopnostjo ter z naklonjenimi poslovnimi sosedi, ki so pripravljeni na razlicna sodelovanja, je Knjižnica Pobrežje dobila veliko prilož­nost in odgovornost, da nadgradi obstojeco knjižnicno dejavnost. Dobrodošla bi bila širša analiza lokalnega okolja (družbeno dogajanje, delujoce organizacije, predvideni prostorski in naselitvenimi posegi) z vsemi pricakovanimi trendi, kar bi omogocilo še boljše nacrtovanje in postavljanje prioritet knjižnicnih vlog. Zahvala Zahvaljujem se sodelavcem Mariborske knjižnice, ki so me usmerjali pri razi­skovanju, mi pomagali do podatkov in literature ter bili odprti za sodelovanje, pogovore in razreševanje dilem. Navedeni viri Banjac, M. (2020). Uvod v kvalitativne metode zbiranja podatkov: opazovanje, intervju in fokusna skupina. Fakulteta za družbene vede, Založba FDV. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XI7N4N1/ Blankinship, D. G. (2005). Let’s go to the mall: thinking outside the neighborhood branch, libraries in malls make for happy partnerships and patrons. Library Journal, 130(2), 44–47. Forsyth, E. (2006). Public Libraries in Shopping Centres: Retail therapy or social inclusi­on? Australasian Public Libraries and Information Services, 19(2), 76–84. IFLA/UNESCO Manifest o splošnih knjižnicah 2022. (2023). International Federation of Library Associations and Institutions. https://anyflip.com/hqule/uytc/ Johnstone, L. (1999). Public libraries and shopping centres. Australasian Public Libraries and Information Services, 12(1), 25–30. Kluke, J. (2014). The greatest good place: the role of the public library in the development of successful cities, and the relationship between public library contributions and planning policy. Toronto Metropolitan University. https://doi.org/10.32920/ryerson.14643696.v1 Koontz, C. in Gubbin, B. (ur.). (2010). IFLA Public Library Service Guidelines. De Gruyter. https://repository.ifla.org/bitstream/123456789/988/2/ifla-publication-series-147.pdf Kozinc, Ž. (2007). Vrata v vse case: podobe splošnih knjižnic v Sloveniji. Modrijan. Krmac, N. in Cencic, M. (2022). Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od ideje do podatkov. Založba Univerze na Primorskem. Mariborska knjižnica. (2021). Strateški nacrt Mariborske knjižnice 2021–2025. https://www.mb.sik.si/datoteke/Mariborska_knjiznica/Informacije_javnega_znacaja/STRA­ TESKI_NACRT_MBK_21_25_ZADNJA_VERZIA_APRIL2022-popravljeno_oddelek%20za%20promocijo.pdf Mariborska knjižnica. (2023). Letno porocilo 2022. https://knjiznica-mb.si/uploads/files/O%20nas/pomembni-dokumenti/letno-porocilo-mk-2022-zunanje.pdf Mišic, E. (2022). Indeksna števila in deflacioniranje [Splošno metodološko pojasnilo]. Sta­tisticni urad Republike Slovenije. https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/10569/Splosno_MP_Indeksna_stevila.pdf.si Morris, A. in Brown, A. (2004). Siting of public libraries in retail centres: benefits and effects. Library Management, 25(3), 127–137. https://doi.org/10.1108/01435120410522343 Novljan, S. (2003). Podoba knjižnice: iskanje identitete. V J. Ferlež in D. Legat (ur.), Podo­be knjižnic, 119–126. Univerzitetna knjižnica Maribor. People places: a guide for public library buildings in New South Wales. (2022). State Library of New South Wales. https://www.sl.nsw.gov.au/sites/default/files/people_places.pdf Resman, S., Špoljar, M. in Klemen, A. (2019). Izzivi pri nacrtovanju knjižnicne mre­že splošnih knjižnic v mestnem okolju. Knjižnica, 63(1-2), 41-77. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QPFZWKFV Strokovna priporocila in standardi za splošne knjižnice (za obdobje 2018–2028). (2019). Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Vogrincic Cepic, A. (2017). Knjižnica kot (tretji) prostor: družbeni ucinki prostorskih praks. Keria, 19(1), 57–80. https://doi.org/10.4312/keria.19.1.57-80 Mateja Ogrizek Mariborska knjižnica, Rotovški trg 2, 1000 Maribor e-pošta: mateja.ogrizek@mb.sik.si ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE SLOVENIAN LIBRARY ASSOCIATION Na podlagi Pravilnika o podeljevanju Goropevškovih priznanj in Goropevškovih listin (v nadaljevanju Pravilnik), sprejetega na obcnem zboru Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (v nadaljevanju Zveza) dne 13. maja 2016 objavlja Komisija za Goropevškova priznanja in Goropevškove listine (v nadaljevanju Komisija) naslednji Razpis za podelitev Goropevškovih priznanj in Goropevškovih listin v letu 2024 Goropevškove nagrade so nagrade za izjemne uspehe na podrocju domo­znanstva in kulturne dedišcine, ki so širšega družbenega pomena in prispe­vajo k napredku domoznanske dejavnosti v knjižnicah. Goropevškovo priznanje se podeli clanom Sekcije za domoznanstvo in kul­turno dedišcino (v nadaljevanju Sekcija) pri Zvezi, ki so s svojim strokovnim odnosom in delom pomembno prispevali k razvoju domoznanske dejavnosti (v lokalnem okolju oziroma širše na regionalnem obmocju, v državi in mednaro­dnem okolju) ter h krepitvi ugleda domoznanske dejavnosti. Goropevškova listina se podeli partnerjem, podpornikom, sponzorjem in do­natorjem, ki s svojim delom spodbujajo in podpirajo delovanje Sekcije pri Zvezi in njenih clanov oziroma imajo posebne zasluge za popularizacijo in napredek domoznanske dejavnosti. Število Goropevškovih nagrad je omejeno. V razpisnem obdobju se podelita naj­vec dve priznanji in dve listini. Ce ni ustreznih predlogov, se lahko podeli manjše število nagrad ali pa se na­grade sploh ne podelijo. Goropevškovo priznanje lahko posameznik prejme le enkrat. Goropevškovo listino lahko posameznik ali organizacija prejmeta veckrat. Kandidati za prejem Goropevškovega priznanja morajo izpolnjevati najmanj dva od naslednjih kriterijev: – prispevek kandidata k razvoju in prepoznavnosti domoznanstva, ki se izka­zuje z njegovim uspešnim delom na podrocju vodenja in razvoja domoznan­ske dejavnosti, publiciranjem ter z drugimi oblikami promocije v lokalnem in širšem okolju; – prispevek k razvoju teorije domoznanstva, ki se izkazuje z znanstvenimi in strokovnimi objavami v domaci in tuji strokovni literaturi; – prispevek kandidata h krepitvi ugleda domoznancev v strokovni in širši jav­nosti; – prispevek kandidata k prenosu znanj in izkušenj na mlajše generacije domo­znancev ter usposabljanje uporabnikov za uporabo domoznanskih virov; – prispevek kandidata h krepitvi sodelovanja in povezovanja domoznancev, ki se izkazuje z organizacijo skupnih projektov in strokovnih srecanj; – razvijanje sodelovanja s knjižnicami, muzeji, arhivi in drugimi organizacija­mi ter posamezniki na podrocju ohranjanja lokalne in nacionalne kulturne dedišcine; – uvajanje inovacij in izboljšav v domoznanski dejavnosti. Predlogi za podelitev priznanja morajo izkazati delo in dosežke predlaganega nagrajenca v daljšem casovnem obdobju. Kandidate za Goropevškovo priznanje lahko Komisiji predlagajo clani Sekci­je pri Zvezi, knjižnice ter druge organizacije s podrocja knjižnicarstva. Predlagatelj poda predlog kandidata za nagrado na obrazcu, ki je priloga tega razpisa. Goropevškova listina se podeli partnerjem, podpornikom, sponzorjem in do­natorjem, ki s svojim delom spodbujajo in podpirajo delovanje Sekcije pri Zvezi. Prejemniki listine so lahko posamezniki in organizacije. Komisija upošteva pri odlocanju o izboru prejemnikov Goropevškove listine predloge za kandidate, ki izpolnjujejo najmanj enega od naslednjih kriterijev: – vecletno sponzoriranje delovanja Sekcije ali njenih posameznih akcij; – sponzoriranje ali donatorstvo pri posameznih projektih s podrocja domo­znanstva in kulturne dedišcine, ki jih izvajajo knjižnice; – posameznikom, ki so s svojim delovanjem prispevali k razvoju in uveljavlja­nju domoznanstva in ohranjanju kulturne dedišcine ter delu Sekcije; – posameznikom, ki so s svojim delovanjem prispevali k promociji domoznan­ske dejavnosti na lokalnem, državnem in mednarodnem podrocju; – prispevek k razvoju domoznanstva, ki se izkazuje z uvajanjem inovacij in iz­boljšav v sodelovanju s knjižnicami; – prispevek k izboljšanju pogojev za delovanje domoznanstva ter njegove pre­poznavnosti v lokalnem okolju oziroma širše na regionalnem obmocju, v dr­žavi in mednarodnem okolju; – vecletno partnerstvo pri prizadevanju za boljšo prepoznavnost domoznanstva in kulturne dedišcine v lokalnem okolju oziroma širše na regionalnem obmo­cju, v državi in mednarodnem okolju. Kandidate za Goropevškove listine lahko Komisiji predlagajo clani Sekcije pri Zvezi, knjižnice ter druge organizacije s podrocja knjižnicarstva. Predlagatelj poda predlog kandidata za nagrado na obrazcu, ki je priloga tega razpisa. Kandidati za Goropevškovo priznanje in Goropevškovo listino se ne morejo pre­dlagati sami. Nagrade se ne podeljujejo posthumno. Clan Komisije v casu trajanja mandata ne more biti predlagan za Goropevškovo nagrado. V primeru nejasnosti se smiselno uporabljajo dolocbe Pravilnika. Predloge z vso potrebno dokumentacijo pošljite v zaprti kuverti z oznako »RAZ­PIS – GOROPEVŠKOVE NAGRADE 2024« najkasneje do 28. junija 2024 na naslov: ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Komisija za Goropevškova priznanja in Goropevškove listine Srecko Macek, predsednik Turjaška 1 1000 Ljubljana Komisija za Goropevškova priznanja in Goropevškove listine si pridržuje pravico, da nepopolnih vlog ne obravnava. Komisija odloci o izbiri kandidatov v roku 30 delovnih dni po poteku razpisa, predsednik Komisije pa o izbiri obvesti Upravni odbor Zveze najkasneje 30 dni pred predvidenim datumom podelitve. Upravni odbor Zveze obvesti prejemnike o nagradah najmanj 15 dni pred izrocitvijo le teh. Goropevškove nagrade bodo podeljene predvidoma oktobra 2024. Komisija za Goropevškova priznanja in Goropevškove listine predsednik: Srecko Macek Priloge: • Predlog za Goropevškovo priznanje • Predlog za Goropevškovo listino KOMISIJA ZA GOROPEVŠKOVA PRIZNANJA IN GOROPEVŠKOVE LISTINE KANDIDAT ZA GOROPEVŠKOVO PRIZNANJE Goropevškovo priznanje se podeli clanom Sekcije za domoznansko in kulturno de­dišcino pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije, ki so s svojim strokovnim odnosom in delom pomembno prispevali k razvoju domoznanske dejavnosti (v lokalnem okolju oziroma širše na regionalnem obmocju, v državi in mednarodnem okolju) ter h krepitvi ugleda domoznanske dejavnosti. Predlagatelj(-ica) (naziv in naslov): Kandidat(-ka) (ime in priimek): Zaposlen(-a) v/na (naziv organizacije): Naslov organizacije: Delovno mesto: Stalni naslov kandidata: Clan(-ica) društva bibliotekarjev (naziv društva): Od leta: Placana clanarina za leto 2023 . DA . NE Clan(-ica) Sekcije za domoznanstvo in kulturno dedišcino pri ZBDS od leta: Kontaktni podatki predlagatelja: Telefon: faks: e-pošta: Osebni podatki o kandidatu bodo uporabljeni za potrebe vodenja postopka izbora nagra­jenca, in sicer v skladu z zakonodajo s podrocja varovanja osebnih podatkov. SPREMNA DOKUMENTACIJA: 1. kratek življenjepis z opisom delovanja kandidata na podrocju domoznanstva in nje­govo strokovno bibliografijo; 2. opis kandidatovih dosežkov z utemeljitvijo njegovega vpliva na lokalno oziroma širšo strokovno in družbeno javnost; 3. obrazložitev, iz katere je razvidno, v kolikšni meri kandidat ustreza razpisnim kriteri­jem (razvidno mora biti izpolnjevanje posameznih kriterijev). Žig Kraj in datum: Podpis odgovorne osebe predlagatelja: KOMISIJA ZA GOROPEVŠKOVA PRIZNANJA IN GOROPEVŠKOVE LISTINE KANDIDAT ZA GOROPEVŠKOVO LISTINO – posameznik Goropevškova listina se podeli partnerjem, podpornikom, sponzorjem in donatorjem, ki s svojim delom spodbujajo in podpirajo delovanje Sekcije pri Zvezi in njenih clanov oziroma imajo posebne zasluge za popularizacijo in napredek domoznanske dejavnosti. Predlagatelj(-ica) (naziv in naslov): Kandidat(-ka) (ime in priimek): Zaposlen(-a) v/na (naziv organizacije): Naslov organizacije: Delovno mesto: Stalni naslov kandidata: Kontaktni podatki: Telefon: faks: e-pošta: Osebni podatki o kandidatu bodo uporabljeni za potrebe vodenja postopka izbora nagra­jenca, in sicer v skladu z zakonodajo s podrocja varovanja osebnih podatkov. SPREMNA DOKUMENTACIJA: 1. opis kandidata in dosežkov z utemeljitvijo njegovega vpliva na domoznansko dejav­nost na lokalnem oziroma širšem strokovnem podrocju; 2. obrazložitev, iz katere je razvidno, v kolikšni meri kandidat ustreza razpisnim kriteri­jem (razvidno mora biti izpolnjevanje posameznih kriterijev). Žig Kraj in datum: Podpis odgovorne osebe predlagatelja: KOMISIJA ZA GOROPEVŠKOVA PRIZNANJA IN GOROPEVŠKOVE LISTINE KANDIDAT ZA GOROPEVŠKOVO LISTINO – organizacija Goropevškova listina se podeli društvom, partnerjem, podpornikom, sponzorjem in donatorjem, ki s svojim delom spodbujajo in podpirajo delovanje Sekcije pri Zvezi in nje­nih clanov oziroma imajo posebne zasluge za popularizacijo ter napredek domoznanske dejavnosti. Predlagatelj(-ica) (naziv in naslov): Predlagani(-a) kandidat(-ka) – organizacija (uradni naziv): Naslov organizacije: Odgovorna oseba organizacije: Organizacija je redni ali pridruženi clan Zveze bibliotekarskih društev Slovenije: . DA . NE Kontaktni podatki: Telefon: faks: e-pošta: SPREMNA DOKUMENTACIJA: 1. opis delovanja organizacije in dosežkov z utemeljitvijo njenega vpliva na domoznan­sko dejavnost na lokalnem oziroma širšem strokovnem podrocju, za ustanove opis delovanja ustanove; 2. obrazložitev, iz katere je razvidno, v kolikšni meri kandidat ustreza razpisnim kriteri­jem (razvidno mora biti izpolnjevanje posameznih kriterijev). Žig Kraj in datum: Podpis odgovorne osebe predlagatelja: IN MEMORIAM In memoriam: Jože Kokole (8. 7. 1937–8. 8. 2023) Melita Ambrožic, Ivan Kanic UDK 929Kokole J. DOI https://doi.org/10.55741/knj.68.1.8 Le mesec dni po tem, ko je naš stanovski kolega ter nekdanji sodelavec Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani (CTK) in Narodne in univerzitetne knjiž­nice (NUK) mag. Jože Kokole v krogu prijateljev, živahen in dobre volje, prazno­val 86. rojstni dan, nas je užalostila novica, da se je za vedno poslovil. Sodil je v krog tistih, ki so že v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v slo­venskem knjižnicarstvu gradili temelje za avtomatizacijo poslovanja knjižnic in knjižnicnega informacijskega sistema, njegovo ime je bilo tesno povezano tudi z vzpostavljanjem in delovanjem informacijsko-dokumentacijskih (INDOK) služb oziroma centrov ter gradnjo jugoslovanskega sistema znanstveno-tehnicnih in­formacij (SZTI). Bil je (takrat še zaposlen v Centralni tehniški knjižnici Univerze v Ljubljani) prvi predsednik Komisije za avtomatizacijo in mehanizacijo v knjiž­nicah, ki je bila pri Društvu bibliotekarjev Slovenije ustanovljena že leta 1972, in slovenski predstavnik v Komisiji Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije za mehanizacijo in avtomatizacijo ter njen predsednik v letih 1974–1979. Aktivno je deloval tudi v Društvu dokumentalistov in informatorjev Slovenije (ustanov­ljenem leta 1964) in Društvu znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije. V delo stanovskega združenja, tj. Društvo bibliotekarjev Slovenije (DBS) oziroma kasneje Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS), se je aktivno vkljucil leta 1972. V spominskem zborniku združenja je zapisal, da dokaj pozno, šele po okroglo osmih letih dela v knjižnici, a da se je od tedaj v življenje društva vklju­ceval neprekinjeno, bodisi kot clan, tudi vodja strokovnih komisij (za podrocja avtomatizacije knjižnic, klasifikacijo, knjižnicni informacijski sistem, pospeše­vanje in študij bibliotekarstva) ali kot avtor prispevkov za strokovna srecanja (Kokole, 1997). Komisijo za avtomatizacijo in mehanizacijo je vodil celih 15 let (1972–1987). Ob prevzemu funkcije je bilo, kot navaja sam, podrocje uporabe racunalnikov v knjižnicah v domaci strokovni literaturi povsem neobdelano, v praksi pa je že bilo zaslediti prve eksperimentalne instalacije (Kokole, 1997). In ravno omenjena komisija je bila pobudnica prvega strokovnega srecanja o uporabi racunalnikov v knjižnicah in kasneje gonilna sila v prizadevanjih za informatizacijo knjižnic v Sloveniji. Pomemben del njegove teoreticne in raziskovalne dejavnosti se je nanašal na avtomatizacijo oziroma racunalniško obdelavo knjižnicnih katalogov in biblio­grafij, v svojih strokovnih prispevkih in s številnimi referati ter predavanji pa je slovenske knjižnicarje seznanjal z dosežki in razvojem na podrocju uvajanja racunalniške tehnologije v delo knjižnic po svetu. Aktiven je bil tudi v mednaro­dnem okolju. Kot udeleženec strokovnih srecanj ali sodelujoc v delovnih skupi­nah (IFLA, FID, ELAG) je spoznaval novosti in trende na podrocju informatizaci­je knjižnic oziroma informacijskih služb v najbolj razvitih knjižnicarskih okoljih, v svojih referatih pa kolegom iz tujine prenašal izkušnje in izzive, s katerimi so se pri avtomatizaciji takrat srecevale slovenske oziroma jugoslovanske knjižni­ce. Bil je urednik, clan uredniškega odbora, recenzent ali lektor vec zbornikov, neizbrisen pecat je pustil tudi na podrocju bibliotekarske terminologije. V uvodnem delu zbornika prvega jugoslovanskega srecanja o uporabi racunal­nikov v knjižnicah, ki je potekalo 8. in 9. februarja 1973 v Mariboru (1. jugoslo­vanski seminar o uporabi racunalnikov v knjižnicah, 1973), in kjer so že bili predstavljeni rezultati prvih uspešnih poskusov uvajanja racunalniške podpore v knjižnicah, je opozoril, da je cas za razmislek o celovitem uvajanju racunalni­kov na vsa podrocja knjižnicnega poslovanja, tj. od nabave knjižnicnih gradiv, njihove inventarizacije in celotne strokovne obdelave, izposoje gradiv in kontro­le uporabnikov pa do diseminacije informacij in avtomatske obdelave podatkov v racunovodskih, knjigovodskih in administrativnih delih. Kot izpostavlja Bahor (2005), so namrec bili »prvi poskusi avtomatizacije še vedno omejeni samo na eno podrocje uporabe, in sicer na obdelavo bibliografskih podatkov o primarnih virih s ciljem oblikovanja informacijskih gradiv, kot so razni seznami, bilteni z razlicnimi kazali, tezavri in katalogi«. Sistemsko razmišljanje Jožeta Kokoleta razberemo tudi iz njegovega poudarjanja pomena povezovanja knjižnic znotraj države in nujnosti njihovega vkljucevanja v mednarodne informacijske tokove. Jože Kokole je bil rojen 8. 7. 1937 v Ljubljani. Leta 1961 je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz angleškega in nemškega jezika s književnostjo. Magistrski študij je zakljucil 18. 2. 1974 na Naravoslovno matematicni fakulteti Univerze v Zagrebu z zakljucnim delom Problemi bibliografske kontrole doktorskih disertacij glede na bibliografijo doktorskih disertacij Univerze v Ljubljani in pridobil na­slov magister bibliotekarstva, dokumentacije in informacijskih znanosti. Njegov mentor je bil prof. dr. Božo Težak, ugleden strokovnjak s podrocja informatike in dokumentalistike ter razvoja informacijskih znanosti v nekdanji skupni državi Jugoslaviji. Bil je ustanovitelj in vodja prvega podiplomskega študija bibliote­karske in informacijskih znanosti, vzpostavljenega leta 1961 v okviru omenjene zagrebške naravoslovno matematicne fakultete, ter ustanovitelj in direktor Refe­ralnega centra Univerze v Zagrebu, ki je zacel delovati leta 1967. Dr. Težak je bil zahteven mentor, od mentorirancev je pricakoval teoretsko širino, interdiscipli­narnost ter poglobljeno poznavanje informacijskih in komunikacijskih tokov v znanosti, hkrati pa ucitelj, ki je pri njih spodbujal inovativnost in vizionarstvo. Svojega mentorja je Jože Kokole vedno omenjal z velikim spoštovanjem, in sicer kot strokovnjaka ter osebo, ki je pomembno vplivala na njegovo znanstveno ra­dovednost in utrditev prepricanja, da »je perspektiva razvoja knjižnic in knjiž­nicarstva v kompleksni informatizaciji tega podrocja« (Kokole, 1979, str. 86). V študijskem letu 1967/68 se je Jože Kokole kot štipendist Britanskega sveta 10 mesecev strokovno izpopolnjeval v Veliki Britaniji (Univerzitetni kolidž, Lon­don), kjer je opravil specializacijo v informatiki. Študijsko bivanje v Londonu je izkoristil tudi za spoznavanje organizacije in upravljanja univerzitetnih in specialnih knjižnic, s študijem razlicnih informacijskih služb in metod njihovega poslovanja pa je dobil vpogled v uvajanje avtomatizacije v britanske knjižnice in INDOK službe. Kasneje, ko je že bil sodelavec Narodne in univerzitetne knjiž­nice, se je izpopolnjeval tudi v Združenih državah Amerike, v najvecji knjižnici na svetu, tj. v Kongresni knjižnici v Washingtonu, ki je že v drugi polovici 20. stoletja bila vodilna ustanova pri uvajanju avtomatizacije v izdelavo knjižnicnih katalogov. Strokovni izpit za bibliotekarja je opravil 13. 6. 1966, naziv Višji raziskovalni so­delavec mu je podelil Svet Zavoda za varstvo pri delu 24. 6. 1974, strokovni naziv Višji bibliotekar specialist mu je priznala Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke 8. 10. 1975, naziv Bibliotekarski svetovalec pa 4. 11. 1982. Za delo Bibliografska kontrola disertacij v Jugoslaviji je leta 1977 prejel nagrado Kalanovega sklada, in sicer kot njegov prvi nagrajenec. Leta 1988 je prejel še Co­povo diplomo, ki predstavlja najvišje priznanje za izjemne uspehe na podrocju knjižnicarstva, ki so širšega družbenega pomena in prispevajo k napredku knjiž­nicarske stroke. Ob 70-letnici delovanja Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani je leta 2019 prejel spominsko priznanje Castni clan CTK. Od leta 1964 do 1974 je bil Jože Kokole zaposlen v Centralni tehniški knjižnici Univerze v Ljubljani, knjižnici, ki je sodila med vodilne ustanove na podrocju av­tomatizacije in uvajanja racunalnikov v knjižnicno informacijsko dejavnost. Za­upano mu je bilo vodenje INDOK oddelka za podrocje tehnike in naravoslovja, ki je pod njegovim vodstvom beležil hiter razvoj dejavnosti (dejavnost je sicer knjiž­nica vzpostavila že leta 1954, kmalu po zacetku ravnateljevanja ing. Kajetana Kavcica). Znanja, ki jih je pridobil med izpopolnjevanjem v Veliki Britaniji, na podiplomskem študiju in z udeležbo na tecajih doma in v tujini, je uspešno udejanjal v informacijsko dejavnost knjižnice (Majcen, 2020). Bil je pobudnik nakupa razlicnih sekundarnih in terciarnih informacijskih virov ter uvedbe signalnih informacij in selektivnega razširjanja informacij (SDI), s katerim je knjižnica obvešcala uporabnike o najnovejši literaturi glede na njihove indivi­dualne informacijske potrebe. Že v zacetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja je knjižnica na primer pripravila racunalniško obdelan centralni katalog serij­skih publikacij s podrocja tehniških in prirodoslovnih ved v knjižnicah Slovenije (obdelava podatkov je potekala na racunalniku IBM v podjetju Intertrade), leta 1973 pa nabavila mednarodno bibliografsko bazo podatkov na magnetnem traku COMPENDEX (Computerized Engineering Index, ZDA). Jože Kokole je izdelal tudi programsko in organizacijsko zasnovo republiškega INDOK centra za gradbeni­štvo pri Centralni tehniški knjižnici Univerze v Ljubljani, v soavtorstvu z Maro Šlajpah pa (leta 1972) programske osnove za gradnjo novega poslopja knjižnice. V Narodni in univerzitetni knjižnici se je zaposlil 6. 12. 1976 kot vodja central­nega kataloga slovenskih knjižnic. Pod njegovim vodstvom je bila uresnicena racunalniška obdelava centralnega kataloga monografskih publikacij knjižnic v Sloveniji, priprava in objavljanje seznama tujih periodicnih publikacij v slo­venskih knjižnicah ter prehod na racunalniško obdelavo Slovenske bibliografi­je. Bil je vodja ali sodelavec pri vec raziskovalnih nalogah, in sicer s podrocja vzpostavljanja INDOK centrov ter gradnje racunalniško podprtega knjižnicnega informacijskega sistema Slovenije in sistema znanstveno-tehnicnega informi­ranja. Od 30. 6. 1998 do upokojitve (24. 7. 2000) je bil raziskovalec za podrocje normativne kontrole v Enoti za razvoj knjižnicarstva pri Narodni in univerzitetni knjižnici. V študijskih letih 1987/88 do 1990/91 je bil višji predavatelj informatike na ta­kratnem Oddelku za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V knjižnicarskih krogih je Jože Kokole sodil v skupino najbolj ustvarjalnih in tudi citiranih avtorjev, njegova osebna bibliografija obsega skoraj 160 enot (Ho­cevar, 2007). Njegove objave se nanašajo na podrocje informatike in dokumenta­listike, avtomatizacije knjižnic, bibliografij in bibliografske kontrole, standardi­zacije bibliografskih opisov, racunalniškega oblikovanja knjižnicnih katalogov in drugih baz podatkov, INDOK centrov, znanstveno-tehnicnega informiranja, koordinirane nabave tuje literature, referalne dejavnosti, online javno dostopnih katalogov, retrospektivne konverzije katalogov, uporabe referencnega modela OSI za komunikacijo med racunalniki v nehomogenih racunalniško podprtih knjižnicnih informacijskih mrežah, tehnologije opticnih diskov z laserskimi za­pisi in bibliotekarske terminologije. Zacetki njegove strokovne kariere na podrocju bibliotekarstva so povezani z bi­bliografijo doktorskih disertacij. Leta 1966 je v reviji Knjižnica objavil prispevek Doktorske disertacije obranjene v Sloveniji 1920–1965, ki vkljucuje – kot navaja avtor – le najnujnejše bibliografske podatke o 653 uspešno obranjenih diserta­cijah. Obsežnejše delo, tj. Bibliografija doktorskih disertacij Univerze v Ljubljani in drugih visokošolskih in znanstvenih ustanov v Sloveniji: 1920–1965, je nasta­lo kot avtorjeva pisna naloga za strokovni izpit iz bibliotekarstva. Publikacija Bibliografija disertacij univerze in drugih visokošolskih in znanstvenih ustanov v Ljubljani za obdobje 1920–1968 pa je bila objavljena leta 1969, ob petdesetlet­nici ljubljanske univerze. Munda (1970, str. 167) je ob njeni izdaji zapisal: »Tako urejena in s tolikimi kazali podprta bibliografija omogoca vsestransko, hitro in zanesljivo uporabo, k cemur pripomore še dobra graficna izvedba«. Jože Kokole je kot bibliografski urednik sodeloval pri izdaji 3. knjige univerzitetne biblio­grafije z naslovom Biografije in bibliografije univerzitetnih uciteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev (Univerze v Ljubljani), ki je zajela obdobje 1966–1976, nato pa kot bibliografski korektor za izdajo 4. knjige (zajela je obdobje 1977–1986), ki je bila že racunalniško podprta. Zanjo je izdelal smernice za pripravo gradiva in navodila za izpolnjevanje vhodnih obrazcev. Zaradi širokega spektra poglobljenih znanj, dobrega poznavanje angleškega in nemškega jezika, izostrenega obcutka za slovenski jezik in nesebicne priprav­ljenosti pomagati in strokovno svetovati, se je uveljavil tudi kot sodelavec v mno­gih jezikovnih projektih, strokovni prevajalec in terminolog. Pripravil je obsežen slovar izrazja v gimnastiki in vec prevodov na tem podrocju, za nas pa je seveda posebej pomemben njegov doprinos v krogu Bibliotekarske terminološke komisi­je, s katero je sodeloval celo desetletje. Nepogrešljivo je bilo njegovo poznavanje tradicionalne dokumentalistike in informatike pa seveda »paleoracunalništva« ter s tem povezane angleške in predvsem pogosto šele nastajajoce slovenske ter­minologije, kjer je bil njegov prispevek h gradivu za Bibliotekarski terminiološki slovar in Angleško-slovenski slovar bibliotekarske terminologije najvecji. Ko se je umaknil, smo njegov nasvet seveda zelo pogrešali, ceprav se je še vedno z veseljem odzival na naše prošnje za pomoc ali nasvet. Tudi po upokojitvi je ostal povezan s knjižnicarsko stroko. Sodeloval je kot pre­davatelj na tecajih in izpraševalec pri bibliotekarskih izpitih, vec let tudi kot »legendarni« predsednik izpitne komisije. Kot recenzent je bil vkljucen v delo uredništva revije Knjižnica. Rad se je udeleževal tudi srecanj skupine t. i. pred­racunalniških knjižnicarjev, ki so bila priložnost za obujanje spominov na case brez racunalnikov, interneta in svetovnega spleta. Ob 100-letnici Eve Verone leta 2005 je imel na mednarodnem posvetu v Zagrebu kot nestor slovenskega in jugo­slovanskega racunalništva v knjižnicah prispevek Pionirsko obdobje avtomatiza­cije knjižnicnega poslovanja, ki prica o tem, da sodi Jože Kokole v krog tistih, ki so že pred vec kot pol stoletja gradili temelje za razvoj sodobnega racunalniško podprtega knjižnicnega informacijskega sistema. Jože Kokole pa ni le eden od najbolj znanih slovenskih bibliotekarjev, doku­mentalistov in informatikov, bil je tudi odlicen prevajalec, pa telovadec (svojo športno pot je zacel kot clan športnega društva Partizan Vic) in mednarodni gimnasticni sodnik (sodil je na najvecjih mednarodnih tekmovanjih) ter avtor in prevajalec prispevkov s podrocja gimnastike. Ni odvec omeniti, da je bilo na svetovnem prvenstvu v orodni telovadbi leta 1970 v Ljubljani z njegovo pomoc­jo prvic uporabljeno racunalniško spremljanje ocen in rezultatov (Cuk, 2023). Kot navaja Kern (2007), je Jože Kokole tudi po koncani tekmovalni karieri ostal povezan z gimnastiko, leta 1972 je postal mednarodni sodnik, od leta 1985 do 1991 je bil predsednik strokovnega odbora pri Gimnasticni zvezi Slovenije, na ljubljanskih prvenstvih pa vodja sodniškega zbora. Spominjali se ga bomo ne le kot izjemnega strokovnjaka ampak tudi kot odlicne­ga sodelavca, na katerega si se lahko vedno obrnil za nasvet, ko ti je zmanjkalo idej, znanj, podatkov ali strokovne literature. Jože je bil »živa enciklopedija«, da ne govorimo o njegovi dokumentaciji, skrbno urejeni v številnih registratorjih, pod katerimi so se upogibale police v njegovi pisarni, pa tudi tisti malce bolj »razpršeni« – v kupih dokumentov, ki so ležali na pisalni mizi in vse naoko­li. A v svojem »organiziranem neredu« je bil popolnoma suveren. Ce želenega dokumenta ni našel takoj, te je poslal na kavico, ob vrnitvi pa si že ob vstopu v pisarno na njegovem obrazu razbral zadovoljen nasmešek, ki je bil znak, da njegov dokumentacijski sistem deluje. Vcasih je potožil, da mu celo doma, v hiši, zmanjkuje prostora za številne knjige in dokumente, ki so se mu »nabrali«. In bil je dober kolega, prijatelj, iskriv sogovornik v razreševanju strokovnih vprašanj ter hudomušen udeleženec družabnih srecanj, vedno nasmejan in pripravljen na šaljiv nacin pomešati strokovno z zabavnim. Hvaležni smo mu za vse, kar nam je dal in delil z nami. Kmalu po njegovem 86. rojstnem dnevu je bil z Jožetom Kokoletom posnet daljši videointervju (Kokole, 2023) o njegovi strokovni poti in prav ta spletna objava otvarja novo videoserijo, galerijo pomembnih ter vplivnih slovenskih bibliote­kark in bibliotekarjev, ki jo pripravlja Zveza bibliotekarskih društev Slovenije z naslovom Znanilci bibliotekarske stroke. Navedeni viri Bahor, S. (2005). Zacetki uvajanja avtomatizacije v NUK in v slovenske javne knjižnice. Knjižnica, 49(4), 7–28. https://doi.org/10.55741/knj.49.4.14121 Bahor, S. (2006). Uvajanje avtomatizacije v NUK in v slovenske javne knjižnice: vzpo­stavljanje sistema referalne dejavnosti v Jugoslaviji (1974–1981). Knjižnica, 50(4), 7–31. https://doi.org/10.55741/knj.50.4.14163 Cuk, I. (2023). Jože Kokole (1937 – 2023). Šport: revija za teoreticna in prakticna vpraša­nja športa, 71(3-4), 94. Hocevar, M. (2007). Mag. Jože Kokole: osebna bibliografija. Knjižnica, 51(1), 175–191. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B3INTO5Z Kanic, I. (7. 7. 2017). Jože Kokole – osemdesetletnik. Bibliotekarska terminologija. http://terminologija.blogspot.com/2017/07/joze-kokole-osemdesetletnik.html Kanic, I. (2023). In memoriam: Jože Kokole. Knjižnicarske novice. https://knjiznicarske­ -novice.si/in-memoriam-joze-kokole/ Kern, J. (2007). Boris Gregorka (1906–2001): diplomsko delo. [J. Kern]. https://www.fsp.uni-lj.si/COBISS/Diplome/Diploma22049180KernJure.pdf Kokole, J. (1997). Tri desetletja, tri obdobja v društvu in stroki. V M. Ambrožic (ur.), 50 let društvene dejavnosti: zbornik (str. 84–93). Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Kokole, J. (2023). Znanilci bibliotekarske stroke: mag. Jože Kokole. [Video]. https://youtu.be/SWw8iJJvwIM?si=JLBTxS1XzoEq1XJn Majcen, N. in Oberman Žnidarcic, M. (2020). Znacilnosti razvoja in delovanja Central­ne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani (1949–1991): uvajanje informacijske tehno­logije in vpetost v mednarodno okolje. Knjižnica, 64(3-4), 123–147. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z8A2SYCI Munda, J. (1970). Jože Kokole: Bibliografija doktorskih disertacij Univerze in drugih vi­sokošolskih in znanstvenih ustanov v Ljubljani 1920-1968. Knjižnica, 14(1-4), 166–187. 1. jugoslovanski seminar o uporabi racunalnikov v knjižnicah : Maribor, 8.-9. februar 1973 : zbornik referatov (1973). Partizanska knjiga. Melita Ambrožic e-pošta: ambrozicmelita.gmail.com Ivan Kanic e-pošta: ivan.kanic@gmail.com Osebna bibliografija mag. Jožeta Kokoleta za obdobje 1966–2018 Matjaž Hocevar, Boris Rifl UDK 014.3:929Kokole J. DOI https://doi.org/10.55741/knj.68.1.9 Uvodno pojasnilo avtorjev bibliografije Osebna bibliografija mag. Jožeta Kokoleta je bila objavljena v Knjižnici 51 (2007) št. 1, str. 175-191, nastala je po pogovoru Matjaža Hocevarja z avtorjem del, mag. Jožetom Kokoletom. Bibliografski zapisi so bili navedeni v formatu ISBD z neka­terimi tehnicnimi in vsebinskimi dopolnitvami. V pricujoci dopolnjeni bibliogra­fiji so izpušcena polpublicirana dela, upoštevana pa so tudi izvedena dela. Vsi bibliografski zapisi so izdelani v sistemu COBISS, izpisani pa so v formatu ISO 690 z navedbo vseh avtorjev. 1966 1. LOGAR, Janez (urednik), KOKOLE, Jože (urednik od 1966 do 1976), RAMOVŠ, Anton (urednik), STANOVNIK, Branko (urednik, avtor povzetka), LOGAR-PLE­ŠKO, Alenka (podrocni urednik), PROSEN, Anton (podrocni urednik), DEBE­LJAK, Darja (podrocni urednik). Biografije in bibliografije univerzitetnih uciteljev in sodelavcev. Ljubljana: Univerza, 1957-<1999>. Zv. <1-5>. ISBN 961-90154-4-4. [COBISS.SI-ID 28677633] 2. KOKOLE, Jože. Bibliografija doktorskih disertacij Univerze v Ljubljani in drugih visokošolskih in znanstvenih ustanov v Sloveniji : 1920 - 1965. Ljubljana: [J. Koko­le], 1966. XXXV, 186 f. [COBISS.SI-ID 231874048] 3. KOKOLE, Jože. Doktorske disertacije obranjene v Sloveniji 1920-1965. Knjižni­ca : revija za podrocje bibliotekarstva in informacijske znanosti. [Tiskana izd.]. 1966, leto 10, št. 1-4, str. 77-102. ISSN 0023-2424. [COBISS.SI-ID 104683008] 4. KOKOLE, Jože. Naloga za zakljucni izpit nadaljevalnega tecaja dokumentacije in informacije, Ljubljana, 10. 5. do 18. 6. 1966. Ljubljana: [J. Kokole], 1966. 37 f. [COBISS.SI-ID 124547584] 1967 5. LUDVIK, Slavica (urednik), KOKOLE, Jože (urednik). Univerzalna decimalna klasifikacija. Slovenska skrajšana izd. Ljubljana: Centralna tehnicna knjižnica, 1967. XIII, 139 str. Publ. FID, št. 406. [COBISS.SI-ID 24059905] 1968 6. KOKOLE, Jože. Porocilo o desetmesecnem izpopolnjevanju v Veliki Britaniji. samozaložba, 1968. [COBISS.SI-ID 6453509] 1969 7. KOKOLE, Jože. Bibliografija doktorskih disertacij univerze in drugih visokošol­skih in znanstvenih ustanov v Ljubljani 1920-1968. Ljubljana: Univerza, 1969. 232 str. [COBISS.SI-ID 8388869] 8. KOKOLE, Jože. Centralna tehniška knjižnica : CTK : vodnik po knjižnici. Ljublja­na: Centralna tehniška knjižnica, 1969. 48 str., [1] zganj. f. pril., ilustr. [COBISS.SI-ID 9208069] 9. KOKOLE, Jože. Disertacije iz matematike in fizike, obranjene na Univerzi v Ljubljani, 1919-1967. Obzornik za matematiko in fiziko. 1969, letn. 16, št. 1, str. 30-32. ISSN 0473-7466. [COBISS.SI-ID 182143491] 10. KOKOLE, Jože. Vloga Centralne tehniške knjižnice v Ljubljani v sistemu znan­stvenih in tehnicnih informacij v SR Sloveniji. V: Dokumentacija Univerzitetne konference ZKS. Ljubljana: Komite Univerzitetne konference ZKS, 1969. str. 81-88. [COBISS.SI-ID 182792963] 1970 11. LOGAR, Janez, KOKOLE, Jože (prevajalec), ZOR, Janez (prevajalec), PLENI­CAR, Boža (avtor dodatnega besedila). Uvod v bibliografijo. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 1970. 282 str., ilustr. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PYDIV5F6. [COBISS.SI-ID 6574849] 1971 12. KOKOLE, Jože. Central Technical Library : CTK : guide to the library : English supplement. Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica, 1971. XVI str., ilustr. [CO­BISS.SI-ID 286982912] 1972 13. KOKOLE, Jože. Programske in organizacijske osnove republiškega informacij­sko dokumentacijskega (INDOK) centra za gradbeništvo pri CTK. Ljubljana: CTK, 1972. V, 143 f., graf. prikazi. Raziskave. [COBISS.SI-ID 2210053] 14. ŠLAJPAH, Mara, KOKOLE, Jože. Programske osnove za gradnjo novega poslop­ja Centralne tehniške knjižnice v Ljubljani na parceli med Tržaško cesto, Jamovo ulico, Lepim potom in Groharjevo ulico : 1. programske osnove. Ljubljana: Central­na tehniška knjižnica, 1972. III f., 70 f., [9] f. pril. [COBISS.SI-ID 1920517] 1973 15. KOKOLE, Jože. Dipl. inž. Kajetan Kavcic. Nova proizvodnja : strokovna revija za tehnicna podrocja. maj-jun. 1973, letn. 24, št. 3, str. 109-110, portret. ISSN 0029-5051. [COBISS.SI-ID 183743235] 16. MORTON, Leslie Thomas, KOKOLE, Jože (prevajalec). Medicinske knjižnice v Veliki Britaniji : njihov razvoj in sedanje stanje. Knjižnica : revija za podrocje bibliotekarstva in informacijske znanosti. [Tiskana izd.]. 1973, letn. 17, št. 1/4, str. 113-120. ISSN 0023-2424. [COBISS.SI-ID 183853827] 17. KOKOLE, Jože. Možnost formiranja informacijsko dokumentacijskega (INDOK) centra za specializirano podrocje (gradbeništvo) pri osrednji univerzitetni knjižni­ci : referat na Konferencija Tehnicki i društveni aspekti informacija i komunikacija, Zagreb, 11., 12. i 13. oktobra 1973. [COBISS.SI-ID 183939843] 18. KOKOLE, Jože. Problemi bibliografske kontrole doktorskih disertacij glede na bibliografijo doktorskih disertacij Univerze v Ljubljani : magistrsko delo. Zagreb: [J. Kokole], 1973. 95 str., tabele. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC­ -T5MXQFEL. [COBISS.SI-ID 105042688] 19. KOKOLE, Jože (urednik), PREMRL, Božidar (prevajalec), NINKOVIC, Stepan (prevajalec). Zbornik referatov. Ljubljana: Partizanska knjiga, Znanstveni tisk, 1973. 134, VIII str. [COBISS.SI-ID 1046277] 20. KOKOLE, Jože. Prvi seminar Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije o upora­bi racunalnikov v knjižnicah : Maribor, 8. in 9. februarja 1973. Knjižnica : revija za podrocje bibliotekarstva in informacijske znanosti. [Tiskana izd.]. 1973, 17, št. 1/4, str. 93-96. ISSN 0023-2424. [COBISS.SI-ID 74104064] 21. KOKOLE, Jože. Standardizirani bibliografski opis za obdelavo z racunalnikom in mednarodni komunikacijski format zapisa bibliografskih podatkov na magnet­nih takovih [i.e. trakovih]. [S.l.: s.n., 1973]. Str. 28-52. [COBISS.SI-ID 31339521] 22. KOKOLE, Jože. Standardizirani bibliografski opis za obdelavo z racunalni­kom in mednarodni komunikacijski format zapisa bibliografskih podatkov na magnetnih trakovih. V: KOKOLE, Jože (ur.). Zbornik referatov. Ljubljana: Parti­zanska knjiga, Znanstveni tisk, 1973. str. 28-52, ilustr. [COBISS.SI-ID 104296704] 23. KOKOLE, Jože, MATIJANIC, Slavka (prevajalec). Standardizirani bibliografski opis za obradu pomocu racunara i medunarodni komunikacijski oblik pisanja bibliografskih podataka na magnetnim trakama : (referat na Seminaru za upo­trebu racunara u bibliotekama, Maribor 8. i 9. II 1973). Bibliotekarstvo : godišnjak Društva bibliotekara Bosne i Hercegovine. 1973, god. 19, br. 1/2, str. 3-27, ilustr. ISSN 0006-1832. [COBISS.SI-ID 181701123] 24. KOKOLE, Jože. Standardizovani bibliografski opis za obradu racunarom i medjunarodni komunikacioni format zapisa bibliografskih podataka na magnet­skim trakama. V: KOKOLE, Jože (ur.). Zbornik referata. Ljubljana: Partizanska knjiga - Znanstveni tisk, 1973. str. 27-52, ilustr. [COBISS.SI-ID 181712131] 25. KOKOLE, Jože. Vloga Centralne tehniške knjižnice (CTK) v Ljubljani v sistemu znanstveno tehnicnih informacij v Sloveniji in perspektive njenega razvoja glede na nacrtovano gradnjo novega knjižnicnega poslopja : seminarska naloga za kolegij prof. dr. ing. B. Težaka: »Dokumentaciona i informaciona služba«. Ljubljana: [J. Kokole], 1973. V, 49 f., [1] f. pril. [COBISS.SI-ID 124546560] 26. KOKOLE, Jože (urednik), PREMRL, Božidar (prevajalec), NINKOVIC, Stepan (prevajalec). Zbornik referata. Ljubljana: Partizanska knjiga - Znanstveni tisk, 1973. 137 str., [9] str. pril., ilustr. [COBISS.SI-ID 14240055] 1974 27. FUKUSHIMA, Sho, KOKOLE, Jože (prevajalec). Novi pogledi na preskok preko konja. Trener, ucitelj, vaditelj : strokovni športni bilten. dec. 1974, letn. 10, št. 32, str. 3-10, ilustr. ISSN 0351-9651. [COBISS.SI-ID 183293187] 28. WIRSCHING, Edgar, KOKOLE, Jože (prevajalec). Poškodbe rok v športni gim­nastiki. Trener, ucitelj, vaditelj : strokovni športni bilten. dec. 1974, letn. 10, št. 32, str. 11-12. ISSN 0351-9651. [COBISS.SI-ID 183297027] 29. KOKOLE, Jože. SABIR - sistem avtomatske obdelave podatkov o literaturi iz onkologije : porocilo o predavanju gospe dr. M. Wolff-Terroine z Inštituta Gusta­ve-Roussy iz Villejuifa pri Parizu. Raziskovalec : strokovna revija o raziskovalni in inovacijski politiki. sep. 1974, 4, št. 9, str. 405. ISSN 0351-0727. [COBISS.SI-ID 182484483] 30. KOKOLE, Jože. Teze za organizacijo in razvoj INDOK službe Urbanisticnega inštituta SRS. Ljubljana: [J. Kokole], 1974. IV, 56 f., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 124544768] 31. KOKOLE, Jože. Uvajanje avtomatizacije v knjižnice v SR Sloveniji. Ljubljana: Društvo dokumentalistov in informatorjev Slovenije, 1974. 9 f., ilustr. RSS, CIX-L. [COBISS.SI-ID 13224197] 1975 32. KOKOLE, Jože. Možnost in smiselnost uporabe racunalnika v knjižnicah v Sloveniji. V: Strokovno posvetovanje in XXII. obcni zbor Društva bibliotekarjev Slovenije, Portorož, 15.-17. oktobra 1975. [Ljubljana: DBS, 1975]. 26 str. [COBISS.SI-ID 182822147] 33. WIEMANN, Klaus, KOKOLE, Jože (prevajalec). Plovni skok in povezano pre­vrat naprej. Trener, ucitelj, vaditelj : strokovni športni bilten. apr. 1975, letn. 11, št. 8, str. 7-11, ilustr. ISSN 0351-9651. [COBISS.SI-ID 183309059] 34. SCHULZ, Dieter, KOKOLE, Jože (prevajalec). Skoki na trampolinu in vrhunska gimnastika. Trener, ucitelj, vaditelj : strokovni športni bilten. dec. 1975, letn. 11, št. 31, str. 12-21, ilustr. ISSN 0351-9651. [COBISS.SI-ID 183325699] 35. KOKOLE, Jože. Technical aspects : the referral file (file two) : contribution to the Report of the study team : chapter E. [Ljubljana: J. Kokole, 1975?]. [86] f. loc. pag. [COBISS.SI-ID 124554752] 36. TIMMERMANN, Hans, KOKOLE, Jože (prevajalec). Tekmovalna gimnastika na gredi : prosti premet naprej z 2/1 obratom. Trener, ucitelj, vaditelj : strokovni športni bilten. apr. 1975, letn. 11, št. 8, str. 12-13, ilustr. ISSN 0351-9651. [COBISS.SI-ID 183313667] 37. WIEMANN, Klaus, KOKOLE, Jože (prevajalec). Vizije prihodnosti : pregib z nogami naštudiran do kraja. Trener, ucitelj, vaditelj : strokovni športni bilten. apr. 1975, letn. 11, št. 8, str. 3-6, ilustr. ISSN 0351-9651. [COBISS.SI-ID 183304707] 1976 38. KOKOLE, Jože. Bibliografska kontrola disertacij v Jugoslaviji : zgodovinski pre­gled, stanje, predlogi za izboljšanje. Ljubljana: [J. Kokole, 1976]. IV, 64 f. https://www.zbds-zveza.si/wp-content/uploads/nagrade/Kokole.pdf. [COBISS.SI-ID 231855104] 39. GÖHLER, Josef, KOKOLE, Jože (prevajalec). Biomehanika seskoka z dvovišin­ske bradlje. Trener, ucitelj, vaditelj : strokovni športni bilten. dec. 1976, letn. 12, št. 3 [i. e. 19], str. 30-34, ilustr. ISSN 0351-9651. [COBISS.SI-ID 184155395] 40. GÖHLER, Josef, KOKOLE, Jože (prevajalec). Dvakrat o premetu z vijakom s krogov. Trener, ucitelj, vaditelj : strokovni športni bilten. dec. 1976, letn. 12, št. 3 [i. e. 19], str. 28-29, ilustr. ISSN 0351-9651. [COBISS.SI-ID 184142083] 41. KOKOLE, Jože. Organizacija specialnih knjižnic in INDOK. Zavod za tehnicno izobraževanje, [1976?]. [COBISS.SI-ID 3238149] 1977 42. KOKOLE, Jože. Automatska obrada centralnog kataloga monografskih publi­kacij u SR Sloveniji. V: STIPCEVIC, Aleksandar. 2. jugoslavensko savjetovanje o primjeni kompjutora u bibliotekama : Zagreb, 28-30 ožujka 1977. Zagreb: Hrvatsko bibliotekarsko društvo, 1977. str. 171-175. Izdanje hrvatskoga bibliotekarskog dru­štva, 15. [COBISS.SI-ID 182804227] 43. KOKOLE, Jože. Avtomatizacija in informatika v knjižnicah SR Slovenije s po­sebnim ozirom na slovensko bibliografijo in centralno evidenco knjižnih fon­dov : predlog razvojnega programa. Knjižnica : revija za podrocje bibliotekarstva in informacijske znanosti. [Tiskana izd.]. 21, št. 1/4 (1977), str. 33-51. ISSN 0023-2424. [COBISS.SI-ID 50464000] 44. KOKOLE, Jože, TUĐMAN, Miroslav. Komunikacijski formati strojnog zapisa bibliografskih podataka. V: STIPCEVIC, Aleksandar. 2. jugoslavensko savjeto­vanje o primjeni kompjutora u bibliotekama : Zagreb, 28-30 ožujka 1977. Zagreb: Hrvatsko bibliotekarsko društvo, 1977. str. 91-95. Izdanje hrvatskoga bibliotekar­skog društva, 15. [COBISS.SI-ID 182806787] 45. KOKOLE, Jože. Predlozi za izgradnju automatizovane bibliotecno-informacio­ne mreže u SR Sloveniji. V: STIPCEVIC, Aleksandar. 2. jugoslavensko savjetovanje o primjeni kompjutora u bibliotekama : Zagreb, 28-30 ožujka 1977. Zagreb: Hrvat­sko bibliotekarsko društvo, 1977. str. 34-39. Izdanje hrvatskoga bibliotekarskog društva, 15. [COBISS.SI-ID 182801667] 46. KOKOLE, Jože. RACUNALNISKO OBLIKOVANI CENTRALNI KATALOG KNJIG. Ljubljana: RSS, 1977. 100 str. [COBISS.SI-ID 12300032] 47. KOKOLE, Jože, MIRT-LEVOVNIK, Vera, ARMENI, Majda, BUDNAR, Matjaž, LUDVIK, Slavica, NADRAH, Ignacij, VESELKO, Maks. Racunalniško oblikovani centralni katalog knjig : raziskovalna naloga. Ljubljana: Društvo dokumentalistov in informatorjev Slovenije, 1977. 100 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 1939717] 48. KOKOLE, Jože. Racunalniško oblikovanje centralni katalog knjig : raziskovalna naloga. Ljubljana: Društvo dokumentalistov in informatorjev Slovenije, 1977. 100 f. [COBISS.SI-ID 19246593] 49. KOKOLE, Jože (urednik). Seznam tujih periodicnih publikacij, ki jih prejemajo univerzne, znanstvene in specialne knjižnice v Sloveniji. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 1977-1979. 3 zv. [COBISS.SI-ID 3355909] 1978 50. KOKOLE, Jože. Baza podataka o monografskim publikacijama u biblioteka­ma u SR Sloveniji: CKK-M/SRS : (automatizovani centralni katalog knjiga u SR Sloveniji). V: ŽIVKOVIC, Bogomila (ur.). Automatizovani informacioni sistemi u nauci i tehnici 11. i 12. maja 1978. god. : seminar. Beograd: Narodna biblioteka Srbije, centar za naucne informacije i referalnu delatnost, 1978. str. 38-46, ilustr. [COBISS.SI-ID 181932803] 51. KOKOLE, Jože. Baza podataka o monografskim publikacijama u bibliotekama u SR Sloveniji: CKK-M/SRS : (avtomatizovani centralni katalog knjiga u SR Slo­veniji). V: Zbornik radova. Beograd: Društvo za informatiku Srbije: Savez mašin­skih i elektrotehnickih inženjera i tehnicara Jugoslavije, 1978. str. 159-167, ilustr. [COBISS.SI-ID 181761539] 52. KOKOLE, Jože. CKK - M: Centralna baza podatkov o monografskih publikaci­jah v knjižnicah v Sloveniji : referat k Zborniku Specializirani INDOK centri v SR Sloveniji, Ljubljana, Raziskovalna skupnost Slovenije in Društvo dokumentalistov in informatorjev Slovenije, 1978. [COBISS.SI-ID 181659139] 53. KOKOLE, Jože, LEVOVNIK, Vera. Informacije iz moderniziranega centralnega kataloga monografskih publikacij. Knjižnica : revija za podrocje bibliotekarstva in informacijske znanosti. [Tiskana izd.]. 22, št. 3/4 (1978), str. 211-228. ilustr. ISSN 0023-2424. [COBISS.SI-ID 50243584] 54. KOKOLE, Jože. Modernizacija centralnega kataloga monografskih publikacij z avtomatsko obdelavo podatkov. Knjižnica : revija za podrocje bibliotekarstva in informacijske znanosti. [Tiskana izd.]. 22, št. 1/2 (1978), str. 43-54. ISSN 0023-2424. [COBISS.SI-ID 50142976] 1979 55. ŠTEBLAJ, Alojz, JARC, Valentin, JEKOVEC, Jože, KOGOVŠEK, Vili, KOKOLE, Jože. Izdelava in preskus modela INDOK centra za transport : raziskovalna naloga. Kranj: Visoka šola za organizacijo dela, 1979. V, 253 str. [COBISS.SI-ID 155675] 1980 56. KOKOLE, Jože. Avtomatizacija knjižnicne mreže v Sloveniji : porocilo o razis­kovalni nalogi. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 1980. 8, 12, 3 f. loc. pag. [COBISS.SI-ID 231856896] 1982 57. KOKOLE, Jože. 3. jugoslovansko posvetovanje o uporabi racunalnika v knjiž­nicah : Ljubljana, 9.-11. novembra 1981. Knjižnica : revija za podrocje bibliote­karstva in informacijske znanosti. [Tiskana izd.]. 1982, 26, št. 1/2, str. 81-87. ISSN 0023-2424. [COBISS.SI-ID 59635712] 58. KOKOLE, Jože. AOP i povezivanje biblioteka u bibliotecno-informacioni sis­tem : izveštaj o radu. V: MARTELANC, Tomo (ur.). 3. jugoslovansko posvetovanje o uporabi racunalnika v knjižnicah = 3. jugoslovensko savetovanje o primeni racu­nara u bibliotekama : Ljubljana, 9.-11. november 1981. Ljubljana: NUK, 1982. str. 147-148. [COBISS.SI-ID 182834435] 59. KOKOLE, Jože. Delež avtomatizacije pri razvoju knjižnicno-informacijskega sistema v Sloveniji. Knjižnica : revija za podrocje bibliotekarstva in informacijske znanosti. [Tiskana izd.]. 1982, 26, št. 1/2, str. 88-96. ISSN 0023-2424. [COBISS.SI-ID 59636992] 60. KOKOLE, Jože, PARDUBSKY, Alenka. II. shema avtomatizacije integrirane­ga sistema znanstveno-strokovnih informacij v knjižnicah in INDOK centrih Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani : (osnutek). Obvestila Republiške maticne knjiž­nice. 1982, št. 2, str. 12-17. ISSN 2820-395X. [COBISS.SI-ID 182812675] 61. KOKOLE, Jože. Koordinacija nabave tuje literature v SR Sloveniji in univer­zalna dostopnost publikacij. V: Strokovno posvetovanje Dograjevanje sistema znanstvenih in strokovnih informacij v SR Sloveniji, Ljubljana, 18.-19. novembra 1982. Ljubljana: Društvo dokumentalistov in informatorjev Slovenije, [1983]. 7 str. [COBISS.SI-ID 104687360] 62. KOKOLE, Jože. Referalna dejavnost v SR Sloveniji. V: Strokovno posvetovanje Dograjevanje sistema znanstvenih in strokovnih informacij v SR Sloveniji, Ljublja­na, 18.-19. novembra 1982. Ljubljana: Društvo dokumentalistov in informatorjev Slovenije, [1983]. 9 str. [COBISS.SI-ID 182880003] 63. KOKOLE, Jože, PARDUBSKY, Alenka. Uvajanje AOP in razvoj Narodne in uni­verzitetne knjižnice v Ljubljani kot nosilke knjižnicno-informacijskega sistema v SR Sloveniji. V: MARTELANC, Tomo (ur.). 3. jugoslovansko posvetovanje o uporabi racunalnika v knjižnicah = 3. jugoslovensko savetovanje o primeni racunara u bi­bliotekama : Ljubljana, 9.-11. november 1981. Ljubljana: NUK, 1982. str. 103-109. [COBISS.SI-ID 104686592] 64. KOKOLE, Jože. Uvajanje avtomatizacije v knjižnice v SR Sloveniji. V: MAR­TELANC, Tomo (ur.). 3. jugoslovansko posvetovanje o uporabi racunalnika v knjižnicah = 3. jugoslovensko savetovanje o primeni racunara u bibliotekama : Ljubljana, 9.-11. november 1981. Ljubljana: NUK, 1982. str. 7-9. [COBISS.SI-ID 182826499] 1983 65. KOKOLE, Jože. Koordinacija nabavki strane literature u SR Sloveniji : referat na 2. jugoslavensko savjetovanje biblioteka univerziteta u Jugoslaviji, Banja Luka, 6.-8. oktobar 1983. [COBISS.SI-ID 183934723] 66. KOKOLE, Jože. Seznam tujih periodicnih publikacij v knjižnicah Slovenije : 1982. Raziskovalec : strokovna revija o raziskovalni in inovacijski politiki. okt.-nov. 1983, 13, št. 10/11, str. 361-495. ISSN 0351-0727. [COBISS.SI-ID 181994755] 67. KOKOLE, Jože. Uvajanje avtomatizacije v knjižnice v SR Sloveniji : stanje in perspektive 1983. Ljubljana: [s. n., 1983]. 6 f. [COBISS.SI-ID 231851520] 1984 68. KOKOLE, Jože. Modernizacija knjižnicno-informacijskega sistema z racunal­niško obdelavo. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 1984. 17 str., [17] f. pril. [COBISS.SI-ID 231852288] 69. WAGNER, Lidija, KOKOLE, Jože, JAKOPIN, Primož. Prehod na racunalniško obdelavo slovenske bibliografije. Knjižnica : revija za podrocje bibliotekarstva in informacijske znanosti. [Tiskana izd.]. 28, št. 1/2 (1984), str. 35-43. ISSN 0023-2424. [COBISS.SI-ID 49660416] 70. KOKOLE, Jože, ŽAGAR, Valerija. Seznam tujih periodicnih publikacij v knjiž­nicah Slovenije : dopolnitve za leto 1983. Raziskovalec : strokovna revija o razis­kovalni in inovacijski politiki. 1984, 14, št. 3/4, str. 23-56. ISSN 0351-0727. [COBISS.SI-ID 183716611] 71. KOKOLE, Jože. Slovenski knjižnicno-informacijski sistem in možnosti avto­matizacije. Knjižnica : revija za podrocje bibliotekarstva in informacijske zna­nosti. [Tiskana izd.]. 28, št. 1/2 (1984), str. 10-15. ISSN 0023-2424. [COBISS.SI-ID 49173248] 1985 72. STERGAR, Miloš (prevajalec), KOKOLE, Jože (urednik). Pravilnik za ocenjeva­nje vaj na tekmovanjih v moški športni gimnastiki na svetovnih prvenstvih, olim­pijskih igrah, regionalnih, medkontinetalnih igrah in prvenstvih ter manifestacijah z mednarodno udeležbo. Ljubljana: Gimnasticna zveza Slovenije, 1985. 138 str. [COBISS.SI-ID 23722241] 73. KOKOLE, Jože. Priprava vhodnih dokumentov za centralno bazo podatkov o monografskih publikacijah v SR Sloveniji : (CKK-M/SRS). Predelana in dopolnjena izd. navodil iz l. 1981. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 1985. [27] f., pretežno tabele. [COBISS.SI-ID 231850496] 74. KOKOLE, Jože. Problematika NUK. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjiž­nica, 1985. 12 f. [COBISS.SI-ID 231850752] 75. KOKOLE, Jože, ŽAGAR, Valerija, JAKOPIN, Primož, ALBERT, Saša. Seznam tu­jih periodicnih publikacij v knjižnicah Slovenije - 1984. Raziskovalec : strokovna revija o raziskovalni in inovacijski politiki. mar.-apr. 1985, 15, št. 3/4, str. 65-121. ISSN 0351-0727. [COBISS.SI-ID 181999875] 76. KOKOLE, Jože. Specialne knjižnice in sodobna informacijsko-komunikacij­ska tehnologija = Special libraries and information - communication tehnology [!]. V: ŠLAJPAH, Mara (ur.), OBLAK, Marija (ur.). Vloga specialnih knjižnic pri pospeševanju družbenega in gospodarskega razvoja : program posvetovanja. V Ljubljani: Centralna tehniška knjižnica Edvarda Kardelja, [1985?]. str. 43. ISBN 86-81017-01-2. [COBISS.SI-ID 104688896] 77. KORNHAUSER FRAZER, Aleksandra (glavni urednik), BENKOVIC, Janez (tehnicni urednik), KARDOŠ, Dragotin (tehnicni urednik), ADAMIC, Štefan (clan uredniškega odbora), JARC, Valentin (clan uredniškega odbora), JUSTIN, Borut (clan uredniškega odbora), KOBE, Tomaž (clan uredniškega odbora), KOKOLE, Jože (clan uredniškega odbora), MIRT-LEVOVNIK, Vera (clan uredniškega od­bora), PUNGERCAR, Jože (clan uredniškega odbora), JOVANOVIC, Gojko (lek­tor), BREGAR, Bernard (graficni oblikovalec), CERAR, Igor (graficni oblikova­lec). Znanstveno in tehnicno informiranje v Sloveniji. 1. izd. Ljubljana: Poslovna skupnost za znanstveno in tehnicno informiranje, 1985. 191 str. [COBISS.SI-ID 15048449] 1986 78. KOKOLE, Jože, SAPAC, Irena, KOVACEVIC, Ljiljana, SKENDER, Dubravka. Analiza kompjutorizacije bibliotecno-informacijskih mreža u svijetu i situacija kod nas. V: PIŠTALO, Borivoje (ur.). IV jugoslovensko savjetovanje o primjeni ra­cunara u bibliotekama, Sarajevo 9-11.4.1986. Sarajevo: Narodna i univerzitetska biblioteka BiH, 1986. str. 37-64. ISBN 86-7267-001-9. [COBISS.SI-ID 158980] 79. KOKOLE, Jože, ŽAGAR, Valerija, JAKOPIN, Primož, ALBERT, Saša. Dopolnitve seznama tujih periodicnih publikacij v knjižnicah Slovenije za leto 1985. Razi­skovalec : strokovna revija o raziskovalni in inovacijski politiki. apr. 1986, 16, št. 4, str. 145-182. ISSN 0351-0727. [COBISS.SI-ID 183711747] 80. ŠIRCELJ, Martina (intervjuvanec), MARTELANC, Tomo (intervjuvanec), FILO, Breda (intervjuvanec), KOKOLE, Jože (intervjuvanec), KRAMBERGER, Darja (intervjuvanec), SEPE, Miša (intervjuvanec), KANIC, Ivan (intervjuvanec), SAPAC, Irena (intervjuvanec), KOBE, Tomaž (intervjuvanec), FORSTNERIC, Fran­ce (oseba, ki intervjuva). Knjižnice kot povezana mreža središc informacij in znanja : okrogla miza. Delo. [Tiskana izd.]. 23. okt. 1986, leto 28, št. 248, str. 4, portreti. ISSN 0350-7521. [COBISS.SI-ID 182270979] 81. KOKOLE, Jože. Komunikaciona tehnologija i savremeni sistemi omreživanja. V: PIŠTALO, Borivoje (ur.). IV jugoslovensko savjetovanje o primjeni racunara u bibliotekama, Sarajevo 9-11.4.1986. Sarajevo: Narodna i univerzitetska biblioteka BiH, 1986. str. 207-217. ISBN 86-7267-001-9. [COBISS.SI-ID 40344577] 82. POPOVIC, Mirko, KOKOLE, Jože, WAGNER, Lidija, KANIC, Ivan, ŠIFRAR, Marija. Razvoj sistemsko-povezovalne in bibliografsko-informacijske osnove KIS : tematski sklop : fazno porocilo o delu za leto 1986. Ljubljana: Znanstveni inštitut FF, 1986. VI, 87 f. [COBISS.SI-ID 247038720] 83. POPOVIC, Mirko, MARTELANC, Ana, ŠIRCELJ, Martina, KOKOLE, Jože. Sis­tem univerznih knjižnic in specializiranih INDOK centrov : (1. faza) : [porocilo o delu za leto 1986]. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 1986. 91 f., tabele. [COBISS.SI-ID 247237632] 84. KOKOLE, Jože. Tehnološke in strokovno-sistemske osnove povezovanja knjiž­nic. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 1986. II, 48 str. [COBISS.SI-ID 20704000] 85. KOKOLE, Jože. UNIMARC in knjižnicnoinformacijski sistem (KIS) v Sloveniji. [Ljubljana: Strokovni svet za knjižnicarstvo, 1986]. 5 f., [4] f. pril. [COBISS.SI-ID 231848192] 1987 86. KOKOLE, Jože. Bibliografije univerzitetnih delavcev 1977-1986 : navodila za izpolnjevanje vhodnih obrazcev. [Ljubljana: J. Kokole], 1987. 7 f., [21] f. pril. [CO­BISS.SI-ID 124550400] 87. KORNHAUSER FRAZER, Aleksandra, BENKOVIC, Janez, KARDOŠ, Dragotin, JOZELJ, Sonja, OLBINA, Radojka, KMECL, Elizabeta, PERC, Cveta, JARC, Valen­tin, JUSTIN, Borut, ADAMIC, Štefan, BJELOGRLIC, Zaviša, KLEMENCIC, Eva, ROŽIC, Anamarija, LEVOVNIK, Vera, JEKOVEC, Jože, SUYER, Vaso, ZUPAN, Jure, KOBE, Tomaž, KOKOLE, Jože, MARINKO, Irena, ŽAGAR, Tatjana, SAPAC, Irena, TOMŠE, Romana. Program razvoja skupnih osnov znanstvenega in tehnicnega informiranja (ZTI) : porocilo o delu v letu 1987 : šifra: A9-0644-777/87. Ljubljana: Poslovna skupnost za znanstveno in tehnicno informiranje, 1987. XX, 265 str., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 908124] 88. KOKOLE, Jože. Racunalniško podprta izdaja 4. knjige biografij in bibliografij univ. uciteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev. Vestnik. 1987, letn. 16, št. 4, str. 170-173. ISSN 0351-1049. [COBISS.SI-ID 183587587] 89. KOKOLE, Jože. Racunalniško povezovanje in OSI model interkomuniciranja = Computer networking and OSI reference model. V: Vloga specialnih knjižnic pri pospeševanju družbenega in gospodarskega razvoja : II. posvetovanje sekcije za specialne knjižnice Zveze bibliotekarskih društev Slovenije : Ljubljana, 9. in 10. november 1987 : [zbornik referatov]. V Ljubljani: Centralna tehniška knjižnica, 1987. str. 248-277, ilustr. ISBN 86-81017-01-2. [COBISS.SI-ID 104864000] 90. ŠUMI, Nace, PLESNICAR, Ljudmila, CURK, Iva, CEVC, Anica, KUHAR, Bo­ris, KRNEL-UMEK, Duša, VIDOVIC-MUHA, Ada, ŽARGI, Matija, HORVAT, Jasna, KOKOLE, Jože, UMEK, Ema. Raziskave za varstvo in predstavitev kulturne dedi­šcine. Ljubljana: RSS, 1987. 1 zv. (loc. pag.). Raziskave za varstvo in predstavitev kulturne dedišcine. [COBISS.SI-ID 19152128] 91. POPOVIC, Mirko, KOKOLE, Jože, WAGNER, Lidija, KANIC, Ivan, ŠIFRAR, Marija. Razvoj sistemsko-povezovalne in bibliografsko-informacijske osnove KIS : tematski sklop : fazno porocilo o delu za leto 1987. Ljubljana: Znanstveni inštitut FF, 1987. 16 f. [COBISS.SI-ID 140854531] 92. KOKOLE, Jože, ŽAGAR, Valerija, KRAMBERGER, Metka, JAKOPIN, Primož, ALBERT, Saša. Seznam tujih periodicnih publikacij v knjižnicah Slovenije - 1986. Raziskovalec : strokovna revija o raziskovalni in inovacijski politiki. mar.-apr. 1987, 17, št. 3/4, str. 25-158. ISSN 0351-0727. [COBISS.SI-ID 182603267] 93. KOKOLE, Jože. Smernice za pripravo gradiva za 4. knjigo biografij in biblio­grafij univ. uciteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev. Vestnik. 1987, letn. 16, št. 4, str. 153-169. ISSN 0351-1049. [COBISS.SI-ID 183580675] 94. KOKOLE, Jože. Sodobna tehnologija za prenos znanja. V: BAHOR, Stanislav (ur.). Vloga knjižnic pri posredovanju znanja. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 1987. 16 str. [COBISS.SI-ID 104862720] 95. KOKOLE, Jože. Tehnicki aspekti opšte dostupnosti publikacija i informa­cija. V: KALAJLIEVA, Vera (ur.). Edinaesetto sobranie na Sojuzot na društvata na biblio­tecnite rabotnici Jugoslavija, Ohrid, 24-26 april 1986. Skopje: Sojuz na društvata na bibliotecnite rabotnici na Jugoslavija, 1987. str. 159-164. ISBN 86-7201-003-5. [COBISS.SI-ID 104861696] 1988 96. KOKOLE, Jože. Centralni katalog. V: JAVORNIK, Marjan (ur.), VOGLAR, Dušan (ur.), DERMASTIA, Alenka (ur.). Enciklopedija Slovenije. 1. natis. Ljubljana: Mla­dinska knjiga. 1988, [zv.] 2: ce-ed, str. 30. ISBN 86-11-14288-8, ISBN 86-11-14269-1, ISBN 86-11-14345-0, ISBN 86-11-14792-8, ISBN 86-11-15070-8, ISBN 86-11-15344-8, ISBN 86-11-15364-2, ISBN 86-11-15365-0, ISBN 86-11-15366-9, ISBN 86-11-15367-7. [COBISS.SI-ID 182315011] 97. KOKOLE, Jože. Dokumentalistika. V: JAVORNIK, Marjan (ur.), VOGLAR, Du­šan (ur.), DERMASTIA, Alenka (ur.). Enciklopedija Slovenije. 1. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga. 1988, [zv.] 2: ce-ed, str. 281-282. ISBN 86-11-14288-8, ISBN 86-11-14269-1, ISBN 86-11-14345-0, ISBN 86-11-14792-8, ISBN 86-11-15070-8, ISBN 86-11-15344-8, ISBN 86-11-15364-2, ISBN 86-11-15365-0, ISBN 86-11-15366-9, ISBN 86-11-15367-7. [COBISS.SI-ID 182313219] 98. MELAVC, Dane, BEVC, Milena, HARTMAN, Bruno, FILO, Breda, MARTE­LANC, Ana, POPOVIC, Mirko, GRICAR, Jože, ŽIŽMOND, Andrej, ŠIFRER, Marija, SAPAC, Irena, KOKOLE, Jože, KOKOTEC-NOVAK, Majda, BREJC, Miha, DERGANC, Marko, MANDELC, Franc, DIVJAK, Sašo. Dolgorocni razvoj visokega šolstva v SRS. Ekonomika visokega šolstva. Knjižnicarstvo in znanstveno informiranje na univerzi. Sodoben informacijski sistem univerze. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Gospodarska zbornica Slovenije, 1988. 600 f. Materialni pogoji za delo Univerze. [COBISS.SI-ID 62865152] 99. KOKOLE, Jože, ŽAGAR, Valerija, KRAMBERGER, Metka, ALBERT, Saša. Do­polnitve seznama tujih periodicnih publikacij v knjižnicah Slovenije za leto 1987. Raziskovalec : strokovna revija o raziskovalni in inovacijski politiki. mar.-apr. 1988, 18, št. 3/4, str. 21-59. ISSN 0351-0727. [COBISS.SI-ID 182606083] 100. KOKOLE, Jože. Implications of technological change for a developing count­ry : referat na Information - knowledge - evolution / 44th FID congress, Helsinki, 28 Avgust - 1 September 1988. Sekcija National and international information po­licies. [COBISS.SI-ID 183943939] 101. KOKOLE, Jože. Knjižnica prihodnosti : seminar ELAG, Frankfurt na Majni, 1. do 3. aprila 1987. Knjižnica : revija za podrocje bibliotekarstva in informacijske znanosti. [Tiskana izd.]. 32, št. 1/2 (1988), str. 143-145. ISSN 0023-2424. [COBISS.SI-ID 58388992] 102. KOKOLE, Jože. Odprti sistemi interkomuniciranja : predkonferencni se­minar Mednarodne federacije bibliotekarskih asociacij IFLA »Odprti sistemi interkomuniciranja; komunikacijska tehnologija za leto 1990«, London, 12. do 14. avgusta 1987. Knjižnica : revija za podrocje bibliotekarstva in informacijske znanosti. [Tiskana izd.]. 32, št. 1/2 (1988), str. 140-142. ISSN 0023-2424. [COBISS.SI-ID 58359552] 103. POPOVIC, Mirko, KOKOLE, Jože. Razvoj sistemsko-povezovalne in bibliograf­sko-informacijske osnove KIS : tematski sklop : fazno porocilo o delu za leto 1988. Ljubljana: Znanstveni inštitut FF, 1988. 19 f. [COBISS.SI-ID 243067648] 104. KOKOLE, Jože. Uporabniki in online javno dostopni katalog. Knjižnica : re­vija za podrocje bibliotekarstva in informacijske znanosti. [Tiskana izd.]. 32, št. 3/4 (1988), str. 48-64. ISSN 0023-2424. [COBISS.SI-ID 47189760] 1989 105. KOBE, Tomaž, KOKOLE, Jože, WAGNER, Lidija. Automation activities in Na­tional and university library (NUK) in Ljubljana - progress report. V: WILLER, Mirna (ur.). 13th library systems seminar, Zagreb, April 26-28 1989. Zagreb: Na­cionalna i sveucilišna biblioteka, 1989. str. 80-82. ISBN 86-7237-019-8. [COBISS.SI-ID 182685187] 106. KOKOLE, Jože. Izziv sedanjosti za prihodnost - razmišljanja o perspektivah knjižnic in knjižnicne stroke. V: ŠLAJPAH, Mara (ur.). CTK : 1949-1989 : 40 let dela za univerzo in gospodarstvo. Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica, 1989. (1989), str.157-164. ISBN 86-81017-03-9. [COBISS.SI-ID 17170176] 107. KOKOLE, Jože. Laserski zapisi za knjižnice sedanjosti in prihodnosti. Knjiž­nica : revija za podrocje bibliotekarstva in informacijske znanosti. [Tiskana izd.]. 33, št.2 (1989), str. 5-41. ISSN 0023-2424. [COBISS.SI-ID 16663042] 108. STERGAR, Miloš (prevajalec), KOKOLE, Jože (urednik, avtor dodatnega be­sedila), CUK, Ivan (tehnicni urednik). Pravilnik za ocenjevanje vaj na tekmovanjih v moški športni gimnastiki na svetovnih prvenstvih, olimpijskih igrah, regionalnih medkontentinentalnih, kontinentalnih igrah in prvenstvih, manifestacijah z med­narodno udeležbo in mednarodnih tekmah. Ljubljana: Gimnasticna zveza Slove­nije, 1989. 270 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 28537856] 109. WILLER, Mirna (urednik), SKENDER, Dubravka (recenzent), KOKOLE, Jože (recenzent), MAZIC, Gordana (recenzent), URBAJS, Alojz (recenzent). Prirucnik za UNIMARC. Zagreb: Nacionalna i sveucilišna biblioteka, 1989. 451 str. ISBN 86-7237-015-5. [COBISS.SI-ID 4951566] 110. POPOVIC, Mirko, KOKOLE, Jože, WAGNER, Lidija, KANIC, Ivan, SAPAC, Irena, BAHOR, Stanislav, KOBE, Tomaž, RABZELJ, Zlatka, AMBROŽIC, Melita, CEŠNOVAR, Nada. Razvoj sistemsko-povezovalne in bibliografsko-informacijske osnove KIS : tematski sklop : fazno porocilo o delu za leto 1989. Ljubljana: Znan­stveni inštitut FF, 1989. 17 f. [COBISS.SI-ID 247084288] 111. KOKOLE, Jože, ŽAGAR, Valerija, KRAMBERGER, Metka, JAKOPIN, Primož, ALBERT, Saša. Seznam tujih periodicnih publikacij v knjižnicah Slovenije - 1988. Raziskovalec : strokovna revija o raziskovalni in inovacijski politiki. mar.-apr. 1989, 19, št. 3/4, str. 33-171. ISSN 0351-0727. [COBISS.SI-ID 182619651] 112. KOKOLE, Jože. Uporabniki in online javno dostopni katalog. V: GAZVODA, Jelka (ur.). Uporabniki in knjižnice : zbornik referatov 12. skupšcine Zveze društev bibliotekarskih delavcev Jugoslavije, Bled, 21. - 23. april 1988. Ljubljana: Zveza društev bibliotekarskih delavcev Jugoslavije, 1989. str. 127-135. ISBN 86-7265-006-9. [COBISS.SI-ID 20101890] 1990 113. KOKOLE, Jože. Cakamo, da se bo univerza jasneje opredelila do NUK : kakš­na naj bo Narodna univerzitetna knjižnica?. Delo. [Tiskana izd.]. 28. mar. 1990, 32, št. 73, str. 7. ISSN 0350-7521. [COBISS.SI-ID 17506048] 114. KOKOLE, Jože, PINTAR, Emil Milan, KALIN, Tomaž, SPLICHAL, Slavko. Informatika. V: JAVORNIK, Marjan (ur.), VOGLAR, Dušan (ur.), DERMASTIA, Alenka (ur.). Enciklopedija Slovenije. 1. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga. 1990, [zv.] 4: hac-kare, str. 148-150, ilustr. ISBN 86-11-14288-8, ISBN 86-11-14269-1, ISBN 86-11-14345-0, ISBN 86-11-14792-8, ISBN 86-11-15070-8, ISBN 86-11-15344-8, ISBN 86-11-15364-2, ISBN 86-11-15365-0, ISBN 86-11-15366-9, ISBN 86-11-15367-7. [CO­BISS.SI-ID 182417411] 115. CUK, Ivan, KOKOLE, Jože. Nekateri vidiki nastopa tekmovalcev na SP 1989. V: CUK, Ivan. Strokovni prirocnik : gimnastika 2000. št. 5. Ljubljana: Gimnasticna zveza Slovenije, 1990. str. 5-9. [COBISS.SI-ID 90545] 116. KOKOLE, Jože, KRAMBERGER, Metka, ŽAGAR, Valerija. Seznam tujih peri­odicnih publikacij v knjižnicah Slovenije : 1982-1989. Raziskovalec : strokovna revija o raziskovalni in inovacijski politiki. 1990, 20, št. 7/10, str. 1-236. ISSN 0351-0727. [COBISS.SI-ID 73407232] 117. KOKOLE, Jože. Standardi in sodobni knjižnicni sistemi = Standards and pre­sent-day library systems. V: ŠLAJPAH, Mara (ur.). Vloga specialnih knjižnic pri pospeševanju družbenega in gospodarskega razvoja : za vkljucevanje v Evropo. V Ljubljani: Centralna tehniška knjižnica, 1990. str. 84-91. ISBN 86-81017-01-2. [COBISS.SI-ID 19838722] 1991 118. KOKOLE, Jože. Clanek - primerjalna analiza z bibliografskega vidika : (Lidija Wagner, NUK, julij 1991, specialisticna naloga). Knjižnicarske novice. [Tiskana izd.]. 31. jul. 1991, 1, št. 7, str. 6-7. ISSN 0353-9237. [COBISS.SI-ID 279766528] 119. KOBE, Tomaž, KOKOLE, Jože. National and university library - NUK Lju­bljana : progress report 1989. V: GOOSSENS, Paula (ur.). 14th Library Systems Seminar, Brussels, 7-8 May 1990. Brussel: Koninklijke Bibliotheek Albert I; = Bruxelles: Bibliothčque Royale Albert 1er, 1991. str. 88-89. ISBN 90-6637-065-3. [COBISS.SI-ID 182494467] 120. KOKOLE, Jože, KOBE, Tomaž. National and university library - NUK Lju­bljana : progress report 1990. V: SALO, Kaija (ur.), STEN, Liisa (ur.). Database management systems. Helsinki: Automation Unit of Finnish Research Libraries, 1991. str. 74-76. ISBN 951-45-5882-0. [COBISS.SI-ID 182678531] 121. KOKOLE, Jože. Težave z devizami oživljajo koordinacijo nabave inozemske literature. Knjižnicarske novice. [Tiskana izd.]. 5. apr. 1991, 1, št. 4, str. 1-3. ISSN 0353-9237. [COBISS.SI-ID 279761920] 1992 122. KOKOLE, Jože. Informacija za vse in vsakogar = Information for everybody and anyone’s needs. V: ŠLAJPAH, Mara (ur.). Vloga specialnih knjižnic pri pospe­ševanju družbenega in gospodarskega razvoja : za vkljucevanje v Evropo. Strate­ška povezava specialnih knjižnic in managementa : zbornik referatov. Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica, 1992. str. 87-94. ISBN 86-81017-21-7. [COBISS.SI-ID 74718464] 123. KOKOLE, Jože. Levovnik-Mirt, Vera. V: JAVORNIK, Marjan (ur.), VOGLAR, Dušan (ur.), DERMASTIA, Alenka (ur.). Enciklopedija Slovenije. 1. natis. Ljublja­na: Mladinska knjiga. 1992, [zv.] 6: krek-marij, str. 159. ISBN 86-11-14288-8, ISBN 86-11-14269-1, ISBN 86-11-14345-0, ISBN 86-11-14792-8, ISBN 86-11-15070-8, ISBN 86-11-15344-8, ISBN 86-11-15364-2, ISBN 86-11-15365-0, ISBN 86-11-15366-9, ISBN 86-11-15367-7. [COBISS.SI-ID 183860483] 1993 124. BERCIC, Branko, DIMEC, Zlata, KANIC, Ivan (avtor, urednik), KOKOLE, Jože, LEDER, Zvonka, UJCIC, Majda, VESELKO, Maks, ZORE, Franci, MUNDA, Jože, GABROVŠEK HOMŠAK, Darja, KOBE, Tomaž, POPOVIC, Mirko, RAJH, Bernard, SUHADOLNIK, Stane. Alfabetarij bibliotekarskih terminov : delovno gradivo : [permutirano kazalo]. Ljubljana: Bibliotekarska terminološka komisija, 1993. 2 zv. (526 f.). [COBISS.SI-ID 79891968] 125. KOKOLE, Jože (prevajalec), CUK, Ivan (prevajalec). Pravilnik za ocenjevanje vaj na tekmovanjih v moški športni gimnastiki na svetovnih prvenstvih, olimpijskih igrah, regionalnih, medkontinentalnih, kontinentalnih igrah in prvenstvih, manife­stacijah z mednarodno udeležbo, mednarodnih in nacionalnih tekmah. Ljubljana: Gimnasticna zveza Slovenije, 1993. 127 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 36518400] 126. KOKOLE, Vera (avtor dodatnega besedila), KOKOLE, Jože (urednik). Prof. dr. Vladimir Kokole: Bibliografija del in objav. Geografski vestnik : casopis za geogra­fijo in sorodne vede. [Tiskana izd.]. 65, (1993), str.161-181. ISSN 0350-3895. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIDCO7LS. [COBISS.SI-ID 40109312] 127. KOKOLE, Jože. Razvoj sistemsko-povezovalne in bibliografsko-informacijske osnove KIS. Raziskovalec : strokovna revija o raziskovalni in inovacijski politiki. jun. 1993, letn. 23, št. 1, str. 438-439. ISSN 0351-0727. [COBISS.SI-ID 182592003] 1994 128. KOKOLE, Jože. ELAG 1994. Knjižnicarske novice. [Tiskana izd.]. 24. jun. 1994, 4, št. 6/7, str. 10-12. ISSN 0353-9237. [COBISS.SI-ID 279846656] 129. KOKOLE, Jože. Informatizacija knjižnic. Raziskovalec : strokovna revija o raziskovalni in inovacijski politiki. 24, št. 1 (1994) str. 47-57. ISSN 0351-0727. [CO­BISS.SI-ID 15755869] 130. KOKOLE, Jože. National and university library - NUK, Ljubljana : progress report 1993-1994. V: SIPOS, Márta (ur.). Library services in an electronic enviro­nment. Budapest: National Széchényi Library, 1994. str. 131-132. ISBN 963-200-345-4. [COBISS.SI-ID 182688003] 131. KOKOLE, Jože. Teoreticni vidiki retrospektivne konverzije katalogov. Knjiž­nica : revija za podrocje bibliotekarstva in informacijske znanosti. [Tiskana izd.]. 38, št. 3/4 (1994), str. 169-180. ISSN 0023-2424. [COBISS.SI-ID 45219840] 132. KOKOLE, Jože. Zasedanje Konzorcija evropskih raziskovalnih knjižnic CERL : Lizbona, 28. februar in 1. marec. Knjižnicarske novice. [Tiskana izd.]. 16. mar. 1994, 4, št. 3, str. 13-16. ISSN 0353-9237. [COBISS.SI-ID 183519235] 1995 133. KOKOLE, Jože (prevajalec). UNESCO : manifest o splošnih knjižnicah : 1994. Knjižnicarske novice. [Tiskana izd.]. 9. mar. 1995, 5, [št.] 3, priloga str. 1-3. ISSN 0353-9237. [COBISS.SI-ID 279883520] 134. AMBROŽIC, Melita, KOKOLE, Jože. University of Ljubljana library system : Organizational aspects. Libri. 1995, leto 45, št. 3-4, str. 224-230. ISSN 0024-2667. [COBISS.SI-ID 103572224] 135. NOVLJAN, Silva, KOBE, Tomaž (prevajalec), KOKOLE, Jože (prevajalec). Vam lahko pomagam? : splošnoizobraževalne knjižnice v letu 1994. Ljubljana: Naro­dna in univerzitetna knjižnica, 1995. 97 str., graf. prikazi, tabele. ISBN 961-6162-03-9. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPYMCLTM. [COBISS.SI-ID 53692928] 1996 136. KOKOLE, Jože. 4. konferenca »Mednarodnega društva za organizacijo zna­nja«. Knjižnicarske novice. [Tiskana izd.]. 7. okt. 1996, 6, št. 10, str. 17-20. ISSN 0353-9237. [COBISS.SI-ID 183509507] 137. BERCIC, Branko, DIMEC, Zlata, KANIC, Ivan, KOKOLE, Jože, LEDER, Zvon­ka, MUNDA, Jože, UJCIC, Majda, VESELKO, Maks, ZORE, Franci, GABROVŠEK HOMŠAK, Darja, KOBE, Tomaž, POPOVIC, Mirko, RAJH, Bernard, SUHADOLNIK, Stane. Bibliotekarski terminološki slovar : poskusni snopic. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 1996. 84 str. ISBN 961-6162-07-1. [COBISS.SI-ID 57051136] 1997 138. BERCIC, Branko, DIMEC, Zlata, KANIC, Ivan (avtor, urednik), KOKOLE, Jože, LEDER, Zvonka, UJCIC, Majda, VESELKO, Maks, ZORE, Franci, ZUPANIC, Saša. Alfabetarij bibliotekarskih terminov : delovno gradivo. [2. izd.]. Ljubljana: Biblio­tekarska terminološka komisija, 1997. 124 f. [COBISS.SI-ID 79893248] 139. KOKOLE, Jože. Mednarodna konferenca »Organizacija znanja za iskanje informacij« : (London, 16. - 18. junij 1997). Knjižnicarske novice. [Tiskana izd.]. avg.-sep. 1997, 7, št. 7/8, str. 14-17. ISSN 0353-9237. [COBISS.SI-ID 183513347] 140. KOKOLE, Jože (prevajalec), CUK, Ivan (prevajalec). Pravilnik za ocenjevanje vaj na tekmovanjih v moški športni gimnastiki na svetovnih prvenstvih, olimpijskih igrah, regionalnih, medkontinentalnih, kontinentalnih igrah in prvenstvih, manife­stacijah z mednarodno udeležbo, mednarodnih in nacionalnih tekmah. Ljubljana: Gimnasticna zveza Slovenije, 1997. 40 str., [127] str. pril., ilustr. [COBISS.SI-ID 71120640] 141. KOKOLE, Jože. Tri desetletja, tri obdobja v društvu in stroki. V: AMBROŽIC, Melita (ur.). 50 let društvene dejavnosti : zbornik. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 1997. str. 84-93. ISBN 961-90557-0-5. [COBISS.SI-ID 104868096] 1998 142. BERCIC, Branko, DIMEC, Zlata, KANIC, Ivan (avtor, urednik), KOKOLE, Jože, LEDER, Zvonka, UJCIC, Majda, VESELKO, Maks, ZORE, Franci, ZUPANIC, Saša. Bibliotekarski terminološki slovar : delovno gradivo II. Ljubljana: Bibliotekarska terminološka komisija, 1998. 108 f. [COBISS.SI-ID 104269056] 143. BERCIC, Branko, DIMEC, Zlata, KANIC, Ivan (avtor, urednik), KOKOLE, Jože, LEDER, Zvonka, UJCIC, Majda, VESELKO, Maks, ZORE, Franci, ZUPANIC, Saša. Bibliotekarsko terminološko gradivo : izpisovanje strokovnih besedil : delovno gradivo. Ljubljana: Bibliotekarska terminološka komisija, cop. 1998. 1 CD-ROM. [COBISS.SI-ID 97486336] 144. KOKOLE, Jože. Osnove informacijsko dokumentacijske dejavnosti. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 1998. 50 [i. e. 52] f. [COBISS.SI-ID 232155904] 145. Porocilo o delu. KOKOLE, Jože (urednik 1995-1998). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 1974-2002. ISSN 1318-671X. [COBISS.SI-ID 17817095] 146. UJCIC, Majda (prevajalec), KOKOLE, Jože (prevajalec), DIMEC, Zlata (ure­dnik). Smernice za normativne in napotilne vpise. Ljubljana: Narodna in univer­zitetna knjižnica, 1998. IX, 27 str. ISBN 961-6162-33-0. [COBISS.SI-ID 78002688] 1999 147. BERCIC, Branko, DIMEC, Zlata, KANIC, Ivan (avtor, urednik), KOKOLE, Jože, LEDER, Zvonka, UJCIC, Majda, VESELKO, Maks, VILAR, Polona. Alfabetarij bi­bliotekarskih terminov : delovno gradivo. [3. dopolnjena izd.]. Ljubljana: Bibliote­karska terminološka komisija, 1999. 162 f. [COBISS.SI-ID 304413952] 148. KOKOLE, Jože. Društvo dokumentalistov in informatorjev Slovenije - DDIS : kronika 1964 - 1991. Knjižnicarske novice. [Tiskana izd.]. feb. 1999, 9, [št.] 2, str. 12-14. ISSN 0353-9237. [COBISS.SI-ID 279719936] 2000 149. LUKAN, Walter, KOKOLE, Jože (prevajalec), BRATUŠ, Lucijan (fotograf). Jernej Kopitar, (1780-1844) in evropska znanost v zrcalu njegove zasebne knjižni­ce : vodnik po razstavi : Mestna galerija, Ljubljana, 13. januar - 31. marec 2000. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2000. 69, 73 str., ilustr. ISBN 961-6162-51-9. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HB5MYT67. [COBISS.SI­-ID 105348096] 150. KOKOLE, Jože. Presentation of equivalents in bi- and multilingual dictio­naries = Predstavitev ustreznic v dvojezicnih in vecjezicnih slovarjih. V: KANIC, Ivan (ur.). Abstracts. International Conference Dictionaries of Library Terminolo­gy: Selection, arrangement and presentation of lexicographic material, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana, Slovenija, September 28-29, 2000. [Ljublja­na]: National and University Library, [2000]. str. 12. [COBISS.SI-ID 182784771] 2001 151. GSPAN-PRAŠELJ, Nada, FABIAN, Bernhard (urednik), JAKAC-BIZJAK, Vi­lenka (urednik), KOBE, Tomaž (prevajalec), KOKOLE, Jože (prevajalec v 9. zv.). Handbuch deutscher historischer Buchbestände in Europa : eine Übersicht über Sammlungen in ausgewählten Bibliotheken. Hildesheim; Zürich; New York: Olms­-Weidmann, 1997-<2001>. Zv. <1-12>, zvd. ISBN 3-487-10353-2, ISBN 3-487-10354-0, ISBN 3-487-10355-9, ISBN 3-487-10356-7, ISBN 3-487-10357-5, ISBN 3-487-10358-3, ISBN 3-487-10359-1, ISBN 3-487-10360-5, ISBN 3-487-10361-3, ISBN 3-487-10364-8, ISBN 3-487-10365-6, ISBN 3-487-10362-1, ISBN 3-487-10363-X, ISBN 3-487-10366-4, ISBN 3-487-10367-2. [COBISS.SI-ID 98118656] 2002 152. BOLKOVIC, Toni, CUK, Ivan, KOKOLE, Jože, KOVAC, Marjeta, NOVAK, Do­ljana, PINTER, Stanislav (recenzent), PISTOTNIK, Borut (recenzent), CUK, Ivan (urednik, fotograf). Izrazoslovje v gimnastiki. Del 1, Osnovni položaji in gibanja. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport, Inštitut za kineziologijo, 2002. 105 str., ilustr. ISBN 961-6405-27-6. [COBISS.SI-ID 121792000] 2003 153. KOKOLE, Jože. Miloš Stergar : 1910-2003. Delo. [Tiskana izd.]. 30. apr. 2003, leto 45, št. 99, str. 17, portret. ISSN 0350-7521. [COBISS.SI-ID 124267776] 2004 154. Anglo-ameriška katalogizacijska pravila : druga izdaja, revizija iz leta 2002. ŠERCAR, Tvrtko (prevajalec), KOKOLE, Jože (lektor), SENICA, Andrej (graficni oblikovalec), ZALOKAR, Matjaž (drugo). Maribor: IZUM, 2004-. ISBN 961-6133-17-9. [COBISS.SI-ID 1882389] 2005 155. KOKOLE, Jože. Pionirsko doba automatizacije knjižnicnih kataloga. V: Ra­dni materijali = Working papers. Zagreb: [s. n.], 2005. str. 12-15. [COBISS.SI-ID 182442499] 2007 156. KOKOLE, Jože. Pionirsko doba automatizacije knjižnicnih kataloga. V: WIL­LER, Mirna (ur.), BARBARIC, Ana (ur.). Zbornik radova = Proceedings. Zagreb: Hrvatsko knjižnicarsko društvo: = Croatian Library Association, 2007. str. 19-30. Izdanja Hrvatskoga knjižnicarskog društva, knj. 39. ISBN 978-953-6001-39-2. [COBISS.SI-ID 182440195] 157. KOKOLE, Jože. Razmišljanja o prispevku društva k razvoju knjižnicarstva v Sloveniji. V: STOPAR, Karmen (ur.). 60 let strokovnega združenja slovenskih knjižnicarjev : spominski zbornik. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slo­venije, 2007. str. 31-40, ilustr. ISBN 978-961-6683-02-9. [COBISS.SI-ID 236102912] 2008 158. CUK, Ivan (avtor, fotograf), BOLKOVIC, Toni, KOKOLE, Jože, KOVAC, Mar­jeta, NOVAK, Doljana, NADAREVIC, Fadil, TABAKOVIC, Muhamed, ATIKOVIC, Almir, CUK, Ivan (urednik), HMJELOVJEC, Ivan (recenzent), RAĐO, Izet (recen­zent), MIKIC, Branimir (recenzent). Terminologija u gimnastici. Dio 1 : (osnovni položaji i pokreti). Sarajevo: Fakultet sporta i tjelesnog odgoja; Tuzla: PrintCom, 2008. 94 str., ilustr. ISBN 978-9958-606-36-6. [COBISS.SI-ID 16509190] 2018 159. CUK, Ivan (avtor, fotograf, urednik), BOLKOVIC, Toni (avtor, ilustrator), KO­KOLE, Jože, KOVAC, Marjeta, NOVAK, Doljana, ŠIBANC, Karmen (avtor, fotograf), PAJEK, Maja (avtor, fotograf), PISTOTNIK, Borut (recenzent), PINTER, Stanislav (recenzent). Izrazoslovje pri telovadbi. Ljubljana: Fakulteta za šport, 2018. 156 str., ilustr. ISBN 978-961-6843-85-0. [COBISS.SI-ID 295380992] Matjaž Hocevar e-pošta: mmhocevar66@gmail.com Boris Rifl Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana e-pošta: boris.rifl@nuk.uni-lj.si LIBRARY. Journal of Library and Information Science Volume 68, Number 1 (2024) UDK 02 ISSN 0023-2424 (print edition) ISSN 1581-7903 (electronic edition) Founded by: Slovenian Library Association Published by: Slovenian Library Association and University of Ljubljana Press For the Publisher: Damjana Vovk, president of the Slovenian Library Association and dr. Gregor Majdic, the Rector of the University of Ljubljana Issued by: Slovenian Library Association and Ljubljana University Press, Faculty of Arts For the issuer: Damjana Vovk, president of the Slovenian Library Association and dr. Mojca Schlamberger Brezar, Dean of the Faculty of Arts Editor: Polona Vilar, PhD Technical editor: Mojca Preglau Editorial Board: Melita Ambrožic, PhD, Branka Badovinac, M.A., Doris Dekleva Smrekar, PhD, Romana Fekonja, Dunja Legat, M.A., Sabina Fras Popovic, PhD, Jan Pisanski, PhD International Editorial Board: Boris Bosancic, PhD, Sveucilište J. J. Strossmayerja u Osijeku (Hrvaška), Wolfram Horstmann, PhD, Niedersächsische Staats- und Universitätsbibliothek, Gottingen (Nemcija),Sofija Klarin Zadravec, PhD, Nacionalna i sveucilišna knjižnica (Hrvaška), Günter Mühlberger, PhD, Leopold-Franzens-Universität Innsbruck (Avstrija), Kornelija Petr Balog, PhD, Sveucilište J. J. Strossmayerja u Osijeku (Hrvaška), Abigail Potter, M.A., Library of Congress (ZDA), Jurgita Rudžioniene, PhD, Univerza v Vilniusu (Litva), David Bawden, PhD, City, University of London (Združeno kraljestvo), Drahomira Cupar, PhD, Sveucilište u Zadru (Hrvaška), Jasmina Ninkov, Biblioteka grada Beograda (Srbija) Editorial Advisory Council: Polonca Kavcic (Chair), Marijana Abe, Jerneja Ferlež, PhD, Branka Kerec Prekošek, Tanja Mercun Kariž, PhD Slovene language editing: Anja Muhvic English language editing and translations of English: Lea Greenberg Translations of Croatian: Polona Vilar, PhD Croatian language editing: Renata Petrušic Fee for print-on-demand issue: 33 EUR (only entire volume is printed). For members of regional library associations and LIS related institutions print fee is included in the annual membership fee of the Slovenian Library Association. Editorial office address: Revija Knjižnica, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Turjaška 1, SI 1000 Ljubljana, Slovenija E-mail: revija.knjiznica@zbds-zveza.si Official web page: https://journals.uni-lj.si/knjiznica Cover design: Miha Golob Logo design: Zdravko Vatovec Designed by: Graficni atelje Visocnik Printed by: Dravski tisk Printrun: 500 copies The journal is published with the support of: Ministry of Culture, Slovenian Research and Innovation Agency, members of regional library associations and Slovenian Library Association Attribution-ShareAlike 4.0 International (CC BY-SA 4.0)