GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE GIP INGRAD CELJE LETO XXVI. - ŠT. 3-4 - 2. APRIL 1984 1959 1984 Za nami Je 25 let, petindvajset Ingradovih let. Četrt stoletja sicer ni dolga doba, toda ta leta od 1959 do 1984 so pomembna za Ingrad, za celjsko In slovensko gradbeništvo, leta razvoja In rasti pa tudi premagovanja najrazličnejših težav. Brez teh tudi danes nismo, kajti sedanje gospodarske razmere še posebej niso rožnate za gradbeništvo. Toda tu je jubilej In mimo njega ne moremo, ne da bi se ozrli na prehojeno pot In se spomnili na prizadevanja, ki smo jih vlagali za ta naš kolektiv. Skromno, kot to zahtevajo današnje razmere, bomo jubilej proslavili In se nato še bolj zagnano lotili premostitve težav, a hkrati ob boljši organiziranosti In večji produktivnosti stremeli k nadaljnemu razvoju. Proslava 25. obletnice Ingrada bo predvidoma 16. junija na Gomllskem, kjer so proizvodni prostori Lesnih obratov, naše temeljne organizacije. Vlil Šuster Programska in volilna konferenca ZK Ingrad Ta konferenca Je bila 14. marca, udeležili pa so se je delegati vseh osnovnih organizacij. Nekaj zaključkov: Zaradi razmer na jugoslovanskem tržišču, je gradbeništvo v nezavidljivem položaju. Negativna gibanja, med drugim odhod kvalitetnih kadrov v druge dejavnosti, so dolgoročno gledano problem, ki ga ne bo možno rešiti, če ta trend ne zaustavimo. Predsedstvo akcijske konference je dolžno v aprilu organizirati okroglo mizo, kjer bo obravnavana ta problematika ob prisotnosti strokovnih delavcev in predsednikov družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Komunisti, prisotni na konferenci so ugotovili, da spreminjanje organizacije poslovanja ne poteka tako, kot so jo na lanski konferenci začrtali, zato se zadolži komuniste osnovne organizacije skupnih služb, da najkasneje do konca aprila opravijo oceno poteka dopolnjevanja organiziranosti in najdejo vzroke, zakaj se začrtane in strokovno opredeljene naloge ne Izvajajo tako, kot smo se dogovorili. Strokovna služba pa mora pripraviti poročilo, koliko se je povečala režija In kakšen je smoter dodatno zaposlenih v skupnih službah. Sistem nagrajevanja po delu v Ingradu še ni dodelan, zato konferenca zadolži komuniste v sindikalnih organizacijah In samoupravnih organih, da so nosilci akcije pri dograjevanju sistema nagrajevanje po delu in bodo skupaj s komunisti v strokovnih službah odgovorni, če do konca leta ne bo ustreznih rezultatov. Konferenca Je tudi izvolila novo predsedstvo — v njem so Franc Brinovec, Ivica Bezlaj, Dušan Vanovšek, Alojz Ve-lenšek, Jože Mešl, Dušan Petan, Ivan Rebernjak, Franc Ramšak In Zdenka Skakič, ki bo do naslednje konference tudi predsednica predsedstva akcijske konference ZK Ingrad. VIII Šuster POSLOVANJE DELOVNE ORGANIZACIJE V LANSKEM LETU Zmanjšan obseg dela Na poslovno uspešnost delovne organizacije GIP »Ingrad« Celje v letu 1983 so posebno vplivale splošne gospodarske razmere v ožjem in širšem družbenem prostoru, kakor tudi nekateri ukrepi ekonomske politike za izvajanje resolucije o družbenoekonomskem razvoju. Obojemu pa je skupno dejstvo, da so bili poslovni rezultati doseženi ob dokaj težjih pogojih od prejšnjih obdobij. Nič kaj optimistični niso doseženi rezultati poslovanja v naši delovni organizaciji. Res je, da je bilo marsikaj storjenega, zlasti v smislu preprečevanja nadaljnje poglobitve neugodnih gibanj, a je kljub temu potekalo gospodarjenje v izredno težkih razmerah. V letu 1983 smo se borili 7. visokimi cenami reproma-terialov, večjo obremenitvijo dohodka, s problemi v zvezi z zagotovitvijo likvidnih dinarskih sredstev, z inflacijo, s povečanimi obrestmi in s spremembami tečaja dinarja. Posebno težavo v Ingradu predstavlja upadanje življenjske ravni delavcev. Relativno ugoden polletni poslovni rezultat, ki se je odražal v 23 odstotnem povečanju dohodka v primerjavi s predhodnim polletnim rezultatom in s 15 odstotnim povečanjem čistega dohodka, se je občutno znižal v naslednjem trimesečju. Tako je bila rast dohodka v obdobju januar—september le še 10 odstotna v primerjavi z enakim obdobjem v letu 1982, rast čistega dohodka pa je ostala na ravni devetih mesecev iz leta 1982. V tem obdobju se je v TOZD IGM Medlog pojavila izguba v višini 14,991.568 din. _ Poslovno leto smo zaključili takole: Celotni prihodek je bil realiziran v višini 6,152.512 tisoč din, kar je komaj za 11 odstotkov več kot leto poprej. Izredno nizka stopnja rasti celotnega prihodka kaže na to, da je bil v obravnavanem obračunskem obdobju obseg dela v temeljnih organizacijah realno za okrog 30 do 40 odstotkov manjši kot v preteklih letih. Dohodek na ravni delovne organizacije je bil dosežen v znesku 1,629.125 tisoč din in je porasel v primerjavi z letom 1982 za 21 odstotkov. Letni plan je bil v tej ekonomski kategoriji presežen za 10 odstotkov. Tudi rast dohodka ni dosegla inflatornih gibanj v letu 1983, zato ugotavljamo, da je tudi dohodek realno precej nižji od doseženega dohodka v preteklih obdobjih. Dohodek je bil razporejen za skupno in splošno porabo v občinah in v republiki, za delovno skupnost, za obresti in za razna druga plačila. Obveznosti so v primerjavi z letom 1982 večje kar za 43 odstotkov. Največjo postavko v kategoriji obveznosti predstavljajo o-bresti, ki so povečane za 38 odstotkov v primerjavi s predhodnim letom. Obresti znašajo 277.999 tisoč din in so posledica družbeno verificiranih aktivnih obrestnih mer. Tudi prispevek za delovno skupnost je precej višji od prispevka za leto 1982 — kar za 37 odstotkov. Povečanje prispevka temeljnih organizacij za delovno skupnost skupne službe je pripisati predvsem izpadu deviznega priliva iz naslova intelektualnih storitev, opravljenih za tujino. Po poravnavi obveznosti iz dohodka je ostalo še 887.415 tisoč din čistega dohodka, kar pomeni nedoseganje letnega plana za 4 odstotke in samo 7 odstotkov povečanje čistega dohodka v primerjavi z letom 1982. Iz čistega dohodka je bilo porabljenih 89 odstotkov sredstev za bruto osebne dohodke. Pri primerjanju osebnih dohodkov z Dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razoorejanja dohodka v letu 1983 ugotavljamo, da smo presegli maso sredstev za bruto osebne dohodke za 2,9 odstotka. (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) Pred izvršnimi sveti občin smo to odstopanje od družbeno dogovorjenih meril skušali opravičiti z nizkimi bruto osebnimi dohodki na delavca in z neizkoriščeno možnostjo povečanja izplačila osebnih dohodkov po zaključnem računu za leto 1982, v višini 3,7 odstotka. Preostalih 11 odstotkov sredstev čistega dohodka smo razporedili takole: Po sprejetju zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sredstvih rezerv s 24. februarjem 1984, smo morali razporediti na rezervne sklade TOZD 4 odstotke od ustvarjenega dohodka eli 40.865 tisoč din, ostanek v znesku 26.446 tisoč din pa je v skladu skupne porabe, medtem, ko poslovnega sklada praktično ni, oziroma ga je formirala le TOZD Prevozi v skromni višini 218 tisoč din. Kje so vzroki za nazadovanje? Glavni vzrok je v zmanjšanju obsega dela. Zmanjšanje obsega dela je povzročilo med gradbeniki na domačem tržišču hudo konkurenco. Posledica tega se kaže tako, da se dela prevzemajo po nerealno nizkih cenah. Poleg pomanjkanja dela so dobršen del dohodka »pojedle« gradbeni ope-rativi, Proizvodnim obratom in delno tudi IGM tržne anomalije kot so: — nepriznavanje razlik v cenah, — zahteve investitorjev po deviznih participacijah, — zahteve investitorjev po visokih obrestnih merah za avanse, — kreditiranje investitorjev po obrestnih merah, ki so nižje od splošnih obrestnih mer. Kljub temu so nekatere temeljne organizacije uspešno premagovale težave in dosegle zadovoljiv poslovni rezultat. To so TOZD: GO Celje, GO Laško, GO Šentjur, GO Slovenske Konjice, Gradbeništvo Rogaška Slatina, Proizvodni obrati, Mobi-lia, Prevozi in Projektivni biro. Na meji rentabilnosti pa so poslovale naslednje temeljne organizacije: GO Žalec, GO Ljubljana, IGM Medlog in Mehanizacija. Z izgubo ni poslovno leto zaključila nobena temeljna organizacija. Olga Logar BILANCA RAZPOREJANJA DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA ZA LETO 1983 Elementi ZR 1982 ZR 1983 lndex 81/82 Doseg. plana CELOTNI PRIHODEK 5.543.887 6.152.512 111 108 Porabljena sredstva 4.198.993 4.523.387 108 107 od tega: amortiz. po predp. stop. 111.638 173.919 156 103 DOHODEK 1.344.8U4 1.629.125 121 110 Razporeditev dohodka za: Skupno porabo 131.274 141.045 107 103 Splošno porabo 14.591 15.851 109 88 Delovna skupnost 137.192 187.321 137 127 Amortizac. nad predp. stop. 6.132 — Obresti 148.094 277.999 188 179 Druge obveznosti 80.239 119.494 149 113 Skupaj obveznosti iz doh. 517.522 741.710 143 132 Čisti dohodek 827.372 887.415 107 96 Bruto osebni dohodki 678.129 789.784 116 110 Sklad skup. porabe — st. del 37.639 30.102 80 65 Sklad skup. por. — spl. del 42.709 26.446 62 73 Poslovni sklad 45.436 218 — — Rezervni sklad 23.459 40.865 174 120 Seminar na Dobrni Tudi letos je komisija za Idejnopolitično Izobraževanje skupaj s predsedstvom akcijske konference ZK Ingrad pripravila seminar za komuniste In družbenopolitične delavce vseh temeljnih organizacij In skupnih služb Ingrada. Enajsti seminar te vrste je bil 24. in 25. februarja v Dobrni. Na začetku Je Zvone Hudej, predsednik Izvršnega sveta občine Celje, orisal gospodarski položaj v občini, nato je Ivo Marink, izvršni sekretar CK ZKS predočll aktualne naloge subjektivnih sil v uresničevanju programa dolgoročne stabilizacije. O gospodarskih in političnih razmerah v celjski regiji Je govoril dr. Emil Rojc, medobčinski sekretar ZK. Oceno varnostno političnih razmer v SR Sloveniji je po- dal Janez Zahrastnlk, član predsedstva CK ZKS. Prvi dan seminarja je zaključil Uroš Lipušček z zunanje političnim pregledom. Drugi dan so bile na dnevnem redu domače teme. Glavni direktor Janko Golob in direktor finančnega sektorja Ivo Steble sta razložila zaključni račun 83, druga tema pa Je bila »namen In vpliv dopolnitve organiziranosti poslovanja In ocena do-sedajnlh aktivnosti«. Vili Šuster SKLEPI DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE INGRAD Leto 1984 - naj bo leto kakovostnega gospodarjenja Na izredni seji, 2. marca letos, je delavski svet razpravljal o zaključnem računu za leto 1983 in o planu za letos. in TOZD za spremljanje u-činkovitosti pri razreševanju gospodarske problematike. Nesporno je bilo ugotovljeno, da bomo zastavljene plane lahko realizirali le z več delom in ob manjšem trošenju. Zato bo treba budno spremljati stroške, izboljšati izkoriščenost delovnega časa, delovni red, dati več poudarka stanovanjskemu gospodarstvu, razvojni dejavno- sti in predvsem povečati odgovornost na vseh ravneh. Delavski svet DO daje zato pobudo delavskim svetom TOZD in DSSS, da imenujemo jubilejno leto 1984 ob 25-letnici Ingrada, leto kakovostnega gospodarjenja in obenem apelira na vse, da ideja ne bi ostala le na papirju, temveč, da bi jo podkrepili z dejanskimi rezultati. Povzetek — mj vam... ni čudno, da ima poleg svojega dela še vrsto drugih opravil in funkcij. Dolga leta je bila tajnica osnovne organizacije sindikata v TOZD, trenutno pa je član komisijo za delovna razmerja. Vsi ljubitelji planin in kolesarskega športa pa lahko potrdijo, da ni planinskega izleta ali kolesarskega trim tekmovanja, kjer Fanika ne bi bila prisotna. Faniko vam danes predstavljamo predvsem zato, ker je ena redkih delegatov, ki z vso zavzetostjo opravlja svoje delegatsko delo. Imenovana je bila za vodjo delegacije za izobraževanje, kulturo in raziskovalno dejavnost v TOZD ter za namestnika vodje konference za izobraževanje. Rada opravlja to delo, vendar pravi, da pri tem večkrat naleti na težave. Te so več ali manj prisotne pri vseh delegacijah v naši delovni organizaciji. Težko je sklicati sejo, saj so delavci po ves dan na terenu, vendar ji kljub temu uspe zagotoviti sklepčne seje. »Delavci se potrudijo in pridejo na sejo«, potoži Fanika, »dajejo pripombe na gradivo, pa kaj to vse pomaga, ko na skupščini te pripombe nikoli niso sprejete. S tem izgubljajo voljo do dela. Tudi gradivo je za navadnega delavca prestrokovno napisano in preobsežno, zato težko diskutira o posameznih temah«. Na vprašanje, kaj storiti, da bi delo delegacij postalo aktivnejše, je odvrnila, da bi na SIS enkrat morali spoznati, da je treba prisluhniti tudi delavcu v neposredni proizvodnji in upoštevati tudi njegovo mnenje, saj ga s tem motiviramo za delo. Čeprav se srečuje pri delu z različnimi težavami, je vseeno optimist. Verjame, da se bo stanje tudi na tem področju uredilo in da bo delegatski sistem zaživel tako kot mora. Želimo ji še veliko uspeha pri delu in seveda tudi to, da bi se njene želje uresničile. Marta Ograjenšek Volitve 1984 Volitve v samoupravne organe so bile 14. marca 1984. Od skupnega števila 3099 delavcev vpisanih v volilni imenik, jih je glasovalo 2585 ali 83,5%, glede na uspešnost (veljavne glasovnice) so se najbolj izkazali v Prevozih 94 °/o, Proizvodnih obratih 91 % in Gradbeni operativi Slovenske Konjice 90%, najbolj zaskrbljujoče pa je bilo v Gradbeni operativi Ljubljana, kjer je bilo kar 129 neveljavnih glasovnic in so dosegli le 52% uspešnosti. Na podlagi rezultatov glasovanja je volilna komisija ugotovila, da so bili izvoljeni v organe samoupravljanja delegati, kot so navedeni v prilogi. Podatki po zaključnem računu so pokazali, da je bilo poslovanje lani manj uspešno zaradi vedno ostrejših tržnih razmer in skrčitve vlaganj v gradbene objekte. Poleg tega ni bilo dotoka sredstev iz Iraka. Zelo so nas bremenili tudi neprodani objekti. Vse to in še visoke obresti, ki so znižale poslovni rezultat, je povzročilo težko likvidnostno situacijo. Tudi sedanje razmere niso nič bolj obetavne in narekujejo, da bo potrebno napeti vse moči in še neizkoriščene možnosti za boljše gospodarjenje. Odbori za učinkovito gospodarjenje v temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti skupne službe morajo takoj temeljito proučiti akcijske programe in jih dopolniti s potrebnimi ukrepi. V razpravi o planu za letošnje leto je bilo prav tako ugotovljeno, da bodo potrebni ogromni napori, če bomo hoteli realizirati zastavljene naloge. Zato bo delavski svet v bodoče sokreator politike gospodarjenja in se bo bolj povezoval z delavskimi sveti TOZD in odbori za u-činkovito gospodarjenje DO Predstavljamo Verjetno ste jo spoznali vsi. Pa naj jo kljub temu predstavim. To je naša Fanika — Fanika SKAMEN, ki je že skoraj 30 let zvesta našemu kolektivu. Zaposlena je v TOZD Mehanizacija kot referent obračuna servisnih storitev. Kar jo poznam je vedno nasmejana in pripravljena poprijeti za delo. Tako delegati in delegacije V TEŽJIH POGOJIH LE SKRBNO GOSPODARJENJE Plan za leto 1984 Nagle spremembe gospodarskega položaja, na katere so vplivala strukturna neskladja na različnih področjih družbene reprodukcije, se še prav posebej odražajo v gradbeništvu. Tudi v naši delovni organizaciji se kaže u-padanje gospodarske moči, predvsem na področju akumulacijske in reprodukcijske sposobnosti. Da bi v letu 1984 izboljšali svoj ekonomski položaj, smo letni plan zastavili precej smelo. Ob tem se zavedamo, da ga bomo v sedanjih zoženih materialnih možnostih poslovanja dosegli samo z maksimalnim angažiranjem vseh zaposlenih. Ocenjujemo, da bo leto 1984 po zahtevnosti težje kot je bilo preteklo leto, seveda zaradi visokih deviznih vračil tujini, zaradi slabše oskrbljenosti s surovinami in re-promateriali iz domačih virov ter zaradi vse večje nelikvidnosti v državi. V letu 1984 načrtujemo, da bodo naše temeljne organizacije ustvarile celotni prihodek v naslednji višini: TOZD Celotni prihodek v 000 din GO Celje 1.500.000 GO Laško 380.000 GO Šentjur 360.000 GO Slov. Konj. 390.000 GO Žalec 530.000 GO Ljubljana 1.550.000 GO Rog. Slat. 700.000 Gradbena operativa 5,410.000 IGM Medlog 770.000 Proizv. obr. 460.000 Lesni obrati 140.000 Mobilia 150.000 Mehanizacija 560.000 Prevozi 147.000 Projekt, biro 46.000 DSSS 482.000 INGRAD SKUPAJ 8,165.400 Za dosego načrtovane realizacije smo si postavili naslednje skupne cilje in skupne naloge razvoja: Nezasedene kapacitete doma bomo v letu 1984 skušali zaposliti v tujini. V ta namen smo se povezali z nekaterimi delovnimi organizacijami in SOZD za organiziran skupen nastop pri izvajanju investicijskih del v inozemstvu. Pri ustvarjanju in razporejanju dohodka bomo zasledovali cilje za učinkovitejše doseganje ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja, za izboljšanje delitvenega razmerja v korist sredstev za reprodukcijo. Več pozornosti bomo posvetili kvaliteti izgradnje objektov in doseganju pogodbenih rokov. Organiziranost DSSS in TOZD bomo prilagodili racionalnejšemu gospodarjenju z denarjem, oziroma finančni sanaciji na ravni delovne organizacije. To bomo dosegli s postopnim zmanjševanjem zalog in obresti. Na področju investicij bomo nadaljevali z izgradnjo kamnoloma Liboje (I. faza), s prestavitvijo delavnic tozd Prevozi na novo lokacijo, sicer pa bomo nadomestili z novo opremo le najbolj iztrošene stroje in naprave. V skladu z zakonom o razširjeni reprodukciji in o minulem delu bomo dopolnili sistem nagrajevanja delavcev glede na vloženo živo in minulo delo. Organizirano bomo pristopili k računalniški obdelavi gradbenih pokalkulacij tako, da bodo v letu 1985 pokal-kulacije postale stalna oblika dela. V službi AOP bomo nadaljevali z racionalizacijami obstoječih tokov dokumentacije in širjenjem obdelave podatkov na vsa poslovna področja. Na enakopravni osnovi bomo pospeševali oblike proiz-vodnotehnološkega sodelovanja med temeljnimi organizacijami. S spodbujanjem, organiziranjem in finansiranjem del pri ustvarjanju izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov, bomo motivirali delavce za iskanje novih u-činkovitejših delovnih postopkov. Olga Logar TOZD GRADBENIŠTVO ROG. SLATINA Naša delovna organizacija in še posebej TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina zelo uspešno sodeluje na področju gospodarskega razvoja s sosednjo občino Pregrada v SR Hrvatski. To sodelovanje je neprekinjeno že od ustanovitve družbenopolitične skupnosti v tej občini, od leta 1979 sem in tako tudi od ustanovitve temeljne organizacije izvajamo investicijska dela kot edini izvajalec v tej občini. Prav sedaj zaključujemo nekatere gospodarske in družbene objekte. Naše sodelovanje je bilo vedno obojestransko zadovoljivo in koristno, pobudnik za navezovanje in poglabljanje stikov s sosednjo občino pa je bil že prejšnji direktor Anton Aškerc, ki je ob odhodu v Irak predal štafetno palico takega sodelovanja novemu direktorju temeljne organizacije, dipl. inž. gradb. Miranu Krklecu, ki je za vzorno sodelovanje prejel konec lanskega leta najvišje priznanje, ki ga podeljujejo v tej družbenopolitični skupnosti — »Zlato značko«. Vsekakor je zasluga za takšno priznanje prizadevno Miran Krklec, dipl. inž. gradb. delo operativnega vodenja in izvajanja vseh delavcev temeljne organizacije, ki so kakorkoli sodelovali pri izgradnji objektov pod neposrednim vodenjem vodij gradbišč Franca Pirša in Majde Bobek. Koristimo tudi priložnost, da v tem kratkem zapisu predstavimo inž. Mirana Kr-kleca, direktorja temeljne organizacije, kar žal nismo storili že ob njegovem imenovanju. Miran Krklec je od končanega šolanja na FAGG 1974. leta, zaposlen v naši sredini ZA VSA POPRAVILA PRIMANJKUJE SREDSTEV Zaskrbljeni obraz direktorja temeljne organizacije Lesnih obratov, Rafka Funkla, nam pravi, kako težavno bo uresničiti že nekaj let načrtovana obnovitvena dela starodavne stavbe v šmatevžu na Gomilskem. V tej stavbi ima ta temeljna organizacija nekaj poslovnih prostorov in obrat družbene prehrane, nekaj prostorov pa je namenjenih za razne potrebe naše delovne organizacije. Vzdrževalna dela so predvsem potrebna zaradi zaščite stavbe pred razpadanjem saj je na več mestih že moč- no načeta. Poleg tega pa je stavba kulturno zgodovinsko obeležje polpretekle dobe in ima ob zanimivem zunanjem pročelju še nekaj dragocenih poslikanih stropov, keramičnih peči in lesene opreme. Z obnovo fasade bodo delavci Gradbene operative Šentjur pričeli v tem mesecu, kleparska dela bodo o-pravili Proizvodni obrati, popravilo oken in vrat pa bodo izvršili mizarji Lesnih obratov. Za vsa predvidena obnovitvena dela še ni denarja, zato jih bodo izvajali postopoma. Vili Šuster že deveto leto, v zadnjem obdobju, pred imenovanjem za direktorja, je vodil izgradnjo zahtevnejših objektov v temeljni organizaciji. Poleg strokovnega dela je tudi vsestransko angažiran na samoupravnem področju v delovni sredini, v KS Rogaška Slatina in v občini Šmarje pri Jelšah. Zaradi kvalitet in ugleda, ki si ga je s svojim delom pridobil, je bil nesporni kandidat za direktorja temeljne organizacije, katere nalogo uspešno opravlja od maja 1983. leta. Pričakujemo, da bo priznanje »Zlata značka« spodbuda Miranu Krklecu za dobro delo tudi v prihodnje. Delavci TOZD TOZD MOBILIA OBISK PREDSEDNIKA IS SOb LJUBLJANA-ŠIŠKA Dne 1. marca letos sta obiskala našo TOZD Mobi-iio predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana-Šiška, Dušan Bre-kič in predsednik Komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo, Peter Hočevar. Obiskala sta nas z namenom, da v neformalnem razgovoru z vodstvom temeljne organizacije ugotovita, kako smo poslovali v letu 1983, s kakšnimi težavami smo se spopadali in kakšni so naši načrti za prihodnost. ’ l‘/odoma smo predstavili DO Ingrad in TOZD Mobilio Ljubljana ter opredelili vlogo temeljne organizacije predvsem pri izvozu finalnih izdelkov na konvertibilno tržišče. Zelo sta se zanimala, nadrobno sta spraševala in pojasnili smo jima naše poslovanje v lanskem letu, načrte za letošnje, naše izvozne plane, težave zaradi nelikvidnosti in upadanja gradenj na območju občine in mesta, kjer realiziramo preostali del naše proizvodnje. Gosta sta si s posebnim zanimanjem ogledala poslov-no-proizvodne prostore, kjer sta se pogovarjala z delavci o problemih, s katerimi se srečujemo. Predvsem sta se zanimala za izvozni program kompjuterskega pohištva in konferenčnih miz. Med razgovorom in posebno v zaključku sta poudarila, da sta zadovoljna z aktivnim vključevanjem naše temeljne organizacije v zunanjetrgovinsko izmenjavo. Poudarila sta, da je Mobilia kolektiv, ki je pravilno ocenil in opredelil proizvodnjo naše širše družbene skupnosti za večji izvoz. Ni bil samo občutek, da sta bila prijetno presenečena in da sta bila takega neposrednega razgovora zelo vesela. Ob slovesu sta zagotovila, da prav iz takih razgovorov in primerov gradijo tudi oni usmeritve za boljše gospodarjenje v prihodnje, zato se bosta v naš kolektiv še vrnila. Zoran Trošt iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD Posvetimo sporazumu največjo pozornost V razpravi je osnutek samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in izhodiščih za razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v gradbeništvu. Objavljamo povzetek osnutka pomembnega dokumenta, samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in izhodiščih za razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v gradbeništvu, ki bi ga ne samo morali poznati do potankosti, marveč se v tem času, ko je še v razpravi, zavzeti, da bo v resnici zrcalo naših potreb in hotenj, da bo torej sporazum, za katerega bomo lahko rekli, da smo ga sprejeli vsi skupaj. To ni samo sporazum, ki zadeva naš kolektiv in našo delovno organizacijo, temveč dokument, ki ga sprejema slovensko gradbeništvo, je torej branžni. Zaradi pomembnosti ga sprejemamo v tako imenovanem dvofaznem postopku. Pred nami je zdaj osnutek. Po razpravi in pripombah, predlogih in podobno, ki bi naj prišle iz vseh naših enot, bo poseben pripravljalni odbor pripravil dokončen predlog sporazuma dejavnosti, ki ga bodo sprejemali delavski sveti. Udeleženci samoupravnega sporazuma so na predlog republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije i-menovali za spremljanje in izvajanje sporazuma devetčlansko komisijo. Samoupravni sporazum za gradbeno dejavnost je razdeljen na sedem poglavij, in sicer: 1. splošne določbe, 2. opredelitev krogov udeležencev, 3. skupne osnove in izhodišča za razporejanje dohodka in čistega dohodka, 4. skupne osnove in izhodišča za delitev sredstev za osebne dohodke, 5. skupne osnove in izhodišča za izplačevanje dogovorjenega dela sredstev skupne porabe, 6. priprava, sklenitev in izvajanje samoupravnega sporazuma, 7. prehodne in končne določbe. Prvi dve poglavji ne prinašata novosti, ustavili bi se le na tretjem poglavju, ki govori o skupnih osnovah in izhodiščih za razporejanje dohodka in čistega dohodka, ki ga bomo razporejali za: • osebne dohodke; • izboljšanje in razširitev materialne osnove dela; • ustvarjanje in obnavljanje rezerv. Čisti dohodek pa bomo razporejali v skladu z: • doseženimi poslovnimi rezultati; • splošnimi razmerji o delitvi, ki bodo opredeljena z družbenim planom Slovenije; • resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije. Nadalje so podani enotni kazalniki, in sicer jih je devet, po katerih se bodo u-gotavljali rezultati poslovanja. Naj jih nekaj naštejem: • dohodek na delavca; • dohodek v primerjavi s povprečnimi uporabljenimi sredstvi; • akumulacija v primerjavi s povprečnimi uporabljenimi poslovnimi sredstvi; • osebni dohodek in sredstva skupne porabe na delavca; • povprečni mesečni čisti dohodek na delavca. Podpisniki samoupravnega sporazuma bomo rezultate poslovanja tekočega leta primerjali: • s svojimi doseženimi rezultati poslovanja v enakem obdobju preteklega leta; • s svojimi planiranimi rezultati; • s planskimi, oziroma doseženimi rezultati primerjalne skupine. Primernost razporejanja čistega dohodka bomo ugotavljali predvsem na osnovi kazalnikov: dohodkovnosti, ekonomičnosti, rentabilnosti in reproduktivnosti. V četrtem poglavju so obdelane skupne osnove in izhodišča za delitev sredstev za osebne dohodke; udeleženci bomo merila za osebne dohodke oblikovali tako, da bo višina osebnega dohodka odvisna od prispevka, ki ga da delavec s svojim: • živim delom (zahtevnost dela, količina, kakovost in gospodarnost); • minulim delom; • ustvarjalnostjo pri dolu. Za vrednotenje opravljenega dela v tujini se bodo u-porabljala ista merila kot v domovini; obračun osebnega dohodka bo v jugoslovanskih dinarjih in največ 70 % preračunali v ustrezo valuto ter izplačevali v devizah. Zahtevnost posameznih del in nalog bomo ugotavljali v razvidu del in nalog kot or-ganizacijsko-kadrovskem aktu, ki bo služil kot podlaga za: • organiziranje delovnega prispevka; • organiziranje širših organizacijskih enot; e oblikovanje delovnega področja in delovnega programa delavca; • ugotavljanje rezultatov dela; • planiranje dela in delavcev; • zaposlovanje delavcev; • izobraževanje delavcev; • razporejanje delavcev; • varstvo delavcev pri delu. V razvidu del in nalog bomo za vsako nalogo opredelili naslednje elemente, poleg splošnih še: opis aktivnosti, potrebna znanja, zahtevana usposobljenost, cilj naloge, sredstva za delo, osnova za delo, odgovornost, vpliv na poslovanje, napor v stikih, psihofizične zahteve in o-bremenitve, zdravstvene omejitve, potrebna zaščitna sredstva. Zaradi poenotenega ugotavljanja zahtevnosti del in nalog bomo v sporazumu o-predelili tipična dela in naloge in njihovo zahtevnost v relativnih razmerjih do e-note enostavnega dela. Tipična dela in naloge so tista, ki jih opravlja večina delavcev v vseh poddejav-nostih in v celotnem razponu zahtevnosti od najenostavnejšega do najzahtevnejšega dela in naloge. Pri ugotavljanju zahtevnosti del in nalog bomo upoštevali: usposobljenost (poklicno in funkcionalno znanje); odgovornost (vpliv na poslovanje, vodenje, potrebne odgovornosti, programiranost dela); napor (v stikih z ljudmi, psihosenzorni, fizični); vplivi okolja (ropot, vibracije, plini, voda, kislina, vročina, nevarnost nesreč in obolenj, terensko delo). Dela in naloge bomo vrednotili tako, da ne bo razpon med lahkimi in najbolj zahtevnimi deli in nalogami manjši od 1:3 in ne večji od 1:6 (variantni predlog 1:5). Delovno uspešnost pri izvajanju del in nalog bomo merili in ocenjevali za skupino ali posameznega delavca po: količini opravljenega dela; kvaliteti opravljenega dela; doseženi gospodarnosti živega dela; drugih sestavinah, ki jih bomo določili še v internem aktu. S kriteriji za ugotavljanje količine opravljenega dela bomo ugotavljali obseg o-pravljenih del in nalog s predvidenim. S kriteriji za ugotavljanje kvalitete opravljenega dela bomo ugotavljali rezultat o-pravljenega dela, ki bo rezultat natančnosti in pravilnosti opravljenega dela, doseganja standardizirane kvalitete izdelkov, samostojnosti opravljenega dela, izpolnjevanje dogovorjenih rokov, posrednemu odnosu in delovnih sredstev. S kriteriji za ugotavljanje gospodarnosti bomo presojali s kolikšnimi stroški se dosegajo rezultati glede na planirane ali vkalkulirane. Udeleženci sporazuma bomo merili delovno uspešnost pri delih za katere se da ali jo še racionalno meriti količino, kakovost in gospodarnost, ki jo bomo izražali fizično ali vrednostno. Za dela in naloge, za katere se rezultat dela ne da ali ga ni racionalno zmeriti ali v primeru, ko se delovna uspešnost skupine meri in je v skupini treba ugotoviti delež posameznika, bomo tako uspešnost dela o-cenjevali. Uspešnost dela poslovodnih organov bomo ugotavljali po osnovah in merilih, ki so izvedena iz kazalnikov uspešnosti poslovanja OZD. Nadalje govori samoupravni sporazum o merjenju de- lovne uspešnosti, če je to standizirani rezultat bodisi REFA metoda, metoda vnaprej določenih časov, metoda grobega snemanja, izkustvena metoda, itd. Z merili se normalni rezultat za doseganje boljše kakovosti rezultatov dela poveča do 33%, oziroma zmanjša za nedoseganje do 20 %. Lahko se pa tudi o-cenjuje delovno uspešnost, in sicer se bodo kriteriji stopnjevali v najmanj 3 in največ 7 kategorij. Za vrednotenje zahtevnosti izbranih tipičnih del in nalog se je delovna skupina, ki je pripravljala osnutek predloga samoupravnega sporazuma odločila, da priporoča delovnim organizacijam metodo PMS (pismenost — matematika — strokovnost) in jo kot najbolj primerno tudi priporoča OZD v gradbeništvu. Samoupravni sporazum govori tudi o delitvi osebnih dohodkov na podlagi minulega dela; osnova je prejeti osebni dohodek v določenem obdobju, vrednost enote za minulo delo, delovna doba v DO in skupna delovna doba. Vrednost enote za minulo delo se ugotavlja z razmerjem med doseženo stopnjo akumulativnosti v DO in v podskupini dejavnosti, in sicer na osnovi povprečja treh let. Nadalje govori samoupravni sporazum o nadomestilih za rezultate ustvarjalnosti pri delu — to je za spodbujanje inovacij, racionalizacij, tehničnih izboljšav, koristnih predlogov, itd. Avtorjem inovacij naj bi nadomestila izplačali v odvisnosti od ugotovljene kofisti in naj bi ta nadomestila obračunavali kot osebni dohodek. Poleg materialnih priznanj naj bi dodeljevali tudi moralna priznanja v obliki pohval, priznanj in diplom. Osebni dohodek pripravnikov po novem predlogu naj bi se določil tako, da ne bi bil višji od 75% od osebnega dohodka za tista dela in naloge, ki jih bo pripravnik opravljal po u-spešno opravljenem strokovnem izpitu (do sedaj smo določali osebni dohodek pripravnikov na osnovi povišanja osebnega dohodka v DO). Nagrade učencem na proizvodnem delu bodo za posamezne letnike različne. Osnova za določitev višine nagrade bo povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v 9 mesecih preteklega leta. za I. letnik do 20% za II. letnik do 25% za lil. letnik do 30% za IV. letnik do 35% (do sedaj smo plačevali za 14-dnevno delovno prakso samo potne stroške, za daljše proizvodno dela pa glede na učni uspeh učenca, in sicer od 5,50 din/neto na uro do 16,50 din/neto na uro). Najnižji osebni dohodek je izhodišče za vrednotenje najpreprostejšega dela za tipično delovno nalogo z relativnim razmerjem 1,00. Višino najnižjega osebnega dohodka bo določala posebna komisija udeležencev samoupravnega sporazuma za vsako leto posebej. Dodatki in nadomestila za čas odsotnosti za dela; nadure se bodo še vedno izplačevale z 50 % dodatkom (v tujini 25%); za delo v izmenah se naj bi izplačeval dodatek v višini 10% povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu SR Slovenije za 9 mesecev preteklega leta; za nočno delo se izplačuje dodatek v višini 50 % predvidene mesečne akontacije za živo delo in poln delovni čas (do sedaj 35%); delavcem na začasnem delu v tujini pa dodatek v višini 20 %; za delo v nedeljo pripada dodatek v višini 50 % od predvidene mesečne akontacije (do sedaj 40%); za delavce v tujini pa znaša dodatek 25%. Za delo na dan praznika se izplačujejo v dodatku 50% od predvidene mesečne akontacije osebnega dohodka; za deljen delovni čas, če traja prekinitev več kot eno uro, pripada delavcu dodatek največ 8%, če traja prekinitev dve ali več ur pa največ 16% enomesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v 9 mesecih. Nadomestila osebnega dohodka za čas odsotnosti, to je: 1. letni dopust; 2. odsotnost z dela zaradi osebnih okoliščin; 3. odsotnost z dela zaradi izobraževanja ali izpopolnjevanja, priprave na strokovni izpit oziroma zaključni izpit; 4. odsotnost z dela zaradi vojaških vaj ali poziva drugih organov h katerim je delavec klican brez svoje krivde; 5. za čas udeležbe na mladinskih delovnih akcijah; 6. za čas prekinitve dela zaradi vremenskih in drugih neprilik; 7. prazničnih dni, ki sovpadajo z delovnimi dnevi; 8. odsotnosti zaradi opravljanja funkcij; 9. udeležba v civilni in narodni zaščiti, se za prvih 6 točk uporablja kot osnova povprečna akontacija osebnega dohodka zadnjih treh mescev; za nadomestila od točke sedem do devet pa povprečna mesečna akontacija osebnega dohodka dosežena v mesecu, v katerem je nastala odsotnost. Za čas prekinitve dela, ki nastopi zaradi vremenskih in drugih razmer brez krivde delavca, pripada delavcu nadomestilo osebnega dohodka največ v višini 70 % od obračunske osnove delavca. Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni do 30 dni ne more biti večje od 90 % povprečnega osebnega dohodka delavca za preteklo leto; predvsem pa bomo za višine nadomestil za (Nadaljevanje na 5. strani) Volitve 1984 SAMOUPRAVNI ORGANI DELOVNE ORGANIZACIJE DELAVSKI SVET GIP »INGRAD« Člani — namestniki 1. Bandič Jerko, GO Celje — Premoš Avgust 2. Božič Ratko, GO Celje — Marcijuš Valent 3. Gorjup Stane, GO Celje — Laptoš Ivan 4. Bratina Maja, GO Laško — Mraz Edvard 5. Kosec Stefan, GO Laško — Sibinčič Boro 6. Križnik Vinko, GO Laško 7. Hojnik Maks, GO Slov. Konjice — Rutinski Stjepan 8. Hren Adi, GO Slov. Konjice — Močič Slobodan 9. Jalšovec Ivan, GO Slov. Konjice 10. Dobrovšak Božo, GO Šentjur — Čakš Stanislav 11. Ključarič Jože, GO Šentjur — Nežmah Franc 12. Šprajc Peter, GO Šentjur 13. Hladnik Silvo, GO Žalec — Flis Stefan 14. Kosem Minka, GO Žalec — Hojnik Ivan 15. Šmarčan Martin, GO Žalec 16. Remec Jože, GO Ljubljana — Barber Franjo 17. Režek Edvard, GO Ljubljana — Zajc Tinka 18. Velenšek Alojz, GO Ljubljana 19. Oberžan Anton, Mehanizacija — Lorger Stanko 20. Rom Karel, Mehanizacija — Zilnik Janko 21. Turin Janez, Mehanizacija 22. Horvat Matija, IGM Medlog — Dolar Janko 23. Jagrič Marta, IGM Medlog — Maček Drago 24. Nerat Alojz — IGM Medlog 25. Belehar Boris, Proizvodni obrati — Ojsteršek Oto 26. Kužner Ivan, Proizvodni obrati — Popovič Nikola 27. špeglič Anton, Proizvodni obrati 28. Križanec Olga, Gradb. Rog. Slatina — Bosak Zvonko 29. Rebernjak Ivan, Gradb. Rog. Slatina — Drimel Metka 30. špiljak Alojz, Gradbeništvo Rog. Slatina 31. Knez Jože, Lesni obrati — Ledinšek Franc 32. Korošec Miran — Lesni obrati — Pilko Anton 33. Uplaznik Jože, Lesni obrati 34. Grabner Pavel, Projektivni biro — Dečman Olga 35. Puhan Peter, Projetkivni biro — Lončar Boris 36. Štiherl Dušan, Projektivni biro 37. Černivec Ivan, Mobilia — Kuster Jože 38. Gantar Julijan, Mobilia — Zupan Jože 39. Vrečar Pavel, Mobilia 40. Gaber Karel, Prevozi — Bajec Aco 41. Rupnik Janez, Prevozi — Zec Hidajed 42. šiško Ladislav, Prevozi 43. Ahčan Nevenka, DSSS — Borštnik Milan 44. Čebela Edita, DSSS — Jančič Irena 45. Golner Hubert, DSSS — Petan Dušan 46. Sturm Jelka, DSSS Odbor samoupravne delavske kontrole GIP Ingrad Člani — namestniki 1. Jamborčič Dragan, GO Celje 2. Stermecki Janko, GO Laško — Šmarčan Drago 3. Hrčan Andrija, GO Slov. Konjice 4. Strniša Anton, GO Šentjur — Čremožnik Franc 5. Zoffel Robert, GO Žalec — Lampret Ernest 6. Dolinšek Tone, GO Ljubljana — Šafarič Ivo 7. Dorn Alojz, Mehanizacija — Rajh Vlado 8. Vrdoljak Serafin, IGM Medlog — Čurkovič Velko 9. Urlep Edi, Proizvodni obrati — Sivka Franc 10. Križan Franc — Gradb. Rog. Slatina — Stančič Julijus 11. Hribernik Milan, Lesni obrati — Brinovec Leopold Skupna disciplinska komisija GIP Ingrad Drgajner Ervin — predsednik Doler Branko — nam. pred. Člani — namestniki GO Celje 1. Bender Ruhdija 2. Kovačevič Ivan 3. Repas Jože 4. Videnšek Franc GO Laško 5. Harinski Vinko 6. Lučič Ivan 7. Mraz Edvard 8. Pintarič Milan GO Slovenske Konjice 9. Jalšovec Ivan 10. Kos Florjan 11. Zupanc Martin GO Šentjur 12. Borko Zdravko 13. Nikolič Nenad 14. šteblaj Janez GO Žalec 15. Gmajnič Stefan 16. Hojnik Ivan 17. Hojnik Marija GO Ljubljana 18. Barber Franjo 19. Negovec Alojz 20. Stojičič Milan Mehanizacija 21. Oberžan Jože 22. Prevoršek Marjan 23. Škoflek Milan IGM Medlog 24. Dakovič Jovo 25. Kračun Štefka 26. Zerovnik Karel Proizvodni obrati 27. Cvek Terezija 28. Kovač Stanko 29. Zatler Marko Gradb. Rog. Slatina 30. Bukšek Stanko 31. Lugarič Anton 32. Stiplovšek Branko Lesni obr. Gomllsko 33. Košenina Ivan 34. Pilko Anton 35. Rotar Jože Kmecl Vlado — namest. Hindel Vinko — namest. 12. Smrekar Anton, Mobilia Ljubljana — Zupan Franc 13. Šiško Ladislav, Prevozi Ljubljana — Židan Marjan 14. Golob-Mareš Majda, Proj. biro — Špan Vili 15. Potočar Jože, DSSS — Mandič Milisav Finančni svet GIP »Ingrad« Člani — namestniki 1. Gornik Karel, GO Celje 2. Križnik Vinko, GO Laško — Grubelnik Franc 3. Kovač Hilda, GO Slov. Konjice — Simon Branko 4. Dobovišek Branko, GO Šentjur — Pospeh Miro 5. Brdnik Simon, GO Žalec — Hladnik Silvo 6. Šporar Janez, GO Ljubljana — Curk Bogdan 7. Škoflek Milan, Mehanizacija — Skamen Fanika 8. Dolar Janko, IGM Medlog------Hudomalj Franc 9. Zalašček Mirko, Proizvodni obrati — Špeglič Anton 10. Firšt Anton, Gradb. Rog. Slatina — Vistoropski Lidija 11. Golavšek Milan, Lesni obrati — Vaš Ivan 12. Erpič Milan, Mobilia — Juvan Andreja 13. Okršlar Jože, Prevozi — Skubic Jožica 14. Kuštrin Bojana, Proj. biro — Podsedenšek Slavka 15. Vidali Karel, DSSS — Petrič Milena Projektivni biro 36. Koželj Ida 37. Sovine Marija 38. Teskera Tomo Mobilia Ljubljana 39. Barle Stanko 40. Papež Alojz 41. Zupan Franc Prevozi Ljubljana 42. Antolič Anton 43. Brezovar Rudi 44. Jesenovec Janez Maletič Jure — namest. Šiško Ladislav — nam. Skupne službe 45. Kranjc Slavko 46. Mauer Erna 47. Krpan Stane — Izpostava Ljubljana 48. Tkalec Mirko Člani disciplinske komisije SOB Celje Perčič Jože Pišek Alojz SOB Laško Preskar Darko SOB Šentjur Jagodič Zdenka Oset Branko SAMOUPRAVNI GO Celje Delavski svet 1. Kovačič Pavel 2. Arčan Željko 3. Arsenič Milenko 4. Kotnik Ivan 5. Dogdič Nesib 6. Marciuš Valent 7. Marič Jožo 8. Črepinšek Blaž 9. Mandir Jožo 10. Lesjak Zdravko 11. Stojanovič Milenko 12. Ožvald Branko 13. Hasičič Rifet 14. Ovtar Viktor 15. Brkič Besim Komisija samoupravne delavske kontrole 1. Jamborčič Dragan 2. Turk Stefan 3. Kostanjšek Jože 4. Ožir Stanko 5. Rumiha Stanislav Namestniki: 1. Letič Nenad 2. Rikič Bogomir iz liste zbora združenega dela SOB Slov. Konjice Vrečko Jožica SOB Žalec Novak Martin SOB Ljubljana-Šiška Žnidaršič Janez Žavbi Jože GO Laško Delavski svet 1. Bratina Maja 2. Dekič Slavko 3. Hamzič Fadil A Kosec Štefan 5. Križnik Vinko 6. Mraz Edi 7. Sibinčič Boro Namestniki: 1. Gajšek Rudi 2. Zarkovič Borde Komisija samoupravne delavske kontrole 1. Lučič Šime 2. Stermecki Janko 3 Šmarčan Drago Namestniki: 1. Burič Slobodan 2. Jurišič Mato GO Slov. Konjice Delavski svet 1. Brdnik Albert 2. Brusi Karel 3. Fazlič Ahmed 4. Jurovič Franjo 5. Kušter Jože 6. Kutnjak Štefan ml. 7. Mencinger Anton Sob SOB Ljubljana-Moste Simšič Alfonz Delavski svet SOZD Giposs 1. Dolenec Srečko 2. Logar Olga 3. Rebernjak Ivan 8. Močič Milenko 9. Mumelj Konrad Namestniki: 1. Reljanovič Marjan 2. Zorman Stjepan Komisija samoupravne delavske kontrole 1. Brezlan Avgust 2. Brglez Ivan 3. Bobik Roman Namestniki: 1. Hrčan Andrija 2. Pajek Bojan GO Šentjur Delavski svet 1. Arsenovič Miladin 2. Čakš Stanislav 3. Gradišnik Anton 4. Ključarič Jože 5. Nežmah Franc 6. Šprajc Franc Namestniki: 1. Dobrovšak Božo 2. Perc Drago Komisija samoupravne delavske kontrole 1. Bukovšek Franc 2. Čremožnik Franc ORGANI TEMELJNIH ORGANIZACIJ 3. Bakovič Branko 4 Martinovič Martin 5. Strniša Anton Namestniki: 1. Čakš Stanislav 2. Nežmah Franc GO Žalec Delavski svet 1. Flis Štefan 2. Bukič Miloš 3. Hladnik Silvo 4. Kosem Minka 5. Ljepoja Branko 6. Marinovič Stojan 7. Rojnik Ivan 8. Stančevič Mile 9. Šmarčan Martin Namestniki: 1. Brinovec Franc 2. Culibrk Marko 3. Makalič Muhamed Komisija samoupravne delavske kontrole 1. Brdnik Simon 2. Črepinšek Franc 3. Krampač Ferdo 4. Makarič Branko 5. Varga Slavko Namestnik: 1. Vrtarič Ivan GO Ljubljana Delavski svet 1. Barber Franjo 2. Besedič Štefan 3. Ikanovič Branko 4. Kodrnja Drago 5. Pavlovič Borislav 6. Remec Jože 7. Režek Edvard 8. Tintor Mladen 9. Toplak Vlado 10. Velenšek Alojz 11. Vinkovič Janez 12. Vinkovič Mirko 13. Vračevič Pero 14. Vučko Andrej 15. Zajc Tinka Komisija samoupravne delavske kontrole 1. Dolinšek Tone 2. Rebolj Branko 3. Režek Ludvik 4. Rogan Jože 5. Sršen Josip 6. Šafarič Ivo 7. Todič Rajko Mehanizacija Delavski svet 1. Ambrož Milan 2. Androič Branko 3. Balek Cenka 4. Gnilšek Mirko 5. Gologranc Pavel 6. Kramer Gregor 7. Lipovšek Ciril 8. Lorger Stanko 9. Mastnak Marjan 10. Oberžan Anton 11. Rom Karel 12. Štimulak Ivan 13. Turin Janez 14. Uršič Franc 15. Žilnik Janko Komisija samoupravne delavske kontrole 1. Dorn Alojz 2. Gradišnik Peter 3. Mastnak Marjan 4. Miloševjč Milenko 5. PesarT Anton 6. Rajh Vlado 7. Vanovšek Dušan Namestniki 1. Leljak Rudi 2. Roškarič Jože IGM Medlog Delavski svet 1. Antolovič Mijo 2. Arhanič Jože 3. Breči Karel 4. Dončič Rajko 5. Vlahovič Jovo 6. Gajšek Mirko 7. Gavrič Spasoje 8. Glamočič Ramo 9 Horvat Matija 10. Jošovc Oto 11. Jošt Ignac 12. Kropej Franc 13. Miklavčič Žarko 14. Ramšak Anton 15. Zlatečan Dani Namestniki 1. Centrih Silvo 2. Ljubič Anton Komisija samoupravne delavske kontrole 1. Čurkovič Veljko 2. Komerički Franc 3. Vrdoljak Serafin Namestnika 1. Maček Drago 2. Zukič Dževad PROIZVODNI OBRATI Delavski svet 1. Kovač Stanko 2. Kužner Ivan 3. Laneger Marjan 4. Lipičnik Jernej 5. Mitič Bora 6. Popovič Nikola 7. Ramšak Alojz 8. Strniša Stanko 9. špeglič Anton Namestnika 1. Fijačko Edvard 2. Ojsteršek Oto Komisija samoupravne delavske kontrole 1. Colnarič Tone 2. Sivka Franc 3. Urlep Edi Namestnika 1. Lipovšek Jože 2. Tomašič Vlado Gradbeništvo ROGAŠKA SLATINA Delavski svet 1. Barič Stanko 2. Bosak Zvonko 3. Gretič Drago 4. Hohnec Ana 5. Križanec Olga 6. Koražija Vili 7. Mastnak Jože 8. Pavič Drago 9. Struna Helena 10. Špiljak Alojz 11. šprajc Albin 12. Tkalec Stjepan 13. Tkalec Anton 14. Valjan Zdravko 15. Vincelj Ignac Komisija samoupravne delavske kontrole 1. Josič Milivoj 2. Križan Franc 3. Mikulaš Milan 4. Pavlič Rudi 5. Stančič Julius Namestnika 1. Debelak Stanko 2. Ogrinc Ivanka Lesni obrati Gomilsko Delavski svet 1. Golavšek Milan 2. Kmecl Vlado 3. Kranjec Ivan 4. Knez Jože 5. Ledinšek Franc 6. Mihevc Ivan 7. Pinter Milan 8. Rotar Jože 9. Vaš Sonja Namestnika 1. Dedič Ekrem 2. Kos Rudi Komisija samoupravne delavske kontrole 1. Brinovec Leopold 2. Hribernik Milan 3. Vaš Ivan 4. Vitanc Franc Namestnika 1. Knez Jože 2. Podbregar Marija Mobilia Ljubljana Delavski svet 1. Juroševič Branko 2. Kadivec Janez 3. Kličič Hamid 4. Lendero Milena 5. Milavec Anton 6. Perko Elis 7. Pritekel) Milka PRILOGA 3 8. Spahič Mirko 9. Vrečar Pavle 10. Živalič Julka 11. Žlebnik Janez Komisija samoupravne delavske kontrole 1. Barle Stane 2. Papež Alojz 3. Smrekar Anton Namestnika 1. Vidovič Mato 2. Zupan Franc Prevozi Delavski svet 1. Gaber Karel 2. Fazlič Rasim 3. Feher Rudi 4. Pipan Franc 5. Rupnik Janez Komisija samoupravne delavske kontrole 1. Bečirovič Tomislav 2. Farkaš Stanislav 3. Jeram Janko 4. Oček Štefan 5. Mišja Vladimir 6. Šiško Ladislav 7. Židan Marjan Projektivni biro 1. Dečman Olga 2. Golob-Mareš Majda 3. Grabner Pavel 4. Prislan Zdenko 5. Lončar Boris 6. Puhan Peter 7. štiherl Dušan Namestnika 1. Pilko Milan 2. Strašek Adolf Komisija samoupravne delavske kontrole 1. Čmak Lidija 2. Debenjak Smiljan 3. Golob-Mareš Majda 4. Kukovič Alojzija 5. Spat Vili Delovna skupnost skupne službe Delavski svet 1. Čebela Edita 2. Golner Hubert 3. Furman Srečko 4. Klinar Franc 5. Omahen Milena 6. Opaka Viktor 7. Mravljak Lojzka 8. Petan Dušan 9. Rojc Zlata 10. Škulj Jože 11. Sturm Jelka Namestniki 1. Bizjak Gerard 2. Kobale Marko 3. Kranjc Slavko 4. Kučar Nevenka 5. špeglič Tatjana b. Vrečko Marija Komisija samoupravne delavske kontrole 1. Košenina Bogdan 2. Brišar Irena 3. Ledinšek Lojzka 4. Pezerovič Helena 5. Potočar Jože Organiziranost delovne organizacije V preteklem letu smo v glasilu pod tem naslovom obveščali o načrtovanju in izvajanju nalog na področju organizacije poslovanja. Člane kolektiva zanima, kaj smo na tem področju že dosegli in kaj še načrtujemo za leto 1984. V skrčeni obliki posredujemo informacijo o izvajanju programa organizacije poslovanja v letu 1983. Služba za organizacijo poslovanja je bila kot organizacijska enota formirana v letu 1983 in sta v njej zaposlena dva člana. Pri načrtovanju in izvajanju programa organizacije poslovanja pa sodelujejo vsi vodilni kadri, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov in veliko število strokovnih sodelavcev v DSSS in TOZD. Na seji koordinacije 1, dne 14. marca 1983 in na seji odbora za gospodarjenje dne 23. marca 1983, je bil predstavljen program dela službe za organizacijo poslovanja z opredelitvijo vsebine po področjih: • snovanje informacijskih sistemov in podsistemov • sistemska analiza • projektiranje organizacije poslovanja • projektiranje dokumentacije • urejanje poslovanja z organizacijskimi predpisi Z akcijo smo pričeli pri delavcih z najodgovornejšimi nalogami tako v DSSS kot v TOZD. V ta namen smo oblikovali nekaj organizacijskih predpisov in sicer: • način dela direktorjev in koordinatorjev, • pravila vedenja na koordinacijah in sestankih, • navodila za izdelavo poročil • navodila za pisanje zapisnikov, • navodila za delo z dokumentom »delovna naloga«, • priprava, vodenje in u-smerjanje koordinacij — sestankov. Že pred formiranjem te službe je bilo ugotovljeno, da nekateri pojavi v poslovanju delovne organizacije nastopajo kot motnje in sicer: skladiščno in materialno poslovanje ni ustrezno organizirano, pripravljalna funkcija mora biti organizacijsko prirejena potrebam proizvodnje, komunikacije med strokovnimi službami in TOZD so prešibke ali jih sploh ni, vrsta in pot dokumentacije nimata povsod ustreznega toka, niti v vseh primerih primerne oblike za učinkovito poslovanje, planiranje in razporejanje dela ni povsod ustrezno organizirano, povratnih informacij je veliko premalo, pogoji za analitično delo niso ustrezni, pri izvajanju poslovnega procesa je na nekaterih področjih preveč svobode, potrebni bodo kadrovski premiki in intenzivno funkcionalno usposabljanje ter permanentno izobraževanje ob delu v izobraževalnih institu-jah in v DO, i dr. Prva večja akcija na področju organizacije poslovanja se je pričela na pobudo predstavnikov DPO, samoupravnih organov in vodstva DO. Pripravljen je bil dokument »NAČRT AKTIVNOSTI, KI ZAGOTAVLJAJO NAPREDEK DO INGRAD«, obravnavan na akcijski konferenci ZKS GIP »Ingrad« dne 25. 4. 1983, ki je sprejela zaključke kot osnovo za delo in obvez- nost za vodstvo DO. V tem načrtu so bili oblikovani cilji kot povečanje proizvodnje, gospodarnost proizvodnje, spoštovanje pogodbenih rokov, zagotavljanje prednosti pred konkurenco, zagotavljanje višjih osebnih dohodkov. Oblikovali smo tudi odgovore na vprašanje kako te cilje doseči: s kakovostno definiranimi in pripravljenimi procesi dela, s kakovostnim sinhronim planiranjem, z zmanjšanjem jalovih časov (zastojev), s stimulativnim nagrajevanjem delovnih dosežkov, s sodobnimi metodami dela, In konkretne akcije za dosego ciljev: primerna in zaključena organiziranost sektorjev »priprave procesov« in »plana procesov«, primerna ureditev materialnega poslovanja, ambiciozno planiranje, boljše koriščenje razpoložljivih združenih kapacitet, koordinirano delo, večja poslovna disciplina, idr. Pomemben zaključek je tudi ta, da mora biti akcijska konferenca ZK INICIA-TOR predlaganih sprememb, ki pogojujejo napredek Ingrada, ter v tem smislu KOORDINATOR delovanja vodstva delovne organizacije in samoupravnih organov in istočasno tudi ARBITER med aplikativno ideologijo in oportunističnimi tolmačenji sistemskih in konkretnih rešitev. Na akcijski ponferenci je bila imenovana tudi DELOVNA SKUPINA, ki jo vodi glavni direktor DO, člani pa so predstavniki DPO ter samoupravnih organov, predstavniki direktorjev TO in DSSS ter predstavnik službe za organizacijo poslovanja. V času dopolnjevanja organizacije poslovanja ta delovna skupina usklajuje predloge strokovnih služb ter stalno sledi izvajanju sklepov sprejetih na akcijski konferenci in izvajanju sprejetih organizacijskih predpisov. Vse predloge v zvezi z dopolnjevanjem organizacije poslovanja najprej obravnava ta delovna skupina, nato pa koordinacija 2, koordinacija 1 in dalje strokovne skupine — teami za različna področja dela. Ta metoda dela se je v praksi uveljavila, saj na ta način pripravljeni in dopolnjeni predlogi dosežejo ustrezno kakovost in je pri aplikaciji le-teh manj nejasnosti in težav. Že v mesecu maju smo o-pravili prvo analizo organizacijskih predpisov ter drugih zaključkov in napisali v »informaciji 3« kritično oceno o izvajanju aktivnosti. Ugotovili smo, da načrtovane aktivnosti prepočasi izvajamo, kritično smo ocenili zlasti sistem vodenja, ki je bil definiran z organizacijskimi predpisi, ker le-ta v primeru, da se ne izvaja dosledno, ne omogoča uresničevanja dogovorov, akcij, aktivnosti oziroma projektov. Prav tako to vpliva tudi na nadaljnjo pripravo, obdelavo in oblikovanje predlogov, ki so v poslovanju nujno potrebni. Temeljito smo analizirali tudi stanje v operativni pripravi dela, v tehnološki pripravi dela, vključevanje AOP v proces priprave in plana procesa in organiziranost komercialnega sektorja. Ugotovitve so bile izhodišče za oblikovanje vsebine dela v pripravljalni fazi z namenom, da bi bila izvedbena faza organizacijsko in ekonomsko bolj učinkovita. Iz obširne analize dela v pripravljalni funkciji (obe pripravi dela), lahko povzamemo sledeče ugotovitve, ki narekujejo korenite spremembe: nekateri členi v procesu so poddimenzionirani oziroma predimenzionirani, nekateri členi niso strnjeni, nekateri členi sploh manjkajo, (podobna analiza stanja je objavljena v »informaciji 3« dne 6. 5. 1983) V mesecu marcu 1983 smo oblikovali in tudi sprejeli »navodila za izvajanje projektnih del«, v mesecu aprilu pa smo objavili v »informaciji 2« vsebino dela koordinacij in sicer za koordinacijo 1, koordinacijo 2, koordinacijo proizvodnje v TO, koordinacijo prodaje, koordinacijo priprave procesov, koordinacijo plana procesov, koordinacijo financ in računalništva in koordinacijo sektorja kadrovsko-pravnih — splošnih zadev. Čeprav je preteklo že nekaj mesecev od oblikovanja vsebine dela koordinacij in napotkov za vodenje — način dela, uspešno delujejo le nekatere koordinacije — odvisno pač od odgovornega vodje koordinacije. Uspešno delo delujočih koordinacij bo za zgled drugim in lahko pričakujemo, da bodo v določenem času uspešno delovale vse koordinacije. Delovna skupina je v mesecu juniju imenovala več strokovnih skupin — teamov za oblikovanje in izvajanje predlogov za različna področja in sicer: TEAM 1 — za komercialni sektor, TEAM 2 — za pripravo procesov, TEAM 3 — za plan procesov, TEAM 4 — za materialno poslovanje v DO, TEAM 5 — za kalkulacije. V okviru TEAM 1 so imenovane tri skupine in sicer za: a) ponudbeni inženiring, b) prodajo, c) propagando in reklamo. Imenovana je bila tudi koordinacija 1—3 kar pomeni, da so vodje teamov 1, 2 in 3 sproti usklajevali predloge teh treh skupin, da bi preprečili morebitna nasprotja, ki bi povzročila kasneje težave pri urejanju dopolnjene organizacije poslovanja. Delo in sestajanje teh teamov je bilo načrtovano in nadzorovano. Uspešnost teh teamov je bila zelo različna, kar je povzročilo manjše motnje, vendar smo jih z učinkovitimi ukrepi uspeli premagati. Za oblikovanje kakovostnih ponudb ni bilo ustreznih pogojev. S formiranjem organizacijske enote »ponudbeni inženiring« v komercialnem sektorju in z opredelitvijo vsebine dela te enote, smo hoteli zagotoviti izdelavo kakovostnih ponudb ter stalno in čvrsto povezavost med strokovnimi službami ter o-perativo tako v pripravljalni in izvedbeni fazi. Za učinkovitejše delo smo napisali tudi navodila za poslovanje v zvezi s ponudbo naših storitev (13. 7. 1983) in vsebino PRILOGA 5 dela koordinacije prodaje (13. 7. 1983). Bistveno pri tem je to, da v ponudbeni fazi, ki jo izvaja »ponudbeni inženiring« sodelujejo že pri selekciji bodočih naročil in pri odločanju o ponudbah tudi odgovorni delavci iz finančnega sektorja, priprave procesov, plana procesov in po potrebi še iz drugih služb. Kakovost ponudb je odvisna tudi od razpoložljivega kadra tako po številu kot usposobljenosti, od informacij iz operative za že izvršena dela, standardov, normativov, tehnologije, planiranja idr. V mesecu avgustu 1983 smo pripravili oceno organizacije poslovanja v DO Ingrad. Ponovno smo ugotovili, da gospodarska situacija Jugoslavije vpliva na razmere v DO Ingrad. Vprašanja tržišča, kakovost ponudb, čas izvajanja, sposobnost kreditiranja, produktivnost dela, obvladovanje stroškov, koriščenje zmogljivosti delovnih sredstev in delovne sile, tehnološki razvoj, inventivna dejavnost, obračanje obratnih sredstev, organiziranost poslovanja, konkurenčna sposobnost, kadrovska struktura oziroma usposobljenost kadra in še druga vprašanja so izstopila kot PROBLEM s takšno težo, da smo morali takoj pričeti z načrtnim reševanjem. Pri organizaciji poslovanja imamo v bistvu dva programa. Program za odstranitev in saniranje najbolj kritičnih točk in Program usmeritve DO Ingrad (srednjeročni) z uvajanjem sodobnih metod in tehnik dela. Vsebino programov bi lahko v skrčeni obliki opredelili na sledeče spremembe v poslovanju: delitve in združevanje dela na makro in mikro nivoju, kreativnost in sistematika dela v funkciji PRIPRAVA PROCESOV, sistemi in tehnike dela pri krmiljenju proizvodnih procesov v funkciji PLAN PROCESOV, tržnim nastopom združenih potencialov prodaje, inženi- ringa in priprave ter plana procesa, materialno poslovanje in upravljanje sredstev, vloženih v reprodukcijski material, urejanje normativov za uspešno planiranje in stimulacijo delovnih dosežkov, združevanje razpoložljivih kreativnih in izvedbenih potencialov na skupnih ciljih — projektih, racionaliziranje dela in poslovanja posebej v evidenčnih in tehnično-administrativ-nih področjih idr. Realizacija navedenih in tudi še predvidenih sprememb, temelji na: • analizi stanja, • oceni možnosti in potreb, • pripravi načrtov realizacije in • realizaciji načrtov. V vseh fazah pa so vključeni strokovni delavci in vodstva, samoupravni organi ter družbenopolitične organizacije. V sodelovanju so poudarjeni elementi sodobnega načina dela kot so: teamsko delo z interdisciplinarno zasedbo, koordinirano delovanje, snovanje in odločanje na o-snovi skrbno pripravljenega gradiva, pozitivna naravnanost na reševanje problemov in popolna odprtost dela. V informaciji št. 8 o izvajanju dopolnitve organizacije poslovanja (1. 9. 1983) je podrobno opisana sistemska dokumentacija kot: »TEHNOLOŠKI POSTOPEK«, — ta dokument je istočasno delovni nalog, terminski list, kalkulacija direktnih stroškov dela in dokument S E STAVNI CA, ki je istočasno naročilo planu procesov in kalkulacija materialov. Sistemska dokumentacija je do podrobnosti opisana. Določene so tudi organizacijske enote, ki to dokumentacijo izpolnjujejo ter tok teh dokumentov. Navodila so tako jasna, da sploh ni razlogov, da je ne bi takoj koristno pričeli uporabljati. Dogovor je bil, da se takoj prične z delom na izbranem primeru, kar so tudi uspešno že opravili v tehnologiji. Podrobnejša informacija o problematiki organizacije poslovanja v DO in TOZD je bila posredovana direktorjem TOZD, direktorjem sektorjev v DSSS, predstavnikom DPO in samoupravnih organov na seji koordinacije 1 dne 26. 8. 1983 s posebnim poudarkom na sledečo vsebino informacije: razlogi za dopolnitev organizacije poslovanja, predstavitev osnovnih zakonitosti pri organiziranju poslovanja, namen in cilj dopolnitve organizacije poslovanja, področja na katerih bomo pri programu dopolnjevali organizacijo poslovanja, cilji dopolnitve organizacije poslovanja v sektorjih: komerciali, pripravi procesov, planu procesov ter na področju materialnega poslovanja. Navzoči so z interesom spremljali predstavitev programa in informacijo o že opravljenem delu ter o problemih, ki se že in se še bodo pojavljali. Sprejet je bil zaključek, da moramo v bodoče sproti informirati širši krog ljudi, zlasti tiste, ki bodo na svojih delovnih področjih največ prispeval k u-spešnosti izvajanja programa. Delovna skupina imenovana na AK ZKS (25. 4. 1983) je na svoji seji (26. 10. 1983) obravnavala predlog »dopolnitve organizacije poslovanja«, ki ga je pripravila strokovna služba na podlagi temeljite analize stanja in potreb skupno s strokovnimi — delovnimi skupinami (team) in koordinacijami. Predlog je bil po temeljiti obravnavi sprejet in predložen Delavskemu svetu v obravnavo, dopolnitev in sprejetje. Vsebina predloga je bila sledeča: 1 — TEHNIČNI SEKTOR preneha obstajati kot poslovna funkcija (sektor), 2 — PRIPRAVA PROCESOV je nova poslovna funkcija (sektor), ki združuje iz nekdanjega tehničnega sektorja in TOZD, sledeče organizacijske enote: 2.1. Razvoj 2.2. Projektivni biro (zdaj TOZD Projektiva) 2.3. Tehnologija (dosedaj priprava dela) 2.4. Kontrola 3 — PLAN PROCESOV, je nova poslovna funkcija (sektor), ki združuje iz bivšega tehničnega, finančnega in komercialnega sektorja, sledeče organizacijske enote: 3.1. Plan in distribucija materiala 3.2. Plan kapacitet 3.3. Kooperacija 3.4. Varstvo pri d e -I u 3.5. INO — plan procesov (referat za zunanji trg) 4 — KOMERCIALNI SEKTOR s tem predlogom se bistveno dopolni vsebina dela, zlasti pa delitev dela na posamezne organizacijske enote 4.1. Prodajna služba 4.2. Ponudbeni inženiring 4.3. Zunanja trgovi-n A 4.4. Propagandna služba Vsebina dela za sektorje in njihove organizacijeske e-note je okvirno opredeljena, razdeljena na dela in naloge, kot opisi za vse zaposlene in kot podlaga za razporeditev delavcev z odločbo na obstoječa in nova delovna področja. Predloge iz gradiva »dopolnitve organizacije poslovanja« je obravnaval DS DO GIP »Ingrad« dne 2. 10. 1983, DS DSSS pa 4. 11. 1983 in kasneje tj. 5. 11. 1983 tudi komisija za delovna razmerja. Kadrovski sektor je napisal in razdelil odločbe ter jih skupaj z opisi del in nalog izročil vsem delavcem, ki so bili zajeti v dopolnitvi organizacije poslovanja. Zelo u-spešno je bila izvršena tudi prostorska razporeditev ljudi, kar je bilo nujno zaradi funkcionalnosti poslovanja med sektorji in med organizacijskimi enotami v okviru sektorjev. Na seji DS DSSS so bili sprejeti tudi: statutarni sklep o ukinitvi in ustanovitvi sektorjev ter služb, sklep o dopolnitvi kataloga del in nalog DSSS, sklep o sprejetju opisov del in nalog za delokroge ter sklep o vršilcih dolžnosti v novih sektorjih oziroma imenoval osebe za posamezne odgovorne naloge v organizacijskih enotah — službah. Predlog za razporeditev kadrov je pripravila »delovna skupina« 26. 10. 1983. Predsedstvo akcijske konference ZKS GIP »Ingrad« je na svoji seji (26. 10. 1983) pripravilo predlog za problemsko konferenco AK ZKS (9. 11. 1983). Imenovana je bila skupina za pripravo gradiva »informacija o izvajanju načrta aktivnosti za napredek DO Ingrad in izvajanje sklepov, sprejetih na AK ZKS dne 25. 4. 1983«. K temu gradivu je bilo priloženo še gradivo »dopolnitve organizacije poslovanja«, ki je že bilo obravnavano in sprejeto na DS DO in DS DSSS. Kratek povzetek vsebine gradiva iz obravnave na akcijski konferenci je lahko sledeč: opredeljene so aktivnosti, ki jih moramo realizirati TAKOJ ter s tem odstraniti motnje v poslovanju in aktivnosti, ki so potrebne za načrtno modernizacijo dela in poslovanja v vseh poslovnih funkcijah (sektorjih) in njihovih organizacijskih enotah. Prezentiran je bil povzetek vsebine sklepov, sprejetih na AK ZKS dne 25. 4. 1983 z ugotovitvami, da so bili cilji za doseganje poslovne uspešnosti DO Ingrad in sprejeti sklepi smiselno oblikovani in da jih bomo tudi dosledno izvajali, čeprav v nekaterih primerih z velikimi napori. Opredeljeni so sklepi, ki i-majo dolgoročnejši značaj kot: stalna skrb za uvajanje organizacijskih dopolnitev in potrebnih korektur, skrb za ustrezne kadre, skrb za kakovost odnosov idr. oblikovanje gospodarskih načrtov, razvijanje ambicij za povečanje proizvodnje, stalno ugotavljanje poslovanja in s tem v zvezi sposobnost vodstvenih kadrov v DSSS in TOZD ter njihovih organizacijskih enotah, razvijanje ambicij za večji prodor na zunanji trg skrb za kakovostno informiranje o oblikovanih in izvajanih ukrepih ter rezultatih dela idr. Obsežni programi za dopolnjevanje organizacije poslovanja v smislu sprejetih sklepov, predstavljajo v osnovi poleg organizacijske priprave in realizacije tudi reševanje psiho-socioloških pojavov, ki se izrazito pojavljajo v različnih načinih reagiranja in odnosu do sprememb tako že pri organizacijskih pripravah, predvsem pa pri realizaciji. Ugotovljeno je, da organizacijske spremembe, osvajanje novih vsebin dela, premestitve in delno vsebinsko-delovne dopolnitve, povzročajo vsepovsod in tako tudi pri nas manjše in tudi večje odpore, dvome, bojazni ipd. Pri naših skupnih prizadevanjih bomo skušali pridobiti čimveč somišljenikov in aktivnih izvajalcev z osnovnim ciljem, da si bomo zagotovili eksistenčno in socialno varnost, istočasno pa kritično obravnavali vse primere neupravičenega odpora in pasivnega odnosa do pozitivnih sprememb, ki jih želimo vključiti v sistem poslovanja. Nove procese, skratka nove zahteve bomo obvladovali le tako, da omogočamo ljudem izobraževanje, informiranje in neposredno sodelovanje pri kreiranju in izvajanju novih procesov. V mesecu novembru smo predvideli in tudi objavili gradivo »način prenosa novih sistemskih rešitev v ope-rativo«. To je prvi konkretni »stik« z operativo po oblikovanju in sprejetju organiziranosti strokovnih služb, združenih v sektorjih komerciale, priprave procesov in plana procesov. Tak vrstni red oblikovanja, sprejemanja in uvajanja organizacijskih dopolnitev in sprememb je logičen, saj so vse akcije v poslovnem procesu v končni fazi namenjene izključno le proizvodnji in storitvam. V gradivu (8. 11. 1983) so predstavljene nove organizacijske koncepcije v navedenih sektorjih z opredelitvijo vsebine dela, vrsta sistemske dokumentacije, ki jo bodo pripravljale strokovne službe in dokumentacija, ki je namenjena operativi za izvajanje dela in za obračun opravljenega dela. Odgovorne delavce v operativi, zlasti vodje gradbišč, delovodje, skladiščnike, obračunske tehnike — nameravamo temeljito seznaniti z vlogo in nalogami posameznih strokovnih služb v pripravljalni in izvedbeni fazi, s sistemsko dokumentacijo in opredelitvijo kompetenc (pravice in dolžnosti) vodij gradbišč na področju planiranja in izvajanja procesov. PRILOGA 7 Ker gre za pomembno delitev dela, moramo s kakovostnimi informacijami preprečiti morebitno zmedo in improvizacije ter doseči maksimalno koordinirano in disciplinirano izvajanje načrtovanega. V mesecu novembru smo pripravili gradivo »dopolnitve organizacije v TOZD in izpostavi DSSS v Ljubljani (21. 11. 1983). Z analizo stanja smo ugotovili, da obstoječa organiziranost ne omogoča dovolj uspešnega opravljanja zahtevnih nalog kot: — zbiranje tržnih informacij — ustrezne kakovosti ponudb — komuniciranje s poslovnimi partnerji, — planiranje in obvladovanje kapacitet, — analize rezultatov dela — sodelovanje med TOZD in izpostavo DSSS — sodelovanje med TOZD, izpostavo DSSS in DSSS v Celju, idr. Vse TOZD in izpostava DSSS v Ljubljani se vključijo v koncept organiziranosti DO Ingrad z nekaterimi praktičnimi rešitvami, ki jih narekujejo dislociranost, razpoložljivi kadri in smotrnost poslovanja. Dopolnitev organizacije poslovanja (v Ljubljani) vsebuje naslednje: Izpostava DSSS je že organizacijsko opredeljena: — inženiring, ki ima dve organizacijski enoti — oddelka in sicer: — ponudba in prodaja — priprava in plan procesa — služba — izpostava kadr. splošno — pravnega sektorja — služba — izpostava fi-nančno-računovodskega sektorja. Za vse tri organizacijske e-note in obe enoti v inženiringu je oblikovana vsebina dela, izvršena razdelitev nalog in napisani opisi del in nalog za vse zaposlene v izpostavi. Formirani sta tudi dve koordinaciji in sicer: KOORDINACIJA 1, ki jo sestavljajo: direktorji TOZD GO, Mobi-lia in Prevozi vodja inženiringa in vodje službe (kadr. pravne in fin. računovodske) Vodja koordinacije je vodja inženiringa. KOORDINACIJA 2, ki jo sestavljajo: vodja inženiringa (je tudi vodja koordinacije) vodja službe »izpostava kadr. spl. pravnega sektorja« vodja službe »izpostava fi-nančno-računovodskega sektorja« vodja oddelka »ponudba, prodaja« in vodja oddelka »priprava in plan procesa«. Vsebina dela obeh koordinacij je oblikovana in se že izvaja. Delovna skupina je predlog za Ljubljano obravnavala in dopolnila (7. 12. 1983), DS DSSS je na svoji seji 28. 12. 1983 obravnaval in sprejel sklep, da se nova organiziranost takoj prične izvajati (statutarni sklep). Delavci v izpostavi DSSS so dobili opise del in nalog, po seji komisije za delovna razmerja pa dobijo tudi odločbe. Izvršena je tudi prostorska razporeditev. V nadaljevanju se bomo angažirali na izdelavi analize stanja organizacije poslovanja v TOZD GO, Mobilia, Prevozi in oblikovali predloge za dopolnitve organiziranosti poslovanja. To poročilo je le kratek povzetek načrtovanega in izvršenega dela na področju organizacije poslovanja. Rezultati so različni — boljši in slabši, vendar z optimizmom sledimo izvajanju programa. Uspeh je zagotovljen že s tem, da smo o predlogih veliko razpravljali in iskali optimalne rešitve. Teamsko delo se uspešno razvija, to je pa tudi garancija, za doseganje pričakovanih rezultatov, saj je pri kreiranju, dopolnjevanju in izvajanju programa zajeto veliko število vodilnih delavcev in še več tistih, ki bodo posamezne aktivnosti izvajali v praksi. Nestrpnost bi lahko skazila optimistična pričakovanja, zato upoštevajmo, da gre predvsem za spreminjanje miselnosti, to pa je proces, ki zahteva svoj čas. Informacijo pripravil Viktor Opaka, mag. KOLIKO SMO VARNO DELALI LANI IN KAKO BI MORALI LETOS Lani 232 nesreč pri delu (Nadaljevanje s 4. strani) čas bolezni upoštevali določbe samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva. Peto poglavje samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah govori o skupnih izhodiščih in osnovah za izplačevanje dogovorjenega dela sredstev skupne porabe; sredstva skupne porabe so: • sredstva za zadovoljevanje planiranega obsega stanovanjskih potreb; • sredstva za izobraževanje in kulturo; • sredstva za regresiranje prehrane med delom; • sredstva za regresiranje organiziranih letovanj delavcev; • sredstva za jubilejne nagrade, odpravnine; • sredstva za solidarnosti in pomoči socialno in zdravstveno ogroženih delavcev; • sredstva za organizirano rekreacijo. Če razporejena sredstva čistega dohodka za skupno porabo ne bodo zadoščala za pokrivanje vseh potreb, se bodo sredstva formirala predvsem za: • sredstva za regresiranje prehrane med letom; • sredstva za regresiranje organiziranih letovanj delavcev; • sredstva za solidarnostne pomoči. Sredstva za regresiranje prehrane med delom se bodo oblikovala največ 10% od povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu SR Slovenije, ugotovljenega za preteklo leto. Delavci pa niso upravičeni do regresa za tiste dni, ko ne delajo. Regres za letni dopust naj bi bil v višini do največ 65% od povprečnega osebnega dohodka na delavca v gospodarstvu SR Slovenije za 9 mesecev preteklega leta. Sredstva naj bi se izplačala takole: a) 50 % od ugotovljenih razpoložljivih sredstev naj bi izplačali vsem delavcem b) preostalih 50% pa bi razdelili na osnovi: materialnega položaja delavca zdravstvenega stanja delavca težjih delovnih razmer izjemnih delovnih rezultatov. Nagrade ob delovnih jubilejih: za 10 let do 60% povprečnega čistega osebnega dohodka na delavca zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v 9 mesecih preteklega leta; za 20 let 90% in za 30 let 120%. Udeleženci samoupravnega sporazuma soglašamo, da bomo do konca naslednjega srednjeročnega obdobja postopoma preoblikovali jubilejne nagrade v družbena priznanja za delovni prispevek k skupnim rezultatom dela. Nagrade ob upokojitvi se bodo določale na osnovi celotne delovne dobe in bodo znašale največ do 3 povprečne mesečne neto osebne dohodke na delavca v gospodarstvu SR Slovenije u-gotovljenega v 9 mesecih preteklega leta. V poglavjih 6 in 7 je govora o pripravi, sklenitvi in izvajanju samoupravnega sporazuma, nadalje je razvidno, da po javni razpravi in vsklajevalnem postopku pripravi iniciativni odbor dokončen predlog samoupravnega sporazuma dejavnosti. Predlog samoupravnega sporazuma sprejmejo udeleženci s sklepom delavskega sveta. Samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina udeležencev in da naj svoje soglasje tudi republiški odbor sindikata gradbenih delavcev. To je v kratkem predstavitev osnutek predloga samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in izhodiščih za razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v gradbeništvu; ta je sedaj v razpravi v TOZD. Delovna organizacija Ingrad pa bo dala nanj pripombe, ki se bodo še usklajevale na SOZD GIPOSS. TOZD bodo, po usklajevalnem postopku, v mesecu maju dobile predlog samoupravnega sporazuma, ga ponovno predelale in ga preko delavskih svetov sprejemale. Ta sporazum stopi v veljavo takoj, ko je sprejet, uporablja pa se od 1. 1. 1985 dalje. Anuška Drgajner V preteklem letu 1983 se je v naši delovni organizaciji pripetilo 232 nesreč pri delu. Od tega je bilo 214 nesreč pri delu in 18 nesreč na poti na ali z dela. Od 214 nesreč pri delu je bilo 188 nesreč lažjega značaja, 24 nesreč srednje težkega značaja in 2 težki nesreči. Pripetila se je tudi ena smrtna nesreča, in sicer delavcu zasebnega delodajalca, ki je delal na našem gradbišču v Radečah. Z ozirom na 3366 povprečno zaposlenih v letu 1983, je 232 nesreč na delu 6,89 %, se pravi, da se na vsakih 100 zaposlenih delavcev ponesreči 6,89 delavcev. V primerjavi z letom 1982 se je število nesreč pri delu nekoliko povečalo (6,49 %), prav tako se je povečalo število nesreč na poti ali z dela (15 v letu 1982). V primerjavi z ostalimi delovnimi organizacijami je povprečje nesreč v naši delovni organizaciji manjše in bi ga lahko ocenili z majhnim, da ni bilo smrtne nesreče pri delu. Zaradi nesreč pri delu je bilo izgubljenih 2225 delovnih dni, tako znaša izguba delovnih dni na eno nesrečo 9,5 dni. V kolikor štejemo še izgube zaradi izpada proizvodnje, stroške za IGM Medlog 5 23 Celje 1 21 Žalec — 5 Ljubljana 2 44 Proizv. obrati — 13 Mehanizacija 1 19 Rog. Slatina 3 21 Laško 1 8 Slov. Konjice — 4 Šentjur 1 5 Lesni obrati 1 8 Mobilia 1 7 Prevozi — 2 Irak — 5 Skupne službe 2 3 Projektiva — — zdravljenje in odškodnine vidimo, da so samo finančne izgube, da o drugih ne govorimo, ogromne. Iz analize nesreč pri delu je razvidno, da se jih je največ pripetilo v marcu in aprilu, po dnevih pa v torek in sredo. Peta ura dela je ura, ko se pripeti največ nesreč, prav tako je v osmi uri dela. Vsekakor da misliti, da je število nesreč po odmoru največje. Glede na vir nesreč se jih največ pripeti pri manipulaciji s predmeti, odleta-vanje delcev (varjenje, ome-tavanje, krožne žage) in zaradi ostrih predmetov v mirovanju (žeblji — nepospravljena gradbišča). Največ nesreč, glede na vzrok, se je pripetilo zaradi nezadostne pazljivosti in spretnosti poškodovanih, sledijo vzroki: izvajanje delovnih operacij v nasprotju s predpisanim, nespoštovanje splošnega režima dela, neuporaba osebnih varovalnih sredstev (predvsem čelad in očal) in nepravilno vzdrževanje in izdelava delovnih prostorov. Pri nesrečah si delavci največkrat poškodujejo dlani in prste rok, sledijo poškodbe nog in gležnja, poškodbe oči in obraza in poškodbe stopal. Pregled nesreč v letu 1983 po enotah vam posredujemo v naslednji tabeli: 6 1 35 386 9,07 4 — 26 376 7,71 — — 5 124 4,03 4 — 50 502 9,96 1 — 14 236 5,93 2 — 21 314 7,01 3 — 27 264 10,22 — — 9 127 7,67 — 1 5 112 3,94 — — 6 123 4,06 2 — 11 75 16,00 1 — 9 87 9,19 — — 2 69 6,57 — — 5 150 3,33 1 — 6 381 1,57 Iz vsega tega je razvidno, da so se nesreče v lanskem letu dogajale predvsem zaradi neprevidnosti, neupoštevanja predpisov, neurejenosti delovnih mest in neupoštevanja predpisanih normativov za varno delo v gradbeništvu. Da preprečimo nastajanje nesreč, predvsem težkih in smrtnih, moramo dosledno na vseh nivojih izvajati predpisane ukrepe in normative. Menim, da je zelo potrebno, da predvsem vodilne poslovodne strukture od direktorja temeljne organizacije, tehničnega vodje in vodje gradbišč ter obratov zahtevajo dosledno izvajanje varstva pri delu in to izvajanje zasledujejo in primerno ukrepajo. Vsi delavci so poučeni in izprašani iz varstva pri delu, prav tako vsi v določenih rokih opravljajo zdravniške preglede, delovne naprave in priprave se pregledujejo. Ostane nam torej zavestno izpolnjevanje predpisanih normativov varstva pri delu, vodje del si ne smejo dopustiti, da zapadejo v slepilo hlastanja po delovnih rezultatih na račun ali celo brez varstva pri delu, saj se lahko na koncu pokaže, da to ni bil nikakršen rezultat, temveč človeška tragedija. Torej, premišljeno in zavestno moramo pri vsakem delu vgraditi in upoštevati varstvo pri delul Hubert Golner TOZD >o ~ £ 2. (Z) 0) ca nesreče na delu 'm o. C/3 S m >(/) N Razpis za letovanje Te dni so vse naše temeljne organizacije dobile razpis za letovanje v počitniških kapacitetah GIF Ingrada za poletno sezono in za prvomajske praznike. Na novo počitniških kapacitet nismo pridobili, zato bodo za letovanje v tem letu približno enake možnosti kot lani, le da nismo obnovili sporazuma za najem počitniških kapacitet za letovanje v Petrčanih pri Zadru. Izmene letovanj v vseh domovih ob morju so predvidene na 10 dni s tem, da smo se ob planiranju posameznih terminov delno izogibali dnevov ob glavnih Izmenah turistov. In novost: V kolikor bo med člani kolektiva dovolj zanimanja za letovanje v nudističnem avtokampu, bomo letos poskusno namestili e-no prikolico v nudistični avtokamp. Se posebej opozarjamo člane kolektiva na možnost letovanja med prvomajskimi prazniki, ko bodo odprti naslednji objekti: počitniške hišice v Bašaniji, počitniške hišice v Miholaščici na otoku Cresu in počitniška hiša v Portorožu. V vseh teh počitniških objektih lahko letujete že od 27. aprila dalje. V brunarici na Rogli sta za prvomajske praznike predvideni dve izmeni po 5 dni, od 27. 4. do 2. 5. in od 2. 5. do 7. 5. Sicer pa je brunarica na voljo uporabnikom skozi vse leto, izmene so vsak teden. Vse informacije v zvezi z letovanjem in dodatna navodila lahko dobite pri Goranu Hočevarju v DS skupne službe, za ljubljanske temeljne organizacije pa pri Štefki Perme v skupnih službah, izpostava Ljubljana. Rok za prijave je 16. april 1984. Tudi letos bo dokončni razpored prijavljenih v počitniške kapacitete GIP Ingrada skladno s kriteriji pravilnika o-pravila komisija osnovne organizacije sindikata. —mj Naš počitniški dom v Portorožu (pri Bernardinu) §§ pravna posvetovalnica V POSTOPU SPREJEMANJA JE PRAVILNIK O STIMULACIJI PRISOTNOSTI NA DELU Z namenom, da bi stimulirali vse delavce k čimmanj potrebnim izostankom z dela, k bolj organiziranemu in smotrnemu koriščenju pravic do odsotnosti z dela, bolniških izostankov, neupravičenih in drugih vrst odsotnosti, ter s tem dosegli povečanje ekonomičnosti zaposlovanja in rasti produktivnosti, je na predlog koordinacije I izdelan predlog znotraj navedenega pravilnika. Po predlogu pravilnika se uvaja poseben dodatek k o-sebnemu dohodku za mesečno prisotnost na delu in znaša mesečno 1.000 din. Do tega nadomestila bi naj bi! upravičen delavec, ki v določenem mesecu ni bil odsoten z dela zaradi: — izredne odsotnosti z dela brez nadomestila OD, kamor štejemo tudi neupravičene izostanke; — bolniškega staleža vseh vrst, tudi porodniški dopusti; — neupravičeno zamujanje na delo in neupravičen predčasen odhod z dela. Kot redna prisotnost na delu, za katero ima delavec pravico do dodatka se šteje: — redno delo, — redni lestni dopust, — službena odsotnost vseh vrst, — odsotnosti zaradi o-pravljanja javnih in delegatskih funkcij, — odsotnosti z dela brez krivde delavca zaradi višje sile (energetska kriza, pomanjkanje dela in podobno). Do polnega dodatka, to je do zneska 1.000 din so u-pravičeni vsi delavci, ki delajo s polnim delovnim časom. Delavci, ki delajo s skrajšanim delovnim časom, so upravičeni do dodatka v polovičnem znesku (500 din) na mesec. Do dodatka pa niso upravičeni učenci v gospodarstvu, dijaki in študentje na praktičnem delu ter delavci, ki delajo na podlagi pogodbe o delu. Da stimulacija prisotnosti ne bi negativno vplivala na izogibanje bolniškega staleža v primerih resnih obolenj, so zneski stimulacije le simbolični in ne pomenijo večje materialne koristi, vendar se z njo kljub temu želi vplivati na večjo prisotnost na delu. Stefan Gruškovnjak kršitve delovnih obveznosti V decembru 1983, januarju in februarju 1984 je skupna disciplinska komisija na svojih sejah obravnavala 30 kršitev delovnih obveznosti, v petih primerih ni izrekla ukrepa, izrekla je 7 opominov, ostali ukrepi pa so: Javni opomin Alič Munib, neopravičen i-zostanek z dela 3 delovne dni, Klarič Stipo, neopravičen izostanek z dela 2 delovna dneva, oba TOZD GO Šentjur, Daničič Dragan, neopravičen izostanek z dela 3 delovne dni, TOZD PO. Prenehanje delovnega razmerja — pogojno na dobo 6 mesecev Bajič Miroslav, neopravičen izostanek z dela 3 delovne dni, TOZD GO Slov. Konjice, Mehmetaj Abdul, spanje med opravljanjem čuvajskih del, TOZD Mobilia. — pogojno na dobo 1 leta Kovačevič Aleksander, neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni, TOZD GO Ljubljana, Batista Branko, neopravičen izostanek z dela 3 delovne dni (+ oteževalne o-koliščine) TOZD IGM Medlog, Zemljak Marjan, neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni, TOZD PO. Prenehanje delovnega razmerja Petrovič Vukadin, neopravičen izostanek z dela 19 delovnih dni, Kajba Franc, neopravičen izostanek z dela 30 delovnih dni, oba TOZD GO Šentjur, Božanovič Mirko, neopravičen izostanek z dela 30 delovnih dni, TOZD GO Slov. Konjice, Krsmano-vič Vajko, neopravičen izostanek z dela 7 delovnih dni, TOZD GO Slov. Konjice (DS TOZD je na svoji seji 20. 1. 1984 spremenila ukrep v pogojno na dobo 1. leta), Pra-njič Pavao, neopravičen izostanek z dela 6 delovnih dni, TOZD GO Ljubljana, Markovič Jelenko, neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni, TOZD IGM Medlog, Mesarič Aleksander, odtujitev večje vrednosti in zamolčanje podatkov, ki so bistveni pri sprejemu v delovno razmerje (poleg ukrepa, še povračilo povzročene škode) TOZD Mehanizacija, Ramič Huso, neopravičen izostanek z dela nad 30 delovnih dni, TOZD GO Slov. Konjice, Marjanovič Milan, neopravičen izostanek z dela nad 30 delovnih dni, TOZD GO Slov. Konjice, Krestič Ramo, spanje med opravljanjem čuvajskih del (večkrat) TOZD Mobilia. Štefka Krušič ZAHVALA Ob nenadni, boleči Izgubi našega dragega moža In očeta VILIJA KOLARJA, se Iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem In prijateljem, ki so darovali vence In cvetje, ga pospremili na njegovi zadnji poti In nam Izrazili sožalje. Posebna hvala Rafku Krošlju za poslovilne besede. Žena Marija ter hčerki Vesna in Vilma Kar precej Je Ingradovlh delavcev, ki so se lani upokojili. Takole so se zbrali skupaj... BEHRAMI BEHRAM UPOKOJEN Naš sodelavec Behrami Behram, prijazni čuvaj v enoti Mizarstvo Medvode, se je ob koncu lanskega leta u-pokojil. Pri nas je bil zaposlen 17 let, do dopolnitve minimalnih pogojev za upokojitev. Behrami Behram se je rodil 1921. leta v Baksu, v pokrajini Kosovo. Bil je aktivni udeleženec NOB, po vojni pa se je demobiliziral in se vrnil na domačijo, kjor se je preživljal z raznimi priložnostnimi deli. Želja za boljšim kosom kruha zanj in njegove štiri otroke ga je leta 1966 pripeljala v Slovenijo. Zaposlil se je v Ljubljani pri bivšem Megradu kot NK delavec, v gradbeni ope-rativi. Po nekaj letih dela po različnih gradbiščih je bil zaradi starosti premeščen k nalogam in opravilom čuvanja gradbišč. Pomanjkljivo šolsko znanje (bil je nepismen) je nadomeščal z izredno zavzetostjo pri delu. Njegovo gradbišče in kasneje enota Mizarstvo Medvode, je bilo eno najbolje čuvanih objektov. Z njegovim delom smo bili zadovoljni vsi, tako sodelavci kot delavci organov za notranje zadeve, ki so opravljali kontrole. Poleg čuvajske službe je opravljal še razna dodatna dela kot kurjenje peči za centralno ogrevanje in sušenje lesa. Ob slovesu, ob odhodu v pokoj, ko mu je predsednik sindikalne organizacije TOZD izročil spominsko darilo, je dejal, da šo bila leta preži- veta v našem kolektivu, leta, ki mu bodo vedno največ pomenila in ki se jih bo vedno rad spominjal. Razdalja med njegovim domom in nami je velika, vendar kljub temu ostaja upanje, da se srečamo ob letošnjem praznovanju 25-letnice Ingrada. QnHolauri TOZD Mobilia Ljubljana kadrovske vesti ZAHVALA Ob smrti mojega očeta IVANA ŠLOGARJA se Iskreno zahvaljujem Osnovni organizaciji sindikata TOZD Žalec za darovano cvetje ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Sin Albin z družino ZAHVALA Za Izrečena ali pisna sožalja, darovano cvetje In še posebej sodelavcem TOZD Projektivni biro, ki so prišli v tako oddaljeno Sodražico pospremiti najprej našo mamo In nato še očeta na njuni zadnji poti, Iskrena hvala. Slavka Podsedenšek ZAHVALA Ob smrti mojega očeta BOGOMIRJA MUMLJA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem ter 10 OOS DSSS, Izpostava Ljubljana, za Izrečeno sožalje, darovano cvetje In spremstvo na pogrebu, hčerka Dragi Mumelj V mesecu februarju smo na novo kadrovali 5 delavcev, v istem obdobju jih je odšlo 48. Na delu v Iraku je bilo ob koncu februarja 147 delavcev, na delu v Al-žiru pa 2. UPOKOJENI: Invalidsko Brežnik Martin, rojen 5. 11. 1930, zidar v GO Celje. Delo je združeval od 13. 4. 1953 do 20. 2. 1984, stalno bivališče ima Brezovica 25 a, Šmartno v Rožni dolini. Klavžar Franc, rojen 12. 8. 1926, gradbeni delavec v Rog. Slatini. Delo je združeval od 25. 7. 73 do 27. 2. 1984, stalno bivališče ima Ve-trnik 36, Kozje. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame JOŽEFE DOLINŠEK se Iskreno zahvaljujem sodelavcem za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Sin Bojan z družino Novak Franjo, rojen 25. 8. 1937, zidar v Rog. Slatini. Deje združeval od 16. 5.1973 do 13. 1. 1984, stalno bivališče ima Hromeč 48, Djurmanec. Starostno šivavec Franc, rojen 1. 1. 1929, strojnik drobilca v Medlogu, delo združeval od 25. 8. 1953 do 16. 2. 1984, stalno bivališče Kasaze 101, Petrovče. Predčasna upokojitev Potočnik Franc, rojen 12. 11. 1926, čuvaj v Mehanizaciji. Delo je združeval od 1. 9. 1950 do 15. 2. 1984, stalno bivališče ima Log 14, Rogatec. Umrla sta Kolar Vili, rojen 2. 10. 1933, kompresist v Medlogu Delo je združeval od 21. 12. 1966 do 27. 2. 1984, stalno bivališče je imel Griže 33 a, Griže. Zapustil je ženo Marjano ter hčeri Vesno in Vilmo. Varovlč Nikola, rojen 2. 12. 1930, strojnik v Ljubljani. Stalno bivališče je imel Dolenjska 45, Ljubljana. Marija Pšaker Stanovanjska problematika in možnosti stanovanjskega kreditiranja Kratka predstavitev stanovanjske problematike v Ingradu Je po podatkih Iz ZR za leto 1983 naslednja: Število prosilcev Rešeni 1983 skupaj stanov. krediti skupaj stanov, krediti 425 170 255 270 63 207 Stanovanja so dodeljena Iz naslednjih virov: — last Ingrada 25 — solidarnostno stanovanje 16 — splošni stanov, fond stanovanj, skupnosti 4 — dana razpolag, pravica na manjšem stanovanju drugi OZD proti rešitvi 3 — sofinanc. z drugo OZD 10 — dano soglasje za zamenjavo stanov. 5 Od 25 Ingradovih stanovanj sta nanovo kupljeni le 2, ostalo pa so zamenjave starejših in izpraznjena starejša stanovanja. V letu 1983 je bilo porabljenih za nova stanovanja 6,187.436,20 din. S tem so delno financirana tudi 4 stanovanja, ki bodo vseljiva šele letos. V letu 1984 je v teku nakup petih novih stanovanj, od katerih se v celoti financira I v Slov. Konjicah, 4 v Celju pa le razlika v ceni. Letos je stanovanjskim skupnostim v Celju in Žalcu posredovanih v reševanje 13 prosilcev za stanovanje: z drugo OZD pa so v teku dogovori za rešitev 6 primerov. Posojila so v letu 1983 razdeljena takole: SkupaJ: 19,215.000,— Od tega: — kadrovska 3,700.000.— — ostala sredstva 15,515.000.— Namen koriščenja posojil: — za nakup stanovanj v bloku 1,515.000 — 8 delavcev — za individ. gradnjo 13,495.000 — 144 delavcev — za adaptacijo 4,205.000— 55 delavcev Možnosti za reševanje stanov, problematike v letu 1984: Že ob razpravah o zaključnem računu za leto 1983 je bilo jasno, da bo v letošnjem letu znatno manj možnosti za reševanje stanov, problemov. Kar 4 TOZD niso ustvarile nič sredstev za stanovanja (IGM, Mehanizacija, GO Ljubljana, GO Žalec). To so TOZD, ki v normalnih pogojih poslova- nja ustvarijo največji delež stanovanjskih sredstev, zato je tudi izpad v letu 1984 največji doslej. V okviru plana razporeditve sredstev za leto 1984 bo solidarnost med TOZD nujna in v tej situaciji bi bilo najbolje vsa razpoložljiva sredstva združiti po enakem principu kot redni sklad skupne porabe. Slabi obeti nas silijo, da vsem, ki kakorkoli rešujejo stanovanjsko vprašanje, priporočamo, da se prijavijo na razpise posojil pri stanovanjskih skupnostih in tudi sami namensko varčujejo. Namensko varčevanje je letos že pogoj za pridobitev posojila iz sredstev vzajemnosti pri stanovanjski skupnosti, napovedujejo se pa, da bo v letu 1985 pogoj tudi za posojilo pri OZD. Možnosti za varčevanje se s padanjem realnih OD sicer zmanjšujejo, toda sedanji splošni gospodarski položaj to neizprosno zahteva. Ker premalo naših delavcev izpolnjuje pogoje za pridobitev posojil iz združenih sredstev, bomo kmalu ugotavljali, da iz združenih sredstev nimamo več nobenih pravic. Enako ugotovitev velja pri koriščenju teh sredstev za nakup stanovanj, saj zaradi zmanjšane kreditne sposobnosti in pomanjkanja sredstev TOZD sploh več ne kupujejo stanovanj. Trenutno so možne naslednje oblike varčevanja ali pridobitve stanovanjskega posojila v LB: Prodaja deviz brez vezave dinarske protivrednosti. Posameznik koristi v 30 dneh svoja sredstva in 120 % posojilo. Odplačilna doba je 7 let, obrestna mera je 5 °/o. (LB Celje). Prodaja deviz in vezava dinarske protivrednosti za dobo 3—16 let, posojilo 250 %, odplačilna doba je 1 leto krajša od dobe vezave, obr. mera 5 % (Stanov, komunal, banka Ljubljana). Vezava enkratnega pologa na dobo 3—15 let (SKB LJ. 3—16 let), posojilo 220 %, odplačilna doba 1 leto krajša od dobe vezave, obr. mera 5 % (LB Celje, Stanov, kom. banka Ljubljana). Obročno mesečno varčevanje z najkrajšo dobo 2 leti. Po poteku varčevalne dobe dobi posameznik privarčevana sredstva in 140 % posojilo, obr. mera 5%, odplačilna doba II let. Koriščenje posojila je v vseh primerih omejeno na dokumente (predračune, pogodbe) brez izplačila gotovine. Za koriščenje je potrebna kupna pogodba, (pri nakupu stanovanja), gradbeno dovoljenje in zemljiškoknjižni izpisek (pri gradnji hiše) in potrdilo o priglasitvi adaptacije z zem-Ijiško-knjižnim izpiskom pri adaptaciji). V letu 1984 bo razpis posojil iz sredstev vzajemnosti pri stanovanjski skupnosti: v Celju — april — za nakup stanovanj in zadružno gradnjo v Ljubljani — jeseni za individualno gradnjo in adaptacijo — celo leto za nakup stanovanj blokovne gradnje Marija Gazvoda Kulturna dejavnost V DOMU DUŠANA FINŽGARJA »Narod brez kulture — to ni narod« — tako je že pred več kot pol stoletja dejal naš veliki pisec, mislec in pesnik. Kaj v resnici pomeni narod sam kot takšen, če pri tem nima nobenih kulturnih tradicij, nobene kulturne dediščine, oziroma zapuščine, če nima nobenega kulturnega življenja. Brez KNJIŽNICA Knjižnica v Domu Dušana Finžgarja ima preko 1.500 e-not z vseh področij. Najbolj so zastopane knjige domačih pisateljev. Razen tega so dobro zastopane knjige pisateljev in pesnikov ostalih narodov in narodnosti v izvirnih jezikih. Med njigami pa je precejšen del tudi iz izbora svetovnih literatov. Večina knjig in priročnikov so novejšega datuma, tako da so še kako uporabni in aktualni. Knjige iz domske knjižnice si lahko sposojate pri mentorju knjižnice Rajku Dudariču in sicer poleg u-čencev tudi vsi zaposleni pri GIP »Ingrad«. Knjigo lahko zadržite največ en mesec, strokovno literaturo pa po dva meseca. Rajko Dudarlč POHOD PO POTEH XIV. DIVIZIJE Mislim da su svl preživljali pohod bez veče oštete I sa malo žuljeva. Vjerujem, da kod nekih bez žuljeva nlje moglo. Več bi išlo dobro, da nlje ranča. Ranac težak, a put još teži. Dok snljeg I klša pomalo romi-njaju, a četa ljudi, koja se penje uz brdo I uzvlkuje: »Hočemo, hočemo!« I tako prode jedan dan. A naveče soba blješe puna nikotina I napola ugašenih cigareta. Puno njih otlšlo je na spa-vanje. Poslije kratke noči usvane I novi dan. I svl spremni, da zagrlju stare žu-IJeve I da doblju nove, podu na novi put. Dubokl snljeg. Vetar vljuče. Snljeg polako naletava. Cesto zajauče dru-garlca, koja ide zamnom, pa moram tako da nosim dva ranča — a to je u Jedno I najboljl način da steknem nove drugove I drugarice. Na pohod nlje loše Iči, jer češ mnoge druge I drugarice steči, a I kojl žulj načl. Osman MEHIČ vsega tega si naroda sploh ne moremo zamišljati — sploh ne more obstajati. Tudi za človeka samega pomeni kultura mnogo, še več pa kulturno udejstvovanje ali pa doživljanje kulturnih prireditev. Vsak občan, državljan in prebivalec naše Jugoslavije, je lahko ponosen in vesel, da živi v sicer majhni deželi a zelo bogati na kulturi. Lahko rečem, da je Dom Dušana Finžgarja nekakšna specifična vzgojna ustanova, oziroma institucija. Zakaj sem začel s tega zornega kota? V našem domu je okoli 98 % učencev, ki prihajajo iz naših bratskih republik Hrvatske, Srbije ali BiH. Tako lahko z gotovostjo trdim, da bi lahko pogovorni jezik kot komunikacijsko sredstvo imenovali kar srbohrvaščino. Vendar se pri mnogih učencih kaže tendenca k učenju slovenščine a pri tem lahko glede na opažanja ugotovim, da slovensko veliko bolje razumejo učenci višjih letnikov kot novinci, kar je tudi razumljivo. Novincem je potrebno več časa za adaptacijo na slovensko jezikovno območje, dočim so starejši to že prešli. Če bi se pri tem zadržal še nekaj časa, bi lahko ugotovili, da je mnogokrat jezik tista ovira, ki preprečuje aktivno sodelovanje na raznovrstnih področjih — v našem primeru gre za kulturno. Vendar pa vsega sploh ni kriv jezik. Pri nadaljnjem razmišljanju ugotavljam, da fantje — učenci prihajajo iz različnih območij naše domovine, iz različnih glede na kulturno dediščino bogatih in obarvanih območij. Mislim, da v Jugoslaviji ni vasi, oziroma kraja, ki ne bi negovala kulturne tradicije svojih prednikov. Tako torej tudi fantje niso doma iz kulturno zaostalih krajev, temveč lahko rečem nasprotno — to so kulturno bogati kraji, ki pa bolj ali manj dobro ali slabo »plasirajo« to tradicijo med ljudi. Tako so vsi fantje na nek način kulturno že podkovani, vendar se verjetno tega tudi sami popolnoma ne zavedajo. Kaj mislim s tem? Mislim, da ga ni v Jugoslaviji človeka — tako tudi našega učenca, ki se ne bi vsaj pasivno udejstvoval na kulturnem področju — šel na razne kulturne prireditve, koncerte, oglede filmov ... Vendar sem prepričan, da je za vsakogar zelo težaven prehod iz takšnega pasivnega kulturnega življenja v mnogo bolj aktivno u-dejstvovanje, v mnogo bolj konstruktivno kulturno življenje. Seveda se vsi zelo trudimo Iskati takšne učence, ki so pripravljeni sodelovati. Mislim, da nam to uspeva, sicer pa je verjetno to tudi opaziti — proslave ... LILIJA Blaž DELO NOGOMETNE EKIPE V TOZD PO Pred enim letom smo v našem TOZD Proizvodni obrati osnovali nogometno sekcijo, s ciljem da čim več naših delavcev dela v njej in da se aktivno rekreira. Koliko je rekreacija potrebna za delovnega človeka in kaj pomeni? Rekreacija pomeni tisto svobodno in organizirano dejavnost, ki fizično, psihično in socialno bogati, sprošča in obnavlja človeka ter ga pomaga oblikovati v vsestransko razvito osebnost. Rekreacija je dejavnost, ki jo človek sam izbere v želji, da bi mu koristila pri razvoju in ustvarjalnosti, zadovoljevala potrebe po gibanju in naporu profesionalnega dela. Gibanje, ki je prisotno pri vsaki športno-rekreacijski dejavnosti, je razlog, da so ljudje, delovne organizacije in širše družbeno skupnosti vedno bolj zainteresirane za športno rekreacijo. Zainteresiranost, volja in delo naših pretežno mlajših delavcev je prinesla uspehe in zadovoljstvo vsem, ki so aktivno vključeni v delo nogometne sekcije. Takoj po ustanovitvi smo se vključili v V. ligo malega nogometa v Celju in smo zavzeli odlično drugo mesto, kar je bilo dovolj, da v naslednji sezoni tekmujemo v višjem rangu IV. ligi. Aktivno smo se vključili v tekmovanja DO in smo tudi dosegli lepe uspehe. Igrali smo na raznih tekmovanjih in smo enkrat v Šmartnem v Rožni dolini zavzeli prvo mesto. Odigrali smo veliko prijateljskih tekem, ker smo s tem pridobivali nova poznanstva in sodelovanja med ekipami. SRC Golovec je organiziral zimsko ligo in mi zastopamo naš TOZD v VI. ligi. Moram poudariti veliko uspešnost, ker smo trenutno drugi z eno točko zaostanka za vodilnimi. Vsega tega si ne bi mogli zamisliti brez naših aktivnih mladincev, ki so največ pripomogli k uspehu in razvoju ekipe. Pohvaliti moramo: Ivana Hrvata, kot kapetana ter Veljka Vele-ušiča, Hasana Zukiča, Ago Softiča, Rudolfa Hršaka, Mileta Komljena, Josipa Očka, Mirka Radakoviča, Stefana Marino-viča, Seada Atiča in Marjana Karatoviča. Sekcijo je obiskovalo preko dvajset mladincev, nekateri so odšli v JLA in so jih uspešno zamenjali mlajši in novodošli mladinci. V TOZD smo dobili podporo, ki nam je omogočila nabavo športne opreme, za kar smo zelo hvaležni. Zastavili smo si plan za naslednjo sezono, ki bo izpolnjen samo z veliko zavzetostjo vseh mladincev. Božo Novkovič 22. ZIMSKE ŠIG '84 Naši drugi v Na smučiščih v okolici Bleda so bile 3. in 4. marca uspešno izvedene že 22. zimske športne igre gradbincev, letos pod pokroviteljstvom SGP Gradbinec iz Kranja. Udeležilo se jih je 69 delovnih organizacij, ki so članice sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Ta velika udeležba je predvsem odraz dolgoletne tradicije razvite množične rekreacije v gradbenih kolektivih. VELESLALOM NA ZATRNIKU V soboto so tekmovali »al-pinci«, moški v štirih in ženske v treh starostnih kategorijah, v disciplini veleslaloma. Pri ženskah do 30 let so naše dosegle 6. In 17. mesto (nastopilo je 75 tekmovalk), od 30 do 40 let so bile naše 32., 40. in 41. (tudi 75 tekmovalk), nad 40 let pa so dosegle 10., 19. in 36. mesto med 41 tekmovalkami. Pri moških do 30 let so naši osvojili 10., 17. in 110. mesto nastopilo 182 tekmovalcev), od 30 do 40 let so bili naši 26., 38. in 59. (startalo jih je 189), od 40 do 50 let so bili naši 15., 31. in 73. (tu jih je nastopilo 118) in v kategoriji nad 50 let so naši dosegli 3., 18. in 21. mesto med 59 tekmovalci. Povsod sta se za skupen rezultat upoštevali dve najboljši uvrstitvi in tako je Ingrad prvi dan osvojil nepričakovano odlično 2. mesto, najboljši so še vedno veleslalomisti Gradbinca, za nami pa so SCT itd. Pokal za drugo mesto na zimskih šlG je doslej največji uspeh Ingrada. TEKI NA GOLFU V nedeljo so pripravljene smučine na igrišču za golf pri Bledu pričakale tekače in tekačice na smučeh. Glede na starost so bile kategorije enake kot pri veleslalomu, le dolžine prog so bile različne (za ženske in starejše moške 2 in pol kilometra, za o-stale moške pa okoli 5 kilometrov). veleslalomu Pri ženskah do 30 let nismo imeli tekmovalke, od 30 do 40 let so naše dosegle 30. in 33. mesto (40 nastopajočih), nad 40 let je nastopilo 16 tekmovalk, naša je bila 9. Pri moških do 30 let so naši dosegli 28. in 42. mesto (54 nastopajočih), od 30 Vinko Čater... Toni Šplljak ... Viki Urankar... do 40 let sta naša bila 13. in 23. (tujih je startalo 60), od 40 do 50 let smo na 33. in 38. mestu (50 nastopajočih) in nad 50 let sta naša dosegla 25. in 30. mesto. Tudi v tekih so upoštevali dve uvrstitvi za skupen rezultat in tu smo osvojili 12. mesto (tudi najboljše doslej). V tekih je zmagala ekipa Gradisa pred Gradbincem, SCT. Karel Rom ... Karli Gornik... Franc Ramšak... Smučarji Ingrada so se letos oblekli enotno (na svoje stroške, seveda). Niso le uspešni... SKUPNA UVRSTITEV V skupni uvrstitvi je bil 1. Gradbinec, 2. Gradis, 3. SCT, 4. Kog rad in 5. Ingrad med 69 ekipami, kar je ponovno izboljšan rezultat (lani smo bili 7.) in vsekakor velik u-speh. Za Ingrad so največ točk prispevali: Vinko Čater 96.46, Dušan Čater 93.14, Karli Rom 87.90, Srečko Čater 87.81, Toni Spiljak 82.57, Viki Urankar 79.51, Pavla Jagačič 77.15, Vlasta Supek 75.25, Karli Gornik 74.20, Jernej Čater 73.00, Vili Spat 69.95 itd. V veleslalomu so zbrali 1065.88 točk, v tekih 387.44 in skupaj 1453.32 točk. Že nekaj let zapovrstjo naši smučarji izboljšujejo uvrstitve na zimskih ŠIG, kar potrjuje pravilno začrtano delo smučarske sekcije, ki je ena najmnožičnejših v okviru športnega društva Ingrad. Organizirani treningi, skrb za čimvečje število tekmovalcev, prizadeven vodja Franci Ramšak in pa dobri odnosi znotraj sekcije — to so osnove za uspešno delo. Res je, da smučanje ni poceni šport in da ŠD Ingrad nima dovolj sredstev za kritje stroškov, vendar se z dobro voljo in samoprispevki smučarjev da marsikaj urediti. Takšnemu delu bi se morale zgledovati tudi druge sekcije. Smuki Vlil Šuster VČLANITE SE Kako realizirati zastavljene naloge SMUČARSKE SEKCIJE v sedanjih razmerah, je stalno vprašanje smučarjev. Ena izmed oblik pomoči je ČLANARINA, ki bo znašala 50,— din mesečno. Kdo lahko postane član smučarske sekcije? Vsak aktiven smučar ali pa ljubitelj zimskega športa, ki bo redno mesečno plačeval članarino. Kakšne so ugodnosti članov? Nakup smučarske opreme (možnost obročnega odplačevanja, nižje cene...); pri organiziranem smučanju, za člane nižje cene, o-bročno odplačevanje; Troboj Znotraj treh delovnih organizacij, članic GlPOSS-a, so se temeljne organizacije MKI iz Pionirja, SKO iz Gradbinca in Mehanizacije iz Ingrada, dogovorili za tekmovanja v veleslalomu tako, da je vsako leto drug organizator. Letos je bilo tretje srečanje, organizacijo so imeli delavci TOZD Mehanizacija iz Ingrada, tekma pa je bila na smučiščih pri Celjski koči 12. marca. Priznanje za Srečka Catra, dosegel Je najboljši rezultat na troboju. Moški so tekmovali v treh, ženske pa v dveh starostnih kategorijah. Od naših so bili najboljši Srečko Čater (28,32) in Vinko Čater (31,25), ki sta bila prva v svojih skupinah, Karel Rom (30,29) je bil drugi, Toni Spiljak (30,42) pa tretji v svoji skupini itd. Za prehodni pokal so se upoštevali po 2 rezultata iz moških in 1 rezultat iz ženskih kategorij. Vrstni red ekip: 1. Gradbinec TOZD SKO 264,51, 2. Ingrad TOZD Mehanizacija 268,73 in 3. Pionir TOZD MKI 291,20 sekund. Nastopilo je 57 tekmovalcev. Vili Šuster udeležba tečajev, seminarjev; ogled večjih zimskih prireditev; dvo ali trodnevni izlet, v dogovoru s člani sekcije ... Kje se prijavite? Prijave dobite pri vseh aktivnih smučarjih in na TOZD. Včlanite se, pomagajte nam in sebi! Vodja sekcije Franci Ramšak 33. letne ŠIG 1984 iiičiieu TENIS - GIP Ingrad Celje; 14. april - STRELJANJE -SGP Konstruktor; 21., 22. april — KEGLJANJE — GOP Obnova Celje; 12. maj — BALINANJE — SGP Kraški zidar Sežana; 19. maj ODBOJKA — SGP Kograd Dravograd" 26. maj MALI NOGOMET — SGP Gradbinec Kranj. SAHISTI ŽE V FINALU V Zagorju je bilo 31. mar ca letos predtekmovanje v šahu, v organizaciji SGP Beton Zasavje Trbovlje. Največ uspeha je imela Ingradova ekipa, ki je zmagala med 27 ekipami in vstopa v finalni del tekmovanja z 32 točkami, sledijo ji Konstruktor (24,5), Kongrad (22) in Gradis 20 točk. Za Ingrad so tekmovali: Franc Brinovec, Jože Zorko, Tomo Studnička, Milan Oj-strež, Vinko Narinski, Darko Plahuta in Ljubo Krk. Z. S. -Glasilo« Izdaja GIP »Ingrad« Celje v nakladi 3000 Izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franc Berginc, urednik: Mojca Jerič, tehnični urednik: Vili uster. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov In slik ne vračamo. Tisk In klišeji: AERO Celje Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata, Je časnik oproščen davka na promet prozlvodov (St. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974).