PRAVJE, DA VEMO!
O fluorografiji
V občini Vič - Rudnik bomo začeli z množično fluorografijo 10. marca 1980. Fluorografirani bodo vsi občani od 29. leta starosti dalje (41.000 obča-nov).
Zadnja tovrstna množična preven-tivna akcija je bila v občini leta 1975.
Interes družbe je, da je čim manj zdravstvenega apsentizma in prezgod-nje invalidnosti, oziroma da starejša populacija doseže najvišjo možno sta-rost, telesno in duševno aktivna.
Pričakovana dolgost življenja SR Slovenije se v zadnjem desetletju ne podaljšuje in kaže celo znake skrajše-vanja. Večje skrajševanje življenjske dobe se kaže pri moških po 45 do 50 let starosti, česar pri ženskem prebi-valstvu ne opazimo. Predvideno sred-nje trajanje življenjske dobe je 66 let, žensk pa 72 let.
Na osnovi izračunov pričakovane življenjske dobe in starostne strukture prebivalstva so ugotovili, da so se ra-zmere izboljšale predvsem za otroke in mladino, mnogo manj za odrasle in starejše prebivalce, zaradi večjih raz-sežnosti kroničnih degenerativnih obolenj.
Čeprav se je v preteklem desetletju obolevnost za tuberkulozo znatno zmanjšala, še vedno odkrivamo v Slo-veniji okrog 1000 novih primerov pljučne tuberkuloze. Med na novo od-kritimi bolniki jih kar polovica izloča bacile v sputumu.
Namen fluorografiranja je dovolj zgodaj poiskati neznane bolnike med navidezno zdravo populacijo, ter tako preprečiti okuževanje zdravega prebi-valstva. Pri tem moramo biti pozorni tudi na socialno ogroženo skupino prebivalcev, na zdravstveno nezavaro-vane osebe in na kronične alkoholike. Zaradi socialne strukture obolelih po-meni danes tuberkuloza tudi socialni problem.   V  produktivnem  življenj-
skem obdobju je najpogostejša med fizičnimi delavci, v skupini starejšega prebivalstva ima svoj socialni aspekt pri osamelih starčkih. Vso to populaci-jo vsaka 4 leta zajema prav množično fluorografiranje.
Fluorografiranje pa ne odkriva sa-mo pljučne tuberkuloze temveč tudi druge pljučne bolezni. Sočasno z upa-danjem pljučne tuberkuloze odkriva-mo vedno več netuberkuloznih pljuč-nih bolezni, med katerimi zavzema po pomembnosti zgodnjega odkrivanja nedvomno prvo mesto pljučni rak, ki tudi pri nas stalno narašča. Bolnike s pljučnim rakom lahko danes uspešno zdravimo tako, da kirurško odstrani-mo novotvorbo, kar pa je odvisno sa-mo od pravočasnega odkrivanja.
Nasprotno je dejstvo, da so temu obolenju bolj izpostavljeni kadilci nad 40 letom starosti. V nekaterih občinah Slovenije je fluorografiranje na novo odkrilo več bolnikov s pljučnim ra-kom, kakor bolnikov s pljučno tuber-kulozo, ki so izločali bacil v izločku. Vsekakor je časovno štiriletno obdob-je predolgo, da bi lahko govorili o uspešnosti takega odkrivanja. Pravza-to bi morali ogroženo skupino prebi-valstva bolj pogosto kontrolirati.
Fluorografiranje odkriva tudi druge kronične pljučne bolezni kot so: pljuč-na sarkoidoza, silikoza, benigni pljuč-ni tumorji, kronično vnetje pljuč idr.
Vse to bolnike prevzema v posebno oskrbo dispanzer za pljučne bolezni in tuberkulozo. S pravočasnim zdravlje-njem teh bolezni lahko danes prepre-čimo prezgodnjo invalidnost, ki grozi vsakemu bolniku. Pljuča so namreč organ, ki dovaja telesu za življenje potreben kisik in odvaja odvečen og-ljikov dioksid, ki nastaja pri presnovi v telesu. Če pljuča te svoje funkcije ne zmorejo več opravljati v zadostni me-ri, trpijo vsi pomembnejši telesni or-
gani zaradi slabe preskrbe s kisikom. Pljuča in srce sta namreč funkcionalno povezana organa. Zaradi kroničnega vnetja pljuč in bronhiov trpi tudi tisti del srca (desno srce), ki dovaja kri v pljuča. Zato se pri takem bolniku ra-zvija kronično pljučno srce. To stanje močno prizadene življenjsko aktivnost bolnikov.
Spodnja starostna meja udeležen-cev fluorografiranja se je zadnje dve leti premaknila od 24 na 29 let staro-sti. Tuberkulozno infekcijo med mla-dino odkrivamo v naši republiki z re-dnimi tuberkulinskimi pregledi. Mlade ljudi tudi sicer večkrat zdravstveno pregledujemo in kontroliramo tako ob pregledih pred nastopom učne dobe, pred sprejemom na delo, pred vsto-pom v vojsko ter ob pregledih prvih letnikov visokih in višjih šol.
Ob priliki zadnje množične fluoro-grafije v občini Vič Rudnik leta 1975 je le ta na novo odkrila 121 različnih obolenj prsnega koša na 10.000 fluo-rografiranih prebivalcev. Ta statistični podatek smo dobili šele po opravlje-nih kontrolnih post fluorografskih pregledih, ki jih je opravil dispanzer za pljučne bolezni in tuberkulozo. Med obolenji smo našli 31 bolnikov, ki so imeli pljučno tuberkulozo in jih dispanzer pred to akcijo še ni poznal, 28 nepoznanih bolnikov, ki je imelo tumor na pljučih, med njimi kar polo-vica pljučnega raka.
Med navidezno zdravimi osebami je fluorografija odkrila tudi srčne bolni-ke, ki jih zdravstvena služba preje ni poznala. Zaradi dalj časa trajajoče neopremljenosti pljučnega dispanzer-ja z rentgenskim aparatom je še toliko bolj pomembna čimvečja prisotnost v tej preventivni akciji. Dosedanje ana-lize so ugotovile da so te akcije uspeš-ne, če je vsaj 95% udeležba prebival-stva.
Glede radiadje (sevanja), ki ji je prebivalstvo izpostavljeno pri množič-ni fluorografiji bo navedli nekaj ugo-tovitev. Komite za radiologijo in ra-diofotografijo Mednarodne Unije proti tuberkulozi pri Svetovni zdrav-stveni organizaciji je napravil anketo o obsevanju prebivalcev pri radiograf-skih pregledih prsnega koša. Na osno-vi obsežnih analiz je ugotovil, da fluo-rografija v nobenem primeru ne po-meni genetičnega rizika (saj so doze,
ki jih dobi prebivalstvo z naravno ra-diacijo sto krat večje). Kar zadeva so-matični riziko (ogroženost za celotno telo) je le ta pri množičnem fluorogra-firanju nepomemben.
Fluorografijo bo izvajala posebna mobilna ekopa Inštituta Golnik. Fluo-rograme bosta vrednotila 2 specialista iz Inštituta, ki bosta tudi odločila kate-re osebe so potrebne kontrolnega pre-gleda. Vse kontrolne preglede, zaradi suma na obolenje prsnega koša, bo opravil dispanzer za pljučne bolezni in tuberkulozo v TOZDu Zdravstvenega doma Vič-Rudnik. Finančna sredstva, ki se vlagajo v take akcije se ne trošijo zaman, če upoštevamo končni cilj pra-vočasno odkrivanje bolezni, ohranje-vati zdravje in psiho-fizično kondicijo občanov.
DR. MAJDA USTAR-LATKOVIČ vodja dispanzerja za pljučne bolezni in tuberkulozo