GLASBENA KAPELA LJUBLJANSKE STOLNICE V DRUGI POLOVICI 17. STOL.
JANEZ HOFLER
Glasbena kapela ljubljanske stolnice je v
obdabju baax)ka poleg jezuitskega kol^ija ne-
dvomno odigrala pomembno vlogo v glasbe-
nem življenju kranjskega deželnega središča.
Zal so viri za njeno zgodovino raztreseni po
raznih fasciklih in računskih knjigah kapi-
teljskega in nadškofijskega arhiva, čemur
lahko pripišemo dejstvo, da so jo zgodovino-
pisci tako zanemarjali. V podobi, ki jo imamo
o glasbenem poustvarjanju v baročni Ljub-
ljani, se pač blešči pojav ljubljanske Acade-
miae iphilharmonicorum, v katere send se je
znašla tudi stolna kapela. In to po krivici, saj
pretres ustreznega gradiva pokaže, da je ta
tradicionalna, še iz srednjega veka trajajoča
ustanova skozi stoletja predstavljala stalno
žarišče glasbene imietnosti, ki so se ji le ob-
časno prid,ruževale druge ustanove. V baroku
sta to bili poleg organizacije mestnih in de-
želnih glasbenikov stopetdeset let delujoči je-
zuitski kolegij in okrog petdeset let trajajoča
Academia philharmonicorum.
Prostor nam ne dcpušča, da bi v enem za-
mahu zajeli vseh pet stoletij, v katerih lahko
sledimo ljubljanski stolni kapeli do njenih za-
četkov. Tudi obdobje baroka razpade glede
na naravo ohranjenega gradiva nekako v tri
pomembnejše faze: v začetno za škofovanja
Tomaža Hrena, v osrednjo, ki je obsegala ne-
kako čas od srede 17. do začetka 18. stol., in
poslednjo, ki se je z vso močjo razcvetela na
osnovi posebnega glasbenega fonda škofa Ži-
ge Herberstedna in je trajala približno od dru-
gega do šestega desetletja 18. stol. Vsaka od
njih je po svoje s^animiva, v danem okviru
pa smo se vendarle odločili za osrednje ob-
dobje, ne zaradi obsega in kvalitete glasbene-
ga dela, ki je bila verjetno skromnejša od
Hrenovega ali poznobaročnega obdobja, tem-
več zaradi zelo zanimive dokumentacije, ki
sega celo v detajle glasbene prakse. Ti so si-
cer v našem glasbenozgodovinskem gradivu
precej redki.*
Organizacijski okviri glasbene kapele ljub-
ljanske stolnice so v 17. stol. ostali takšni kot
v preteklih obdobjih. Tudi tedaj je bilo, kot
je bilo v navadi po Srednji Evropi, glasbeni^
ško mesto povezano z učiteljskim. To je v
bistvu še nadaljevanje srednjeveške prakse,
ki se ni izgubila še daleč v 18. in v podežel-
skih mestih tudi v 19. stol. in ki je v kantorju
združevala tisto gonilno osebo, ki je morala
običajno skrbeti za skoraj celotno resnejše
mestno glasbeno življenje. Najznamenitejši
takšen primer je pač leipziški kantor Johann
Sebastian Bach. V ljubljanskih zapiskih se to
mesto še naj manj krat imenuje kantoTj^ jwgo-
steje ludirektor, ludimoderator ah ludimagi-
ster, po italijansko tudi kot »maestro della
Cathedrale« (Valentin Pistorius). Na njegovo
zborovodsko vlogo opominja nemški naziv
»Chormaister«, na pedagoško pa »Schuell-
maister<<. Temu je pri opravljanju posla po-
magal sukcentor (tudi subkantor ali subma-
gister) ah »Undtermaister« (včasih »Submai-
ster«). Včasih, a vendar poredko, sta bila dva
sukcentor j a hkrati. Vlogo organista je imel
običajno posebej nastavljeni glasbenik, ven-
dar jo je sredi stoletja prevzel ludirektor sam
ali pa je pripadla sukcentorju. Ludirektor je
moral običajno skrbeti za sukcentorja in še
za tri plačane pevce in to je bil v glavnem
celotni redni glasbeni korpus stolnice.
Prvi, ki je pod Hrenovimi nasledniki vodil
stolno glasbeno kapelo, je bil Italijan ali slo-
venski Primorec Valentin Pistorius. V škofov-
ski službi je moral biti že leta 1621,^ verjetno
kot sukcentor. Kepelnik je postal že leta 1628,
za časa Tomaža Hrena, in na tem mestu vztra-
jal vse do smrti leta 1656. Od njegovih po-
močnikov oziroma organistov so znani orga-
nisit Pradtl (1634), Matija Maksimilijan Oper-
ta (1649)^ in Janez Fischer, ki je v stolnico
prišel okrog leta 1640 in je leta 1651 že ome-
njen kot Organist.^ Valentin Pistorius je bü
najbrž svojeglava osebnost, o njegovih glas-
beniških lastnostih sicer ni zatrdnih poročil
(kot jih ni za skoraj vse kapelnike tega časa),
toda zaradi svojih osebnih lastnosti se je mo^-
ral okoli leta 1644 spreti s škofom. Iz dveh ali
treh let kasneje je ohranjena njegova prošnja
škofu, da naj mu nakloni milost in mu od-
pusti prejšnje .samosvoje obnašanje, kakor
tudi to, da se mu ni tako dolgo cpravičil. Iz
tega pisma je tudi razvidno, da je službo že
tri leta opravljal brez plačila. Morda, da je bil
na nekakšen način suspendiran in je na svojo
pest nadaljeval z glasbenim delom na stolnem
koru, seveda s tihim pristankom kapitlja.'
Po Valentinovi smrti leta 1656 je prošnjo za
mesto ludirektorja vložil njegov sin Franciscus
Pistorius.' Prošnjo so mu ugodno rešili, ven-
dar pa nastavnega dekreta še ni prejel. Ver-
jetno ga ni dobil niti dve leti kasneje, ko je
zaprosil zanj in ko se je vnel spor z organi-
stom Fischerjem. Najbrž je bil še premlad za
to službo, gotovo je bil mlajši kot Fischer, ki
ga je še za časa očetovega življenja poučeval
v orglanju,^ razen tega pa ni bil tako sposo-
ben za to zahtevno delo. Da razmere na ljub-
ljanskem stolnem koru v tem času niso bile
v redu, priča Fischerjeva pritožba škofu, češ
da je Pistorijevo delo neredno in da ima ne-
pravičen odnos do organista. Obtoževanje se
1411
je nadaljevalo v obojestranski smeri in po-
sledica tega je bila, da je bil Pistorijev po-
ložaj na mestu zborovodje in učitelja štiri le-
ta kasneje zelo negotov, ko se je nad njim
znesel tudi stolni kapitelj. V pritožbi škofu
Otonu Frideriku je poročal, da je Pistorius v
svojem delu nemaren in da povzroča škanda-
le s svojeglavim vedenjem in igranjem med
bogoslužjem. To je Pistorija prisililo, da se je
skoraj umaknil s svojega dotedanjega polo-
žaja, kar je izrabil Fischer in s priporočilom
magistrata zaprosil škofa za njegovo mesto.
Tedaj pa se mu še ni posrečilo, da bi pevovod-
jo spravil s položaja, saj se vsa ta procedura
tri leta pozneje zopet ponovi. Verjetno tudi
Fischer ni imel vseh moralnih in poklicnili
kvalifikacij, da bi ga ob vseh Pistorijevih ne-
rednostih lahko namestili za vodjo kapele.
Vse kaže, da so v začetku leta 1665 Franca
Pistorija končno odstavili. Ze 19. februarja se
je za njegovo mesto javil Martin Hundtersin-
ger iz Kranja kot tenorist, basist in violinist.
Nekaj pozneje se je javil še Janez Fischer
(datuma na njego'vi prošnji ni) in pa zopet
Pistorius sam, ki mu je s prporočilom poma-
gal njegov brat Peter Franc, vikar pri stolni-
ci. Toda zdaj mu dokončno ni moglo nič več
pomagati. Na niegovo prošnjo je generalni vi-
kar pripisal nalog, da naj se v štirinajstih dneh
poišče nov pevovodja. ki naj prevzame zboro-
vcdsko mesto, učiteljsko stanovanje ter vse
note in instrumente. Oktobra tega leta je Ja-
nez Fischer podpisal reverz in s tem zatrdno
nastcnil službo. Za pomočnika pa so mu ver-
jetno že tedaj namenili Janeza Jurija Hund-
tersingerja, po rodu Kamničana, bivšega je-
zuitskega goienca in absolventa filozofije,* ki
je bil nekoliko prepozno (16. oktobra) zaprosil
za Pistorijevo mesto. Kot sukcentor je s Fi-
scherjem pogodbo podpisal leta 1667. Viri pa
razkrivajo, da tudi Fischer ni bolje ravnal s
svojim pomočnikom. Avgusta 1674 se je tudi
Hundtersinger pritožil, da mu ludirektor ne
izrolačuie roo pogodbi določenih zneskov. Tedaj
je kapiteli stvar uredil tako, da je sukcentorju
končno določil stalno plačo 20 goldinarjev iz
stolne blagaine, medtem ko je Fischer dobi-
val 100 goldinarjev.
Fischer je umrl leta 1679 in zapustil vdovo
s štirimi otroki, ki je še štiri leta zatem pro-
sila kapitelj za podporo. Tedaj je po starem
običaju Hundtersinger kot dotedanji sukcen-
tor zaprosil za službo. To pot je imel kapitelj
lahko delo, saj je Hundtersinger že dva mese-
ca pozneje podpisal reverz za uradni prevzem
zborovodskega mesta in kaže, da je s tem
stolnica dobil veščega in prizadevnega člove-
ka, ki se je bolj posvetil tudi učiteliski dejav-
nosti. Ob nastopu je namreč sestavil šolski red
(Regulae pro ludirectore ad Sanctum Nicola-
um). Tu je služboval še petnajst let, do smrti
leta 1693. Tedaj je kapitelj moral izbirati med
tremi kandidati; za učiteljsko mesto so se pri-
javili sukcentor Janez Gregor Vilfan (Wil-
ffan), ki je k Hundtersingerju prišel v službo
pred enajstimi leti, zatem Janez Nikolaj Fi-
scher, sin prejšnjega ludirektorja in tedaj Or-
ganist v St. Vidu pri Vipavi, ter oi-ganist in
učitelj v Kamniku Matija Oražem (Ora-
schem). Pričakovati je bilo, da bo izpraznjeno
mesto zasedel Vilfan. Takoj zatem, 17. janu-
arja, je zares podpisal reverz.
Po Fischerjevi smrti in s Hudtersingerje-
vim nastopom pa je stolnica tako rekoč ostala
brez organista. Fischer je bil sicer res v prvi
vr.sti učitelj in pevovodja, vendar je ves čas
svojega delovanja v stolnici, kot kaže, pretež-
no orglal in s tem nadomestoval organista, ki
bi ga stolnica drugače morala najeti. Leta
1680 je škof na osnovi starega cesarskega de-
kreta iz leta 1536 zahteval popravilo orgel in
da se ena kanoniška prebenda nameni za pla-
čo organista.' To mesto je dobil še isto leto
Organist in komroonist Janez Gašper Gošelj
(Goschell) iz Ljubljane, ki je bil pozneje pre-
cej zaslužen za spodbujanje glasbenega življe-
nja v Ljubljani in je sodeloval pri ustanovitvi
ljubljanske Academiae philharmonicorum.
Osnovno glasbeno izobrazbo si je tako kot
Hundtersinger pridobil v ljubljanskem jezu-
itskem kolegiju.*' V stolnici je Gošelj orglal
vse do smrti leta 1716.
Naloge stolnega pevovodje in učitelja so se
seveda vrstile med obema (ooljema deiavnosti
te cerkvene ustanove, med glasbeniškim in
pedagoškim delom. Svoje obveznosti je pevo-
vodja podp-sal v obliki reverza pred urad-
nim nastopom službe, ki so ohranieni od Fi-
scherjevega (z dne 18. oktobra 1665) dalje v
skoraj nespremenjeni obliki vse do Vilfano-
vega naslednika Jožefa Venclja Götzla (1720).
Tu so natančno popisane obveznosti stolnega
ludirektorja v zvezi z obsegom kapele in nje-
govim delom.
V FLscherjevem času je bila kapela sestav-
ljena iz sedmih članov, poleg vodie je štela še
dva sukcentorja, katerih eden je bil basist in
drugi oirganist, tenorista, altista in dva dis-
kantista. Vse te je moral preskrbovati vodja
iz sredstev, ki sta mu jih redno lolačevala ka-
pitelj in škofovski palatinat. Za karselnikovo
redno delo so šteli le navadne službe božje
(»•alle gewöhnliche Gottesdienste«), ki se jih je
moral udeleževati osebno s svojimi petimi
pevd in organistom. Za vse posebne priložno-
sti, procesije in sprevode je od raznih liudi pa
tudi od kapitlja dobival nagrade. Glede šol-
skih obveznosti je moral sam in s pomočjo
enega od pomočnikov ali še enega mladeniča
142
(najbrž enega od deških pevcev) učiti otroke
branja in pisanja (o računanju v obveznostih
ni sledu), prav tako pa skrbeti za ministrante
in za red med sprevodi in procesijami. Razen
tega je moral takrat, ko je nameraval zapu-
stiti zaupano mu mesto, v redu vrniti vse pre-
jete knjige in note in kajpak tudi instrumen-
te.ii Kasneje se je kapela skrčUa za enega
pevca, tako da je imela štiriglasen pevski an-
sambel. Hundtersinger se je obvezal, da bo
vzdrževal le enega tenorista, altista in dva
diskantista, sukcentor pa se je najbrž moral
zadovoljiti s tistimi 20 goldinarji na leto, ki
mu jih je namenu kapitelj že za časa Fischer-
ja. Skoraj dobesedno ponovi za Hundtersin-
gerjem reverz njegov naslednik Vilfan, le da
je tu namesto tenorista omenjen basist. Kaže,
da gre pri tem v glavnem le za odraslega pev-
ca. Vilfan se je tudi obvezal, da bo ne samo v
redu skrbel za izročene mu knjige in muzika-
Uje, temveč jih tudi znatno pomnožil z novimi
skladbami.'^
Toda takšen reverz še ni izčrpal vseh ob-
veznosti stolnega pevovodje. V glasbenem de-
lu govori le o nastavljenih petih oziroma šti-
rih pevcih, nič pa ne o deških pevcih — šo-
larjih in o instrumentalistih. O šolskem petju
in sodelovanju šolarjev pri cerkveni glasbi go-
vore že omenjena posebna določila, ki jih je
prvi sestavil Hundtersinger (Regulae pro lu-
directore ad Sanctum Nicolaum), kasneje pa
so dodali in izpopolnili še en primerek, ki je
ohranjen tudi v osnutku.'* Iz teh določil je
mogoče razbrati, da je bUa stolna šola name-
njena v prvi vrsti glasbi in verski izobrazbi,
v glasbenem delu pa predvsem enoglasnemu
koralnemu petju. Ob začetku in koncu dopol-
danskega in popoldanskega pouka so bile vsa-
kodnevno na vrsti antifone in him.ne »Chri-
ste qui lux es dies«, »Jam lucis orto sddere«,
»Da pacem Domine«, »Veni sancte spiritus«
in »Contere Domine«. Figuralni večglasni
glasbi so posvečali eno uro v dopoldanskem
pcuku. Za petje sposobni šolarji so morali
vsak dan ob deveti uri dopoldne sodelovati
pri veliki maši in ob treh popoldne pri ve-
čemicah. Vsakodnevne dopoldanske maše s
petjem ipri velikem oltarju v tem času niso
bile novost, saj jih je že ob ustanovitvi ško-
fije predpisal benefidj ustanovitelja cesarja
Friderika III. Kako je razumeti to sodelova-
nje pevcev šolarjev pri glasbi v stolnid, pra^
vila nič ne povedo — ali so peli hkrati z na-
stavljenimi pevd večglasno ali le enoglasno,
koralno. Namig o tem pa je najti že v Pistori-
jevi prošnji za dekret iz leta 1658, ki govori
o dveh zborih, zgornjem z orglami in spod-
njem (»in choro inferiore, cum superiorum ex
organo«), še natančnejša pa je Fischerjeva
omemba v prvi prošnji za ludirektorja iz leta
1662. Ta povezuje spodnji zbor z muzikanti
in koralisti (»Chor der ober und undter Chor
mit Musicanten und Choralisten«). Ti Fischer-
jevi koralisti ne morejo biti nič drugega ka-
kor pevci šolarji, saj tO' niso mogli biti študi-
rajoči kleriki, kot bi v mestu s teološkimi
študijami bilo mogoče, še manj pa, da bi jih
vodil kakšen stolni pevovodja ali učitelj, kot
je bil Fischer. Iz te opazke je torej razvidna
glasbeniška zasnova v stolnid, ki naj bi jo
sestavljala dva zbora, zgornji z nastavljenimi
štirimi ali petimi pevd in orglami ter spod-
nji z muzikanti-instrumentalisti in šolarskim
zborom. Šolarjem naj bi bilo zaupano le eno-
glasno koralno petje, kar je glede na njegovo
stopnjo glasbene izobrazbe tudi razumljivo. V
tem koralnem petju seveda ni več razumeti
srednjeveškega interpretacijsko zahtevnega
neritmičnega gregorijanskega korala, temveč
že deloma ritmizirano, bolj preprosto in z or-
gelsko spremljavo podprto petje v skladu z
novodobnim glasbenim okusom.
Beseda chorus superior (imenovan pogoste-
je Paarkirche) je pri tem pomenila zahodno
emporo (stare) stolnice, ki so jo v veliki pre-
zidavi po ustanovitvi škofije zgradili za ško-
fov oratorij oziroma za njegovo zasebno ka-
pelo. V 16. stol. je za glasbene potrebe služila
majhna empora v severni steni prezbiterija,
kamor se je prišlo iz zgornje zakristije; tu so
bile postavljene tudi orgle. Te pa so glede na
vizitacijsko zahtevo škofa Rajmonda Scarlic-
chija iz leta 1631 šele leta 1642 pod njegovim
naslednikom prenesli v skladu z bairočno glas-
beno prakso na zahodno emporo. Njen sever-
ni del je bil odslej namenjen glasbenikom,
medtem ko je njen južni del ostal škofu.'*
Besede chorus inferior v drugih dokumentih
sicer ne srečamo, je pa gotovo pomenila prez-
biterij, ki je bil dovolj velik in primeren, da
sprejme tudi glasbenike. Bil je glede na 23na-
čilne poznogotske prezidave meščanskih žup-
nih cerkva tudi najodličnejši in najbolj repre-
zentativen prostor stolnice. Z gradnjo nove
stolnice leta 1701 pa se je ta podoba cerkve
seveda bistveno spremenila.
Preostane nam še beseda o instrumentali-
stih, o katerih govori omenjena Fischerjeva
opazka. Neposredni dokument o tem, kako je
bilo urejeno sodelovanje teh glasbenikov v
stolnici, ni znan. O tem molče tudi ohranjeni
reverzi. Nekaj je mogoče razbrati iz kapitelj-
skih računov in pobotnic, namreč da se je
instrumentalna glasba oglašala v stolnid le
ob posebnih praznikih, redno trikrat na leto.
To je bilo na praznik vnebohoda, ko so v
stolnici izvedli obred z dviganjem podobe
vstalega Kristusa skozi odprtino sredi zvezda-
stega oboka v ladji, ki so ga krasili angeli
muzikanti. Dalje za spomin na posvetitev cerk-
ve (Dedicatio Ecclesiae), ki so ga praznovali
teden po veliki noči, in pa na dan stolniškega
143
zaščitnika sv. Nikolaja, 6. decembra. Tedaj so
vabili ipo eno družino piskaškega ceha, naj-
pogosteje mojstra Pavlina ali Andriča, kasne-
je pa Jugoviča in Rodeta, stroške za to je no-
sil kaipitelj, pevovodja pa jim je moral pri-
skrbeti kosilo." Piskači so v stolnici običajno
sodelovali tudi na dan sv. rešnjega telesa, ki
je ves čas ostal v skrbi ljubljanske stolne bra-
tovščine Corporis Christi; to je ustanovU že
cesar Friderik III. Tedaj so pripravili tudi
procesijo. Sodelovanje mestnih piskačev pri
obredju v cerkvi in pri procesijah je bila ob-
veznost, ki so jo le-ti sprejeli s tem, da jim je
magistrat dovolil delovanjie V mestu.*« Za'
omenjene tri oziroma štiri praznike v letu so
skrbeli že iz časa okoli leta 1600, ko se prvič
pojavljajo v kapiteljskih računih, gotovo
pa tudi že v 16. stol., kolikor jih ni drugače
usmeril protestantizem. 2e v 17., še bolj pa v
prvih desetletjih 18. stol., so mestni piskači
sodelovali tudi pri posebnih glasbenih prire-
ditvah v adventnem času in za novo leto, kar
označujejo kapiteljski računi kot Rorate (po
začelku introitusa za četrto adventno nedeljo)
ali novenna exj>ectationis. Kadar so piskači z
rednimi sredstvi komaj izhajali, so včasih
prosili kapiteljske dostojanstvenike za novo-
letne nagrade, kar so združili z običajnimi vo-
ščili. Včasih pa so v hudih časih morah od
kapitelja zahtevati denarna povračUa tudi za
izredne obredne slovesnosti, »Preces, Litaney,
und H. Ämbter mit der Extraord: Music«, ki
so se jih morah udeleževati poleg treh oz. šti-
rih rednih praznikov na leta"
Delo stolne glasbene kapele pa ni bilo ome-
jeno le na stolnico. V prvi vrsti se zdi, da so
večkrat gostovali v Gornjem gradu, saj pravi
Valentin Pistorius v že omenjenem opravičilu,
da ni dobil plačila s pripadajočim vinom ne
tu v Ljubljani ne v Gornjem gradu (»che non
ho ricevuto qui ne da Oberburgo«). Drugače
pa o kakšnih predpisanih dolžnostih Ijubljan-
sike kapele do Gornjega gradu ni sledu. Pač
pa je bilo obvezno njeno sodelovanje v cerkvi
sv. Petra in pa v cerkvi sv. Krištofa. O ob-
veznostih do šempetrske cerkve priča opomin,
poslan generalnemu vikarju novembra leta
1669, ki govori o tem, da ludirektor Janez
Fischer ali njegov pomočnik ne opravljata
svojih dolžnosti do cerkve, ki bi jih po obi-
čajih morala (»Moriš, vel potius obligationis
fuit ut Ludirectores S. Nicolai in Ecclesia S.
Petri extra Labacum singuhs diebus sabba-
thinis vesperas, certo vero Dominica et festi-
vis diebus Missas per se, vel per suos Succen-
tores decantare deberent«).*^ Iz te stilizacije
sicer ni razvidno, ah naj bi pri obredju sode-
loval sam pevovodja ali njegov pomočnik
brez pevcev kapele ah naj bi s seboj privedla
ves zbor. Cerkev je bila namreč ves čas ali
vsaj del časa brez orgel, vse do leta 1710, ko
so v stolnici 2gradih nove in so o starih pre-
mišljevaU, ah naj jih prenesejo k sv. Petru,
kjer jih niso imeh." Opominu priloženi si-
nopsis kaže, katerih praznikov se je moral
stolniški ludirektor udeleževati. To so bile
binkošti, sv. rešnje telo, sv. Peter in Pavel,
ko je bila dopoldanska maša figuralna (»ad
primam vesperam et ad Missam figuralem«),
praznik vseh svetnikov in še nekateri drugi
prazniki. Posebno slovesno so po takratnih
običajih proslavljali praznik posvetitve cer-
kve, ki so se ga udeleževah tudi mestni pi-
skači (»In Dedioatione Ecdesiae S. Petri, ad
utroque vesperas, et ad Missam f iguralem . ..
solemniter speciahter ab Ecclesiae syndids:
et interveniunt etiam tibidnes dvi.ta.tis.«).
Kakšne oblike glasbe so o.b teh praznikih
izvajah, lahko sklepamo iz označb v sinopsi-
su. Večglasni figuralni maši sta bih le na
praznik cerkvenih zaščitnikov in posvetitve
cerkve, na dan vseh svetnikov pa so imeh
koralno petje (»ad utroque vesperas et ad
Missam in cantu chorali«). Preostale maše so
bile »pete« (»missae cantatae«), kar lahko ra-
zumemo kot spremljanje obredja z ustrez-
nimi cerkvenimi (tudi slovenskimi) ah koral-
nimi napevi. Za sodelovanje pri maši in pro-
cesijah v sv. Petru je stolni pevovodja dobival
nagrade, za kar so v kapiteljskem arhivu
ohranjene ustrezne pobotnice, in sicer od Va-
lentina Pisitoriusa dalje. Tu so potrjeni tudi
stroški za piskače na dan posvetitve cerkve.
Pri cerkvi sv. Krištofa pa je stolna glasbena
kapela gostovala za velikonočni ponedeljek,
ko se je vila procesija vse od stolnice do sem,
kjer je bila maša. O tem govore ohranjeni
računi te cerkve pa tudi se2aiam organisita
Fischerja, kaj vse mu še dolguje kapelnik
Pistoritjs. Tu je omenjena tudi procesija s pe-
to mašo pri sv. Krištofu.^"
Pevovodja se je s sukcentor jem in kapelo
udeleževal tudi drugih pomembnejših sloves-
nosti, seveda vedno za primem-o nagrado. O
posvetnem muziciranju žal ni neposrednih
podatkov, tako ne iz računov kot ne iz drugih
dokumentov. Kako pa je treba razumeti nji-
hovo drugo glasbeno udejstvovanje, nakazu-
jejo nekatere opombe, ki jih je mogoče izlu-
šdti iz obstoječih obtožb. Gostovah so na
primer pri bosonogih avguštincih pri maši na
praznik njihovega cerkvenega patrona sv. Jo-
žefa in pri nekih slavnostnih večemicah pri
nunah v samostanu sv. Klare^' ter z glasbo
povzdignih umeščanje kneza Eggenberga za
kranj.skega glavarja.^^ Redno pa so sodelovali
pri raznih spominskih slavnostih v stolnid
(anniversaria), ki jih je prirejal in plačeval
kapdtelj.
O osebnih lastnostih in sposobnostih ludi-
rektorjev in siikcentorjev moremo marsikaj
144
sklepati na osnovi ohranjenega gradiva. V pri-
merjavi z glasbeniki iz Hrenovega obdobja
so bili manj splošno izobraženi, saj je redko
kdo med njimi absolviral kakšno cd univer-
zitetnih stopenj. Le za Hundtersingerja vemo,
da je bil absolvent fuozofije, kar mu je ka-
sneje (najbrž po ženini smrti, saj se v krstnih
maticah šentklavške župnije večkrat pojavlja
kot oče) omogočilo, da je sprejel duhovniško
posvetitev. Imeli pa so zato absolviran vsaj
ljubljanski jezuitski kolegij, kar vemo tudi
za Gošlja, Vilfana pa za skoraj vse njune
naslednike v 18. stol. Glasbeno .so bih seveda
ustrezno podkovani oziroma vešči so bili ko-
ralnega in figuralnega petja, kot je bilo v
skladu s tedanjo glasbeno prakso. Tako se
izraža na primer odklonjena Oražmova proš-
nja za mesto pevovodje po Himdtersdngerjevi
smrti. Iz te prošnje tudi izvemo, da ni bilo
nemogoče, da bi naši glasbeniki ne imeli stika
z večjimi glasbenimi središči, saj se je Ora-
žem pohvalil, da more prek dobrih prijate-
ljev dobiti mnogo miizikalij z Dunaja, iz
Salzburga in Benetk (»siquidem per notitiam
bonorum amioorum meorum plurima musi-
calia vienna, salisburgo imo venetiis me ha-
bere posse^^). Kolikor govore ohranjeni viri,
komponistov med njimi skoraj ni bilo oziro-
ma te dejavnosti vsaj niso zavestno jemali
kot omembe vredno dopolnilo rednemu delu.
Izjema v tem je bU Janez Gašper Gošelj.
O drugih nadrobnostih dela ljubljanskih
stolnih pevovodij, pomočnikov in organistov
najbolje pričajo njihove medsebojne obtožbe.
Kapelo je namreč zastopal pevovodja, ki je
v imenu vseh dobival plačilo, s katerim je
moral po pogodbi s kapitljem vzdrževati dru-
ge člane kapele. S to pogodbo pa ni bilo
zagotovljeno, kako naj pevovodja deli svoje
plačilo s pomočnikom, ki se je pri tem obi-
čajno zdel prikrajšan. Iz Hundtersingerjeve
pritožbe proti Fischerju iz leta 1674 izvemo,
da sta bila leta 1667 podpisala pogodbo, po
kateri je sukcentorju pripadla tretjina od na-
grad. Kapelnik pa se verjetno tega ni držal
in sledila je siokcentorjeva pritožba.^* Večji
obseg pa je doseglo obtoževanje med Fischer-
jem in Francem Pistorijem in med vrsticami
ustreznih papirjev je najti marsikateri dra-
gocen podatek. Se več. Druga Fischerjevih
pritožb je pomemben, če ne celo najpo-
membnejši pisani dokument naše starejše
glasbene zgodovine o posebni problematiki
glasbenega poustvarjanja in njegov avtor se
je pokazal kot poznavalec tega področja.
Leta 1658 se je Fischer pritožil pri škofu
Otonu Frideriku, da Pistorius zanemarja mla-
dino pri poučevanju, tudi tisto, ki v svoji
umetnosti ni vešča.^'* Razen tega pa ga Pisto-
rius v zahvalo, da ga je bU na očetove goreče
prošnje štiri leta poučeval v igranju na orgle
in v drugi cerkveni glasbi (»... auf der Orgl
zu schlagen gelehrt beinabens auch in dei'
anderen Khierchen Musisigkh unterwissen«),
potiska V ozadje in dela iz njega sužnja. Ne
samo, da predpisuje nova pravila in red, od-
pravlja stare navade, ki so se že bdle izkazale,
temveč mu tudi odvzema dohodke in darila.
Poleg pripomb, iz katerih odseva njegovo so-
vraštvo do pevovodje, prosi škofa za zaščito,
naj Pistorius odpravi vse novotarije in naj
ostane pri starih običajih. Katere so bile te
novotarije, pa iz Fischerjevega pisma žal ne
izvemo. Zdi se, da je v tem treba razumeti
dolžnosti, ki mu jih je naložil Franc Pistorius
v nasprotni pritožbi mesec dni kasneje: naj
razen tega, da redno opravlja svoj posel in
vse, kar je z njim povezanoi, pazi in ;skrbi na
regal in naj se udeležuje sprevodov, drugih
procesij in služb božjih ter mu pri tem po-
maga. Regal, majhen in prenosen orgelski in-
strument z jezičnimi piščalmi, je potemtakem
tudi spadal pod orgainistovo skrbstvo.
Pevovodja se je v tej nasprotni obtožbi
hotel ubraniti tudi drugih Fischerjevih očit-
kov. Glede tega, da naj bi ga le-ta uvedel v
glasbeno umetnost, je Pistorius zapisal, da ga
je Fischer učil zelo poredko (vsega skupaj
dva ali tri mesece po eno uro na dan) in da
se je v glavnem tega posla zaradi svoje na-
darjenosti priučil kar sam. Nikakor pa ga ni
poučeval tudi v drugi cerkveni glasbi, katere
sploh ni bil vešč. Odrekal mu je tudi pravico
do daril, ker da jih ob procesijah in roma-
njih ne dobiva on, organist, temveč pevo-
vodja in drugi muzikanti. V resnici je
büo pač tako, da so ob posebnih priložnostih
dobivali nagrade gostujoči muziki in pa ka-
pelnik kot predstavnik stolnega zbora, ne pa
zborovodji podrejeni glasbeniki.
V svoji zanimivi drugi obtožbi je Fischer
odgovoril Pistoriju z obsežnimi in temeljitimi
dokazili, ki jih v danem okviru žal ne more^
mo v celoti obravnavati. V uvodu organist
odreka pevovodji, da si lasti naslov kapelnika
(Capellmaister), češ da se ne spozna na posle,
ki bi jih moral kot vodja kapele opravljati
(»... er sein tag wenig mit Capellmaister
practidert und nit weist wie bey den Cappel-
len zuegeht, als ein andrer der bey derglei-
chen gewesen und gedient hat, auch was fir
khunstreiche Virtuosen imd liebliche singer
an den gleichen orten gefimiden werden ...«).
K Pistoriusovi pripombi, da ga je Fischer
poučeval le poredko in to samo v orglanju in
ne v drugi cerkveni glasbi, je le-ta navedel
v celoti, kaj vse ga je v teku glasbenega po-
uka naučil. Najprej mu je uravnal prste na
instrumentu, zatem mu je razložil taibulaturo
in tdpke basa in diskanta. Sledila, je vpeljava
v igranje koralne maše in razlaga osmih to-
novskih načinov, ki jih mora poznati vsak
145
koralist, vse to na tabulaturi z lepimi tocca-
tami, fugami in verzi. Zatem ga je seznanU
še z igranjem generalbasa in s postavljanjem
vseh štirih glasov, idiskanta, alta, tenorja in
basa, in pa z igranjem fiindamenta na violi
da gamba za cerkveno koit tudi posvetno ra-
bo.25 V.se te navedbe lahko Fischer tudi pod-
pre z izjavami dveh prič, svojih učencev, ki
jih je učil sočasno s Pistorijem. Prvi izmed
njiju je Jurij Teipold, duhovnik tu v deželi,
in drugi Janez 1'ralUckh, sedaj avguštinec v
Gradcu. Tudi glede drugih obveznosti, ki mu
jih je bil predpisal Pistcrius, je Fischer imel
pomisleke. Sprevodov se mu prej ni bilo tre-
ba udeleževati. K procesijam je rad pristopil
in pripravil regal le takrat, ko je zatem sle-
dila služba božja, posebno pa tedaj, če jih je
pospremil kapelnik s svojimi pevd. Tudi ob-
hodnic (koled) za novo leto in sv. tri kralje
se je bil udeleževal prav poredko. Fischerjev
odgovor je poln še drugih pritožb, ki se na-
našajo na zadeve o preživljanju in plačevanju
nagrad in niso dosti manj zanimive.
To obtoževanje med Pistorijem in Fischer-
jem je v določeni meri izraz neurejenosti na
stolnem ko.ru. Vendar pa ni gotovo, da bi to
bistveno vplivalo na kvaliteto glasbenega de-
la, saj je bil organist verjetno dober glasbe-
nik. Iz njegovega obravnavanega zagovora je
razvidno, da je poučeval več mladeničev v
glasbeni umetnosti, in to ne samo v orglanju,
temveč tudi v osnovah splošne glasbene izo-
brazbe (»ex fundamento musicalischen und
kirchen exerdtia«). V teh osnovah je po te-
danji običajni praksi videl igranje na orgle,
teoretično in praktično obvladanje cerkvene-
ga tonskega sistema v osmih tonovskih na-
činih (ki je v teoriji in praksi cerkvene glasbe
vztrajal še stoletje zatem poleg modernega
(durskomolskega sistema) ter bassa continua
(generalbasa) in igranje na violo da gamba.
Vse to kaže, da se je poipolnoma spoznal na
sodobno baročno glasbeno prakso in tudi na
takrat priljubljene orgelske kompozicijske
oblike, toccate, fuge in versette (»versen«), s
katerimi so v njegovem času izpoinjevah
glasbeno spremljavo cerkvenega obredja. Naj-
očitneje pa priča o tem obvladanje bassa con-
tinua in k temu pripadajočega baskovskega
instrumenta viole da gamba. A tudi o instru-
mentalnem muzidranju druge vrste imamo
namig v Fischerjevem pisanju; navada je bila,
da ga je kapelnik Pistorius od časa do časa
zamenjal pri orglah, sam pa je vzel violino
v roke (» ... da er zur zeit etwas mit Instru-
menten ein Symphonium oder dergleichen
hat wollen machen, und er mich dan von der
Orgel abgelest und ich ein Viohn in die
hannd genommen ...«). Takšna osamosvojitev
instrumentalne glasbe, najsi gre pri tem za
zgodnjebaročno duo sonato ali kaj drugega,
pa je seveda že daleč od renesanse.
Takšna je podoba glasbene prakse v ljub-
ljanski stoilnid, kolikor jo lahko izluščimo iz
Pistorijevih in Fischerjevih dokumentov iz
petdesetih let 17. stoletja. V .nadaljnjih pet-
desetih letih so seveda nastopili novi glasbe-
noslogovni momenti, ki so na prelomu v 13.
stol. bistveno sodelovali pri novi organizaciji
glasbenega življenja v tedanji Ljubljani. To
je čas Vilfanovega vodstva stolne kapele, ko
se je mesto že ponašalo z novo stolnico in
ko ga je poživilo delo Academiae Philohar-
monico'rum Labacensis. Tedaj pa lahko že zo-
pet govorimo o novih sodobnih tokovih tudi
na glasbenem koru ljubljanske stolnice.
OPOMBE
I. Pričujoči prispevek je poglavje iz obsežnej-
še razprave, ki je zajemala celotno zgodovino
kapele cd konca 16. stol. do začetka 19., pa je bila
preobširna za objavo v tej reviji. Zato. se v be-
sedilu pojavljajo razmišljanja in sodbe v pri-
merjavi s prejšnjimi in poznejšimi obdobji kape-
le, ki jih podrobneje ne dokumentiram. — 2. Po
njegovem pismu škofu iz leta 1646 (?) v KAL,
fasc. 38/7. S tem se ujema tudi podatek v prošnji
sina Franca 7. IV. 1665, fasc. 38/32. To gradivo
bom v nadaljevanju še uporabljal. — 3. KAL.,
računi 1606—1649. — 4. Omenjeno v njegovih
prošnjah za mesto ludirektorja leta 1662 in 1665,
da tu službuje že 22 oz. 25 let (KAL, fasc. 38/32),
in KAL, računi. — 5. KAL, fasc. 38i/'7. — 6. Ta
in nadaljnji ustrezni dokumenti v KAL, fasc. 38/
32. — 7. V cit. Fischerjevi pritožbi, ibid. O tem
gl. podrobno v nadaljevanju. — 8. Pri jezuitih
ja bil med leti 1656 in 1663. Ti in vsi nadaljnji
podatki o jezuitskih gojencih so po rokopisni
kroniki Historia seminarii Labacensis ... ab anno
MDC (NUK, rkp. odd.), ki z glasbenega stališča
še ni bila proučena. — 9. KAL, fasc. 143i/4. —
10. Gl. opombo 8. — 11. Reverz v KAL, fasc. 38/
32. Poglavitne točke izvirnika so navedene v do-
datku k tej razpravi. — 12. Hundtersingerjev in
Vilfanov reverz v KAL, fasc. 38/32. — 13. Ta do-
ločila je objavil in komentiral J. Gruden v Car-
nioli VI, 1915. — 14. Gl. J. Veider, Stara ljub-
ljanska stolnica, Ljubljana 1947, str. 27, 36 s in
41. — 15. Za ta zanimivi podatek gl. obligacijo
Valentina Pistorija in prepis nekega Vilfanovega
računa v AS, KR Eccl. D-6-1. Račune gl. v KAL,
fasc. 107/20 in posebno zbirko pobotnic za ta leta,
iz katere je črpal A. Rijavec podatke v razpravi
Ljubljanski mestni muziki, v Muzikološkem
zborniku II, 1966, Piskači, omenjeni v fasc. 107/
20, so isti kot v drugih dokumentih o tem. —
16. Gl. A. Rijavec, art. cit. — 17. Prošnje z no-
voletnimi voščili v KAL, fasc. 246 (1701—1705) in
226/19 (1706). O povračilu za »Extraord: Music«
gl. prošnjo iz 1686 v KAL, računi. — iS. KAL,
fasc. 38/32. — 19. J. Veider, o. c, str. 85. Toda
leta 1658 so tu imeli manjše orgle brez pedala,
pozitiv, ki ga je popravil in uglasil 2iga Teigel,
mojster iz Češke (KAL, fasc. 115/4). — 20. Za
šempetrsko cerkev gl. KAL, fasc. 44, 111, 114, 115
146
in 145, za sv. Krištofa pa fasc. 38/7. — 21. Fi-
scherjev seznam, priložen pritožbi iz 1658, In
njegova prošnja kapitlju za nagrado z dne 18.
XI. 1677 (KAL, računi). — 22. Iz Hundtersingei--
jeve pritožbe proti Fischerju, 1674. — 23. KAU
fasc. 38/32. — 24. Ta in naslednji pritožbi v KAL,
fasc. 38/32. — 25. Objava tega odlomka izvirnika
v dodatku k tej razpravi. ,
DODATEK
A. Iz reverza Janeza Fischerja (18. X. 1665)
Als erstlich obligiere ich mich hierauf, das ich
zwen guete Succentores, einen ordinarium wel-
licher ein Bassist, den anderen wellicher an stadt
meiner, wan ich auf der Orgel schlage, Tenorist,
ein Altist, und zwey guete Discantisten, aushal-
ten will.
Zum anderen das ich alle gewöhnliche Gottes-
dienste altem gebrauch nach wolbringen will, in
aigner pershon mit 5 Cantoribus.
Dritens, das ich die Jugendt mit einem Suc-
centor, sowol einem Jungen als schreiben und le-
sen, undterrichten, und die kirche mit fuegsamben
ministranten versehen will, wie auch guet Ord-
nung und zucht, in den Conducten und proces-
sionen zuhalten.
Virtens, das ich die empfangene bücher und
partes wan ich etwan abziehen mechte, wile-
cumben zufallen will.
Fünftens, das ich keineswegs weiter besoldung
wegen der Gottesdiensten und Verrichtungen
begehren will, und solle alles bey dem verblei-
ben, als meine antecessores gehabt.
B. Iz Fischerjeve nasprotne pritožbe proti Fran-
cu Pistoriju (1658)
Weilen er aber nit bestehen will das ich ihn
habe gelehrt, so will ich ihme seine lectiones
repetiern, und fragen ob er nit ex fundament)
bey mir anfang zuelehrnen.
Erstlichen, ob ich ihme nit die finger auf und
ab zur lauffen in der schönen Ordnung nach
einander nach dess Instruments und Orgel ge-
brauch, gelehrnet und gantz deitlich weisen.
Zum andern ob ich ihme die tabulatur und die
Claves dess Bass und Discants ordenlich nach
einander vorzeichnet und ihm solliche auf dem
Instrument zuverstehen geben, auch ihme die
noten schön in der Ordnung über einander ge-
setzt und die tabulatur zuverstehen geben, daraus
er hat lehrnen schlagen.
Dritens, ob ich ihn nit die Coral mess nach
gebrauch der ordenlichen tonos völlig habe lehr-
nen auf der Orgel schlagen.
Zum vierten ob ich ihme nit die 8 tonos wel-
liche ein yedweder Coralist mues wissen, von
wellichen er vormahls mihe kein Wissenschaft
gehabt, ordenlich auf der tabulatur, mit schönen
tocaten und fugen auch versen zierlich aufgeset'it
und gelehrnet.
Finftens, ob ich ihm den General Bass mit
seinem zuegeherigen stimmen nit ordenlich und
fleissig underichten, wie auch alle 4 stimmen als
Discant, Alt, Tenor, Bass durchaus lehrnen schla-
gen.
Zum sechsten ob ich ihme das fundament auf
Viola di gamba gezaigt und ihn darauf gelehrnet,
aus den noten und ihm sein exercitium sowol in
der kirchen als in haus zuegelassen. ,,
147: