$      &"   Knjiga prof. Jo`eta Hlebša, Kozmos, evo- lucija, `ivljenje je vsota štirih esejev: Izvor in nastanek vesolja, Razvoj ali evolucija `ivih bitij, Problemi in meje evolucionizma in Bit in bistvo `ivljenja. Nekateri med njimi so bili v skraj- šani obliki objavljeni v (Celovškem) Zvonu. Predstavljajo sicer celoto, vendar jih je mo`no brati tudi vsakega zase. V tej obravnavi so teme zdru`ene glede na tri osnovna èlovekova èudenja t.j. kozmos kot fizièno vesolje — vsemirje, evolucija in po- jav `ivljenja. Na ta èudenja in z njimi pove- zana obèe èloveška vprašanja od kod in zakaj (èemu) dajejo odgovor religije. Za našo obrav- navo bo izhodišèno uèenje kršèanstva, da je v zaèetku Bog ustvaril nebo in zemljo. S tem v zvezi naj takoj omenimo, da je prav kršèans- tvo s svojim pozitivnim odnosom do zemelj- skih stvarnosti iz sebe rodilo naravoslovno znanost in oplemenitilo filozofijo, ki posku- šata dati odgovore na gornja vprašanja na os- novi obèe èloveških spoznanj in znanstvenih analiz. V njunih zakljuèkih nekateri spozna- vajo, da konènih odgovorov ne vemo (in jih ne bomo vedeli), najbolj glasni pa se ob tem vrtijo v ozkem krogu in hoèejo v zadnji razlagi za vsako ceno izkljuèiti osebnega Boga Stvar- nika ali pa pristajajo kveèjemu na boga, ki je eno z naravo. 5& /  Kozmos v fizikalnem pomenu je zvezdnato nebo nad menoj. Imenujem ga tudi vsemirje. Kozmos-stvarstvo, ki je v ozadju veèine Hleb- ševega razpravljanja, pa je celokupnost `ivega in ne`ivega sveta, skupnost vsega bivajoèe- ga. V obeh je osrednje vprašanje njun nasta- nek. V kozmosu-stvarstvu pa nas zanima predvsem tudi zaèetek in nastop `ivljenja. Kozmos-stvarstvo (torej tudi kozmos-veso- lje) sta podvr`ena evoluciji. Avtor prizadevno poka`e, kaj pravita znanost in filozofija (na- rave) o tem “Kaj je izvir vesolja, kaj je evo- lucija in kako jo moramo pojmovati in konè- no, kaj je pravzaprav `ivljenje”. Njegov “kaj?” vsebuje tudi la`ja, a kljub temu odprta na- ravoslovna vprašanja “Kako deluje ?”. Nara- voslovni odgovori na ta vprašanja (kolikor jih je, veliko pa jih mora šele priti), so rezultat ek- saktnih prouèevanj, katerih osnovni postopki so meritve. O teh odgovorih prof. Hlebš ne razpravlja. Predmet njegove obravnave so pred- vsem teorije, modeli, ki slonijo na merskih ugotovitvah ali pa na splošno èloveških èut- nih spoznanjih. Lahko jih na kratko oznaèi- mo kot Filozofija narave (Naravna filozofija), èeprav ta izraz lahko pri nekaterih avtorjih po- meni kaj bolj doloèenega. Nastanek vsemirja je prvo vprašanje vsa- kokrat, ko se zazremo v zvezdnato nebo. Za pristaše judovsko kršèanskega uèenja je `e omenjeni odgovor trdno postavljen: “V za- èetku je Bog ustvaril nebo in zemljo”. Velik del zahodne filozofije narave pa se vrti okrog dokazovanja, da stvarsvo Boga ne potrebu- je. Odgovor na to vprašanje išèejo ob vna- prejšnji predpostavki, da vprašanje o Bogu sploh ni dopustno vprašanje. Pri tem upora- :=  +:  7 # 8+ ? $' 5&  6 +  9"  + <   EE   # bijo (pogosto izkrivljene) kozmološke ali pa tudi druge naravoslovne izsledke. Med naravoslovno-kozmološkimi, mersko podkrepljenimi trditvami, sta najpomembnej- ši dve: vesolje je konèno (vsebuje veè miljard galaksij) in vesolje se širi. Trditvi sledita iz as- tronomskih opazovanj in iz merjenja spektra svetlobe, ki jo sevajo zvezde. Merjene spek- tralne èrte za nekatere znaèilne atome v zvez- dah najdemo pri nekoliko veèji valovni dol- `ini, kot jo izmerimo pri svetlobi mirujo- èih svetil na zemlji. Premik èrt k veèjim va- lovnim dol`inam (proti rdeèemu delu spek- tra) pa je znaèilen za svetila, ki se gibljejo. Tak premik pri svetlobi iz zvezd (k valovni dol`ini rdeèe svetlobe — rdeèi premik) se da torej razlo`iti s predpostavko, da se ta ne- besna telesa od nas oddaljujejo. Presenetljiva je ugotovitev (Hubblov zakon), da je njihova hitrost tem veèja, èim bolj so od nas odda- ljena. Nebesna telesa se oddaljujejo v vseh smereh. (To širjenje vesolja najbolje pona- zorimo s sistemom balonov, ki so vgrajeni drug v drugega in so na njih narisane galak- sije. Ko take balone napihujemo, se vse zvez- de oddaljujejo med seboj). Èe se je vesolje širilo tudi v preteklosti, iz preproste ekstra- polacije sledi, da se je nekoè zaèelo širiti. Kozmologi so ob razumnih predpostavkah izraèunali, da se je to zgodilo pred okrog 15 milijardami let. To rojstvo vesolja imenu- jejo “veliki pok (Big-Bang)”. Tudi z naravoslovnega stališèa je pri tem najbolj zanimivo vprašanje, kaj pravi model o dogajanju ob samem zaèetku, t.j. ob t = 0. Èe omenjena preprosta ekstrapolacija vesolja na zaèetek velja, bi moralo biti tedaj vesolje neskonèno majhno in bi moralo torej biti ne- skonèno gosto. Takega stanja pa kozmologi, èeprav podprti z matematiènim orodjem, niso sposobni obravnavati. Vendar se jim ob po- moèi znanja o osnovnih delcih snovi odpre vsaj pribli`na slika dogajanja `e po izredno kratkem èasu 10 -43 sekunde. Tedaj naj bi imelo vesolje temperaturo 5 1033 Kelvina in gosto- to 10 39 g/cm 3 . Od tu naprej se vesolje ohlaja in po milijon letih pade njegova temperatura na 3000 K. Iz nukleonov in elektronov se tvo- rijo atomi. Snov v atomarnem stanju je ve- liko manj obèutljiva na razdiralne fotone in tako so dani pogoji za nastajanje ozvezdij in zvezd. V njih pod velikim pritiskom nasta- jajo te`ki elementi. Pribli`no èez 1010 let se po- javi na zemlji `ivljenje in konèno tudi èlo- vek, ki danes poskuša rekonstruirati proces, ki je omogoèil njegov obstoj Temperatura elektromagnetnega sevanja v vesolju naj bi po raèunih kozmologov do danes padla na vsega 3 K. Ko so leta 1965 eks- perimentalno ugotovili, da je vesolje napol- njeno z elektromagnetnim sevanjem s to tem- peraturo, so si pristaši prapoka oddahnili. To še posebej velja v zadnjih letih, ko so meri- tve pokazale, da se tudi moè prasevanja ujema z izraèunano vrednostjo. Poleg tega pa vse ra- ziskave ka`ejo, da je gostota snovi v vesolju manjša od 7. 10-30 g/cm 3, kar je pogoj za to, da se bo vesolje kar naprej širilo. V zvezi z modelom prapoka so veliko za- nimanja dele`na prizadevanja svetovno zna- nega (invalida) S. Hawkinga, da bi v “svetovni enaèbi” pri opisu prapoka obšel te`ave z obravnavo dogajanja v samem zaèetku (t = 0). Predlaga, da podobno kot pri vesoljskem pro- storu, ni zaèetka, ne konca.Tega tudi ni pri vesoljskem èasu in torej ni trenutka stvarjenja. V tej sliki vesolje ne more biti niti ustvarjeno niti unièeno. Stvarnik je odveè. Vendar je Hawking prezrl, da v judovsko-kršèanskem uèenju Bog ni tisti, ki je vesolje samo ustvaril, ampak ga predvsem tudi vzdr`uje. Torej ima stvarnik svoje mesto tudi v Hawkingovem mo- delu. Zanimivo je, da sam Hawking pri svo- jem razpravljanju naleti na to oviro. Njegova matematièna obravnava sloni na zaèetnih po- gojih, ki vsebujejo snov z izbranimi lastnost- mi. Ta snov pa je popolnoma prigodna, saj bi lahko bila kakršnakoli s kakršnimikoli last-      &"      nostmi. Snov je paè takšna, kakršna je izšla iz Stvarnikovih rok. Model prapoka ne nasprotuje uèenju o stvarjenju sveta, nasprotuje pa zakonu o ohra- nitvi energije (vkljuèno z dele`em energije, ki v skladu z Einsteinovo enaèbo pripada masi). Zaradi tega so mnogi namesto prapoka iskali drugaène modele za razvoj vesolja. Naj omenim samo model oscilirajoèega vesolja. Nekateri govorijo o zaporedju prapokov. Po tem modelu naj bi današnjemu obdobju šir- jenja vesolja sledilo obdobje krèenja in spet širjenja itn. V tej sliki naj bi bilo vesolje veèno in naj ne bi imelo ne zaèetka ne konca. S tem v zvezi je zanimivo, da tako ponavljajoèe se ali veèno vesolje poznajo vse druge religije in kulture, vkljuèno z antiènimi (Aristotel), razen judovsko-kršèanskega uèenja. Zanimivo je tudi, da je Aristotelovo uèenje o veènem ve- solju spravil v sklad s kršèanskim uèenjem sv. Toma` Akvinski `e v 13. stoletju. Najprej je razumsko dokazal, da sveta ni mogoèe raz- lo`iti, èe ne bi bil ustvarjen. Vse ustvarjeno pa ima svoj izvor v Stvarniku in je od njega popolnima odvisno. Odvisnost pa je meta- fizièna in ne èasovna. Model prapoka, ki torej, vsaj na prvi po- gled, neposredno pušèa prostor za Stvarni- ka, pa izrecno zavraèajo celo nekatere kršèan- ske loèine, posebno v ZDA, èeš da se izraèu- nana starost vesolja ne ujema s svetopisem- sko starostjo vesolja, po kateri naj bi bilo ve- solje ustvarjeno pred pribli`no 6000 leti. Mo- del prapoka pa ni v nasprotju z biblijo, èe dne- ve stvarjenja gledamo simbolièno kot razlièna obdobja v zgodovini kozmosa, kot je uèil sv. Toma`. Vsekakor pa prav gotovo ne velja, da je model prapoka “neznanstveni papeški za- kljuèek”, kot ga je opredelil nek sovjetski znanstvenik. @  Razvoj kozmosa-vsemirja, posebno èe iz- hajamo iz njegove sedanje faze, poteka v smeri ni`anja vsemirske temperature in s tem veèanja entropije, ki je merilo za nered. Kozmos se to- rej razvija iz stanja veèjega reda v stanje maj- šega reda. Zanimivo je, da je pri `ivih orga- nizmih proces prav obrnjen: `ivi organizmi iz nereda ustvarjajo red. Snovne delce, ki so v okolju v “neuporabnem” stanju, `ivi orga- nizem vgradi v svoje organe, jih s tem akti- vira in tako v nasprotju z entropijskim zako- nom njihovo entropijo zmanjša. @ivljenje je upor proti entropijskemu zakonu. Ni èudno to- rej, da se pojavu `ivljenja èudimo. Pri razmišljanju naravoslovcev materia- listov, kako je na zemlji nastopilo `ivljenje, je velika skušnjava, da bi videli `ivljenje kot rezultat kemijsko fizikalnih zakonov, da je `ivljenje izšlo iz ne`ive snovi. Še leta 1877 je Haeckel uèil, da èe kemijske snovi, ki jih najdemo v celicah `ivega organizma, primer- no zdru`imo, te snovi ustvarijo dušo in telo `ivega organizma in èe so pogoji posebno ugodni, postanejo èlovek” in zakljuèuje: “S tem preprostim modelom je misterij stvars- tva razlo`en, bo`anstvo nepotrebno. Natopa nova era, era velike znanosti.” Haecklov mo- del `ivljenja je bil, podobno kot mnogi dru- gi, popolnoma za lase privleèen, saj avtor svojega modela ni utemeljil. Èeprav je `i- vel `e znotraj “znanstvene ere”, njegov odnos do eksperimentalne “resnice” ni boljši kot pri srednjeveškem avtorju, ki je uèil, da èe damo v lonec nekaj `ita in staro krpo in vse lepo zapremo, se bo v loncu vzredila miš. Še danes ni mogoèe potrditi niti prvega ko- raka Haecklovega modela, èeprav je Muller leta 1952 uspel iz mešanice vodih par, amo- niaka, metana in vodika pridelati nekaj ami- nokislin (ki so bistveni sestavni del `ivih ce- lic), èe je mešanico za veè dni izpostavil vi- sokonapetostnemu razelektrenju. Neuspeh Haeckloovih trditev pa ne smemo šteti za zmago uèenja o stvarjenju. Namreè, tudi èe uspe ustvariti v laboratoriju `ivo celico, to ne bo dokaz o nepotrebnosti Bo`jega posega.      &"    # Pri tem podvigu bodo namreè delovale sile, ki jih znamo sicer dobro opisati, vendar pa je in bo njihov zadnji izvor (odgovor na vpra- šanje “zakaj”?) za naravoslovce ostal zavit v meglo, za vernike pa bo sestavni del razo- detja. Tega se je npr. dobro zavedal Newton, ko je te`nost, ki jo je odkril, imenoval qua- litas occulta. Èloveškemu umu je torej dano, da z znanstvenimi metodami kuka v Bo`jo de- lavnico in pri tem ugotavlja, kako Bog de- luje. Na splošno išèe globlje vzroke za po- samezne pojave v naravi. Najpogosteje so ti vzroki sile (gravitacijska, elektrièna, jedrska, šibka) in se da z njimi opisati (vèasih vsaj pribli`no) skoraj vse fizikalne pojave, pri ka- terih sta vzrok in uèinek enolièno poveza- na. Sem ne spadajo kaotièni pojavi. @e pri kvalitativnem opisu `ivljenskih procesov pa uvidimo, da je treba vpeljati nov princip, ki ga imenujejo elan vital, finalnost. Prof. Hlebš ga po Aristotelu imenuje entelehija (imeti cilj v sebi). Pri takih procesih je enolièna pove- zava med vzrokom in uèinkom izgubljena in veliko razliènih vzrokov vodi do istega (smotrnostnega, finalnega) uèinka. Najpre- prostejši primer, kjer proces lahko razlo`imo le z uporabo tega principa je regeneracija vr- tinèarjev. Èe organizem razre`emo na ne pre- majhne košèke, iz vsakega nastane celotni organizem. Ko s temi organizmi postpek po- novimo, dobimo spet celotne organizme. Èe je organizem pred razrezanjem izsušen za- radi dolgotrajne lakote, nastanejo spet ce- lotni organizmi, vendar manjši. Èeprav entelehija nakazuje smotrnost v naravi in torej nakazuje potrebo po Stvarniku, ga sama po sebi ne dokazuje niè bolj kot fiz- kalne sile, ki so prigodne, saj bi lahko bile ka- kršnekoli. Seveda bi bil pri drugaènih silah svet drugaèen, vendar bi v sebi še vedno skri- val našemu razumu nedostopno vprašanje “Zakaj”? Princip finalnosti je treba vpeljati tudi pri razlagi evolucije. (6 Evolucija je najbolj naravoslovno vpraša- nje, ki ga obravnava dr. Hlebš. Zahteva na- mreè odgovor o podrobnostih znotraj Hleb- ševih osnovnih vprašanj: o razvoju vesolja in o razvoju `ivljenja izhaja iz (znanstvenega) razmišljanja o tem, ali je bil svet ustvarjen tak, kot je, ali pa se je s èasom spreminjal. Èe be- remo Prvo Mojzesovo knjigo dobesedno (ozko), je bilo vse stvarstvo ustvarjeno tako, kot je danes, za evolucijo ni prostora. Vendar moderna opa`anja (širjenje vesolja, fosili) ka- `ejo prav v nasprotno smer. Zato je velika sre- èa, da je sv. Toma` Akvinski vpeljal simbolièno branje sv. Pisma (razen, èe je vsebina moral- nega znaèaja). Èe dnevi stvarjenja niso pravi dnevi, ampak èasovna obdobja, ni reèeno, da bi morala biti `iva bitja ustvarjena taka, kot jih poznamo danes. (Nekateri, manjšina, ki vztrajajo na dobesednem branju Svetega pi- sma, skušajo problem rešiti s trditvijo, da je svet res star le okrog 6000 (naših) let, kot sledi iz neposrednega štetja èasa, Bog pa je npr. fo- sile “postaral” na starost , ki jo odkriva pa- leontologija). Razprave o evoluciji se vrtijo okrog dveh vprašanj: a) kako je evolucija potekala in b) kakšni vzroki so jo narekovali. Glede poteka evolucije so ugotovitve s èa- som vse bolj zapletene. Medtem ko je v èa- su Darvina in njegovih bli`njih naslednikov kazalo, da lahko razvoj od manj razvitih bitij do bolj razvitih ponazorimo z razvejanim dre- vesom, ga sedaj ponazarjamo s snopom veè loèenih stebel. Ta ugotovitev pa se `e dotika razlage vzro- kov za evolucijo. Za darviniste je evolucija posledica izbora na osnovi boja za obstanek, (naravni izbor). Sloni na ugotovitvi, da imajo v razvojnem procesu prednost tisti osebki, ki so najbolje prilagojeni okolju. Ko njihove lastnosti postanejo dedne, vrsta s takimi last- nostmi prevlada nad tistimi, ki takih lastnosti nimajo. V naravi bi torej morali opaziti samo      &"      bitja, ki so okolju prilagojena glede na to, kako dobro izkorišèajo naravne danosti za svoj obstanek. Naravni razvoj — evolucija — mora potekati od manj prilagojenih (razvi- tih) vrst do bolj razvitih. Vse današnje vrste bi morale izhajati iz enega prednika, razvoj pa bi moral biti predstavljiv z `e omenjenim drevesom. Dejstvo, da slika razvoja `ivih bitij ni dre- vo, ampak skupek dreves, ki izhajajo vsako iz svojega prednika, ka`e, da darvinistièna raz- laga vzrokov evolucije le delno ustreza dog- nanjem paleontologije, saj veè “razvojnih dre- ves” pomeni veè razliènih zaèetnikov, za kar pa darvinizem nima razlage. Da to razlo`i- mo, moramo privzeti za osnovo evolucije princip, Aristotelovo entelehijo. Po tem naèelu imajo `iva bitja (in tudi vesolje) “cilj v sebi”. Doseganje tega cilja se da pri `ivih bitjih za nekatere primere razlo`iti z naèelom narav- nega izbora. Kot je za kristjane vsako posamezno `iv- ljenje del Stvarnikovega posega v stvarstvo, tako je del tega posega tudi evolucija. Oboje nam ka`e kako stvarnik “deluje”. Zakaj deluje tako in ne drugaèe, pa bo ostalo skrivnost. V zvezi z evolucijo Hlebš veliko pozornosti posveti francoskemu jezuitu p.Teilhardu de Chardinu. Ta je sredi prejšnjega stoletja ju- dovsko kršèansko uèenje o stvarjenju in smi- slu zgodovine stvarstva poskusil razlo`iti na osnovi evolucije, kot jo razlaga dialektièni ma- terializem (diamat). Materiji, ki je v uèenju diamata veèna, je pripisal dvojnost, jo ime- noval “duh-materija” in jo tako, po zgledu dei- stov, vsaj delno pobo`anstvil. S tem pa nje- gov Bog ni veè absolutno transcendenten, am- pak “duša kozmosa”, nekakšen prvi gibalec evolucije, ki je z enim delom svoje biti zdru- `en s kozmosom. Ob stvarjenju se pojavi kot Bog Alfa ali stvarnik, ob koncu èasov pa bo vsebovan v “kristogenezi”, nadèloveškem kolektivu, v “Vse-osebi Omega”, ki je cilj vsega razvoja. Za Chardina je evolucija posledica kompleksikacije materije in `ivljenje mu je specifièni uèinek materije, ki je postala za- pletena. Èlovek pa ni niè drugega kot evo- lucija, ki se je zavedla sama sebe. Teilhardovo uèenje je bolj pesništvo kot re- sno znanstveno razpravljanje. Nekateri ga imenujejo celo “nezaslišana mešanica znanosti in fantazije.” Hlebš pravi, da se v Teilhardovi veliki “pesnitvi” prepletajo “mistièno izkustvo, njegova goreèa vera, smele vizije naravoslovca, kult sveta in evolucija”. Zgodovinskega Kri- stusa je “povišal v kozmogenetski princip in mu dodelil funkcijo zdru`evanja. Kozmoge- neza je postala Kristogeneza.” Sam Chardin pa je dejal, da je ves njegov napor usmerjen v odkitje nekega novega “boljšega kršèanstva”, torej religije, “v kateri se osebni Bog spremeni v dušo sveta , kot to zah- teva naša stopnja kulture in religiozni razvoj.” Ne gre mu za to, da bi se Kristusa postavljalo èez svet, ampak, da se vesolje pankristizira ... Zlo sedaj ni veè kazen, temveè znamenje in uèinek napredka in materija ni veè s krivdo obte`en ni`ji element, ampak snov duha. =   Izgleda, da so osnova veèine tekstov, ob- javljenih v obravnavani knjigi predavanja, ki jih je imel avtor na teološki fakulteti v Salz- burgu, vendar ne v okviru nekega osnovnega predmeta, ampak bolj kot izbrana poglavja za slušatelje, ki so se z osnovmi obravnava- nih problemov sreèali `e kje drugje. Tudi za bralca, ki se še ne pozna temeljnih ugotovitev filozofije narave, bi bilo dobro, èe bi se sez- nanil z njimi v kakem manj zahtevnem tekstu, nato pa bi se lotil Hlebševe knjige. Druga mo`nost je branje ob kakem odprtem filo- zofskem slovarju (npr. slovar Janka Kosa). Na vsak naèin pa knjiga ni namenjena za prvo branje v postelji ali na kavèu. Treba je sesti za mizo s svinènikom v roki. Knjiga Kozmos, evolucija, `ivljenje ni la- hek, je pa bogat tekst. Dotakne se skoraj      &"    # vsakega avtorja, ki je prispeval kaj original- nega (èetudi ne zelo pomembnega) k da- našnjim “slikam” v okviru filozofije narave (teh slik je veliko, pogosto pa so med se- boj celo v nasprotju). Hlebš vse te razisko- valce skrivnosti kozmosa, evolucije in `iv- ljenja dobro pozna kot naravoslovec in kot filozof in jih tudi ustrezno predstavi. Po- sebno skrbno pa predstavi in oceni Teilhar- da de Chardina, ki ga kot kristjana tudi naj- bolj vznemirja. Morda bi bila knjiga nekoliko la`ja, èe bi bili prispevki bistvenih avtorjev predstavljeni nekoliko bolj izrazito, da bi bolj štrleli iz pov- preèja. Vsekakor pa je knjiga vredna ponov- nega branja, takrat pa je njeno mesto lahko tudi na noèni omarici. Vsekakor pa avtor v vsakem poglavju na kratko, jedrnato, dokaj razumljivo poda bis- tvene trditve posameznih mislecev ali misel- nih šol in jih sooèa med seboj. Opozarja na nedokazane postavke njihovih trditev oziroma na dejstva, ki se ne skladajo s privzetimi dom- nevami. Na ta naèin vzpodbuja bralca, da tudi sam išèe odgovore na izzive, ki mu jih je avtor nakazal. Seveda pa tako kot v veèini knjig, tudi v Hlebševi najdemo posamezne odlomke, ki bi jih bilo mogoèe bolje domisliti. Nekate- ri taki primeri so: Str. 14, tretji in èetrti odstavek: Hlebš: “Kot dokaz, da se materija sama organizira v zapletenejše tvorbe in celo v `iva bitja, navajajo t. i. disipativne strukture ozi- roma sisteme”... Ti so v stanju, ki je “odda- ljeno od termodinamiènega ravnote`ja ... in kjer se stalno dovaja energija od zunaj ..., kar omogoèa, da nastajajo doloèene urejene strukture, npr. bolj zapletene molekule. Tu vidijo nekateri znanstveniki spremembe v smeri kompleksnosti, kjer so druge mo`nosti izpodrinjene.” Take pojave so eksperimen- talno opazili pri velemolekulah. Razlo`lji- vi so z lokalno fluktuacijo entropije, pri èe- mer pa entropija celotnega (veèjega) siste- ma zadošèa termodinamski vrednosti. Opa- zovani procesi so eksperimentalno ponov- ljivi, saj pri tem zasledujejo obnašanje ve- likega števila molekul V tem pomenu je na- slednji stavek prof. Hlebša “dokler namreè naravoslovje gradi na eksperimentalni po- novljivosti in matematiènem opisu, je po- jem samoorganizacije tujek” nenatanèen. Eksperimenti kemikov so ponovljivi, niso pa ponovljivi posamezni dogodki. Med sa- moorganiziranim spajanjem velemolekul in “samoorganiziranim” nastankom `ivega bitja ali èloveškega bitja, npr. Beethovna, ki napiše Deveto simfonijo, pa so vsemirske daljave. Str. 32. spodaj: “... iskanje sinteze med znanostjo in re- ligijo je skrajno vprašljivo poèetje.” Sinteza med znanostjo in religijo je res vprašljiva. La`e je razpravljati o razhajanju med obema. Dokler se znanost trdno zave- da in dr`i svojih meja, se s (kršèansko) reli- gijo ne razhaja in to velja tudi za evolucijsko teorijo (evolucijski nauk). Velike neobvezne napovedi in sklepi na osnovi skromnih po- datkov pa npr. evolucijsko teorijo zlahka obr- nejo proti religiji. Pri dosledni obravnavi tega problema pa moramo najprej ugotoviti, da taka evolucijska teorija sploh ni to, za kar se prodaja, ampak vnaprejšnji svetovni nazor — evolucionizem, ki pa je izdelan prav zato, da nasprotuje religioznemu uèenju. str. 116: “... verjetnost ... nastanka gena s 100 nu- kleotidi je 1:1060” Da, èe bi bilo res tako, kot so predvide- li avtorji raèuna. Naredili so zelo pogosto na- pako, da so za makromolekulo predvideli last- nosti majhne molekule, t.j. nesposobnost “sa- moorganizacije”, ki je ravno pri nukleinskih kislinah dokaj velika.      &"      Str. 125: “Vsi procesi v fiziki in kemiji so naèelno reverzibilni ali obrnljivi. Nasprotno temu pa je razvoj vesolja in `ivljenja ireverzibilen in usmerjen proces.” Formulacija se zdi nekoliko preohlapna. Pri (fizikalnih) procesih znotraj atoma do nedavnega neobrnljivosti niso mo- gli dokazati. V klasièni mehaniki je obrnlji- vost temeljno dejstvo. Termodinamski in ke- mijski procesi (prehodi) v velikih sistemih so obrnljivi le pri majhnih temperaturnih (kon- centracijskih) razlikah. Procesi v `ivi naravi pa so vedno ireverzibilni. Str. 215: “omne vivum ex vivo” je apriorna trditev, ki še ni vsestransko dokazana. Pasteurovi po- skusi so le delen dokaz in veljajo za sedanje razmere in za stvari, ki jih je opazoval. Za do- gajanja v “prajuhi”, èe je bila, pa nimamo do- kaza. Ne za ne proti. Str. 226: “V veèini primerov obstaja nesorazmerje med materialnimi, kot dra`ljaj delujoèimi dejavniki, in biološko reakcijo v tem smi- slu, da je v reakciji vsebovano mnogo veè kot v dra`ljaju. V obmoèju vitalnega ne velja fi- zikalni princip o enakosti akcije in reakci- je.” Sklep ni presenetljiv, saj naèelo o ena- kosti akcije in reakcije velja ob sodelovanju (interakciji) med dvema (toèkastima) tele- soma, ko ni na razpolago notranje energi- je. Pri zapletenih sistemih se ob dogodku lahko notranja energija sprosti. (Biološki si- stemi vsebujejo notranjo energijo, ki jo pri- dobivajo in kopièijo neodvisno od veèine zu- nanjih dra`ljajev.) V takem primeru med zaèetnim “dra`ljajem” in konènim uèinkom zakon o enakosti akcije in reakcije ne ve- lja. Morda smemo o akciji in reakciji v tem primeru govoriti le ohlapno, nefizikalno. Zelo preprost zgled za dogodek, ko akci- ja in reakcija nista ustrezna pojma, je spro- `itev otroške puške na vzmet. Ob pritisku na petelina se sprosti notranja energija stis- njene vzmeti, ki po`ene izstrelek. Med silo, s katero spro`imo petelina, in silo, s katero vzmet pritiska na kroglo, ni nikakršne po- vezave. Pogoj za dogodek je le, da je sila na petelina dovolj velika, da ga izmakne iz mi- rovne lege. Podobno velja pri navadni puš- ki, le da v tem primeru izstrelek potisne po cevi vroèi plin, ki nastane ob kemijski reak- ciji v smodniku. Ustrezen zgled pri `ivem organizmu je npr. preizkus kolenskega ref- leksa. Ko udarimo po kolenski pogaèici, vi- seèa noga trzne. Trzaj je (skoraj) neodvi- sen od sile kladivca, èe je le-ta dovolj ve- lika, da povzroèi trzaj.      &"