Foštnina placana v gotovini Cena 1.50 Din Izhaja vsak petek ob 17. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 Din, v Celju z do- stavo na dotn po raznašalcih 550 Din, za inozemstvo 10 Din // UredniStvo in uprava: Celje, Strossmayerjcva ul. 1, pritličje, desno// Telefon št. 65 // Račun pri poštnetn čekov- nem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 // Štev. 5. Celje, petek 29. januarja XQ37 Leto XIX. Za ^radnjo justicne palace v Celju Naš list je že ponovno pisal o nujni potrebi gradnje moderne justične pa- lace v Celju. Mestni svet celjski je v svoji seji 15. t. m. sklenil tole spomenico glede gradnje justične palače: Mestna obČina celjska prosi in po- ziva kr. vlado, da brez odloga zasi- gura potrebna sredstva za gradnjo mo- derne justične palaČe v Celju. To svojo prošnjo opira na sledeče, v spomenici mestne občine, sklenjeni v mestnem svetu celjskem dne 29. no- vembra 1935, navedene tehtne razloge: Gradnja justične palače v Celju se obravnava že izza leta 1905. in je sto- pila tik pred izbruhom svetovne vojne v zaključen štadij. V poletju 1914. se je pričelo že rušenje zgradbe bivšega okrožnega sodišča, kjer naj bi se zgra- dila nova justična palača. Okrožno sodiSče se je tedaj moralo namestiti v stari mestni zgradbi Grofiji, kjer še danes životari v dokaj primitivnih pro- storih, dasi je bila ta premestitev le zasilna. Svetovna vojna je izvedbo le- pega projekta justične palače žal pre- kinila in zadevaje bilatedaj in pozneje ponovno odložena na nedoločen čas. Sedanja razmestitev okrožnega so- dišča in državnega tožilstva v štirih poslopjih, od katerih je le eno državna last, je povsem neprimerna, nepraktična in zamudna za uspešno uradovanje. Tudi so uradni prostori obeh sodišč žal tako borni, pomanjkljivi in primi- tivni, da škodujejo ugledu države, pra- vosodstva in mesta Celja, ki šteje skoraj 20.000 prebivalcev in slovi kot pri- ljubljeno letoviSČe in tujskoprometno središče. Jetnišnica celjskega okrožnega so- dišča je glede na zahteve, ki jih stavi danaSnja doba na take zavode, poseb- nost za vso dravsko banovino. Služila naj bi kot vzgled, kako naj jetniSnice ne izgledajo. Prostori so nehigienski, mračni, tesni in brez vseh modernih pridobitev na tem področju. Tudi so krajevno občutno ločeni od obeh celj- skih sodišč. Po zakonu predpisani mla- dinski oddelek, ki je zlasti v današnjih časih tako neobhodno potreben, jim manjka. Mesto Celje je edini sedež okrož- nega sodišča v dravski banovini, ki nima justične palače. Novo mesto, ki je dokaj manjše mesto in je sedež okrožnega sodišča, se ponaša že celo vrsto let z reprezentativno pravosodno palačo. Celo sreska sodišča v manjših krajih dravske banovine so glede pro- storov na boljšem kot pa sta celjski sodiSči, ker imajo že več let državne stavbe, ki odgovarjajo potrebam pra- vosodstva. Tako pa primer sreska so- dišča v Slovenski Bistrici, Litiji in na Vranskem. Gradnja justične palače pa je po- stala neodložljiva tudi iz razloga, ker mestna občirta nujno potrebuje vsled priključitve okoliške občine mestni občini celjski za svoje urade vso po- slopje mestnega poglavarstva, v cigar drugem nadstropju ima svoje uradne prostore sresko sodišče. Potreba po teh prostorih za mestno občino celjsko je postala tako nujna, da bo morala mestna občina v najkrajšem času sres- kemu sodišču odpovedati zadevno na- jemno pogodbo. Enako nujno potrebuje mestna občina Grofijo, kjer namerava namestiti muzej, Glasbeno Matico in mestno knjižnico. Razen teh že znanih razlogov pa bi bilo upoštevati še sledeče: Mesto Celje kot središče dravske banovine in Slovenije ima samo štiri državne zgradbe, od katerih služita samo dve uradom, to je sreskemu na- čelstvu in pošti, dočim sta dve name- njeni šolskim potrebam (državna re- alna gimnazija in rudarska sola). V primeri z Mariborom in Ljubljano se zato mesto Celje upravičeno čuti za- postavljeno, kajti Stevilo državnlh zgradb v Celju ni nikakem pravem razmerju s številom državnih zgradb v Ljubljani in Mariboru. Silno zapostavljeno se čuti tudi na- pram Beogradu, Skoplju, Nišu, Zagrebu, Banjaluki in številnim drugim mestom, v katerih je država naravnost ogromno gradila. Mestna občina je dala za gradnjo justične palace na razpolago svoje najlepše stavbi§če, to je zemljišče na na Glaziji v približni izmeri 14.000 m2. Mestna občina se je zavezala, da o- stalega dela Glazije ne bo zazidala, temveč da ga bo po dograditvi nove sodne palace izpremenila v javni park. Dalje se je mestna občina zavezala v izvestnem roku zgraditi potrebne komunikacije ob novi justični palači. Končno je mestna občina dala v o- bliki predujma na razpoiago znesek 30.000 Din, da je državna uprava mogla pristopiti k izdelavi načrtov za novo justično palačo in jih tudi že izdelati. Kr. vlado prosimo, da vse gornje tehtne razloge upošteva in za gradnjo justične palace tako pravočasno zasi- gura sredstva odnosno kredite za pla- čevanje anuitet za posojilo, ki naj se v to svrho najame, da bo gradnjo justične palače mogoče pričeti v poletju 1937. Ta spomenica je bila predložena predsedništvu ministrskega sveta, mi- nistrstvu za pravosodje, ministrstvu za notranje zadeve, ministrstvu za narodno zdravje in socialno politiko, ministrstvu za finance, kr. banski upravi dravske banovine in predsedništvu okrožnega sodišča v Celju. Celje dobi 8 milijonov posojila Izredna seja mestnega sveta - Sanacija Mestne hranllnice v Celju Celjski mestni svet je imel 22 t. m. izredno sejo. Na dnevnem redu je bilo najetje 8-milijonskega posojila pri Drž. hipotekarni banki. Župan je najprej poročal, da je prejel lani 24. aanla od mestnega sveta pooblastilo, da ukrene vse potrebno za najetie posojila pri Državni hipotekarni banki do zneska 6 milijonov dinarjev. Mestno poglavarstvo pa je nato prosilo za 8 miliionov Din posojila. S tem zneskom bi mestna občina vrnila posojilo, ki ga ima pri Mestni hranilnici v Celju, in plaČala še nekaj dru^in posojil. Sedaj je prejela občina obvestilo, da ji je posojilo pri DHB zagotovljeno. DHB je iz posojila ki ga je dovolila mestni občini mari- borski, že nakazala Mestni hranilnici v Celju 3 rmlijone Dm na račun dolga, ki ga ima Mestna hranilnica v Mariboru pri Mestni hranilnici v Celju. S poso- jilom mestne občine celjske pri DHB bo vzpostavljena likvidnost Mestne hra- nilnice v Celju, ožtvelo pa bo celjsko gospodarstvo sploh. Na predlog finančnega referenta je nato mestni svet soglasno sklenil, da najame mestna občina pri DHB 8 mi- ljonov Din posojila po 7% obresti za dobo 15 let. Do 1. aprila t. 1. bo pla- cate občina samo obresti, od tega dne dalje pa bo plačevala tudi anuitete. Posojilo se dvigne takoj v celotnem znesku. Z njim bo občina poravnala svoj dolg pri Mestni hranilnici v Celju in konvertirala nekatera druga posojila, ki imajo višjo obrestno mero nego novo posojilo pri DHB. Z novim posojilom si bo občina pnhranila na obrestih letno okrog 100.000 Din. Mestna občina do- voli DHB predznambo vrstnega reda na vse nepremičnine in ji zastavi tudi svoje davčne dohodke. Pri slučajnostih je župan na pritožbo m. s. Wltavskega izjavil, da bo pri Že- lezmški upravj interveniral zaradi pred- časnega spuSčania železniških zapornic na Mariborski cesti. Zapornice so spu- ščene včasih cehh 15 minut in ovirajo promet na tej izredno frekventirani državni cesti. Novi proracun mestne obeine celjske Proračun mestrie občine celjske in njenih podjetij za upravno leto 1937-38 je do vštete sobote 31. t. m. razpolo- žen prebivalstvu na vpogled pri mest- nem računovodstvu. Vsak clan mesta Celja, kakor tudi vsaka oseba, ki pla- čuje neposredni davek od kateregakoli dohodka v mestu Celju, ima pravico v navedenem roku staviti k predlogu svoje pripombe, ki jih je treba vložiti pri mestnem poglavarstvu. Predlog novega mestnega proračuna predvideva 15,064.863 Din izdatkov in ravno toliko dohodkov, dočim je v sedanjem proračunu predvidenih 14,709. 952 Din izdatkov in ravno toliko do- hodkov, torej pri izdatkih kakor tudi pri dohodkih za 254.911 Din manj nego v predlogu novega proračuna. Navajamo glavne števjlke iz predloga novega proračuna (v oklepajih odobreni zne- ski za proračunsko leto 1936-37): Mestni zaklad: osebni izdatki 2,306. 943 Din (2,154.645 Din), torej 152.298 Din več, materialni izdatki 6,029575 Din (5.929 692"50 Din) torej 99.882 50 Din več. Mestna podjetja in ustanove: izdatki 6,728 345 Din (6,625.614.50 Din), torej za 102.730 Din več. Mestni za- klad: dohodki 8,172.017 Din (7,814.252 Din), torej 357.765 Din več. Mestna podjetja in ustanove: dohodki 6 892.846 Din (6,895.700 Din), torej 2.854 Din manj. Občinske davščine ostanejo ne- izpremenjene, predvideno pa je znižanje kanalske pristojbine od 3 na 2 odstotka. Razmere v gasilski četi na Babnem Celje, 29. januarja. Sresko načelstvo v Celju je 12. fe- bruarja 1934. razrešilo upravo gasilske čete na Babnem pri Celju in imeno- valo komisarja. Večina razrešenih čet- nih funkcionarjev je nato izstopila iz gasilske čete. Zato je komisar izključil več članov. Dne 20. januarja 1935. je bila na redni skupščini prostovoljne gasilske čete na Babnem s tajnim gla- savanjem izvoljena nova uprava s pred- sednikom g. Leopoldom Kovačem in poveljnikom g. Maksom Oberžanom. Na pritožbe razreSenih članov prejšnje uprave je prispel vrhovni inspektor jugoslovenske gasilske zveze g. Uija Pintar lani 27. septembra v Celje, da Rešitev uganke v zadnji številki: 6. II. 1937 bo v Narodnem domu v Celju I. CELJSKI KARNEVAL poravna spor v četi. Odredil je, da o- stane nova uprava v funkciji in da lahko člani prej§nje uprave, ki so bili 1. 1934. izstopili, prosijo za ponovni sprejem v četo, izključenim članom pa se naj da zadoščenje. Nato so bili oni izključeni člani, ki stanujejo v četnem rajonu, zopet sprejeti v četo. Cetna u- prava je po odhodu vrhovnega gasil- nega inspektorja zahtevala od uprave celjske gasilske župe revizijo blagaj- niškega poslovanja čete od I. 1931. da- lje. Revizija, ki sta jo izvršila dva žup- na delegata lani 22. decembra, je ugo- tovila nerednosti v poslovanju prejšnje, razrešene uprave. V blagajniški knjigi so manjkale nekatere priloge za do- hodke in izdatke v letih 1932-33, na potrdilih 1933-34, na potrdilih pa ni bilo tekočih številk. Iz zapisnika je bilo iztrganih nekaj listov. Revizija je tudi ugotovila, da je bilo blagajniško po- slovanje nove uprave ves čas vzorno in v najlepšem redu. Čeprav je revizija ugotovila nered- nosti prejšnje in vzorno poslovanje nove uprave, je nova uprava Gasilske zajednicev Ljubljani 31. decembra 1936. po § 75. gasilskega zakona razrešila upravo, poveljstvo in nadzorni odbor gasilske čete na Babnem, kar pa ni v skladu s členom 27. organizacije ga- silstva. Uprava celjske gasilske župe je določila, da mora razrešena cetna uprava 3. januarja t. 1. izročiti svoje poslovne knjige in imetje župnemu delegatu. Ko je ta dan prispel pred- sednik gasilske župe g. Gologranc kot župni delegat, so mu razrešena četna uprava, poveljstvo in nadzorni odbor izročili priziv proti razrešitvi ter niso hoteli oddati knjig in imetja čete, ker jim vzrok razrešitve ni bil znan. Ko nekateri člani pri oddaji priziva vpra- šali župnega delegata za vzrok razre- šitve, je ta odgovoril: »Vprašajte Va§e gospode, sedaj smo pa mi!« Predstoj- ništvo mestne policije je nekaj dni zatem obvestilo razrešeno upravo, da mora 10. januarja oddati poslovne knji- ge in imetje varnostnim organom, kar se je potem tudi izvrSilo. Gasilska zajednica je imenovala novo upravo gasilske fete na Babnem, ki je za 12. januarja pozvala 8 razreSenih članov uprave, poveljstva in nadzor- stva na zagovor, ker niso 3. t. m. od- dali poslov župnemu delegatu. Pozvani člani pa se niso mogli zagovarjati, ker jim nova uprava ni bila sporočena. Nova uprava je imela isti dan sejo, na kateri je izključila omenjenih 8 čla- nov in sicer po §§ 14., 32. in 34. za- kona o organizaciji gasilstva in členu 15. pravilnika gasilske službe »zaradi sklenjene zarote (!) zoper naloge za- jednice.« Kakor se čuje, je dobila četa novega poveljnika, ki je tričetrt ure oddaljen od gasilskega doma na Babnem. Razrešeni člani uprave, poveljstva in nadzornega odbora bodo seveda vložili na ministra za telesno vzgojo naroda pritožbo proti razrešitvi, na skupSčino pa pritožbo proti izključitvi iz čete. Odpravljanje telesnega plodu na debelo Celje, 29. januarja. Pred malim senatom okrožnega so- dišča v Celju so se danes zagovarjali: 35-letna žena brivskega pomočnika Josipina Filipičeva roj. Rebernako- va iz Nove vasi pri Celju, 45 letna babica Amalija Jelenova s Sp. Hu- dinje, 38 letna delavka Justina Bu- čeva iz Nove vasi, 21-letna delavka Frančiška Farčnikova iz Gaberja, 20 letna natakarica Berta Ambrože- va iz Siska, 29 letni pekovski po- močnik Ivan Štefančič iz Celja in 29-letni mesarski pomočnik Josip K o- 2 e 1 j z Blagovne. Filipčeva in Jelenova sta bili obto- ženi da sta pri odpravi telesnega plo- zakrivili smrt svoje »pacientke«, Fili- pičeva tudi zaradi raznih primerov od- pravljanja telesnega plodu, Bučeva za- radi sodelovanja, Farčnikova in Am- broževa, ker sta si pustili vzeti telesni plod, Štefanovič in Koželj pa zaradi zavajania in nasnovanja k odpravlja- nju telesnega plodu. Stran 2. »NOVA DOBA« Stev. 5. Obtožnica navaja med drugim : Lansko pomlad je 28-Ietna brezpo- selna modistka Ana Holobarjeva v Celju zanosila z Ivanom Štefančičem. Dne 19. septembra mu je to sporočila z željo, da bi si dala odpraviti plod, Štetančič je še istega večera odvedel Holobarjevo v Novo vas k Josipini Filipičevi, o kateri je vedel, da se bavi z odpravljanjem telesnega plodu. Fili- pičeva je takoj pristala na odpravo, zahtevala pa je vnaprej izplačilo na- grade v znesku 550 Din. Ker Štefan- čič ni imel denarja pri sebi, je odšel s Holobarjevo in se vrnil z njo k Fi- lipičevi 21. septembra zvečer. Plačal je zahtevano nagrado in pustil Holo- barjevo pri Filipičevi. Filipičeva je na- jela pri Justini Bučevi posteljo in hrano za Holobarjevo za čas, ki bi bil potreben za izvršitev umetnega splava. Dasi je bila Holobarjeva že v sedmem mesecu nosečnosti, jo je Fi- lipičeva v času od 2\. do 30. septem- bra šestkrat obiskala pri Bučevi in ji z večkratnim manipuliranjem s telo- hom skušala povzročiti predčasni po- rod, kar ji pa ni uspelo. Zato se je Holobarjeva odločila, da obišče babico Amalijo Jelenovo in je v to svrho prejela od Štefančiča 500 Din za na- grado Jelenovi. Dne 1. oktobra je Bu- čeva odvedla Holobarjevo na Sp. Hu- dinjo k Jelenovi, ki je Holobarjevo skopala in ji nato s kovinasto iglo odprla maternico. To operacijo je Je- lenova ponovila 2. oktobra na svojem domu in zvečer istega dne na stano- vanju Bučeve. Holobarjeva je 4. okto- bra rodila mrtvo dete moškega spola. Bučeva je mrtvorojenčka otroka za- vila v cunje in ga odnesla na oko- liško pokopališče, kjer ga je zagrebla. Dne 8. oktobra je dala Bučeva v spo- razumu s Filipičevo in Štefančičem popolnoma izčrpano Holobarjevo odpe- Ijati na dorn njene sestre v Vrbju priŽalru drugi dan pa so Holobarjevo po zdrav- nikovem naročilu odpeljali v celjsko bolnico, kjer je 11. oktobra podlegla gnojnemu vnetju, ki je nastalo zaradi okužbe pri izvrševanju splava, in o- slabelosti srca. Josipina Filipičeva priznava svoja deianja, Pravi, da se je že od leta 1932. bavila z odpravljanjem telesnega plodu in da je to »obrt« prevzela od svoje matere. Priznava tudi, da je iz- vršila razne »operacije« še pri kakih 30 drugih ženskah, ki jih pa ne pozna. Jelenova zanika inkriminirano dejanje, ostali obtoženci pa priznavajo. * ;*. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Suhadolnik, votanta sta bila s. o. s. Ročnik in Božič, obtožbo je zastopal drž. tožilec dr. Juhart, Filipičevo in Koželja je zagovarjal odvetnik dr. Ka- lan, Stefančiča pa odvetnik M. Hoče- var. Posvetovanje senata je trajalo sko- raj poldrugo uro. Razprava je trajala od pol 9 do 13. Obsojeni so bili: Jo- sipina Filipičeva na 1 leto in 3 me- sece zapora, Amalija Jelenova na 4 mesece strogega zapora, Justina Bu- čeva na 3 mesece strogega zapora, Frančiška Farčnikova in Ivan Štefan- čič na 2 meseca zapora pogojno za dobo 3 let, Berta Ambroževa na 2 meseca zapora pogojno za dobo \5 let in Josip KoŽelj na 1 mesec zapora. Filipičeva je obsojena tudi na plačilo 400 Din, ostali pa na 100 Din po- vprečnine. V službi človekoljubja Prostovoljna gasilska četa v Celju je imela v nedeljo dopoldne v celjskem gasilskem domu 66. redno skupSČino ob lepi udeležbi članstva. Četni predsednik g. Dobovičnik je pozdravil navzoče člane in zastopnike vojaških in civilnih oblasti in gasilske župe celjske. Iz predsednikovega poro- čila posnemamo : Prostovoljna gasil- ska četa v Celju je lani svečano pro- slavila 65-letnico. svojega obstoja z baklado, službo božjo, blagoslovitvijo novega reSevalnega avtomobila, slav- nostno sejo,tombolo in veselico. Proslava je moralno in gmotno zelo dobro uspela. četa je proslavila rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra 11., praznik zedinjenja in rojstni dan pokrovitelja jugoslovenskega gasilstva Nj. Vis. kraljeviča Tomislava. Poleg strokovnih predavanj, ki jih pe- riodično prireja poveljstvo, so se vršila tudi poučna predavanja. Požarnih pri- merov lani ni bilo mnogo, pa 5e v teh primerihso gasilci zadušili požar predno se je razširil. ReSevalni oddelek je imel lani neSteto voženj. To delo opravljajo požrtvovalni reševalci prostovoljno, brez- plačno in čestc celo v svojo materialno Skodo. Predsednik je izrekel častnemu predsedniku g. Jellenzu, poveljniku g. KoSirju in vsem aktivnim članom priz- nanje in zahvalo za njihovo vzorno delo. Gasilska četa nujno potrebuje še razno orodje in sicer gasilski avtomobil, aparat za gašenje s penami, drsalno vrečo itd. Četa prejema od 3-odstotne gasilske doklade letno 50.000 Din in užlva vso podporo mestne občine, a vse to ne zadostuje. Zahteva se tudi plačilo za reševalne vožnje, mnogo pa je tudi voženj, ki jih nihče ne plača. Z naraščanjem števila prebivalstva po- staja tudi vedno večja potreba in skrb za pripravljenost čete. Potrebna bo tudi namestitev vsaj dveh poklicnih gasilcev ki bosta menjaje opravljala stalno in- spekcijsko službo, kar določa zakon o gasilstvu. Četa je lani izgubila odličnega sodelavca g. podpolkovnika Stojkoviča. Poveljnik g. Franc Ko§ir je poročal o vseh panogah dela. Poročilo tajnika g. Maksa Koširja o delovanju čete v preteklem letu izkazuje 10 sej, 10 po- žarov, 15 skupnih vaj, 10 strokovnih predavanj in 1 župni strokovni poučni tečaj. Četa se je udeležila 15 prireditev in svečanosti. ReSevalni oddelek je pre- peljal 813 oseb in pri tern prevozil 8773 km. V ambulanci je bila nudena pomoč v 61 primerih. Poleg predsed- nikovega, poveljnikovega in tajnikovega poroCila so bila soglasno sprejeta tudi poročila blagajnika, orodjarja in nad- zornega odbora, nakar ie prejela upra- va razrešnico. Proračun, ki izkazuje znaten primanjkljaj, je bil prav tako soglasno sprejet. Sledile so volitve. Četo bo vodil kot predsednik še nadalje g. Franc Dobovičnik, tehnično delo kot poveljnik g. Franc Ko§ir in kot njegov namestnik g. Emerik Berna, tajništvo g. Maks Ko5ir, blagajno pa g. Fric Werdouschegg. Celje v borbi proti tuberkulozi Celje, 29. januarja. Krajevna protituberkulozna liga v Celju je imela v četrtek zvečer v sejni dvorani na mestnem poglavarstvu redni letni občni zbor, ki se ga je udeležilo lepo število članstva. Predsednik gosp. Bogomir Zdolšek je po pozdravnih be- sedah in zahvali vsem sodelovalcem in podpornikom poročal, da je celjska liga tudi lani tesno sodelovala s protituber- kuloznim dispanzerjem. Liga je dajala jetičnim in revnim bolnikom podpore samo v živilih. Na predlog dispanzerja je poslala na svoje stroške 10 jetiki povrženih in po jetiki ogroŽenih otrok v počitniške kolonije in sicer 8 na Po- horje in 2 na Jadran. Oblastvom je poslala opozorilo glede nezdravih sta- novanj, glede nočnega dela v pekar- nah, glede zakonitega zvišanja eksi- stenčnega minima delavstva in glede borbe proti alkoholu. Protituberkulozni teden, ki ga je priredila celjska liga lani od 17. do 24. maja, je moralno in gmotno zelo lepo uspel. Pod okri- ljem Ljudskega vseučilišča je priredila liga 18. t. m. predavanje g. dr. Roberta Neubauerja, primarija zdraviligča na Golniku, o »Modarni medicini v borbi proti tuberkulozi«, ki je bilo zelo do- bro obiskano. Liga je uvedla nabiranje mesečnih dinarskih prispevkov za u- stanovitev azila za jetične v Celju. Te prispevke pobirata inkasanta mestne elektrarne. Ob zaključku svojega po- ročila se je predsednik zahvalil zastop- nikom tiska za naklonjenost in pod- poro. Tajnik g. upravitelj Šmigovc je m. dr. poročal, da je celjska liga razpo- slala lani 90 prošenj občinskim upra- vam in 280 industrijskim, obrtnim pod- jetjem in denarnim zavodom, poverje- nikom in šolskim upravam pa 160 nabiralnih pol za nabiranje članov in prispevkov. Tik pred protituberkuloz- nim tednom je posegla Protituberku- lozna zveza v Ljubljana v delokrog celjske lige, ko je direktno poslala svoje nabiralne listke šolam v Celju in okolici ter sama kasirala skoraj ves tako nabrani denar. Celjska liga je u- stanovila v Rogatcu krajevno protitu- berkulozni dispanzer v Rogatcu. Celj- ska liga ima 420 članov in 17 usta- novnih, 323 rednih in 20 članov po- magačev. Poročilo blagajnika g. Nardina izka- zuje 43-052.33 dohodkov in 21.533.42 Din izdatkov, čisti prebitek znaša 17.869.99 Din, telokupno društveno premoženje pa 67.971.24. Na predlog člana nadzornega odbora prof. Kova- čiča je prejel ves odbor razreSnico. Proračun za 1. 1937. izkazuje 33.000 Din dohodkov in 38.000 Din izdatkov, torej 5.000 primanjkljaja. Za predsednika je bil ponovno izvo- Ijen g. Bogomir Zdolšek. Ostali odbor je ostal v glavnem neizpremenjen, na novo sta bila izvoljena zdravnik g. dr. Flajs in sreski načelnik g. dr. Zobec. Pri slučajnostih je bilo sklenjeno, da bo celjska liga nadaljevala svojo akcijo za ustänovitev azila za jetične v Celju. K fondu za ustanovitev azila, ki je znaSal doslej 27.597.49 Din, se pripiše 22.402 51 Din, tako da znaša fond se- daj 50.000 Din. Glede zahteve Protitu- berkulozne zveze v Ljubljani, da ji celjska liga odstopi polovico izkupička protituberkuloznega tedna v Celju, se je vnela daljša debata. Končno je bil soglasno sprejet sledeč pred'og g. di- rektorja Mravljaka: Zveza naj najprej izkaže, koliko je prejela prispevkov na teritoriju celjske lige, na katerem je zveza sama pobirala. Novi odbor je prejel pooblastilo, da kompromisno u- redi z zvezo zadevo glede izkupička protituberkuloznega tedna v Celju. V bodoče se naj posamezne edinice spo- razumejo, koliko bodo prispevale zveze in izkupička protituberkuloznega tedna. Na predlog g. RoSa je občni zbor skle- nil, da bo celjska liga letos zopet sa- ma priredila protituberkulozni teden. Politični pregled p Finančni odbor Narodne skup- ščlne je začel svoje seje v soboto 23. t. m. Od slovenskih poslancev so do- slej govorili gg. Ivan Mohorič, Ivan PrekorŠek in dr. Lavrenčič. Poslanec g. Ivan Mohorič je obširno govoril o novem predlogu državnega proračuna, o državnih dolgovih in finančni poli- tiki vlade. Narodni poslanec g. Ivan PrekorSek je v svojem govoru razprav- ljal o poglavju penzij in invalidskih podpor ter podčrtaval zlasti ona dolo- čila, ki povzročajo naiveCje kritike pri- zadetih in javnosti. Še vedno imamo veL vrst upokojencev. Opozarjal je na neredno izplačevanje pokojnin in se obširno bavil z upokojitvami mladih, za delo sposobnih moči, istočasno ko se ne pristopi k upokojitvi onih, ki so po zakonu dovršili leta svoje službe in niso za delo več sposobni. Tako mnogokje trpi služba, nezaposlene mla- de moČi pa zaman čakajo na zaposli- tev. Navajal je celo vrsto primerov zlasti v prosvetni službi. Govoril je obširno o onih, ki !jim je po zakonu »prestala služba«, pa ne prejemajo ne place, pa tudi ne pokojnine, ker Se niso upokojeni. Omenjal je uredbo o več kot dvomesečnem bivanju izven kraja stalnega bivališča, ki pomeni visoke odtegljaje draginjskih doklad, ki so zlasti pri staroupokojencih ne- vzdržno občutne. Vprašanje invalidnin pri nas še vedno ni ureieno, Se vedno ni niti od daleč poplačan dolg, ki ga naša zemlja dolguje vojnim žrtvam. Poslanec g. dr. Lovrenčič je govoril o odškodninskih zahtevkih tržaških Slo- vencev za škode, ki so jih utrpeli v Trstu. p Narodni poslanec Ivan Prekoršek je v četrtek v finančnem odboru Na- rodne skupščine pri razpravi o prora- čunu ministrstva pravde stvarno ute- meljeval potrebo takojSne zgraditve nove justične palace v Celju, za katero pa v predloženem proračunu ni kredita. Mestna občina celjska je dala na raz- ' polago brezplačno stavbišče in tudi po- trebna sredstva za dobavo načrtov. Govoril je nadalje o nezadostnih kreditih na sodnike in pisarniško osobje na področju ljubljanske apelacije; število dnevničarjev je določeno na 129, v pro- računu pa je za nje le vsota, ki zadostuje za 99 dnevničarjev. ObSirno je poslanec Prekoršek razpravljal o kreditih za kur- javo, razsvetljavo, tiskovine, dostave, pričnine, za prshrano kaznjencev ter za nabavo pazniških službenih oblek. Grajal je določilo § 51. v predlogu no- vega finančnega zakona, da se na iz- praznjena mesta služiteljev smejo posta- viti samo služitelji dnevničarji. Navajal je dalje, da je pisarniško osobje visoko kvalificirano in da je nedopustno in kvarno za redno službo, če se po po- Iožaju ali drugače zapostavlja, ko se mu hkrati nalagajo nova bremena in nadurno delo. Razpravljal je nato o stalnosti sodnikov in v zvezi z njo o sodniških premestitvah v Sloveniji ter končno o novi praksi, ki se je uvedla pri imenovanju sodnih pripravnikov. Domače vesti d Občlnske volitve bodo v nedeljo 28. februarja v občinah Zibiki pri Šmarju (kjer so bile, kakor znanoi prve vo- litve razveljavljene), Metliki okolici in Semiču, Golniku in Križah, Trebelnem, Motniku in Hajdini. d Samomor na postaji v Laškem. Ko je vozil v soboto 23. t. m. okrog 7. zjutraj osebni vlak iz Celja na po- stajo v Laškem, se je blizu postaje nenadno vrgla 29 letna, v radiotermal- nem kopali§ču v LaSkem nameščena maserka Marija Pelčeva pod vlak. Ko- lesa so ji odrezala glavo in jo tudi sicer grozno razmesarila. Vzrok samo- mora ni znan. Pred nekaj leti je tudi sestra Pelčeve izvršila v Ljualjani sa- momor s skokom s stopnišča v četr- tem nadstropju Ljubljanske kreditne banke. d Proglasltev za mrtvega. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da so proglasi za mrtvega posestnikov sin Henrik Bračun iz Velikega kamna, ki je odšel 26. iulija 1914. k voiakom in se je zadnjikrat oglasil iz Galicije 23. avgusta istega leta. d Dunajska vremenska napovedza soboto 30. t. m.: Zmeren mraz, pone- kod bo močno snežilo, zaenkrat lahni vetrovi s severa. Celje in okolica c Predavanje o jugoslovenski ekspe- dicijl v švicarske Alpe. V četrtek 4. februarja ob 20.30 bo priredila Savinj- ska podružnica SPD v Celju v veliki dvorani Narodnega doma otvoritveno predavanje s skioptičnimi slikami o lanski odpravi naših alpinistov v švi- carske Alpe. Predaval bo vodja odprave Celjan g. Andrino Kopinšek. Kakor znano, se je članom te ekspe- dicije posrečilo v kratki dobi 8 dni naskočiti nič manj kakor 12 štiritiso- čakov in to ob skrajno slabih snežnih odnosno Iedenih prilikah. Izmed 21 u- deležencev se jih je planinsko udejstvo- 18 Dosegli so sledeče vrhove: Matter- horn (4505 m) petkrat, Zinalrothorn (4223 m)šestkrat, Wellenkuppe (3910 m) dvakrat, Obergabelhorn (4073 m) dva- Kino METROPOL Celje ^^,,-. Januar Petek 29. Sobota 30. • Hedelja 31. Februar Ponedelj. f. i odpadeta obe redni predstavi! Zlati kodrčki Lockenköpfchen Največji, najlepši in najveselejši film ljub- Ijenke vseh kinoobiskovalcev, srčkane male umetnice Shirley Temple Februar Torek 2. Sreda 3. Četrtek 4. MAYERLING Tragedija hiše Habsburg Ljubezen tned Rudolfom Iiabsburškiin in ba- ronico Vetsero. Dogodki in osebnosti (cesar Franc Jožef, prestolonaslednik Rudolf, Marija Vetsera, Katarina Schratt, kočijaž Bratfisch), o katerih so izSle že neštcte knjige, so ob- širno in verno prikazane v filmu. V glavni vlogi : Charles Boyer in Danielle Darrieux Matinejei V soboto 30. januarja ob 16. V nedeljo 31. januarja ob 10.15 in 14. Cirkus Ba?num Od I. februarja dalje bodo VSAK DAM (ob delavnikih, nedeljah in praznikih) TRI PREOSTAVEe ob 16-5, 18-15 in 20-30 Stev. 5. »NOVA D O B A « Stran S. krat, Weisshorn (4512 m) dvakrat, Dom (4554 m) petkrat, Breithorn (4171 m) petkrat, Mali Matterhorn (3886 m) petkrat, Dufourspitze (4638 m) dvakrat, Ostzacke (4630 m) dvakrat, Grenzgipfel (4631 m) dvakrat, Zum- steinspitze (4573 m) dvakrat in Signal- kuppe (4561 m) osemkrat. Na Signal- kuppe sta bila tudi dve članici ekspe- dicije in sta s tem dosegli iugoslovenski darnski višinski rekord. Skupna viSin- ska razlika pri teh turah v vzponu 90.724 m in ravno toliko v sestopu. Ekspedicija je napravila 1160 fotograf- skih posnetkov. Izmed teh je bilo za predavanje izbranih 65, ki bodo živo prikazovali krasoto najlepšega dela Alp. Isto predavanje bo tudi v vseh večjih mestih države in centrih našega alpinizma. c Celjska bolnica v preteklem letu. Javna bolnica v Celju je sprejela lani 8468 bolnikov (4370 moških in 4098 žensk), odpustila pa 7950 oscb in si- cer 6250 ozdravljenih, 1514 izboljšanih in 186 neozdravljenih. Lani je umrlo v celjski bolnici 258 oseb. Ob koncu leta je ostalo v oskrbi 260 oseb. Lani je bilo dnevno povprečno oskrbovamh po 300 bolnikov nasproti 287 v letu 1935. Mortaliteta je znašala lani 3.05% nasproti 3.82 °/o v letu 1935. Lani je bilo oskrbovanih nasproti predlanskemu letu 1246 veL, nasproti letu 1934. 1726 več, nasproti letu 1933. pa 2383 več. Na internem oddelku je bilo lani oskr- bovanih 2512, na infekcijskem 1081, na kirurgičnem 3441, na porodniško- ginekološkem pa 1324 bolnikov. Na kirurgičnem oddelku je bilo 2609, na porodniško-ginekološkem oddelku pa 586 operacij. Na porodniško-gineko- loSkem oddelku je bilo 509 porodov, rodilo se je 523 otrok. Lani je imela bolnica 2,549.412 Din izdatkov in 2,572.367 Din dohodkov, med temi 1,190.863 Din lastnih dohodkov in 1,381.504 Din banovinskih dotacij. Na porodniško-ginekološkem oddelku so prizidali drugo nadstropje v surovem stanju in napraviü bakreno streho ter nabavili za bolnico moderno Iedenico. Ker število bolnikov v bolnici od leta do leta narašča, že občutno primanj- kujejo prostori zlasti na kirurgičnem in internem oddelku. Treba bi bilo tudi čimprej zgraditi primerno novo upravno poslopje, ker je sedanje pre- majhno in nehigienično. c Svetosavske proslave. V sredo so bile v vseh celjskih šolah sveto- savske proslave z nagovori, deklama- cijami in petjem. Ob 9. je bila v pra- voslavni cerkvi sv. Save služba božja, nato pa je krenila procesija v telovad- nico v mestni narodni soli, kjerjebila šolska prosiava z blagoslovitvijo vode, rezanjem kolača, nagovorom, deklama- cijami in fjetjem. c Osebna vest. Administrativni urad- nik celjske bolnice g. Vilko Apih, ki je premeSčen k sreskemu načelstvu v Novem mestu, je nastopil svoje novo službeno mesto. Gosp. Apih, ki je Celjan in je bil vedno odločno naci- onalnega prepričanja, je med vojno kot narodno zaveden oficir reSil mnogo ljudi avstrijskih vešal. Njegovo delo- vanje omenja tudi pokojni direktor g. Rado Pavlič v svoji knjigi »Na cvetnih in krvavih poljanah«. Zaradi svojega narodnega delovanja med vojno je prise) g. Apih pred vojno sodišČe v BudimpeSti, ki mu pa zaradi pomanj- kanja dokazov ni moglo do živega. Ob prevratu je spadal med ožje sodelavce generala Maistra ter se je udeležil bojev za osvoboditev Maribora in južne Šta- jerske. Sodeloval je tudi v razmejitveni komisiji za razmejitev Jugoslavije in Avstrije, pozneje pa je vstopil v samo- upravno službo. Po dolgih letih od- sotnosti iz Celja je prispel 1. 1934. v Celje, kjer živi njegov 85 letni oče, zavedni narodnjak in upokojeni vodia zemljiške knjige g. Florijan Apih. Kot dosleden nacionalist je ostal tudi v Celju zvest svojemu prepriČanju in si je pridobil s svojo značajnostjo in lju- beznivostjo širok krog prijateljev in znancev. Njegova soproga ga. Lidija deiuje kot učiteljica v daljni Reki na Pohorju. G. Vilku Apihu želimo na novem službenem mestu mnogo uspe- hov in mu kličemo: Na svidenje v Celju! c Študijske podpore. Jugoslovensko akademsko društvo v Celju razpisuje običajne vsakoletne podpore iz čistega dobička II. akademskega reprezentan- fnega plesa. Prosijo lahko akademiki in Celja in okolice in to ne glede na društveno pripadnost. Rok za vlaganje prošenj poteče 6. februarja. c I. Celjski karneval, ki ga bo pri- redil SK Celje na pustno soboto 6. februarja ob 20. v vseh gornjih pro- storih Narodnega doma, bo zelo učin- kovito aranžiran. Dekoracije bodo ori- ginalne in okusne, vse luči bodo v pestrih barvah, med plesom pa bosta razsvetljevala veliko dvorano dva re- flektorja. Na sporedu je pohod mask. Po konkurenci mask bodo prejele naj- lepša maska »Kraljica karnevala« in druge najlepše maske izbrana darila, prav tako tudi najoriginalnejša maska. Dariia bodo v teku prihodnjega tedna razstavljena v izložbi tv. Stermecki. Na karnevalu bo igral Jonny jazz. Ker je poskrbljeno tudi za prvovrstno je- dačo in pijačo in za pravo pustno za- bavo, bo prireditev, za katero vlada veliko zanimanje, brez dvoma senza- cija letošnje sezone. c V cinkarni je gorelo. V četrtek okrog 15.30 je nastal ogenj v skla- dišču cinkovega prahu v celjski cinkarni. Ogenj se je naglo širil in je zaiel tudi tramovje. Cinkarniškemu osobju in celjskim gasilcem je k sreči kmalu uspelo pogasiti ogenj in preprečiti ve- lik požar. Škoda je kljub temu znatna. Ogenj je nastal najbrž zaradi tega, ker se je cinkov prah, ki je shranjen v skladiSču v velikih količinah, sam vnel. c Pred zaključno borbo celjskih šahis ov na ljubljanskih tleh. Celjski šahovski klub se je v boju za šahovsko prvenstvo dravske banovine dobro a- fimiral. Po trdi borbi je prišel v finalno tekmovanje z Ljub'janskim šahovskim klubom, ki bo to soboto in nedeljo v Ljubljana Celjski šahisti imajo v svoji sredini lepo število močnih igralcev. Četudi niso favoriti, pa bodo po do- sedanjih uspehih gotovo častno za- stopali celjske barve. Vabimo prijatelje kluba in kibice, da spremljajo v soboto celjske šahiste v Ljubljano. Celjski šahovski klub bo podal obračun svo- jega dela 11. februarja na svojem ob- čnem zboru. Zanimanje članov in sim- patizerjev za klubovo delo je zelo ve- liko. c XIX. obrtnlški pies Slovenskega obrtnega društva v Celju bo v pone- deljek 1. februarja ob 20. v gornjih prostonh Narodnega doma. Igral bo pomnožen celjski jazz. Udeležite se te tradicionalne in priljubljene prireditve ! c Maškerada Olepševalnega dru štva v Celju bo na pustni torek 9. februarja zvečer v Celjskem domu. Za maske so določene lepe nagrade. Maske se že pridno pripravljajo. To veselo pustno rajanje je vsako leto atrakctia sezone. c PlaninskI sejem — kje bo ? Iz prireditvene pisarne nam poročajo; Z ozirom na lanski rekordni obisk te priljubljene prireditve je bilo sicer že določeno, da bo letos v večjih proste- rih Celjskega doma. Vsled tehničnih ovir pa se je izkazalo potrebno, da zaprosimo gostoljubja v Narodnem domu, in bo tako planinski sejem tudi letos v Narodnem domu v soboto 6. marca. — Prired. odbor. c Velik delavskl zbor s predava- njem o socialni zakonodaji so sklicale delavske strokovne organizacije Med- strokovnega odbora za nedeljo 31. t.m. ob 9. dop. v dvorano Celjskega doma. Predavatelji pridejo iz Maribora. c Razprava zaradi uboja. Pred tri- članskim senatom okrožnega sodiSča v Celju se bo pričela v ponedeljek 1. februarja ob 8. zjutraj razprava proti Janezii Pečniku, Francu Tovorniku in Vladimiru Radinšku zaradi uboja. c VeUkodušen dar. Mestna obČina celjska se najprisrčnejše zahvaljuje tvrdki A. Westen d. d., tovarni emaj- lirane posode v Celju, za poklonitev zneska 100.000 Din za regulacijo Vo- glajne. S tem zneskom je tvrdka omo- gočila mestni občini, da pristopi k iz- vedbi navedenih zelo potrebnih regu- lacijskih del in zaposli veliko štcvilo brezposelnega delavstva. c Zaradi suma roparslcega umora so orožniki te dni aretirali čevljarja R. in njegovo ženo s Sp. Hudinje in ju izročili sodišču. Kakor smo izveddli, gre za neki roparski umor, ki je bil izvršen približno pred 15 leti in zaradi katerega je bil nekdo drugi obsojen na dosmrtno ječo. c NaroČen damskl klobuk je ukradla 14. t. m, zvečer 21-letna delavka Marta O. iz Celja v salonu modistke gdč. Smolnikerjeve v Kolenčevi ulici. Klo- buk je bil vreden 100 Din. Storilko so danes aretirali v mestu inji vzeliukra- deni klobuk, ki ga je imela na glavi. c V celjski bolnici je umrl v ne- deljo 7-letni posestnikov sin Zdravko Gojznikar od Sv. Pongraca pri Grižah, na Zg. Hudinji pa je umrl v po.iede- ljek 21-letni delavec Franc Krulec. N. p. v m. ! c Namesto venca na krsto umrlega očeta odbornice celjske »Soče« ge. Šmidove, je darovalo društvo »Soča« 100 Din v socialni sklad za brezpo- selne in bolne brezdomce. c Društvo »SoČa« poziva svojo članstvo, da poravna članarino pri blagajn'ku tov. Filiju ali pa inkasantu, ki se bo te dni oglasil. c Tradlcionaini pies »SoČe« bo v soboto 13. februarja ob 20. v vseh prostorih Narodnega doma. Čisti do- biček je namenjen brezposelnim in bolnim brezdomcem. Igral bo jazz u- druženja ljubljanskih konservatistov. Za obilen obisk se priporoča odbor. c Mladlnskl odsek SPD. Pri Savinj- ski podružnici SPD je ustanovljen mladinski odsek za mladino do izpol- njenega 18. leta. Polletna članarina za mladino znaša 5 Din, vpisnina pa 3 Din. Člani mladinskega odseka prej- mejo planinske izkaznice in so deležni istih ugodnosti kakor redni člani SPD. ToČne informacije lahko dobite pri tajništvu SPD, Celje, hotel »Beli vol«> I. nadstropje. c Redni občni zbor Savinjska po- družniceSlov. planinskega društva bo v sredo 17. februarja ob 20. v restav- raciji Narodnega doma v Celju. Vab- ljeni ! c Rok za letno prijavo vozil po- teče 31. t. m. Vsi lastniki biciklov, fijakarskih voz, motornih koles in avtomobilov, ki svojih vozil, še niso prijavili, se pozivajo, da takoj vložijo prijave pri sreskem načelstvu, odnosno predstojništvu mestne policije. Proti zamudnikom se bo postopalo po za- konu o taksah. c Izpiti vozačev motornih vozil bodo v sredo 3. marca ob pol 9. na sreskem načelstvu v Celju. Kandidati, ki nameravajo polagati šoferski izpit, naj čimpreje vložijo predpisane prošnje na sreskem načelstvu v Celju. c Šahovski klub Gaberje. V ne- deljo 24. t. m. je odigral Šahovski klub Gaberje revanžno tekmo s Ša- hovskim klubom Lovšinom v Ljub- Ijani. Pri prvem srečanju v Celju je zmagalo Gaberje v razmerju 71/2: 21/2- Za visoki poraz v Celju so se Lovši- novci temeljito revanžirali ter zmagali v Ljubljani s 7 : 4. Končno stanje o- beh srečanj je 111/2 : 9V2 za Gaberje. Ob tej priliki sta oba kluba navezala prijateljske stike med seboj in bo vsa- koletno srečanje obeh ostalo v tradi- ciji. Na občnem zboru Šahovskega klu- ba Gaberja, ki je bil ta mesec, je bil izvoljen sledeči odbor: Mastnak, Ja- nežič, Mirnik, Golja, PuSnik, Krajec, za predsednika pa vzorni tovariš Csorgo st. Odigrava se tudi turnir za prvaka kluba za 1. 1937. Turnirja, se ga udeležuje 8 igralcev A skupine. O končnem izidu bomo 5e poročali. c Na Ljudskem vseuČJIišČu v po- nedeljek 1. februarja ne bo predavanja. Prihodnje predavanje bo 8. februarja. Predaval bo univ. prof. Maklecov. c Pasji kontumac v Celju. Mestno poglavarstvo razglaša: Sresko načelsrvo v Celju poroča z dopisom No. 413/4 z dne 7. I. 1937, da je bila v Trnovljah, občina Škofja vas, uradno ugotovljena pasja steklina. Da se prepreči širjenje te nevarne bolezni, odreja mestno po- glavarstvo v smislu ČI. 57. zakona 0 odvračanju in zatiranjuživalskih kužnih bolezni pasji kontumac in naroča: 1. Vse pse, ki §e niso bili prijavljeni v tek. letu, ja treba prijaviti najkasneje do 31. januarja mestnemu poglavarstvu (soba štev. 10.) 2. Psi, ki niso varno priklenjeni ali zaprti, morajo biti opre- mljeni s sigurnimi nagobčniki, ki iz- ključujejo vsako poškodovanje tujih ljudi ali živali. Preprečiti je tudi vsako potepanje mačk. 3. Prepovedano je za čas kontumaca jemati pse v javne lo- kale (gostilne, kavarne, trgovske in obrtne lokale itd.) 4. Vsak primer su- mljivega obolenja psov in mačk je ne- mudoma javiti mestnemu poglavarstvu (veterinarskemu referentu v mestni klav- nici.) 5. Prepovedano je za čas kontumaca brez dovoljenja mestnega poglavarstva menjavati stalno bivališče psov. K o n j a č ima nalog, da vrši redne obho- de po mestu in uniči vse pse in mačke, ki jih zaloti nezava- rovane ali brez znamke. Pre- stopki te naredbe, ki je stopila. 25. t. m. v veljavo, se bodo kaznovali v smislu L1*111. gori navedenega zakona. c Urejeno knjigovodstvo Vam pri- hrani mnogo truda in neprijetnosti, zato se obrnite tozadevno ob novem letu na tvrdko Karl Goričar vdova, Celje, kjer boste med bogato izbiro trgovskih knjig, amerikanskin žur- nalov, rednikov in brzovezov gotovo našli Vašim potrebam odgovarja- joče. c Gasilska Četa Celje. Od 31. I. do 6. II. ima službo I. vod, inspekcijo pa predsednik g. Dobovičnik. c N0ČT10 iekarniško službo ima od 30. I. do 5. ll. lekarna »Pri orlu«. c Kino Union. Petek 28. t. m.: »Marysa«. Krasen film iz življenja slo- vaških kmetov. Ptedigra: Zvočni tednik. — V soboto ob 18.30 in nedeljo ob 10. in 14. matineja: »Charlie Chan v Egi- ptu.« —Sobota 30., nedelja 31. t. m. »Šampanjr-ki valček«. Razkošna ope- reta z veselega Dunaia. V glavnih vlo- gah slovita pevka Gladys Swarthout in Fred Mac Murray. Predigra : zvočni tednik. —Ponedeljek 1., torek (Svečni- ca) 2. februarja : »Dama 8 kamelijami«. Velefilm po romanu A. Dumasa ml. iz dobe Napoleona 1. V glavnih vlogah Yvonne Printemps, Pierre Fresnay. Nem- Ška verzija. pregigri : zvoČni tednik in Miki miška. — Sreda 3:, fetrtek 4. fe- bruarja: »Črna legija«. Veličasten film iz ameriške zgodovine. V glavnih vlo- gah Fred Mac Murray in Jack Oakie. Predigra: zvočni tednik. c Kino Union je znižal vstopnino. Kino Union v Celju je s 1. februarjem znatno znižal cene vseh sedežev in u- vedel še posebno znižane cene za ura- dnike ob delavnikih. Od 1. februarja dalje bodo vsak delavnik po tri pred- stave in sicer ob 16.30, 18.30 in 20.30. Predstave ob 18.30 bodo po tzredno znižanih cenah in bodo vsi sedeži po 450 Din. Zalec Sokolsko delo. Pri nas smo imeli občni zbor sokolskega društva že v prvi polovici tega meseca. Zbrali smo se v prostrani telovadnici narodne sole, ObCni zbor je otvorrl stareSina brat Vilko Senica. V svojem govoru se je spominjal, onih, ki so se za veLno preselili iz naših vrst. Navajal je vse važnejše društvene dogodke, predvsem pridobitev velikega stavbiSča. Društ- veni činitelji so po vrsti podali svoja pregledna poročila. Načelnik br. Stamol je poročal za vse oddelke: članstvo, naraščaj in deco. Blagajnik br. Mikuš je poročal 0 blagajniškem poslovanju in tudi o poslovanju knjižice. Ko je v imenu nadzornega odbora predlagal br. Jošt razrešnico dosedanji upravi, je skupščina pre5la k volitvam uprave za leto 1937. lzvo!jena je bila po pre" težni večini dosedanja uprava, ki u- živa zaupanje članstva. Upravo tvorijo: StareSina Vilko Senica, podstarešina Robert Senica, načelnik Stamol Konrad, namestnik Strahovnik Anton, načelnica VizoviSek Mara, nam. Kopušar Irma, prosvetar Pivc Maks, tajnik Knapič Viktor, blagajnik in knjižničar Mikuš Josip, matrikarica Pivc Olga, gospodar Kozole Franc, člani uprave : dr. Her- man Martin, Jug Josip ml., Petriček Eliška, Pilih Viktor, Strahovnik Karl ml., Zajc Konrad in Zagode Stefan. Nadzorni odbor: Jošt Martin, mag.ph. Karčič Bono in Šketa Martin, namest- niki Birsa Edvard, Hodnik Josip in Šušterič Ernest. Razsodišče: predsed- nik Jug Josip st., namestnik Kočevar Karl, zapisnikar Bošnak Martin, na- mestniki Aubreht Josip, Rezer Kristl in Strahovnik Karl st. Društvo zbira slike javnih nastopov žalskega Sokola, slike tekem in drugih prireditev, ki se nanašajo na društveno delovanje. O- mislilo si je v ta namen velik album, tako da bo iz njega odsevala zgodo- vina društva. Društvo je bilo ustanov- Ijeno že leta 1903. in imajo zlasti sta- rejši bratje slike iz prvih dob društ- venega delovanja, ki jih bodo dv»1i ra- de volje drustwu na razpolago. ObLni zbor se je zahvalil br. starešini Vilku Senici za njegovo prizadevanje, s ka- terim mu je üspelo pridobiti tik pred kolodvorom veliko stavbišče, ki bo ob- enem z novo zgradbo nudilo dovolj prostora za letno telovadišče. DruStvo ima poseben sklad za zgradbo Sokol- skega doma in je nabrana že prav Stran 4. »NOVA DOBA« Stev. 5. znatna vsota. S prizadevanjem skrb- nega blagajnika brata Mikuša bo kmalu toliko razpoložljivega, da se bo lahko pričelo zidati. Pri razpravi o sokolski Petrovi petletki je pozdravil občni zbor v imenu župne uprave br. Čepin. Že- lel je predvsem, da bi društvu do za- ključka petletke uspelo zgraditi svoj dom, ne da bi se moralo zadolžiti. Na ta način bo na občnem zboru začrtano nalogo odlično izvršilo. V žalskem Sokolu vadijo vsi oddelki. Društveni prednjaški zbor se trudi, da dvigne te- lesno vzgojo mladine na čim višjo stopnjo. Društvu želimo pri njegovem delu mnogo uspehov ! Griže pri Žalcu. Sokolsko društvo Griže bo vprizorilo na Svečnico 2. fe- bruarja ob 15'30 v Piklovi dvorani v Grižah zabavno komedijo »Velika re- patica«. Prijatelji smeha in zabave, ne zamudite te prilike! Štore. Dne 24. t. m. popoldne se je vršil občni zbor Sokolskega društva Štore—Teharje v Sokolskem domu v Štorah. Br. starešina Franc Pocajt je o- tvoril zbor s sokolskim pozdravom Nj. Vel. kraliu Petru 11. Poročila funkcio- narjev so bila nad vse lepa, kaiti iz njih je bilo razvidno, da se je sokol- sko delo v društvu poglobilo. Posebno razveseljivo je dejstvo, da ima druStvo mnogo mladega naraščaja in dece, ki je porok, da bo društvo nekoč imelo mnogo zavednih pripadnikov in s tem moči, ki bodo znale braniti sveto so- kolsko narodno idejo napram svojim nasprotnikom. Po poročilih društvenih funkcionarjev je zastopnik celjske sokol- ske župe br. dr. Milko Hrašovec spo- ročil pozdrave sokolske župe, želeč čim lepših uspehov našemu 6 let staremu društvu, za kar se mu je v imenu društva prav prisrčno zahvalil starosta br. Fr. Pocajt. Za petletko je društvo sklenilo, da bo ustanovilo knjižnico in nabavilo čim več krcjev. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen nov društveni odbor in sicer: starosta br. Fr. Po~ cajt, namestnik br. Mavrič Ferdo, taj- nik br. Perko Franc, prosvetar br. Herman Josip, načelnik br. ČreSnik Rudi, načelnica s. Pocajt Edica, blagaj- nik br. Pavšič Andrej, matrikarica s. Lužnik Ana, gospodar br. Zupanc Fr. st., za člane uprave in nadzornega odbora pa bratje Lavrič Marjan, Črešnik Blaž, Ulaga Rihard, Cajhen Joško, Čehovin Jurij, Satler Janko, Videnšek Josip, Jerin Vojteh, Jug Karol, Kramer Pepca, Renčelj Franc, Resnik Jože in Pun- gartnik Rudolf. Po občnem zboru se je članstvo razšlo z željo, da bi društvo §e mnogo let tako odlično vodil naš vrli starosta br. Franc Pocajt. Glasovi iz občinstva Komu Je namenjena reševalna po- itaja? Pod tem naslovom smo obja- vili v zadnii številki glas iz občinstva, ki so ga mnogi celjski gasilci in re- ševaici krivo razumeli. Zato moramo Doudariti, da notica nikakor ni bila miSljena kot napad na reševalno po- stajo, marveč kot kritika dejstva, da reSevalna postaia kot zelo važna in izredno požrtvovalna celjska institucija žal nima dovolj denarnih sredstev rta razpolago in je brez lastne krivde pri- siljena, da vseskozi štedi in si ne na- prti prevelikih finančnih skrbi in bre- men. Sport t Smučarska skakalna tekma v Celju. Srnučarski klub Celie bo priredil v nedeljo 31. t. m. ob 14.30 na Ku- gyjevi skakalnici v Liscah medklub- sko skakalno tekmo z mednarodno udeležbo. Ker izgleda, da bodo v ne- deljo snežne razmere izvrstne, je, so- deč po dosedanjih treningih, verjetno, da bo prekošen dosedanji rekord na tej skakalnici. Razglasitev rezultatov bo po tekmi v restavraciji Petriček v Liscah. Za skakalno tekmo vlada ve- liko zanimanje. Na Svečnico 2. febru- uarja bo na istem mestu mladinski dan. Za dečke so določeni teki od 1 do 4 km in skoki na mali 12 metrski skakalnici, za dekleta pa smuk in sla- lom. Skupen odhod mladine k tekmam bo ob 9. od promenadne brvi pri parku. Tekme bodo ves dan in sicer dopoldne teki in smuk, popoldne pa skoki za starejši razred do 17. leta in slalom za dekleta. t Mladinski smuški tečajl. Savinj- ska podružnica SPD v Celju bo prire- dila tudi letos smuške tečaje za šolsko mladino v raznih krajih Savinjske do- line. V nedeljo 31. t. m. bo tečaj v Mo- zirju, v naslednjih dneh pa se bodo tečaji nadaljevali v Šmihelu nad Mo- zirjem, Gornjem gradu, na Ljubnem, v Lučah in Solčavi. Pouk bo vodil savez- ni smuški učitelj. t Vremensko poročilo z dne 29. t.m. Mozirska koča, — 2, 50 cm snega, Celjska koča, — 2, 20 cm snega, Lo- garska dolina, — 3, 50 cm snega. k Slovenska Matica bo izdala v letu 1937. štiri redne publikacije, ki jih bo- do prejeli Matični člani. Izšel bo IV., zadnji del Cervantesovega »Don Kiho- ta« v prevodu Stanka Lebna in z ilu- stracijami Nikolaja Pirnata. S to knjigo, ki bo obsegala okrog 360 strani, bo veliki roman iz španske literature za- ključen. To bo za Tolstega romanom »Vojna in mir« in Reymontovimi »Kme* ti« tretji obširni roman iz svetovne lir terature, ki ga je pri nas v prevodu preskrbela Slovenska matica. Kot drugo knjigo bo izdala Matica Bratka Krefta zgodovinsko dramo »Velika puntarija«, ki jo je sprejelo v svoj repertoar tudi ljubljansko Narodno gledališče. V tej drami je avtor orisal upor in poraz slovenskih in hrvaških kmetov 1.1573. V delu nastopajo tudi zgodovinske o- sebe: Gubec, Gregorič, GuŠetič, Škof Draskovic, grot Tahi in drugi. Obseg knjige: okrog 130 strani. Avtor bo na- pisal drami tudi kratek uvod o kmeč- kih puntih. Kot tretja knjiga bo izšla zbirka pesmi pesnika Toneta Seliškarja, ki bo podala pregled naboljših pesni- kovih pesmi od prve zbirke do danes. Obseg knjige: okrog 120 strani. Četrta knjiga Matičnega knjižnega dam za leto 1937. še ni definitivno določena. c Znana razstava splitsklh preprog v mali dvorani Celjskega doma od 30. t. m. do vštetega 3. februarja. — Ob tej priliki naj tudi navedemo, da ima Slovenska Matica v načrtu \z- dati v prihodnjih letih Homerja (Ilija- do in Odisejo). Prevedel bi ga v ver- zih znani prevajalec iz grščine profesor Anton Sovre. Skladiščnica 14—16 let stara z znanjem nemškega jezika se sprejme. Dopise nasioviti na upravo »Nove Dobe« pod »Stev. 31«. Trgovske knjige odjemalne knjižice, predmete za veselice, lampijone, konfeti, serpentine, tombolske karte priporoča: knjlgarna In trgovlna s paptrjem franc LeskovšeK Celle, Glavnl trg 16 Odldam zračno sobo s posebnim vhodom dvema gospodoma na Cankarjevi c. 9, II. nadstropje desno. Lepa soba z veranda v vili s separiranim vhodom se odda v najem meblirana ali prazna najraje mirnirna zakon- cema ali 2 gospodičnama. Souporaba ko- palnice. Naslov v upravi »Nove Dobe". Prodam skoraj novo belo železno posteljo Cankarjeva c. 9, pritličje. Lep, dobro ohranjen I> 1 & Š Ö za dijaka od 14— 18 let prodam. Naslov v upravi lista. HITßO Ä SOUDNO *¦ POCEM! SUHl VEMCI V POVECANI IZBIßl «fiflfm&misLG] _____c L L je____¦ j Pentlje z modernim tiskom ali lepljenim napisom. Franjo Dolžan - Celie Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije strelovodne naprave Prevzema vsa v zgoral navedene stroke spadajoča dela in popravila — Cene zmerne — Pojtrežba točna In joJSdna Zahvala Ob bridki izgubi našega ljubljenega soproga, dobrega očeta, brata, svaka, zeta, strica, gospoda Anton Rode družabnika tiskarne brata Rodö & Martinčič smo dolžni izreči vsem našo najlepše zahvalo. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini za častno spremstvo, preč. g. opatu za tolažilne obiske v času bolezni, komandi mesta za Častno vojaško spremstvo, pevskemu druStvu »Oljka« za v srce segajoče ganljivo petje, železničarski godbi celjski in gasilski četi Gaberje za spremstvo, Solskim vod- stvom za spremstvo mladine, zastopstvom raznih korporacij in stanov. udruženj. Posebno še za poslovilen govor v imenu njegovih bivših vojnih tovarišev legijonarjev g. majorju v p. Fonu. Nadalje vsem stanovskim tovarišem, sorodnikom, pri- jateljem in znancem, domačim uslužbencem, pomočniški or- ganizaciji, sploh vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli in našega Tončka v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. — Darovalcem krasnih vencev in cvetja, za da- rove ubogim, prav vsem: Bog plačaj ! — Za vsestransko sočustvovanje, ustno in pismeno izražena sožalja, izrekamo tem potom vsem in vsakemu posebej našo globoko zahvalo. CELJE, dne 28. januarja 1937. Žalujoče rodbine: Anton Rodž, Adolf Rodč, Dora Nerad, Ivan Martlnčič. Celjsha posojilnisa d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NAR0DN1 DOM Glavnica In rezerve nad Oin 16,5ooooo'— Rupujeln pro- ctajci devtzein Izdaja overenje za izvoz blaga Sprejema hranilae vloge na knjižice in tekoči račun ter nndi za nje popolno var nost in ugodno obrestovanje Podružnid: Maribor, Šoštanj Urejuje in za konzorcij »Nove Dobe« odgovarja Rado Pečnik. — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Cetina. — Oba v Celju.