leto xix.» rrev. 31
EJUBUIHI, PETEK, 7. FEBBUKBJ1 1958
SLOVENSKI
izdaje iu lisko Cttsyplsuv vJjelJ« 'lv»cujli	»oicc	-	Ul	rektor
Budi Janhubtt Glavni ia odgovorni urednik; Sergej Vožnjak. — Uredniitro: Ljubljana. Tomčičeva ulica St. t in S. telefon 23-522 do 23-&26l — Uprava: f hibi rana. Tomšičeva ulica St. »/O _ telefon 23-522 Hn 23 59/»	_
£0-463,	«.uuuujw	bi-TOc.	—	i	'n<iui	^>icua
aalni hank; Ljubljana St SO- K B-S-7. 3S7
Metefna aamčnina 230 din
v
KONFERENCI ŠTIRIH VELIKIH
I® naglo, ne zlahka
Macmillcai ne misli obiskati Eisenhowerja — Skeptične sodbe komentatorjev po včerajšnji tiskovni konferenci predsednika ZDA — Novi predpogoji za sestanek
Bomba v Palais Bourbonis
Doneč opomin francoski skupščini — Cma Afrika zahteva svoje pravice in konfederacijo
MELBOURNE, 6. febr (Reuter.) Predsednik britanske vlade MacmilJan je včeraj na tiskovni konferenci dejal, da ne bo obiskal ZDA na poti iz držav Britanske skupnosti narodov v London. Na vprašanje novinarjev, ali so resnične novice, da bo potoval domov skozi Washington ln da se- bo tam pogovoril z Eisenhowerjem, je Macmillan odgovoril: »Ne, če on ne .pride v Anglijo.«
(omentator Lippman sklepa, ;o konference državnih po-/arjev »ne bo moglo priti r.aglo niti zlahka«. Komen-r Stringer v »Monitbru« pi-
hožaije predsednika Tita
Beograd, 6. febr. (Tanjug) — F 'sedniik republike Josip Broz ". • ■ je poslal p-remieru Haroldu :	-millanu sožalno brzojavko
r, d nje vsebine: »Glo-boko sem r • resen nad vestjo o letalski
- či, ki je težko pri.zadela • nski šport Ln angleško ljud-
D ovoji te, da vam izrazim
- globoko sožalje«
Eodepulos odpotoval
. eoe, ti feOi t f anj Lig) -,-edn.ik grške skupščine lantin Rodopulos, ki je bi i . , 3-dnevnem obisku v Jugo-i, je danes okrog poldne pel v Solun. Predsednika . pi. osa in njegovo soprogo ■ i i Soluna spremili predsed-zveznega zbora Ljudske .. .pšTne tovariš Vlada Zeče-šef protokola državnega lata za zunanje zadeve Soldatič ter grški veleposlanik v Beogradu Cakalo-tos.
70' *	'	■■
še, da ZDA vsekakor gredo na najvišjo konferenco, da bi »preizkusile trditve, po katerih si Sovjetska zveza želi pomiritve in prve ukrepe v neznosni oboroževalni tekmi. Samo najmnožičnejši newyorški popoldanski časopis »Post« je zahteval, naj se začno pogajanja korak za korakom, kjer koli je upanje na uspeh.«
Na tiskovni konferenci včeraj je predsedhik ZDA Eisenhower namreč dejal, da doslej ni nasledil v pismih sovjetskega premiera Bulganina nobenih dejstev, ki bi zagotavljala uspeh konference na najvišji ravni. V najnovejšem Bulganinovem pismu je našel samo en pritrdilen odgovor' na osem točk, ki jih je bil predlagal Bulganinu v svojem pismu z dne 12. januarja letos. Ta pozitivni odgovor se nanaša na vzpostavitev sistema, ki naj prepreči vsak nenadni napad. Glede vzpostavitve brez-atomskega pasu v srednji Evropi je Eisenhower dejal, da ZDA ne bodo same odločale o tej zadevi. Kar zadeva določen gospodarski zastoj v ZDA. pa je predsednik ZDA dejal, da bo vlada priporočila zmanjšanje davkov, če se poslovna dejav-
Tako Je vozila Norvežanka Inger Bjiirnbakken — nova svetovna prvakinja v slalomu
nost' v drugi polovici leta ne bo okrepila. Predsednik je prepričan, 'da se bo sredi poletja gospodarski položaj zboljšal. Na vprašanje, kakšne so možnosti za to, da bi ZDA v prihodnjih desetih letih poslale rakete na Mesec, kot trdi nemški znanstvenik Braun, je predsednik Eisenhower odgovoril, da niti znanstveniki niti on ne morejo natanko povedati, kdaj se bo to zgodilo.
Ameriška reakcija na zamisel o konferenci šefov vlad je še vedno neustaljena kljub tiskovni konferenci predsednika Eisenhowerja z novinarji. -Eisen-hower je sicer dejal, da v Bulganinovem pismu ni nobenega pozitivnega dejstva, pripomnil pa je, da z Dullesom in ameriškim veleposlanikom v Moskvi Thompsonom proučuje »možnosti, da bi po ustreznih pripravah organizirali nekakšen sestanek«. Gre za to, da bi z ameriškega razorožitvenega predloga šestih točk: izločili medsebojno zračno nadzorstvo nad določenimi področji ZDA, ZSSR in Evrope, in da bi se po diplomat-
Hammorskjoldov predlog
New York, 6- febr. (Reuter) — Generalna sekretar Združenih narodov Dag Hammarskjold je izjavil na tiskovni konferenci, da je povabljen v Sovjetsko zvezo, kamor bo šel najbrž spomladi. Včeraj se je generalni sekretar v Ohiu izrekel za sestanek zunanjih ministrov v okviru Varnostnega sveta, ki naj bi pripravil pot za sporazum med Vzhodom in Zahodom.
Hammarskjold je poudaril pomen »zaupne diplomacije« in opozoril na uspešni poskus oktobra 1956, ko so se zbrali zunanji ministri članic Varnostnega sveta na zasebno sejo, kjer je bil dosežen soglasni sporazum po šestih načelih, za miroljubno rešitev sueškega vprašanja.
Britanska vlada je danes izrazila dvom, če so načini za razpravo o odnosih med Vzhodom in Zahodom, ki jih predlaga Hamm arak j b :>d, v sedanjem položaju najprimernejši. Izijavo zastopnika Foreign Officea ocenjujejo kot odikionitev zamisli.
skih poteh predhodno sporazumeli o tej zadevi, ki naj. bi bila pogoj za sklicanje konference na najvišji ravni. Ameriška vlada bi bila menda voljna udeležiti se konference, če bi prej po diplomatski poti dosegli sporazum o enem izmed treh vprašanj. Ta vprašanja bi bila: mehanizem za, nadzorstvo nad vesoljem, ukinitev vseh potnih omejitev v vzhodnih in zahodnih državah in ustanovitev posebnega organa, ki naj ngotovi stične točke v sedanjih razorožitve-nih predlogih.
PARIZ, 6. febr. (Reuter-Tanjug). Sinoči je pretresla Bour-bonsko palačo, kjer je bila seja ljudske skupščine; močna eksplozija. V kopalnici v pritličju zgradbe je eksplodirala bomba, vendar ni bil nihče ranjen. Razbitih je samo več oken in nekaj vrat. Policija je takoj začela s preiskavo, vendar zaenkrat še ni dala nobenih pojasnil o uspehih. Po izjavi, ki jo je dal vojaški guverner skupščine, general Marquant, je bila bomba podtaknjena najbrž včeraj popoldne med sejo parlamenta.
Premier Gaillard je danes sklenil, da bo še' pred koncem tega meseca sklical voditelje vladnih koalicijskih strank in voditelje črnskih strank Afrike na konferenco »za okroglo mizo«. na kateri bi se pogovorili o prihodnjih odnošajih med metropolo in kolonijami na afriški celini. Hkrati bodo prihodnji teden stopili afriški sindikati v tridnevno splošno stavko, da bi
Še ne bo konca?
Francozi nadaljujejo s piratstvom — Poljska ladja »Wisla« je bila prazna!
VARŠAVA, 6. febr Kakor poroča varšavski radio, so ladje francoske vojne mornarice 3. februarja ustavile na Atlantiku poljsko ladjo »Wisla«, ki je plula iz Gibraltarja v Casablanco. Francoske vojaške ladje so preiskale poljsko ladjo, kj_ je vozila tovor fosfata v Maroko. Zaradi tega očitnega kršenja svobodi- c plovbe na odprtem morju je poljski veleposlanik v Parizu Stanislav Gajevvski vložil protest pri francoski vladi.
Iz Pariza poročajo, da uradni nes, da so »poljski protest vze-francoski predstavniki niso ob- 1; na znanje« in da bo »odgo-javili še nobenega pojasnila- vor dostavljen, ko bodo zbrali
podprli zahtevo strank o popolni avtonomiji francoskih posesti v Afriki.
Francija uvaža iz Afrike surovine in tropsko sadje. Francozi drže v rokah ves kapital, investiran v slabo razviti industriji ter rudarstvo in kmetijstvo. Prebivalstvo pa je izvor cenene delovne sile za industrijo v metropoli ter rezervoar rekrutov za francosko vojsko v Alžiriji. Da bi se izognila »alžirskemu primeru« v črni Afriki, je pariška vlada v začetku lanskega leta izvedla upravne reforme, ko je ustanovila krajevne parlamente v 13 upravnih področjih Afrike. Toda bistvene funkcije uprave so še naprej obdržali francoski guvernerji.
Voditelji nacionalističnih strank iz Senegala so zahtevali danes od skupščine v Parizu, naj vzpostavi črnsko izvršno oblast v Dakarju, ki naj bi bil po tem predlogu proglašen za center črnske federativne države, ki bi bila povezana s Francijo v konfederacijo. Ta načrt bo konec prihodnjega tedna
podlaga razprave na skupnem sestanku voditeljev vseh strank črne Afrike v Parizu.
Voditelj demokratskosocialne unije odpora Mitterrand je opozoril včeraj vlado na »izredno nujnost reform in federacije« s črno Afriko. Ta načrt v celoti podpira največja prekomorska stranka afriško - demokratično združenje, ki ga vodi Gaillardov minister Houphouet-Boigny.
Figi o jugoslovanskc-avstrijskih razgovorih
DUNAJ, 6. 'febr. (Tanjug). — Avstrijski zunanji minister ing. Figi je siinoča na seji vlade sporočil, da že dlje časa traja med zastopniški Jugoslavije in Avstrije izmenjava mnenj o možnostih za izboljšanje odno-šajev med obema državama* Obvestil je vlado o sklepu, da se ustanovi mešana avsfcrijšifco-jugoslovanska komisija, katere prvo zasedanje bo na Dunaju. Komisija bo proučevala politične, gospodarske in kulturne probleme.
Rehabilitacija nacistov '
Dunaj, 6. febr. (Tanjug). —• Avstrijska vlada je sprejela zakonski sklep o vrnitvi iimo-vine bivšim nacistom, kj so bili po vojni obsojeni na zaporne kazni,, njihova imovina uionoijuz uto;
Četrta disciplina na svetovnem prvenstvu v Badgasteinu
a kotalna za Kanado
(Od našega posebnega poročevalca)
Badgastein, J. febr. (Po telefonu.) Na današnje tekmovanje v smuku za ženske je prihitelo komaj 3000 gledalcev, ki so z naj večjim zanimanjem spremljali srdite borbe 40 tekmovalk iz 13 držav. Med njimi je bila tudi Slavica Zupančič za barve Jugoslavije, ki je' 2.4 km dolgo progo presmučala še kar dobro in na polovici proge beležila prav lep čas 74.6 sek. Med zadnjimi vratci pa je nesrečno padla in zapravila zares i-epo možnost za dober plasman. Tako je ostala na 37. mestu s skupnim časom 2:33.2. V oceni za trojno kombinacijo zavzema 23. mesto, medtem ko je v. tej konkurenci na prvem mestu Danzerjeva (Švica) pred Frandlovo (Avstrija) in Whee-lerjevo (Kanada).
tekmovalka Richvalska, ki pa je prav tako padla in se morala zadovoljiti s slabšim mestom. Tu di Italijanka Schir je v gornjem delu proge s časom 67.9
obetala zelo mnogo, pozneje pa se je tudi povaljala in ni prišla v ožjo oceno.
Slednja si je v današnji konkurenci z odličnim smukom zagotovila prvo mesto. O njej kakor tudi o vseh ostalih favori-t:njah je treba zapisati, da so smučale izredno hrabro in znatno izboljšale lanski rekord na tej trasi, ki ga je imela zmagovalka Marchellijeva (Italija) s Časom 2:17.1. Prva je šla Švicarka Danzerjeva, ki je s časom 2:12.4 že prekosila stari rekord toda Kanadčanka Wheelerjeva se je odlikovala posebno v zgornjem delu proge in je prišla do cilja za 6 desetink sekunde hitreje. Izborno se je kljub nedavni poškodbi držala Italijanka Marchellijeva, za njo pa tri Avstrijke Hofherrova, Hochleit-nerjeva in Frandl.ova, ki so se sicer na vso moč, a vse zaman prizadevale, da bi spodnesle Whee!erjevo in ostali dve pred
seboj na slabša mesta. Malo je manjkalo, da ne bi bila vrstnega reda prevrgla češkoslovaška
IZIDI:
Wheeler (Kan) 2:12,1, Danzer (Sv) 2:12,4, Marchelli (It) 2:12,5, Riva (It) 2:14.6, Frandl (Av) 2:15,7, Sandvik (Nor) 2:16,0. Heggtveit (Kan) 2:16,3. Basler (Nem) 2:16.5, Sbenone (It) 2:16-7. Pitou (ZDA) 2:17.3, ... 37. Zupančič (Jug) 2:33.2.
Zmagovalka današnje četrte discipline na tej svetovni preizkušnji. 23-letna hotelirjeva
hčerka Wheelerjeva iz Kanade, je dejala našemu poročevalcu: »Moja zmaga je hkrati uspeh mojega dolgoletnega trenerja Salvemmoserja. Proga je bila odlična in skoraj takšna, kakršno sem si želela. Ne vem sicer, kje vse bom letos še tekmovala, če se ne bom vrnila v Kanado, zanesljivo pa je, da pojdem na študentska smučarska tekmovanja v Italijo.«
RAZGOVOR S SAILERJEM
Včeraj sem po zmatfl v veleslalomu zastavil zmagovalcu Toniju Satlerju nekaj vprašanj, na katera ie dal naslednje odgovore:
»Zelo sem srečen, da sem dobro presmučal to progo in si osvojil
še- enkrat naslov svetovnega pr-vaka v tej disciplini.
Za še preostali nastop ne bi hotel biti prerok, kajti težko le v naših tekmovanjih smučati na zmago, kar velja posebno za smuk. To bo v nedeljo, ko bom moral najti nekako zlato sredino.«^ Na vprašanje, ali pozna Jugoslavijo, se je Sailerju zasvetil obraz in dejal je takole: »Da, to je bilo leta 195.1. ko sem kot šestnajstletni fantek nastopal tam pri vas na treh ali štirih tekmah. V Jugoslaviji mi je zelo ugajalo ln prav gotovo bom še rad prišel k vam. če ne bom medtem prenehal tekmovati.«
(Nadaljevanje na 5. sfrani)
zaradi nasilne ustavitve poljske ladje na odprtem Atlantiku. Oster protest, ki .ga je v zunanjem ministrstvu v Parizu vložil pol-jsiki veleposlanik, opozarja na »očitno kršenje svobode morja«...
Na Quai d’Orsay pravijo da-
Diplomatska kronika
' Beograd; 6. febri^iJTanjug). —
Preda,tunik repuonke ...osip Broz-T;ito je dal agreman za novega izrednega in opolno-mo-čenega veleposlanika Etioptije v Jugoslaviji Amha Aberra.
Pogajanja z Belgijo
Bruselj, 6 febr. (Tanjug). — Predsednik belgijske vlade Achile van Acker je včeraj sopejel člana iztmšness sveta
Krsta Popivodu in predsednika
komiteja za zunanjo trgovino Hasana Brkiča, ki sta že nekaj dni v Bruslju.
V spremstvu jugoslovanskega veleposlanika v Belgiji Mi-hajla Javorškega j« Krsto Popi voda včeraj obiskal tudi zu- ■ nanjega ministra Victorja La-rooka, Hasan Brkič pa s© j« razgovarjal z ministrom za zu- -nanjo trgovino Henrijem Fa-yatotm. Razgovarjali so se o mednarodnih vprašanjih in o možnostih krepitve sodelovanja med obema državama
Japonske ladje za nas
Beograd, 6. febr. (Tanjug). — Japonske ladjedelnice »Hako-date« bodo zgradile za jugoslovansko podjetje »Jugolinija« z Reke in za »Splošno plovbo« iz Pirana dve tovorni ladji, od katerih bo imela vsaka po 15 tisoč ton nosilnosti. Dobavili jih bodo do leta 1959.
potrebne elemente«. Poljsko ladjo »Wjslo« so ustavili na odprtem morju, ko je bila na svoji redni poti v Casablanco-Kljub protestom poveljnika ladje, so tr.i francoske vojne ladje prisilile »Wislo«, da se je ustavila zaradi pregleda tovora. Ugotovili so, da je bila ladja prazna, ker bi bila morala tovor prevzeti gele v Casablanci.
V obveščenih krogih poudarjajo, da Francija »nima namena prenehati s praikso ustavljanja in pregledovanja ladij« če bo obstojal sum, da te ladje prevažajo orožje, ki bi lahko prišlo v roke alžirskim upornikom.
Posli us	zavirati ja
Izjave predsednika bonnskega Bundestaga »vnaša nove momente«?
BONN, 6. febr. (Tanjug). Precej pozornosti je vzbudil govor predsednika Bundestaga Gerstenmeierja v Stuttgartu. Politik je izjavil, da soglaša z razpravo o vseh devetih točkah dnevnega reda sestanka velikih, ki jih. predlaga Bulganin, če bi kot posebno točko razpravljali o sklenitvi mirovne pogodbe z Nemčijo, ki bi določila stalež.
Čeprav sodijo, da gre v bistvu za malce bolj izdelano verzijo uradnega stališča, vendar pravijo v Bonnu, da je tu nekaj novih elementov. Očitno je težnja, da bi obšli sovjetsko zahtevo po
PROMET S KMETIJSKIMI PRIDELKI
Beograd, 6. febr. (Tanjug) Na sestanku predsednikov in sekretarjev republiških trgovinskih zbornic, ki je. bil danes v Zvezni trgovinski zbornici Jugoslavije, so določili načela za organiziranje prometa s kmetijskimi pridelki zaradi pospeševanja kmetijske proizvodnje in stabiliziranja trga. Na sestanku so sprejeli .predlog o organiziranju prometa s kmetijskimi pridelki, o katerem bo upravni odbor Zveze trgovinskih zbornic razpravljal še ta mesec.
Na sestanku so ugotovili, da so zadruge in njihove poslovne skupnosti — poslovne zveze — enotna proizvajalna organizacija, da .so nositeljice organizacije za napredek in preobrazbo kmetijske proizvodnje. V poslovnih zvezah se bodo lahko združevala • tudi kmetijska posestva.
Posredniki v prometu med proizvajalci in potrošniki naj se omeje na najmanjši obseg. Potrošnike bodo oskrbovale trgovinske' maloprodajne organizacije kakor tudi neposredno proizvajalci (zadruge, poslovne zveze, kmetijska-' posestva) v svojih prodajalnicah. Kmečke trge naj bi kot obliko oskrbovanja postopno ukinili. Promet naj bi se organiziral z , ustanavljanjem grosističnih trgov. Glede na individualnega proizvajalca nastopajo zadruge kot izključno organizatorke proizvodnje, razen tega. pa prevzemajo blago za prodajo na trgu. Odkupovale bodo tudi kmetijske pridelke od individualnih kmetovalcev. Zadruge bodo prodajale pridelke na grosističnih trgih, neposredno predelovalni industriji ali v svojih prodajalnicah.
stiku med Bonnom " In Panko-wom, vendar pa predlog o določitvi bodočega političnega in vojnega statusa Nemčije, eventualno v okviru kolektivnega sistema varnosti, kaže nekaj razločkov od stališča vlade, ki zahteva popolno svobodo za pridruževanje Nemčije k političnim ali vojaškim organizacijam. Opozicija trdi. da gre za poskus zaviranja konference na najvišjem nivoju s tem, da skušajo vriniti nemško vprašanje na dnevni red.
V zahodnonemškem zunanjem ministrstvu je prišlo do nekaj osebnih sprememb, ki presegajo okvir običajnih tehničnih premikov na tem področju. Imenovana sta bila dva državna podsekretarja, ustanovili pa so nove oddelke za Evropo, za Vzhod in za Zahod, ki so bili doslej v okviru političnega oddelka.
Posebno v osebi novega tajnika von Scherpenbergerja vidijo zmago pogledov in teženj von Brentana, ki hoče imeti za glavne sodelavce uradnike, ne pa politike, to se pravi, ljudi, ki bodo politično dejavnost popolnoma prepuščali šefu, zunanjega ministrstva.
J'”:
VREME
Stanje 6. febr.: Frontalne motnje so dosegle Alpe in bodo jutri prešle naše kraje. Nad našimi, kraj; se še vedno zadržuje topel zrak.
Napoved za petek:	Ponoči ln
zjutraj, predvsem v vzhodni Sloveniji nekaj manjših padavin, nato pretežno oblačno vreme. Temperature r«ed 4 in 8 stopinjami Celzija.
TRAGIČEN POVRATEK ANGLEŠKIH NOGOMETAŠEV
LONDON, 6. febr. (Reuter — AFP). Predstavnik britanske letalske družbe BEA je izdal danes- popoldne obvestilo, da se je posebno britansko letalo, s katerim so se vračali nogometaši kluba Manchester United iz Beograda v London, zrušilo na tla takoj po vzletu z letališča v Miinchenu.
Po prvih vesteh Je 20 do 24 smrtnih žrtev.
V letalu je potovalo 17 nogometašev, trener, menažer in novinarji — skupno 40 oseb.
(Podrobnosti berite na 5. strani)
- *	~s—
ŠSSSsS
fmm
A
Kranju zraslo povsem novo naselje na Zlatem polju, kjer so sezidali mnogo stanovanjskih blokov. V več sto družin. Z dograditvijo treh blokov v lanskem letu, v katere se še zdaj vseljujejo, je zazidalna površina na Zlatem polju zazidana. Letos pa nameravajo urediti ie okolico in s tem bo celotna podoba novega našel ja. popolna« Preostaja še prostor med Zlatim poljem in starim delom mesta, ki ga bodo bržčas zazidali v prihodnjih letih.
V zadnjih letih je v te bloke se je vselilo
S rti. I SLOVENSKI POROČEVALEC | Si. m — 7. februarja isss
>-;V
ki so sproščena
»Službeni Ust FLRJ« objavlja uredbo predsednika komiteja za zunanjo trgovino o odstotku, do katerega lahko nekatere gospodarske organizacije uporabljajo amortizacijska sredstva za plačevanje uvoženega blaga in uslug v zvezi z Investicijami. Metalurška podjetja, luke In skladišča, kmetijska posestva in kmetijske zadruge smejo porabit 20% amortizacijskih sredstev za plačilo uvoženega blaga in uslug za investicije, podjetja rečnega transporta 25 %, termoelektrarne, premogov-ki, tovarne sladkorja/-grafična, časopisna in založniška podjetja, podjetja filmske Industrije in cestnega prometa 30%, farmacevt-sko-kemična podjetja 35%, poc-
Pol milijona novih stanovanj
Amortizacijska sredstva ki
Stanovanjski sklad v naši državi je bil med vojno močno zmanjšan. Zaradi vojnih opera-: cij, bombardiranja in brezsrčnega okupatorskega rušenja je bilo več deset tisoč poslopij porušenih ali poškodovanih. Zato so po vojni takoj začeli obnav-
prvih devetih mesecih 32.000 stanovanj.
Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko je bilo samo v času od leta 1953 do konca leta 1955 pozidanih 7,359.000 kvadratnih metrov stanovanj. In še en podatek: leta 1956 je bilo zgra-
Ijati porušena in poškodovana jenih. 14.371 stanovanj v družbe-
posldpja, nato pa graditi nova stanovanjska poslopja. Pospeše-
na industrializacija in naglo naraščanje mestnega prebivalstva sta zaradi nagle spremembe strukture prebivalstva vsilili potrebo po nagli gradnji stanovanj. Ni bilo namreč potrebno ublažiti stanovanjske krize, ki je nastala zaradi opustošenj med vojno, potrebno je bilo tudi dati stanovanja ljudem, ki so prihajali na novo v mesta. Na sto in sto tovarn, zgrajenih v povojni dobi, je zahtevalo delovno silo, ki je po večini prihajala iz vasi.
Tako intenzivno naraščanje mestnega prebivalstva in nastajanje novih industrijskih središč	zahtevala	pomembne
investicije za gradnjo stanovanj. Od leta 1945 do 1947 smo porabili za gradnjo stanovanj 330 milijard. dinarjev. S temi sredstvi smo zgradili okoli 270.000 stanovanj. V času od leta 1945 do konca leta 1949 je bilo zgrajenih 41.913 stanovanj, od leta 1950 do konca leta 1956 pa' 193.503 stanovanj. Podatki za lansko leto so še nepopolni. Računajo, da je bilo lani rekordno leto v gradnji stanovanj. Anketa samo v sto naših mestih je' pokazala, da so zgradili lani v
Mario del PSanaco v Zagrebu
Zagreb, 6. febr. Zagreb je zapustil znani italijanski impresarij Livio Da Vale, ki je bival v Zagrebu v zvezi z gostovanjem znanih opernih prvakov Renate Tebaidi in Maria del Monaca, ki 'b-o gostoval v »Othellu«. Pogovorili so se o gostovanju zagrebške Filharmonije v Rimu in drugih italijanskih mestih. Impresarij je baje tudi izjavil, da imajo tako kompleten orkester kot je zagrebški, samo dve ali tri operne hiše v Italiji. Ta go-Eto\-anja bodo v okviru programa kulturne izmenjave med Italijo in Jugoslavijo.	M.	B.
ni lastnini in 22.634 stanovanj v zasebni lastnini. V Srbiji so zgradili 11.713 stanovanj, v Hr-vatski 9235, v Sloveniji 4130, v Bosni in Hercegovini 8884, v Makedoniji 1778 in v Crni gori 1265 stanovanj.
Pospešena gradnja stanovanj je povečala stanovanjski sklad v naši državi. Leta - 1950 je imel stanovanjski sklad 3,463.000 stanovanj, leta 1953 3,563.000, leta 1956 pa 3,664.000 stanovanj. Obenem so naraščale tudi stanovanjske površine. Medtem ko je površina stanovanj leta 1950 znašala 143 milijonov kvadratnih metrov, se je leta 1953 povečala na 148 milijonov, leta 1956 pa na 153 milijonov kvadratnih metrov.
Kljub tako pospešeni gradnji stanovanj pa še vedno ni od-
»fimenška grafika
XX, stoletja«
Včeraj ob IS. uri je bila odprta v malih dvoranah Moderne galerije v Ljubljani razstava »Ameriška grafika XX. stoletja«, ki jo prireja USIS (informativna služba ZDA) s sodelo- , vanjem Ja-kc-pičevega paviljona. Razstava je sistematično vključena v program grafičnih razstav, ki jih pripravlja Moderna galerija in sestavljajo ljubljanski grafični Bienalle.
pravljena stanovanjska kriza. Se vedno narašča hitreje naravni prirastek prebivalstva in dotok v mesta, kakor pa gradnja stanovanj. V 20 letih stare Jugoslavije so zgradili od 1.. 1919 do konca leta 1940 350.000 stanovanj, v povojnih 10 letih pa smo zgradili nad 250.000 stanovanj, kljub temu pa nismo odpravili stanovanjske krize. Medtem ko je bilo leta 1950 v enem stanovanju 4,7 ljudi, jih je bilo leta 1956 4,9. V Istem času se je zmanjšala tudi površina stanovanj za posamezne osebe. Leta 1950 je bilo na eno osebo povprečno 8,8 kvadratnih metrov stanovanjske površine, leta 1956 pa 8,6 kvadratnih metrov.
Zaradi takega položaja je nameravana v prihodnjih štirih letih mnogo intenzivnejša gradnja. Po perspektivnem planu naj bi do leta 1961 investirali za gradnjo stanovanj 305 milijard dinarjev. S temi sredstvi bi zgradili nad 200.000 stanovanj ali prav toliko stanovanj, kolikor so jih zgradili od leta 1950 do konca leta 1957. Na ta način naj bi se v prihodnjih štirih letih znatno ublažila stanovanjska kriza. Eden izmed pomembnih ukrepov v tej smeri" je tudi ustanovitev sklada za gradnjo stanovanj, ki omogoča načrtno zbiranje sredstev za stanovanjsko gradnjo in 'perspektivnejše reševanje stanovanjskega problema. Tudi mobiliziranje individualnih sredstev z zadružno gradnjo stanovanj in nameravana zakonodaja s stanovanjskega področja bosta pripomogli k hitrejši gradnji stanovanj in zmanjšanju stanovanjske krize v naši državi.	I.	S.
jetja za proizvodnjo nafte.
Makedonska mladina za avtomobilsko cesto
Pri gradnji avtomobilske ceste Zagreb—Ljubljana bo ' delalo okoli 6000 mladincev in mladink iz Makedonije. Mladinske organizacije v kumanovskem okraju so prijavile za prvo izmenjavo, ki se bo začela 1. aprila, tri delovne brigade, iz Bitolja dve brigadi, Titovega Velesa eno itd.. Pri gradnji avtomobilske ceste bo delalo tudi okoli 600 študentov z univerze v Skopi ju.
Kljub odjugi bo bržčas v Kranjski gori ostalo še dovolj snega za najbolj vnele smučarje
Kredite dobe le zadruge
Pomembna odloka za pospeševanje kmetijstva in novi predpisi ter uredbe s področja
gospodarstva
BEOGRAD, 6. febr. (Tanjug). — Zvezni izvršni svet je Dmel v sredo pod predsedstvom podpredsednika KIS Svetoza-ra Vutmanovioa sejo, na kateri je obravnaval in sprejel več uredb in odlokov. ZIS je sprejel na tej seji dva odloka, M sta pomembna za nadaljnje pospeševanje kmetijstva. Predvsem gre za odlok o kreditih kmetijskim zadrugam za kooperacijo v kmetijski proizvodnji.
Po tem odloku bodo nosilci kredita za pospeševanje kmetijske proizvodnje samo kme-
Za dokončanfe.del
pri rekonstrukciji jeseniške železarne
Zvezni predpisi o omejitvi investicij. s katerimi so hiie razveljavljene vse pogodbe za črpanje kreditov iz zveznega splošnega investicijskega sklada, SiO prizadel; pri dokončanju rekonstrukcijskih 'del tudi ies-e-niško železarno. Novi predpisi so namreč določila, rta ooji.jetje
more črpati iz splošnega investicijskega sklada le. če pristane na soudeležbo dn če tudi prizadeti okraj prispeva del sredstev iiz svojega investicijskega sklada.
Ker v letu 1957 v okrajnem investicijskem skladu OLO. Kranj niso bila predvidena sredstva za takšno soudeležbo in ker se je (zaradi novih predpisov) občutno zmanjšaj železarni del amortizacijskega sklada za nadomestitev, iz katerega bi morala delno poravnati soudeležbo. ni prišlo do nove po-
Da pa se ne bi porušili letošnji in prihodnji investicijski programi ifcranjskega okraja- bo OLO dobil od Inv-e-stieiisfce banke enoletno In dvoletno posojilo. polovico potrebnih sredstev za odplačilo teh dveh posojil pa bo okraj dobil .iz -republiškega investicijskega sklada.
Tudi železarna le sprejela soudeležbo v višini 277,233.000 din (iz amortizacije in sklada za samostojno raizpolag-a-nie). kar bodo seveda mogli izvesti zopet
tijske zadruga, kar doslej niso bile. Zadruge bodo dobivale kredite za kooperacijo z individualnimi (kmetijskimi proizvajalci kakor tudi za njihovo kreditiranje za pospeševanje kmetijske proizvodnje. Kredite b-odo dajale tistim proizvajalcem, ki delajo z njimi v kooperaciji m samo za tiste namene, kj koristijo pospeševanju kmetHske proizvodnje.
rejci goveje Živine
ZAVAROVANI PRED
KOLEBANJEM CEN
Drugi važen odlok Zveznega izvršnega sveta s področja kmetijstva se nanaša na minimalne zaščitne cene in premije v letih 1958 in 1959 za govejo živin-o in prašiče določene kakovosti. Ta odlok naj bi prispeval k stabilizaciji in napredku živinoreje. Proizvajalci kakor so kmetijske zadruge, kmečke delovne zadruge, krne-
le z d verna., srednjeročnima kreditoma -Investicijske banke: Ta-.-	tijsfca posestva in ekonomije
godbe z	Investicijsko	banko	in	k-o kaže. da »>o<I--, o-ds4ei pote-	kakor tud; ostalo kmetijske
ustavili'	so	izplačevanje	tranš	kala dela pri "rekonstrukcij; ob-	organizacije, ki se ukvarjajo z
jektov jeseniške železarne b-rez	živinorejo, bodo lahk0 po tem
posebnih motenj.	A. C.	odloku v primeru naglega pad-
Mesto je postalo sivo in umazano od luž, v katerih odseva njegovo življenje
podjetjem, ki so ^opravljala rekonstrukcije-.
Zadostovalo bo 779.810.000 din. da se dokončajo v-sa investicijska dela. i-n sicer: postaviio naprave za hladno valiianjs širokih trak-ov (kvart-o), izgradijo naprave za belo pločevino in dokončaJo dela v valila,mi hladno valjane t-anike pločevine. Dokončanje teh del je nujno, če naj že prej vložena sredstva
daijo ekonomski učinek. Z rekonstrukcijo bodo D-ovečali proizvodnjo hladno valjane pločevine za 3000 to-n. pocinkane pločevine za 4500 ton. hladno valjanih trakov za 2000 ton i-n bete pločevine 6000 ton. Bruto produkt železarne se bo povečal za 1' milijardo 915 milijonov dinarJev, dob-ičelk pa za 494 milijonov dinarjev na leto.
Glede na ekonomsko upravičenost naštetih zaklj-u-čnih investicijskih dčl je pred nedavnim Okrajni ljudski odbor Kran-i. čeprav so njegova investicijska sredstva namenjena predvsem za investiranje neindustrijskih panog, sklenil, da p-risipsva 135 milij-on-ov 599.000 din za* investiranje zaključnih de] jeseniških železarn.
Novinarji in volitve
Beograd, 6. febr. (Tanjug). Seja zveznega odbona Zveze novinarjev" Jugoslavije se ie začela davi z analizo sodelovanja novinarjev v pripravah za volitve.
Po obrazložitvi predsednika Zveze . novinarjev Dušana Bla-goj-eviča in za.stop.nilkov republiških združenj se bo predvolilna delavnost novinarjev, ki so tudi p-o prirodii svojega poslovanja in..svojem družbenem položaju vključeni v volilno kampanjo, največ uveljavljala po
ustnih novirnah, predavanjih in
sličnih oblikah družbene delavnosti novinarjev. Pokazalo se je' v vseh republikah, da so ustne novine postale mnogo b-olj zanimive, ker so jih ponekod kombinirali z glasbo in filmom ter drugim prdgra-mom, kar j s imelo velik • odziv med ob-iko-valci.
Pri združenjih novinarjev Srbije ter Bosne in Hercegovine
so ustanovili uredništva /.a ustne novine, ki skrb e za nji-
hovo organiziranje in kakovost. Tako so novinarji v Sarajevu sklenili pred volitvami prirediti 14 večjih turnej z ustnimi novinarni po Bosni in Hercegovini. V Hrvatski in Sloveniji je organizacija ustnih novin v
glavnem prepuščena podružnicam novinarjev v večjih krajih. Razen tega sodelujejo v Sloveniji in Črni gori pri ust-nih no-vinah precej tudi politični funkcionarji. V Makedoniji so
začeli prirejati javne intervjuje po večjih mestih-
Toplo vreme v Zagrebu
Zagreb, 6. febr. V Zagrebu je bila danes zabeležena najvišja temperatura + 15 stopinj C, kar je po nedavnih nizkih temperaturah —15 stopinj C — spet ena od muhavosti naših vremenskih razmer. Sneg se topi, vode naraščajo, toda nevarnosti poplav še ni.	M.	B.
ca cen na trgu prodajale vso govejo živino in prašiče določenim trgovinskim organi zaoi-jiam po določenih minimalnih cenah.
ZIS je obravnaval tudi načrt zveznega nagradnega tekmovanja v kmetijstvu v letu 1958, ki ga je sestavila Zveza kme-tijsko-gozdar.skiih zbornic FLR Jugoslavije. Na podlagi lanskih izkušenj so pogoji tekmovanja letoa nekoliko spremenjeni, da bi še bolj spodbudi,li prizadevanje kmetijskih organizacij za velik pridelek v tistih kmetijskih panogah in kulturah, ki so v naši deželi največjega pome na.
PLACE TEHNIČNEGA OSEBJA IN POMOŽNIH USLUŽBENCEV
ZIS je sprejel še nekaj predpisov s področja gospodarstva. Sprejel je odlok o naknadnem dzračunanju začetnega sklada obratnih sredstev tistih gospodarskih organizacij, ki iz določenih razlogov tega niso mogle storiti v roku, predvidenem s prejšnjimi predpisi, kakor t-udi odlok o nosilcih in načinu uporabe sredstev, predvidenih v zveznem proračunu za leto 1958 za. napredek:kmetijstva. ‘Zis je sprejel tudi spremembe v odloku o stopnjah amortizacije
osnovnih sredstev gospodarskih organizacij.
Na današnji 'seji je ZIS sprejel tudi uredbo o plačah tehničnega osebja in pomožnih uslužbencev, zaposlenih* v državnih organih in ustanovah ter organizacijah, na katere se nanaša zakon o javnih uslužbencih. S to uredbo so urejene plače osebja.
2ene v predvolilni kampanji
Beograd, 6. febr. (Tanjug)-15-letnico ustanovitve AFZ in svoj praznik 8. marec bodo letos proslavile žene Jugoslavije med živahno predvolilno kampanjo.
Dan žena 8. marec bodo letos proslavili z vrsto sestankov, posvetovanj in predavanj, s slavnostnimi akademijami in večeri-posvečenimi ustanovni konferenci AFZ.
Zveza ženskih društev je v svoji predvolilni delavnosti izdala 5 brošur o vlogi žene v socialistični družbi, o ženi na vasi, o skrbi družbe za družino in otro-k-e ter drugo.
vzdrževanju poslopij in naprav (strojev, inštrumentov itd.) ter cest, kakor tudi osebja, ki opravlja posle na gledaliških odrih ali v odrskih delavnicah ter osebja v zdravstvenih in drugih ustanovah.' Uredba se nanaša tudi na osebje, zaposleno v delavnicah in pri delih na terenu, dalje na ladjah v upravne namene, na šoferje motornih vozil dn na osebje, ki skrbi za snago v uradnih prostorih. S to uredbo se zvišajo plače tehničnega osebja in po.mož-. nih uslužbencev ter se delno vskladijo s plačami delavcev in uslužbencev, zaposlenih v gospodarstvu.
S to uredbo je urejeno tudi vprašanje priznanja delovnega staža, delovnega časa, dnevnega in tedenskega počitka ter ocenjevanja tehničnega osebja in pomožnih uslužbencev. Uredba bo veljala od 1- januar. 1958. Potem je Zis sprej-1 uredbo o ’ nazivih in plačah uslužbencev notranjih zadev, uredbo o novih inšpektorjih dela in odlok o posebni dokladi uslužbencev, zaposlenih n? področju, na katerem je razširjena civilna uprava FLRJ.
POSEBNA KOMISIJA ZA VPRAŠANJA BORCEV NOB
SIS je dopolnil tudi uredbo o upostavitvi in ukinitvi nekaterih zveznih organov uprave. S to uredbo je upostavljena uprava za invalidska vprašanja in za vprašanja borcev kot organov uprave v sekretariatu za zaščito ZIS. V področje dela te uprave sodijo vprašanja zaščite vojnih in mirnodobnih vojaških invalidov ter bivših borcev- Z isto uredbo je bila ustanovljena tud; zveznia komisija,
k; b-o izdajala -odloke o priznanju pravic do pokojnine udeležencem narodnoosvobodilne borbe pred 9. septembrom 1943 !n udeležencem španske državljanske vojne.
Razen tega je ZIS sprejel odlok o razdelitvi splo-šne stopnje za posamezne panoge zavarovanja. Sprejel je tudi od-I-ok o pooblastilu odbora ZUS
za izrekanje soglasja k pravilniku in drugim ukrepom zveznih organov uprave ter samostojnih ustanov in organizacij.
Na koncu j? ZIS sprejel odlok o ustanovitvi poslaništva FLRJ v Nemški demokratični republik:	in ratificira! več
med n a rod nih s po-ra zum-o v
Osnutek spiošnega zaiioea o stanovanjskih skupnostih
Stanovanjskim skupnostim se pripisuje zelo pomembno družbeno mesto. Zlasti družbeni servisi v okviru teh skupnosti, ki naj bi omogočili zadovoljevanje mnogih vsakdanjih potreb posameznih gospodinjstev, razbremenili zaposlene žene pri opravljanju vrste drobnih del itd., naj bi odigrali osrednjo in najpomembnejšo vlogo. V ta namen je potreben poseben družbeni organ med gospodinjstvom in komuno, ki naj bi postopoma prevzemal nase tiste naloge, ki jih individualna družina, hišni svet ali komuna niso v stanju rešiti. V zvezi s tem in na podlagi resolucije o osnovnih načelih stanovanjske zakonodaje. je izdelal sekretariat za zakonodajo pri Zveznem izvršnem svetu osnutek splošnega zakona o stanovanjskih skupnostih.
NALOGE IN DEJAVNOST STANOVANJSKE SKUPNOSTI
Stanovanjska skupnost je. kot navaja osnutek zakona, skupnost državljanov, ki imajo svoje stalno prebivališče v določenem naselju, ttanovan iškem bloku ali rajonu. Skupnost se organizira v okviru občine, in sir^r zaradi upravljani" —	•-
napredek naselja in za pomoč družinskemu gospodinjstvu.
Stanovanjska skupnost skrbi zlasti za organizacijo in napredek komunalnih, gospodarskih in socialnih dejavnosti in služb, ki neposredno služijo potrebam družinskega gospodinjstva. V zvezi s tem skrbijo stanovanjske skupnosti za organizacijo in napredek uslužnostnih ustanov za pomoč pr, voaenju gospodinjstva, za družbeno materialno zaščito In vzgojo otrok ter družbeno materialno zaščito drugih, za delo nesposobnih oseb. Stanovanjska skupnost skrbi dalje tudi za napredek v gospodarjenju s stanovanji in nudi svetom strokovno ter tehnično pomoč pri upravljanju zgradb in skladov.
Stanovanjska skupnost se lahko bavi z ^semi ali samo nekaterimi posli v okviru nalog, ki so določene v osnutku. S statutom stanovanjske skupnosti pa se določi, s katerimi posli se bo ukvarjala stanovanjska skupnost, kako jih bo opravljala in finansirala. S-posebnim sporazumom med pristojnim svetom ljudskega odbora In stanovanjsko skupnostjo se lahko določi, da bo opravljala stanovanjska skupnost v okviru
nalog, določenih z zakonom, tudi posamezne posle, ki niso določeni s statutom stanovanjske skupnosti. Z istim sporazumom se določi tudi finančna sredstva, ki so potrebna za opravljanje teh poslov,
PODJETJA, DELAVCI, USTANOVE IN SERVISI STANOVANJSKE SKUPNOSTI
Stanovanjska skupnost lahko ustanovi podjetja, delavnice, ustanove in servise, vendar samo zaradi uresničevanja svojih nalog. Da bi mogla ta podjetja, delavnice in servisi poslovati pod ugodnimi pogoji, jim lahko dajo politične in teritorialne enote v okviru svojih pristojnosti in finančnih možnosti olajšave. Stanovanjska skupnost ima nasproti tem podjetjem, delavnicam, ali ustanovam vse pravice in dolžnosti ustanovitelja. Brez soglasja stanovanjske skupnosti podjetja, delavnice in ustanove, ne morejo menjati svojega poslovnega predmeta, ki je bil določen z aktom o ustanovitvi.
Posebn** poslovne enote stanovanjske skupnosti so servisi, s pomočjo katerih nudi stanovanjska skupnost neposredne usluge gospodinjstvom na svojem ob-
močju, kakor tudi hišnim svetom in državljanom pri upravljanju, vzdrževanju in popravilih stanovanjskih zgradb. S proizvodnjo in blagovnim prometom se lahko ukvarjajo servisi le z zvezi z opravljanjem omenjenih uslug, kar naj zagotovi namembnost ustanavljanja servisov. Zaradi čim učinkovitejšega izvajanja nalog stanovanjske skupnosti, pa #lahko ustanovita dve stanovanjski skupnosti ali več, tudi skupne servise.
Servisi so lahko ustanovljeni na območju stanovanjske skupnosti in sicer za potrebe posameznih naselij, kakor tudi samo za potrebe koristnikov posameznih ali skupnih zgradb. V skladu s statutom upravlja servis določeni organ stanovanjske skupnosti s sodelovanjem članov kolektiva servisa.
Servisi poslujejo in obračunavajo svoje poslovanje po načelih, ki veljajo za poslovanje gospodarskih organizacij, vendar pa načeloma ne ustvarjajo dobička. Kolikor ustvarjajo dobiček, ga vplačujejo v sklad stanovanjske skupnosti, če ni s posebnimi predpisi ali statutom stanovanj, skupnosti drugače določeno. Zelo pomembno je določilo osnutka, da servisi ne plačujejo davka in drugih prispevkov družbeni skupnosti, kar zagotavlja zelo ugodne ekonomske pogoje za njihov obstoj in praktično dejavnost. Razen tega lahko izvršni svet predpiše način plačevala prispevka, v servisu
zaposlenih oseb, za socialno zavarovanje in stanovanjsko izgradnjo. To velja za tiste servise, ki nudijo neposredne usluge gospodinjstvom. Stanovanjske skupnosti in servisi lahko po potrebi zaposlujejo delovno silo tudi za-. časno.
Stanovanjska skupnost . lahko zida stanovanjske tn poslovne zgradbe ter najema posojila za uresničevanje svojih nalog.
FINANSIRANJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
Za obstoj in razvoj stanovanjske skupnosti predvideva osnutek zakona vire, iz katerih je mogoče finansirati stanovanjske skupnosti. IVIed viri so našteti kot možni sledeči dohodki:	samoprispevek
državljanov, del stanovanjskih najemuhi tn. zakupnin, dobjček servisov stanovanjske skupnosti, prispevek gospodarskih organizacij, dotacij občin in okrajev, dohodki od opravljanja določenih upravnih poslov, in dohodki, ki jih ustvari stanovanjska skupnost na osnovi sporazuma z občino in sicer za opravljanje poslov, ki niso predvideni s statutom stanovanjske skupnosti.
Nadaljnja * določila v ” osnutku zakona obravnavajo podrobneje, kako se formira višina sredstev, ki naj dotekajo iz, omenjenih virov. Stanovanjska skupnost razpolaga s sredstvi na podlagi svojega predračuna dohodkov In Izdatkov, ki ga predhodno potrdi občinski ljudski odbor. Ta lahko
predračun dohodkov in izdatkov razveljavi, če ni v skladu z določili zakona o stanovanjski skupnosti.
Ustanovitev stanovanjske skupnosti za vso občino ali posamezna njena naselja, se predpiše s statutom občine. Ustanovitev stanovanjske skupnosti za posamezna naselja, se določi z odlokom občinskega ljudskega odbora na podlagi statuta občine. Pri ustanavljanju stanovanjske skupnosti mora občinski ljudski odbor računati zlasti s tem, da predstavlja stanovanjska skupnost pro-storninsko, urbanistično in komunalno celoto, kakor tudi, da bo stanovanjska skupnost glede na velikost področja, število prebivalcev in materialne možnosti, v stanju opravljati svoje naloge Ljudski odbor je pred ustanovitvijo stanovanjske skupnosti dolžan ugotoviti na zborih volivcev mnenje državljanov, ki živijo na tem 'območju.
Stanovanjska skupnost se lahko ustanovi tudi za industrijsko naselje, kakor tudi za večji obrat gospodarske organizacije ali za večjo ustanovo. Tudi v tem primeru je občinski ljudski odbor dolžan predhodno ugotoviti mnenje delavcev in uslužbencev, ki živijo na območju industrijskega naselja, obrata ali ustanove. Občinski ljudski odbor je dolžan ustanoviti, stanovanjsko skupnost, za katero je zbor volivcev sklenil, da se ustanovi. Stanovanjska ' skupnost ima »voj statut, ki ga
potrdi občinski ljudski odbor, lahko pa ima tudi svoj poslovnik.
Organi stanovanjske 'skupnosti so svet stanovanjske skupnosti, izvršni odbor tega sveta, sekretariat stanovanjske skupnosti in odbor za materialno finančno kontrolo poslovanja stanovanjske skupnosti. Za opravljanje posa-, meznih poslov lahko postavi stanovanjska skupnost komisije.
Svet stanovanjske skupnosti volijo na skupnem sestanku predstavniki hišnih svetov na območju stanovanjske skupnosti, s statutom, stanovanjske skupnosti pa se lahko določi, da volijo svet neposredno vsi državljani, ki stanujejo na območju stanovanjske' skupnosti m so vpisani v volilni imenik.
Število članov sveta stanovanjske skupnosti se določi s statu toin skupnosti in sicer za dobo dveh let. V svet stanovanjske skupnosti se izvoli vsako leto polovica novih članov sveta. V nadaljevanju navaja osnutek zakona pristojnosti in delo organov stanovanjske skupnosti.
Za posredovanje v sporih določa osnutek zakona posebni poravnalni svet. Ta posreduje in skuša doseči poravnavo »prtih strank v vseh primerih, ki jih določa zakon o stanovanjskih skupnostih. V teh primerih se sme sprožiti postopek pred sodiščem ali pristojnim orgnnom potem, ko 1» postopek za poravnavo pred P©-ra.vnalnim »vetom končan.
m
Glasovi razuma
Kar zadeva Afriko, lahko rečemo, da se vrti Francija v začaranem, krogu, iz katerega doslej še ni našla izhoda. Prebujena Afrika zahteva odpravo starih kolonialnih odnosov, uradni Pariz pa trmasto vztraja na starih, preživelih oblikah kolonialnega go-spodstva ter nojevsko zapira oči pred spremembami v Afriki, ki jih vidi ves svet.
Pred le.tom dni je Francija sicer uresničila v nekaterih svojih kolonijah na »črnem kontinentu« veka] reform na administrativnem področju. -Toda ie doslej se je pokazalo, da ni imela srečne roke. V • ancoskem Sudanu je kongres - '7kajšnjih črnskih strank žg.
. > oktobra opozoril francoske ,nJasti, kako bo treba začeti z novimi reformami. Samo mesec dni pozneje so socialni , okra ti na Madagaskarju .zevali neodvisnost in last-
■ ■ republiko na otoku. V Kaurin so se pred meseci
'javili gverilci in zahtevali ■ivisnost, v Dahomeju je ■ ‘orialni svet iz protesta 'aktivno odstopil. Na tem j ;	: roč ju je prišlo pred dnevi i
c;' stavk in ostrih spopadov ■id policijo in domačini, v : . rerih je bilo 'več mrtvih j,n .bližno šestdeset ranjenih.
D 1 spopadov med francoskimi r-lami in uporniki je prišlo ;■■--d nedavnim tudi v Mavre-:	ii, težave so se pojavile
r v Čadu. Skratka, povsod čutiti prot {kolonialne sile,
: :ko se borijo za neodvisnost.
T’ dogodki pa so tudi dokaz, d~ ?o bile reforme francoskih •'ruti le izjalovljen poskus z ini metodami in oblikami nadalje držati kolonialne
■ ■ ■■'■de v poslušnosti in odvis-
Razviti del sveta, kamor r;:':'-a tudi Francija, ima v r inosu do prebujajoče Afrike c.'r, o dve možnosti: pomagati zavirati prebujanje afri-f ::'i narodov. Francoski kolo-rJalizem, se je odločil za stare kolonialne mo lede iz 19. stol. in pri tem »pozabil«, da je svet že v a pragu atomskega stoletja. Uradni Pariz egoistično vidi samo svoje, lastne ozke kort$'< ter igra samo s kartami nasilja in dušitve. Za " nredloge, ki so se rodili ‘z ■calne ocene položaja, so b ---aj doslej gluhi. Tako so francoski odgovorni politiki doslej ostali gluhi za opozorila poslanca sveta francoske unije za Senegal črnskega pisatelja. L. Senporja, ki je pojiš nV. da -afriški narodi pod francosko oblastjo zahtevajo avtonomijo in izvoljene vlade. Niso sprejeli tudi pobude za tuniško-maroško posredovanje v alžirski vojni, pre-s';$ali so tudi zahtevo več kot francoskih kulturnih in prosvetnih delavcev, ki so že treriič zahtevali, naj se konča ■rska vojna, in se prizna Alžiru neodvisnost. Voditelj demokratsko - socialne unije ' dvora Francois Mitterand. pa
■predložil Oaillardu. naj sk'iče afriško francosko kon-renco. na kateri naj bi Fran-' :a vriši a z novim; predlogi ustvaritev' federativne r''vnno*ti med metropolo in franc, kolonijami v Afriki.
Toda. na. vse te glasove ra-nma francoski uradni krogi j fe niso odgovorili - al> spre- j kolonialno politiko. -Pa^i-oj v Afriki pa gre svojo 'laično pot. drugače kot si zamišljajo in želijo v Parizu, j 'Tn pragu atomske dobe ni j ri.oooče računati na realne uspehe. č° se dela nroti zd.ra- j remu razumu, zahtevam, in potrebam dobe. S. Lenardič
Pravni oreh
Francozom je treba priznati, da z neverjetno naglico širijo meje področja svoje carinske kontrole na morju. Pred kratkim. so prestregli »Slovenijo« v Sredozemlju. Sicer je b;lo to kakih petdeset kilometrov izven področja carinske kontrole. toda kdo bi. se oziral na tako malenkost Zdaj so zadr-Sali -poljsko ladjo »Vislo« že na Atlantiku Oe bo šlo tako naprej, kmc.lu še Tihi ocean ne bo varen.
Kaj so bili pirati, vemo Ti so delali na svojo pest. Toda v starih časih so kralji dajali podjetnim kapetanom posebna pisma za. ronanje in prestrezanje tujih, ladij Ker so dobiček delili s kraljem, niso bili pirati, ampak »privati«. Kadar je na morju divjala vojna, je divjala tudi na kopnem. Talirat se je plenilo brez usmiljenja.
Franciia ni v vojni, zakaj, v Alžiriji gre za »pomirjanje«. Izraz piratstvo uradni krogi odločno zavračajo. In ker tudi 1ne gre za. »privatstvo«, za kaj, vrana, votom. are! Za pravnike v Q':ai d'Orsamt ie to brez dihoma trd oreh Za preprostega človeka pa je gusarstvo.
ZDRUŽENA ARABSKA DR2AVA
Federativna ureditev
Nova ustava ZAD vsebuje določila, ki naj olajšajo pristop arabskih kraljevin — »Načelni sporazum« z Jemenom dosežen — Komentarji
o posledicah
KHČMAR KONRAD: »V/ER SOLL DAS BEZ3HLEN?«...
KAIRO, 6. febr. Jemenski prestolonaslednik princ El Badr je danes izjavil, da je z egiptovskimi predstavniki »dosegel splosni sporazum o priključitvi Jemena k Združeni arabski republiki«. Princ El Badr je včeraj prispel v Kairo na čelu delegacije 10 članov, ki je prišla na pogajanja o vzpostavitvi federativnih odnosov med Jemenom in .novo Združeno arabsko republiko. Princa El Badra je siiioči sprejel predsednik Naser, kateremu je jemenski princ prinesel poslanico jemenskega kralja Imama Ahmeda. Po razgovoru, ki je trajal eno uro, je predsednik Naser priredil banket na čast princu El Badru. Razgovori o priključitvi Jemena pa so bili danes.
V uradnih kairskih krogih trdijo, da je Iman Ahmed zaprosil za federativne odnose z Združeno arabsko republiko. V obveščenih krogih menijo, da je načelo federativnih odnošajev namenjeno predvsem arabskim kraljevinam, ki bi želele vzpostaviti tesnejše odnošaje s Sirijo in Egiptom.
Predsednik Naser in Kuatli sta včeraj hkrati v parlamentih v Kairu in Damasku proglasila začasno ustavo Združene arabske republike, ki bo ostala v veljavi v prehodnem obdobju. Ustava Ima 17 členov. Parlament jo je sprejel z dolgotrajnim ploskanjem. Z enakimi ovacijami je parlament nato pozdravil poslanico sirskega predsednika Kuatlija, ki je predlagal Naserja za prvega predsednika združene republike. Na svečani seji egiptovskega parlamenta je bilo veliko gostov iz arabskih dežel, med njimi tudi jemenski princ El Badr.
Iiz Damaska pa poročajo,- da je tudi sirski parlament na zaprti seji soglasno ratificiral proglasitev sirsko - egiptovske enotnosti.
■Predsednik Naser je v egiptovskem parlamentu izjavil, da bo nova država »neodvisna demokratična in suverena republika«, sestavljena iz dveh dežel: Egipta in Sirije. Izvršno oblast bo imel predsednik republike, ki bo s plebiscitom izvoljen 21. februarja. Egipt in Sirija bosta kot dve deželi nove države imeli vsaka svoj izvršni svet, katerih predsednike bo imenoval predsednik republike. Na enak način bodo imenovali člane zveznega sveta, ki bo imel zakonodajno oblast v republiki. Najmanj polovica članov zveznega sveta mora biti iz vrst sirske skupščine in egiptovskega narodnega sveta. V skladu z odločbami mednarodnega prava bodo obveznosti In sporazumi med Sirijo in Egiptom ter dru-
PRED KONFERENCO TREH KRALJEV
Bejrut, 6. febr. (AP). ~V Bagdadu se je zvedel«, da bodo imelj kralji Iraka, Jordana in Saudove Arabije v kratkem konferenco, na kateri bodo proučili skupno stališče do ustanovitve Združene arabske republike. Trije kralji so že med seboj izmenjali poslanice 0 tem vprašanju. Na konferenco bodo morda povabili tudi predsednika libanonske republike Šamana.
Pre-distavnik lilbancdstoeiga oar-lamenta Oss&iran je izjavil, da je ustanovitev egtpto vsko-sirske
unije prvi korak k vzpostavitvi enotne arabske zveze. Ko ie govoril na tiskovni konferenci, je dejal, da bo ustanovitev nove arabske države vzpodbudila tudi Jordan in Irak. da bos-ta vstopila v federalno zvezo.
Študenti libanonskega glavnega mesta pa so včeraj manifestira I- po ulicah in vzklikali Združeni arabski republiki. Policija je posredovala in bilo je nekaj spopadov med manife-staniti in odredi Javne varnosti. V Tripolisu so zaradi incidentov zaprli neka,1 šol.
V Aman pa je prispe] pomočnik generalnega sekretarja Fo-reign officea William Heater, ds. 4>i s-e posvetoval z iordanski-m; zastopniki in kraljem Huseinom.
Iraški premier Mirdzan ie izrazil nezadovoljstvo, ker iraška vlada ni bita direktno obveščena o ustanovitvi zveze med Egiptom in Sirijo. Dejal ie. da
bi moral 'biitd Irak seznanjen s
tem načrtom, da bi lahko ooenil prednosti in obveznosti v zvezi z arabskim; težnjami in tudi glede Iraka.
gimi silami ostale v veljavi, v njihovih regionalnih mejah, določeni ob njihovi ratifikaciji, Javna uprava bo delovala v Egiptu in Siriji kot doslej, dokler ne bo reorganizirana in združena z dekretom predsednika republike. Vsi zakoni, ki veljajo v obeh deželah nove republike, bodo ostali v veljavi v regionalnih okvirih, lahko pa bi jih tudi spremenili ali ukinili.
Egiptovski obrambni minister, general Abdel Hakim Amer, je bil določen za vrhovnega poveljnika oboroženih sil Združene -arabske države. Britanska agencija Reuter pravi v svojem komentarju, da so se z združitvijo Egipta in Sirije meje povečane arabske države premaknile do Turčije. Ta združitev ni »sama sebi cilj«, temveč je korak naprej v težnji za združitev vsega arabskega sveta v eno celoto. Turčija. Irak, Jordan in Izrael, so avtomatično postali sosedi - polkovnika Naserja. Pričakujejo, da bo vpliv njegove politike na tem področju zaradi tega še večji. Njegov poziv bo zelo pritegoval milijon palestinskih beguncev, ki že 10 let stoje na izraelskih mejah ter okrepil pritisk za rešitev palestinskega vprašanja. Glede priključitve .Temena s-ir-sko-arabski federaciji pa komentator meni, da bo to »poskusni primer« za ostale arabske kraljevine.
Glede federativne ureditve nove države pa komentator meni, da bo imel v primeru pristopa drugih arabskih držav predsednik Združene arabske republike na osnovi 11 ustavne pravico zamenjati njihove vladarje. Smatrajo, da je ta zveza prvi korak k uresničitvi Naserjevih ciljev, obrazloženih v brošuri »Filozofija revolucije« in to je enotnost in sodelovanje med narodi arabskega in muslimanskega sveta. Opazovalci tudi menijo, da federalna razdelitev nove republike na dežele pod enotnim izvršnim svetom odraža vpliv ustavne organizacije v Jugoslaviji.
M
1
SPOR OKROG PLAČILA ZA TUJE ČETE
Nemci so »milostni«
Od našega stalnega dopisnika
LONDON, 6. febr. (Po telefonu.) Britanci niso dolžni, da lo na britansko plačilno bilanco,
C SVoiimJ srpdsfvi financiral:	nhromtir.	i	_	 3____...______ ,	.	,	.
U. S. Navy nima sreče
\
Poskus izstrelitve satelite z raketo »Vanguard« že drugič ponesrečil — Hapake v mehanizmu — »Začudenje« brez komentarja v Moskvi
Zmaga fronte
Varšava. 6. febr. (Tanjug) Prj volitvah za ljudske odbore na Poljskem so izvolili 163.797 no-vih ljudskih odbornikov za vojvodske. mestne in vaške ljudske odbore. Po poročilu centralne volilne komisiie ie bilo predloženih še enkrat toliko kandidatov kolikor ie bilo izvoljenih. Volilna udeležba je bila povprečno 85,68 odstotkov. Veljavnih glasov je bilo 15 milijonov 472.855. kandidaiti fronte nacionalne enotnosti pa SO dobili 14,997.001 glas odnosno &6.92 odstotk-v.
Kostarika
San Jose, 6. feb.r. (AP). — jr o neuradnih rezultatih predsedniških volitev v Kostariki, ki so bile v nedeljo, je zmagal opozicijski kandidat Mario Ecandi, .bivši zunanji minister. Po dosedanjih podatkih je dobil 101 tisoč glasov, to je 43 odstotkov. Drugi predsedniški kandidat Francisco Orlich pa je dobil 94 tisoč glasov, tretji kandidat Jorge Rossi Pa 22 tisoč glasov-
CAPE CANAVERAL, 6. febr. (AP). Tudi drugi poskus ameriške mornarice, da bi izstrelila umetni satelit, se je ponesrečil. Včeraj zjutraj so s tega oporišča izstrelili raketo »Vanguard«, na katere'vrhu je bil majhen umetni satelit. Raketa se je dvig lila nekaj tisoč čevljev, nato pa nenadoma eksplodirala. Pri eksploziji se je. raketa razpolovila in sta oba iela padla v morje. Prvi poskus z »Vauguardom« se je ponesrečil v začetku decembra. Tedaj je eksplodirala raketa takoj po izstrelitvi.
Satelit, ki so ga hoteli včeraj izstrelili z ralketo »Vanguard«, je bil okrogel, težak pa 1.5 kg V nrjem so bili samo nekateri najosnovnejši instrumenti in radioodajnik z »sončnimi bate-, rijami«, ki spreminjajo sončno svetlobo v električno energijo. Po izjavi direktorja programa Vajigua rd, Johna Hogena, so bile v satelitu tudi »nižj« oblike živih bitij«. Dodal je, da bodo satelit ponovno poskusili izstreliti, čim bodo postavili novo raketo in pregledali njen ustroj. Hagen je omenil tudi, da bi morniaric^ za izstrelitev satelita lahko uporabila tudi druge rakete-
Ameriški znanstveniki sedaj) (Prouffuj e j o napake, ki so povzročile včeraj eksplozijo rakete Vanguard. Po temeljiti analizi najJek bodo napravili nov poskus.
Direktor Smithsonskega astro-fizičnega laboratorija dr. Fred Whipple je v Chicagu izjavil, da bodo ZDA do leta 1968 poslale
TELEGRAMI
TOK JO — Predstavnik japonskega zunanjega ministrstva je izjavil, da bo Japonska letos povabila večje število šefov vlad in držav, med njimi Ceylona. Malaje, Turčije, Filipinov, Perzije, Irana, Iraka, Egipta in Brazilije.
TOKIO — Tiskovni predstavnik predsednika Sukarna je sporočil, da se bo indonezijski predsednik sredi drugega tedna vrnil v Djakarto, to je prej kakor je bilo predvideno.
LONDON — Britanski obrambni minister Duncan Sendys je izjavil, da ima sedem držav članic zahodnoevropske zveze v načrtu združitev svojih vojaških raziskav in programov za razvoj orožja;
AVASHINGTON — Ameriška mornarica je zahtevala od Kongresa, naj čimpreje odobri kredit nad milijardo dolarjev za zgraditev devetih posebnih nuklearnih podmornic, ki bi lahko izstreljeval balistični projektil »Polaris«, ki ima doseg 24<>0 km. Smatrajo, da bi te podmornice lahko zgradili do leta 1980.
CARACAS — Predsednik venezuelske vojne junte Wolf-gang Larrazabal je izjavil, da vojaška junta ne bo spreminjala položa ja'v petrolejski industriji ter bo spoštovala pravni položaj, ki je nastal na osnovi obstoječih zakonov.
TOKIO — Predsednik japonske vlade Kiši je izjavil, da japonska vlada nadaljuje razgovore z ZDA za uvedbo japonske uprave na otoku Okinavi. Napovedal je, da se bodo ti razgovori vodili na višjem nivoju kot doslej.
BUKAREŠTA — »Scantea« piše. da bodo v kratkem uvedli spremembe plači.ega sistema v gospodarstvu. Nova načela nagrajevanja delavcev so že preizkusili v nekaterih podjetjih.
manjšo odpravo na Lamo. Ameriški znanstveniki pričakuleij o.
da bodo do lete 1965 izstrelili v višino 2000 milj umetni satelit, v katerem bo človek. Ameriško
obrambno ministrstvo je včeraj dopoldne sporočilo, da je bila trinadstoiprLa raketa Vanguard, ki so j o večraj izstrelili z raketnega oporišča Oape Canave-ral, namerno uničena med letom. V sporočilu j« rečeno, da se je 10 sekundi po uspešni izstrelitvi raketa začela usmerjati izven predvidene smeri zaradi napake v kontrolnem mehanizmu in da so paradi varnosti sklenili, da jo takoj uničiijo. Oficir za varnost Je namreč takoj, ko je raketa zašla s svoje smeri, sprožil mehanizem, ki preprečuje dovajanje goriva v raketo. Vanguard se je • takoj raiz.polovi.la, njeni deli v plamenih pa so padli v morije.
V Moskvi so vest o drugi eksploziji rakete Vanguard sprejeli z začudenjem. Ob prvem neuspehu je sovjetski tisk smeši! propagando, ki so jo delali pred poskusom, ne pa znanstveni neuspeh, kaiterega je treba vedno pričakovati. Sedaj pa - pravijo, da je nedavni uspeh pri izstrelitvi prvega ameriškega satelita z raketo »Jupiter C« utrdil prepričanje, da je ameriška tehnik,* sedaj pripravljena, zaradi tega pa je ob tem neuspehu nastalo začudenje. Sovjetsk* tisk je objavil le kratke vesti TASS brez komentarjev-
Kaže pa, da bodo psihološke posledice novega neuspeha ZDA
»Oče vodikove bombe«
New York, 6. febr. (Reuter). Dva vidna ameriška znanstvenika sta danes zahtevala, naj bi ZDA nadaljevale jedrske poskuse, zavrnila sta pa argumente, ki govore v prid ustavitvi poskusov in so bili obrazloženi v resoluciji 9 -t.isoč znanstvenikov, ki je bila nedavno predložena OZN. To izjavo sta dala dr. Edvard Teller, ki ga imenujejo »očeta hidro-genskie bombe« in dr. Albert Latter, teoretski fizik. Njuno izjavo pa je objavil ameriški ilustriram! časopis »Ufa«.
bi s svojimi sredstvi finansirali obrambo Nemčije — to je smisel^ sklepa, s katerim je ves londonski tisk pričakal najnovejši bonnski predlog zaradi nadaljnjega vzdrževanja bri-tan? h čet v Nemčiji.
voljne poslance z razlago, da vlada »ne podcenjuje resnosti tega problema«, da pa ne bi bilo pametno dajati komentarjev v času, ko zadevo še proučujejo v okviru NATO, je iz Bonna prišla novica: Nemoi dokončno zavračajo predlog, da bi plačali del stroškov, ponujajo pa »v uteho« posojilo 100 milijonov funtov, za katerega Britaniji ne bi bilo treba plačati obresti.
Mogoče Britancev — od uradnih kro.gov do., običajnih prebivalcev — ni toliko užalila zavrnitev britanskega predloga, kolikor poluradna obrazložitev te nemške-ponudbe.
Posojilo bi bilo v trdni valuti (verjetno v markah ali dolarjih) deponirano v Angleški banki, kar bi — po nemški obrazložitvi — prineslo Britaniji znatne koristi: prvič, pripomoglo bi k rešitvi britanskih monetarnih težav im s tem okrepilo vrednost funta na mednarodnem trgu, drugič pa bi Nemčija s temi sredstvi v treh letih kupila britansko orožje' za svoje oborožene sile, kar bi — tako pravijo — pripomoglo k poživitvi britanske industrijske proizvodnje.
London je zelo hitro in ostro reagiral. Ni bilo mogoče prikriti užaljenega ponosa in precejšnje zajedljivosti v odgovoru: Britanija ni pripraVljena. da bi si sposojala denar od Nemčije za vzdrževanje svojih čet na njenem ozemlju. Koristi, ki^ bi jih Britanci imeli s sprejetjem tega predloga, je britanski tisk drugo za drugo pobijal.
Da bi posojilo ugodno vpliva-
Spor med obema atlantskima zaveznikoma,'! ki traja že'okoli tri leta, je stopil v novo, precej grenko obdobje. Da bi lahko še naprej vzdrževali svojo rensko armado,'ki šteje 65.000 ljudi, so Britanci zahtevali od Nemčije, naj nosi del stroškov, in sicer 40 do 45 milijonov funtov. Ob tem znesku — v upanju, da ga bo Bonn vendarle sprejel — je minister za finance utemeljil svoj predlog novega britanskega proračuna. Če Nemci zavrnejo ta predlog, pravijo v Londonu, Britaniji ne bo preostajalo drugega, kot odpoklicati čete domov. Zato so včeraj v spodnjem domu zahtevali, naj v opomin Nemčiji takoj odpokličejo dve diviziji, ki štejeta 25.000 britanskih vojakov.
Medtem ko je Amory poskušal v imenu vlade pomiriti nezado-
precejšnje. 2e ob izstrelitvi prvega ameriškega satelita so
navadni sovjetski ljudje smatrali uspeh ZDA samo kot polovičen, kaijiti »raziskovalec« ie bil izstrelnj.em za' sovjetskimi sputnilki in je bil mnogo, mnogo lažji. To razpoloženje se bo sedaj' še potenciralo, ko Američani niso mogli izstreliti svojega drugega satelita, ki je bil-še dosti manjši od pr ve ga-
je navadna utvara, ker bi to kasneje, gledano s stališča dolgoročnejša politike, narekovalo le še večja bremena za britanske finance, poudarjajo v Londonu.
Posebnih koristi ne bi imeli niti z obljubljenim nakupom britanskega orožja. Nedavno Nemčija ni hotela kupiti britanskih tankov »Centurionov« in »SR-177« letala na reaktivni pogon. Zato so Britanci tudi v tem primeru speptični. Četudi bi sklenili pogodbo o nakupu, kaj bi s tem Britanija pridobila, se sprašujejo v Londonu. Naše zmogljivosti so v celoti izkoriščene in če orožja ne kupi Nemčija, ga lahko prodamo komurkoli drugemu.
Naposled. pravijo Britanci, nam od te »milostljive« ponudbe ostanejo samo velike utvare.
Ta absurdni položaj je vznejevoljil precejšnji del nemškega javnega mnenja, ki zaman išče logike v dosedanjih stališčih svoje vlade. Se pred mesecem dni je Nemčija trdila, da ne more ugoditi britanski zahtevi, ker
bi to pomenilo breme za življenjsko raven nemškega prebivalstva, ki je že tako ali tako nižje od britanskega, danes pa ponuja brezobrestno posojilo, ki naj bi »pozdravilo« britanske gospodarske težave.
Če ima Britanija težave s svojim mednarodnim plačevanjem in domačimi proračuni, so tega v veliki meri krivi prav stroški za vzdrževanje renske armade, ki znašajo 125 milijonov funtov na leto. Ne potrebujemo nobene milosti, pravijo užaljeni Britanci. Vse. kar zahtevamo, je. da tudi Nemci nosijo del stroškov, ki so tudi doslej koristili predvsem Nemčiji. Joža Vrhovac
Dualizem v palači Wed®kfnd
Od našega stalnega dopisnika
RIM, 6. febr. (Po telefonu.) Zunanjepolitična razprava se je sinoči končala z govorom zunanjega ministra Pelle, nakar so glasovali o dveh resolucijah: o komunistični, ki je zahtevala novo zunanjepolitično orientacijo in italijansko pobudo za »atomsko nevtralnost« ter o demokrščanski, ki je potrdila od zunanjega ministra obrazložene smernice z vladno zunanjo politiko, to je že poznano atlantsko linijo z nekaterimi niansami optimizma v pogledu sovjetskih pobud in možnosti za razgovore med Vzhodom in Zahodom.
»Novost« je pripravil Saragat; vzdržal se ie namreč glasovanja o demokrščanski »atlantski« resoluciji. poudariadoč, da se je treba pegadafci, če se hoče mir in če se hoče pogajati, j© treba za koncesije dati koncesije. V kraitkem: če hočemo, da nam bodo Rusi v čem popustili, moramo tudi mi njim v čem popustiti. Za komunistično resolucijo so glasovali le socialisti in potrjena je bila demokrščan-skia z izjemo socialnodemokratskih glasov.
Presenečenja torej ni- pripravil izid glasovanja, marveč nova zunanjepolitična orientacija 1«-aderda soc. demokratske stranke. Težavno ie z gotovostjo reči. _kai ie z »-zunanjepolitičnim posegom« nameraval doseč-Saragat. Nakopal si ie namreč negodovanje svoje desnice, to je Paola Rossija, Alberta Sim-o-niinija in Paola Trevesa, ne da bi si le -za korak' oribližal levico, to je Zagarija in Matteot-fcija. ki grozita z represalijami, predvsem zaradi notranjepolitičnih vprašani kot so sodelovanje v vladi, podpora krščanski demokraciji v času ko le-ta odkrito sodeluje s’ -faSisti itd. Mord-a je Saragat s približanjem Bevanovim in Ollenhauer-jevim zunanjepolitičnim 00-
gledom (ki so tudi pogledi Žaga rij a in Matiteottijia) oo-kušal prestreči vse večje simpatije, ki jih zahodna socialna demokracija kaže za italijanske socialiste in ustvariti doma. vtis. da jie FSDI v Italiji edini $MedBtaMafo
zahodnoe vropstefh soc i aiisti čn i h misli. Vprašanje 1e le. če bo zunanjepolitična pirueta lahko ozdravila stanje v italijanski socialni demokraciji, stanje, k; ' je prišlo, do izraza na milanskem kongresni do neuspelem poskusu, da hi se obe socialistični stranki združili.
Saragat . Je oktobra lani na komemoraciji Turattiieve smrti v milanskem »Teatro lirico« Dokazal. da je še vedno kot oseba nesporni gospodar, sicer, dualistične partij e. Le redki so ki se mu upaio na zasedanjih vodstva odkrito oporekati. Med te sodiio Paravelli. Žagar- in Grimaldi . . .. pripadniki leve struje »Unita socialista«. Namreč. ko je Saragat že ves ne-r-voz-^n skušal zavreti dinamičnost kolegov z levice, ie zabrusil . Faravelliju. Zagariiju in vsem tistim, ki ju ta dva predstavljata:	»Vaše	mesto ni tu-
kaj«. Svarilo, ki ga je v efektu -izrekel, velja isto kot. če bi dejal: »Vaše mesto je Dri Nenni-ju«.
Saragat je s t«m samo ootrd'1 obstoječe sta-nje-. Socialno demokratska stranka je razdeljena v štiri struije: v levo (Zaga-' ri). lev? center (Matte-otti). center • (Saragat, Tanassi) in desno (Simonini) — in vsaka ima svoj sekretariat. Posamezni partijski funkcionalni! eo vezani na sekretariate svojih frakcij in se podrejajo disciplini struje, ne pa strankinem« vodstvu w Dalpč-i Wedeking, Id ga ostentativno ig-norfcrajto, kadar- pridajo v Rim.
Po milanskem kongresu pa vlada v stranki dualizem: levica (Za-gari, Matteo-tti). ki kontrolira ‘33 federacij in 60 odstotkov vseh volivcev v PSDI i,n desnica (center s Saragatom in Simonini). Pogledi enih in drugih na najpomembnejša notrania in mednarodna vprašanja so tako različni, da dobe Saragatove besede »Vi ne sodite sem« popolno potrdilo. Toda kot velja za Farav-ellija i,n Zagarija. da 3e aiumo mesto Dri socialistih, tako b; veljalo na or. tud.i za Rossija, Trevesa ali Simoninija- da se jih liberali ne bi prav nič sramoval; sprejeti v svoje članstvo . . .1
Toda kar je povedal na vrhu strankine piramide Saragat. čuti tudi tako imenovana baza. -to j€ članstvo na terenu. Pred dnevi je b:la n. pr. v časopisih objavljena kratka notica o tem. da so pripadniki Zaga-riJeve in Maitteottijeve struje v neanel.1-ski socialnodemokratska federaciji izstopili iz stranke i,n se kot celotna frakcija Dridružil: Nen-nijevim socialistom. Podobno se je zgodilo pred devetimi meseci tudi v dveh drugih federacijah Juga .. .!
Ali se je oroce3 »-združitev j® v PSI« s tem že začel? Neodgovorno b.i bilo že do nekai primerih dajati odgovor na tako zapleteno vprašanje. Vsek»kor pa Je značilno, da italijanska socialistična stranka ni orivlač-na samo za posamezne intelektualce iz komunistične partije, marveč tudi za celotno frakcijo iz PSDI! To je problem, ki se pred volitvami ne postavlja samo pred Sairagata. marveč' bo prej ali slej prisilil k 'razmišljanju v te j sim eri tudi Zagarija, .ki je z najbolj avtoritativne katedra slišal, dal njegovo mesto ni v palači V^edektog. 1 Miran- SilStar j
( MBE¥1)RW1 RAZOtEPa	)
GOSTOVANJE M LA 1)1 El KITAJSKIH
GLASBENIKOV
Mladi kitajski umetniki: pianistka U Luo — I, sopranistka Džou Sjao — Jen in pianist M Lui — Sin,, ki je pevko spremljal pri klavirju, so me očarali bolj s svoJo studioznostjo, mladostno vnemo in prizadetostjo ter svojim osebnim šarmom kot z umetniško vrednostjo svo.ie interpretacije.
Pianistka U Luo — I je v izvedbah Bach—Tauzigove Tocca-te in Puge v d-molu, Beethovnove. /Sonate quasi una fantasia v cis-molu (Ob Luninem svitu), rnninnre-ra Noeturna v C-molu
■v Mestnem
Predvsem »e ml je ob tej
predstavi znoVa vsilila neka misel o sodobni dramatiki. Ko opazujem njene avtorje, domače in tuje. se m, zdi. da je med nJimi čedalje več nekakšnih ..obupancev*: kot da so resigni-rali v prizadevanju, napisati resnično dramo, kot da so se naveličali, trapiti si duha z iskanjem resničnih dramskih konfliktov,. pa se zato zadovoljujejo s tem. da bolj ali mani posrečeno, bolj a-ld mami prikupno obravnavajo in »rešujejo« kakršne koli že »probleme«. »Problem« — to ie dandanes nekakšen splošno veljaven nadomestek za rpsnčno umetniško dra-
matsko temo ... In lahko bi rekli, da so »Usode« Josipa Ku-iundžiča, ki so jih nedavno krstili v Mestnem gledališču v Ljubljani, kar ilustrativen primer za to trditev. Srbski dramatik, ki ga na Slovenskem že poznamo, je v svojem novem delu »obdelal« kar šest oziroma sedem takšnih »problemov«- k-s° še aktualni po vrhu: zavarovanje materinskih pravic gospodarski kriminal, konservativno reakcionarstvo. podedovane razredne razlike. ‘ intelektualno neenaki zakoni, politični prestopek, odnos med starši in otroki. Avtor jih je sam označil s temi besedam.5 in oo tem vrst-
Sestero »usod« iz Mestnega gledališča — Foto Vlastja
nem redu. In na prvi p°gled nam je jasno, prav zaradi načina teh formulacij, da tu ne gre za umetniške teme, da pisatelj ni ravnal iz umetniškega nagona. marveč j'e, recimo, spretno opazil in izluščil neke življenjske pojave m jih z neko rutino »priredil« za oder. S tem je pravzaprav vse povedano. Lahko še dodamo, da so od posameznih zgodb nekatere boli in druge manj tipične. da so nekatere polj m druge manj ganljive, da je v nekaterih vendarle — priznajmo — opaziti nekakšen zametek resničnega dramskega konflikta (Zlatima zgodba). da je besedilo tekoče in le tu in tam nekoliko izumetničeno in da je zaključek igre. ko skuša avtor z eno potezo »reševati« vse nakazane probleme, vendarle nekoliko preveč vsiljiv.
. O izvedbi lahko p?redvsem zapišemo. da so z njo vsekakor prišle na svoi račun mlade igralke Mestnega gledališča. V šestih osrednjih vlogah so nastopile Alenka Svetelova. Iva Zupančičeva. Julija Staričeva Slavka Glavinova, Judita Kahnova im Mina Jerajeva (kot gostja). Res je. da niso stale »red posebno zamotanimi nalogami — a zato ne velja nič manj, da so ustvarile žive in prikupne like. prav ustrezne zahtevam in vrsti igre. Morda bi med njimi nekoliko podčrtali nastop Mine Jerajeve, ki je z decentnimi sredstvi ustvarila zelo plastično podobo. Med ostalimi naj omenimo še Edvarda Gregorina. Franja Kumra in Danila Bezlaja te.r zlasti Janeza Albrehta, ki je dal svoji drobni vlogi lep poudarek.-' Režiser je bil Jože Gale: odrskemu doga.janju je dal preprosto in primerno obliko, pri čemer mu je dobro služila scena arh. Nika Matula. Vir.
in Polonalse v As-duru pokazala sicer sGlidno, čisto tehniko, ni pa s svojo lematično premalo poudarjeno, oblikovno nepregledno in začetniško prehitevajočo in medlo igro zajela globlje v gla-ibenc poetični srž izvajanih skladb.
Sopranistka Džor; Sjao — Jen se nam je prerlstar ila kol pevka z drobnim, specifično barvanim glasom, s finim smislom «a stjj starih italijanskih arij. medtem ko ji ie za arijo Madamme Butleffiy občutno primanjkovalo voiuminoznosti in topline v glasu Verietno je bila temu kriva pevkina indispozicija zaradi katere je bil koncert predčasno zaključen
S posebnim zanimanjem, toda z nič manjšim razočaranjem sem poslušal klavirske skladbe Kui La — dina in San — tea ter narodne pesmi v priredbah la j Pena in DŽ3H Cina, ki se pri svojem karm inskem obravnavanju na pents toniki grajenih kitajskih narodnih pesmi in na folkloro onrtih melodij in tem naslanjajo na najkonzervativ-nejše evropske vzore, namesto da bi poskušali najti svojstven
V KINU nam kažejo
DELO RUMJANCEVA
Med tiste sovjetske filme, ki so nas posebno v zadnjih letih prijetno presenetili z razširjenim izborom snovi in živahnejšo. sproščeno obdelavo filmske zgodbe. sodi vsekakor tuai barvni film »Delo Rumjanceva«.
Med sovjetskimi filmi, .kn smo jih videli v naših kinematografih. je »Delo Rumjanceva« m&n-
Obisk iz Sarajeva
Sedmega, osmega in levetega februarja bo gostovala v Ljubljani Drama sarajevskega Narodnega gledališča. V petih predstavah bodo gostje uprizorili 4 dramska dela: »Utvo« A. P. Čehova, »Ali je šel mimo mlad človek?« Pavla Ha. nuša. »Mater Korajžo in njene otroke« Berta Brechta in »Dogodek v mestu Gogi« Slavka Gruma. Prvo gostovanje sarajevskih dramskih u-metnikov v Ljubljani zbuja veliko zanimanje, posebno privlačnost pa bo gotovo predstavljala njihova uprizoritev slovenskega odrskega dela. L
da prvi film čigar zgodba se dotika kriminalističnih problemov. Ne bi ga mogli imenovati kriminalka, če se ob tem pojmu spomnimo vrste zapadnih filmov te zvrsti, saj bi v njem le s te.žavo odkrili nekaj tiste šablone, po katerih so navadno zgrajeni kriminalni filmi. Prej
bi lahko zatrdili, da ponuja film »Delo Rumjanceva« nov, zanimiv koncept za kriminalni film.
Ob samem kriminalističnem problemu in zapletu se film »Delo Rumjanceva« pomudii le bežno, nekako mimogrede Več zanimanja so ustvarjalci filma posvetili »sekundarnim« problemom običajnega kriminalnega filma.: ljubezenski zgodbi, prikazu vsakdanjega življenja, predvsem pa psihološki reakciji osumljenca in njegovih delovnih tovarišev. Mlad šofer, ki ga njegov šef brez njegove vednosti zlorabi za sodelovanje v veliki tatvini, se znajde ored preiskovalci. Dokazov za svojo 'nekrivdo nima. skoraj doživi duševni zlom ob zasliševanju ozkosrčnega, birokratskega policijskega uradnika- Voditelj preiskave .pa je drugačnega kova, zaupa mu. uspe mu zaslediti prave krivce in Rumjanceva odpustijo iz preiskovalnega zapora. Fant se vrne med svoje tovariše. Nekateri ga ves-elo pozdravijo, drugi nočejo i.meti„ nobenega opravka z njim Se vedno leži nad Rumjancevim obdolžitev, sum. Zato se odtoči, dia bo na svojo pest poiskal krivce. Tukaj se zgodba razplete po zna.nih poteh, s policijo kot »deus ex machina«.
V snovi, ki smo je vajeni polne akcije in napetosti, je tak poseg gotovo nekoliko tvegan. Poistous pa je v filmu »D-elo-Rumjanceva« dovolj uspel. Film je obdržal zunanje ogrodje akcijskega kriminalnega filma posvetil pa se je njegovi psihološki plati. Vrzeli, ki so tako nastajale v zapletu, je izpopolnil z drobnimi, komedijsko sli-
kanimi žanrskimi prizori 12 vsakdanjega življenja in prijetno ljubezensko zgodbo. Vse to film gledalcu samo približuje In veča njegovo prepričljivost
SQ.
Astronomsko-geofizikalni observatorij naravoslovne fakultete ljubljanske univerze na Golovu je pred dograditvijo. Dela vodi prof. dr. Fran Dominko Lani so bila končana notranja dela/ predvsem kletni prostori za potresomere in ure, delovni prostori in stolp za refraktor. Pipravljena je tudi že vrtilna kupola, ki bo pokrivala stolp. Postavili jo bodo takoj, ko bo primernejše vreme. Letos pa je treba zgraditi še manjše zaščitne paviljone za nekatere inštrumente, ki bodo postavljeni poleg glavne zgradbe.
Z delom bo najprej začel seizmološki oddelek, v katerem ze nameščajo inštrumente. **otresomer VViechert bo beležil vodoravne tresljaje, potresomer Hiller, ki je najsodobnejšega tipa, pa vertikalne tresljaje zemeljske skorje. V delovnem načrtu observatorija je predvsem proučevanje bližnjih potresov in	seizmičnosti alpskega	in	kraškega področja,
ki je v	tem pogledu zanimivo in še ni dovolj	proučeno.
Po	daljši dobi bo torej obnovljena ljubljanska potresna postaja,	ki	si je bila pridobila
že lep	ugled in priznanje pri strokovnjakih	v tujini. Z našo postajo bo tudi izpopolnjena
vrzel, ki je nastala po drugi svetovni vojni.ko sta nehali z delom potresni postaji v Gr azu in Innsbrucku. Velik^gospodarski in indu-strijski razvoj naše republike terja tudi bolj temeljito poznavanje seizmičnosti riaše zemlje.
Skupaj z meteorološkim inštitutom bo observatorij začel tudi z meritvami sončnega sevanja z registrirnim solarigrafom. Pri tem gre predvsem za proučitev podnebja glede toplotne bilance po letnih časih in sestave sevanja. Poleg drugih meritev in proučevanj v okviru observatorija bodo ti podatki zelo pomembni za gozdarstvo, poljedelstvo, delo ma pa tudi za karakterizacijo zdravstvenih letovišč.
Dr. Pave! Groše!
OB 75. OBLETNICI ROJSTVA
Minulo jesen je zbudila izredno pozornost zajetna in lepo ilustrirana knjiga izbranih prirodoslovnih spisov »Vesolje, zemlja, človek«, s katero je Cankarjeva založba v zbirki »Bios« postavila časten spomenik biologu dr. Pavlu Grošlju, poslednjemu klasiku naše poljudno-znanstvene proze, nadaljevalcu bogatega Erjavčevega izročila, zadnjemu slovenskemu polihistorju.
Jutri bi prof. Pavel Grošelj dopolnil 75 let, saj je bil ro--jen 9. februarja 1883 v Ljubljani, kjer je osemnajstleten z odliko maturiral, čez 6 let pa na dunajski univerzi promo-
razstave ameriške grafike XX. stoletja _— Michael Lakaris:
Geranije
pirat na podlagi doktorske disertacije »Raziskovanja o živčnem sistemu morskih vetrnic«, ki je odjeknila po vsem znanstvenem svetu in jo če danes navajajo mnoge učene razprave. Po promociji mladi, mnogo obetajoči biolog ni ostal na Dunaju, temveč se je vrnil v svojo ljubo rojstno mesto- in nastopil tam službo profesorfa prirodopisa, fizike in matematike na Mestni ženski realni gimnaziji. Od 1920 do prezgodnje smrti 1940 je bil tudi docent splošne biologije na ljubljanski medicinski fakulteti.
Literarno pot je nastopil Grošelj • kot prešernoslovec z obširno leposlovno - zgodovinsko črtico »Prešeren in Pe-trarca« v Zborniku Matice Slovenske 1902. Nato se je pojavil kot pesnik v Ljubljanskem Zvonu,, kjer je objavljal
Uspeh »Gospode Glembajevih« v Budimpešti
Pred dnevi so v budimpeštan-skem Narodnem gledališču z velikim uspehom prvič izvedli dramo Miroslava Krleža »Gospoda Gfembajevi«. Premiero je kot gost režiral Bojan Stupica Ze na prvi izvedbi je občinstvo dramo zelo toplo sprejelo in s prisrčnim aplavzom nagradilo izvajalce ter režiserja. Premiere so se udeležili številni madžarski politični in kulturni delavci. Direktor Narodnega gledališča je po premieri poudaril, da je bila ^interpretacija Krleževe drame za umetniški kolektiv gledališča velik dogodek. Izrazil je tudi svoje prepričanje, da bo uspeh premiere spremljal tudi vse nadaljnje izvedbe »Gospode Glembajevih«, ki bo ostala na programu vso letošnjo sezono. Dan po premieri je jugoslovanski ambasador v Budimpešti Jovo Kapičič priredil zakusko za madžarske umetnike, ki nastopajo v Krleževi drami.
potem tudi svoje znane naravoslovne razprave: Iz zapiskov prirodoslovca, Konec sveta, Iz prazgodovine zemlje, Astronomski pomenki.
Ze med prvo svetovno vojno je Grošelj tehnično pripravil izdajanje poljudnoznanstvenega mesečnika »Pri-
rniJE GROZDI, KLOBUKI IN TOBAČNI LISTI
s	'
Sopranistka Džou Sjao-Jen
kitajski melodiki odgovarjajoč harmonski izraz.
Pianist Li Lui — Sin je spremljal pevko diskretne in zvočno dobro odtehtano.
Koncert mladih kitajskih umetnikov je pomemben dogodek v kulturr-ih odnosih med LR Kitajsko in našo državo česar so se dobro zavedali mnogoštevilni poslušalci, ki so nastopajoče umetnike toplo in prisrčno pozdravili.
Uroš Prevoršek
Priznam, poznam ga: Beo-j grad, ki živi po svoje, mimo \ vsakdanjosti na Terazijah, ave-1 nijah in hribčkastih vzpetinah. Hote sem mu pogledala v'obraz. Ko sem zaman iskala režiserja in scenarista, sem srečala novinarja. »Včeraj se je stari Gradjanin najprej spomnil na-
I ivne povesti-, mi je rekel »in i potem znova začel, kako že j osemdeset let sanja o črnozele-| ni h valovih, ki se zapenijo pred j očmi. ko človek v nerojenih jesenskih dneh pogleda z Avale proti Sumadiji: Da ob vsakih sanjah zavida šestletnim dečkom, ie dejal, vsem tistim, ki jih vidijo prvič, in da te obžaluje, ker sliši, da si jih prešerno krstila za zapeljive vrage. Stari Gradia-in-. je končal novinar, »te, deklica, ni poza-. bil. Ko si pred leti nagrmadila skupini, ki mu je sedela nasproti, celo industrijsko zalogo penečih krilatic, je pozabil na
svoj ratluk (to menda še veš, da je Gradjanin stari srbski kralj ratluka iv da ima devetinosemdeset let pa še vedno hodi brez suknje) in javno zabrundal: »Slovenci žuborijo kot moje grške itorie, ki sem jih prisiljen pozabiti, ker imam v Beogradu svoje prijatelje in svoj tihi (pazite, dečki: svoj žlobudravi!) trgovski center za gostinskim okencem te oštarije.-
»Pohiti. deklica, greva, tja-, je zvabil novinar »V gostilno Pri mornarju, da ga spet vidiš.-
Sedel je tam, še vedno kraljevski, čeprav zdaj baranta z drobničavjem. In še vedno kupujejo Beograjčani njegov ratluk, čeprav je ta ratluk drob-ničavo dražji od onega drugega, industrijskega. In kupujejo majhne, naivno pobarvane rute in njegovo prostodušnost in
maestozno spoznanje: »Končno ste mi dali, da sem šel v Grčijo. Eh, bratci, imel sem devet hiš in kraljestvo ratluka. Menil sem, da me bodo v .Grčiji spoznali. Vrnil sem se, bratci, k Mornarju. V socializmu nimam, hiš in ne kraljestva — imam pa prijatelje, bratci, Beograd, Avalo, čoče, in šumadij-sko jesen,-
Tak bo ostal. Ves hkrati je tak: prodaja ratluk in ši pH pesnikih sposoi- paleto.
*
» Tako sem šla še v tisti beograjski podrum, ki ne nosi naslova »Pri treh klobukih-, zaradi katerega je to sijajno Nu-šičevo »stanovanjce- tako spoštljivo obiskal Trggve L ie. Tu, kjer smo sedeli za deset ukradenih minut, čakajo zaposlitve mladi igralci. Čakajo nanjo med dvema neznanima anganž-majema, čakajoč nanjo izgubljajo »voje nedavne fiziogno-
mije in nič čudno se jim ne zdi, da drugi plačujejo zanje (sami neverni Tomaži, ki ne čakajo vrnitve) in nič čudno se jim ne zdi, da vedno enako ljubijo ta svoj podrum in beograjsko raz-sejanost. Ko smo odšli; je vstopil edini Figaro na svetu... »Dobil je angažma« — slišim prijatelja
•
Takšen hrup je zda% v novinarskem klubu, nič manjši
»Pri treh tobačnih listih-, enak »Pri treh grozdih« in še scenarist Z., ki piše poetične zgodbe mladih ob sobotah zvečer, je ves sredi računov. Ce gremo zdaj, dobimo karte... če ne greš takoj, bodo vstopnice zapadle ... izkoristi zvezo ... čeprav te imam rad, ne morem s teboj, sem tam, v gledališču .:. četudi sem obljubil intervju in se še nisem zlagal, ne utegnem, sem tam, v teatru ... sem tam.
Tako vsak dan, za vsako predstavo »Avtobusne postaje-z Olivero Markovič, ki je-deset minut po predstavi že pela mladosti na njenem velikem balu.
In tako vsak dan. Tudi zaradi teatra na Crvenom krstu, uro daleč. Tudi zaradi Janiče-viča v Millerjevi enodejanki »Pogled z mostu-. Zaradi koga še?
Priznam, poznam ga premalo. A rada se sre'am z njim in rada se zlažem: »Jutri spet potujem v Beograd.-
Beograd živi na ulici, v redakcijah, na Košutnjaku, še mnogokje ustvarjajo z drugimi tudi režiserji, scenaristi, književniki -in novinarji. A če hočeš srečati prijatelje i•: čutiti z mestom, ki mora razdati tudi svojo radoživost. — ne išči jih samo tam. Dan je dolg, ljudje smo nemim’ * -mgh-
Dr. Pavel Grošelj — po skulpturi Nikolaja Pirnata
roda«, ki pa je mogel šele čez 16 let iziti kot ilustriran časopis za «poljudno prirado-znanstvo »Proteus« (1.933) ki ndj bo Slovencem — tako mu je prvi urednik določil pot in cilj: simbol trdega raziskovalnega dela, simbol lepote znanstvenega spoznanja, simbol požrtvovalne ljubezni do prirode in domačije V ta Ust ie napisal Grošelj mnogo izvrstnih člankov in poročil (od črtice »Kako so odkrili človeško ribico« do razprave »Prirodoznanska prizadevanja med Slovenci«) ter mu 6 let posvečal vse obširno strokovno znanje, vso občudovanja vredno razgledanost po vedah ter svoje tanko uho za lepoto in izrazljivost našega jezika
Pavel Grošelj pa ni bil samo biolog-znanstvenik in živa enciklopedija, saj je z redka dovršenostjo obvladoval dolgo vrsto učenih disciplin, temveč tudi neprekosliiv pn—uiarim-tor pri.rodoslovja, odličen govornik. osvaiajoč pedagog, umetniška duša in dober človek.
Njegov grob na ljubljanskem pokopališču krasi bronast portret v nadnaravmi velikosti (delo kiparja Nikolaja Pirnata) na kamnitem podstavku. ki so vanj vklesane besede, s katerimi nas je že kot mlad naravoslovec pesniško sočutno in biološko utemeljeno želel pobotati s smrtjo:	»Tudi tebi se bo pribli-
žala nekoč s hitr- m korakom, in tedaj ne trepetaj pred njo; z radostjo pozdravi to cvetno hčerko prirode in poljubi jo v ljubezni do življenja — sai smrt je živlejnje. je ljubezen —«.	p. Karlin
Razprava o šolstvu
Včeraj- popoldne je bala v veliki sejni dvorani na Magistratu četrta redna seja občinskega ibora in zbora proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora Ljubljana—Center.
V prvi točki dnevnega reda so obravnavali poročilo Sveta i& šolstvo. Iz poročala, v katerem je bilo podrobno razčlenjeno stanje otroških vrtcev, osnovnih šoi, dijaških domov m so bili dani tudi predlogi za prve konkretna naloge, se je čalo razbrati nekaj zanimivim podatkov- Za otroške vrtc-a je Svet za šolstvo ugotovil, da je njihova kapaciteta premajhna. Oprema in pripomočki v vrtcih, kolikor jih je trenutno n,a območju občine, so nezadostni in (»sto tubi ne odgovarjajo ter jih bo treba postopo-ma zbolj-
Nova osemletka
Te dni so imeli na novl-osemletki v Zg. Šiški prvo delovno konferenco. Zastopnica Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Siška, Jelka Topol-~ek. je izročila dosedanji ravnateljici Mariji Perko in upravitelju osnovne šole Rudolfu Horvatu pismeno pohvalo in denarno nagrado. Oba odhajata pokoj. Več kot 40 let sta delala v prosvetni stroki. Njuno delo je bilo polno uspehov na odročju šolstva in tudi v prosvetnem življenju izven šole. Nova osemletka v Zg. Šiški ta veliko oddelkov, saj' izobra-re in vzgaja 1191 otrok. Diet r nove osemletke Branko -•-kar je na delovni konferenci razložil osnovne naloge prometnih delavcev v novi ustanovi.	sž.
Sati. Prav tako bo treba usposobi tj upravne odbore vrtcev, ki so še vedno na stopnji posvetovalnih organov, da bodo kot odločujoči činitelj dvigali svojo družbeno vlogo- P Glede osnovnih šol je bilo ugotovljeno, da bo treba znatno 2 o večat: zmogljivost osnovnih
Sol v občini. Razen tega pa nekatera šolska poslopja ne odgovarjajo potrebam sodobnega pouka in jdih bodo morali zamenjati. V poročilu je bila izražena tudi velika skrb za zdravje otrok. Pri tem pride v poštev zlasti vzpostavitev redne preventivne službe, zboljšanje po-
IZ GLAVNEGA MESTA LRS
< '	-re-*	J
r'
VOZILO NA VIDIKU! KURZ: 45« NA DESNO! —■'
slovenja mlečnih kuhinj jjn
drugo.
Dijaški' domovi so prenatrpani in njihovo finančno stanje ne odgovarja potrebam. Svet za šolstvo meni, da je treba z investicijami zagotoviti ustanavljanje in sodobno opremo novih domov ter povečati sredstva za vzdrževanje starih zgradb. Mimogrede: povprečna starost dijaških- domov v občini je 100 let.
Svet za šolstvo je v tem smislu tudi podal predloge za prve konkretne naloge, bi naj bi Jih izvajali, dokl-er ne bodo izdelali enotnega načrta za šolstvo.
Razen drugega so odborniki razpravljali tudi o ustanovitvi nove Posredovalnice za delo v Ljubljani. Ta posredovalnica bi posredovala delo ter dajala zaščito začasno nezaposlenim. Delovala bo za območje 11 ob-LJubljana-Center, Bežigrad, Vič, Šiška, Moste, Polje, Rudnik, Šentvid, Črnuče, Medvode in Dobrova pri Ljubljani. Upravni organ nove posredovalnice bodo sestavljali predstavniki ljudskih odborov, za katere bo ta opravljala naloge, ki so ji določene.
Veleslalom za moške In smuk za ženske sta oddana
Sailer in Wheeierjeva na.vrhu
Na Viču je potreben zdravstveni dom
#
S včerajšnje seje občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Vič
NA VICU JE POTREBEN ZD
Na svoji seji v četrtek popoldne je občinski ljudski odibor imenoval komisij« za uslužben-ske zadeve, za postavitev in razrešitev direktorjev, za tarifne pravilnike gospodarskih organizacij, imenoval d-isciplinko sodišče za gospodarske organizacije, predsednika arbitražnega sveta
za odpovedi ter predsednika jn
namestnika arbitražnega sveta za reševanje sporov v zvezi s kolektivnimi pogodbami pri zasebnih delodajalcih. Občinski ljudski odibor je zaradi slabega dela odstavil poslovodjo obrtne delavnice »Elox« ter postavil prisilnega upravitelja. £.a tem je občanski odbor sprejel sklep,
PO C E ki A H
LJUBLJANE
Današnji pogovor
Te dni že lahko opazimo PP cestah ljudi, ki nosijo v rokah škatle z napisom »enodnevni pitanci«. Cez nekaj tednov bo nastopila sezona piščancev. Zanimalo nas je delo umetne valilnice v Šentvidu. Zavrteli smo telefon in se pogovorili
Spraševali smo razne stvari.. Rade volje s o nam odgovarjali.
umetna valilnica v Šentvidu očitaj a °d leta 1949. V njej dela 13 ljudi. V sezoni — od začetka marca do konca julija — Da jih zaposlujejo mnogo več. Prostora imajo premalo, rabili bi še ICO kvadratnih metrov.
Jajca za valjenje dobi valilnica od stalnih farm. državnih posestev in rejskih središč v kmetijskih zadrugah. Šest dni Po vlaganju v vailišče jih kontrolirajo s specialnimi svetilkami. če so oplojena.
Zvaljene piščance razpošiljajo v posebnih škatlah. Največ iih naroče kmetijske zadruge; 70 odstotkov, ostalih 30 odstotkov pa pokupijo drobni odjemalci. Piščanec stane 60 dinarjev.
V valilnici ne valijo samo kokošjih jajc. V vališčih so imeli račja, fazanja in celo jerebičja jajca. Letos na mislijo umetno valit: samo kokošja iaica. Vsak
ecl prvimi na delu
cssGvska mladina bo že prvega marca začela delati na avtomobilski cesti
Zasavska mladina se je že pred VI. kongresom LMJ pripravljala za zvezne mladinske r.reije, čeprav takrat še ni bilo jasno, če sploh bodo. Ko pa je slišala vest, da je tovariš Tito r.e kongresu naročil jugoslovanski mladini, naj do 29. novembra zgradi avtomobilsko cesto od Zagreba do Ljubljane, je bila zelo vesela.
Loška dolina
Podružnica upokojencev v Starem trgu pri Ložu ie te dni ieala člane na množični se-s nek. na katerem so temeljito proučili nov p-cko.jni.nski zakon, k: velja od 1. I. 1958..
Sestanka sta se udeležila tudi ‘£:nik občine Loška dolina. Sepe,, poMe. in sekretar obč. koru :eja ZK Loška dolina, tov.
■ Levec Franc.
Pokojninski zakon je tolmačil predstavnik Okrajnega odbora društva upokojencev iz Ljubljane. Cla-m so bili s sestankom
ir. navodili popoln orna zadovoljni.	j	2.
Na vseh srednjih šolah že imajo štabe mladinskih delovnih brigad, ki že sedaj pripravljajo vse potrebno za odhod v brigado. Posamezni člani teh štabov so se tudi udeležili posebnega seminarja v Ljubljani.
Iz Zasavja bo že 1. marca odšlo na avtomobilsko cesto 70 mladincev in mladink, ki bodo skupaj z mladino iz ostalih kra- • jev Slovenije gradili taborišča, športne objekte in vse ostalo, kar je potrebno-za bivanje in življenje mladinskih delovnih brigad.
Ker bo peljala avtomobilska cesta tudi skozi spodnji del zasavskega okraja, ima zasavska mladina še posebno dolžnost, da omogoči brigadirjem iz vse Jugoslavije in iz inozemstva čim prijetnejše bivanje in čim več razvedrila. Zaradi tega mladinska vodstva že razmišljajo o programu obiskov mladinskih godb, mladih odrov in drugih' kulturnoumetniških ter športnih skupin na gradbiščih oz. v taborih.	-nc
teden bodo Izvozili v inozemstvo okrog 10.000 piščancev.
Zaradi dobe organizacije dela, velikega povpraševanj a in zaradi izvoza lahko kri J e umetna valilnica proizvajalne stroške.
In njihovi PTOblemi? Primanjkuje j,im prostora, nimajo dovolj kvalitetnih pasemskih valilnih jajc.-Zlasti pa jim Primanjkuje strokovnega kadra.
Se zgodi...
Organi Tajništva za notranje zadeve doživijo pri svojem delu marsikaj zanimivega. In tudi nenavadnega:	že	pred	letom je
nekdo ukradel radio znamke »Kosmaj 49«. Storilca so prijeli. Pri so dobili tudi radio. To leži sedaj v prostorih Tajništva za notranje zadeve in čaka pravega lastnika. Njega pa od ni koder.
Nekaj podobnega je bilo tudi z aktovko, ki jo jh nekdo snel s kolesa.' Storilca so- dobili, aktovko tudi, lastnika pa ne ...
Na Tajništvu za notranje zadeve želijo, da bi tudi vsi oškodovanci prijavili tatvine in tako omogočili čim hitrejši zaključek preiskave kaznivega dejanja, pa*tudi škoda bi jim bila povrnjena. .
Mladinsko tekmovanje
Ljubljana, 6. febr. V nabito polni veliki dvorani ljubljanske Filharmonije je bilo danes okrajno mladinsko predvolilno tekmovanje. Tekmovalo je 20 mladinskih ekip ljubljanskega okraja, ki so bile izbrane na avdicijah.
Tudi to okrajno tekmovanje -je bilo javno. Pri programu so sodelovali tudi recitatorji, pevci, Akademski plesni orkester in drugi.
Organizator ljubljanskega okrajnega tekmovanja (Okrajni komite LMS-Ljubij ana) je pokazal mnogo, smisla za mladinsko dejavnost in mu gre priznanje za organizacijo prireditve.
Ko to poročamo tekmovanje še traja.
da se NižJa glasbena šola na Viču iz zavoda s samostojnim fi-nansiranijeim izprememi v upravno proračunski zavod. Občinski ljudski odbor je izdal nekaterim gospodarskim organizacijam kreditna jamstva.
Naj obširnejša razprava j« bila o potrebi gradnje zdravstvenega doma na Viču, ki bi obsegal področje, naseljeno s 35.000 prebivalci. Ker so sredstva občin« omejena, je biil sprejet sklep, da se ugotove možnosti, koliko bi lahko prispevala. posamezna podjetja, predvsem tista sredstva, ki so jih namenila zia ureditev lastnih ambulant in pa sredstva, ki bi jih pri notranji .delitvi dohodka lahiko namenila v te namene. Saij bo dobro vr-ganziran zdravstveni dom lahko najbolj kvalitetno opravljal svojo vlogo, tako za potrebe podjetij, kot za potrebe vsega prebivalstva. Mnenje odbornikov je bilo, da bodo ob dovolj-nem razumevanju delavskih svetov na tem področju in ob podpori okraja lahko začeli ž delom že letos, saj so načrti v glavnem že izdelani.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Vprašani, kaj misli z nastopom na olimpijskih igrah leta 1960, je odgovoril tako. da je za zdaj preveč zavzet in utrujen zaradi raznih tekmovanj in se ne utegne niti v mislih pripravljati na Squaw Valley. vsekakor pa upa in želi. da bi lahko še enkrat zastopal svojo domovino na zimskih olimpijskih igrah 1960
Včeraj zmagal Sailer
Včeraj je v vu;e^:a.ornu . na nad 2 km dolgi Progi prepričljivo zmagal Toni Sailer. Njegov uspeh so vsd pričakovali, njegov naskok skoraj 4 sekund
nedvomno- še zmeraj svetovna go slabše pc^oje za pot, ker J* alpska smučka številka 1.	jug že precej razmehčal sneg-
Avstrijci so tako tudi- v dru- Stefe je šel dobro, vendar pa gi preizkušnji dosegli popoln je padel tik pred olljem in ta-uspeh. Naši so imeli visoke ko zapravil nekaj mest. startne številke in s tem . m no-	H.	Uebeleis
Med snežinkami in kepami iz Badgcsieina
Zlobni jeziKi v Badgasieinu pra-vijo, da je lnger Bjornbakken (Norveška) zmagala v slalomu samo zaradi dobro razpoloženega — talismana. Norvežanka je v obeh slalomih »peljala na sprehod« majhnega medvedka na smučeh iz slonove kosti.
Izidi
Veleslalom (2400 m dolga proga z višinsko razliko 602 m in 36 vratci):
1. Sailer 1:48.8, 2. Rieder (oba Av.) 1:52.6, 3.—4. Bonlieu (Fr.) Staub (Sv.)	1:53.9,	5. Wemer
(Z DA) 1:54.5,	6. Igaya (Jap)
1:55.3, 7. Molterer (Av.) 1:55.3, 8 Duillard (Franc.) 1:55.5,	9.
Zimmermann (Av.)	1:55.8.	10.
Milianti (It.) 1:56.2 itd.
Jugoslovani: 46. Stefe 2:15,4, 50. Matevž Lukane 2:17.1,	51.
Peter Lakota' 2:17.2,	68.	Janc
2:47.8 itd.
Po tekmovanju na Graukoglu so rekle:
— Inger Bjornbakken; »Vam in vsem ljudem bi zdaj lahko dala — poljubček«.
— Putzi Frandl:	»Lepo	bi	bilo.
Če bi bila zmagala, toda tekmica je zaradi ritma zaslužila zmago.«
— Annemarie Waser: »Upam, da se moji prijateljici Colliard, ki mi je z nesrečnim padcem navrgla tretje mesto, ni zgodilo nič hudega in da bo kmalu spet med nami.«
*
V Badgasteinu govorijo, da nameravajo nekateri najboljši avstrijski smučarji po. svetovnem prvenstvu spet v Ameriko, zlasti še Anderl Molterer. Toda kaže, da bo vsem prekrižal račune predsednik Avstrijske smučarske zveze dr. Otto Lorenz.
»Tekmovanje za Arlberg — Kandahar v St. Antonu od 7. do 9. marca je nekakšna neuradna dolžnost vseh tistih, ki so startali na svetovnem prvenstvu na Graukoglu. Gre za revanšo ...«
JN' a posebnem sestanku, na kakršnih prireditelji vsak dan predstavljajo novinarjem tri najboljše tekmovalce v vsaki konkurenci, je Toni Sailer -izjavil, da po badga-steinskem prvenstvu ne bo nastopal na drugih tekmah. Trikratni olimpijski zmagovalec iz Cortine pravi, da bi rad pomagal svojemu o.četu pri dokončni ureditvi Sailer-jevega penziona v Kitzbtihelu.
Producent filmske družbe Bava-ria ve povedati,- da ima v žepu že dve pogodbi s Sailerjem. V prvem filmu bi naj »klepar iz Kitzac igral krovca, v drugem pa drznega avtomobilskega dirkača.
V torek so tekmovalke trenirale na progi za smuk, ki je zlasti nevarna v zgornjem delu. Med vsemi so najbolj navdušile DSnzer (Švica), VVheeler (Kanada) in Te-linge (Francija), naša Slavica Zupančičeva pa je morala predčasno »domov«, ker se je zaletela v smreko in zlomila smuči.
matt
Crvena zvezda optavila
V sredo je bila na stadionu JLA v Beogradu vpričo več kot 50 tisoč gledalcev povratna četrtfinalna tekma za po-kal evropskih prvakov med Manchester Unitedom i.n Crveno zvezdo. Srečanje se je končalo neodločeno 3 : 3 (3 : 0), tako da se je za polfinale kvalificirala angleška enajstorica, ki je, kakor je znano, v ' Manchestru premagala našega prvaika 2 : 1 (0 : 1).
Tekma je bila zelo lepa ln zanimiva; do odmora je potekla v očitni premoči gostov, pozneje pa so se domačini znašli, vendar niso mogli nadomestiti iobljenih golov v prvem delu .Sre. Strelci golov so bili: Chariton 2 in Viollet (za Angleže) ter Kostič 2 in Tasič za Drv- zvezdo.
Sodila je avstrijska trojica. *
Mednarodna tekma v malem rokometu med reprezentancama Zagreba in Budimpešte se je v Zagrebu končala z zmago domačinov 15:12 (6:6).
pred drugoplasiranim Rieder-jem pa je le neverjetno velilk-Toda bo že držalo — Sailer j-e
CV .
J
Tole je napisal za bralce Slovenskega poročevalca svetovni prvak v slalomu Avstrijec Josl Rieder.
Nesreča Manchestra
/
Letalo »Elisabethen« je blizu Munchena strmoglavile ja tia; med 44 potniki je ostalo 20 živih
(Nadaljevanje s 1. strani) Ujanska nogometna reprezen-
Nesreča se je zgodila ob 16-10 tam ca. Tedanja nesreča je zadela -urir srednjeevropskega časa. V »Torino«.
letalu je bilo 38 potnikov in 3 Do 18.31 ure je miinchenska članov posadke. Letalo je padlo 'policija naštela v avionu 18 tru-z višine °0 m.	P«l' Med preživelimi je vratar
Od Manchester Uniteda so btli Gregg, desna zveza Chariton in v letalu menažer Matt Busby, desni branilec Foulkes. O osta-sekretar Walter Krickman, tre- lih še ni bilo izdano nobeno
ner Bert Vally ter 17 igralcev. Izmed teh je bilo 9 angleških in irskih reprezentantov. Nai-bolj znani so bili vratar irska reprezentance Hairry Greg, napadalec angleške reprezentance Tomjny Taylor ter ' napadalec lirske reprezentance Jadkie Blanchflover.
Kraj nesreče leži blizu vasice Kirchtrudering, samo nekaj kilometrov oddaljeni od miia-chenskega letališča »Rdem«.
Igralci angleškega nogometnega prvaka so potovali z letalom znamke »Elizabethen«, ki je bilo zgrajeno v znani letalski tovarni »De Havilland«. Letalo je lahiko razvilo brzino 400 km na uro, bilo je dolgo*25 m in ie imelo 35-metrski razpon kril.
Zadnja podobna nesreča se ,e zgodila maja 1949, ko^Je ob povratku s Portugailsbe strmoglavila z letalom skoraj vsa ita-
uradno obvestilo.
Tragična nesreča znanih nogometašev Manchester Uniteda je bolestno odjeknila tudi v Jugoslaviji, vendar ne samo zaradi tega, ker so Angleži prav včeraj igrali v Beogradu. Predvsem zato, • ker je bil Manchester znan kot zelo fair in tovariško moštvo, kar je naposled dokazal tudi včeraj na stadionu JLA pred 55.000 gledalci.
Innsbruck ae poteguje za zimske olimpijske igre 1. 19G4. Športni delavci iz tega znanega "zimskošportnega središča so v ta namen v Badgasteinu priredili lepo razstavo in vse kaže, da bodo izved-“O le dobili v roke.
*
Pa še nekateri niso pozabili na gospodarski račun v Badgasteinu. To je četvorica Kastle, Kneissl, Arnstein in Fischer, najbolj znani producenti najbolj cenjenih smuči. Seveda za najboljšimi smučarji dobesedno »mečejo« smuči z željo, oa bi na njih zmagovali na velikih mednarodnih tekmah. Reklama ie pač reklama!
H. Ubeleis
Spaski vodi še zmeraj
Na šahovskem šampionatu Sovjetske zveze v Rigi s0 bili v 14- kolu doseženi tile izidi: Korčnoj ; Furman remi, Ba-nik :	Krogius rami, Petros-
jan : Gipslis 1 : 0, Kotov " Bo-risenko 1 : 0, Taji : Geller i : o, Tajmanov : Polugajevski remi; med prekinjenimi partijami so dokončali tile: Banik : Talj 1 : 0, Kotov : .Talj 0 : 1, Geller : Banik 1 : 0, Talj : Tajmanov 1 : 0, Spaskii : Suetan 1 : 0, Gipslis : Gurgenidze 0 : 1,
. Toluš : Averbah remi, Bron-štajn : Boleslavski 1 : o, Averbah : Bronštajn remi, Suetin : Toluš 1 : 0.
Na' čelu tabele je po tem kotu paski z 9 (1) točkami, za nj.im pa se vrstijo Petrosjian (9), Bronštajn (8), Averbah itd.
V prvi partij; za naslov svetovne šahovske prvakinje je dosedanja prvakinja Rubcova zmagala nad svojo partnerico Bi‘kovo.
da je v sredo nogometna repre-zen tanca VValesa v Cardiffu pre-magala reprezentanco Izraela 2:0 (0:0) in se tako dokončno kvalificirala za 16. finalista na svetovnem prvenstvu na Švedskem;
da je na teniškem turnirju pro-fesionalov v Sidneey zasedel prvo mesto Avstralec Sedgman, ki je v finalu premagal Američana Tra-berta 3:6, 7:5, 6:3. 6:4;
da sta v drugem četrtfinalu za pokal evropskih prvakov holandski prvak Ajax in Vasas iz Budimpešte igrala neodločeno 2:2 (0:2).
da je sovjetska reprezentanca v hokeju na ledu v Fiissenu zmagala nad zahodnonemškim prvakom Fussenom 13:0 (6:0. 7:0,. 0:0):
SANKAČI ZA POKAL SLOVENIJE
Gostje se zbirajo
BLED, 6. febr. V soboto In nedeljo bo na Bledu sankaško tekmovanje za pokal Slovenije. Sinoči in danes je prispelo v naše letovišče več tujih tekmovalcev, ki se vračajo s svetovnega prvenstva v polski Krynici. Na Bledu so že tekmovalci Poljske, avstrl-ie. Grčije. Norveške. Italije in
Smučarji po vsej Sloveniji
Pogied na Dovje
Mojstrano Sliko s pozdravi so nam poslali tamkajšnji Alenka, Mojca, Bogdan in Janez. ,
smučarji - pionirji:
Na Vrhniki Je bilo Dlonirsko
smučarsko tekmovanje, ki ea le pripravilo Društvo prijateljev mladine ob pomoči Partizana. Tekmovali so v veleslalomu, sko. kih. tekih in sankanju. V veleslalomu je med mlajšimi Dionir.il zmagal Krašovec, med starejšimi pa Dobrovoljc. Najhitreiši tekač
je bil ori mlajših D-ionirith Širok.
prj starejših pionirjih Gruden
pri mlajših pionirkah Simičeva :n pri starejših pionirkah Jurjev-čičeva V skokih ie zmagal mlajši pionir Stržinar. or> stareiših oa Verbič. Najhitreje so sankali mlajši pioniT Jurjevčič, starejši pionir Hribar, mlajša pionirk-Jerina in starejša pionirka Ga-rafol.
*
Na 40-metrski skakalnic v Zagorju 1e nastoDiilo 25 tekmovalcev Med člani ie zmaeal član Enotnost, Šuštar s 194 4 t pred klubskima to-varšems Bohinicem in Rotari»>m. Naibollši mladinci so bil. Boh1n1c (El 189.8 Cent-ib (TrbovHe) 179.3 in Liničnik (Zagorje) 172 točk Izkazal se 1e tud* 15-let.n= Zasorlon Danilo Ban.a-n.
'nd
»
Na podzveznem prvenstvu Dolenjske v smučarskih skokih sta bila na 30-metrsk* skakalnici o-< Frančišku naiu«nešne!5a t,ee'ša (Ribnica) pri članih in Fatcie, (Sodražica) pri mladincih Va1 bol.išj pioniT ie bil Drobnič m°h. repolje)	IT)
Pod Rožnikom sn bile rekme
pioniriev-smučarjev. pri «raretš)b
pionirjih Je v skokih zmaga' str-rupcki ki ie dosegel 122 točk in skočil 12 m daleč. Benedetič le hil nalusp-šnejši pri m.laiših Dio-niriih s 77.5 t. in skokom 18 m. V slalomu le na 288 m dolg, nroe: nalbolle krm arh Zupančič (16.6). . med mlajšimi na le bil rmaen-! valeč Mlinar n9 sek.) V teku Je bil pri stareiših naihitreiši Hren. pri mlajših pa Acetto Sankači so
tekmovali na Brdnikovem klancu. Med mlajšimi pionirji ie bil n«l-urnejši Franci Setnikar (64.5). med starejšimi Hren 152.0). med Dio-■ nirkam; pa Vida Leskovšek (68.0). Zmagovalci so dobili praktične nagrada: DPM z Viča. vsem oa so po tekmi postregli s toplim čajem.	O.	C.
•
Domžalčani so priredili tekme v tekih. Nastopilo je 12 cicibanov. 24 pionirjev in pionirk ter po 9 mladincev in članov iz Domžal Ihana'. Dola, Vodic in Ljubljane. -Pri članih, ki so tekli 10 km. je bil najboljši Kuhar iz Dola. najhitreiši mladinec (za polovico krajša proga) pa je bil Miro Flere
(N.)
- Tud! v Cerknem so bile tekme v smuku, veleslalomu ln skokib. Kliub- temu. da v tem kraju že več let ni bilo oodobne prireditve ln kral v smučarstvu skoraj da nima tradlclie. ie bila udeležba fn organizacija tekem zadovoljiva Skupno le nastopilo 30 tek-mnvninev V smuku le zmagal or!
nj^nlr-Hh Romlnc. Drl sta-r«i5jb na ^+ucin v veleslalomu le bil Bergant, najboljši mladinec. Her*?ou+h oa naibollši član Holz-bauer 1e zmagal or1 skokib *
V Sem tvidu so na tako imenovanem *Rahar1evem griču« tekmovali v »gradiškem« smuku v izvedbi taborniSk** družine • »Nbvl Gradi-S^arji« Na odlično prinravlienl nrogj 1e n a stom! o 23 smučarjev, članov o^lreditella In drugih smučarskih druStev Na nrlreditvl *=+?» eo rrmd taborniki nalboll izkazala Ronča med člani in Vrevc med miadinej. m^d+em ko sta nrva, m°-«?4-a med tujimi udeleženci zasedla no-rnUr med člani in Trnovec med mladinci.	"■	fK.l
*
r.liihHanska smuča-rcka podzva-^a A'*nn,r°tokmovenlA v kladč-p*Ti d*sclT>ifuab r THanu v Ho. 9. t. m., zaradi neugodnih
snežnih razmer. Dan tekmovanja bo objavljen pozneje.	LSP
V KISOVCU SO DELAVNI
Smučarski klub Kisovec ima pod Jablaniškim vrhom kočo. Lani so si privzeli nalogo, da bodo zraven že dograjene 30-metrske skakalnice postavili še 16-metrsko skakalnico za pionirje Le-to so zgradili s prostovoljnim delom. Letos Je bila dejavnost še bolj razgibana Zgradili bodo tudi drsališče in za to panogo navdušili predvsem mladinke.
Jutri ob 17 bodo tudi meddruštvene tekme na 30 metrski ska-
Vzhodne Nemčije, pričakujejo pa še Zahodne- Nemce in Švicarje. Med tekmovalci je tudi letošnji svetovni prvak Poljak Jirzy Voi-na, pa tudi domača tekmovalca Ulčar in Horvat, ki sta v Krynici zasedla 30. in 31. mesto.
Danes zaradi odjuge ni bilo treningov. Tekmovanje pa bodo v soboto in nedeljo vendar lahko izvedli, ker je proga tako dobro pr pravljena, da bo do nedelje bržkone kljubovala še tako močnemu južnemu vremenu.
CELJE s MARIBOR 15:3
Pred več sto gledalci Je bila v torek zvečer na drsališču v mestnem parku povratna prvenstvena tekma v hokeju na ledu za naslov republiškega prvaka med HK Maribor in HDK Celje. Po neprimerno boljši igri so zasluženo zmagali Celjani z visokim rezultatom 15:3 (4:1, 7:0,4:2). Med strelci golov je bil najuspešnejši Celjan Jelen-ko, ki je sanj potisnil okroglo ploščico kar šestkrat v nasprotnikovo mrežo. Tekmo sta dobro vodita Jenko iz Maribora in Dolžan iz Celja.	Mk	B.
n »p1, ►D()vai'»- iz
Velenja, Trbo-Nalboljšl bodo V L.
J/plpipj Uo'•••*-)» I i c
Ljubljane, Celja, velj ln Zagorja dobili nagrade
VELIKE SMUČARSKE TEKME PARTIZANA NA GORENJSKEM
Okrajna zveza Partizan za Gorenjsko prireja skupno z društvom Partizan Stražišče veliko smučarsko tn sankaško tekmovanje, ki bo v nedeljo 9 t m Tekmovali bodo za prehodni pokal Zveze Partizan To bo že tretje tovrstno tekmovanje Dvakrat zapored so pokal osvojili člani- Partizana Iz Podnarta Tekmovali bodo člani vseh partizanskih društev z Gorenjske Dopoldne bodo tekme v tekih ln veleslalomu na Jošiu Sankači bodo tekmovali s Smarjetne gore, popoldne pa bodo skoki na 30. metrski skakalnici
R. C.
TAK SREM (Sremska Mitroviča) i ZTAK LJUBLJANA
Jutri v s.oboto bo v Ljubljani finalno srečanje v dviganju uteži za pokal Jugoslavije med finalistom iz vzhodnega dela države Sremom lz Sremske Mitroviče In finalistom zahodnega dela države LJubUano Nastopili bodo v najmočnejši postavi in zato bo borba za osvolitev pokala huda Prireditev^ bo v stekleni dvorani žel. direkcije v Pražakovi ulici z začetkom ob 19 url
Koristna pobuda
Zveden smo. aa l>g uučmskl sindikalni svet občine Center priredil v nedeljo sindikalno smučarsko prvenstvo. Obiskali smo referenta za telesno kulturo v tem svetu Toneta Kolarja in ga povprašali za podrobnosti.
. Pripovedoval n.a.m je takole: »Občinski sindikalni svet je zares razpisal smučarske tekme, seveda pa ne moremo reči, ali nam ne bo prekrižalo računov vreme. Za zdaj pa še velj« — zbrali se bomo v nedeljo ob 8-30 pred skupščino in skupno odšli na startno mesto- Moški bodo tekmovali v teku na 5 km, ženske pa bodo imele 2 km dolgo progo. Za najboljše smo pripravili lepa darila«.
Kakor slišimo pa* v teh dn h ne bodo tekmovali samo v smu-. Čanju, marveč pripravljajo tudi tekme v šahu, namiznem tenisu streljanju in kegljanju.'
Zares koristna pobuda I
(
Športni teden v Zagorju
DnCKlIKVEST
KOLEDAR Petek, 7. februarja: Ksenija
Občinski komite L MS in^ Sinu- komunalnem sistemu, o gospodarski klub v Ž^a-g-orju bosta darstvu FLRJ, o sociailističnean skupno z Zvezo borcev organi- kmetijstvu, o pionirski organizirala tradicionalni zimski	za-ciji, o	socialističnih silah v
športni teden, posvečen narod- svetu in o razvoju delavskega nemu heroju Tonetu Okrogarju gibanja v Zagorju.
—Nestlu. V času od 10—16 te-	Mimo	ostalih predavateljev
bruaria bodo na sporedu tekmo- na večerni šoli bo predaval tudi
vanja v sankanju, smuku, sla- eden izmed prvih organizator-	_________
molu, tek patrulj na 18 kilo-	jev	delavskega gibanja v	revir-	\ diplomi	iskreno *čestitamo.°In.
metrov itd. V okviru tedna bodo	jih,	France Klopčič.	štitut za	Elektrotehniko,
najboljši skakalci iz Slovenije	*	Ing- Francu Jerebu iz Radomelj,
tekmovali v nočnih smučarskih Občinski komite LMS v. Za- eletete«SSjSP:F Skokih. Zaključek tedna pa bo	gorJu bo organizirali ustni	časo-	domači!
16. februarja, ko bodo najprej	pis,	na katerem bodo nastopili	noCna	zdravniška	oezur-
Pri delavskem odru v Ljubljani
bo imel režiser France Jamnik ciklus predavanj o režiji komedije. Prvo predavanje bo v petek. 7.
, februarja, ob 17. uri v prostorih { Delavskega odra, Miklošičeva 28, «»	dvorišče.
Diplomiral je za inženirja lizike	Vabimo vse, ki jih zanimajo
Robert Blinc iz Ljubljane. Mlade-	Problemi režije na amaterskih od-
mu in nadarjenemu fiziku iskreno rih, da se predavanj udeležijo, čestitamo! — Prijatelji.	p
Za inženirja elektrotehnike je	"Umetnostno zgodovinsko društvo
diplomiral Kodrič Stanko. Cesti-	Prlredi danes ob 13. uri v Modemi
tajo prijatelji	galeriji predavanje o likovni
•	,	-	,	,	'	•	umetnosti fin de sičcla. Predava-
Našemu najmlajsemu sodelavcu
ing. Jožetu Gaspericu k njegovi
novinarji iz Zasavja. Prireditev bo v sredo 12 februarja, v dvorani »Proletarca«, udeležila pa se je bo mladina iz občine.
—no
Prihranili so pol milijona
Gasdlsiko društvo v Mostah pri Komendi je brez dvoma ®no naj marljivejših na našem podeželju. Šteje 80 članov, od katerih so se skoro vsi udeležili občnega zbora. Lani so na Južnem delu vas; zgradili po- • žamo varnostni bazen, za ka-
skakalne tekme, n a.to. pa razglasitev zmagovalcev in razdelitev nagrad.
*
V Zagorju j-e začela delovati večerna šola za mladinske aktiviste in bo trajala do konca meseca. Redni obiskovalci večerne šole bodo poslušali predavanja o zgodovini in statutu LMJ, o pomenu združitve Sirije in Egipta, o državni ureditvi. o
Sstirczž nad Laškim
Te dni je bil v Sedražu zbor volivcev, ki je bil zelo dobro terega je znašal proračun 800 obiskan, na njem pa so raz- tisoč din, stal je pa samo 300 previjali o volitvah v zvezno in tisoč dinarjev. Člani so nam-republiško Ljudsko skupščino reč opravili 2000 ur prostovolj-in o svojih kandidatih. Na zbo- nega d®la in izvršili vse pre-nu so sklenili, da bodo na dan voze. Pridno se udejstvujejo volitev napovedali tekmovanje tudi v prosvetnem delu. vsem volilnim enotam n-a po-	.	„
dročju občine -Laško in da bodo	lVaiHJIMI	001100
letos uredili vodovod^ v Sedra-	Na področju občine Ivančna
žu. Belovem in Trnovem. Pri gorica delujejo letos kmetijske teh delih bodo sodelovali pre,- gospodarske šole v Višnji gori, bivalcl tudi s prostovoljnim de- Stični, Muljavi, Šentvidu in Te-lom. Razpravljali pa so tudi e menici. Vsega Jih obiskuje gradnji ceste Vrteč Brezno, ki okrog 130 učencev. V šolah pobi bila precejšnjega gospodar- svečajo največ pozornosti sad-
Bkega pomena in o ureditvi ceste iz Brezna čez Zavrete na Zgornjo Rečico. Ob koncu so izvolili še nov krajevni odbor.
GR.
NA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20. DO 7. URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN Zdravstveni dom VIC: dr. Jagodič Boris — Rožna doli-na c. XV-1 a, tel. 22-437. V odsotnosti zdravnika kličite tel. 23-372. Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje, Rimska 31. od 6. do 14. ure. tel. 21-797. Zdravstveni dom BEŽIGRAD: dr. Kumel Ciril. Zdravstveni dom Bežigrad, tel. 31-286. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-800.
Zdravstveni dom SlSKAi dr. Voglar Zlatko, Celovška 34, tel. 21-808.
Zdravstveni dom CENTER: dr. Vrbica Milena, Komenskega 22, tel. 31-381. V odsotnosti zdravnika kličite tel. »LM« 30-200. Za otroke do 7 let od 7. do 2L ure tel. 39-151.
Zdr- -iveni dom MOSTE: dr. Petek Anton. Zdravstveni dom Moste, tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel LM 30-300.
Zdravstveni dom RUDNIK:
dr. Mal Miran. VVolfova 5-L tet. -22-684. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500. V soboto dežurna služba že od 18 dalje.
Od 1. februarja 195S, ne obiskuje več otrok na domu Centralni otroški dispanzer, pač pa pristojni zdravstveni domovi.
Svet Svobod in PD občine Je-: senice prireja v soboto zvečer in v nedeljo popoldne v domu Partizana na Jesenicah glasb, reviji.
dr. LueMenaše. Vstop prost. P
Združenje rezervnih oficirjev,
pododbor Moste, organizira 7. n., ob 17. uri redno predavanje "s temo: Zaključne operacije XII.- ar-mije in IV operativne cone za osvoboditev Jugoslavije. Predaval bo akt." major Isakovič. Predavanje bo v Mali dvorani poleg kina Triglav na Kodeljevem in ne v dvorani ObLO Moste, kakor je bilo objavljeno v vabilih.	P
Slovensko etnografsko društvo vabi na javno predavanje tov. T. Ljubiča o dobrepoljskih svatbenih
ZAHVALA Ob prerani ln nenadomestljivi izgubi moje lijubljene žene .
BOZE SEVERJEVE
se Iskreno zahvaljujem vsem, ki so jo v času njene bolezni obiskovali, jo ob smrti obsuli s cvetjem in venci ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujem zdravnikom, zlasti dr. Flajsu in dr. Rajšpu, za njihovo požrtvovalnost. društvu žena za izredno pozornost in naklonjenost ter njeni predsednici Milovanovičevi za prisrčne poslovilne besede. Velika
hvala »Biroju« in »Vezenini«, za vso ljubezen, ki so jo izkazali Boži. Zahvaljujem se tudi pevcem za ganljive žalostinke in vsem za izraze sožalja.
Žalujoči mož Otmar Sever in ostalo sorodstvo
UMRLI
_ ________________ Umrla	mi	Je	dobra	In	skrbna
običaijih, Iti 'bo v petek, 7. febru- mati ar j a t. 1., ob 17. uri v knjižnici Narodnega muzeja.	p
KONCERTI
ZNAMENITI AMERIŠKI PIANIST ALEKSANDER UNINSKI bo
koncertiral v soboto. 15. februarja. v Filharmoniji. Spored obsega dela Mozarta’ (Variacije), Brahmsa (Sonata), Chopina (Mazurke in Etude) in Stravinskega (Petruška). Koncert bo izven abonmaja, vstopnice v Filharmoniji.	k
P U T N :1 It'
MARIJA PACHEINER
roj. Škulj Pogreb bo v petek dne 7. t. m. ob 15.30 iz Jožefove vežice na 2alah.
Francč Pacheiner z družino OD 500 DO 1.700 prodam -nošencTob V Ljubljani dne 5. H. 1958.	leko.	bluze, krila, plašče. V re-
ber 3, podstrešje (iz Starega trga).	2260-4
Globoko potrti sporočamo vsem RADIO, nemški, 6-cevmi, tovrsten,
ODLIČEN PIANINO znamke Hoffman prodam. Ogled vsak dan od 14.—‘16. ure. Naslov v ogl. odd.
2191-4
NEOPREMLJENO SOBO iščem proti nagradi. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zelo — zelo nujno«.
- _	1957-9
ISCEMO PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO, lahko kabinet. Nudimo lepo nagrado. Ponudbe pod,,»S-tl5« v ogl.'odd. 1957-9 ZLATO PLETENO ZAPESTNICO, izgubljeno v torek 4. t. m. na
desnem stopnišču Opere, vrnite prosim proti nagradi v ogl. odd. SP, ker mi je zelo drag spomin.
2212-10
PREKLICUJEVA vse neresnične besede, ki sva Jih govorila o Hrastnik Marjeti, Galjevica' 225 a. Jelenc Franc. Sedej Ivan.
2204-11
70% DRV IN PREMOGA prihranite, če uporabljate Bešeničev patent samogrelec, ki ga lahko postavite na vsako peč ali štedilnik. Z njim lahko popolnoma brezplačno segrejete Vašo sobo. Samogrelec lahko kupite v vsaki trgovini z železnino v Sloveniji. »Peč« zanatska metaiopre-radivačka radnja Rljeka, Kva-ternikova 36.	R	353-11
FRIZERKA, prijazna, dobra, samostojna delavka, dobi stalno službo. Ponudbe v ogl. odd. pod Dobro plačam«.	2249-1
DANES
sorodnikom in stanovskim tovarišem žalostno vest, da je po mu-kapolnem trpljenju preminil naš dragi mož, oče, brat, stric
Nezgode
larstvu, živinoreji, travništvu
in gospodinjstvu. Vsekakor na
bi morali v prihodnjo misliti	v soboto bodo nastopale godbe, v
na opremo t®h šol s sodobnimi	nedeljo pa	pevski zbor Svobod in
učnimi pripomočki. Največ	prosvetnih	društev občine Jeseni-
ce. Pričetek ob 20, oz. 15. uri. Zveze z vlaki ugodne, Vabi Svet. Svobod in prosvetnih društev občine-Jesenice.
SVETOVNA RAZSTAVA V BRUXELLESU
Največja letošnja prireditev na svetu! Sodeluje 51 držav, med njimi tudi Jugoslavija SVETOVNA RAZSTAVA V BRUXELLESU največji prikaz znanosti, umetnosti in tehničnega napredka na vseh področjih. SVETOVNA RAZSTAVA V BRUXELLESU od 17. aprila do 15. oktobra 1958.
prodam za 35.000. Karlinger Avgust, Stična.	2255-4
SMREKOVE IN BOROVE PLOHE in deske kupim. Mrhar, Stane-žiče, Šentvid.	2267-5
2 OZ. 3-SOBNO STANOVANJE
iščem v Ljubljani. Nudim dobro nagrado — po dogovoru tudi dobro ohranjeno vespo, informacije po telefonu 31-412.
2273-9
Žalujoči; žena Marija, hčerka NEOPREMLJENO SKROMNO SO-Nuška z možem ter vnuka, neuto- mori	tn; „i,- v.u_
lažljiva sestra Pavla in Julka Ljubljana 6. H. 1958.
KAREL TOMAŽIČ železničar v pokoju Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto 8. n. 1958 ob 15. uri iz Krištofove mrl. vežice na Zalah.
učencev ima šola na Muljavi, ki so večinoma tudi člani aktiva mladih zadružnikov.
Vsekakor bo treba v prihodnje posvetiti tem šolam, več pozornosti in jih ustanoviti tudi
Alojz Hlačar Je vozil iz Laškega proti Celju in v ovinku glede na cestišče prehitro. Nasproti mu je pripeljal prav tako z osebnim av- v Ambrusu in Zaigradcu. tomobilom Franc Jeranko, ki je vozil strogo no desni strani, toda ni še mogel toliko umakniti, da bi se izognil trčenju. Nesreča je terjala hude telesne poškodbe dveh potnikov, na obeh vozilih pa je za okrog 150.000 dinarjev škode.
Ko je pripeljal v Kaseze s tovornjakom Franc Kuhar, mu je pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom Stefan Kotar, ki ni upošteval goste megle in poledenelega cestišča. Ker je vozil prehitro, ni mogel pravočasno opaziti tovornjaka, ki ga je zapeljal njegov voznik s prednjim delom na skrajno desno stran ceste. Voznik oseb« nega avtomobila se je tako zaletel v zadnji del tovornjaka. Poškodb na srečo ni bilo, škodo pa cenijo na okrog 130.009 dinarjev.
*
Ko ,1e vozi) Ciril Malus z osebnim atomcbilom v ovinek pri vasi Suhadol, mu je pripeljal nasproti prav tako z osebnim avtomobilom Jože Klopčič. Oba sta vozila prehitro z ozirom na poledenelo cesto in sta se zaletela. Škodo cenijo na okrog 50.000 jev.
*
Iz Brestanice proti Senovemu le vozil s tovornjakom Ivan Zupanc Med vožnjo bi se moral srečati z osebnim avtomobilom, ki ga je zaradi poledenele ceste vozil prehitro Erih Ivačič. Zaradi tega sta vozili trčili. Telesnih, poškodb ni bilo, škodo na vozilih pa cenijo na okrog 200.000 din.
*
Skozi predor Panovec med Novo Gorico in Šempetrom je vozil z osebnim avtomobilom vinjeni Pe-tarin Itenzo. Ker je bil. povrhu še nepreviden, je zavozil preveč ob rob ceste in se zaletel ob steno predora. K sreči je ostal nepoškodovan. na vozilu pa je za okrog 100.050 din škode-.
*
Skozi Šempas v gorlškem okraju se je peljal z mopedom Danilo P-inčič. Bil je vinjen, in nepreviden. zato se je zaletel' v obcestni zid in se prevrnil, zlomil si je nogo in dobil, tudi hud pretres možganov. Na vozilu pa je za okrog 49.000 din škode.	s.
Občinski ljudski odbor pa skrbi tudi za izobraževanje starejših. Tako sedaj v zimskem času prirejajo razna d reda vanja s področja kmetijstva ko proslavo. — Vabljeni! iri živinoreje, ki jih ljudje zeio radi obiskujejo.	V.	R.
Društvo za varstvo ptic kliče na širši sestanek vse člane in ljubitelje ptic, ki bo dne 9. febr. ob 9. v gostilni Oinkole na Poljanski c. Razdelitev obročkov, kolajn, hrane za ptice na prostem itd.
Odbor.
Dne 8. februarja ob 18. uri bo
slovesna otvoritev Občinske ljudske knjižnice »Prežihov Voranc« v domu DPD »Svoboda« 'Vič s krat-
Lep jubilej
Danes slavi 80-letnico rojstva Albin Rakoš iz Ljubljane. Kot sin revnih staršev je moral že v zgodnji mladosti okusiti vse tegobe živ-
Zaradi izrednega zanimanja Je zdravstvena razstava podaljšana do 9. februarja. Obiščite jo tudi Vi! Odprta je v razstavnih prostorih Magistrata, od osmih zjutraj do osmih zvečer Vstopnine ni. Dvorana je zakurjena.
V soboto dne 8. februarja se boste najbolje in najceneje, zabavali na plesu ZVVI v Domu JLA.
Turistično podjetje PUTNIK SLOVENIJA bo organiziralo od APRILA DO OKTOBRA stalne večdnevne izlete s posebnimi vlaki in avtobusi. Za udeležence avtobusnih izletov istočasni ogled Milana, Lausana in Pariza.
Zahtevajte brezobvezno PROGRAME IZLETOV v Bruxelies v najzbližji poslovalnici PUTNIKA SLOVENIJA. Ce v Vašem kraju ni poslovalnice PUTNIK SLOVENIJA pišite na naslov: PUTNIK SLOVENIJA, Ljubljana, Titova 12, da boste pravočasno prejeli programe izletov v Bruxelles.
Posebej opozarjamo delovne kolektive. sindikalne organizacije in združenja na. to veliko mednarodno manifestacijo.
Zasledujte naše stalne objave v SLOV. POROČEVALCU v zvezi z izleti na SVETOVNO RAZSTAVO V BRUKELLESU, ki jih organizira PUTNIK SLOVENIJA. POTUJTE S PUTNHiOM SLOVE-
Umri nam je naš ljubljeni brat, bratranec, stric in svak
IVAN RAKOVEC višji poštni kontrolor v pokoja
Pogreb blagopokojnega bo v soboto dne 8. D. 1958. ob 15.30 uri iz Antonove mrl. vežice na Žalah.
Žalujoči: sestre Alojzija, Pavla in Joža; brata Rudolf in Ladislav ter ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Lesce in Maribor dne 6. II. 1958.
RA010
SPORED ZA PETEK Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 22.55.
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan giasbeni spored) — vmes ob 6.30 —6.40 Reklame, 6.40—6.45 Naš jedilnik; (8.00—11.00 oddaja na valu 202,1 m in 98,9 mHz); 8.05 Popularne melodije iz orkestralne glasbe; 9.00 Radijski roman — Ro-ger Vailland: 325.000 frankov — I.; 9.20 Zapojmo in zaigrajmol 10.10 Dopoldanski spored solistične glasbe; 11.00 pesmi in plesi raznih narodov; 11.30 Za dom in žene; 11.40 »Otok ljubezni« (havajske melodije); 12.00 Aram Hačaturjan: Suita iz baleta »Gayane«; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Stojan Vrabl:
ljenja In s svojim skromnim za-	čaka vas borat srečdov z m ni ta	na u-rriiSnM vstavo	Nove metode in stroji za zatiranje
služkom pomagati staršem. Izučil	NIJA	LAZSTAVO	boleznl in škodljlvcJev na vlnsL
pomagati
se je čevljarske obrti, vendar mu je njegov poklic dajal le malo zaslužka. Po odslužitvi vojaškega roka se je zaposlil pri železnici. Od leta 1903 do upokojitve pa je služboval na sodišču. Otroke je vzga-
m
.in- v naprednem duhu in že ort le-ta 1941 je bil tudi sam aktivist Osvobodilne fronte. Zaradi tega ga je okupator večkrat preganjal, leta 1944 pa tudi zaprl. Po osvoboditvi je opravljal razne funkcije. Bil ie tudi odlikovan z Medaljo zasluge za narod. Ob jubileju mu želijo prijatelji ln znanci še mnogo zdravih in zadovoljnih let.	N.
dojkom. Predprodaja vstopnic od četrtka od 16. do 18, ure pri blagajni doma Armije. Pohitite, število vstopnic je omejeno.
ZA DIJAKE — SREDNJESOL-CE(-KE) bosta zopet odprta posebna začetniška družabna plesna
tečaja v 'soboto 8. febr. ob 16. in v sredo 12. febr. ob 16. uri. Poučuje mojster Jenko. Vpisovanje vsak dan od 17. do 21. In pred začetkom tečajev.
KARNEVAL V LJUBLJANI! — KJE, — KDAJ? Na I. Festivalni reduti — Elitnem karnevalskem plesu »Ljubljanskega festivala«,
ki bo v soboto 15. februarja ob
20.30 v novi elegantni plesni dvorani nad prostori kina »SOCA«. Vse priprave za to veliko prireditev, ki bo svojevrstna novost za Ljubljano, so v polnem teku in bo natančnejši spored še objavljen.
V proslavo Prešernovega dne bo
V petek, 7. februarja, ob 12. uri otvoritev Vodnikove razstave v
Narodni in univerzitetni knjižnici. Poleg, gradiva' te knjižnice bodo razstavljena tudi vodnikiana Narodnega muzeja.
Vsaka drogerija, špecerija, zadruga, vsaka trgovina, ki prodaja milo za gospodinjstvo, prodaja tudi »FLEX«. Za čiščenje madežev samo »FLEX«!.
CE NEGUJEŠ SVOJE LICE z rerm
V BRUXELLES!
OBVESTILI
POSEBNO OBVESTILO Študenti in dijaki glasbenih Sol, višjih strokovnih in ostalih, šol, ki igrate flavto, klarinet, violino, čelo, kitaro, klavir, tolkala, trobente in pozavne, se la Viko honorarno zaposlite pri godbi Ljudske milice v Ljubljani.
Zglasite se osebno v Lomu - LM Maksa Perca, Kotnikova ul. 8, v sobi št. 142, vsak dan od 8. — 13. ure, kjer boste lahko opravili avdicijo in zvedeli tudi vse pogoje.
OBVESTILO
Podjetje »AVTOIČRANS« ' Reka, uvaja s 5. febr. 1953 povratne avtobusne karte na svojih rednih avtobusnih progah:
Reka — Zagreb — Beograd ln obratno;
Reka — Ljubljana in obratno; Reka — Koper — Portorož in obratno;
Pula — Zagreb in obratno.
PO ZNIZANIII CENAH Vse podrobnejše informacije do- s bite v poslovalnici »Avtotrans-a« in pri pooblaščenih turističnih birojih.
škodljivcev na vinski trti; 12.40 Za ljubitelje poskočnih domačih viž igra trio Rudi Bar-dorfer; 13.15 Od arije do arije; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Pojte z nami; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba, vmes rekla-
RICO iščem v Ljubljani ali bližini. Lahko je kletna. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nagrada«.
2262-9
STANOVANJE DOBI študent. Na-
slov v ogl. odd.	2253-9
70.000 DIN POSOJILA nujno potrebujem za nekaj mesecev. Garancija in -višje obresti. Ponudbe pod »Lepi vrt« v ogl. odd.
2261-11
ZA DELO V SKLADISCU z železom sprejmemo delavce — težake. Plača do 52 din na uro. Javite se v skladišču »Metalke« Ljubljana, Titova 33, na dvorišču »Globus-Spedicije«. R 358-1 RAČUNOVODJO, event. honorarnega, korespondentko z znanjem nemščine in angleščine, in honorarnega kurirja za par ur dnevno sprejme zastopniško podjetje v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zuntrg«. R 357-1 MATERIALNO KNJIGOVODKO — sprejmemo s takojšnjim nasto-" pom. Pogoj: ustrezna strok, izobrazba, praksa zaželena. Naslov v ogl. odd.	R	356-]
PODJETJE »AVTOOBNOVA« Ljubljana, Bežigrad 11, sprejme takoj ali po dogovoru za obrat Šentvid več kvalificiranih kovinostrugarjev, strojnega tehnika ali strojnega mojstra in navadnega delavca. Za glavni obrat Bežigrad lil sprejmemo več kvalificiranih ali samostojnih avtomehanikov, kvalificiranega elektro in avtogeno varilca s položenim izpitom, kvalificiranega ali samostojnega avtoličarja in skladiščnika za orodje. Pismene ali osebne ponudbe vložite do 15. februarja na gornji naslov. Prednost imajo tisti, ki so odslužili vojaški rok in imajo
stanovanje.	r	355-1
PODJETJE »TRANSTURIST« —
Škofja Loka, sprejme takoj, več avtobusnih šoferjev »D« kategorije. Interesenti naj se takoj javijo pismeno ali osebno v tajništvu podjetja.	R	354-1
DANES
Drama ob 15.30:	Shakespear«
»Ukročena trmoglavka«. Katarl-na-Duša Počkajeva. Dijaški abonma n. — (Preostale vstopnice v prodaji).
Opera ob 15.: Čajkovski »Labodje
jezero«. — Zaključena predstava za TS3.
Mestno gledališče ob 20.: Cehov
»Galeb«. Gostovanje Narodnega pozorišta iz Sarajeva. — Abonma Petek II. "(Vstopnice tudi v prodaji).
Kino
»UNION«; amer. barvni film »NEPOZABNA PESEM«. Brez tednika. Predstave ob 15 in 17. Ob 19 in 21 amer. film »DEMONSKA ZENA«. Ob 10 matinena amer filma »VOHUNSKI LOV«. »KOMUNA«; premiera amer. barv - cinemascope filma s sterofon-
Skim zvokom »TRIJE ZA REVI JO«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21.
»SLOGA«; ameriški film »PADLI ANGEL«. Tednik: F N. št 5 Predstave ob 15, 19 iti 21.
•VIC«: amer. barvni cinemascops film »PRIŠEL JE IZ LARAMI. JA«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21, Prodaja vstopnic v vseh kinei matografih od 9 do 11 in od 14 dalje.
MLADINSKI KINO »LM«, Kotnikova 8: amer. barv. film »HOU-DINI«, ob 15.
»SISKA«: amer. film »MALI BEGUNEC«. Predstave ob 16,	13
in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje.
»TRIGLAV«; angleški barvni film »ZVEZDA INDIJE«. Tednik Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »LITOSTROJ«: amer. barv. film »CAJ ZA DVA«, ob 20.
VEVČE: amer. barv. film »ROB ROY«.
KRANJ
Prešernovo gledališče ob 20.: Aka-demija v počastitev spomina dr Franceta Prešerna in Otona Zupančiča.
1	MARIBOR
Narodno gledališče ob 19.30: Svar-kin »Tuje" dete«. Red VAS. (Nekaj vstopnic v prodaji).
KINO V OSTALIH KRAJIH
DOMŽALE: ameriški barvni film »DZIPSI«, ob 20.
BLED: amer. barv. film »DIVJA LETA«, ob 20.
NOVO MESTO »KRKA«; češki barv. film »GLASBA Z MARSA«.
ČRNOMELJ:	amer. barv. film
»MEC IN ROZA«, ob 19.30.
KRANJ »STORŽIČ«: amer. barv. cinemasc. film s stereofonskim zvokom »ZLOMLJENO KOPJE: ob 16, 18 in 29.
RADOVLJICA: amer. barv. film »EDINA ZELJA«, ob 20. JESENICE »RADIO«: amer. film »NA ROBU PLOČNIKA«, ob 13 in 20. Jutri premiera amer. bar/ filma »NAPADALCI«.
JEENICE »PLAVŽ«; ital film »NJIHOVE ZABLODE«, ob 18 im 20.
MURSKA SOBOTA: ob 17 in 20.
amer. barvni film »RAPSODIJA«.
PTUJ: amer. barvni film »BOSONOGA GROFICA«.
ČISTOČA V HIŠI S STALNO UPORABO
R NOVI S LIK UH! C 21
Kot je navada, vam od vseh junakov, ki jih boste spremljali v naši novi slikanici, predstavljamo najprej najvažnejšega, tistega, po katerem se bo naša slikanica imenovala. To je
BARE E
samo ULTRAGIN - šport kremo. Ni ena najcenejših, zato pa Je kvalitetno na višku.
ZA OBČUTLJIVO KOZO
vY&iJiV:CiaSk
NAJBOLJŠA KREMA!
GLED&LIŠKE NOVOSTI
17.15 V zabavnem ateijeju; 13.00 Iz naših kolektivov; 18.30 Poje Komorni moški zbor iz Celja p. v. Egona Kuneja;" 18.50 Družinski pogovori — Prof. Ciril Cvetko: Glasba In ljudje; 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 19.30 Radijski dnevnik; . 20.00 Zvoki z juga (orkester Frank Chacksfield);
20.15 Tedenski zunanje-politični pregled; 20.30 Richard Strauss: Simfonija v f-molu (Prva izvedba v Radiu Ljubljana); 21.15 Oddaja
o morij"u in pomorščakih.; 22.15 Iz
repertoarja ameriškega orkestra
Les Brown-a; 22.35 Plesna glasba iz nočnega' zabavišča Hotela Slon
v Ljubljani; 23.00—23.15 in 23.30__
23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda).
II. PROGRAM ZA PETEK (na valu 202,1 m in 98,9 mHz) 14.00 Glasbeni sprehod skozi štiri stoletja; 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved; 15.10 Razgovor z volivci; 15.25 Zabavna glasba vmes obvestila; 15.55—16.00 Ljubljanska kronika.
MALI OGLASI
SLAŠČIČARSKEGA POMOČNIKA
sprejmem takoj. Osmanovič As-
_	___,   lan, Celje, Tomšičev trg 6. 2200-1
so nam izrekli sožalje, se od nje- KUHARICA, polkvalificirana, že-ga poslovili, mu poklonili cvetje • h zaposlitve v Ljubljani,	v večin ga v tako velikem številu	jem gostinskem obratu,	zaradi
spremili na njegovi zadnji poti.	izpopolnitve v stroki. Žnidaršič
Posebno zahvalo smo dolžni pev-	Francka, Jagmjenica pri	Rade-
skemu zboru iz Šempetra, Uprav-	čah.	2198-1
nemu odboru KZ. vaškemu od- BRIVSKI POMOČNIK -CA, dobra boru VVI in vsem ostalim	moč, dobi stalno zaposlitev. Fer-
me; 15.40 Iz svetovne književnosti
UKL°riS16 00>r^ConcertZaob;i	BBLAVCa"ZA^TRGOVINO ”p?ej-
_ ,:00 Koncert ob štirih;	memo Nast0p službe takoj
Z A H ¥ 1L E
' ZAHVALA
Ob nenadni smrti našega dragega očeta, brata, starega očeta, tasta in strica
FRANCA NEMCA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki
boru VVI in vsem ostalim.
^	,	Žalujoči:	oče Franc, hči Albina,
? , - 6 a hoc« bo v soboto Pavla, zet Anton, vnuka Stanko,
TioHol irv G 4»-«	-	n	.	-	-	-	•	-	.	.	..	.	1
Miki Muster vam bo naslikal po Curvvoodovi povesti njegov razvoj iz divjega, živahnega mladiča pol volčje, pol pasje krvi v pogumnega, zvestega psa. Prepričani smo, da vam ugaja že danes, ob prvem srečanju. Vemo, da boste zvesto, spremljali njegovo zgodbo, da ne boste hoteli zamuditi niti najmanjšega doživljaja. Zato vas opozarjamo, da vas bo Baree v Slovenskem poročevalcu obiskal znova čez teden dni in da bo potem dolgo časa vaš vsakdanji gost v risbah in besedah naše slikanice.
8., nedeljo 9. in v ponedeljek 10. ob 20. uri v Križankah ponovilo svojo uspelo uprizoritev dveh enodejank: Fryevega »Feniksa« in Sartrova »Zaprta vrata«. Vstopnice prodaja blagajna v Križankah od 10. do 12. ure in dve uri pred predstavo. Rezervacije na tel. 22-0111.
PREDAVANJA
FILM O RAKU NA MATERNICI
Na splošno željo občinstva ponovi Občinski odbor Rdečega križa Ljubl.iana-Center v nedeljo 9. t. m., ob 9. uri dopoldne v kinu Sloga predvajanje poljudnoznanstvenega filma
»R ak na maternici«
Predaval bo docent dr. Vito Lavrič. Vabimo predvsem ženske. Za mladino izpod 18. leta film ni primeren. Vstopnina ki zagotav-
Lia................
so v
bruarja dalje v poslovalnici razredne loterije v Narodni banki (Titova c.), ter na dan predvajanja uro prej pri blagajni kiha.
Otilija in ostali sorodniki.
ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene manie in žene
KATARINE ItUEETOVE Iz Svibnika pri Črnomlju
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so ji skušali vrniti zdravje in ji lajšali 'trpljenje, predvsem primariju dr. F. Koscu, vsem da-
do Buk, Novo mesto.	2197-1
FINANČNE, materialne in mezdne knjigovodje, stenodaktilografe, strojepiske, strojne tehnike in vratarje — čuvaje, sprejmemo. Ponudbe pod »Ljubljana« v ogl. odd.	jj	316-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO, — samostojno, sprejmemo takoj k štiričlanski družini. Zaželena starejša. Naslov v ogl. odd.
y	2132-1
TRGOVSKEGA POMOČNIKA —
sprejme K. Z. Šmartno pri Liti-takoj.	R	302-1
rovalcem vencev, pevcem, godbe- SPREJMEMO v SLUŽBO- moi
-stre, Visokokvallffctoant in fvt lificirane avtomehanike ter šo-
so 30 spremili na njem zadnji poti in sočustvovali z nami.
Žalujoči: mož Janko, sinovi Bine. Joško. Nilo in 2ane z družino: hčere Tončka. Zofka, 'Anica, Zala in Zinka z družinama ter ostalo
ferje C in D kategorije. Intere-senti naj se zglasijo na upravi podjetja Električna cestna železnica Ljubljana. Celovška 164
R 317-1
S°Crnomeij, Novo mesto, Ljubija- GSSSK° POMOČNICO -na. Nova gorica. 4. H. 1958.	'	>	štiriS^	dSflTšgMnč-
s££ž: z^ŽTdln^vŠK«	WkE|KE^SacoUi:vsdiivcT
v predprodaji od petka 7. fe-' g	g	dam.	Kamniška	19	Jankovič
Zglasite se upravi trgovskega podjetja »Pri Kekcu« Ljubljana, Celovška cesta 81,. od 7. do 10. ure.	'	2290-1
ZENSKO sprejmem k otroku za
8 ur. Zglasite se popoldne pri Habjanu, Savski blok IV/3-II.
2291-2
PRODAMO: vrtalni stroj, centrifuge z elektromotorjem tip »Proleter«, črpalke za mleko z elektromotorjem (460—506 l/m), elektromotor Rade Končar 4 KW — 514 obrat, v minuti, črpalko za vodo na transmisijo pralni stroj — ročni 220 W —120 W, diesel motor, tip Viiktoria 7 KS. vse rabljeno. Interesenti nai se javijo do 10. II. 1958 v Mlekarni Novo mesto.	R	359-4
ZIMSKI IN SPOMLADANSKI moški plašč prodam poceni. Naslov v ogl. odd.	2294-4
8 ŽREBET za rejo, 10 mesecev starih, naiprodaj. Ljubljana. Tržaška c. 89.	2292-4
»MERCEDES« 170 V osebni avtomobil, pred kratkim uvožen, zelo dober, prodam. Naslov v ogl Odd.	2285-4
ZDRAVO IN POŠTENO DEKLE srednjih let dobi- sobico in hrano. Samo popoldanske ure. Ponudbe v ogl. odd. pod »Samo popoldne«.	2287-9
100.000 DIN POSOJILA za kratko dobo iščem z garancijo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Visoke obresti«.	2293-11
STANOVANJE v Ljubljani dobi tisti, ki mi bo pri gradnji nove hiše pomagal z denarnim posojilom. Ponudbe pod »stanovanje« v ogl. odd.	2281-11
MAHSBGB
Petek, 7. februarja.
Dežurna lekarna: »Melje«, Meljska c. 2.
RADIO
5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8.05 Domače vesti; 8.05—8.15 Objave; 8.15—s.oo Pester spored skladb slovenskih avtorjev izvajajo mariborsk: solisti; 9.00—14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.35—15.00 Želeli ste— poslušajte! 15.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00—17.10 Domača poročila; 17.10—17.2o Ob-iave; 17.20—17.30 Nekaj domačih napevov; 17.30—17.40 Kulturno prosvetni razgledi; 17.40—18.00 Samospevi in besedilo Franceta Prešerna; 18.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana
tSŠi
ČISTILO ZA K0Vi\E I,\ STEKLO
Komisija za uslužbenske * zadeve , pri okrajnem ; ljudskem odboru Gorica »
razpisuje _ NATEČAJ i za delovni mesti;	»
1. tajnika uprave za ♦ ceste. — Pogoj; po- « polna srednja šola in • nekaj let prakse v « upravni službi.	«
2. računovodje pri u- • pravi za ceste. — ; Pogoj: srednja eko- i nomska šola.	i
Ponudbe vložite v 15 dneh « po objavi.	594-R	i
Upravni odbor POLJOPRIVREDNOG DOBRA »NAPREDAK« Senta — A. P. Vojvodina razpisuje natečaj za: AGRONOMA s končano agronomsko fakulteto; 4 KMETIJSKE TEHNIKE s končano srednjo kmetijsko šolo; KVALIFICIRANEGA MLEKARJA, strokovnjaka za predelavo mleka; VEC TRAKTORISTOV s položenim traktorskim izpitom, ki poznajo traktorje znamke Ferguson, Zetor BT-54 in VEČ MOLZNIKOV KRAV — Plača po tarifnem pravilniku ali za 1, 2, 3, 4 po sporazumu. Stanovanje je za vse preskrbljeno. Prošnje naslovite rta gornji naslov v 15. dneh po objavi.	600-R
Društvo meteorologov Slovenije
m Hidrometeorološki zavod LRS priredita v petek dne 7. II. predavanje prof. dr. Marija Čadeža o temi:
O HITROSTI PREMEŠČANJA HLADNIH FRONT
Predavanje bo v balkonski dvorani (Univerza, I. nadstropje), začetek ob 17. url. Vsi zainteresirani vljudno vabljeni.	P
■^ainovejše vesti ln dogodk • v »SLOVENSKEM • POROČEVALCU«
Za vednosine je zapustil moj skrbni in zlati očka
ANTON C0KLIN
upokojeni uslužbenec V zadnji dom ga bomo položili v petek, 7. februarja ob 15.30 na mestnem pokopališču v Celju.
Celje, 6. februarja 1958. Žaluj-ča Hčerka Zora, sestra Marija ln ostalo sorodstvo.
2224-4
P«^?KTNO OHRANJENA JEDILNICA, orehov furnir, bruše-na	stekla, zaradi	selitve	napro-
?<■	„	?ed v Kranju,	Titov trg
st.	8,	kadarkoli.	2196-4
K^C?1^0'Ir0RBIC^’' novo. model, velikost 20x30 cm, prodam. Na-slov v ogl. Odd.	•	1903-4
avtoradio 6 V. brezhiben, kupim. 2n.idaršič Franc. Jagnleni-ca	pri	Radečah.	2199-4
DOBRO OHRANJEN ŠTEDILNIK
prodam. Naslov v ogl. odd.
PI^rNO kuP*m. Naslov v21£g]4 odd.
mlada zakonca iščeta iSbo ali enosobno stanovanji e Sore- -lela b! mesto hišnika z vsemi pripadaločimi deli takoj ali s 1
m!rC0,T'	Albina,	Celovška
blok 14, Cešnikova 18.	' 2187-9
• Obrtno podjetje
T	»OPREM A «
j Slovenj Gradec
?	sprejme v službo za
?	komercialni oddelek
• administrativno moč —
•	veščo strojepisja, ste-
•	pografije, srbohrva-
•	ščine in po možnosti
•	tudi nemščine.
? Plača po dogovoru. Proš-
• njo vložite na naš na-t slov.	593-R
Umrla nam je naša draga teta
ELE0N0RA WATZAK
upokojenka
Pogreb drage pokojnice bo 7. februarja 1958, ob 16. uri iz Nikolajeve mrliške veže na Zalah.
Žalujoči: nečakinje Vida, Mira, Majda in Stana r. družinami ter ostalo sorodstvo.
s:-'. •
_ - L- .j«.
■» •-'	,	•'.	'	.	_-iiinll iti
hbV
n
m&m
Sf^
r-«
	
	jgfojHp
	
	
E iiaB	
	
L J U B L J A N A :	li. ia 13. Icbnimi« komet-
od 8. do l&^tiuiiia
. • .r	't.y-	xf-:'	tfinsi&M*^tariM?2^Qni!
DNFEKCIJE, TKANIN IN USNJENIH IZDEIJCQy:^
ob 10, 16/in 20. im v kino „Soča“ revija »Sodobno o lačenjeu
^	-	-	■	.	c	•.:	;	r.'"'
: M&utoVnt l^p%]hM^grfeva^l! .
- V.	'Š'^-	•''	’h-	*	"	vV	v	pyi~^i.
25% popust nd ieleŽEieil
Upravni odbor
imsmmzA podjetju gornja rudgo^a
razpisuje delovna mesta: l. GRADBENEGA TEHNIKA
po možnosti z nekaj let prakse,
J. GRADBENEGA DELOVODJE
absolventa gradbene delovodske šcfle,
1. USLUŽBENCA — KALKULANTA
zmožnega opravljati kalkulacije gradbenih in obrtniških del,
1. USLUŽBENCA — FAKTURISTA
z nekaj let prakse.	,
Nastop shjžbe takoj. Plača po tarifnem pravilniku in dogovoru.
Pismene ponudbe pošljite podjetju z opiscrm prejšnjih zaposlitev.	521-R
Izvozno podjetje »PERUTNINIi« Ptuj
KAMION - HLADILNIK, znamke FIAT,
nosilnost 7 t, hlajenje s kompresorjem na nafto ali s preklopom na električni tok. Vozilo je brezhibno, odlično ohranjeno ter ima prevoženih vsega 20.000 km.
Prodaja bo na podlagi javne licitacije za vse Iružbene organizacija in podjetja.
Licitacija v Ptuju dne 25. febr. 1958 v obratu podjetja. Predstavniki družbenih organizacij in podjetij morajo imeti potrdilo s pooblastilom za sodelovanje v javni licitaciji.
Interesenti si lahko ogledajo kamion tudi pred licitacijo od 7. do 15. ure ter lahko ob tej priliki oddajo tudi pismene ponudbe.	591-R
Delavnica železniških vozil
SORIS KIDRIČ
Maribor
sprejme v službo
VODJO SPLOŠNE SLUŽBE (sekretar podjetja)
— pogoj: pravna fakulteta ali popolna srednja šola z daljšo prakso v tej službi;
TAJNIKA DIREKTORJA	X:
— pogoj: tehnična srednja Sli ekonomsSa srednja šola;
PRAVNIKA
— pravna fakulteta;
INŽENIRJA ZA KOTLE, STROJ. INŽENIRJE in TEHNIKE, INŽENIRJA ali TEHNIKA
METALURGA;
VODJO SKLADIŠČA
— komercialist s prakso;
STROJEPISKO I. razreda
z znanjem slovenske, srbohrvatske in nemške' korespondence in slovenske stenografije;
uslužbence finančne stroke z ekonomsko srednjo šolo in več visoko kvalificiranih ter kvalificiranih ključavničarjev, mehanikov, električarjev, strugarjev, elektrovarilcev, vodovodnih inštalaterjev, kovačev in livarjev.
Pismene ponudbe sprejema personalni oddelek
podjetja. '	597-R
Uprava podjetja
&
§
.
gg
s:
n
nss
V neizmerni žalosti sporočamo, da nas je zapustil
ti oče, stari očka, stric in tast
IVAN VODOPIVEC
1	upokojenec
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 7. februarja 1958 ob 15.30 izpred hiše žalosti v Mengšu.
Žalujoči: hčerki MARICA in BETKA, vnukinja MAJDA, vnuk JANEZEK, sin JANKO z ženo SILVO — in ostalo sorodstvo.
V Mengšu, dne 6. februarja 1958.
Vsem ki ste mi ob nenadomestljivi izgubi mojega ljubega in dobrega moža
MfiRJfiNfl MOHARJU
izrekli ustno ali pismeno sožalje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, izrekam najtoplejšo zahvalo. — Prav posebno zahvalo dolgujem vsem našim dragim prijateljem, ki so mi stali ob strani v tem najtežjem trenutku, nadalje terenskemu odboru SZDL in ZB za poklonjene vence in cvetje ter za poslovilne besede.
Vsem iskrena hvala!
Žalujoča žena ELZA MOHAR
ir-x.it. V. i - • v.. -f3u!
UPRAVNI ODBOR
GOZDNEGA GOSPODARSTVA LJUBLJANA, Likozarjeva 13
poštni preda! 258, _
razpisuje vodilno delovno mesto
VODJE SPLOŠPGA ODSEKA (sekretarja)	1'
Pogoji: pravna ali ekonomska fakulteta ali daljša praksa v upravni službi v gospodarsfaLh organizacijah.
Prednost imajo pravniki s sodnijskim ali odvetniškim izpitom. Plača po TP. Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega službovanja, predvsem od 1941 dalje, pošljite na naslov podjetja najpozneje io 24. februarja 1S58.	601-R
Za na^o rekonstruirano tovarno potrebujemo:
2 inženirja - elektrotehnika in
2 inženirja - strojnika
Interesenti, ki naj imajo pet let delovne prakse v precizni mehaniki in elektrotehniki, naj sporočijo pogoje, ki jih bom? uredili po dogovoru.
»NIKO« Železniki
I 595-R. t
mmmm
zahvala
OBVESTILO BEČUN0V0DSTV0M gospodarskih organizaciji
Obveščamo vse zainteresirane, da je naša velika izdaja »Propisi o zavržnim računima privrednih organizacija za leto 1958« popolnoma razprodana in da ne moremo več izpolniti nobenega naročila.
Tudi II. Izdaje ne moremo pripraviti zaradi kratkega roka in velikega obsega (preko 800 strani velikega formata 24 X 17).
Ponovno vas opozarjamo na naše Izdaje, ki bo razprodane redno v najkrajšem času in vas zato prosimo, da nam takoj pošljete naročila za naše najnovejše Izdaje, ' ki so pravkar izšle:
»U00V0BI 0 KUP0VIM I PRODAJI ROBE PREMI 0PŠIIM UZINSAMA«
II. dopolnjena izdaja (s tekstom splošnih obresti), prof. dr. Vladimira Kopara.
Izdaja v latinici, cena 500 din.
»PRIRUCNIK m PRIPREMU PROPISfl 0 D0D1TEU Z& DEČU«
II. precej dopolnjena izdaja P. Vučetiča in I>. Todoroviča. — Izdaja v latinici, cena 600 din.
Za izdaje, ki bodo kmalu izšle:
»Propisi o mspodeli ukupnog prihoda
privrednih onjonizocija za 1958« »Propisi o radnim oditosima« »Registar pravnih propisa«
objavljenih v Uradnem listu FLRJ od 1945—1957 od
M. Mihailoviča in M. Plaziniča.
Izvršujemo tudi vsa neposredno sprejeta naročila po povzetju, brez poštnine.
Knjigarne imajo 15% popusta pri vseh naših izdajah, izdavačko-štamparsko preduzeče
SA VREMENA AMINISTR A CTJ A *
D
BE0GMD, Prizrenska 6
poštni predal 479, tekoči račun 1031-T-582.
Vabimo Vas, da se priključite velikim izletom, ki jih prireja SAP - Turist biro, na
'svetovno mzstcsvo v Bruslju 1958
Razstava in naša potovanja bodo od aprila do oktobra za delovne kolektive, razne organizacije in poedince. Potujemo z direktnimi vlaki Ljubljana—Bruselj in nazaj ali pa « modernimi anvtopuimani preko Italije, Švice, Franclje. — Nudi s« Vam ■ edinstvena prilika, da spoznate poleg Bruslja ostala evropska mesta kot na pr. Pariz, Genovo, Miinchen, Lausanne, Milano, Benetke in druga.
Istočasno Vas vabimo na prvo MEDNARODNO SANKAŠKO TEKMOVANJE za pokal Slovenije od 8. do 9. februarja 1958 na Bledu. 9. februarja ob 7. uri zjutraj Vam nudimo posebne avtobusne prevoze za	460 din v obe smeri. Vozovnice su
v predprodaji v poslovalnici	na Miklošičevi cesti 17 in na Titovi
cesti 38.	—	Obveščamo	kolektive, da organiziramo po	želji potovanja in izlete v inozemstvo: Trst,	Benetke,	na	velesejeme Dunaj, Milano, Verono in drugam.
Poslužujte se ugodnosti potovanja z modernimi avtopulmani.
SAP - Tnri$t bi.roja
In vseh turističnih uslug. — Kamor koli vedno le s SAP - Turist birojem.
L3UBL3AHA
55 Rudnik mrkoff n§I!a
ZENICA
_ Save ICovcKŠevica 1
1.
razpisuje natečaj za strokovni kader:
VEČ RUDARSKIH INŽENIRJEV s prakso nad 3 leta
603-R
2. VEČ RUDARSKIH INŽENIRJEV s prakso do 3 let
i	*
3. VEČ EKONOMISTOV
4. VEČ KNJIGOVODIJ
5. ŠEFA MERITVE
6. VEČ RUDARSKIH NADZORNIKOV
7. VEČ RUDARSKIH TEHNIKOV
8. VEČ ELEKTROTEHNIKOV
9. VEČ STROJNIH TEHNIKOV
10. VEČ VISOKOKVALIFICIRANIH ELEKTRIČARJEV za jame
11. VEČ JAMSKIH KOPAČEV
12. VEČ KVALIFICIRANIH ELEKTRIČARJEV za jame
13. VEČ JAMSKIH MERILCEV
14. VEČ STROJNIKOV ZA IZVOZNI STROJ (Federmaschine), parni
Obveznosti podjetja:
1. Plača po sporazumu.
2. Za ločeno družinsko življenje 5000-10.000 din mesečno.
3. Za ločeno življenje hranilcev, ob potrdilu N00, od 5000-K.000 din mesečno.
4. Stanovanje za poročene bo na razpolago novembra 1958.
5. Za samske in tiste, ki bodo živeli ločeno so stanovanja preskrbljena.
Pogoji:
1. Strokovna usposobljenost, kar bo treba dokazati z odgovarjajoči ri spričevali.
2. Da ni bil kaznovan zaradi gospodarskega kriminala.
3. Življenjepis s kratkim opisom služb od 1941-1957, z osebnimi podatki.
Nastop takoj ali po sporazumu.
Vsa ostala pojasnila dobite pri RUDNIKU ZENICA.
UPRAVA RUDNIKA
=	526-R
8 str, / SLOVENSKI POROČEVALEC / *- « - * ™brttahja mm
ijf&šŽ*’'
izogniti samo nadzorstvu
»zadnji
~~ KUPITE SREČKE ,
KONJENIŠKE ZVEZE JII60SLAVUE
Premile;
800.000.-, 500.000.-, 300.000.-. 200X00.-. 100.000.-. L It''
SREČKE PRODAJAJO ŽASIOPKiRI JOCOSLOVUSKE ISIUIJE II PRODAJALCI TOMIO ;
ŽREBANJE NEPREKLICNO 4 MARCA 1951 LETA A;
Szretter je vzel iz žepa pri pumparicah revolver in ga dal Felku. Ta ga je začel pozorno ogledovati.
»Ni mu kaj reči! Vickers?«
»Aha!«
Pogledal je na uro: bližala se je deveta.
»Daj,« je segel po revolv *r. »Ni časa.«
Spravil je orožje in ubral ton voditelja.
»No, fantje, dosti je tega! Tegale,« je pokazal na onega, ki je ležal ubit na tleh, »za zdaj spravimo proč, treba je
pobrati denar potem pa premislimo, kaj nam je storiti
za naprej.«
Njegov mirni, razločni las je dosegel, da je napetost nekoliko popustila. Zločin, ki je bil storjen pred nekaj minutami, je bil za zdaj edinole jkupna zadeva njih štirih (bil je skrit med zidovi kleti in svet ni vedel zanj).
Kossecki in Szymanski sta prijela ubitega za noge in za roke ter ga zavlekla pod zid v najbolj oddaljeni kot kleti. Ko sta ga položila tja, je bil precej videti manjši, skrčila sta ga mrak in samota. Potem sta se lotila zbiranja denarja. Jurek Szretter jima je jel pri tem pomagati.
»O, raca na vodi!« je nenadoma zavpil Felek, stresajoč z majčkenim koščkom bankovca. »Poglejte, gospoda, dvajset dolarjev!«
»Pokaži!« se je zanimal Alek.
»Vidiš, dvajsetak! Lep denar, kajne?«
- »Hitreje, hitreje!« ju je opominjal Szretter. »Nikar ne izgubljajta časa za neumnosti.«
Papirnati denar je želestel v njihovih rokah. Na zidu so se počasi premikale sence treh postav, podobne nerodnim in nakaznim živalim.
»Jurij!« je nenadoma zaklical Martin.
Szretter se je vzravnal. Obe roki je imel polni bankovcev.
Martin ga je nekaj časa gledal. Njegove temne, zmeraj zamišljene in žalostne oči so bile videti še globlje udrte in kakor zastrte z meglo. V preozkem, 'oguljenem suknjiču z nekoliko prekratkimi rokavi je. bil videti zelo klavrn.
»Jurij,« je ponovil proseče, »dovoli mi, da grem.«
Szretter je namrščil obrvi.
»Zdaj?«
»Ne boj se, jaz vas vendar ne bom izdal.«
»Ne gre za to!«
Felek in Alek sta prekinila delo.
»Tak če mi zaupaš, te prosim... Jaz vam ne morem pomagati z ničimer.«
»To je slabo.«	.
»Ne morem, razumi vendar.«
»A onadva pa moreta?« je pokazal Szretter na poleg stoječa tovariša.
Martinu so zadrhtele ustnice.
»Jurij, prosim te! Jaz ne vem, kaj čutite vi. Nočem vedeti. Vse to je strašno. Premislite! Tamle leži ubit človek, naš kolega, vi pa, kakor da se ni zgodilo nič, preštevate denar, se pogovarjate ...«
»A si znorel?« mu je segel.v besedo Felek. »Kaj ima eno opraviti z drugim? " Ali naj mar denar kar pustimo?«
Szretter je pomignil proti njemu.
»Pusti ga na miru.«
Spravil je denar v žep, stopil k Martinu in mu polo?:T roko na rame.
»Misliš, da sem napak napravil?«''
Martin mu je smelo pogledal v oči.
»Da.«	'
»Recimo tedaj, da bi ga ne bil ustrelil. Kaj bi bilo potlej? Kaj bi se potem zgodilo z nami?«
»Ne vem, Jurij, tega ne vem. Vem, kaj se je zgodilo z njim. Poglej, s čim smo začeli ... A o čem smo govorili tolikokrat? Morali bi se bojevati za Poljsko, za same dobre, plemenite stvari... Nikar se ne smej, sam si tolikokrat govoril to.«
»Govoril sem. A kaj potem?«
»Verovali smo, da, če se že bojujemo, tedaj moramo to delati v imenu svobode in pravičnosti...«
Szretter se je namrščil.
»Nehaj, zdaj ni primeren čas za deklamacije.«
»A kaj bomo delali od zdaj naprej? S tem spominom, s to krvjo...«
»Ne pretiravaj! Počemu toliko govoričenja? Kri! Kri ne pomeni veliko.«
»Jurij, nikar ne govori tako! Ne smeš tako govoriti. . .«
»Pač, kri že šteje, toda ne kri naših sovražnikov. Te bomo streljali kakor pse. Za to pa smo, to nas opravičuje. A to, da je ta padel prvi — je naključje! Sicer sem pa vedel, da bo prišlo do tega.«
»Vedel si?«
»Misliš, da sem mu zaupal? Njemu? To je gigolo.* Vzel sem ga samo glede na njegove borzijanske zveze. Utegnil bi nam koristiti. Potreben mi je bil njegov denar, ne pa on. Izdal se je hitro, tem bolje. Razjasnil je položaj, drugega nič.«
Martin si je. z rokami zakril obraz. »Strašno je, kar govoriš, Jurij.«
»Pretiravanje.«
»Jurij, Jurij, človeka je vendar treba ipoštevati, vsakega človeka. Če moraš res ubijati, moraš trpeti.«
»Smešno! A si že kdaj koga ubil?«
* Iz. žigolo = od ženske vzdrževan ljubček ali najeti plesalec.
Mob talini-Bergman neveljaven?
Robert Rossellini je vložil pri rimskem sodišču zahtevo, da se njegov zakon Ingrid Bergmann izreče za ničnega. To zahtevo je postavil dober mesec dni potem, ko je bil njun za-kon razvezan. Svoje zahteve utemeljuje s tem, da švedska sodišča niso priznala loči tv a zakona med Ingrid Bergmann in njenim prvim možem, zdravnikom Petrom Lindsfiromom. Nadalje navaja,
0©©
Drobir	g
HARRV BELAFONTE, ame- • riški zamorski pevec, je lam 9 zaslužil milijon dolarjev. No- 9 vinarji so ga vprašali, kako g mu je pri srcu. ker bo moral tri četrtine dohodkov oddati W davčnemu uradu. Harry se je nasmejal: »Tudi četrtma mili- £
da tudi Peter Lindstrom nikoli ni priznal pristojnosti mehiških sodišč za ločitev svojega zakona. Razen tega sta Rosse-lllni in Bergman nova sklenila zakon v Mehiki, ne da bi imela s to deželo kakšno zvezo, saj sta ob času sklenitve zakona živela dejansko v Italiji, tako da sploh nista bila navzoča pri svoji lastni poroki. Zaradi teh razlogov naj b.i bil njun zakon ničen, čeprav sta živela in ravnala celo vrsto let v dobri veri, da sta pravnoveljavno poročena. .	'
Pravni oddele.k švedskega zunanjega ministrstva je v tej zadevi mnenja, da je treba mehiško razvezno sodišče prizna-
ti tudi na Švedskem- Po švedskih pravnih predpisih je veljavna pristojnost mehiškega sodišča, za razvezo zakona Bergmanh - LindstrSm na podlagi mehiškega prava. Razlog za tako ločitev bi b,i,l podan (Po švedskem pravu), če je žena noseča z drugim moškim.
Javnost se pri tem sprašuje, kakšen interes ima Rosellina, da hoče doseči izrek ničnosti svojega zakona z Ingrid sedaj, ko je njun zakon že razvezan? Za svoje otroke bo moral skrbeti, če ne kiot zakonski pa kot nezakonski oče! In če bi tudi bilo res, da Peter Lindstrom m nikoli priznal mehiških sodišč
za razvezo svojega zakona, je pnrav to, da se j« tudi »n pred leti drugič poroči!, zadosten dokaz, da je smatral svoj prvi zakon za razvezan.
Suho klitje koruze
V tovarn,! špu-ita v Srbobra-nu montirajo prvič v Jugoslaviji napravo za suho klitje ko- . raze. Prednost te' naprave je raznovrstna, ker se škrobna snov, pridelana na suh način, Lahko uporabi kot surovina asa industrijsko predelavo, za pri— tanje goveje živine in svinj. Koruza bo na ta način veliko bolj racionalno izkoriščena- Iz koruznih klic bodo pridobivali margarino in tehnične maščobe.
jona dolarjev je precej denar ja!«
MINO UT DROUET Igra v novem francoskem otroškem filmu kmečko deklico, ki so svojo ljubkostjo premaga skupino banditov. Ko bi moraia v nekem prizoru zadavit*! maj-hnega psička, je začela Minout tako jokati, da je moral režiser ta prizor črtati.
ARISTOTELES ONASSIS, lastnik največje flote tankerjev na svetu, je napovedal vojno Diorjevim naslednikom. •Kupil je znan krojaški salon Jeana besses-a in se bo odslej ^ ukvarjal — kot pravi, v svojo -lastno zabavo — z modo. Go-vorijo. da mu bo v tej, zanj © popolnoma novi stroki, poma- ^ gala njegova žena Tina, ki jo
med najbolje oblečene ®
&
9
9
©
«
»
S
g
3
3
9
„Evropski“ kruh zastrupi »en
štejejo žene na svetu.
9
V noči od torka na sredo je v Kalinu nenadoma zbolelo nad več sto ljudi, med njimi največ otrok. Zdravniki so ugotovili, dia so ljudje zastrupljeni, preiskava pa je pokazala, da so se zastrupili s kruhom, ki ga Je prodajala neka kairska pekama.
Ro dosedanjih podatkih je v kairski bolnišnici umrlo 27 za-slrupljencev, Dad 220 pa jih še zdravijo-
Oblasti so izvedle preiskavo in ugotovile, da so se ljudje zastrupili z belim kruhom, ki ga imenujejo »evropski«, ker
Strahotno naraščanje prometa je v zadnjih desetletjih predstavljalo velik problem za ameriške urbaniste in graditelje cest. Cestno omrežje, ki je za naše pojme že zdaj fantastično, stalno dopolnjujejo. Največ ji problem je bil, kako speljati avtocesto v mestno omrežje, da bi se čimbolj izognili križiščem in s tem nevarnosti nesreč. Hkrati pa so morali računati .tudi na gospodarsko stran tega vprašanja, namreč speljati cesto tako, da bi bilo treba razlastiti in odkupiti čim manj zemljišča, ki je v mestih posebno drago. Tako so morali skoraj za vsako mesto posebej proučiti ta problem, upoštevajoč lego, gostoto prometa in druge činitelje v kraju.
Najbolj znan tip avtocest so tako imenovane »highways« s štirimi ali celo šestimi cestišči. Te ceste so včasih speljane naravnost v mesta ter vključene v mestno vozlišče, zelo pogosto pa so v obliki kroga speljane okrog mesta ter z odcepi v obliki žarkov zvezane s središčem mesta. Prav pri zadnjem načinu pa nastajajo veliki stroški zaradi odkupa potrebnih zemljišč, zato se posebno pri velikih mestih bolj usmerjajo v graditev »freeways«, to je cest brez križišč in »expressways«, ki so dejansko le »highways«, prilagojene mestnemu prometu. Križiščem se izogibajo tako, da grade ceste v več nadstropjih. Najboljšo predstavo o tem zapletenem cestnem omrežju pa boste dobili, če si ogledate gornjo sliko Los Angelesa. Vedeti pa je treba, da so v tem velikem mestu doslej zgradili le šestino cestišča, ki ga imajo v načrtu. Ob treh milijonih prebivalcev ima Los Angeles namreč poldrugi milijon avtomobilov.
je zamešen iz bele moke, uvožene itr. Francije. Po pirvih laboratorijskih preiskavah so ugotovili, da je zastrupitev povzročila neka rastlina, ki raste na. francoskih žitnih poljih. Leta 1951 j© prav zaradi tega nastala zaistrupifcev tudli v Franciji.
Svojevrstna mnemotehnika
Trinajstletni Rada Gjurič, učenec osemletke iz Pančeva, ima svojevrsten talent. V,nekaterih šolskih predmetih, tako v fiziki, kemiji, risanju in nemščini je slab, zato pa zna na izust imena igralcev 166 nogometnih moštev in vseh reprezentantov. Kakor hitro jih prebere v časopisu, jih že zna na pamet in našteje brez napake. Gjurič se je naučil 1828 imen nogometašev, njegovi učitelji pa so mnenja, da bi bilo bolje, če bi znal na izust 1828 nemških besed ...
Z zastrupitvijo kairskih meščanov so se ukvarjali tudi na seji resorni: ih ministrstev, kjer so razpravljali o tem, kakšne ukrepe naj bi podvzeLL V sredo so po Kairu razširili letake, 's katerimi opozarjajo prebivalstvo in ga obveščalo o podvzetih ukrepih, ki jih je ukazal sam predsednik Naser.
Guatemala ima odlično organizirano službo ta rehabilitacijo invalidov. Na prošnjo vlade je Organizacija Združenih narodov poslala tja svojega strokovnjaka za rehabilitacijo invalidne mladine. Finska fizioterapevtka Saara Kontio, ki jo vidimo na sliki, dela sedaj že drugo leto v Centru za rehabilitacijo otrok.
Popravili	bo
Demokratski senator Murrav je predložil zakonski načrt, po katerem bi ameriškim Indijancem dal, večjo oomoč pri samostojnem reševanju njihovih problemov. Vodilni ameriški Listi so ta predlog pozdravili. češ da se Američanom sedaj nudi pri-
Čez deset let na luno
Konstruktor ameriškega umetnega satelita Wemher von Braun je na večerji, ki jo je priredil predsednik Eisenhower v Beli hiši izjavil novinarjem: »Cez deset let bomo potovali na Luno in se vrnili na Zemljo«.
Generalni major John Meda-ris, ki je vodil program za izstrelitev prvega ameriškega umetnega satelita, pa je predlagal, dia bi sprejeli vsedržavni program za osvajanje vesolja. General Medana je dejal, da bc tiisti, ki bo prvi ■ izstrelil uimetnii satelit s človeško posadko, Lahko stalno raziskoval
225 kg težko srce
Študentje osteopatskega kolegija v Los Angelesu so dobili 225 kg težko kitovo srce za seciranje. Ob kalifornijski obal; so namreč kitolovci ujeli kita. ki je bil dolg 17 ni. Srce tega kita je torej 500-krat večje od človeškega. Ker menijo, da so podobnosti med kitovim in človeškim srcem, upajo, da bodo pri seciranju tega ogromnega srca lahko našli razna živčna središča, ki jih pri človeškem srcu ni mogoče odkriti in da jim bo to pomagalo Pri odkrivanju in zdravljenju raznih srčnih bolezni.
Mesto brez prebivalcev
V nekem avstralskem dnevniku je izšel oglas, da prodajajo mesto za 3500 prebivalcev. »Stanovanja so udobna in imajo izredno lepo lego .. .« piše v oglasu.
Mišljeno je bilo mesto Vara-gama v bližini Sidneya. ki ga je avstralska vlada zgradila pred 10 leti za delavce, ki so gradili jez. Ko so jez dogradili, so delavci odšli in kolonija se je izpraznila. Sedaj skuša avstralska vlada najti ljudi, ki bi to mesto kupili in ga naselili.
vse deti e planetov ter. izstreljeval in usmerjal termonukle-arno orožje na kateri koli cilj na Zemlji. Proti tem napadom ne bi bilo mogoče z Zemlje ničesar ukreniti. Vesolje bi zaradi tega v prihodnosti lahko postalo volno bojišče. Temu se je moč izogniti samo s sporazumom o' nadzorstvu vesolja.
težnost, da pokažejo. sebi in svetu, kako znajo odstranjevati veliko zgodovinsko krivico storjeno proti prvim prebivalcem tega kontinenta. Po mnenju znanstvenika Taxa se ie,ta zgodovinska krivica godila na podlagi dveh programov, in sicer programa za »uničevanje Indijancev s stradanjem« in novejšega »s pomočjo izseljevanja v mesta«, s čimer so opustil; svoi prvotni način življenja.
Po novem zakonskem načrtu bi Indijanci lahko sami odločali ali s© bodo izselili v mesta ali ne, kljer zaradi pomanjkanja strokovne usposobljenosti težko dobe zaposlitev. Znanstvenik Tax predlaga, da bi Indijancem dali občinsko samoupravo enako kot drugim ameriškim državljanom. Domnevajo, da v ZDA živi še okrog 343.000 Indijancev. od katerih jih ie 277.000 v rezervacijah, v glavnem v treh vzhodnih državah. Po sedanji ureditvi Indijanci izgubijo zaščito države v rezervacijah, če
se izselijo, v zameno za »splošno državljanske pravice«. Teh v rezervacijah ne uživajo . . .
Roman šestnajsiletnika
Roman, ki g.a je napisal Dominik Ravenspur, šestnajstletni sin svetilničarja v No irt h Minchu, je največja knjižna senzacija v A,ngliji. Avtor" je vseh svojih šestnajst let preživel na samotnem svetilniku in je svoje misli zapisal s peresom kormorana, ki se je zaletel v svetilnik in se pri tem ubil.
CATANIA — V torek zvečer je začel bruhati severovzhodni krater italijanskega ognjenika Etne. Žareča lava se je valila proti vasi Randazzo, ki leži ob vznožju vulkana.
HAAG — Znanstveniki in polarni raziskovalci iz 12 držav so predlagali, naj bi naredili petletni program za nadaljevanje raziskovanja na Južnem tečaju, ko bo minilo mednarodno geo-čiizično leto. Priporočilo je bilo sprejeto ob začetku tridnevnega zasedanja posebnega komiteja za raziskovanje Južnega tečaja. Komite je priporočil tudi ustanovitev novih 10 polarnih oporišč poleg 25, ki so bila doslej vzpostavljena.
PARIZ —V sredo zvečer je bila pariška Opera zaprta, ker so se člani baleta pridružili stavki tehničnega osebja, ki zahteva zvišanje plač.
LONDON — Avstralski znanstvenik Peter Thone-man je izjavil, da bi bilo mogoče s hidrogenskim poskusnim reaktorjem »Zeto« doseči* temperaturo nad 100 milijonov stopinj Celzija. Thomen je v skupini znanstvenikov, ki v laboratoriju Harwell proučujejo visoke temperature za kontroliranje termonukle* arnih reakcij. Doslej so z reaktorjem »Zeta« dosegli temperaturo 5 milijonov stopinj. Po mnenju Tho-nema je treba samo nekaj sprememb v reaktorju, da bi dosegli dvajsetkrat višjo temperaturo.
MOSKVA — Sef sovjetske sekcije za Svetovno razstavo v Bruslju, Dmitrij Rižkov je izjavil, da bo Sovjetska zveza v Bruslju razstavila modele svojih atomskih reaktorjev in modela obeh sovjetskih satelitov. V sovjetskem paviljonu bodo razstavljeni tudi instrumenti, ki so montirani v obeh satelitih, kakor tudi nekaj psov, ki so jih sovjetski znanstveniki že izstrelili v vsemir-je in so se živi vrnili na zemljo.
ATENE — V torek je bil v Epiru lokalni potres, ki se je čez 15 minut ponovil. Mala vas Grekomori je popolnoma uničena. Človeških žrtev ni bilo, ker so bili vaščani v času potresa na poljih.
Baretka in disciplina
Francoska kapa — baretka— je po vsem svetu priljubljeno praktičn-o pokrivalo. Do nedavna se nihče ni obregoval ob njo. Sedaj pa meni ravnatelj mastne šola v -Heganesu' .na Švedskem, da je baretka na glavi profesorja ali učitelja iz-
Novo cepivo proti gripi
Profesor dir. Georg Hen.neiberg, direktor inštituta »Robert Koch« v zahodnem deilu Berlina in ke-mofizik dir. Joachim Drescher sta naišla novo cepivo proti gripi, za katero trdita, da je vsaj stokrat bolj učinkovito kot vsa dosedanja cepiva. Oba iznajditelja nameravata koncem meseca poročati o tem sredstvu Centru borbe proti gripi v Londonu,- M je ustanova Svetovne zdravstvene organizacije.
Tudi do sedaj še nedognan problem »azijske gripe« so rešili v inštitutu »Robert Koch«. Po njihovem postopku je mogoče šteti viruse in na ta način dobiti pravilo za potrebno koncentracijo cepiva.
raz — nediscipline. »Kako mo uživati, spoštovanje učitelj, i. na pozd.rav učenca odgovori mo s kimanjem glave,« brar.. ravnatelj svojo tezo.
O baretki se je razvila žol na debata. »Baretka je sodobr. in praktično pokrivalo, medte: ko pripada občutljivi klobul; preteklosti,« trdijo eni. Drug. pravijo, da se disciplina doseže s pedagoškimi metodami in ne s — klobukom- »Zakaj naj snamem klobuk pred vsakim fantkom?« se vprašujejo nekateri. V spor se je vmešal celo tisk.
Na Švedskem pričakujejo i velikim zanimanjem nadaljnjo usodo francoske baretke.
NA OBROKE
Tako-le se po »zadnji modi« zabavajo ■ bogate Amerikanke:	s
palico na zračni pritisk poskakujejo kot žoge! To igračo imenujejo »nike-ride«...
— Mamica, kaj sta za mene že odplačala vse obroke?