Š ev. 287, Y LMom, v M, line 24. uoveim 1925. Po„mm števi,ka stane 2 om. LelO LIH. Naročnina za državo SHS: na mesec......Din 20 ta pol leta..... .120 ,a celo leto .... . 240 za inozemstvo: mesečno.......Din 30 Sobotna izdaja: celoletno t Jugoslaviji .... Din 60 v inozemstvu.... . 80 S tedensko prilogo „ Ilustrirani Cene inserafonm Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1-50 in Din 2-—, večji oglnsi nad 43 ram višine po Din 2'50, veliki po Din 3-— in 4-—, oglasi v uredniškem deli-vrstica po Din Pri večjem naročilu popust Izhaja vsnk dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. Poštnina plačana v goiovini. Slovenec ** Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo: netrankirana pisma se nc spre-iemaio. Uredništva teleton 50, upravništva 328. liflčen list za sistemski narod Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.34'J (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Prago in Dunaj 24,797. DR. KOROŠEC ODIDE V SEVERNO DALMACIJO. — LEPI SHODI IIPS V BANOVINI. HRVATI ZAPUŠČAJO RADIČA. Režim, ki ga predstavlja Nikola Pašič, se ves čas, kar obstoja država SHS, trudi, kako bi pridobil zase slovenski narod. To je ena najbolj važnih točk njegovega programa. V ta namen sc jc posluževal najrazličnejših sredstev. Poskusil je s samostojno demokratsko stranko, ki naj bi Slovence s pomočjo >jugoslovenstva« prevedla v velesrbstvo, če ne izlepa, pa izgrda. Organizirala so se teroristična krdela, ki naj bi slovensko ljudstvo s silo ustrahovala, da bi se odpovedalo svoji narodnosti, veri in kulturi. Politična uprava sc je popolnoma udinjala stranki, ki je z njeno pomočjo odstavljala naše župane, rušila ljudsko samoupravo po občinah, nastavljala režimu pokorne gerente, preganjala učiteljstvo in uradništvo, ki sočustvuje s slovenskim ljudstvom. Ustanovile so se samostojna kmet-ska, radikalna in druge stranke, ki so vpri-zorile z demagoškimi obljubami velik lov na volivce, da ljudstvo odvrnejo od SLS, ki je edini branik slovenskega naroda in njegovih naravnih pravic. Zanesla se je v javno življenje korupcija na veliko, da bi se naše ljudstvo demoraliziralo, razccpilo in oslabilo v odporu zoper centralizem. Uprizoril sc je kulturni boj, da bi ljudstvo ne moglo iz svoje vere črpati moralnih sil v tem svojem odporu. In končno se je pritisnil davčni vijak tako, da so rubežni na dnevnem redu. Skušali so celo zanesti razdor med slovensko duhovščino, da bi se izneverila svojemu ljudstvu in pustila slovenskega kmeta v borbi samega. Vse skupaj pa ni nič izdalo. Ko pa je po HRSS-stranki zapeljano hrvatsko kmetsko ljudstvo pred Pašičevim režimom položilo sveje orožje in je njega voditelj končno prišel v vlado, jc upanje radikalov, ki slede Pašiču, zopet oživelo. S pomočjo radi-čevščine, njenih zapeljivih [raz in obljub, bi sc dalo moicbiti premamiti tudi slovensko ljudstvo, da bi tudi ono kapituliralo pred centralizmom. In tako jc prišel minister Stjepan Radič v Ljubjano. Njegov govor v Narodnem domu je bil ves osredotočen okoli hvale Nikoli Pašiču. »Vi ne veste,« je vzkliknil Radič, »kakšni veliki ljudje se nahajajo v radikalni stranki! Pašič je velik človek! Vse, kar sc proti njemu govori in piše, jc budalost in idijotizem.« (»Narodni Dnevnik«.) In tako jc skozi celi govor kadil Pašiču in radikalni stranki, češ da je »seljačka«. Tako jc gospod Radič opravljal v Ljubljani posle radikalne stranke, ozir. gospoda Pašiča, kojega režim nam nalaga take strašne davke. Stjepan Radič sc je tudi davkov dotaknil. Kot minister Pašičcvega kabineta je izjavil, tla Slovenija ne sme upati, da bi se r.jcno neznosno davčno breme olajšalo. »Kar sc tiče izenačenja davkov, je ta stvar najtežja. Srbija plača malo. Ni mogoče enostavno odrediti, da t>i Srbi plačali več, ludi glede Hrvatov je to težko storiti! Nemogoče je tudi, da bi se z eno potezo peresa za Slovence davki zmanjša:!, ker bi biia država prikrajšana na dohodkih.« Tako jc dejal Radič po »Slovenskem narodu«. Po »Narodnem dnevniku« pa jc rekel: »Kar sc tiče izenačenja davkov, jc to najtežja stvar. Srbija plača malo. Ni mogoče doseči, da bi Srbi plačali vse sedanje davke. Tudi Hrvati nc morejo več plačati. Nemogoče Fa je, da bi Hrvati in Slovenci plačevali tako ma'o davkov, ko danes Srbi, ker bi država izgubila tretjino dohodk ov.« I ako jc izjavil gospod Rac'ič in popolnoma odobril finančno politiko gosp. Stojadinoviča, ki stoji na stališču, da moramo Slovenci več plačati kakor drugi, In ta gospod Radič govori, da jc z njegovim sporazumom s Pašičem nastopila v naši državi erakopiavnost! Pašičev odposlancc, ki je par dni preje Slovenec imenoval najmanj nadarjeni narod med Jugoslovani, jc v nedeljo strahovito kadil Slovencem. So »najbolj izobraženi, najnaprednejši, najmarljivcjši, njihova dekleta so najlepša, njihovi fanti se najbolj imenitno tepo, so "ajboljši uradniki, treba je »ohraniti slovenski t'P«, »Slovenci nc smejo loviti samo drobtinic, ampak biti popolnoma ravnopravni«, in ed, 23. nov, (Izv.) Iz zunanjega ministrstva javljajo sledečo informacijo: »Naše časopisje je objavljalo vesti, da je Vatikan odklonil sprejeti odpravnika poslov Jovanoviča in iz tega sklepalo, da je radi tega prišlo do nesoglasij med našo državo in Vatikanom Po najmerodajnejših poročilih gre pri stvari za nesoglasje, ki jc že poravnano. Z ozirom na to ni nobenega povoda več za nesoglasje.« Tako sc glasi obvestilo, ki ga je dalo zunanje ministrstvo To poročilo je najboljši odgovor na hujskanje gotovega časopisja, ki je ob poslednjih dogodkih porabilo priliko za hujskanje proti Vatikanu in s tem proti katoliški Cerkvi. Obenem dokazujejo tc informacije, da jc Vatikan postopal popolnoma korektno, dočim se o nekaterih funkcionarjih tega ne more trditi. Vse vesti, ki so bile v svobodomiselnih listih, so tcndenciozne in brez vsake podlage. Očividno je, da so mero-dajni krogi uvideli, kakšna škoda bi nastala za naše interese, če bi vodili politiko, kakršno želijo ti časopisi Gotovo jc, da bodo Kaši poslanci za carine prost izvoz lesa. Belgrad, 23. novembra (Izv.) Na seji finančnega odbora se je razpravljalo danes o izvoznih carinah. Vladna večina jc glasovala za to, da sc uvede izvozna carina na sladkorno repo, slive, opium, perutnino in kar je naštel finančni minister, Posl. P u š e n j a k se jc zavzemal za ca-rinc prost izvoz jajc. Dr. K u 1 o v c c sc jc zavzemal za carine prost izvoz lesa. Pri čl 24., ki govori o izvoznih carinah, jc dr. Kulovec zahteval, da se ukinejo izvozne carine na les. Zahtevo je utemeljeval s tem, da je v nekaterih krajih kmetskemu ljudstvu glavni vir dohodkov, ali celo edini vir les Če sc ugovarja, da imamo pri nas lesno industrijo, žage merodajni krogi v bodoče pri razpravi o teh vprašanjih zastopali tudi interese države in ljudstva. Belgrad, 23. nov. (Izv.) V Belgrad so prispeli nadškof Baucr, mariborski škof Karlin in djakovski škof Akšamovič. Takoj po prihodu so sc vpisali v dvorsko knjigo za avdi-cnco pri kralju. Cilj njihovega prihoda je, da kot odposlanci jugoslovanskih škofov obvestijo merodajne kroge o željah katoličanov, ki so bili najbolj izraženi na posebnih konferencah jugoslovanskega episkopata v Zagrebu. V to svrho so imeli dopoldne dolgo konferenco z Ninčičem o vseh teh vprašanjih, posebno pa še o vprašanju zavoda sv. Hieronima. Popoldne so razpravljali o istih vprašanjih z ministrom za vere. Pri tej priliki so ga opozorili na zavod sv. Hieronima in na stališče, ki ga zavzemajo diplomati v tem vprašanju. Škofje ostanejo v Belgradu do srede tega tedna, da še nadalje razpravljajo z merodajnimi krogi. in male žage in jih jc treba ščitili, ta ugovoi ne drži, ker bi žage z ukinitvijo carin ne bile pokopane. Les v neobdelanem stanju toliko podraži prevoz, da ni v nobenem sorazmerju s carinami. Zato so prej tujci postavili žage pri nas in les obdelali, da je bil s tem prevoz ccnejši. To velja šc prav posebno za žage V najboljšem slučaju dobi trgovec na žagi i2 lesa 62 odstotkov. Pri prevozu mu torej odpade 40 do 50 odstotkov. Pri tem ima mnogo večji dobiček, kakor bi mu že preostalo na carini. S tem pa tudi nc bo delovna priložnost prav nič manjša Če pa carine ostanejo, bo pa moral lastnik les toliko cen. jše prodajati. — Poslanec Pucelj jc bil proti ukinitvi carine na les. Večina je ukinitev odklonila. Poslanec PuŠenjak je z ozirom na zjavo finančnega ministra, da iz fiskalnih razlogov vztraja pri izvoznih carinah na les, v interesu bednega pre- Pavle Radič se Sarajevo, 23. nov. (Izv.) Včeraj bi se imel tu vršili sestanek Radičeve stranke. Za sestanek so se vršile velike priprave in napovedan je bil minister Pavle Radič. Sestanek pa se ni vršil, ker se je Pavle Radič zbal svojih lastnih prisla.šev, ki so silno nezadovoljni s sedanjo politiko HSS. Pavle Radič se Je pripeljal v Sarajevo, na sestanek se pa ni upal. Ta značilni dogodek se v vseli političnih krogih zelo komentira. Poudarja se, da se radičevci v hrvatskih deželah ne upajo več prirejali sestankov, oziroma na že napovedano ne pridejo, pač pa hodijo po Sloveniji, kjer so varni pred sv« jiini hrvatskimi volivci, ki so ogorčeni nad njihovo politiko in bi temu dali primernega duška. li^HtoHClfpfMfi p -ft w g* Y % v vRavno dr. Korošec Vas je vedno vlekel iz blata!«) Sedanjih pet kmetskih ministrov zastopa tudi Slovence, dokler ne bodo dobili svojega nrnistra, kar upa, da se bo kmalu zgodilo. (Klic: Živio Pucelj!) Omenjal je, da mamo preveč orožništva, pozabil pa je povedati, da je prišlo v Veliko Loko Radiča stražit nad 40 orožnikov. Proti koncu svojega govora je govoril Radič o nedeljivosti Slovenije, katero bo treba še razširiti in pridobiti brate, ki so onstran meje. To pa ne z vojno, ampak s pametno diplomacijo in potom Društva narodov. Z vzklikom: »Živeli Slovenci«, je Radič končal svoj govor. Med govorom ni bilo čuti nobenega odobravanja. Ljudje ga tudi njso razumeli, ker je vedno pol stavka povedal glasno, drugo polovico pa skoro šepetaje. Za Radičem je govoril poslanec Pucelj, ki e opravičeval zvezo z Radičem. Dejal je, da so samostojni kmetje nad 6 let hodili po napačni poti in se vozili mimo Zagreba v Belgrad. Sedaj še-le da so prišli na pravo pot in se ustavili v Zagrebu. Govornik je omenil karikaturo v nekem ljubljanskem dnevniku, ki predstavlja Radiča z opankami jn torbo, v torbi pa tiči mali Pucelj. G. Pucelj pa se je pohvalil, da se prav dobro počuti v Radičevi torbi in napadal poslance Sli?, da nič ne delajo in zato tudi ničesar ne dosežejo. Pucelj sam da je v zvezi z Radičem že veliko dosegel posebno pri carini. Izvoz kmetskih proizvodov: žjla, živine itd. bo popolnoma prost edino po zaslugi g. Puclja ,sicer on in njegovi zavezniki radičevci ne bodo dali vladi dvanajstin. G. Pucelj je sploh vse uspehe pripisoval sebi, ni pa povedal zborovalceni, da se je on zelo neredno udeleževal carinskih razprav, da je bil peto kolo v dotičnem odseku in da je raje agitiral po Sloveniji kakor delal v Belgradu. Kar je bilo v carinski razpravi sploh mogoče doseči, so dosegli člani Jugoslovanskega kluba s pomočjo srbskih kmetskih poslancev. To je dejstvo, ki ga tudi g. Pucelj ne bo mogel utajiti. To je vedela tudi večina zborovalcev in zato g. Pucelj ni žel nobenega odobravanja. Ploskal mu je samo general, štab samostojne kmetske stranke, katerega so tvorili po večini razni gospodje iz Ljubljane. Podpredsednik HSS dr. Maček je nato pozdravil Slovence v imenu katoliških Hrvatov. Po govoru g. župnika Oblaka iz St. Lovrenca, o katerem poročamo na drugem mestu, je bil shod, ki je trajal dobro uro, zaključen. Po shodu so se zborovalci razšli deloma domov, deloma po gostilnah in uganili marsi-kako šalo na račun Radiča. Tako se je neki kmet izrazil: »Jaz imam pa zaupanje do Radiča. Njemu se dobro godi, se mu vidi. Sedaj bo lahko tudi za nas kaj storil.« — Neki pristaš samostojne kmečke stranke je vprašal svojega tovariša: »No, kako ti je pa bilo všeč na shodu?« Tovariš mu odgovori: »Dobro bi bilo, če bi bilo vse to res, kar so govorili.« — Nato samostojne?.: »Imaš prav, ampak najbolje je govoril naš Pucelj, ker ima tako dober glas.« Kaj je RM\£ dejal o rajnem Na prijateljski večerji v hotelu Štrukelj je rekel Radič po poročilu belgrajskc »P o -1 i t i k e« sledeče o dr. Kreku in dr. Korošcu: »Dr. Krek bio je organ Rima i Bcča, a nc samega naroda. Mi moramo imati na umu još i to: Da radnike njihov posao organizujc, dok seljakc rasprštava. Scljaku treba dušu organizovati. Gregorčič je pevao scljaku, ali politika nije pesma. Ja sam 20 godina gazio blato. Nisem ga gazio ja sam, nego najpre nas deset, pa docnije i nas hiljadu. Isprva to jc sve bilo bez rezultata, a to nam nije smetalo i mi zbog toga nismo malaksali. Mi smo znali, da najpre treba pristati uz narod, da bi narod pristao uz nas. Mi nc agitujemo, nego tuma-čimo. Mi smo kao muzičari, koji kao Dvorak stvara simlonijc iz fragmenata i ništa više. Samo su političari mislili: mi imamo fond, imamo popa i b i s -kupe: Klerikalci samo lance no-s e. Korošec je bio rob. Dr. Krek je bio uman, ali je i on bio rob Rima. Dr. Korošec nc može održati naše slobodne odnose prema Rimu, jer je pop, me ž nar i ro b.« Tako poroča »Politiki« njen zastopnik Gojko Božovič, ki jc svoje poročilo tudi podpisal. Vsebino Radičevega govora v hotelu Štrukelj je objavil tudi »Narodni dnevnik«, a v »Narodnem dnevniku« se bere odstavek o Kreku in Korošcu prcccj drugače kakor v »Politiki«! »Vera je privatna sivar ks!:or kak žepni roJiec.« Na Radičevem shodu na Velik Loki je na povabilo krajevnega obora samostojne kmetske stranke nastopil kot govornik tudi šentlovren-ški župnik g. O b 1 a k , ki je govoril o temi Cerkev in politika. Gospod župnik je govoril zelo previdno, ko je razlagal, kako Cerkev ne predpisuje nobene stranke, tudi je bil previden, ko je pozdravil g. Radiča ne kot politika, ampak kot prosvetnega ministra, vendar menimo, da župnik Oblak, četudi notorično že več let ni pristaš SLS, s tem svojim nastopom ni ravnal prav. Res da Cerkev na predp suje nobene stranke, če se vse strinjajo s katoliškim verskim in svetovnim nazorom, pač pa je odločno napačno tudi po naziran u Cerkve, če se stranki, ki izrecno stoji na katoliškem temelju, predpostavlja druga, ki na tem temelju ne stoji, kakor je po naziranju Cerkve napačno, če kdo, kakor je to storil g. Stjepan Radič na sestanku pri Štruklju, izjavlja: »Vera je prepričanje, je zavest posameznika, in pa njegova privatna stvar, kaker kak žepni robec. V naši državi je prepričanje svobodno in zato je konec verskih bojev. Vera je odnašaj č ovc! a z Bogom in ne s popom. Molitev je razgovor z Bogom in ne prazna ponavljanje besed,« (Na-redni dnevnik«, 23. novembra 1925). Navzoči zatrjujejo, da je g. Radič dejal; »Molitev je razgovor z Bogom, a ne blebetanje po rožen-venskih jagodah,« kar je :Narocni dnevnik« previdno izpustil. Tako govorjenje pa ni v katoliškem duhu, najmenj zatrjevanje, da je vera privatna stvar »kakor kak žepni robec«, ka ti to naziranje je cerkveno cbsojeno. Gospod župnik Oblak najbrže tudi ne vc, da je gosp. Radič glasom »Doma« od 22. julija 1925 na nekem sestanku dejal: »Ja nsim, to vi znate, dogmatski krščanin« (Katol čki list, štev. 42, 1. 1925), da ne omenjamo drugih izjav. Tudi je g. župnik Oblak očividno pozabil, kaj jc g. Radič izjavil r.a Krškem polju o slovenskih duhovnikih, da je med sto kemaj eden dober. Rimska proslava 1600-letnice nicejskega zbora. Letošnje sveto leto so se v Rimu vršile velike slovesnosti, a med najveličastnejše slovesnosti svetega leta spada rimska proslava 1G00-letnice nicejskega zbora. Slovesnosti so se pričele 8. novembra v lateranski baziliki. Vsak dan je bila slovesna maša vzhodnega obreda, dvakrat v starosloveskem jeziku: pon-'ifikaluo mašo po vzhodnem slovanskem obredu je imel križevski škof Njaradi, ki je bil te dni tudi v privatni avdienci pri sv očetu. Zaključna proslava se je izvršila v vatikanski baziliki sv. Petra z izredno cerkveno lovesnostjo, kakršne še ni videl Rim. V sedanji cerkvi sv. Petra še nikoli ni bilo ponti-likalne maše po vzhodnem obredu, pri kateri M sodeloval sam sv. oče. Razumljivo je, da je bilo za to slovesnost veliko zanimanja in da ie bjla udeležba velikanska. Velike slovesnosti v cerkvi sv. Petra so se pričele že v soboto dne 14. t. m. zvečer. V 'lovesnem sprevodu, kakor ga Rim že dolgo »i videl, so prepeljali iz Laterana v cerkev sv. Petra zelo staro (iz 6. stoletja) in češčeno ali-^o Zvelčarjevo, imenovano »Aheropita«. Prevod, ki se ga jo udeležila nepregledna množica domačinov in tujcev, je trajal uad dve uri. Podoba Zveličarjeva jc bila na vozu, v ka-erega je bilo vpreženih šest konj. Ulice, po Katerih se je sprevod pomikal, so bile bajno azsvetljene. Na trgu sv. Petra je stal velik vojaški reflektor, ki je razsvetljeval kupolo in fasado bazilike sv. Petra. Pred cerkvijo sv. Petra so podobo dv;gnili z voza in jo prenesli v cerkev ter jo slovesno postavili na veliki oltar. Naslednji dan v nedeljo, je bila v baziliki ' sv. Petra slovesna sv. maša po vzhodnem obredu, v prisovnosli sv. očeta, kateri je po posebnem, za take prilike določenem ceremonialu, deloma sam sodeloval pri obredih. V ta namen je bil postavljen pred »konfesijo« sv. Petra velik provizor čen oltar, da je moglo ; dvanajst škofov oziroma opatov na nj^m I skupno opraviti sv. mašo. Na evangeljski strani, nasproti kipu sv. Pelra, je slal prestol sv. očeta, poleg njega sedeži za patriarhe, nadškofe in škofe. Ikonostas sta tvorili veliki podobi Odrešeni ka in Matere božje; na desni strani je stala poleg podobe Odre-eirkove slika sv. Cirila in Metoda, katera se hrani v vatikanski zakladnici. V sredi glavne ladje pred I oltarjem so bili sedeži za kardjiude. nadškofe, škofe in prelale, na desni, v bližini kipa sv. Petra, tribune za diplomatični zbor in druge dostojanstvenike. Ob obeli straneh konfesije so se razvrstili mnogoštevilni zastopniki vzhodnih obredov v najrazličnejših paramentih, župniki mesta Rima, čiani Vzhodne kongre-gacijo in Vzhodnega zavoda. Pontifikalno mašo po grškem obredu je imel romunski metropolit Vasilij Sncin, ki je Slovanom znan z velehrndskih kongresov. Poleg njega je istočasno mnševnlo še pet škofov, med niimi škoi D. Njaradi iz Križevcev, in šest Grda denuncijacija. V soboto so ljudje na ljubljanskem kolodvoru in po ulicah demonstrirali proti Radiču. O demonstracijah poroča »Slov, narod« sledeče: »Sobotne demonstracije proti Radiču so uprizorili, kakor znano klerikalci (podčrtali mi, op. ur.). Pred kolodvorom je stalo več b o g o s 1 o v c e v (!!), ki so imeli okrog sebe množico visokošolskih in srednješolskih dijakov. Prišli so očividno »sprejemat« Radiča. Klerikalci so po sprejemu še demonstrirali po mestu in so se po končanih demonstracijah odpravili v smeri proti »Ljudskemu domu«, kjer je, kakor znano, klerikalno taborišče.« — Nedeljsko »Jutro« poroča pod naslovom »Poskušane demonstracije proti Stjepanu Radiču« popolnoma v istem smislu kakor »Narod«; »Kakcr poročamo na drugem mestu, so poskušali klerikalci (podčrtali mi, op. ur.) uprizoriti sinoči demonstracije proti ministru Stjepanu Radiču. Znano je, da ima g. Radič v Ljubljani le neznatno peščico političnih prijatel ev, v tem pa še ni zadostnega povoda, da se ovira njegov nastep v središču ljubljanske oblasti. Izgleda skoraj, da bi klerikalci hoteli zavesti ljubljansko prebivalstvo v tak boj s stranko g. Radiča, ki bi še bolj zastrupil naše že itak težke politične razmere. K sreči se jim to sinoči ni posrečilo.« — V Ljubljani pa niso biti v soboto zvečer samo domačini, ampak tudi tuji časnikarji. Poslu-šajmo, kaj poročajo ti svojim listom. Tako poroča Gojko Božovič belgrajski »Politiki«; »Opkol'em c. Sreda, 25. nov.: »Ifigenija na Tavridi- —Red E Četrtek, 26. nov : »Veronika Deseniška'. — Ked F. Petek, 27. r.ov.: Zaprto. Sobota, 28 nov.: ob 15 pop. »Zimska pravljica«, dijaška predstava, znižane cene. — Izven. Nedelja, 29. nov.: ob 15 pop. xKrpan mlajši, mladinska pred. — Izven. — Ob. 20. zvečer: »Zapeljivka«. — Izven. Opera. Začetek ob pol 8 zvečer. Torek, 24. nov.: »Povratek«, »Favnova noč:, r.Sva-tovac«. — Red D. Sreda, 25 nov.: Zaprto. Četrtek, 26. nov.: Zaprto (generalka). Petek, 27 uuv.: »Eva«, premijera. — Ped A. Sobota, 28. nov.: »Don Juan . — Red C. Nedelja, 29. nov.: ob 15- pop.: »Orfei v podzemlju«. —■ Izven. ■T. I!. Foerster: Eva. To operno delo slavnega češkega komponista prido koncem tega tedna na naš otlcr in sicer kol premijera v operi Foersier-jovo ime slave v češkem pa tudi v drugem gkisbe-nc>m svetu. Eva se je izvajala na vseli večjih čeških odrih. Nerodno divadlo v Pragi pripravlja baš v teh dneh njeno 50. uprizoritev; divadlo v Brnu pa je imelo v petek 20. novembra 1925 njeno premijero. O delu samem kaj več v teli dneh. Krešimir Jlarano\i6, dirigent Narodnega gledališča v Zagrebu, je napisal balet »I.icitarsko srcc , ki se slalno vprizarja v Zagrebu To silno uspelo delo je tako po dejanju kakor tudi po glasbi popolnoma naše delo. Dejanje se vrši v nedeljo na inkozvnno »Zegnanje«. V glasbi so porabljeni tudi narodni motivi, njona instrument acija je na višku. Da, delo je tako uspelo, da je botclo zagrebško gledališče gostovali z njim v Parizu. To delo pripravlja tudi naša opera in pride v najkrajšem času na oder. Ljudski oder v Ljubljani Nedelja, dno 29. nov. ob pol 8. uri zvečer: »ROZA JELODVORSKA«, žaloigra v petih dejanjih. Narodno gledališče v bariton. PRABABICA V NARODNEM GLEDALIŠČU V MARIBORU. Tragedija s pristno romantično vsebino, ko se tudi dogodki ne razvijajo po živih ljudeh, temveč je duh prababice, ki povzroča dejanja V koliko temelji tragedija Prababica: na miselnih, psiholoških, verskih domenili, koliko pa je plod gole fantazije, ki seveda gre včasih ludi preko resnice, se jc že večkrat v javnosti razpravljalo. Nas naj zanima danes predvsem, kako je bilo v soboto zvečer v gledališču, na odru in v dvorani. To razdelitev svojega opazovanja omenjam ^Uo, ker je pri poročanju včasih potreba pripomb na eno in drugo stran. Ker je bila na odru tragedija, so prostore zasedli le ljudje velikih čustev, zato bolj na redko, stojišča pa je naravnost natla-čilo dijaštvo. To dijaštvo bi opozoril, da naj ne moti tako s svojo nemirnostjo, da je pri nekaterih scenah več ljudi pogledalo nazaj kot na oder. Tudi naj se ne skuša doseči miru s tako nalezljivim sikanjem in jšitanjem«, kar je odmevalo iz kota » kot dvorane. Razume se tudi, da obnašanje publike, ki baš v trenutkih najbridkejših čustev gleda z nasmehom in kritično opazuje le zviranje igravca, moli tudi na odru. Ni samo igravec na odru dolžan nas naravnost vleči v določeno duševno dispozicijo, pač pa moramo ludi mi priti v gledališče z odprto dušo, da z igravcem soigrnmo, ne, soživimo. Nedo-statke, ki nam jih vsak igravec več ali manj vsiljuje, bomo s svojim duševnim sodelovanjem prešli, jih sicer konštatirali, pa nikdar od igravcev ki ji!i že poznamo, zahtevali, da nam dajo več, kakor pa nam po svojih močeh dati morejo. S tem sem pn že tudi pokazal, kakšno je moje mnenje o tej predstavi. Tako globoko segajoča čustva zahtevajo vso dušo, da jo izžemejo, igravče-vo in gledavčevo. Igrnvci so so v splošnem trudil' nuditi, kar je bilo mogoče. Grof Zdenko Boruti«' ski, g Rasberger, je bil v svoji besedi znatno bolj naraven kakor v »Zakletem gradu« Tudi v kretnjah nam je Iu ln tam podal trenutek pravega življenja. — Berlu, njegovn hči, gospa Bukšekova, bi morala bili v prehodih, ko so čustva stopnjevala, bolj izražajoča. 1'udi izgovarjava je bila mestoma premalo artikulirana, da se je ni razumelo. Brez-solzen jok naj bi spremljali obupujoči vzdihi. Tod" priznati moramo, da se jo v splošnem potrudila občuteno se oddo'žiti težki vlogi. — Jaromir, ki ga jo predstavljal g. Grom, bi naj zbegano iskal izhoda iz svojega roparskega življenja tja v svobodo, kamor ga je vleklo srcc, ovirala pn roparska navada. Izviti se iz starih grehov in navad je težko, Jaromir se ni. To jc njegova tragedija, to umori šo njega, poslednjega Borolinskega Ta boj bi Ja-romir moral psihološko stopnjevati. Svoje moči bi moral hraniti za zndtijo sceno, tako t>a tih le stavku pa mesto »narodnega šunda« »navadnega šunda«. Smrtna kosa. V nedeljo je umrl g. Anton R c i s n e r , hišni posestnik in bivši krojaški mojster. — Včeraj popoldne je v Šiški nenadoma umrl g. Anton Pogačnik, posestnik in bivši župan. — V soboto popoldne je umrl v Vevčah g. Josip L u h n st., bivši tvorničar stekla. Poročila sta se Vinko Ravnikar, šolski upravitelj in Minka Ravnikar roj. Svele. — V soboto dne 21. t. m. se jo poročil g. Luce Ko-ritzky, bančni ravnatelj v Ljubljani z gdč. Vero Furlan. Pristna jugoslavenSčina. Kdor se hoče se-znarvti s toli hvalisano sjugoslavenščiuo«, naj prečita velike plakate »Stanbena kriza rešena«, ki so nabiti po ljubljanskih vogalih. Pazi naj, da se mu ne obrne želodec. Stalno katehetsko službo s srednješolsko kvalifikacijo razpisuje gerentski svet mesta Ljubljane na mestni ženski realni gimnaziji od 1. januarja 1926. Za oddajo službe so merodajne določbe licejskega statuta. Obveznosti in pravice še ravnajo po predpisih za srednješolsko učiteljstvo. Prošnje s potrebnimi dokazili, zdravniškim spričevalom in domovnico je vlagati pri predsedstvu mestnega magistrata. Suplentura za strojegrailbo na teh sred. šoli. Na tehnični srednji šoli v Ljubljani ie izpraznjeno mesto suplenta za strojegradbo. Službo je nastopiti dne 1. decembra t. 1. Reflektanti naj se takoj prijavijo ravnateljstvu tuk. tehnične srednje šole. Novi pravilnik za ogledovanje klavnih živali in mesa. Občinstvo, zlasti mesarji se opozarjajo na novi pravilnik o ogledovanju klavnih živali in mesa, izdan od ministrstva za kmetijstvo dne 8. septembra 1925, Vt. št. 8749, Uradni list št. 104 z dne 16. novembra 1925. Po tem pravilniku je dovoljeno pošiljati meso v notranjosti države iz enega kraja v drugega samo, če je krito od pristojnega živinozdrav-nilca s potrdilom, v katerem se potrjuje, da navedeno meso izvira od živali, ki so bile pred in po zakolu po predpisu ogledane in za zdrave spoznane. Nežigosano ali proti zgorajš-njim predpisom opremljeno meso se zapleni in uniči, odnosno proda na javni dražbi, če se ugotovi, da je zdravo. Z zdravstvenim potrdilom pristojnega uradnega veterinarja morajo biti odslej opremljene tudi vse pošiljke mesnih izdelkov, kakor klobase, salame, mesne konserve itd. Zadruga krojofcv, krojačic in sorodnih obrtov v Ljubljani naznanja vsem zadružnim pripadnikom, da je umrl dolgoletni zadružni član g. Anton R e i s n e r. Pogreb se vrši v torek dne 24. novembra ob pol štirih popoldne iz hiše Resljeva cesla št. 6. Zadružniki se vabijo, da se pogreba polnoštevilno udeleže. Miklavžev večer Šentpeterčanov v Unionu bo gotovo najimpozantnejši, ker bo ob očarljivo bajni razsvetljavi in prekrasnimi dekoracijami spremljalo Miklavža 20 angelov poleg ostalega spremstva. — Stariši, pridite in pripeljite s seboj svoje otročiče, ki bodo ob krasno prirejeni tradicionelni prireditvi prejeli najlepše utise o sv. Miklavžu. Todenski zdravstveni izkaz. V času od 15. do 21. t. m. je bilo v Ljubljani rojenih 26; umrlo je v tem času 17 oseb, od tega 4 tujci. Vzrok smrti v 3 slučajih jetika na sopilih, v 1 druga oblika jetike, v 1 rak, v 3 bolezen na srcu, v 1 pljučnica, v 1 krčenje jeter, 1 porodniška bolezen, v 1 prirojena slabost, v 1 starost, v 3 smrt vsled nezgode, 1 samoumor, ostalo druge boljeni. Najboljše >n najcenejše kupite maje, volno, trikotažo, rokavice, nortav'ce, nahrbtnike za šolarje In turiste, potrebščine za šivilje, kro!ače. čevljare in sedlarje Dri JOSIP E> E T E 1 I ti S . U LJUBLJANA, poleg Prešernovega spomenika (ob Na debelo! vodi.I Na malo! poproje preizčrpno porabljal; včasih nepotrebno. Smeh bi naj bil bolj bolesten, saj je imel namen obupno žalost potencirati. Bolcslav, g. Pirnat, je bil premlad, saj mu je Jaromir sam očital starost. Njegov drugače temperamenten nastop bi dobil vso drugačno veljavo. — Stotnik, g. Tomašig, je v nekaterih prizorih bil premalo viležki. Pri umiranju grofa Borolinskega je Berta omedlela in padla po tleh, tam je ležala, stotnik pa jo je pog'edal, in stal dalje, no da bi ji priskočil na pomoč. Nenaravno. Tudi maska je bila manj prikladna. — Gruntar, g. Kovič, Kastelan, je svojo vlogo prilagodil splošnemu dejanju še precej srečno. Vojak, g. Tovornik, je pozabljal na pozdrave, in bi lahko svojo patetičnost šo bolj povdarjal, sicer pa je imel malo priložnosti pokazati se nam. Ob sklepu igre, ko so Jaromir mrtev zgrudi, je občinstvo šo pričakovalo nadaljevanja, zalo je oslalo na svojih mestih. Konečno je nekdo bil lako prijazen in povedal, da je konec S smehom so odšli od tragedije, ki je ravno z zadnjim prizorom hotela razkriti vse gorje, pred katerim obstojiS kot četa vojakov na odru tudi ti, brrz besed in rešitve. Publika sama je s tem pokazala, da jo tragedija Pietragična iu dn življenje treznim ljudem ni tako brezupno, posebno pa ne, ako priznava vodstvo našega življenja nekomu drugemu, kakor pa maščevalni prababici. —ee. Prosvetne prireditve. Vrhnika. V nedeljo, dne 22. t. ni. je priredil dramatični odsek s sodelovanjem cerkvenega pev-9kcgu zbora v Rokodelskem domu pevski večer, ki ga je poselilo glasbo ljubeče vrhniško občinstvo v obilnem številu. Nn sporedu je bilo deset pevskih lofk, ined temi dva šaljiva samospeva. Pevski zbor j" svojo nalogo Častno rešil in žel za svoj trud obilo po'\vaio Icr jo moral tri koroške narodne ln pa 0g'nrj,n ponovili. Zbor so odlikuje zlasti vsled nežni i ženskih višjih glasov, dočim je opažati, da je lonor meslomn prembek, -/.lasti v nizkih legali. Bas Nalezljive bolezni v Ljubljani. Od 15. do 21. t. m. so bili v Ljubljani naznaujoni sledeči slučaji nalezljivih bolezni: 2 tifoz. bolezni, 2 škrlalinke in 1 davice. Seja stolne prosvete je nocoj ob 8. uri v Jugoslovanski tiskarni. Taborniki! Danes v torek, dno 24 t. m. ob pol 8. uri zvečer v društveni sobi predavanje s filmom. Predava g. dr. Mis o jetiki. Pridite vsi in pripeljite gg. slariše seboj! Beli medved. Redka ugedna prilika nudi se vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev Peter Kozina Ko Tržič razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno, dokler ta zaloga traja. Vse blago je garantirano najboljše kvalitete, prodaja se pa samo v lastni .podružnici Ljubljana, na Bregu 20. Iz Maribora. POKLONITEV NA SLOMŠKOVEM GROBU. Spomin na Slomškovo rojstvo in na njegovo veliko delo nas je vodil tudi na sveti kraj, kjer počivajo njegovi zemeljski ostanki. Prosvetna zveza z udeleženci tečaja in številni Slomškovi častivci so se cb njegovem grobu zbrali. G. prof Ivan Vreže je v vznesenem govoru pokazal na Slomška kot na svetlo zvezdo na tužnem nebu našega naroda. Ta zvezda nam je pokazala novo pot in vlila upanja v boljšo narodovo bodočnost Pregledno nam je omenil njegove velike uspehe v verskem, kulturnem, narodnem delovanju, Po sklepu govora smo priporočili Slomšku svoje organizacije in vse prosvetno delo, posebej še našo mladino in tudi vzgojitelje, starše in učitelje. Prav skromna je bila ta poklonitev, kakor jc bil skromen tudi Slomšek, pa velike moči nam jc vlila, da živimo za delo, za katero je živci Slomšek. — Spominsko ploščo na grobu in grob so prav lično ovenčale šolske sestre v Mariboru. G. stolni župnik pa je dal v ostalem opremiti kapelo, kamor so vso nedeljo hodili molit posamezniki. Sv. maša na Slomškovem grobu jc na njegov rojstni dan 26. novembra ob 9. uri. • * • Škof dr. Andrej Karlin je v službenih zadevah odpotoval v Belgrad. Veliki župan dr. Pirkmajer je te dni po službenih poslih v Belgradu. Podružnica Slovenčcve uprave v Mariboru ponovno naznanja, da ima uradne ure dnevno od 10. do pol 1. in od 16. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 12. ure. Upravnik se pa nahaja v pisarni tudi čez navedene ure, v kolikor mu dopušča zunanji posel. — Nadalje opozarjamo p. n. inserente, da smejo pobirati oglase v splošnem, ter božična in novoletna voščila za naš list v Mariboru samo on nabiralci, kateri sc izkažejo s pismenim pooblastilom upravnika podružnice. — Končno sc p. n. občinstvo naproša, da se obrača v vseh drugih zadevah po možnosti direktno na podružnico ter se nc poslužuje posredovalcev, ker lahko nastanejo v teh slučajih samo le zamude in nerodnosti. Tovariši f g. Karla Čeha, železniškega uradnika, priredijo v sredo ob pol 9. uri v stolni cerkvi zadušnico, pri kateri bodo s svojim zborom peli. Umrla je gespa Matilda Unger, nad-učiteljeva soproga, v starosti 70 let. Pred 14 dnevi je obhajala s svoj m soprogom zlato poroko. Pogreb bo v sredo popoldne ob 3. »Vesela vdova« v gledališču. V najkrajšem času pride na oder ta Lcharjcva opereta, ki je imela največji uspeh med vsemi operetami, kar jih je kdaj bilo. Krasna godba, zabavno dejanje ter prvovrstna oprema in režija bodo gotovo pripomogli, da bo tudi pri nas uspela kar najsjajnejše. Novo vino. Od nedelje do ponedeljka je ime1" policija obilo posla, 12 aretacij in 15 prijav. Bilo je sedem pretepov, ki jih je pod-kurilo novo vino. Največjega pretepa se je in alt mogočno sekundirata in je tudi tej okolnosti pripisovati lep uspeli, ki ga doseže imonovani zbor ! kadarkoli nastopi. Da je prišel vsakdo na svoj ra-I čun, je nemala zasluga zlasti obeli komikov, ki sta izvajala Grumova kupleta »Nezadovoljncž« in pa »Učeni Mihec«, '/.ela sta vi' arno odobravanje s ploskanjem, ki osobilo pri »Učenem Mihcu: ni hotelo pojenjati. Po odpetih sedmih narodnih pesmih je naslopil kot govornik gesp. kaplan Veider, ki je, nanašajoč se na praznile sv. Cecilije, vzneseno opisal življenje in mučoniško smrt te svetnice ter s krasno uspelimi skioptičiiimi slikami pojasnjeval svoje predavanje, ki jo zadivilo vsakogar. Po njegovem govoru oziroma predavanju pa jo pevski zbor zapel še tri nabožne prsmi: Premrlovo »Sv. Cecilija«, Foerstorjevo »Ave Mariat iz opere »Gorenjski slavčeks in Sattnerjevo »Ave Mana; iz njegovega oratorija »Assumplio«. Tudi le tri točko je zbor s spremljevanjein na harmoniju lepo predna-šal in tako častno zaključil svoj pevski večer. Am-bicijoznemu zboru želimo, da so z vstrajnim vež-banjem čimpreje povzpne do one višine, za katero resno stremi ln tako fini večkrat mogoče našim Vrhničanom pokažo kaj premore in kaj zna. Ob zaključku večera je gospod dekan povabil navzoče, da so osnuje pripravljalni odbor za Cecilijino društvo na Vrhniki, ki so bo v kratkem osnovalo. ' Knjige in revije. »Naše tiimnsijo 1918—1925.« Ta knjiga, ki jo je sipisal dr. Slavko Šečerov, je izšla v založbi knjigarno »Napredalu v Belgradu. — Cena kuijgi je 40 dinarjev. Naileoia izbira novodospelih krasnih damskih plaSfev, najnovejših modelov se nudi cenj. damam na ogled. V cenah so izredno nizki. fRAN LUKiC Pred mino m Zanesljivim olja^ano plaCilo. udeležilo do 40 pretepačev, ki so v pretepu hoteli dati svojemu narodnemu navdušenju duška. V tem pretepu je bilo sedem aretiranih, eden pa je težko ranjen. — In »Jutro« se tako boji, če bi res »Sveta vojska« začela delovati. Bomo o nestvarnosti teh napadov še iz-pregovorili! Samomor v obupni zmedenosti je izvršil Franc Bradač, rojen 1. 1857. v Pragi Vsled ne-ozdravl'ive bolezni mu je oslabela volja in zaupanje in se je v domači kuhinji obesil. Tržno poročilo in sejmsko poročilo je izostalo, ker smo ga dobili šele 21. t. m., datiran pa jc 14. in 15. t. m. Nabiralnik za poročila, ki so namenjena »Slovencu«, je v 1. nadstropju Zadružno-gospodarske banke pred tajništvom SLS. Iz Celja. Mestni proračun za leto 1926. kaže na potrebščinah za občin, upravo Din 2,228.045, pokritja jc pa izkazanega Din 2,057.900, tako da je primanjkljaja Din 170.145, ki naj se pa krije iz morebitnih dohodkov iz leta 1926,, odnosno iz črtanja nekaterih določenih del. Po predloženem proračunu je razvidno, da izkazuje pribitek v glavnem samo hiše in posestva v znesku 201.484 Din. Falska razsvetljava je v soboto zvečer za eno uro odpovedala in jc bila po cclem mestu tema. Zidanje nove šole gotovim krogom še vedno nc da miru. Poslednja številka »Nove dobe« očita občinskemu zastopu, da namenoma zavlačuje to vprašanje in prcdbaciva, da občinski odbor nima namena zidati tega poslopja. Čudno je le to, da so v občinskem odboru zastopniki vseh strank istega mnenja, kot ga je zastopal naš list. Naj rajše »Nova doba« apelira na velikega župana, da odredi novo komisijoniranjc za določitev stavbišča in videla bo, da ima okoliška občina najboljše namene in trden sklep, zidati že koj v prvi stavbni seziji to poslopje Čc pa hoče »Nova doba«, da bi sc zidala nova šola sedaj v zimskem času, naj to kar ona sama začne s svojimi sredstvi. Zapiranje obratov ca dan Zedir.jenja. Gremij trgovcev v Celju in za okolico opozarjata vse trgovce v mestu kakor na deželi, da mora na podlagi odloka velikega župana mariborske oblasti štev. 3715-3 z dne 17. novembra t. 1., na dan zedinjenja, 1. dccembra t. 1., počivati delo celi dan, to se pravi, da morajo biti trgovine v mestu kakor na deželi ves dan zaprte. Prestopki te odredbe se strogo kaznujejo. — Načelstva za gremij trgovcev v Celju in za gremij trgovcev za politični okraj Celje. Iz Ptuja. Stjmsko poročilo. Na živinski sejem dne 17. nov. so prignali 152 volov, prodali pa 25 po Din 7.50—8.75; 272 krav, prodali 87 po Din 3.50 do 7.—; 76 junic, prodali 36 po Din 6.50—8.75; 57 juncev, prodali 6 po Din 5.50 do Din 7.—; 17 bikov, prodali 8 po Din 5.25 do 8.25; 47 konj in 62 kobil, prodali 9, najvišja cena 50C0 Din, najnižja 500; 19 žrebet, prodali 4 po Din 300—700. Promet je bil slab. Na svinjski sejem dne 18. nov. so pripeljali 334 svinj ir. prašičev, prodali so jih pa 99 po Din 10.50—15 za kg žive teže. Prasci od 125—250 Din komad. Slovesna otvoritev nove bolnice Ijratovske sk!ae!n:ce v nas V nedelje, dne 22. novembra 1925 se je otvoriia nova bolnica bratovske skiadnice v Trbovljah. Že ccli teden je bilo živahno vrvenje, delale so se obširne predpriprave, da se na dostojen in kar najslovesnejši način proslavi ta, za rudarje važen dan. Pročelje se je okinčalo z venci, katere so pridne delavke po | raznih revirjih spletle, peta so se očistila in glavna cesta pred bolnico že poprej vzdignila z napravo trotoarja za pešce ter posula z finim belim peskom. Pred vhodom v bolnico so napravili ličen oltar. Točno ob tričetrt na deveto uro so odkorakali ob zvokih rudarske godbe zbrani uniformirani rudarji in rudniški gasilci s svojo zastavo pred predsedniško glavno pisarno, kjer so sc zbrali uradniki premogokopa, da sprejmejo zastavo sv. Barbare, patrone vseh vseh rudarjev. Nato so vsi skupno odkorakali proti novi bolnici. Gasilci so tam ob obeh straneh pota napravili špalir in rudarji so se postavili v sredino glavnega vhoda. Za povabljene goste je bil pripravl en prostor na obeh straneh oltarja, na levi za gospode, na desni za dame. Slovesno sveto mašo je cclcbriral ob spremljevanju godbe na pihala č. g- kanonik Časi iz Maribora, poprejšnji naš župnik, in opravil tudi obred blagoslovitve ob asistcnci domačih dveh gespodov. Po evangeliju je držal slavnosten govor, poudarjajoč velike zasluge onih, ki so s to zgradbo napravili veliko delo krščanskega usmiljenja do trpečih rudarjev. Po sveti maši je govoril g. dr. Katičič, inšpektor ministrstva za narodno zdravstvo, za njim pa g. rudarski glavar inž. Stergar, ki je med drugim želel gg. zdravnikom obilo uspeha pri zdravljenju bolnikov, kiičoč Boga na pomoč, kot največjega zdravnika, Povabljeni gostje so si nato ogledali bolnico od znotraj in iz gornje terase, gledajoč strumno defiliranje uniformiranih rudarjev in rudniških gasilcev. Po ogledu se je vršil v gornji dvorani rudniške restavracije slavnostni banket, v spodnjih prostorih pa so se pogostili uniformirani rudarji, požarna bramba in godba. Popoldne ja na vrlu restavracije kcncerlirala godba. Med gosti smo opazili incd drugimi tudi gg. dr. Mayerja, sanitetnega referenta vel, župana, inž. Pehanija, rud. nadsvetnika, dr. De-meter Bleiwcis-Trstcniškega, šefa urada OLZO, inž. Klinarja, gradbenega ravnatelja, inž. dr. Kasala, stavbenega podjetnika, g. Pinkavo, okrajnega glavarja, gerenta g. Voduška, dr. Zdešarja, ravnatelja družbe usmiljenih sestci in še mnogo drugih. Nova bolnica leži ob cesti pod prijazna cerkvijo v Lokah. Stavba je dvonadstropna na cestnem pročelju in s prizidkom na dvoriščnem pročelju. Visoko pritličje je namenjeno bolnikom ženskega spola, tako da služi levi trakt kol porodnišnica, desni za splošno obolenje ž.nsk V visokem pritličju dvoriščnega trakta sa nahajata dve operacijski sebi z veliko predsobo in s prostorom za sterilizacijo zdravni-škega orodja in perila. I. in II. nadstropje je namenjeno moškim bolnikom. Vsako teh nadstropij ima lep dnevni prostor, v katerem bedo lalikobolni čez dan čitali in se drugače zabavali in v teh prostorih bo tudi obednica za lahkobolne. Na vseh hodnikih, operacijskih sobah, V porodnišnici je vložen »terazzo« zaradi teme-Ijitejšcga čiščenja. Vsa bolnica bo razpolagala s petinsedemdesetimi pesteljami za odrasle, štirimi posteljami za otroke in šestimi za novorojenčke. Zračna kubatura za vsaccga bolnika znaša 25—30 nr. Bolnica [e opremljena s prvovrstnim zdravniškim orodjem in zdravniškimi pripomočki. Nabavi se tudi rontgen in hišna hladilnica, v kateri bo mogoče proizvajati do 25 kg čistega užitnega ledu dnevno. V suterenu je prostorna kuhinja s pomi-valnikom, na cestnem pročelju najdemo centralno kurjavo, napravo za toplo vodo, peril-nico z električnim pogonom, likalnico in pa shrambo za perilo. Administracijo, postrežbo bolnikov, kakor tudi vse delo v kuhinji prevzame red usmiljenih sester sv. Vincencija Pavlanskega. Celo poslopje obdaja obširen, krasen in solnčen vrt. Na levi strani bolnice je mala hišica, v kateri se nahaja desinfektor s kopalno sobo in dvema prostoroma za shrambo vrtnega orodja in nosilk. Na strehi dvoriščnega prizidka se nahaja naprava za solnčno kopelj s prho. Načrte za bolnico je izgotovilo stavbno pod etje inž. dr. Miroslava Kasala iz Ljubljane in stane okeli 6,000.000 Din z opravo vred. Stara bolnica ki je bila dograjena 1. 1874. za vsoto 28.000 gld., se uporabi nadalje za ambulanco. Poleg tega sc tam urede pisarniški prostori za bratovsko skladnico in stanovanje zdravnikov. Stara bolnica že davno ni več odgovarjala današnjim potrebam, zato se je že pred vojno kupilo zemljišče, da sc zgradi nova bolnica. S stavbo se je veliko let odlašalo. Šele sedanji rudniški ravnatelj g. inž. Julij P a u e r je vzel stvar energično v roke, in la njemu se moramo zahvaliti, da je harmonično z delavskimi zaupniki bratovske skiadnice: kakor g, Zupančičem, Pezsoglio Rudolfom, Hauptmanom Francem, Žagarjem Francom itd., dokončal to lepo zgradbo, katera se sme imenovati ena najmodernejših in na večjih rudniških bclnic v državi. Delavstvo bo znalo ceniti njegove zasluge, ker se ravnajo po načelu bratovskih skladnic: Vsi za enega, eden za vse! Iz Šaleške doline. Trije društveni domovi. Šoštanjčani prav pridno zidajo. Imeli bodo kar tri društvene domove. Največji in najlepši bo pač oni pri cerkvi, ki je pravkar dobil streho. — Pesje se trudi za lastno postajo. Vprašanje obč. in okr. doklad. Zanimivo jc naziranje, ki vlada pri vodstvu rudniške uprave glede izplačil občinskih in okrajnih doklad občinam in okraju. Zastopniki teh so sc soglasno postavili na stališče, da mora tudi država do pare plačati svoje obveznosti, ker je sama tako natančna pri iztirjavanju davkov. Gre za prcccjšnje vsote. Kako se bo zadeva končala, bomo poročali. Za električno ccntralo. Napeljuje sc daljnovod od rudniške elektrarne v Šoštanj. Tok pa bo težko zadostoval za tolike potrebe. Razne komisije delajo načrte za veliko električno ccntralo, ki pa spričo počasne uprave šc nc bo tako hitro postavljena. Demon alkohol. Dobro bi bilo tudi v občinah velenjskega rudarskega okrožja izdati prepoved za točenje alkoholnih pijač na plačilne dneve. Martinova nedelja v Šmartncm je bila zelo vesela. V več gostilnah je prišlo do pretepa. Frčali so krivci, padala polena, nekje pa so se pripravljali na tepež, pa niso prišli na račun. I Podpisana tvrdka tem potom d»£llSiUa naznanja slav. občinstvu, da gosp. Miro M e r z e 1 j, Trbovlje, ni naš zastopnik in nima pravice ne prodajati in ne inkasirati za našo tvrdko. Tvrdka za evonluehie stroške nc odgovarja. FABIANI & JURJOVEC. Zverinski zločin v Vašah pri 25 LETNO DEKLE Z OTROKOM UMORJENO. Soboto zvečer so razkrili v Vašah pri Medvodah strahovit in grd umor, odnosno dvojni uinor, ki je vzbudil v vasi, po celi okolici in tudi po mestnih uradih veliko razburjenje. Po mestu se dogodek še ni toliko zvedel, ker so oblasti podrobnosti o zagonetnem umoru zadržale v svrho uspešnejše preiskave. Tudi sedaj še niso znane vse podrobnosti in smo izvedeli o njih samo toliko, kolikor je dosedaj točno dognanega in kolikor se sme z dovoljenjem oblasti priobčiti. Sestra razkrila umor. Mlajša hčerka Kopačeva , posestnika iz Vaš pri Medvodah, je bila v soboto v Ljubljani, kjer je imela različne opravke in se je vrnila še le zvečer okoli osmih domov. Ko je prišla domov, je stopila najprej k svojemu očetu, ki je star 66 let in je že delj časa težko bolan ter leži takorekoč na smrtni postelji. Možu so po izjavi zdravnikov dnevi življenja že odmerjeni. Vprašala je očeta, kje je njena sestra Angela. Čudno se ji je namreč zdelo, da je ni našla doma pri očetu ali vsaj v kuhinji pri kuhi. Oče ji je odgovoril, da ni dolgo tega, kar je bila še pri njemu in da mu ni prav nič omenila, da kam gre. Morda je skočila k sosedu. Šla jo je iskat in klicala Angelo, toda zaman! Nazadnje je hotela stopiti še v hlev, če ni morda pri živini iu je ne euje. Ko je hotela odpreti priprta vrata, je začutila, da so od znotraj z neko stvarjo podstavljena. Vdr!a je s silo in stopila v hlev. Poklicala je sestro na pragu, toda ni dobila nobenega odgovora. Ko pa je pogledala malo okrog sebe je zagledala v pol svitlobi, da moli seslrina roka izza kupčka stelje. Prestrašena je odskočila in je sluteč, da se je zgodilo nekaj strašnega, takoj poklicala sosede, da pogledajo, kaj se je pripetilo. Ko so prišli sosedje pogledat, kaj se je zgodilo pri Kopačevih, so našli Angelo Kopačevo v mlakuži krvi z razbito glavo mrtvo na tleh. Pri vratih pa so našli precej debel, okrog 1 meter dolg kol, s katerim je storilec pobil svojo žrtev in nato z njim podprl vrata. Skoro cel kol je bil popolnoma okrvavljen. — Tako so ugotovili, da je postalo dekle žrtev zavralnega morilca, ki jo je počakal v hlevu ali pa je stopil za njo, kjer je izvršil svoj strašen zločin. Raztclosenje trupla. — Dvojni umor. Sose;'je so takoj obvestili orožništvo in druge pristojne oblasti o strašnem dogodku. "Državno pravdništvo je takoj odredilo sporaz-viunino s policijo krajevni ogled na licu mesta in pa raztolesenje trupla. Komisija je šla ua lice mesta, kjer je ugotovila dejanski stan kot smo ga opisali zgoraj. Ugotovili so le še, da je morilec stopil v hlev za svojo žrtvijo. Tam jo je pobil z enim udarcem in sicer z batom, katerega imenujejo po deželi kratko »kicc (to je kijec, s katerim zabijajo sekire v debela polena in tnale, da jih razroljejo). Udarec je bil strahovit. Napadel pa je ni zahrbtno in jo udaril od zadaj po glavi, marveč jo je zadel na sredo obraza. Edino možno bi bilo, da se je dekle v zadnjem hipu, ko je že visel tik nad njeno glavo smrtonosni bat, okrenila glavo in jo je zadel bat po obrazu. Vendar pa je to skoro neverjetno, posebno ker jo je zadel udarec ravno v sredo obraza. Zdravnika sta ugotovila, da ima dekle popolnoma zdrobljeno nosno in čelno kost in globoko vtisnjene možgane. Smrt je nastopila "takoj po udarcu vsled otrpnjenja možgan, od-nesno živčnega šoka. Dalje so ugotovili, da je bilo dekle v blagoslovljenem stanju in je nosilo že popolnoma doraslo in razvito osemmesečno dete ženskega spola. Otrok je bil močen in izredno dobro razvit. Če bi bila izvršena operacija takoj po materini smrti, bi bili otroka še lahko rešili, ker je bilo dete popolnoma razvito in življenja sposobno. Tako pa se je dete zadušilo vsled otrpuenja materinega telesa. Tako sta postali žrtvi morilca dve bitji, mati in hči. Uradno komisijo je vodil preiskovalni sodnik dr. K r a v i n a in so se je udeležili še zdravnika dr. Č r e m o š n i k in eden iz ljubljanske bolnice, policijski uradnik Z a j d e 1 a in pa zastopnik državnega pravdništva ljubljanskega, državni pravdnik Vilko L a v r e n -čak. Ugotovili so tudi, da je dobilo dekle poleg smrtnega udarca, ki ji je razbil nos in čelo še več udarcev tudi po temenu in ozadju glave, ki so padli, ko je bilo dekle že pobito na tleh. Umor je bil izvršen med 18 in 20. Zasledovanje in aretacija zločinca. — Storilca zasledil pobcijski pe3. Ljubljanska policija je takoj po uradnem ogledu odredila natančno preiskavo na licu mesta in pa zasledovanje morilca. Pri tem so je poslužila tudi hudega policijskega psa, katerega jim je dal na razpolago neki ljubljanski veleindustrijalec. Najprej so ugotovili, da je zapustil zločinec po svojem krvavem zločinu, ki skoro nima primere v naši kroniki podobnih zločinov in umorov, hlev skozi stranska vrata. Najprej je seveda podprl s kijem, s katerim je pobil svojo žrtev, glavna hlevna vrata. Skozi stranska vrata je vdrl nato v list-njak in iz tega skozi neko luknjo iz hleva na proslo. Na celi poti s^ poznajo tako na tleh kakor tudi na vratih in stenah veliki krvavi madeži. Ko so pripeljali psa na sled kjer ie morilce zapustil hlev. je ta takoj sled sprejel in postal silno razburjen in hud tako. da mu ni upal nihče v bližino Pes je šel takoj po sledi in sicer iz listnjaka naravnost k vodi. Sledil je jako dobro, posebno če se še vpošteva dejstvo, da je bil ta kos zemlje že precej prehojen in da se je vršilo zasledovanje še le po dvajsetih urah po umoru. Tam se je zločinec mudil delj časa. ker se pozna več stopinj na tem mestu. Gotovo si je tam umival okrvavljene roke in obraz. Od tod ,ie šel pes po sledi dalje in jc peljal zasledovalce naravnost v hišo aretiranega osumljenca! Našli so rri njem popolnoma okrvavljeno zavratnico, obleko in čevlje. Pes so je tako zagnal p-oti njemu, da so ga lc s težavo odtrgali od njega, ker bi ga bil drugače gotovo raztrgal, ker je zelo močan in hud in je bil silno razdražen. Pobrali so njegovo okrvavljeno obleko, zavratnico in čevlje in so ga prepeljali v preiskovalni zapor v Ljubljano. Jako važno je tudi za ugotovitev storilca dejstvo, katero je ugotovil policijski preiskovalni uradnik g. Ž a j d e 1 a. V bližnji gostilni je namreč izvedel, da je prišel tja storilec kmalu ali pa takoj po dejanju. Bil je silno razburjen in je tiščal v roki popolnoma okrvavljen žepni robec. Na vprašanje, kaj se mu je zgodilo, je trdil, da se mu je vlila kri iz nosa, in da že delj časa krvavi. Nato pa je ves prepaden takoj zopet odšel. Sumijo, da je prišel takoj od vode, kjer se je izpiral v gostilno, zato da bi izbrisal za sabo sled in da bi mogel dokazati, da je bil ob času zločina v gostilni in ne pri Kopačevih. Osumljeni aretiranec je sosedov sin, ki se peča tudi z mešetarijo. Pri aretaciji, kakor tudi še sedrj pri preiskavi, pa odločno zanika umor in trdi, da takrat ni bil pri Kopačevih in se je okrvavil le vsled hude krvavitve iz nosu. Pravi, da se mu je vdrla kri tako močno, da je bil uverjen. da mu je počila žila in se je bal, da bo popolnoma izkrvavel. Dosedaj je toliko ugotovljeno, preiskava pa se seveda nadaljuje in bomo poročali podrobnosti o poteku in izidu, ko bo dovršena in dobimo od oblasti potrebne uradne podatke. vami. Ponarejevalec je moral biti dober risar in foiograi ter v tiskarski stroki dobro izvež-ban. — Cela afera je vzbudila po Pluju in Mariboru in v vsej deželi veliko senzacijo. Kakor znano, so za ponarejevalce denarja določene jako visoke ka-ni. Pemilovanja vredni so nemara tisti ubogi ljudje, ki jih je pohlep po denarju zavedel v to grdo afero. U ti 5 J« 6,8 Or-ož.-fika postaja na Bregu pri Ptuj« je za sle nične priprave za izdelovanje banko Že nekaj časa se je šušijalo med ljudmi, da s e ponareja v ptujski okolici denar. Ta je tajno zaupal pri ate:ju, prijatelj je povedal drugemu prijatelju, stvar se je sčasoma zveaela, sodnija je prišla zadevi na sled, crožniška po-sttja ne. Breg pri Piuju je storila svojo dolžnost, bila podnevu in ponoči na nogah ter odkrila vso zadevo. Delavnica, kjer so delali denar, je bila ambulantna; najprej je bila blizu Turnišč, nato se je pomaknila v Slovenjo vas, nato k Sv. Kun-goti na Dravskem polju in nazadnje v Loko. Tam so tudii našli žaniar.i vse priprave. Dne 19. t. m. ob dveh popoldne so orožniki pripeljali na Breg velik del orodja in priprav, kar so ponarejevalci rabili za svoje delo. V posebni kaseti so steklene plošče, na katere so še nalepljeni stodinarski, petdolarski, desetdclarski in d'Ugi bankovci. Tam je tudi izvrsten foto-grafični aparat, s katerim so ponarejevalci fotografirali prave baikovce v naravni velikosti, različne kemikalije, ponarejeni in napol izdelani bankovci, različni stroji, revolver, nož itd. so eorpera del cti. Delavnica se je vedno bolj pomikala proti Mariboru, Eden ponarejevalcev je bil že v Pesnici in je hotel čez mejo, a so ga 'evalcil cfesiaria. teh- IZ SV. JURIJA OB TABORU. lila ponarejevalce denarja, odv.ela je rcev ter zaprla nad 20 usumljencev. Ptuj, 21. nov. 1925. pravočasno ujeli in zaprli v Mariboru. Na Ptujskem polju se niso več čutili varne. V Ptuju so zaprli nekega Franca Rup-nika, ki je Lil menda duša vsega podjetja. Razen tega so še zaprli 19 drugih, večinoma takih, ki so p:magali s tem, da so ponarejevalcem dajali stanovanje in hrano ali pa agi-tirali za podjetje. Med njimi je tudi precej kmetov, ki so se na tak nepošten način hoteli iznebiti dolgov, ki jih tarejo. V Pravnšvajgu (na nekem večjem posestvu na Dravskem polju) je bila menda centrala, od koder se je vodil ves promet. Nekaj oseb so zaprli tudi v Maribcru, kjer sodnija pridno zasleduje zadevo. Da se je stvar odkrila, zato gre v prvi vrsti zasluga orožn ški postaji na Bregu, ki je ravnala previdno in hitro ter na ta način odkrila velikansko goljufijo. Posebno pozornost so ponarejevalci posvečevali dolarjem, ker se njih ponarejanje najbolj izplača. Baje sc ponarejali tudi bankovce po 50 dolarjev, ki jih je neka ptujska banka spoznala za falzifikate, ko so ljudje prišli denar menjat. Desctdinarskili niso ponarejali, ni bilo vredno, pač pa sto- in tisečdinarske. Tudi vodeni t'sk v bankovcih so ponaredili s posebnimi pripra- Da izve tudi širša okolica kaj o naših dogodkih in razmerah, ker Sentjurčani sicer kaj radi tiho kar zase živimo, povemo, da so se prej tako razbrzdani politični in strankarski duhovi pri nas nekoliko polegli in začelo se |e hvalevredno vzajemno življenje — napočila je doba skupnega gospodarskega dola za olepšavo in povzdigo kraja na zunaj in znotraj. Ta korak z veseljem pozdravljamo, kakor smo pred par leti zelo obžalovali razdvojenost in razpad na vseh koncili. Zlo vojne in povojne dobo nam je zglodal in pokončal domalega vse občinske naprave. Tako je vzelo svoj konec vseh 13 občinskih mostov. Občinske ceste, katerih ima občina nad 12 km — in to brez koščka okrajne ceste — na oskrbi, so bile v skrajno desolatnem, skoraj neporabnem stanja. Šolsko pos'opje je bilo že tako daleč neporabno, da je že višja oblast baje ukazala, da se mora opustiti ter graditi novo na drugem mestu.. Zvonove nam je tudi pobrala voj-skina neizprosnost. Skratka vsega reda je botelo biti konec, da ni našlo pri naših sicer vrlih vodilnih možeh, takorekoč ob dvanajsti uri pravega razumevanja svojega mrsta. Ko je pretila na občinskih mostovih največja nevarnost, so se le-ti vseskozi prenovili, oziroma vzpostavili deloma novi, kar je stalo občino — ki ima sicer skrajno pičle do' odke — že mnogo denarji. Da se pa prihranijo še večji izdatki, s katerimi s" pretile razdejane ceste, so se odločili naši vrli občani, da so popravili lansko leto vse občinske ceste na hvalevreden način v obliki samopomoči pli prostovoljnega kuluka — moramo trditi prav dobro. To delo je znal naš občinski odbor s pomočjo svojih zaupnikov tako dobro organizirati, da je prišel skoraj vsak občan po svojih davčnih močeh v pravi meri v poštev, a veliko jih je storilo še več kot svojo dolžnost. Gotovo pa je, da to veliko delo ni izšlo čisto brez stroškov za občinsko blagajno. Ne malo šolsko poslopje na Taboru je bilo letos zunaj in znotraj povsem prenovljeno ter je dobilo nova stranišča, kar je posebno pozdraviti, ker prejšnja daleč niso odgovarjala bigijenskim in sanitarnim ozirom Tudi obsežni šolski vrt dobiva lepo novo ograjo iz železobetonskih Ftebričev in žičnato mrežo. Tako prerenovirana šola z novo vrtno ograjo daje posebno lice našemu že po naravi vabljivemu kraju, poleg ličnih cerkvenih in drugih stavb, katerega ličnost pospešujejo seveda še novi mostovi in popravljene ceste. Pa kakor čujemo, podjetnosti za povzdigo Šentjurja še ni konec. Namerava se namreč glavni del občinsko ceste pri Bučaku do Tabora (Plav-šaka) — blizu dva km — tako preurediti in posuti, da bo dosegel enako veljavo okrajnih cesi ui to v svrho predaje tega okrajnemu cestnemu odboru ali zi stepu na Vranskem. Z delom se bo baje takoj pričelo — če bo ziina dopuščala — in lo zopet z vzorno vzajemnostjo vseli občanov po samopomoči. Ta del ceste se bo tlakoval z debelim kamenjem, povrh te plasti pa posul s trdim, tolčenim kamenjem, na kar se bo cela tvaiina zvaljala, kakor to zahteva okrajni odbor. Umevno, da nastanejo tudi tukaj občini stroški, če ne več pa vsaj za dobavo tolčenega kamenja, katerega bo treba nad 100 kubičnih metrov. Ker preostaja po oddaji te cestne proge v občinski oskrbi še nad 10 km cest ter vsi številni mostovi, je upati, da bo znal občinski odbor ubrati vsa pota za uveljavlje-nje upravičene zahteve za tem, da ta preurejeni del ceste okrajni zastop vran-ski takoj prevzame v svoje območje, če poudarjamo okolnost, da plačuje občina lrtno okoli 10.000 Din okrajnih doklad, a nima zato niti en meter okra.jine ceste in niti enega okrajnega mostu, dasi naše ceste in mostove skoraj celi okraj pridno izrablja. Tako bi se popravil naši občini šele košček krivic, ki že davno kriči po zadoščenju. V kritje vseh prednavedenih že izvršenih in tekočih preuredb in popravil izkazuje občinski proračun seveda okoli 60.000 Din primanjkljaja kakor: za mostove 27.000 Din, m že izvršena cestna dela 11.000 Din, za nadaljno cestno delo 10.000 Din, za renoviranje šole 12.000 Din, kar se ne da izsiliti iz. že itak visokih občinskih doklad, ki itak komaj krijejo redne, tekoče stroške. Gornji primanjkljaj je sklenil ol-iinski odbor kriti s posojilom na desetletno amortizacijo, katero je veliki župan mariborski tudi dovolil najeli pri Južnošta-jerski posojilnici v Celju. V Šentjurju se torej gibljemo, da ne za ostanemo za svetom, če omenimo še, da imamo 6 razr. osnovno šolo, razna kulturna društva, dvoje gasilnih društev, pošto, brzojav in telefon, da se bliža lepa okrajna cesta in nova zadružna elektrarna, čeprav so naše vasi že povečjem elektrificirane, ter da smo si oskrbeli ludi že pri fari in pri podružnicah nove zvonove! Občani priporočamo občinskemu odboru še nadalje složno delovanje in skrb za smotreno občinsko gospodarstvo ter bomo radi slediti njegovim dobrini navodilom in sklepom in to kljub težkim davčnim bremenom, kakor bomo odločno grajali morebitno nedelavnost ali neplodno nesporazum-Ijenje radi kakih osebnih ozirov. — Le v slogi je moč in napredek mogoč. i? ?r> h O Izkaz o stanju Narodne banke z dne 15. novembra 1925. (V oklepaju razlike napram stanju z dne 8. novembra 1925; vsc v milijonih dinarjev.) Akliva: kovinska podlega 486-7 (— 9"1), posojila-, na menice 1080-2, na vredn. papirje 165-5, skupaj 1245-7 (-j- 7-4), račun za odkup kronskih bankovcev 1186-3, račun začasne zamenjave 368"3 (+ 0"3), drž. dolg 2966-3, vrednost založenih državnih domen 2138-3, saldo raznih računov 985'4 (_ 56-1), skupaj 9377-2. — Pasiva: glavnica in rezervni fond 34 5, bankovci v obtoku 6072-9 (— 64-5, račun začasne zamenjave 368-3 (-f 0-3), državne terjatve 84'6 (+ 34-4) obveznosti: po žiru 484-6, po raznih računih 119-4, skupaj 603-6 (— 27'7), vrednest založenih državnih domen 2138-3, ažija 74 7 (-j-0'1), skupaj 9377-2; obrestna mera jc ostala neiz-premenejna Koliko je vojne odškodnine v prometu? Po najnovejših podatkih uorave za vojno škodo je dosedaj izdanih 4,199.379 komadov obveznic. Pri upravi vojne škode se nahaja 131.621 komadov, pri finančnem ministrstvu 151.000 komadov. Razne občine v Srbiji imajo veliko tega papirja, belgrajska n. pr. 123.712 komadov. Natiskano je bilo skupaj 4 600.000 komadov, sodišča so izdala na podlagi sodnih ugotovitev škode 4,199.000 komadov. V kratkem bo odrejen zadnji rok za zdajanje obveznic proti sodni ugotovitvi. Produkcija tobaka. Letošnjo produkcijo tobaka v Jugoslaviji cenijo na 11.000 ton napram 33.670 ton v letu 1924. in 18.003 tone v letu 1923. Pravilnik za zadruge za poljedelski kredit. Iz Belgrada poročajo, da je podpisan v poljedelskem ministrstvu nov pravilnik za zadruge za poljedelski kredit. Odkup tobska v Hercegovini. Uprava državnih monopolov je sklenila, da začne 20. t. m. odkupovati tobak v Hercegovini. Produ-ccnti tobaka zahtevajo, da se tobak plača takoj in v gotovini. Propadanje hrvatskih obrtnikov. Te dni se je mudila v Belgradu dcputacija hrvatskih obrtnikov in malih trgovcev. Prinesli so s seboj peticijo z 2000 podpisi. V njej so narisali nevzdržno propadanje obrtništva v Hrvatski. Lani je n. pr. samo v Zagrebu prenehalo delali nad 800 obrtnikov. Vzrok za to so davki, visoke bančne obresti ild. V pcticiji zahtevajo ustanovitev filijale Državne hipotekarne banke v Zagrebu. Sušsk — svobodno pristanišče. Trgovci v Sušaku so predlagali v Belgradu, da postane Sušak svobodno pristanišče. Vojvodina zahteva filijelo poštne hranll-nice. Trgovska zbornica v Novem Sadu jc poslala poštnemu ministrstvu spomenico, v kateri zahteva ustanovitev podružnice poštne hranilnice za Vojvodino. Trgovska pogodba z Albanijo. Iz Belgrada poročajo, da je ves materijal za trgovsko pogodbo z Albanijo pripravljen. Knj uvr -nmo iz Itelijc. Največ smo v prvi :_: i l .,.....'t: .'■» Ti..';:.- l-i^rta pO|.',n,i t. i. u. i .l. ,1.------ (v milijonih dinarjev): bombažne tkanine 296'6, volnene tkan:ne 61-7, bombažni sukanec 87"2, moka 135 8, premog 6'6, bombaž (surov) 25'8, žita 25'6, transportna sredstva 17-0 petrolej 34, riž 480, suifati 41'7, olja 14"6, bcncin 3'2 itd. Italijanske banke. Koncem leta 1923. sta bili v Italiji 1702 banki s kapitalom 4673 milijonov lir. Tu niso vštete notne banke. Največ bank je bilo v Lombardiji (216 s kapitalom 2370 milijonov), nato sledi Lacij (Rim) s 126 zavodi, katerih kapital je znašal 850 milijonov lir. V Julijski Benečiji je bilo 43 bank s kapitalom 178 milijonov lir. Svetovna pristanišča. Po neki ameriški statistiki je bil promet 1. 1924. v lukah sledeč (v milijonih netorez, ton): Newyork 37.3, Hcngkong 30.7, Antvverpen 31.3, Hamburg 30.9, London 29.6, Liverpcol 24.7, Šsngaj 24,7, Rotterdam 22.4, Kobe 22, Singapur 20.5. Uvoz na Polj ko. Generalni konzulat poljske republike v Zagrebu naznanja, da so sc odločbe ministrskega sveta z dne 7. avgusta, 11. junija in 17. julija t. 1. glede prepovedi uvoza nekaterih vrst blaga na Poljsko z dnem 14. novembra t. 1. tako spremenile, da od tega dne za tako blago ni več potrebno uvozno dovoljenje ministrstva trgovine in industrije, temveč zadostuje, da se tako blago v slučaju, da pride zanj v poštev konvencionalna znižana carinska postavka, opremi s potrdilom o svojem poreklu. 23. novembra 1925 Denar. Z-rrcb. Italija 226.18—228.25 (226.75 blago), London 272.84—274.84 ( 273.70 bl.), Nevoyrk 56.101 do 56 704 (56.42), Pariz 220.30—224.30 (225 blago), Praga 166 50-168.50 (167 80 bl.). Dunaj 7.9125 do 8.0125 (7.05 bl.), Ziirich 10.85—10.935 (10.8925 bl.). Ziirieh. Pelgrad 9 175 (9 175-0 225), Pešta 71.70 (72.60—72.70), Berlin 126 50 (123.40-123.50), Italija 2(1925 (20.75-20.85), London 25.135 (25.125 do 25135). Newyork 518.025 (518 50—519), Pariz 20.10 (20.55-20.66), Praga 15 375 (15 53-15.-10), Dunaj 73.10 (73-73.25), Bukarešta 2.375 (2.30 do 2.40). Sofija 3.725 ( 3 75 — 3.80), Varšava 74 (73 do 781. Amsterdam 208.65 (208.50—208.80), Carigrad 2.90, Atene 7, Kopenbagen 129.25, Slock''olm 13S.S5 Oslo 105.75, Helsingfors 130.75, Madrid 74. Dunai. Devize: Belgrad 12.55. Kodanj 155.80, London 313425, Milan 28.70, Ne\vyork 708.35, Pariz 27.60, Varšava 102.50. Valute: dolarji 709 lira 28.63 dinar 12.49, češkoslovaška krona 20.9650. Praga. Devize: I ira 137.75, Zagreb 60, Pariz 131.50, London 1636:50, Ne\vyork 33.75. Vrednostni papirji. Ljubljana. 7 odst. inv. pos. 76 bl., vojna odškodnina 299—300, zaklj. 299—300, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Crljska 200—202, zaklj. 202, Ljubljanska kreditna 210 den., Merknn-tilna 100—104. Praštediona 950 den., Slavenska 49 den., Kred. zavod 175—185, zaklj. 175, Strojne 123 den., Vevče 120—125, Nihag 34 den., Stavbna 100—110, šešir 145—152. Zagreb. 7 odst, inv. pos. 71—73. vojna odškodnina 285—290. nov. 281 — 285, Hrv esk. 119—120, Kred. 134—135, Hlpobanka 65.50—67, Jugobanka 109—110, Praštediona 933—985, Ljublj. kreditna 210 den., Eksploatacija 48 bl., Nihag 39 bl., Gutmann 395 bl., Slavex 155 bl., Slavonija 4550 do 46.50, Trbovlje 330-340, Vevče 120 den. Dunaj. Don. savska jadr 65 7. Alpine 27.7. Greinitz 13.5, Kranjska industrijska 30.5, Trbovlje 42.1. Levkam 16.2, Šlavex 19.5, Slavonija 59 Blago. Ljubljana. L e a : Javorjeve deske, nc obrobljene, 3 m doiž., 25 cm Sir. napr., 80 mm deb., fco moja 050 den. hrastovi plol i, ncobrobljeni, Ia, 3 m dolž., 25 cm šir. napr. in 80 mm deb. napr., fco meja 1100 den. Bukovi hlodi od 3 m dolž., 25 cm premera napr., fco meja 350 den. Bukovi hlodi Ia, od 80 con prem. naprej in od 3 m naprej, fco nakladalna postaja 450 den. Bukovi hlodi Ia, od 80 cm prem. naprej in od 3 m naprej, fco nakladalna postaja 215 den. Jelove podmerne deske, 13 m, 20 mm, 4 m, fco vagon Postojna tranz. 470 blago. Žito in poljski pridelki: Pšenica banatska, Ico vagon nakladalna postaja 215 blago. Pšenica slavonska, 77 težka, 2—3 odst. primesi, fco vagon Bjelovar 266 blago. Koruza stara, par. Novi Saa 160 blago. Koruza stara, par. Ljubljana 100 bi. Koruza umetno sušena, par. Novi Sad 1 vag. 110, zaklj. 110, Koruza j>okvarjana, tal-qur.le, fco vagon Domžale 1 vag. 115, zaklj. 115, Oves sremski, fco Gunja 1 vag 170, zaključek 170, Ajda domača, par. Ljubljana 1 vag. 265, zaklj. 265, Proso domače, fco vag. prekm. postaja 215 bi. Otrobi debeli v vrečah, fco vag. par. Novi Sad 145 bi. Otrobi drobni v vre-8ah, fco vag. Djakovo 120 bi. Otrobi drobni v vre-5ah, fco Ljubljana 140 bi. Krompir lepi beli, fco nakl. poetaja 68 bi. Stročnice in semena: Fižol prepeličar, fco vag. štaj. post. 315 blago. Fižol beti sremsld, fco vag. nakl. post. 200 bi. Fižol rjavi gronaski, fco vag. nakl. post. 200 bi. Leča sladkorn. par. Ljubljana 400 den. Brinje ital., par. Ljubljana 375 den. Kolonijalno blago: Riž brilhito No. 383, fco vag. Trst 570 bi. Seno, sla m a : Seno sladko, stisnjeno, fco vag. nakl. post. 72 bi. Seno polslndko, stisnjeno, fco vag. nakl. post 60 bi. Slama stisnjena, fco vagon nakladalna post. 50 bi. Orlovski vestnik. Er. Nardiič pošilja prisrčne orlovske pozdrave prijateljem v domovini iz novega sveta. Po skoro 7 dnevni vožnji po morju smo se danes opoldne izkrcali v Kebeku (Quibec v Kanadi.) Prvih pet dni je bilo morje jako nemirno, vožnja zelo neprijetna in morsko bolezni na cente. Zadnja dva dni širno se vozili po velikem zalivu sv. Lovrenca, torej ne več po odprtem morju Zato lepša in mirnejša vožnja. Potnikov je to pot izredno malo. Med njimi poleg mene en sam Slovenec, gosp. Jožef Jerše s Senturško gore pri Kamniku, izkušen AmerLkanec, in en kat duhovnik, poljski misijonar, ki odhaja v Kanado med svoje ondi naseljene rojake. Mnogim znancem in prijateljem sem ob slovesu obljubil, da jim pošljem pozdrave takoj po izkrcanju. Toda zavoljo razmer in zelo kratkega časa — potujem takoj dalje — je nemogoče pisati posameznikom, zato naj to poročilo nadomesti dano obljubo. Vsem iskren: Bog živil — Pred odhodom iz ladje jEmpress of France«, dne 7. nov. 1925. Odseki ljubljanskega orlovskega okrožja naj činvpreje pošljejo pooblasila za okrožne odbornike na zbor delegatov J. O. Z. Odseku, ki pošlje svojega zastopnika ni treba poslati pooblastila. Okrožni svet za ljubljansko okrožje se vrši v nedeljo, dne 29. novembra 1925 ob 8. uri zjutraj. Točnost t Vsem orlovskim odsekom in krožkom! Polovična vožnja za zbor delegatov je ugodno rešena iu velja od 28. do 30. nov. t. 1. Udeleženci kupijo na odhodni postaji celo vozno karto in naj izrecno zahtevajo mokri postajni žig. Na postaji v Ljubljani vozno karte no smejo oddati, ker velja v zvezi s potrdilom, ki ga dobe na zboru delegatov, tudi za povratek. Številka odloka je 30.C51 od 14. nov.t. 1. Dolžnost vsakega društva je, da bo na zboru delegatov zastopano bodisi po svojem ali po skupnem zastopniku. — Zlasti pa morajo skrbeti orlovska okrožja in orlovske srenje, da bodo vsi njihovi odseki odnosno krožki zastopani. Ponovno opozarjamo, da more en delegat zastopati do 10 odsekov ali krožkov. Predsedstvo J. O. Z. Naznanila. Soja Slovensko krščanske ženske zveze bode juitri v sredo ob petih popoldne v Jugoslovanski tiskarni. Sestanek društva »Treznost« se vrši v torek, dne 21, t. m. ob 20. uri v brezalkoholni točilnici na velesjmu. Dnevni red: 1. Pregled napredka jugoslovanskih antialkoholnih organizacij v zadnjih štirih mesecih, 2. nadaljni razgovor o mladinski organizaciji. Prijatelje treznostnegn pokreta so k" tomu sestanku vljudno vabi. -— Pripravljalni odbor. Pevnki zbor Glasbene Matice v Ljubljani. — Vaje v tem tednu: torek in četrtek ob četrt na sedem mešani zbor. Dan za pevsko šolo se določi pri torkovi vaji. — Vsi in točno radi nastopa. —• Odbor. Vrhnika. Ko so je te dni odpravljal sv. Miklavž iz Kurena po svetu, se je mimogrede oglasil tudi na Vrhniki. Sporočil je, da pride v soboto, dno 5. dec. ob 6. uri zvečer v Rokodelski dom, kjer bo obdaroval v prvi vrsti orlovski naraščaj. Dal je tudi vedeti, da bo letos prišel z večjim sijajem in zanimivimi točkami. Vabljeni so predvsem stariši naraščajnikov in pa Miklavževi prijatelji. — Na svidenje! Specialna mehanična delavrs ca za popravo pisaln h, računskih in Pogačnik Janko, posestnik, Ljubljana, Krojaška ulica, je daroval 100 Din za slepce mesto cvetja na krsto umrlega brata Antona. Zahvala. Pevsko društvo »Zvon« v Trbovljah se tem potom zahvaljuje vsem bratskim pevsikim društvom, ki so sodelovala na jubilejnem koncertu ter vsem društvom, ki so poslala svoje deputacijo ali pismene čestitke. Selenburgova u ica St. 6/1 felelon Stev. 9 Vsaka drobna vršilca Din !'50 ali vsoka beseda 50 jpear. Naj. manjši S ID£n. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! KUHARICA, sred. let, išče mesta v župnišču. - Naslov t upravi lista pod it. 7S83. npMn vajena nekoliko UCIVIC) kuhanja, šivania in drugih hišnih del, IŠČE SLUŽBE. Najraje kot pomočnica h kaki šivilji. Pokg šivanja bi pomagala pri kuhanju in pospravljanju. — Ponudbe prosi na upravo pod šifro: »Poštena« 7834. ŠIVILJA-pomočnica išče službo, gre tudi za manjšo plačo Naslov pove uprava lista pod štev. 7849. MLINSKI Išče se za neki veliki mlin v bližini Osijeka skladiščnik, okolu 40 let star, vešč v poznavanju žita ter okreten in samosto|en v občevanju z.- delavci kakor tudi v vseh notranjih skladiščnih poslih. Prednost imajo neoženjeni ter taki, koji so že službovali v sličnem ivojstvu, a morejo se ponuditi tudi oženjeni. Nastop | službe čim prej. - Ponudbe na upravo lista pod žt. *781. | NAJBOLJŠA REKLAMA I so oglasi t »Slovencu«. PLETILNI STROJ št, 8 I naprodaj. — Naslov se izve Iv upravi lista pod št. 7823. Božična drevesca 1—4 metrov dolga, 1 vagon, prodam. - "Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 7872. IDRVA-CEBINI | \\ ollova ulica 1/11. - Telelon 5G | V najem se odda usnjarsko Docijetje z vsemi potrebnimi lokali in objekti. Naslov v uo-avi »Slovcnca« pod št. 7759. Vrtnarskega VAJENCA sprejme Iv. Bizovi2ar, vrtn. podjetje, Ljubljana, Trnovo. OPREMLJENA MESEČNA SOBA s posebnim vhodom — se odda s 1. decembrom. Poizve se od srede nanrej med 11. in 14. uro: Ulica na grad št. 7. 7786 BAKRENA PEČ kopalna, dobro ohranjena, cinkasta banja in lončene i peči naprodaj. - Naslov v ' upravi lista pod štev. 7S69. Naš preljubi oče, stari oče in tast, gospod i p Luhn star. ■•i bivši tverničar stekla je v soboto popbldne v starosti 81 let, pre-viJcn s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb sc vrši v torek ob treh popoldne iz Vevč k Devici Mariii v Polju. Vevče, dne 22. novembra 1925. Žalujoče rodbine: LUHN, AVANZZNI, PARIŠ Citajte in širite »Slovenec« fiSaks Vodopivec trgovec v Lcskovcu I/ C" S Zalivala. trg, na Raki POROČENA dne 23. novembra 1925 Vsem, ki so ob težki in nenadomestljivi izgubi naše preljubene mamice, oziroma soproge in sestre, gospe z nami čutili in nas tolažili, vsem darovalcem krasnega cvetja in vsem, ki so predrago po-kojnico v tako obilnem številu spremili k večnemu počitku, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. — Posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini, g. dr. De Gleria za njegov trud in vsem, ki so jo v težki bolezni tolažili. Vsem in vsakemu posebej pa naša najpri-srčnejša zahvala! Primskovo pri Kranju, dne 23. nov. 1925. Žalujoča rodbina JERŠIN. aa i« ., V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš iskrenoljubljcni oče, stari oče in tast, gospod posesiirBljk Su ssaseSsintii v nedeljo, dne 22. novembra, previden s tolažili sv. vere, v 67. letu svojega le delu in skrbi za rodbino posvečenega življenja zatisnil svoje trudne oči. Pogreb nepozabnega rajnika se bo vršil v torek, dne 24. novembra ob pol 4 popoldne iz liiše žalosti, Resljeva cesta št. 7, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. V Ljubljani, dne 22. novembra 1925. Dr. Viktor Rcisner, ing. Oskar Rcisner, sinova. Cl;a pl. Wolff, Ilcrmiua Anderka, Frida Firon, Lola Itcisner, hčere. Yt>i ostali sorodniki. r.roz posebnega obvestila. "-'.V s" imeateaupa— 133 (Potovanje okoli sveta.) Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. C. Navidezna borba je trajala že več kakor deset I min'it, ko so borci namah obstali kakor ukovani. Orožji jim je popadalo iz rok. Viharnemu krilcu je IsledM globok molk. Divjaki so obstali kakor pribiti |Pri zaanjem gibu, dejal bi, da so osebe v živih slikah. Človek bi rekel, da so okameneli. Kje je bil vzrok nenadne spremembe in čemu ta I marmorna nepremičnost? Ni bilo dolgo od tega, in izvedeli so, zakaj. Jata kakadujev je sedla na vrh gumijevcev. Vsepovsod se je jelo razlegati nj hovo veselo ščebelanje. j V tistih živo pisanih kožuščkih so bili podobni leteči I mavrici. Prihod pisanega ptičjega oblaka je prekinil I borbo. Sledil ji je lov, koristnejši cd boja. j Divjak je pograbil /a rdeče barvan predmet nenavadne oblike in se izločil iz okamenele čete divja-pov. Plazil se je neslišno, da niti list ni zašušlel, da [ni sprožil niti kamenčka. Plaval jc kakor senca. I Ko je črnec prišel v primerno razdaljo, jo vrgel hrožje vodoravno, da je letelo dva čevlja nad zemljo. [Tako je letelo kakih petnajst metrov, nato pa je šinilo v pravem kolu trideset melrov v zrak, pobilo [ducat ptičev in se v loku vrnilo k lovčevim nogam. |Glenarvan in tovariši so kar strmeli. Lastnim očem |niso mogli verjeti. — To je bumerang! je dejal Ayrton. . — Bumerang! jo vzkliknil Paganel, avstralski jotimerang! [ Kakor otrok je stelcel in pobral orožje, da vidi, |kaj je notri. [ ' Človek bi mislil, da jc v notranjščini orožja kak [Posebon slroj, kako pero, ki se hipoma sproži in fpremenl smer leta. Pa ni bilo nič. Bumerang ni bil nič drugega kakor kos trdega, zakrivljenega lesa, Irideset do štirideset palcev dolg. V sredini je bil debel kake tri palce, na obeh koncih pa se je zoževal v špičaste osti. Vboldi del je imel šest črt, vzbočeni pa dvoje zelo ostrih robov. Orodje je bilo prav tako enostavno kakor polet nerazumljiv. — To je torej tisti čudoviti bumerang! je ponavljal Paganel in pozorno ogledoval čudno orožje. Kos lesa in nič drugega. Zakaj se v danem trenutku odkloni cd vodoravne smeri in vzpne v zrak, nato pa zopet vrne v roko, ki ga je vrgla? Učenjaki in raziskovalci niso nikdar mogii dali zadovoljive razlage tega pojava. — Ali ni stvar nekoliko podobna obroču. ki ga vržeš na poseben način in se ti vrne v roke? je vprašal John Mangles. — Ali še preje odboju, ki ga opazujemo pri krogli na biljardu, če Jo primemo nizko in zadenemo v polno? je pristavil Glenarvan. — Nikakor ne, ju je zavrnil Paganel; pri obroču in pri biljardni krogli imamo neko oporišče, ki povzroči odboj ali odklon, v prvem slučaju tla, v drugem preproga. Tukaj pa nimate prav nikjer oporne ter-", ker se bumerang zemlje nili nc dotakne, pa zieli tako visoko v zrak. — Kako si torej razlagate vi goepod Paganel? je vprašala lady Helena. — Ncbrme razlage nimam za la pojav, samo dejstva ugotavljam; vzrok je prav gotovo edino le v načinu, kako metalec meče, ni pa v zunanji obliki bu-meranga samega. Kar r- 'eva metanje, je še vedno skrivnost Avstralcev. — Na vsak način ro te »opice" neverjetno pametne, je pristavila lady Helena in pogledala po strani majorja, ki je nejeverno odkimaval. Čas jim je hitro mineval in Glenarvan je bil mnenja, da se ne sire predolgo muditi. Poprosil je torej potnici, naj sedeta zopet na voz. Tu jc ' ritekel divjak in spregovoril zelo razburjen par ' — O, kazvarie so zauazhil ie vzkliknil Ajrlon. | — Ali jih bodo lovili? — To pa moramo videti, se je razvnel Paganel. To mora I iti krasno! Morebiti bo bumerang zopet spregovoril. — Kaj pravite vi, Avrton? — Mvlord, brez skrbi počakamo, lov nc bo trajal predolgo, je odgovoril čolnar. Divjaki niso izgubili niti trenutka. Zanje ni večje sreče kakor če ubijejo kazvarja. Tako ima vsa vas živeža za par dni. Zato pa pokažejo pri takem lovu divjaki največjo spre!ncst. Pa kako se jim neki posreči, da brez puške in brez p?ov pobijejo tako urno žival? To je bilo, kar jc najbolj zanimalo Paganela. Emu ali kazvar, ki mu pravijo domačini buli mu-rek, je žival, ki postaja od dne do clre bolj redka po avstralskih planjavah. Kazvar je velika, dva in pol čevlja visoka ptica, ki ima belo mero, zelo podobno puranovemu. Na glavi ima roženo ploščico. Njegove oči so svetlorrjave, črni kljun je zakrivljen navzdol. Na prstih ima mogočne kremplje. Krnjeve peroti, prave štu'e, mu ne merijo pomagali pri letanju. Perje, da ne rečemo raje puh, je temnejše na vratu in na pr ih. Kazvar ne more lelali. zato pa leče hitreje kakor najhitrejši konj na dirkališču. Vjcti ga moreš torej edino le z zvijačo, pa še zvijača mora bili premetena. Ko je Avstralec zaklical, se je deseterica divjakov razvila knl*or oddelek strelov. Nedaleč je bila občudovanja vredna ravnica, kjer so ra?Ue indigove rastline in mo 'rile vso okolico. Popotniki so se ustavili na robu gozda. Ko so se divjaki približali, se je splašilo pol du-cata nojev in zbežalo. Ustavili so se miljo daleč. Ko si jc bil prvi lovec te divjaške soseske natančno ogleda! novo zatočišče, je namignil tovarišem, nnj so ustavijo. Ubogali so ga in polegli po tleh, lovec pa je potegnil iz mrc;ve dvoje zelo spretno sešitih kazvar-jevih kož in si iih rateknM. Nato j0 začel bližati piioam, o^oua.lr.joč kazw»ija, ki išče hrane. SSSEIIŽS O t/5 R. p ° -i Cu .o £ T? N v i t f i « 13 ^ N > £ > o ca B N o K a CD a> y> ta O C 1 e C3 H 1 O J a f-, en a> > TO s o a G* • A O 5a TO i. ■M o TO S- co * M ti CS 55. O K s« s •»a «3 • • O zv. O O c u io > O N P. C ca C-' •rt B (m S ! O C* X uisms Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, cla je naš pre ljubljeni soprog, oče, brat, tast itd., gospod posestnik, bivši župan itd danes ob tri četrt na dve popoldne v starosti 53 let, previden s sv. zakramenti, nenadoma v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v sredo, 25. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Celovška cesta št. 34, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v različnih cerkvah. L j u b 1 j a n a , Šiška, 23. n ovembra 1925. Žalujoči ostali Brez posebnega obvestila »tunelska posojilnica ijuDljansRe olcoliee v L javlja tužno vest da je preminul nje dolgoletni odbornik, veleposestnik itd. v Spodnji Šiški Zaslužnemu pokojniku ohranimo trajen in časten spomin ani, dne 23. novembra 1925 Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karol čet ■ zdaiateli: dr. Fr. Kulovec. 'Jrcdnik; Franc Tcrsetflav, Povodom bridke, nenadne smrti nepozabne matere, sestre, tete, stare matere in svakinje, vdove, gospe Fran s Mm rol Po mM smo prejeli nebroj sožalj in se tem potom kar najprisrčneje zahvaljujemo vsem, zlasi častiti duhovščini, p. n. pevcem ter cenj. občinsvu, ki je v tolikem številu spremilo predrago po-kojnico k večnemu počitku. Št. Rupert, dne 21. novembra 1925. Rodbine: CIMERMAN, BREZOVAR, KO-STELEC, SEVŠEK in ŽELEZNIK. Naša tovarna izdeluje originalne Lutzove emajlne peči (okrogle in štirioglate), kamine, emajlne in lakirane štedilnike, naprave za segrevanje vode za kopalnice v zvezi s štedilnikom, dimna kolena in cevi, lične emajlne tablice in napise. Priporočamo svetovno znane proizvode, ki jih izdeluje naša tvornica edina v Jugoslaviji, solidno, lepo in trpežno, in vabimo cenjene interesente, da si osebno ogledajo v tovarni našo veliko zalogo. teci silMpsč! LBTZ U L|M!iH-liib,M3BllH2l blizu Gorenjskega kolodvora. Primeren prostor ta adaptacijo PEKARIJE v Ljubljani iSr.cro. - Naslov v upravi lista pod štev. 7885. eBc-ilirano posodo vs'. hvrst n d. u£e potrebšč ne na.trpe.nc; :e ter rajcencjic dcb.te pri tvrdki A. MI r. L -r> aFircK Glavn !r-! 5 Ood motor70 HP kompleten, z 10.000 krf re-zervariem za olie in prevoznim vozom za 10 kg, sc radi povečanja obrata proda. Motor je v obratu. — Vprašanje na šiev. 7857. VINSKA VELETRGOVINA V SLOVENIJI e V V A RO Sprejmemo samo strokovno in trgovsko popolnoma iz-vežbano moč. Stanovanje na razpolago — prejemki po dogovoru. — Ponudbe na ALOMA Cempany, Ljubljana, pod šilro: »VINO«. *5«BH!BHB3raHZ!BsaaB!3!3aaaa0Pn®»E»n«i C1 RJ g Miklavž — pride X g Kam??? V detajlno trgovino ^ g FRV.N DERENDA & Co, na Erjavčevi c. 2 g a ia sa H B B KAJ PRINESE? Oblačila iu čevlje za dečke, deklice in otroke po reklamnih cenah. KAJ NAJ STORIM? Hiti in kupi, dokler je še čas? n H B E3 B E! m Si TWW WH W "»'■"f W * W*> "I1*» "" " » ■* « " * B B B H T* S «3 KORUZO novo, zdravo blatfo, se dobi najceneje pri FRAN POGAČNIK - Ljubljana, Dunajska cesta 36. 7783 Kanarčke kupim, dobre pevce. Pismene ponudbe s ceno prosim na naslov: KERN, Ljubljana 7, Celovška cesta 90. 7870 25. novembra otvoritev modne in inanutakturne trgovine los. HorniCnilf MARIBOR, Slovenska ulica 10