GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO Štev. 2 Februar 1973 LETNIK XI. J/isN-i/£\N1 £-'NiIZ.48 din — 9.460 točk. Če preračunamo dodatek za delo v izmeni (nočno in nedeljsko delo) in to primerjamo s povprečno enomesečno plačo, preračunano na 184 ur, znaša skupni dodatek, izražen v odstotkih — 11,5 %>. Ker je po zakonu (samoupravnem sporazumu) določen dodatek v odstotkih od osnove, je poveče-van v absolutnem znesku le v primeru, če povečujemo o-snovo ali pa odstotek dodatka. Dodatek 441 cca 11.300 točk x 1,48 = 160,77 N din 495 cca 12.900 točk x 1,48 = 190,93 N din 570 cca 14.700 točk x 1,48 = 219,93 N din 725 cca 18.500 točk x 1,48 = 274,51 N din 814 cca 21.400 točk x 1,48 = 314,08 N din Če je po razporedu več ur, kakor jih imajo delavci dnevne izmene, pa so te ure Plačane. Tominc1 Niso osamljeni primeri, ko marsikdo s svojim delom vpliva, da dela nadure, katere potem opravičujejo na razne načine, ki so tako rafinirani, da jih odgovorni ne raziščejo, ali je bilo to res nujno potrebno, ali se ne bi dalo mnogo teh del opraviti v rednem delovnem času s ču- tom odgovornosti in z boljšo organizacijo dela. Odgovarja urednik: Strinjam se, da bi se mnogokrat dalo delo v nadurah urediti drugače •— z boljšo organizacijo dela, pa tudi z zavestjo •nas samih. Take in podobne zadeve naj bi po mojem mišljenju reševali v delovnih 'skupinah in na delavskih svetih OZD; rezultate takih razprav in odločitev pa bi posredovali v vednost vsem v »ALUMINIJU«. O čeladah v »Glinici« Tominc: Morda še odgovornim vprašanje: Zakaj v OZD »Glinica« nosijo drugačne, manj udobne čelade, kot v o-stalih OZD v tovarni in kako dolgo bo še ta razlika? Delavci, ki so nosili čelade za po-'skušnjo, so se odločili za vzorec »gozdne čelade«, ki je bila nemške izvedbe in povsem drugačna, kot je ta, ki jo danes nosijo. Prav bi bilo tudi, da bi nosili čelade vsi, ki jih po pravilniku morajo nositi, ali pa nihče, ne pa, da se delajo izjeme, katere odgovorni vidijo, pa nič ne ukrepaijo in s tem delajo manj vredne tiste, kateri čelade uporabljajo. Odgovarjajo: OZD »Glinica« za tip čelade, katerega uporabljamo v OZD »Glinica«, smo se odločili po poskusih in s soglasjem SVD. Nošenje čelad v OZD »Glinica« je za vse v OZD obvezno. Služba varstva pri delu: Da bi se delavci počutili varni pri svojem delu in da smo se izognili težjim poškodbam na glavah, je podjetje uvedlo nošenje zaščitnih čelad. Služba varstva pri delu je po nabavi dobila na vpogled pet vrst čelad. Te čelade smo posredovali posameznim obratom kot vzorec. Namen je namreč bil, da se obrati sami odločijo, katere čelade bi jim najbolj ustrezale. Na podlagi izbire oz. odločitve obratov smo tudi take čelade naročili. Zakaj smo se odločili za nakup domačih, zakaj ne nemških čelad? Prvič, ker so bile nemške čelade več kot za enkrat dražje, drugič pa zato, ker bi jih morali plačati v devizah. Navsezadnje pa, kar se funkcionalnosti tiče, so naše domače čelade prav tako u-strezne kot nemške. Morda še par besed v zvezi z uporabo — nošnjo zaščitnih čelad! Nedvomno je, da delavci na posameznih mestih, ki se pridržujejo tabelarnega dela pravilnika, upravičeno kritizirajo in negodujejo, zakaj vsi, ki bi morali, ne nosijo čelad. Nevzdržno je, da posamezniki, med temi so tudi nekateri vodje obratov, dovolijo krniti pravilnik o varstvu pri delu in ne nosijo zaščitnih čelad. Menim, da morajo prav vo- dilni in vodstveni delavci dajati vzgled ostalim članom kolektiva, ne pa, da je to obratno. Strinjam se, da je tabelarni del pravilnika pomanjkljiv in da ga je potrebno popraviti. Ne vidim potrebe za posamezna delovna mesta, da bi morali uporabljati čelade. Recimo avtomatika, elektro delavnica, strojne delavnice, itd., ko so delavci pri delovni mizi. Saj je vsako zaščitno sredstvo samo ovira, če ne služi svojemu namenu! Ne moremo pa dovoliti, da bi ključavničarji, električarji itd. hodili po obratih brez zaščitnih čelad, kjer so, oz., obstajajo povečane nevarnosti za ljudi. Tu pa moramo biti dosledni in ne smemo dovoliti, da nekaj ljudi jemlje ugled ostalim delavcem in se vede nedisciplinirano po obratih. Vsako neupoštevanje varnostnih določil je treba imeti za kršitev delovne dolžnosti in v tem smislu bi morali odgovorni vodje tudi ukrepati. Nič več zavesti in discipline ni pri uporabi zaščitnih očal. Kako težke in usodne so poškodbe na očeh — z lugom? Vsi vemo za posamezne obrate, kjer preti nevarnost politja ali obrizga z lugom. Vendar za nekatere ne pomagajo nobena opozorila, tečaji in preverjanje znanja iz varstva pri delu; ne nosijo zaščitnih očal in poškodbe na očeh so tu. Mojstri, kakor preddelavci, nosijo pri tem velik del odgovornosti, saj oni organizirajo delo in razporejajo delavce. Torej je normalno, da delavce opozarjajo in jim ne dovolijo delati brez zaščitnih sredstev. Priporočam odgovornim vodjem, da dosledno upoštevajo varnostna določila. Delajmo vsi na tem, da bo subjekt izločen kot vzrok za poškodbe in odpravimo potencialno možnost za invalidnosti delavca; le na ta način bomo krepili zdravstveno stanje naših članov kolektiva. Urednik: Jaz sem te dni o-sebno preizkusil čelade, ki jih uporabljajo v OZD »Aluminij«, OZD »Vzdrževanje«, OZD »Glinica« in OZD Skupne službe, vendar nisem mogel ugotoviti razlike pri nošenju. Vsaka čelada je, dokler se nanje ne navadiš, neprijetna zadeva. Vendar to odtehta, osebna varnost, V ZDA imajo v takih in podobnih tovarnah povsod, kjer preti nevarnost, pri vseh vstopih v objekt — napisano, kakšna zaščitna sredstva — morajo uporabljati. Brez teh zaščitnih 'sredstev je vstop prepovedan. Prekrški za neizpolnjevanje varnostnih predpisov so strogo kaznovani. V težkih primerih tudi z odpustom. Tominc: Zakaj zavajamo tovariše, ki so končali tečaj za VKV elektrolizerje, sedaj pa ni strokovnjakov, ki bi jim podali tehnološki postopek? Jih morda ne potrebujemo, ali morda nimajo pravih imen in priimkov? V vse pa lahko dvomimo. Smo jim nevoščljivi denarja? (Nadaljevanje na 5. strani) POPRAVEK V letošnji 1. številki tovarniškega glasila »Aluminij« je prišlo v tiskarni do napake. Na 5. strani v sestavku — Novembrske nezgode v OZD »Aluminij« — so bile v tabeli izpuščene naslednje številke: v vrsti — proizvodnja aluminija, pod kolono — oktober, na poti na delo — manjka številka ena (1); v vrsti — elektroliza »B«, pod kolono — oktober, na poti na delo — manjka številka ena (1); v vrsti — skupaj, pod kolono — oktober, na poti na delo — manjka številka tri (3) * Upokojenci ustanovili društvo Najmanj dve leti v sindikatu in krajevni skupnosti prisotna misel in želja, izražena na srečanju upokojencev ob tovarniškem prazniku in starejših občanov ob novem letu, je bila izpolnjena januarja, Upokojenci Kidričevega so ustanovili svoje društvo. Na zadnjem srečanju upokojencev TGA novembra, lanskega leta so izvolili iniciativni odbor; ta je prevzel nalogo, da pripravi vse potrebno za ustanovitev društva upokojencev. Delo je bilo zahtevno in obširno, toda iniciativni odbor ga je opravil v zelo kratkem času. Ob pomoči osnovne organizacije TGA, vodstva TGA in krajevnih organov je bila organizacija dobro izpeljana, zato je tudi ustanovni občni zbor društva upokojencev bil uspešen. 26. januarja ob 8. uri 'so se upokojenci TGA in krajevne skupnosti zbrali v dvorani Obrata družbene prehrane z namenom, da si ustanovijo društvo, izvolijo odbor in sprejmejo program za bodoče de- lo. pozdravnih govorih so navzoči izvolili 11-članski odbor in 3-članski nadzorni odbor. Predsednik društva upokojencev Kidričevo je Bogo HMELJNA, člani odbora pa so: Miloš PAJDIC, Jakob MURKO, Ernest SVENŽEK, ing. Anton GRAJF, Mirko KOSER, Ivan PREAC, Franc WEIKS-LER, Adolf VODUŠEK, Nevenka DROBNJAK in Ivan ELSNER. V nadzornem odboru pa so: Martin KISELAK, Jože GRADIŠNIK in Štefan RUTAR, Prva in na j večja naloga novega odbora je, da bo društvo upokojencev Kidričevo dobilo svoje klubske prostore. Novemu vodstvu in vsem članom želimo prav uspešno delo! Pozdravni nagovor in uvodno besedo je imel predsednik sindikata Viktor MARKOVIČ, nakar so izvolili organe občnega zbora. Zbor je vodilo delovno predsedstvo, katerega predsednik je bil Rudi SELAN. Poročilo o delovanju iniciativnega odbora, je podal predsednik tega odbora, Bogo HME-LINA. Občnemu zboru so prisostvovali: predsednik CDS TGA Adolf KOSI, tajnik OOS TGA Vojo VELICKOVIC, tajnik KS Matevž CESTNIK, predsednik KS Anton KOSI, republiški predstavniki, predstavnik občine in sosednjih društev upokojencev. Po daljši razpravi o delovanju društva upokojencev in -m- Upokojenci so zborovali.. . OBVESTILO Zdravstveni dom Ptuj — Obratna ambulanta v TGA Kidričevo — obvešča člane delovne skupnosti, da je aelovni čas obratne ambulante v času od 5. februarja 1973 dalje naslednji: obratna ambulanta bo poslovala od ponedeljka do petka in ob delovnih sobotah po naslednjem dnevnem redu: 3. nujne bolnike sprejemamo ves čas ordinacije; 4. od 14. do 15. ure opravlja obratna ambulanta dodatna dela, kot npr.: invalidske postopke, sprejeme na delo, administrativna dela. Ob delovnih sobotah ambulanta ne posluje. Nujne primere je treba javiti pri dežurni sestri, ki bo preskrbela — po potrebi — zdravniško pomoč. To velja tudi za vse ostale primere izven rednega delovnega časa v obratni ambulanti. Kidričevo,. 5. februarja 1973 1. redni čas ordinacije je od 7.30 do 14. ure; Sef obratne ambulante: 2. zdravstvene knjižice sprejemamo do 11. ure; Dr, Henrik Žlebnik Poglejmo resnici v oči (Nadaljevanje s 4. strani) Gltničarji in livarji -pred zaključnim izpitom Odgovarja vodja izobraževalnega centra: Tečaj za VKV elektrolizerje je bil organiziran skupaj za gliničarje in livarje kot »Tečaj za VKV delavce kemijsko - metalurške stroke«. Po programu se je tečaj končal maja lansko leto. Zataknilo se je le pri elektro-lizerjih, ker izobraževalni center ni mogel dobiti med našimi strokovnjaki predavatelje za podajanje predmeta »tehnološki proces«. Zaradi reorganizacije in ustanavljanja OZD so bili ti prezaposleni tudi v popoldanskem času in zato niso bili pripravljeni na še dodatne obveznosti. Na osnovi sklepa Odbora za kadre, družbeni standard in varstvo pri delu je pomočnik glavnega direktorja za tehnične službe uredil s strokovnjaki OZD »Aluminij«, da je izobraževalni center lahko organiziral nadaljevanje tega tečaja. Predavanja potekajo od 24. januarja tegai leta in je upati, da bodo prizadeti lahko opravljali zaključni izpit koncem marca ali v aprilu t. 1. Tominc: Imamo tudi mnogo del, ki so tako primitivna, zastarela. Z malo denarja bi lahko ta dela posodobili, če bi odgovorni imeli več posluha do neposrednih proizvajalcev, ki nakazujejo, kaj je treba nabaviti. Samo — vedno ostanemo pri tem izgovoru, ni denarja, kar pa, ni vedno res, mnogokrat pa s tem povzročamo škodo. Navedel bom par primerov v OZD »Glinica«, ki jo morda bolje poznam. Tukaj še vedno ročno 'strgamo in z lopato kopljemo vsedline iz raznih posod, jih ročno vozimo v samokolnicah ven, na prosto. Od tam pa spet ročno nakladamo na prikolico in ročno izpraznjujemo. Kje so tukaj zračni prebij alci, prenosni transporterji in mali grabež, kateri je lahko montiran na traktor, s katerim sedaj opravljamo prevoze. Drug tak primer je transportiranje apna, katerega uporabljamo za kavstifikacijo in dodatek k lugu. Zakaj vozimo apno v vrečah, ga ročno razkladamo, ročno praznimo, da se ga dobršen del razkadi? In še v vrečah osta,ne. Lahko bi pripeljali apno v cisterni, jo z zrakom izpraznili brez večjih muk, delovno silo pa, ki je že tako skrčena, uporabili za druga dela, katera sedaj zanemarjamo. in Transport apna usedlin v »glinici« Odgovarja direktor OZD »Glinica«: Mislim, da je pisec članka »Poglejmo resnici v oči« hotel opozoriti na probleme v našem kolektivu in prispevati svoj delež k hitrejšemu reševanju težav, ki se vsakodnevno pojavljajo. Vsekakor je pozitivno, da direktni proizvajalci odkrito in javno spregovorijo o problemih, s katerimi se srečujejo, kajti le tako jih bo mogoče hitro in uspešno reševati. Ne bom polemiziral s piscem prej omenjenega članka, ker mislim, da določena izvajanja pisca izhajajo iz premajhne informiranosti. Želim pojasniti dve stvari, ki spadata v področje OZD »Glinica«. Pisec članka navaja primer ročnega čiščenja raznih posod in se sprašuje, zakaj to delo ne mehaniziramo. Res je, da je čiščenje dekantatorjev, pralni-kov in drugih posod še ročno. Problem mehaniziranega čiščenja ni tako enostaven, kot si ga predstavlja pisec, saj je potrebno k reševanju tega problema pristopiti bolj kompleksno. Potrebno je dobro preštudirati delovni postopek, poiskati ustrezno mehanizacijo, potrebno je preštudirati spremembe na posodah zaradi dostopa do posod in v posode ter poskrbeti za varno delo. Ce vse to ni dobro preštudirano, lahko pride do nabave mehanizacije, ki ne bo ustrezala ali pa bo zahtevala še dodatno delovno silo. Nalogo za rešitev tega VDrašanja ima naša tehnološka priprava dela in prepričan sem, da jo bo uspešno rešila. Drugo vprašanje, o katerem želim spregovoriti, je vprašanje pisca, zakaj nabavljamo hidrirano apno v vrečah in ne v cisternah. Z uvedbo kavstifi-kacije povratne sode se je povečala poraba hidriranega apna. Zaradi razkladanja apna bi (bilo ugodno, če bi ga dobavljali v cisternah. Pri nas obstaja, možnost za praznjenje cistern pod vakuumom, cister- ne pa je mogoče prazniti z nadtlakom, iz česar izhaja, da bi morali pri nas predelati ves sistem naprav, kar pa bi občutno podražilo ves postopek kavstifikacije. Iz navedenega razloga smo se odločili za vreče, poleg tega bi še omenil, da bo količina apna manjša, ko bo porabljena vsa povratna soda, ki se je nabirala v času po ukinitvi sinter postopka 15. julija 1971 do uvedbe kavstifikacije v septembru lanskega leta. Zakaj vedno večja poraba električne energije? Tominc: Morda še vprašanje: zakaj je v naših elektrolizah vedno večja poraba električne energije, ki je faktor, kateri najbolj podraži proizvod. Kako dolgo že delamo za izboljšanje? Delali so razne eksperimente. Kakšni so bili rezultati? Ogromna finančna sredstva so bila za to uporabljena. Sedaj pa delamo na enak način, kot pred leti. Ne bi kazalo povedati resnice, zakaj mnogi dvomijo v strokovnost tistih, ki so tam delali ali še delajo; morda upravičeno dvomijo. So stvari, katerih se lotevamo, dovolj pretehtane in obdelane tam, kjer je to bolj poceni? Odgovorni urednik: Po sporočilu direktorja OZD »Alumi-Inij« bo na gornja in ostala vprašanja, ki se tičejo OZD »Aluminij«, prodala odgovor Komisija za proizvodnjo in poslovanje OZD »Aluminij«. Tominc: Še je ostalo nekaj stvari, o katerih še marsikoga boli, pa si ne upa ali noče reči. Tudi jaz sem mnoge vpra- šal, namesto koga drugega. Menim, da je .bolje vprašati sproti, kot pa, da gredo stvari v pozabo. Da bodo mnoge nepravilnosti odpravljene, so v veliki meri odgovorni člani ZK, ki bi se o stvareh morali pogovarjati odkrito z množicami, potem pa pravične in koristne predloge spravljati v dejanja, razširiti svoje vrste. Osnovni pogoj, da bi se vrste ZK še razširile, pa je čistost in samokritičnost članov ZK, da se rešijo oportunistov, ki so še živi in zasedajo taka delovna. mesta, za katere nimajo moralno-politične kvalifikacije in niso pripravljeni tako plesati, kot igra godba, ki je kajpak skupna. Vsemu temu pa bodo kos, če bodo imeli podporo v kolektivu in v občinskem komiteju, v katerem bi nedvomno moralo biti več duha Titovega pisma in sej republiškega sekretariata Zveze komunistov. Torej vso podporo tistim, ki se borijo za lepši in pravičen jutrišnji dan! Za samoupravno delavsko kontrolo Najprej se seznanimo zjnjenimi smotri naši Člani delovne skupnosti morda že vedo o tem, da je v zadnjem ČASU VSE VEC slišati o takoimenovani delavski kontroli v obstoječih organih SAMOUPRAVLJANJA. Iz mizarske delavnice Prav gotovo je to tako zanimiva zadeva, o kateri se splača zapisati vsaj nekaj besed, kajti prepričan sem, da bo prej ali slej tudi pri nas prišlo do takih razprav. Če kdo od članov naše delovne skupnosti zasleduje poročila o tem vprašanju na televiziji in v časopisih, potem je gotovo že slišal o delavski kontroli v samoupravnih organih. Menim, da je še kako dobro, če že sedaj zasledujemo razprave o tem vprašanju, ker nam bo to pozneje samo koristilo. Marsikomu se bo zdel naslov nekoliko čuden in si bo morda zastavil vprašanje, kaj je to sploh — delavska kontrola v Tovariš Andrej je prevzel funkcijo predsednika DS v OZD »Glinica« po odhodu prejšnjega predsednika, tovariša Janeza Sukiča. V svoji proizvodni enoti — Kotlarni — je dobro znan, saj je bil pred reorganizacijo DE predsednik sindikalne podružnice DE »Energetika«. Do nedavnega pa poverjenik sindikalne skupine v Kotlarni. V Andrej Gornik predzadnji mandatni dobi je bil član DS, v katerem je zastopal svojo proizvodno enoto. Letos bo imel pri nas že deseto obletnico prihoda v podjetje, vmes je bil na odsluženju vojaškega kadrovskega roka, od 1965, leta pa je neprekinjeno član kolektiva. Po poklicu je strojni ključavničar in dela pri vzdrževanju v Kotlarni. Že kmalu po končanem šolanju na ŽIŠ v Mariboru se je vpisal na Tehniško varilsko šolo, katero pa je zaradi bolezni moral opustiti. Vendar mu sla po znanju ni dala miru. Pozneje se je vpisal kot dopisni študent na TSŠ — strojni oddelek, kate- crganih samoupravljanja. V mnogih delovnih organizacijah širom po Sloveniji razprave o delavski kontroli že potekajo, domala najbolj pa izstopajo v delovnih organizacijah na Koroškem, saj v občinah Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Dravogradu in Radljah ob Dravi potekajo temeljite razprave o tem. Sprejeli so celo nalogo, da bi morali vsaj do konca februarja že izoblikovati določene predloge za organizacijo samoupravne delavske kontrole v taki obliki in s takimi delovnimi metodami, da bo lahko učinkovita v boju proti raznim kršitvam samoupravnih sklepov, torej v boju za utrditev samo- rega drugi letnik sedaj obiskuje. Doma je v Ptuju na Potrčevi cesti, kjer živi z ženo in dvema hčerkama. Na vprašanje, s kakšnim irnnjinVnm s.e ukvarja, se je samo nasmehnil in odgovoril: »Kakšen hobi bi pa še lahko imel poleg dveh hčerkic (3 in 5 let) in učenja?« Vendar je dodal, da je še vedno redni član moškega pevskega zbora »Svoboda« Kidričevo. O svojem delu v svojstvu predsednika DS pravi, da je to šele prav steklo, da je skorajda še prekratek čas za temeljito oceno o delu samoupravnih organov v novi organizacijski obliki. Vendar pa lahko reče, da je vodstvo OZD v vsakem primeru pripravljeno sodelovati z DS in komisijami. DS je imel dosedaj 5 sej, na .katerih so razpravljali, o problemih proizvodnje, o spremembah — dopolnitvah pravilnikov, o delovni disciplini. Predstavniki DS so sodelovali pri izvedbi referenduma o izenačitvi zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov. Precej dela je imela komisija za proizvodnjo in poslovanje, ki je usklajevala ocenitve delovnih mest in razpravljala o pravilniku o delitvi OD; skušala je ustreči vsem članom kolektiva v OZD. Največ neprijetnosti pri delu samoupravnih organov je vsekakor v tem, da OZD »Glinica« nima primernega prostora za seje, kar je vsekakor večja ovira kot pa delo članov v izmenah. Upati je, da bo z novo jedilnico, katero urejamo v sanitarnem poslopju, tudi to urejeno. Na koncu najinega razgovora je tovariš Gornik dejal, da usoda ali uspeh OZD ni v rokah samoupravnih organov in vodstva, ampak vsakega .posameznika. Prav vsak lahko s svojo* vestnostjo prispeva k boljšemu »jutri«. -čk- upravnih družbenih odnosov. Kot pri nas, tako tudi v mnogih drugih delovnih organizacijah potekajo priprave za u-stanavljanje TOZD, zato se tudi pri ustanavljanju takih delavskih kontrol zastavlja vprašanje, komu sploh zaupati delavsko kontrolo v delovnih organizacijah. Nekje seveda prevladuje mnenje, da bi take delavske kontrole morale biti tako pri delavskih svetih v TOZD kot tudi pri CDS, tam seveda, kjer že imajo vso stvar speljano tako daleč. Vsekakor pa je pri vsem tem dan največji poudarek skupni odgovornosti, ki je pri tem vsekakor v ospredju. Dosledno bo treba kontrolirati, kako so izvrševani in sprejemani sklepi samoupravnih organov in se dosledno boriti proti defektom v samoupravljanju. Doslej so namreč povsod tam, kjer so že razpravljali o samoupravni delavski kontroli, poudarjali, da mora ta postati organ celotne delovne skupnosti, strogo pa mora bdeti enako nad gospodarjenjem z dohodki kot tudi nad uresničevanjem pravic delavcev. Že iz tega pa je mogoče spoznati, kako pomembno vlogo bi naj imela taka samoupravna delavska kontrola, ki pa bo uspela le tedaj, če bodo v njej sodelovali še drugi dejavniki. Zato brez dvoma drži to, da bo uspešno delo mogoče zagotoviti le s tesnim sodelovanjem z drugimi službami in organi, ki bodo imeli nad vsem bolj temeljit pregled. Zato menijo, da bi vse to morali prav posebno tesno povezati s Službo družbenega knjigovodstva kot sestavnim delom samoupravne delavske kontrole. Slednja bi namreč v bodoče morala po slehernem pregledu poslovanja delovnih organizacij sproti obveščati o svojih ugotovitvah, predlogih in mnenjih samoupravne organe in delovne skupnosti. Že iz teh nekaj vrstic se da povsem jasno sklepati, da je smoter take samoupravne delavske kontrole predvsem v tem, da bi se v bodoče izognili slehernemu kršenju samoupravnih sklepov, da bodo morali biti ti sklepi dosledno izvajani, če so seveda povsem v skladu s samoupravnimi akti delovne organizacije in drugimi zakonskimi predpisi. Vsekakor pa moramo končno priti na kraj raznim mahinacijam, ki so se dogajale v mnogih delovnih organizacijah, kjer ni bilo vedno uspešne kontrole, da bi take zadeve pravočasno zatrli v kali. Tudi v naši delovni skupnosti se bomo morali takrat, ko bomo razpravljali o ustanovitvi take samoupravne delavske kontrole, /temeljito spoprijeti s tako akcijo in se je lotiti z vso resnostjo in odgovornostjo. Vsekakor ne bi bilo napak, če bi pred temi razpravami ali morda v času njihovega trajanja organizirali posebne seminarje za sekretarje delovnih organizacij in tudi za sekretarje organizacij Zveze komunistov, saj bo ta naloga prav gotovo izredno pomembna za ves delovni kolektiv; predhodno pa morajo biti vsi dobro pripravljeni in temeljito z vsem seznanjeni. Vsi skupaj si namreč moramo prizadevati, da bi kar najbolje izoblikovali razne predloge za organizacijo samoupravne delavske kontrole. Dosledno se je treba boriti proti vsem defektom v samoupravljanju in nikomur dovoliti, da bi iz delovne organizacije karkoli odtujeval brez vednosti članov delovne skupnosti in tehtno utemeljenih sklepov samoupravnih organov. Sicer ne bi mogli trditi, da se je kaj takega dogajalo v naši delovni skupnosti, toda ker vemo, da so pred nami zahtevne in odgovorne naloge, moramo biti vedno budni, predvsem še v času, ko sami dobro vidimo razne deformacije okrog nas in še mnogo česa, kar nima s pravim samoupravljanjem nobene zveze. Minule letne konference OOS v OZD in tudi letna konferenca TZS v TGA (o tem poročamo na drugem mestu), so nam dokaj jasno nakazale pomanjkljivosti v preteklosti, s tem pa že sočasno smernice za 19. januarja 1973 so se v sejni dvorani CDS zbrali delegati na letni konferenci sindikalne organizacije. Po izvolitvi organov konference so poslušali poročilo predsednika in o njem razpravljali. Od 50 delegatov je na letni konferenci bilo prisotnih 44 in 6 upravičeno odsotnih. Razprava rta konferenci je bila obširna, saj je trajala 3 ure. Na kancu so izvolili komisijo z nalogo, da pripravi zaključke letne konference. Te podajamo v skrajšani obliki: 1. Sindikalni delavci se morajo pred vsako sejo v važnejših stvareh posvetovati, s člani; to naj velja tudi za samoupravi j alce. 2. Sindikalne poverjenike moramo izvoliti v vseh delovnih grupah; te so po našem statutu najosnovnejša sindikalna celica). 3. Posebno pozornost morajo sindikalni in samoupravni organi posvetiti obveščanju članov kolektiva. 4. Poseben problem v naši OZD predstavljajo delovni invalidi. Naša dolžnost je, da z vodstvom in organi samoupravljanja /najdemo ustrezne rešitve. Vodstvo se bo zavzemalo za čimprejš-nie bonificiran j e delovnega staža v elektrolizah. 5. Konferenca je predlagala, naj bi v naši sedanji politiki kaznovanja sindikat o-mogočil vsakemu obtoženemu pravnega branitelja. V sedanji situaciji je strokovno usposobljena samo obtožba, obtoženec pa nima naše bodoče delo na vseh samoupravnih področjih. Prav bi bilo, da bi sleherni član naše delovne skupnosti v bodoče bolj sledil razpravam o samoupravni delavski kontroli po sredstvih javnega obveščanja, kajti to nam bo še kako koristilo v bodočnosti. Delavska kontrola bo v bodoče marsikaj spremenila, saj je prav gotovo tudi to eden od vzrokov in ciljev za njeno u-stanovitev. Zaradi tega morajo biti priprave za njeno ustanovitev načrtne in konkretne, nikakor pa ne kampanjske, ker bi s tem bilo vse že v samem začetka obsojeno na propad. Komu bo zaupana delavska kontrola in kako bo vse to izgledalo, trenutno točno ne bi mogli opisati, vsekakor pa bo to obelodanjeno v najkrajšem možnem času. Tako se bomo s tem vprašanjem vsekakor še srečali in kdaj drugič o njem zapisali kaj več. F. M. možnosti, da bi lahko s pomočjo svojega strokovnega zagovornika izpodbijal obtožbo. Ugotavljali smo, da se vse premalo zanimamo za razloge, zakaj je delavec storil prekršek, zato menimo, da bi morala ka.drovsko-so-cialna služba biti organizirana tako, da bi te probleme lahko sproti reševala. S primernim pristopom do človeka bi lahko kaznovanje omilili in v dokončni fazi bi zaradi večje produktivnosti dela imela koristi od tega tudi delovna organizacija. 6. V razpravi je bilo izkristalizirano mnenje, da bi naj naša delovna organizacija imela zdravnika, ki bi bil član kolektiva. Sindikat se bo zavzemal po samoupravnih organih in vodstvu podjetja za boljšo organiziranost in delo obratne ambulante. 7. Konferenca predlaga, da se tovarniški, zbor naj zavzame za večjo udeležbo pri članarini, ki bi naj ostala naši sindikalni organizaciji. Konkretno je bilo predlagano, da bi naj naši organizaciji ostalo 50 odst. članarine. Novoizvoljeni izvršni odbor sindikalne organizacije OZD Tovarne aluminija se je že sestal na prvi seji, kjer je izvolil za predsednika Franca Emeršiča, za tajnika Nežiko Mohorko in predsednike komisij. Na tej seji je razpravljal tudi o sklepih letne konference in jih potrdil. -in- Predstavljamo vam: Predsednik DS OZD „(linica" - tovariš Andrei Gornik LETNA KONFERENCA SINDIKATA OZD »ALUMINIJ«: Delavcu omogočiti strokovno obrambo POVSEM JE TREBA SPREMENITI SISTEM DELA V OOS 0 naših invalidih, zdravstveni rekreaciji delavcev in še Za nami so letne konference osnovnih organizacij sindikata v organizacijah združenega dela, prav tako pa tudi letna konferenca tovarniškega zbora sindikata naše delovne skupnosti. Medtem, ko smo v eni od prejšnjih številk našega tovarniškega glasila poudarjali pomen bodočega sestava sindikalnih vodstev, smo danes lahko že bolj konkretni, ker so nam znana prav vsa imena ljudi v novih vodstvih. Brez slehernega dvoma lahko trdimo, da je v teh vodstvih zopet opaziti pretežno večino ljudi, ki so že precej delali v sindikalni organizaciji, kar bi vsekakor morala biti tudi garancija za boljše bodoče delo v vseh organizacijah sindikata v OZD. Na letnih konferencah — tako v OZD kot tudi na konferencah TZS — so vsi udeleženci v razpravah enotno ocenjevali minulo delo in ocene dopolnjevali z mnenji in s konkretnimi predlogi za bodoče delovanje, ki mora sloneti povsem na sprejetih sklepih teh konferenc. Proizvajalci so na množičnih sestankih poudarjali, da so pričeli izgubljati zaupanje v delo sindikata, če sistema tega dela ne bomo spremenili; odločno so zahtevali korenite spremembe v samih vodstvih OOS v OZD in v tovarniškem zboruA Vsi 'sklepi letnih konferenc so izražali enotno mnenje in podporo članov pri bodočih akcijah sindikata, s trdnim prepričanjem, da bo leto 1973 nedvomno leto korenitih sprememb in premikov tudi na sindikalnem področju. Pohvalno je, da so, na primer, delegati na letni konferenci »Glinice« (verjetno tudi v drugih OZD) predvsem želeli vedeti, kakšno je bilo poslovanje v OZD »Glinica« v minulem letu in kakšne so perspektive za nadaljnjo proizvodnjo glinice; zanimali so se za normative in vzroke previsokih normativov, zastavljali so vprašanja o bodoči usodi kalcinacije I in me-šalnice, zahtevali so zaščito tam obstoječih strojev pred propadanjem in podobno. Vse to in še marsikaj drugega je dalo vedeti vsem, da naš proizvajalec ni zainteresiran samo za področje delitve dohodkov oziroma dohodkov, torej, da se še kako zanima, za ostale probleme, zavedajoč se, da je le tako mogoče pričakovati tudi rešitve obstoječih problemov — kot je delitev OD v delovni skupnosti. Zanimivo je tudi dejstvo, da so odločno zahtevali od odgovornih služb, da okrepijo kontrolo nad deli, kältere opravljajo razni zunanji sodelavci, kajti ni malo primerov, ko tako delo ni bilo v redu opravljeno ali pa je opravljeno površno in nestrokovno, čeprav moramo take storitve plačati, kot da so v redu in strokovno opravljene. Poudarjali so, da naša delovna skupnost ne sme biti nikakšna molzna krava za tiste, ki ne bi svojega dela v redu in pošteno opravili, kajti tudi taki sodelavci so dolžni sodelovati in pomagati pri reševanju naših problemov v zvezi s stabilizacijo in uspešnejšim vključevanjem v čimprejšnje odpravljanje negativnih pojavov v našem gospodar- Iz strojne delavnice aluminija stvu Naše odgovorne strokovne službe bodo zato morale okrepiti kontrolo nad opravljenimi deli, tako lastnih kot zunanjih izvajalcev, saj bo le tako mogoče govoriti o uspešnosti našega dela tudi na takih področjih, katerim smo doslej, žal, posvečali premalo pozornosti. Prav je, da so nas na take napake opozorili naši proizvajalci prav času, ki za marsikoga pomeni izredno težavno. preizkušnjo pri gospodarjenju. Mnogo premalo skrbi in .pozornosti smo posvečali našim delovnim invalidom, ki še ponekod delajo na določenih delovnih mestih, ki zahtevajo več dela in odgovornosti, česar pa ti sodelavci več ne zmorejo. To pomeni, da bo treba povsem načrtno delovati tudi na tem področju; to naj postane sestavni del nalog, katere si je določila naša sindikalna organizacija'. Res je to vprašanje boleče in mnogokrat zelo kočljivo, vendar bomo morali s skupnimi močmi in napori biti kos tudi tem problemom, zavedajoč se dejstva, da nam mora vedno največ pomeniti — delovni človek, ki je pustil v kolektivu mnogo svoje energije in zdravja v času svojega dela. S tem lahko takoj, povežemo vprašanje poslovanja naše obratne ambulante, oziroma, zdraviliške službe. Prevladalo je mnenje, da bi naša zdravstvena služba v podjetju morala veliko več časa posvetiti preventivi in ne delati samo na kurativi, saj se dogaja tudi to, da je prav zategadelj marsikatero, zdravljenje dolgotrajnejše, ker delavec ne gre pravočasno na pregled. Tudi na letni konferenci tovarniškega zbora sindikata je bilo poudarjeno, da odnosi na relaciji zdravnik —■ delavec niso urejeni in da zato večkrat prihaja do nehumanega pristopa zdravnika do holnika-proiz-vajalca Primeri, ki so bili na- vedeni, se ne bodo smeli ponavljati, saj to ne vodi k učinkovitemu zdravju naših delavcev, sami odnosi zdravnik — delavec pa bodo morali postati mnogo bolj humani. Na eni od letnih .konferenc v OZD je bilo tudi .poudarjeno, da bi morali biti delavci, ki delajo v izmenah in gredo iz nočne službe, vzeti naprej in da bi v tej smeri morali še marsikaj spremeniti. Prav ta>-ko bo na tej relaciji moral biti uveden takšen human odnos, da bo v zadovoljstvo o-beh, tudi v interesu naše delovne skupnosti, kajti delavec dobro plača svoje dajatve , za socialno zavarovanje in mora zato tudi biti sprejet in obravnavan po vseh virih, katere mu priznava ustava — brez kakršnegakoli razlikovanja in podcenjevanja. Sindikalne organizacije bodo morale povedati in zahtevati svoje, se odločno boriti za vse delavčeve osnovne pravice. Rekreaciji in prehrani članov naše delovne skupnosti je bilo na vseh sestankih in letnih konferencah posvečeno precej pozornosti, z zahtevo, da je delovnemu človeku potrebno nuditi tako rekreacijo, ki daje že vnaprej garancijo za uspeh; tega pa ni mogoče meriti samo v luči organizacije raznih izletov in podobnega, ker so prav taki izleti biti večkrat utrujajoči in niso imeli z rekreacijo sploh nobene zveze. To so bili razni izleti v oddaljene .kraje, ki so potem povsem izgubili svoj osnovni namen in smoter. V preteklosti smo temu posveča- Tolazba vidite, sem sedaj popolnoma zdrav«. Bolnik: »Da, da, toda vas je zdravil drugi zdravnik«. li premalo pozornosti, zato bo treba, v novih delovnih programih to področje precej bolje obdelati in se v okviru razpoložljivih namenskih sredstev sprejetih dogovorov tudi dosledno držati. O prehrani delavcev ali toplem obroku v tem sestavku ne bi več pisal, ker prav v tem času pripravljamo predlog, katerega bodo obravnavali v vseh OOS in DS po OZD. Potem se bodo odločili, kako ta problem urediti. Obveščanje je bilo poglavje zase in se je kot rdeča nit vleklo v vseh razpravah na letnih konferencah. Od slehernega člana samoupravnih organov in članov vodstev OOS v OZD in TGA zahtevamo, da dosledno in povsem konkretno prenaša pomembnejše sklepe in da se tudi predhodno posvetuje s člani — volivci, kateri so ga izvolili, zlasti še, če gre za pomembnejše zadeve, pri katerih mora odločati ves kolektiv. Seveda pa mora biti vse to v duhu naših sa.-moupravnih aktov in koristi podjetja kot celote. Razne oblike obveščanja je treba prilagoditi tako, da bo naš proizvajalec dosledno, povsem resnično in konkretno obveščen o vseh dogodkih. Sami vidimo, kako kvarno in negativno vplivajo razne govorice, ki so izmišljene ali prirejene po okusu tistega, ki jih iznaša, saj so zato člani kolektiva že kar lagodni do vsega. in se zato njihovo zanimanje do vsega v podjetju od-dvaja od naših skupnih želja, naporov in smotrov v proizvodnji. Ob navedenem pa je potrebno še enkrat poudariti, da je nujno potrebna sprememba v sistemu dela OOS v OZD in tudi v TGA. Preteklost nas je menda dovolj naučila in ne ustvarjajmo si nekakšnih iluzij, da nam bo vedno šlo tako naprej, kajti časi se hitro spreminjajo. Zato ne bi bilo prav, če bi nas prej ali slej čas prehitel, kajti takratno iskanje vzrokov in krivcev verjetno ne bi pomenilo nobene koristi več. Ce so člani sindikata na množičnih sestankih in letnih konferencah izražali željo po spremembi dela OOS, potem naj bo nam vsem to glavni napotek pri sestavljanju delovnih programov, ki pa morajo biti dosledno izoblikovani v skladu z našimi samoupravnimi akti in zakoni, pri čemer pa je seveda neobhodno potrebno sodelovanje vsega član-stva^ saj je vsa odgovornost za uspešno in '"lodno delovanje sindikata skupna in za vse e-naka — brez slehernih razlik. Če nekdo krši in omalovažuje delo sindikata, mu kot članu ne more biti mesta v organizaciji, ki je delavska, organizacija za zaščito koristi delovnega človeka pri njegovih vsakdanjih naporih za izvrševanje delovnih nalog. S skupnimi močmi v novem obdobju novega sistema dela OOS — bomo dosegli zanesljivo uspeh. F. M. V drugi polovici januarja je bil sestanek članov krajevne organizacije ZKS Kidričevo — z obširnim dnevnim redom. Člani so poslušali predavanje »JUGOSLOVANSKA IDEJA IN MEDNACIONALNI odnosi V JUGOSLAVIJI«. Predaval je Dimče STOJČEVSKI. Obravnavali so tudi vlogo osnovne šole v družbenem življenju. O obeh temah so tudi razpravljali. Na tem sestanku so obravnavali akcijski delovni prög- tega programa. bila pou/darjena aktivnost in Posebno pozornost bodo po- vodilo vsem akcijam bo pis- sodelovanje pri delu krajevne svetili izbiranju kadrov za demo predsednika Tita in. izvrš- skupnosti; to morajo člani ZK lo v družbeno-političnih orga-nega biroja predsedstva ZKJ. podpreti v vseh njenih progre- nizacijaii kraja. Napotil iz pisma se morajo sivnih prizadevanjih. Krajev- V programu je posebno po- KRAJEVNE ORGANIZACIJE ZK »DRAVSKO POLJE« — KIDRIČEVO ram, katerega je predložil sekretariat organizacije. Program je bil po razpravi v predloženi obliki sprejet, bralce pa želimo seznaniti s povzetki iz zavedati vse družbeno.-politič-r.e organizacije; člani ZKS bodo sodelovali in pomagali pri političnem delu v vseh organizacijah v kraju. Posebej je na organizacija ZKS bo koordinirala delo v SZDL in vseh drugih družbeno-političnih organizacijah krajevne skupnosti. glavje o delu in aktivnosti mladine, o aktivnosti članov ZK pri njenem delu. Skupaj z organizacijo mladine si bodo prizadevali, da Ibi vključili najboljše mladince v članstvo ZKJ. Delavni program obravnava tudi naloge in zadolžitve sekretariata organizacije. Poudarjena je tudi potreba po večji povezanosti s.komitejem občinske konference ZKJ in večji informiranosti o delu tega organa. Člani ZK morajo individualno spremljati, notranjo in zunanjo politiko ter se tako izobraževati, organizirana pa bodo tudi posebna predavanja za vse člane. Člani ZK se bodo zavzemali za čiraboljše samoupravne odnose v upravljanju s stanovanjskim fondom, zlasti še pri formiranju novih organov Stanovanjske skupnosti Ptuj. -in- STOJAN KERBLER: NOVI USPEHI IN PRIZNANJA V zadnjem času je naš sodelavec in član kolektiva Stojan Kerbler, diplomirani elek-troinženir, dosegel nekaj pomembnih uspehov in priznanj. Da je tovariš Stojan že svetovno znani mojster umetniške fotografije, vemo, danes vsi v podjetju. O njem pišejo vsi. večji jugoslovanski časopisi in strokovne revije širom, po sve- dila tudi žirija mednarodne razstave »Sedioli kontinent« v Šibeniku. Jugoslovanski foto klub, e-den najbolj aktivnih v državi, »Natron« iz Maglaja je našemu mojstru podelil spominsko medaljo in diplomo častnega člana za zasluge na fotografskem področju Maglaja. Ob prelomu leta jè zagrebška Ga- Lahko bi še in še naštevali, saj je praiv Stojan eden od najaktivnejših in najuspešnejših fotoamaterjev, kar jih pozna jugoslovanska umetniška fotografija. Naj navedemo samo, kaj je pisalo b njem »DELO« 3. februarja t.l. ! »Njegovi prikazi zgrabijo kot molitev ali kletev; pričevanja ponosne vdanosti ali neosve- ščenega zoprvanja enoličnosti in tegobam, ki jih prenašajo in jih morajo — ljudje s teh fotografij. To so v po eno sliko vtisnjene usode. Stojan Kerbler je izjemen fotograf preprostega, zlasti kmečkega človeka., zakoreninjenega in zvestega zemlji in navadam. Kerbler se je v tem virtuozno dovršil. Kljub skrajno izbranemu pretiravanja. Svečanost fotografiranja prenaša na svoje fotografije in radi jih bomo ime- li. Zapisal se je poslanstvu, ki zavezuje .. .«. Delež Stojanovega dela in u-stvarjanja je tudi v našem listu, saj se le malokateri tovrstni časopis lahko pohvali s »Mladost« tu. Ob .koncu lanskega leta. mu je Foto zveza Jugoslavije podelila diplomo .mojstra fotografije. Pravkar je prejel še eno prvo nagrado na 18. mednarodni razstavi fotografije v mestu Yakima v ZDA, na kateri je sodelovalo 169 avtorjev. Vsekakor izreden uspeh! Zlato medaljo mu je priso- lerija umjetničke fotografije »Croatia concert« organizirala razstavo, šesterice najboljših jugoslovanskih fotografov, med katerimi je tudi tovariš Kerbler. Na razstavi pod naslovom »OTROCI« j,e vsak sodeloval z 12 prispevki; štiri Stojanove pa vam tokrat predstavljamo. »Deklica s kruhom« »Gledalca« in hkrati spontanemu, tudi iz-ščiščenemu in preprostemu nadomeščanju ljudi pred objektiv v svetlobi dneva, sije iz njihovih fotografij avtorjeva pristna, plemenita, razumevajoča in čuteča strinai. Ves je človek, toda brez sentimentalnosti, udorljivosti, pretkanosti in tako kvalitetnim slikovnim materialom, na kar smo lahko res ponosni. K vsem doseženim uspehom, mu uredniški odbor iskreno čestita in mu želi še mnogo nadaljnjih uspehov pri njegovem umetniškem ustvarjanju.. -čk- ;'v. Ä' PREGLED DELA POŽARNO-VARNOSTNE SLUŽBE IN INDUSTRIJSKEGA GASILSKEGA DRUŠTVA V TGA KIDRIČEVO Vabimo tovarniške strokovnjake V POŽARNO-VARNOSTNI PREVENTIVI DELA 5 GASILCEV. DELO JE PORAZDELJENO NA IZMENE. Dolžnost dežurnega gasilca .je, da kontrolira po obratih, odpravlja pomanjkljivosti, ki bi laihko vplivale na nevarnost za nastanek požara., kontrolira ročne gasilne aparate, jih polni, poučuje delavce, kako ravnati z njimi in za. katere vrste požarov so določeni aparati ■najbolj uspešni za gašenje. V letu 1972 je bilo napolnjenih 148 ročnih gasilnih aparatov, od tega 96 PH-T 15, 42 CO2 in 10 S 9. Ročne gasilne aparate PH-T 15 polnimo sami in z njimi nimamo posebnih preglavic, razen v zimskem • času, ko temperatura pade pod O0 C. Najtežje je kontrolirati CO2 aparate, ker so ventili zelo slabo izdelani, servisna služba pa tudi ne opraviči zaupanja. So primeri, da so aparati opremljeni s plombami, rok polnjenja je zelo kratek, a ugotovimo, da je aparat popolnoma prazen. Konkretno: 1. decembra 1972 ob 15. uri je nastal požar v .kalcinaciji II na kotalkah. Ročni gasilni aparati, ki so nameščeni v tem objektu, ;so bili napolnjeni 29. septembra 1972. •Od 5 CO2 aparatov je deloval le eden in še ta — delno. Aparati so 'bili zsblombirani. Ročne gasilne aparate CO2 polni za nas Zavod za požarno in reševalno službo Celje. Ta konkreten podatek sem navedel, ker večkrat pride do negodovanja na račun gasilcev, a gasilci praktično niso nič krivi. Večkrat se dogaja, •da ročne gasilne aparate delavci izpraznijo brez potrebe, a to ne sporočijo gasilski službi. Dogaja se tudi, da posamezni delavci demontirajo kolesca ali ročaje z gasilnih aparatov. Požari v letu 1972 24. 2. 1972 — goreli elektro kabli v kalcinaciji II, 3. 3. 1972 — goreli elektro kabli v elektrolizi — hala B, 26. 3. 1972 — gozdni požar ob skladišču mazuta; povzročitelj požara je bila lokomotiva, 3. 4. 1972 — sodelovali pri požaru v Jablanah, 27. 4. 1972 — gorelo olje v livarni pod indukcijsko pečjo. 21. 7. 1972 — požar na kablih na žerjavu v elektrolizi 8 — hala B, 15. 9. 1972 — goreli elektro kabli na indukcijski peči v livarni, 19. 9. 1972 — manjši požar v kalcinaciji II — gorele kotalke, 11. 10. 1972 — v kotlarni gorel mazut pri nizkotlačnih kotlih, 16.10. 1972 — začetni požar v skladišču vnetljivih tekočin, I, 12. 197,2 — požar v kalcinaciji II, gorelo pri kotalkah, 6. 9. 1972 — črpali vodo iz o-mehčalniee vode — zaradi mazuta, remonta. Tu naj omenim požar, ki je nastal 16. oktobra 1972 v skladišču vnetljivih tekočin. Vskladiščena je bila večja količina vnetljivih tekočin I., II. in III. nevarnostne stopnje. Ob prelivanju je prišlo do požara zaradi nepojasnjenega vzroka. Delavec — skladiščnik je dobil opekline po obrazu. Vnelo se je okrog 20 litrov bencina v neposredni bližini polnih sodov z vnetljivimi tekočinami, tako da je obstaja'-la velika nevarnost, da bi se sodi segreli in bi nastala eksplozija. Vsa sreča v nesreči je bila, da sta v tem času bila v bližini Milan Mojzer, predsednik industrijskega gasilskega društva, ki je vešč gašenja- požarov, saj je gasilec že od leta 1935 —• in voznik avtomobila Franc Gerečnik, ki je tudi že v poklicu nekoliko seznanjen s tehniko gašenja. Pohvala o-bema tovarišema je še večja zato, 'ker sta se sama izpostavila veliki nevarnosti. Navzočih je bilo tudi več ljudi, ki; pa so dogodek samo opazovali iz varnostne razdalje. Za skladišče take kapacitete to ni primerna lokacija; saj je v neposredni bližini 'sanitarno poslopje z obratno ambulanto, v kateri je večje število ljudi. Če bi prišlo do eksplozije, bi verjetno bili prizadeti ti prostori in obenem ljudje, ki so bili v njih. Naj omenim, da zasedba delovnega- mesta »skladiščnik z vnetljivimi tekočinami« ne u-streza osebam, ki so na tem delovnem mestu; ita nimata za to potrebne kvalifikacije iz požarne preventive od pristojnega organa, razen enega, ki ima delno kvalifikacijo. Priporočam vodji skladišča, da to zadevo uredi po požarnovarnostnem inšpektorju pri SO Ptuj. Industrijsko gasilsko društvo v tovarni šteje 35 operativnih gasilcev, kar po številu zadostuje za potrebe tovarne, po kvalifikacijah pa ne, saj je v društvo včlanjen le en inženir in tehnik, kar je vsekakor premalo, da bi obvladali vso tehnologijo s področja požarnega varstva. Društvo bi želelo, da bi se mu pridružili strokovnjaki elektro stroke in kemije, ker prav na tem področju zaostajamo. Operativa ne misli s tem, da bi strokovnjaki, ki jih tako potrebujemo, bili vključeni v o-perativno delo, na vajah .ali ob požarih, pač pa, dia bi člane usposobili za gašenje požarov — predvsem tam, kjer je prisotna elektrika in razni plini;. Sestava gasilskega društva po gasilski strokovnosti je naslednja: 1 gasilski višji častnik, 1 gasilski višji častnik I. stopnje, 4 gasilski podčastniki I. stopnje, 2. gasilska podčastnika, 22 gasilcev I. stopnje in 5 gasilskih pripravnikov. Industrijsko gasilsko društvo ima svoj požarni okoliš, strogi okoliš pa je tovarna, s tovarniškimi objekti izven žice (družbena prehrana, kino dvorana in garaže v naselju I), kakor tudi gozdovi, last tovarne. Ker pri krajevni skupnosti Kidričevo ne obstaja gasilsko društvo, je industrijsko gasilsko društvo prevzelo v svoje operativno požarno področje tudi naselje I in naselje II, grad, Staro postajo in vas Nji-verce. Mislim, da ni potrebna večja obrazložitev o tem, kot je to. da tukaj stanujejo večinoma naši delavci, katerih težko pridobljeno premoženje ne moremo prepustiti stihiji požara. Na klic »na pomoč« od delavcev milice sodelujemo pri raznih akcijah — tudi izven tega okoliša, pač pod pogojem, da je v tovarni dovolj gasilcev, dovolj gasilskega orodja in gasilnih sredstev. Industrijski gasilci sodelujejo kot prostovoljna enota tudi na raznih tekmovanjih (med-tovarniška, občinska in republiška). Na itakih tekmovanjih si gasilci pridobijo precej znanja, katerega uspešno izkoristijo Nezgoda na poti v službo »Ne morem vam obvezati zlomljene noge, sem namreč živinozdravnik«. »No, saj jaz pa sem osel, ker sem šel pijan v avto!« KURENT — ta predstavnik nepotvorjene šegavosti in pristnega ljudskega veselja — se bo kmalu spet pojavil na VELIKEM KURENTOVANJU na ptujskih ulicah. Bližajo se namreč pustni dnevi in tako bo spet oživel ta stalen sinonim pustnega humorja v naših krajih. pri raznih operativnih akcijah. Društvo ima tedensko po enkrat praktične va.je ali teorijo iz gasilske literature. V letu 1972 je bilo 50 rednih vaj; vaje so bile kar zadovoljivo obiskane, tekmovalna desetina na je imela še 12 izrednih vaij za priprave na republiško tekmovanje v industriji. Desetina je zasedla med 62 desetinami 32. mesto, kar je zadovoljivo v tako ostri konkurenci. Sestava industrijskega gasilskega društva TGA »Boris Kidrič« Kidričevo po funkciji v društvu, po gasilskem strokovnem činu, po kvalifikaciji izven, društva, stairositi in letih staža v gasilstvu: 1. Milan MOJZER, predsednik društva, gasilec I. stopnje, VKV mizar, star 58 let, gasilec od leta 1935. 2. Andrej TOPLEK, poveljnik društva, višji gasilski častnik, gasilski tehnik, star 50 let, gasilec od leta 1947. 3. Ferdo ZUPANČIČ, tajnik društva, gasilski podčastnik I. stopnje, kovinostrugar, stare 40 let, gasilec od leta 1957. 4. Alojz MAJCEN, podpoveljnik društva, gasilski častnik I. stopnje, poklicni gasilec, star 43 let, gasilec od leta 1948. 5. Anton KOKOL, član upravnega odbora društva, strojni referent, gasilec I. stopnje, strojni tehnik, star 54 let, gasilec od 1947. leta. 6. Stane TÖNEJC, član nadzornega odbora društva, gasilec I. stopnje, dipl. inženir strojništva, star 67 let, gasilec od leta 1947. 7. Rudi ARNEJČIČ. predsednik nadzornega odbora, strojnik-gasilec I. stopnje, KV šofer, star 54 let, gasilec od leta 1964. 8. Otmar VEDLIN, član upravnega odbora (sanitarni referent), gasilec I. stopnje, PKV gliničar, star 43 let, gasilec oa leta 1960. 9. Frido KRNEZA, vodnik voda, gasilski podčastnik I. stopnje, poklicni gasilec, star 47 let, gasilec od leta 1948. 10. Ivan JUS, vodnik voda, gasilski podčastnik I. stopnje, poklicni gasilec, star 51 let, gasilec od leta 1948. 11. Tomaž MILOŠIČ, član upravnega odbora, gasilec I. stopnje, strojevodja, star 53 let, gasilec od leta 1954. 12. Viktor ŽNIDAR, član upravnega odbora (šofer-strojnik), gasilec I. stopnje, KV gliničar, star 38 let, gasilec od leta 1952. 13. Matevž SKOK, član upravnega odbora (praporščak), gasilec I. stopnje, KV varilec, star 46 let, gasilec od leta 1957. 14. Albin RANFL, član, gasilec I. stopnje, PKV elektrolizer, star 47 let, gasilec od leta 1957. 15. Avgust ZEMLJIČ, član upravnega odbora star 40 let, gasilec od leta 1957. 16. Drago DODLEK, član, šofer, gasilec I. stopnje, KV strojni ključavničar, star 42 let, gasilec ocl leta 1958. 17. Alojz ROZMAN, član, gasilec I. stopnje PKV gliničar, star 37 let, gasilec od leta 1960. 18. Ciril KUŽNER, član, gasilec I. stopnje, žerjavovodja, star 52 let, gasilec od leta 1961. 19. Vinko SVENŠEK, desetar, gasilski podčastnik I. stopnje, PKV elektrolizer, star 38 let, gasilec od leta 1961. 20. Djuro HORVAT, član, gasilec I. stopnje, vratar, star 48 let, gasilec od leta 1964. 21. Geza VITEZ, član, gasilec I. stopnje, KV kovač, star 45 let, gasilec od leta 1964. 22. Anton KOKOL ml., član upravnega odbora, gasilec I. stopnje, kovinostrugar, star 26 let, gasilec od leta 1964. 23. Franc GODEC, član, gasilec I. stopnje, PKV elektrolizer, star 23 let, gasilec od leta 1968. 24. Avgust ŠIBILA, član, gasilec I. stopnje, elektrolizer, star 30 let, gasilec od leta 1969. 25. Franc ŠTEFANČIČ, član, gasilec I. stopnje, PKV elektrolizer, star 27 let, gasilec od leta 1968. 26. Ignac MILOŠIČ, član upravnega odbora,, gasilec I. stopnje, ključavničar, star 26 let, gasilec od leta 1964. 27. Jože ŠKRILA, član, šofer, gasilec I. stopnje, elektrolizer, star 30 let, gasilec od leta 1966. 28. Ivan ŠKRILA, član, gasilec I. stopnje, KV zel. transp. delavec, star 29 let gasilec od leta 1966. 29. Franc PRIMOŽIČ, član, gasilski pripravnik, delavec, star 22 let, gasilec od leta 1970. 30. Jože ŠTEFANČIČ, član, gasilski pripravnik, PKV elektrolizer, star 24 let, gasilec od leta 1970. 31. Marjan RAMPRE, član, gasilski podčastnik, KV elektroinštalater, star 23 let gasilec od leta 1970. 32. Vinko M,LOŠ!Č, član, gasilski podčastnik, KV elektroinštalater, star 20 let gasilec od leta 1971. 33. Zvonjf? „KAJjC član, gasilec I. stopnje, fcavmčar' star 24 Jet' gasilec od leta 1965. 34. Zvonko LESKOVAR, član, gasilski pri- SdTeta' 197iaVeC' Star 22 'et' gasileC 35. ** iPlu!LEn' č'an' 8a5'bki pripravnik, leta 1972 ° 'Zer' S,ar 38 let' Sasllec od S tem je podana bežna, slika o delovanju industrijsko-gasil-skaga društva v TGA Kidričevo za leto 1972 in o njegovem sestavu. AT Uspehi, Krajevna skupnost Kidričevo je lansko leto nedvomno zaključila z uspehom, kateremu ni prigovora in na katerega so lahko ponosni prav vsi občani, ki so vložili mnogo truda in sredstev za čimboljšo urejenost svojega kraja ali določenega območja, na katerem živijo. Čeprav ne bomo mogli nanizati prav vsega, kar je bilo lani storjenega, pa je vendar prav, da malce obudimo spomine tudi za nazai, ne morda zato, ker bi hoteli kogarkoli popularizirati, temveč zato, da bi nam vsem doseženi uspehi dali še več volje in poleta za reševanje še preostale problematike. Ena od prav gotovo največjih zmag in uspehov, ki jih je krajevna skupnost dosegla, je bilo asfaltiranje cest v Apačah, Njivercah, naselju Kidričevo II, tudi v naselju Kidričevo I in od železniške postaje do glavne ceste. Prav gotovo je bila velik uspeh brez dvoma tudi proslava 60-letnice rojstva in 19. obletnice smrti revolucionarja — B. Kidriča, katera je tudi dala povod za to, da sta krajevna organizacija SZDL in ZB Kidričevo sklenila predlagati svetu krajevne skupnosti, da bi naj letos začeli še z eno množično akcijo, pri kateri bi naj sodelovali prav vsi občani krajevne skupnosti. Že v prejšnji številki je bilo napisanih nekaj vrstic o uspehu pobiranja sredstev med občani, kjer je bilo tudi obljubljeno, da bomo vse naše člane kolektiva in bralce o tej veliki in pomembni akciji sproti obveščali, pray, o vsem, kar se dogaja na tem področju. ZAHVALA Ob nepričakovani, prerani izgubi dragega moža in očka MILANA ULESA se iskreno zahvaljujeva njegovim sodelavcem iz OZD Elek-troobrat: tov. Jožetu Šeguli, Mirku Adamčiču, Benu Vehovarju in Ivanu Krajncu, tovarniškemu odboru sindikata, godbi na pihala, pevskemu zboru, vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, okrasili njegov prerani grob z venci in cvetjem, govornikom za poslovilne besede in vsem, ki so nama izrekli sožalje in so sočustvovali z nama. Žalujoča žena Marija s sinom Milanom ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi ljubljenega moža in očka MIRKA PETKA iz Nove vasi pri Ptuju se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Predvsem se zahvaljujemo osnovni organizaciji sindikata TGA Kidričevo za izkazano pomoč, pevcem, godbi, govornikom in sodelavcem TGA Kidričevo, nadalje združenju šoferjev in avtomehanikov Ptuj. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga spremljali na zadnji poti, z nami sočustvovali in mu darovali cvetje. Žalujoči: žena Angelca, hčerki Jelka, Nadica, bratje in sestre z družinami in ostalo sorodstvo AKTIVNOST NA VSEH PODROCllH katerim dodajmo nove! Danes lahko dodatno sporočimo še to, da se je vsota zbranih sredstev povečala že na 18.000 N dinarjev (toliko je bilo sredstev na dan 4. januarja 1973, ko je odbor za postavitev spomenika imel svojo IV. redno sejo); torej je vsekakor že dovolj jasno povedano, kako poteka ta akcija. Ob tej priložnosti bi omenil še to, da je odbor na tej svoji seji med drugim obravnaval tudi osnutek značke, katerega je izdelala ena od učenk šole »Boris Kidrič«, ga tudi sprejel in sklenil, da je treba najti najugodnejšega ponudnika, ki bi značko izdelal, da bi jo pričeli prodajati tudi po raznih šolah, s katerimi ima šola »Borisa Kidriča« tesne bratske odnose. To velja predvsem za šole iz bratskih republik. t Prav posebno zanimiva je bila razprava glede določitve lokacije, na kateri bi naj stal spomenik pokojnemu Borisu Kidriču. Že na eni öd prejšnjih sej so se namreč predstavniki družbe-no-političnih organizacij sporazumeli, da je najbolj primerno mesto med zdravstvenim domom in osnovno šolo, medtem ko so pozneje prispeli tudi predlogi občanov, da bi naj spomenik stal od glavni cesti in trgovini — ob pešpoti proti tovarni. Ker so bila mnenja deljena, je bila še najbolj ide-< alna rešitev v tem, da bi izvedli med občani anketo, s katero bi se naj občani dokončno odločili za prostor, na katerem naj bi stal spomenik. V času, ko pišem ta sestavek, anketa še vedno traja. Ne bi bilo prav, če bi izpustil še nekaj, kar je storila krajevna skupnost za svoje starejše občane. Že pred dvema letoma je bilo sklenjeno, da bo ob koncu leta organiziran sprejem za starejše občane, da bi tako_ nekako ohranili zvezo med starejšimi in mladimi. Prvi tak sprejem pred dvema letoma je bil zelo dobro pripravljen, vendar so, žal, takrat prišli v poštev le tisti, ki so bili starejši od 70 let. Zato je svet krajevne skupnosti sklenil, da za_ drugo srečanje pridejo v poštev starejši občani od 60 let dalje. Zato je tudi bilo na drugem sprejemu, ki je bil 26. decembra 1972 v veliki dvorani TGA, na seznamu kar 260 starejših občanov. Žal, vsi niso mogli priti, ker je bolezen tudi v njihovih vrstah močno gospodarila — predvsem gripa. Lep kulturni priigram, ki so jim ga pripravili otroci iz vrtca in osnovne šole, jih je zelo razveselil, predsednik krajevne skupnosti pa se jim je v krajšem nagovoru zahvalil za ves njihov prispevek za razvoj in uspehe, ki so bili doseženi na celotnem območju krajevne skupnosti — tudi z njihovo pomočjo. Ob skromni zakuski so šestim najstarejšim podelili darilne pakete, prav tako pa tudi šestim najbolj socialno ogroženim. Seveda pa je vse to le delček tistega, kar je bilo storjeno v lanskem letu, o čemer so se lahko prepričali predvsem vsi tisti, ki stanujejo v naselju I ali II. Omeniti moramo namreč, da zelo dobro delujejo novoformirani krajevni odbori na vseh območjih krajevne skupnosti, saj so prav ti mnogo pripomogli k boljšemu in načrtnejšemu urejanju svojega kraja, ki tako vse bolj spreminja, iz leta v leto, svojo zunanjo podobo. Ne gre prezreti prizadevanja sve- ta krajevne skupnosti za tem, kako čim-prej urediti rekreacijski center, pri katerem je vsekakor največ poudarka na novem bazenu olimpijskih razmerij; ta bi za Kidričevo pomenil mnogo več, kot si to nekateri danes predstavljajo, saj je to „najbolj konkretno videti in občutiti v kopalni sezoni, ko so vroči dnevi in je sedanje letno kopališče zares mnogo — mnogo premajhno. Še in še bi lahko naštevali, toda prav gotovo je mnogo bolje, če govorijo dejstva, ki so vidna in katerih ni mogoče zanikati, niti jih prikriti. Ne navsezadnje je tudi zelo pomembno izredno tesno in dobro sodelovanje med krajevno skupnostjo in družbenopolitičnimi organizacijami, kar še predvsem velja za SZDL, čeprav nekateri takega sodelovanja ne vidijo ali pa ga nočejo. Prav bi bilo, da bo tako in še močnejše sodelovanje utrjevano tudi letos in da bi se prav vsi skušali prizadevati čimlepše in čimbolje urediti svoj kraj — svojo krajevno skupnost. Še je problemov, ki čakajo rešitve, predvsem še nekaj odsekov cest za asfaltiranje; ti bi naj prišli na vrsto verjetno še letos, toda za to so potrebne uspešne akcije. Če bo tako, potem bomo tudi v bodoče lahko govorili o novih doseženih uspehih na vseh področjih krajevne samouprave. F. M. RDEČI KRIŽ TGA KIDRIČEVO Bojan Stanič daroval kri 27-krat Zadnje krvodajalske akcije, 5. decembra 1972, se je udeležilo 26 članov našega kolektiva: Peter Čulibnk, Bojan Stanič, Anton Žerak, Franc Brat-tuša, Jakob Zajšek, Vinko Do-večar, Jože Predikaka, Tomo Miličevič, Mirko Mernik, Anton Malek, Ivan Munda, Marjan Serdinšek, Franc Klinger, Lovro Za.jšek, Ivan Kosi, Martin Ivanuša., Daniel Colnarič, Mirko Medved, Janko Reš,. Viktor Bigec, Stefan Bezjak, Anton Kokol, Anton Medved,. Vinko Klasinc, Janez Kristo-vič, Franc Drevenšek. Zelo razveseljivo je to, da so-se te akcije udeležili zopet novi krvodajalci, ki so pravilno-doumeli njen pomen. Zavedajo se, da se težke promptne in obratne nesreče dogajajo nepričakovano in — na žalost — zelo pogosto. Dostikrat je tako /hudo, da ponesrečenec potrebuje za obstanek pri življenju tudi po več litrov krvi. Ne mislimo, koliko oseb je potrebnih za to količino krvi, če je ob vsaki akciji odvzeto-krvodajalcu povprečno 350' Podpirajmo razvoj tudi na kulturnem področju Krajani Kungote - dober vzgled gramov. IZDAJA CENTRALNI DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO UREDNIŠKI ODBOR: Franc Vrlič — predsednik, člani: Ivan Mazera, Vlado šerc, Konrad Rižnar, dipl. Inž. Stojan Kerbler in odgovorni urednik tovarniškega časopisa — Stane Tonejc, dipl. inž. Tisk: 2GP »Pomurski tisk« v Murski Soboti. Člani kolektiva In upokojenci dobivajo list brezplačno. Rokopisov in slik ne vračamo. TOVARIŠ BOJAN STANIČ JE DAROVAL KRI ŽE 27-krat V naši delovni skupnosti je zaposlenih tudi precejšnje število delavcev iz krajev Kungota in Apače, torej z dveh območij KS Kidričevo, kateri pa sta po svoje zelo zanimivi, predvsem še zaradi svoje izredne aktivnosti na področju kulturno-prosvetne dejavnosti. Te igra,me krvi vsak zdrav državljan 3 do 4-krat letno-lahko pogreša in jih tudi nadoknadi brez .bolečin in v zelo kratkem času. Sodelavec, mogoče bi ravno grami tvoje krvi pripomogli, da bo ozdravel poškodovani oče ali mati ali pa bi zadostovali za menjavo, katero potrebujejo težko pričakovani novorojenčki. Prijavi se torej poverjeniku v svoji delovni enoti za naslednje akcije 28. februarja in 21. marca 1973. Še hvala za prostovoljne prispevke, posebno v upravi, in za članarino, čeprav jo večina nas plačuje v krajih prebivališča. N. M. Minuli občni, zbor kulturno-prosvetnega društva v Kungoti je pokatzal, da je v tem kraju praktično vsa vas vldjuče-na v kulturno življenje. V vasi Apače pa so ustanovili novo KPD z veliko željo, da bi si čimprej postavili kulturni dom, kateri bi vaščanom služil za/ razne prireditve, sestanke in podobno . Toda omenimo najprej nekaj zanimivih podatkov o delovanju KPD Kungota, zabeleženih na njihovem občnem zboru. Medtem ko v vasi že obstajata moški pevski zbor in dramska sekcija, pa so se na občnem zboru dogovorili, da bodo ustanovili še harmonikarsko sekcijo, šahovsko sekcijo, nadalje mešani mladinski in pionirski pevski .zbor, pa še in še. Ti skromni podatki pa dovolj zgovorno dokazujejo veliko voljo in požrtvovalnost vaščanov tega kraja, ki se povsem zavedajo, da je treba, poleg vsega ostalega skrbeti tudi za kulturno življenje in da je prav tej panogi potrebno dati vso podporo. Mnogi člani naše delovne skupnosti, /ki žive na, širšem območju KS Kidričevo, dobro poznajo ta .kraj in vedo, da so si občani, s prostovoljnimi prispevki in delom postavili lep /kulturni dom v katerem so razne prireditve, sestanki in zbori. Ko so razpravljali o delovnem programu za bodoče, so, sočasno predložili predračun stroškov za razna dela pri urejanju dvorane, v kateri nameravajo urediti oder, ogrevanje /prostorov, inventar in podobno; precej so uredili že do- slej, za to, kar pa še bodo, bi potrebovali po predračunu celih 14 milijonov din. Vsekakor vseh sredstev ne bodo mogli dobiti letos, zato pa bodo s tistimi, katere bodo dobili, u-redili najprej najnujnejše znotraj doma. Pri tem jim foo. finančno pomagala občinska zveza kultur,no-prosvetnih društev in po njej morda tudi ostali,, sami bodo zbrali določen del sredstev, računajo ,pa tudi, še /na pomoč drugih organizacij in društev. Že dosedaj jim je precej pomagala KS Kidričevo, s skromnim deležem v obliki dotacije pa je soudeležen že tudi naš kolektiv. Vsekakor pa je tudi v bodoče dolžnost nas vseh, da podpremo take in podobne akcije, ki so, poleg urejanja/ osebnega standarda, še kako potrebne nam vsem! Kot sem že uvodoma omenil, pa tudi na drugem koncu KS n,e stojijo križem ro/k, ampak pridno delajo, saj so pred nedavnim ustanovili kulturno-prosvetno društvo v vasi; vanj se je včlanilo precej vaščanov. Kot prvo nalogo so si naložili izgradnjo kulturnega doma, v vasi, saj sedaj praktično nimajo nobenih prostorov za nadaljnji kulturni razvoj. Za izgradnjo takega doma bi morali imeti vsaj 60 starih milijonov dinarjev, vendar so se dogovorili, da bi ga zgradili za polovično vsoto, za okrog 25 do 30 starih milijonov, če bodo seveda naleteli na tako razumevanje vaščanov, ,kot je to bilo ob asfaltiranju cest v vasi, urejanju cestne razsvetljave in podobnim, precej dela pa bi seveda opravili s prostovoljnim delom. Razumljivo je, da so, .kot drugod, tudi tukaj vprašljiva sredstva in mnenja vaščanov, med katerimi je sicer večina za tako akcijo, so pa nekateri tudi proti njej. Po dosedanjih izkušnjah pa sodijo, da bodo uspeli tudi v tej akciji in dobili, svoj kulturni dom„ ki ga taika vas, kot so Apače, zares nujno potrebujejo. Vse družbeno-politične organizacije na območju Krajevne skupnosti Kidričevo morajo skupno s KS podpreti take akcije, sicer v okviru svojih možnosti, kajti kultura je neločljivi del našega vsakdanjega življenja in nujna postavka v razvoju naše socialistične družbe. Brez dvoma pa smo lahko samo veseli, da poleg ostalih uspehov na raznih delovnih področjih dosegamo uspehe tudi v kulturi in prosveti prav v KS Kidričevo, na območju Dravskega polja torej. To nas samo še bol,j obvezuje, da moramo take akcije podpreti moralno, še bolj pa materialno, saj se tudi take naložbe prej ali slej bogato obrestujejo in nam vračajo določene koristi. F. M. Čiščenje gorilca