Popletou đ.CtJL'.
M
Jí %
m
svitlobo
dane


kmetijske
družbe.
Tečaj V.
srèdo 15. grudna 1847.
List 5€>«
u klop o klopi tik sedijo
Skor o<îra stebri se v
V I
Iz bliž, iz delj, v
Narodi greški čak
o
ok ob
V
y
Doné
Ljudi
ko sum val o v globocih
aba
se
dnjak
y
y
Ovinkov bolj in bolj širocili Dviguje kviško v sinji zrak
Kdo vé iména, šteje rode, Ki prišli so v gostivne zgode ? Iz Atike, iz Avlide , Iz Tebe, iz Lakonije, Iz daljne zemlje azijanske, Iz vsih otokov prišli so, In kora pesme veličanske V gledišu tu poslušajo.
Po stari segi, modro , kasno
y
y
Korakov merjenih počasno Iz dna stopivši zadniga, Igravnico obhodi ta. Tak smertna žena ne koraka Tih dom rodil pozemski ni Orjaška rnera strašna taka
y
y
Cloveško daljno prestermi.
Ledovje černa plahta bije Košenosuha roka vije Zarečih bakel mračen plam,
y
Kervi v obličju manjka znam In kjer na glavah po navadi Ljudém prijazni kodri so , Serdite kace, divji gadi Trebuha strup napenjajo.
Sukáje v krogu se ostudno
Zakrozijo popěvko čudno, Ki serce zgrabi grešnika, V žareče spone "vkuje ga.
Ibikovi
V
zerja v i«
(Konec.)
'i?
Omamši svest, razum slepivši Erin na pesem zadoni; Poni — slušavcu kri popivši, In lirnih glasov ne terpi :
>/0, blagor,
ki se cist ohřáni,
Ki zmot in grehft duao brani
y
31
bi
ne smemo se,
Življenja pot mu gladka
G o rj ć
protno , ki skriv
Nakida si pre
zlo,
Mi
Nj
hcere tmin , za vse plac ^ovih pet se primemo,«
y
»In ce vbežati misli marno Za njim sledé smo tam viharno,
y
y
Tekoco nogo vpletsi mu De pasti mora v gnus prahu. Tak tiramo ga brez nehanja, Kesanje vse je prazno nam, Naprej, naprej do mertvih stanja ïn zmir je naš — in tudi tam.«
y
Tak pevši ples končajo čuden Mertvaškiga molčanja studen Leži na celim domu duh, Ko de bi sodbe bil posluh. In stare šege, modro, kasno, Igravnice obhodši krog, Korakov merjenih počasno Zgubijo zad se v skřit oblok.
y
Je res alj sanj grozenje tako Treptaje praša serce vsako , In klanja'se mogočnosti, Ki skrivno sodi, vedno bdi5 Ki cudovitno , neumljivo, Napleta temni kloně napák
y
y
Globoko v sercu kliče živo,
Pogledu
pa se vogne v mrak.
In
Zd
Cilj
?
Iz gorne galerije
nakrat pl
o Tímoté
V t
• #
»Ibiko ve <
Zerjave tam , p
In zrak pokrije
In čez predór g Mračivniga se mergolenja Zerjave 11
zavpije
poglej!«
nagla tenja
y
roj po ganja tje.
»I bik ove !«
imé štimano
?
Vsim persam novo vseka rano kot valovi v cmerk veršé d ust do ust prašanje gré: »Ibikove, ki vir je plaka? Ki umorjen je, žertva zlih, Beseda kaj pomeni taka, In kaj prikazen tičev tih ?«
y
In glasno bolj in bolj še praša Prašaje zdetja sum naraša,
y
Vse ljudstvo kliče: »Pazite! To Evmenidna sila je! Imamo ga,
Izda
ki ga je umoril,
se sam s klicanjem tim Primite ga, ki je govoril, In zgrabite tovarša z njim.«
y
Pa ta je komaj reč izustil Bi rad besedo v gerlu pus
y
Zašto Oblož
obraz od etraha bled
vesti je sled
Pred sodnika
ljudstvo tira
y
V trenutju sta pre v
# V
In pričo vsih pravíce Poverne zlo morivcama.
skira
J. Koseski
Oil jeseiiskiga oranja
Opomin kmetovavcam.

žitam obsejati ali s kakimi drugimi poletinskimi
sadeži obsaditi, čez zimo
Že nekterikrat smo kmetovavce opomnili
de
P
leze
, v/ ^ MJ	V,	v	w ---?
kér jesensko preoranje prinese kmetovavcam
jlj u iiuiviui jat tu ^iiiu auittu vav vu u p u 111111115 uo nti jv/o^iioxvv/ p 1 w 1 c*
ni prav, če njive, ktere mislijo na spomlad z jarim veliko dobičkov in od
siktero škodo


i	^ r- tt	&	Ms il	0	»	f	Y %	i	li	P	,■	' m	Jf 1	F I ^ —	.
Od glediša bravši se spomnimo, de greški teatri streh niso imeli, in de so po dnevu, ne kakor zdaj po noči, v teatrih
igrali. Iz sedežev je ljudstvo nad sabo. in krog sebe, na široko zrak in nebo viditi znalo. Zatorej sta visoko sedeča lb i
kova ubijavca že od delječ žerjave zagledati mogla, preden so ti nad gledišnim predóram • ali odpertjem, leteli, Azija, Avlida. Tebe, Lakonija so greške imenitne m esta in dežele bile.
y
Atika
Evmenide, Erin je, grozne boginje
mašovanja, osvete, gotove povračbe in kazni. Kako strašne so po greškim mnenju bile, beremo v pesmi
ktera zanikeruiga kmeta zadene, ki svoje njive še
le spomladi preorje.
V 48. listu pridnih Tiroljskih kmetijskih Novic, ktere naš ćastitljivi rojak, gosp. Megušar slavno vredujejo, beremo ravno v ti reci tako jasno podučen je, de se ne moremo zderžati, ga tudi slovenskim kmetovaveam od besede do besede 11a znanje dati. Kér je pa pohvaljeni sostavek pre-cej velik, ga bomo še Ie v Novicah po novim létu natisniti dali, de ga ne bo treba na dva kosa řaz-tergati.
Zdej tedej kmetovavce le opomnimo, de naj, preden zima s snegam in z m erzi in o na-stopi, za spomladansko setvo namenjene njive berž preorjejo, de bodo preorane čez zimo ležale in vsih dobičkov deležne postale, ktere jesensko oranje jarim žitam dodelí. Prosimo, tega opomína ne zanemariti !
Kakó přisadilo pljncnieo živine
ozdravi jati.
(Konec.)	*
Pomočki zoper prisadno pljucnico.
Ako ti živina na prisadni pljučnici zbolí, pošli berž berž po umniga zdravnika, če ga véš kje iskati. Će ga ni, si moraš — kér sila kola lomi — sam pomagati s kakim drugim človekam, ki zná živini pus a ti. Téle pa so poglavne zdravila zoper prisadno pljucnico :
1)	Postavi živino v topel fpa ne v presopa-ren) hie v in na suho steljo, takó de ne bo pri vratah stala, in de ne bo sapa skoz oknja in vrata cez njo pihala; taka sapa je strup za bolno živino.
Obilna suha stelja pa je za živino to, kar je
gorka postelja za člověka. Sicer naj bolna živina pokojno stoji: pokoj je bolnim pljučam pogla-
vitno zdravilo.	. '
2)	Daj jo dvema hlapcama po celim truplu s
slamo dobro dergniti, de se začne po ti ti, ali de se saj dobro ogreje. Koj po dergnjenji jo pa daj z gorkim kocam ali s kako pripravno, pa ne pretežko, plahto odéti. Pot odpravi bolezin iz pljuč.
3)	Brez odlašanja naj se ji potem pusa, in sicer konj em in goveda m naj se na veliki vratni žili 2 ali 3 bokale (Mass) kerví na enkrat izpu-sti. Menj se krivi vzame, če je živina še pràv mlada, majhne postave ali slabo rejena, in če bolezin ni prehuda; sicer pa več. To pa naj ti bo pri pušanji nar poglavnisi vodilo: Če poprej na levi strani reber nisi sercá bolne živine čutil, po pušanji ga pa cutis, naj ti bo tó znamnje, de si na enkrat dovelj kerví živini vzel ; — če pa po pušanji sercá ne čutiš, je to znamnje, de si ji premalo kerví izpustil, de je tedej pljučnica posebno liuda in de bo treba cez kakih ÍO ur v novic pušati. V pervih treh dneh se ne boj dva-krat, trikrat in če je treba tudi po štirikrat pušati, če se prisad pohujša, de živina vnovič težji s ôps ti začne, žila hi t r ej š i bije in živina klaverniši postane. Mi smo večkrat v Dunaj ski živinski bolnišnici konjem v treh dneh po 8 do 10 bokalov kerví izpustili in jih takó smerti otéli. Kakor je pa pušanje v začetku bolezni nar pervi pomoček, takó škodljivo je pušanje še le č eter ti, peti dan bolezni ali pa še pozneje, kér se po tem prisad že v drugo bolezin preverže, zoper ktero
pušanje nič več ne pomaka.
4)	bolitar je nar boljši notranje zdravilo zoper prisadno pljučnico. Raztôpi tedej v kakih 6
bokalili vode 4 lote solítarja, de živina to solí-
tarjevo vodo cez dan počasi popije. Voda pa ne sme mer zla biti, kér živini škodje, pa tudi pre-tôpla ne, kér, zlasti konji, take vode radi ne pijó in raji žejo terpijo, kar jim pa ne tekne. — Aazun solítarjeve pa ponudi živini večkrat tudi čiste vode, ali pa z otrobi, alijecmenovo moko, ali laneni m i prešami zmešane, pa ne merzle. Voda živino hladi, kri tanjša in notranji prisad zatira. — Če bolna živina solítarjeve vode néče piti, raz-stôpi konjem ali govedam 4 lote solítarja v maslicu vode, in pomešaj v to vodo toliko ječme nove moke, de bo ta zmes tenak pop, kteriga potem na 4 dele razdeljeniga — vsaki 2 uri en del — živini na jezik pobriši, de ga požre. Za manjši živino vzemi namesti eniga lota pa en kvinteljc solítarja. — Takó ravnaj skozi 3 dni, če živina ni driske dobila, ali če je ne kolje; sicer ji nikar ne dajaj s o I i t a r j a.
5)	Po tem ko si živini pušal (poprej pa ne) in sicer tretji dan po začetku pljučnice, če prisad ni dosti jenjal, ji zavléci spredeî na persih ali pa na obéh stranéh s terpentinovim oljem namazani perténi trak (Eiterband), govedam pa telôh (Xieswurz, Christwurz, Gillwurz.)
6)	Na hudi prisadni pljučnici bolna živina nič ne jé, in to je pràv; sej jo z moko, otrobi ali lanenim i prešami namešana voda tačas dovelj redí. Če tretji dan kaj piče poželi, daj ji naribaniga korenja: korenje z otrobi je za take bolnike nar zdravši piča in pa tudi dobro zdravilo, če po pljučnici živina še nekaj časa pokašljuje.
Četerti ali peti dan se bojo znamnja pokazale, de bolezin jenjuje; nar boljši znamnje pa je, če se živina mirno vleže. Še en teden po tem ne smeš živine v p r e č i ; enmalo in počasi v 1 e p i m vremenu enkrat na dan prepeijavati jo, ji pa tekne.
Včasih ji otók pod persmi in pod trebu-ham, pa tudi po nogah nastopi: ji bo pa že sam přešel. Otekle nogé ji včasih s slamo dergni, ali pa tudi s kafr o veo (Kamphergeist), ktero si sam lahko napraviš, če 2 lota kafre v maslicu močniga žganja razstopiš.
Je pa jel živini po pljučnici smerdljivi gnoj iz nosnic téci, je znamnje, de se ji pljuča gnojé, ki se le malokdaj ozdraviti dajo s kalmeževo štupo in pa s terpentinovim oljem: vzêmi v ta namen 4 lote kalmeža in pa en lot terpen-tinovíga olja in ju z enmalo vode in moke skupej zmešaj,v 2 delà razdeli, ter en del dopoldne živini daj, druziga pa popoldne. Takó ravnaj en teden, in zraven tega ji vnovič zavléci trak ali teloh. Če pa živina vedno bolj oslabuje in težko sôpe, ne boš nič opravil; gnjili na pljuč jo bo zadusila.
Dr. Bleiweis. *)
Frosiija farnianov do sojiga faj -■ ] , l •	montra* .
(Konec.")	; 4j
Pa ne le lepi izgledi usmiljenja in postrežnosti, ampak tudi nasprotni slabi bodo pripomogli, šolarje k ljubezni in prijaznosti do eden druziga podbudovati. Ako ima namreč le šola po celim, to je, čez in čez dober duh (kar se pri dobrim učeniku vselej dočakovati sme) , tokó bodo taciga, kteri se bo zoper ljubezin ali usmilje-nje pregrešil, vselej vsi drugi z nevoljo pogledali in nad njim go der nj ali: in tó bo ne le njega, ampak tudi vse druge učilo, se v prihodnje tacih djanj sramovati. —
Zunej tega ima učenik tudi še mnoge pomočke v
*) Za pokušnjo iz mojih živinozđravilskih bukev, že davnej k me tam v pomoc obljubljenih.
soji oblasti, otrokam ljubezin do drugih vdihovati, in jih v nje spolnovanji vaditi: postavim, će lepe djanja šolskih ali drugih otrók, ko jih vidi ali sliši, očitno hvali in posnemati priporoča; ali če jim včasih, zlasti v na-doméstenje ali povraćilo dobriga zaderžanja kake lepe prigodbe (historije) od ljubezni, hvaležnosti, posebne prijaznosti i. t. d. ali tudi kake izglede od usmiljenja do živine in nje nasprotne hvaležnosti serčno in ginljivo pripoveduje ; ali če pri kakim večim razžalc-nji tistiga otroka, kteri je bil od druziga razžaljen, nakloni, de sojimu razžaljivcu očitno odpusti, in mu roko podá; ali pa tudi, če včasih on sam kakimu otroku, kteri je kaznovan biti zaslužil, nekej ali celo kazin zanese s tem vgovoram , de ti, kteri so bili razžaljeni, ali tudi cela šola za-nj prosi. — O kakošno veselje bodo otroci imeli, če bodo vidili, de je njih tovaršu učenik na njih prošno kažen odpustil, in kokó jih bo dopa-dajenje njih učenika, in hvaležnost sprosteniga k ena-kimu usmiljenju v prihodnje, in k ljubezni med seboj podbudovala! — Zadnjičima šola verh vsiga tega, kar smo dosedej rekli, tudi še to posebno koristnost, de otrokam tudi domá veliko pogostniši priložnosti prinese, eden drugimu postreči in si na pomoč priti. Zakaj v nobeni reci otroci bolj pomoci eden druziga ne potrebu-jejo, kakor pri pripravljanji za šolo, kjer imajo torej sestre in bratje vsak dan veliko prilik, eden drugimu kej pokazati in pomagati, in se tokó veliko pogostniši v skazovanji bratovske ljubezni vaditi. —
Ce po tem takim vse, kar smo dozdej od nar ime-nitniši lastnosti lepe obhoje, namreč od ljubezni do bližnjiga govorili, še enkrat skupej vzamemo: mislim de mi bote radi poterdili, de otroci v soli ne le nar popolniši nauk od nje prejmejo, ampak tudi nar lepši in narmnožniši priložnosti, jo v djanju spolnovati, za-dobé. — In to, mislim, je nar veči korist, ki ga šola otrokam, in po njih celi m u narodu prinese, ali pri-nesti zamore. Zakaj ne dvomim, de ste prepričani, de le ljubezin nam življenje osrečuje in lepotí. Z ljubeznijo
je raj na svetu; brez ljubezni — pekel. Od druge
plati pa nas tudi skušnja uči, de le z otroci se še kej opraviti da, z odrašenimi pa — je težava. — Tukej so omolknili, in glavo od nas tje na stran prot tlam nagnili.
- ; . (Druga polovica zaostane.)
V severnih krajih švedskiga kraljestva je per kmetih od nekdaj že navada, de pri mlačvi nekoliko neo-mlačenih snópov vsaciga žita vsak kmet prihrani do
božica. O božicu nataknejo kmetje po preklah neomlačene
snôpe okoli .poslopja, in tega nobeden kmet ne opusti. Pti ci o tištim času tezko živez najdejo ter lakoto ter-pijo , zató hitro priletijo zberat zernje iz snópov in se pozivijo. Ce kdo vpraša prebivavce tistih krajev, zakaj de cele snôpe žita prepustijo tičam, odgovorijo : „Vse se o tem času veselí, kér je O dr eše nik celiga svetá rojen bil; spodobi se, de se tudi ptice veselijo in Bogá častijo, de se poživijo in veselo božične praznike obhajajo. — Hvale vredna je ta navada, ktera kaže, de imajo ljudjé miloserčnost do nedolžnih žfvalic. Grozno terdo, kamnito in neusmi-Ijeno sercé ima clovek, ki pozimi izstradane nedolžne ptičke lovi in mori, kadar pridejo okoli poslopja živeža iskat, kteriga drugod najti ne morejo, posebno v hudi zimi. Tak neusmiljenc ne pomisli, koliko dobriga ptički vsakimu kmetovavcu storijo, kteri brez števila škodljivih gosenc in drugih merčesov pomorijo, in nas velike škode varjejo.	Višnjagorski.
Slovensko slovstvo. *)
Sveto pismo stariga zakona.
Poslovenil in razložil P. Placid Javorník, benediktí-nar, c. k. učeník sv. pisma stariga zakona in iztočnih jezikov na bogoslovskim učilišu v Celovci. I. zvezik.
Perve Mozesove bukve, od I-XX. poglavja.
Naš pridni rodoljub gosp. Placid Javorník, berzní učitel bogoslovja v Celovci, so se slavniga, lepiga delà lotili, nam sveto pismo stariga zakona (testamenta) ne le posloveniti, ampak tudi umevno razložiti, kar so nam Novice v 46. listu tega léta stran 184 že nazna-nile. Práv jlj to in tako; — to delo je njihovo; zakaj učitel je dvojne hvale vredin, ki to, kar v šoli učence uči, popiše tudi za druge ukaželjne ljudi, ino svoj nauk v lepih bukvah svojim učencam za popotnico (beršnjo) da, de ga vse žive dni lehko beró, in lepih naukov pomnijo, ki so jih v šoli radi poslušali. Boljšiga se jim ne more za slovó dati. Velja ta resnica od vsakiga dobriga nauka, tako velja trikrat od svetiga pisma, ki ga po pravici knigo vsih knig imenujemo; te bukve imajo besede večniga živlenja.
Poslovenil nam je, bo že blizo jezer lét, pervič sv. pismo sv.Círil, imeniten apostel Slovencov. Berejo ga še po njem llusi, Serbljani, ino drugi staroverskí kristjani. Nam je beseda Ćirilske poslovembe preostar-liva; le učeni možje jo še umejo.
Poslovenil nam je pred nekoljko 300 léti sv. pismo mož, Juri Đalmatin po imeni (Juri Kobila pa po slovesi), ki se pa redko v naših krajih najde. Je njegova beseda domaća ino lehko zastopna, je pa njegova véra bolna ino nezdrava. Nevarno je tedej čitati velike Dalmatinove bukve ljudém, ki ne véjo laži od resnice, zmote od prave vére, ojstro razsoditi; malo
prida bi se naučili ino lehko v véri pešali, kar nas Bog varji !
Poslovenil je pravovernim katoljškim kristjanam s svojimi tovarši slavni in pridni domorodec rajni Juri Ja pel celo s v. pismo, ki ga še po vsih Slovenskih krajih gosto imajo ino beró. Pa Japelnovo sv. pismo ni razloženo;. in marsikdo Slovencov si je iz njega za nauk le pomot — namesti živlenja le smert nabral, kér ni po nauk i katoljške vére razumel, kar je bral. Kako bi pa razumel, ako ga ni, kdor bi mu razkladal? Djanj. Ap.
Japelnove petere bukve Mozesa léta 1791. na-tisnjene so zlo pošle, ino jih ni kupiti več. Rajni močno učeni gosp. Mate v ž Ravni kar so nam jih vnovič posloveniti obljubili, potem ko so zgodbe sv. pisma na svetio dali; pa škoda, de je obljuba z Njimi umerla. Tudi rajni Dr. Simon Klančnik, c. k. učenik desete šole v Ljubljani, so nam okrajšano sv. pismo dali, ki je za brati čedno in zastopno , tode vsakdo z njim ne
izhaja, kér je prevkrateno.	,
Kar je po tem takim veliko svetoželjnih domorod-
cov želelo — dobiti celo sv. pismo v domaćim jeziku ne le poslovenjeno, temuč tudi za potrebo razloženo, se je, hvala Bogu! začelo; Bog daj, de bi se tudi srečno zgotovilo! Visoko spoštovani gosp. Placid Javorník, ki so nam že poprej „živlenje sv. Alojzja" čedno pošlovenili, zdaj pervih 20 poglavij I. Mozesovih bukev
*) Pričijóčo razsojo (kritiko) v 48. listu Novic napovedaniga
gosp. Javorník o vi g a sv. pisma smo přejeli iz rok Vis o-ciga Gospóda, kterih beseda veljá. Oni so ho tli delo gosp, Javorníka, ki so duhoven Lavantinske škofije, poprej pregledati, predin bi v natís šlo. Berž ko so ga prebrali, so se Milostljivi Gospod vsedli in pricijočo razsojo za Novice zložili, ktera bo gosp. Javornikovimu delu nar veljavniši priporočilo, nar o eni kam pa nar go-tovši porok, de imajo kaj izverstniga pričakovati.— Nas pa
veseli, de se bojo takó naše serene vošíla spolníle.
Vredništvo.
za poskušnjo natisniti dajo, kterih sim kolikor toliko po- pridjane.
Ker pretresovanje ali kritika nemških
skusil, in jih po pravici vsim domorodcam duhovnim
posebno
knji
o* »
ne sega v namen slovenskih Novic, tudi
yy
spo
pnporocim
minkov" ne bomo pretresovali, temuc le oznanimo, de se
Čedno, ne le učeno, temuč tudi lehko umevno dobé v bukvarnici zl. gosp. Kleinmajerja za 1
or
old.
(zastopno) nas gosp. Javorník v petere bukveMozesa za roko peljájo, ter nam pokažejo, prej ko jih beremo
©
o*
y
las zastran kemije.
kako imenitne in verjetne
pràv za pràv božje de so.
Današnjimu listu je perdjan poslednji del kemije
y
Za pokusnjo naj se čita, kako se je sporocilo pervih časov lahko in pa zvesto ohranilo do tište dobe, de so ljudjé pisati jeli. „Sporočila
glavni
list namrec in pa predgovor; in takó
so
dokončane koristne bukve, v poduk mladim in starej
V.	-m m	m f	1	i I 1	I • V i «	I	1 t	«	_
tako pišejo
gosp
Javorník — so že okoli jezer lét poprej, kakor basnji nar starejših ljudstev zapisane in potem v spisih ohra-njene bile. Predin pa so bile zapisane, se ni treba bati, de bi se bile po ustnim izročenju kej zlo pokvarile ali od svojiga izvirniga zapopadka kej zgubile; za-
sim ljudém, zlasti žiga stanu.
k m e 11 s k i g a
pa tudi
vsaciga
dru
V njih, ki so perve slovenske bukve téga obsežka, leži neprecenljiv zaklad za Slovence:
oj
de bi
ga
pač pridno
vzdigovali
in v korist svoje
ljube domovine obraćali! Postavljena je v teh bukvah, ktere bojo gospod - Ver tovco vo imé še poznim poznim
• V •
dolgo,
in ko de
kaj ziveli so takrat ljudje silno silno ni bilo treba, de bi se bile po ustih veliko zarodov izročevale ; Matusalam je prednjih 243 lét svojiga življenja še z Adamam, v poslednjih 600 z Xoetam živel
za tovarša imel.
vnukám obranile, terdna podlaga vsiga višjiga kme tijskiga in obertniškiga podučenja in izobraženja, brez
kteriga kmetovavcu
ni moc se na
viši
stopnjo blažnosti
odgovarjajo,
t
in Noe je svojih zadnjih 58 lét ze Abrahama
Pergodbe
od stvarjenja sveta
y
od
osode nasih pervih starsev, njih sinov in mlajših, in od
povzdigniti. Naj nam nikar borni ljudje ne de pri kmetijstvu ni treba podučenja iz bukev, sicer
povedati, de kmetijstvo naših slovenskih
bomo mogli
jim
deželá je
še
delječ zadej memo druzih dežel
y
kjer
vsiga ,
kar jim je
Bog
razodel, je tedej Matusalam
od Adama slišal, in kakor je siišal, Noe tu, in ta
V
že davnej lue izobrazenosti sije, kjer mali kmet pridno bukve bere in veči kmetovavci svojim sosedam lepe
Abrahamu sporocil, in mu tuđi on doživel, čudno
y
zgodovino
pergodbe
y
ki jih je
izglede dajejo. De so
naši
od vesoljniga potopa in svojiga ohranjenja v barki i. t. d. povedal. Vidi se tedej , de si več, kakor štirih zaródov treba misliti ni
kmetje memo druzih zadej
ostali, tega pa niso oni sami krivi, kér dosihmal niso pripomočkov imeli, se iz bukev podučiti in zvediti, kaj
y
po kterih se je vse spomina vredno od začetka sveta noter do Abrahamoviga časa ohranilo; in* per teh imenovanih očakih se sporočila gotovo niso pokvarile. Ob Abrahamovim času je bila pa umetnost pisati že znajdena in znana; zatorej so bile brez dvoma vse do tistihmal po ustnim izročenji obranjene zgodbe že ob Abrahamovim času ali kmalo za njim zapisane, in tako popačenja posihmal še ložej obvarovane. Zravin tega je
se po svetu koristniga godi. Zdaj pa taki izgovori ne veljajo več: zdaj ima tudi slovenski kmet pomoč na ponudbo, s časam se naprej pomikovati in na stopnjo vednosti se povzdigniti.
De si bojo mogli tudi tišti, ki dozdaj niso rNovica
• v •
visi
imeli
y
zlato knjigo
kmetijsko kemijo
omisliti
y
še
treba prevdariti, de so ti pervi pobožni
je dala kmetijska družba tri sto iztisov te kemije odveč natisniti, ktere po pràv nizki ceni prodaja, de si
Pri Za
jo bo
mogel
tudi menj premozni kmet napraviti.
gosp
Blázniku se dobijo te bukve po 45 krajc.
ocaki tište svoje sporocene
pergodbe
spoštovali, jih za steber svoje vére in božjiga razode-nja imeli, ter jih svojim sinovam globoko v serce vtisnili, jim jih brezšteviljnikrat še v svoji sivi starosti
zlo zlo cenili in l>er^° v sol ah po kmetih bi bile te bukve za bolj
od raš ene šolarje posebno pripravne, jim počasi k
u m ni m u gospodarstvu glavice odpréti.
Vredništvo.
ponovili, tako dese niso mogle napek zastopiti ali kej pokvariti. Kar je bilo v pesmi zloženiga, kakor se
zdete versti 1. Moz. 4, 23-24., je še veliko ložej in
%lalitni ILadlslav Pirker
5
zvestejsi v glavi ostalo in obranjeno bilo.
(Konec sledi,)
u
ekscelencija, patrijarh in veliki skof v Erlavi na Oger ski m
>
skrivni eesarski svetovavec, slavni nemški pesnik
mesca na Dunaji v 75.
tega
Iftovoljeiia prošnja
J.F
• v
Poglavar mestne gosposke
so
našo
y
astitlj
gosp
m nj
lo
f v
prošnjo v47. listu, de bi se konjsko min poslali.
i. t. d. so umerli 2. dan létu svoje starosti. Tudi krajnska kmetijska družba je slavni ga Gospoda med svoje ude štela, kteri so ji pred nekimi léti en zvezik svojih pesniskih del v spo-
— Cerkev, slovstvo in človestvo ža-
( s ej míše) na prost
• V .
kraj prest
y
uslišali, in nam sledeče oznanílo za natis v No
luje na
grobu
taciga
moza !
vicah poslali :
Štev. 7974
Današnjimu listu je perdjan tudi 20. do klad ni list.
«
las
Od mestne gosposke v Ljubljani se da na
znanje, de somnjise
prej v Kravji Dol
cv
a
ej
živino
bo
ÍY.
a na
y
za konje pa na Poljanah
na prostornim kraji med kasarniškim pa med cukei
t
in
Od mestne
fabriko.
ospóske v Ljubljani 28. listopada 1847
o* O
Fišer s./r.
Oznanílo noveli Imkev
Ni davnej
y
kar
so v Ljublj
na
• v
nemske bukve, presvitlimu Nadvojvodu J
cene, pod i von He in po Krajnsl
dp
u
un „R e i s e e r i n n e r u n g
Co sta,u	5
to j
svitlo pi oanu posve a u s K r a i n pominki popotovanj
%itni kup
(Srednja cena).
V Ljubljani
Krajnji
11. Grudna.
6. Grudna.
mernik Pšenice domaće • •
banaske•
Turšice..........
Sorsice..........
y
y
Re»:i • • • Jećmena Prosa • ■ Ajde •
Ovsa • • •
0	41	2	40
2	45	2	52
1	50	1	52
1	50	2	15
1	58	2 i	6
1 !	36	1	40
1	47	1	52
1	33 !	1	34
1	2	\ — 1	56
y
Mest
y
111 e j ski
kterim so 4 podobě (Ljublja a jezera in pa Pred jam ski
N
» ^
jr *	v • v •
Pre si ci
ada)
7
y
6 in pol, in po 5 in pol krajc. funt.
po
23 in 22 gold, cent.
EjL			9 1 KitfJ		%r ^ .-cm IT	• ^^ ' 4 4 m — _ « «T 0
Vrednik Dr. Janez Bleiweis.
Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.