Stev. 118 9 liumjani, v petek, fine 22. maja 1908. r.i&ivmic i Velja po poSii: aa celo leto naprej K 26-— u pol leta „ „ 15'— na fetrt leta „ » 650 sa en mesec „ „ 2'20 V upravnlštvu: sia celo leto naprej K 22 40 xa pol leta „ „ JV20 sa ietrt leta „ „ 5'60 aa en mesec „ „ i go >Die am 8. d. M. in Wien versammel-ten Vertreter aller deutschen Hochschu-len in Osterreich verwahren sich grtiud-siitzlich auf das entschiedenste gegen jede Anerkennung der konfessionellen Verbin-dungen durch die akademisehen Senate, da diese Verbindungen in ihrer Eigenart die schwersten Gefahren fiir den deutschen und freiheitlichen Charakter unserer Hochschule . . . bilden« itd. Torej boj proti »Karolincem«, proti -klerikalnim« kmetom itd. so nemški burši postavili v prvi vrsti pod devizo nemštva, in šele v drugi ga smatrajo za boj za svobodomiselnost! Kaj sledi iz tega? Da so se slovenski liberalni akademiki postavili z nemškimi burši v eno bojno vrsto za nemštvo! Nemški burši sc zdaj iz slovenskih liberalnih visokošolcev norca delajo! Le tako naprej, slovenska radikalna omladina »fiir den deutschen Charakter der Hochschule«! Slovenska »omladina«: Tleil Dir im Siegeskranz!« Državni zbor. D u n a j, _'l. maja 1908. Polovičarstvo. VVahrmund sam si gotovo ni domiš-Ijeval, da bode v javnosti vzdignil toliko prahu ter celo državni zbor spravil začasno iz tira. To jc bilo mogoče, ker v politiki večkrat odločujejo strasti in strankarski oziri, nego trezni pomisleki. Akoravno se treznejši politiki svobodomiselnih strank otresajo VVahrmunda, vendar nimajo poguma, da bi zajezili javno mnenje, ki ga ju umetno ustvarilo židovsko in framasonsko časopisje. »Svoboda znanosti, svoboda univerz, svobodni napredek — so v nevarnosti!« Ta puhla fraza ima še vedno toliko privlačne sile, da združi vse proti-krščanske čete pod zastavo preperelega židovskega liberalizma. In mladost je norost, pravi pregovor. Kjer so nemiri, tam se najraje zbira mladina, naj jc vaška ali velikomestna, visokošolska. Nihče ne more zameriti mladini, ako je pošteno vesela iu poskočna. Tudi ne moremo in nočemo zahtevati, da bi visokošolci hodili po avli. kakor trapisti v svojem zatišju. Toda vse do gotove meje. To pa. kar se dogaja na avstrijskih univerzah že mnogo let, osobito pa zadnje tedne, to ni več akadeinična svoboda, ampak anarhija. ln če govorimo o akademični svobodi, velja ta gotovo tudi za krščansko mislečo dijaštvo. Slovanski dijaki se že desetletja opravičeno pritožujejo, da so Ic »neljubi gostje« na nemških univerzah. Danes pa je radikalno in svobodomiselno slovensko dijaštvo solidarno z nemškimi radikalci in židovskimi hujskači proti visokošolcem, ki goje narodno zavest, pa tudi kršč. idej ne ne zametujejo. Jasen dokaz, da sovraštvo proti krščanstvu prevladuje nad na-t rodnim radikalizmom. Sicer pa: Sat prata biberunt! Dovolj jc bilo krika iu izgredov. Vlade in drugih merodajnih krogov dolžnost je, da napravijo mir in red ua univerzah, da pomirijo duhove tudi v parlamentu. To, kar je doslej ukrenila vlada v tem oziru, je polovic čarstvo. Danes obsojajo VVahrmunda in izgrede, jutri branijo kršitelje zakona iu rušitelje miru ter akademiške svobode, ako jo zahtevajo krščanski dijaki. To polovičarstvo daje pogum židovskim profesor-i jem in dijakom, da uganjajo burke in vpri-i zarjajo pretepe na univerzah. Ako branijo krščanski dijaki svoje pravice v okviru akademične svobode, kriče jim razgrajači v obraz, da je v nevarnosti svoboda znanosti itd. Humbug ! Rusinska pravda. Danes je zbornica nadaljevala in končala razpravo o prvem nujnem predlogu rusinskih poslancev. Govorila sta glavnik govornika poljski grof Dzicduszyski in socialni demokrat Daszynski. Grof Dzie-duszyski si jc z zvijačo zagotovil mir mej govorom. Začel je, češ, da obžaluje, ker ga rusinski poslanci ne bodo pustili govoriti resnice. Ta zvijača je toliko vplivala, da mu rusinski poslanci niso segali v besedo. Sicer pa jc zagovarjal znano poljsko stališče. Socialni demokrat Daszynski pa jc delil moralne zaušnice na levo in desno. Poljakom in Rusinom. Obsojal je politični umor grofa Potockcga, kar je vplival^ na radikalne Rusine kakor mrzla voda. Sicer pa pobija I )aszynski samega sebe. ko očita Poljakom in vladi, da so krivi vsega prepira in razdora mej rusinskim narodom, ker podpirajo Starorusine. Istina je, da ie nemškoliberalna vlada v zvezi s Poljaki iznašla Mladorusine« ali Ukrajince. Sploh pa jc težko človeku soditi nepristransko. ako ne pozna dobro razmer. Med stvarnimi popravki, katerih so se udeležili gališki poslanci Ceglinski. Čajkovski. Breiter, Glabinski. Davidiak in Mašlanka, je bilo mnogo vika in ropota. Zbornica je s 158 glasovi proti 11-1 odklonila nujnost predloga ter pričela raz- pravo o drugem nujnem predlogu glede na zadnje deželnozborske volitve v Galiciji. Nujni predlog dr. Kreka. Danes je poslanec za kamniški okraj vložil nujni predlog, ki v njem pozivlje vlado, naj takoj preišče škodo in podeli državno podporo posestnikom iz Dolskega, Kleč in Sv. Križa, kateri so po gozdi nem požaru težko prizadeti. Predlog opisuje nastopno dejstvo: Dne 14. t. m. je namreč začelo goreti v gozdu »Ravna«» Ob veliki suši in hudem vetru se je ogenj s silno hitrostjo razširil in uničil les ter steljo. Vsako gašenje ognja je bilo nemogoče. Gorelo je tri dni. Tretji dan je bilo mogoče ogenj presekati in omejiti. Požar je opustošil do 5(1 oralov zemljišča. Dne 21). t. m. se je vršila cenitev po županstvu in zapriseženih cenilcih. Škoda je cenjena na 13.000 kron. To je silen udarec prizadetim posestnikom. Pogorel je borov in smrekov les v najlepši rasti. Povprečno je star les 20 do 30 let. Uničena je stelja za dobo 10 let. Ljudstvo je v silni stiski za steljo in v prihodnje za les. Gozdje se sami ne bodo zarastli, ker je seme uničeno. Državna pomoč je torei nujno potrebna. Nujni predlog dr. Hočevarja. Za državno podporo pogorelcem iz vasi Tihoboj in Brinjc-Leskovec v novomeškem okraju je danes poslanec dr. Hočevar vložil nujni predlog. Kaj je več, borza ali parlament ? Dr. Stolzel jc stavil na predsednika vprašanje, če se strinja z dostojanstvom zbornice, da je ministrski svetnik Poselil izjavil na borzi, pooblaščen po fin. min., da se je doseglo sporazumljenje o povišanju plač v skupnem ministrskem svetu, prej na borzi, kakor se je to naznanilo parlamentu. Predsednik je obljubil, da se hoče poučiti o zadevi in dati zbornici pojasnilo. Seja klubovih načelnikov. Klubovi načelniki so sklenili, da se določi za proračunsko razpravo 200 ur. Klubi naj naznanijo govornike. Vsaka stranka ima pravico, da odstopi svoj čas drugim strankam. Proračunska razprava se izvede v 20 sejah po 10 ur. Dne 2.3. junija naj bi bil rešen proračun. Gosposka zbornica bi tako pred I. julijem lahko obravnavala o proračunu. Na »Slovenski klub« pride 6 in pol, na krščanske socialcu .17, na italijansko ljudsko stranko 4, na judovski klub I in pol, na katoliško narodno stranko 7 in pol, na »Češki klub« 8, na češke agrarce 11. na liberalne Italijane I in pol, na »Poljsko kolo« 27 in pol, na Ru-munce 2, na starorusine 2, na »Rusinski klub« I in pol, na češko ljudsko stranko I iu pol. na češke narodne socialce in radikalne naprednjake 4 ure 55 minut, na socialne demokrate 33 in pol, na nemško narodno zvezo 18 iu pol, na nemško napredno stranko 0, na radikalno 5, na >■ Sa-vez južnih Slavena« 8. na divjake pa 4 ure. Načelniki klubov so se tudi pečali s poslovnikovo izpremembo. Splošno so priznavali potrebo, da se izpremeni poslovnik, proti posebni seji v ta namen so se pa izjavili Stranskv, Korošec, Iro. Clioc. VVolf in VVasilko. VVeiskirchner je izjavi! na to, da opusti svoj načrt o posebni seji. a prosi stranke, naj se pečajo s poslovnikovo izpremembo, ker je le tako omogočeno redno parlamentarno delo. Protinemške demonstracije v Pragi. V seii parlamentarne češke komisije sta osobito Pacak in Masaryk napadala Klofača in Kajna zaradi demonstracij. Klofač je izjavil, da ie stranka naročila, naj ustavijo demonstracije. NalnouelSa politična poročila. Penzijsko zavarovanje zasebnih uslužbencev. Dunaj. 22. maja. Poslanec Licht in tovariši so vložili danes v državnem zboru predlog, v katerem zahtevajo, naj se iz-pretneni še ne uveljavljena postava z dne 16. decembra leta 1906. o penzijskem zavarovanju zasebnih uslužbencev in sicer naj se skrajša karenčna (čakalna) doba, renta in vzgojevalni prispevek naj se primerno povprečno določita, pri izstopu iz zavarovanja naj se povrnejo tudi moškim zavarovancem celotno vplačani prispevki odpravi naj se omejitev postranskega zaslužka, odpravijo naj se določila z ozirom na skupnost bolniščine in rent pri nezgodah, povišajo naj se rente vdov in sirot, zniža naj se starostna meja. Besedilo postave bodi bolj jasno. Judovski študent. 1) u n a j, 22. maja. Izvršcvalnemu odboru judovskega dijaštva se je zah valje-, val rektor za njihov korektni in svobodo-miselni(!) nastop v sedanjih (po judih) razburkanih časih, (tovornik deputacije je rekel rektorju, da jih ne smejo zamenjati tistimi judovskimi dijaki, ki se nazivajo nemški svobodomiselci. Italijanski svobodomiselni študenti se zahvaljujejo huršoin za demoiiranje laške fakultete v Inomostu. I n o m o s t, 22. maja. Italijanske vse-učiliščnike osobito v Inomostu so nemški svob. študenti že večkrat pretepli do krvi. Demolirali so jim svoj čas tudi inomoško pravoslavno fakulteto. V zahvalo so za to sklenili italijanski svobodomiselni dijaki v Inomostu, da so solidarni z vsemi strankami vsake narodnosti proti skupnemu sovražniku, ki je nevaren svobodi znanosti. Hrvaški akademiki izražajo nemškim fin-kom svoie simpatije za obilno od njih sprejete batine. I n o m o s t, 22. maja. Hrvaške akademike so nemški burši in finki že velikrat po raznih avstrijskih vseučiliščih pretepli do krvi kakor sploh vse slovanske akademike, in jih trpe z veliko ucvoljo po vseučiliščih, o katerih trde, da so nemška, dasi jih vzdržuje tudi avstrijski slovanski davkoplačevalec. Zdaj pa, ko se gre za Wahr-munda, je pozabil tudi hrvaški svobodomiselni študent na krvave batine, ki so iili že neštetokrat dobili hrvaški dijaki. Hrvaški svobodomiselni študent na inonio-ški univerzi je imel shod, na katerem je izrazil svoje simpatije nemškemu svobodomiselnemu dijaštvu v boju za svobodo vede in vseučilišč. Mladi hrvaški svobod, akademiki pravijo, da jc klerikalizem (grozno!) sovražnik svobodne vede. Obenem pa obžalujejo, da nemško svobodomiselno dijaštvo ni obsodilo vladnih nasil-stev proti zagrebškemu vseučilišču. Češki klub. I) u n a j, 22. maja. Češki klub je sklenil. da glasuje iz politiških in avtonomisti-ških vzrokov proti nujnosti rusinskih predlogov. Dr. Kramar jc poročal nadalje, zakaj da namerava potovati v Peterburg. Po temeljiti razpravi so dovolili dr. Kran maru desetdnevni dopust. Kandidati za izpraznjene Peschkove mandate. (j r u I i c h. 22. maja. Zaupniki nemških svobodomislecev so sklenili, da kandidirajo v državni in deželni zbor le osebe, ki stanujejo v volivnem okraju. Socialni demokrati so priredili volivni shod. Krščanski socialci se zavzemajo za kandidaturi dekana Hlausa in za župnika Jam-scha. Agrarci pa razpravljajo o kandidaturah Bankopfa in VVeissa. HRVAŠKA. Predsednik akademskega odbora zaprt Vseučilišnik Zdenko Vernič, ki ga je policija obsodila radi odprtega pisma proti novim doktorjem, je kakor smo poročali, bil vložil rekurs proti policijski obsodbi. Vlada je utok odbila. Verniča so zaprli ter bo moral odsedeti 12-dnevno kazen. Zopet uradnik odpuščen iz službe. Oficijal okrajnega urada v Perušiču. Julij Ježič, ki je pri volitvah glasoval za poslanca Supila, jc bil te dni brez navedbe razlogov odpuščen iz službe. Govori se, da se je to zgodilo, ker ga ima vlada na sumu, da je sotrudnik opozicionalnih listov. Imenovani ic služil državo že trideset let. Poslanec v uradnem spremstvu. Poslanec dr. Pero Belobrk jc prišel te dni v svoj vol. okraj Vočin, da govori s svojimi volivci. Ob dohodu ga je sprejel tamošnji okrajni pristav, ki mu je izjavil, da ga mora spremljati pri vseh vožnjah po okraju in paziti na to. s kom bo poslanec občeval. Ban Rauch na avtomobilu. Ban Rauch namerava v kratkem na avtomobilu prepotovati Hrvatsko in Slavonijo, da pride tako s prebivalstvom v neposredno dotiko ter izve želje in pritožbe ljudstva. AVSTRO-OGRSKA. Cesarjev jubilej. Pri poklonitvi otrok sta sc pripetila dva. težka slučaja bolezni. Slabo je postalo otrokom. Gardni kapitan ogrske osebne garde in imejitelj N. huzarskega polka general kavalerije princ Ezsterhazy je dal 100.000 kron 8. huzarskemu polku. Obresti od 20.000 K se porabijo za stražmojstre. ki služijo v polku čez čas. Krščanski socialci in skupni ministrski svet. S sklepi skupnega ministrskega sveta krščanski socialci niso zadovoljni. Zahtevajo. da se drže obljube v zadnjem zasedanju delegacij. V petek sc vrši konferenca avstrijske delegacije. Gotovo je, da se strinjajo tudi ostali avstrijski delegati .'i krščanskimi socialci. Rumel po vseučiliščih. Na dunajskem vseučilišču je imelo približno 2000 vseučiliščnikov shod. Udeležil se ga je tudi rektor Ebner. Govoril je študent Radon, ki je prisegal, da hoče svobodomiselno dijaštvo varovati svobodo vede in vseučilišč. Govoril je tudi rektor in hujskal dijake. Zaradi lepšega je pa opominjal dijake, naj ne ovirajo pouka. V Inomostu je bilo mirno. Na brnski nemški tehniki je pa izstopilo iz katoliške cern kve 60 slušateljev. Wahrmund v poletnem semestru ne bo predaval na inomoškem vseučilišču. Mednarodni shod arhitektov. Dunajski mednarodni shod arhitektov je sklenil, naj se dela arhitekture tako ščitijo, kakor ostale umetnine. Nadalje so pozvali vse vlade, naj varujejo zgodovinske in umetne spomenike. Naporna vaja solnograške garnizije. Dne 19. t. m. ob 5. uri zjutraj je alarmiral brigadir gen. major pl. Colard sol-nograško posadko, pehotni polk št. 59 in topniški polk št. 4. Vojaki so odkorakali ob 6. zjutraj iz Solnograda. Posadka je korakala nad 50 km daleč. Pehotni polk ju imel poleg aktivnega moštva še 750 rezervistov. Boj sc je pričel šele ob 3. popoldne, moštvo je pa došlo popolnoma utrujeno nazaj v Solnograd šele ob tri četrt na 8., oziroma ob pol 9. uri zvečer. Sedem mož je obležalo na cesti. Menaža je bila napovedana ob 6. zvečer. Počivalo se je na cesti, tako da vojaki niso dobili niti jedi niti pijače. General je pustil vojake ob po-vratku še defilirati. Med rezervisti je obolelo 300, med aktivnimi pa 200 vojakov, Celo častniki niso hoteli prekoračiti neko strme soteske in so ležali popolnoma apa-t tično na travi. Med maršom že je izstopilo 200 mož. Kljub temu si pa ni upal dati poveljnik 59. pešpolka polkovnik Kohout prihodnji dan polku počitka. Poslanec Stolzl je vložil z ozirom na ta dogodek ostro interpelacijo, ki nagiaša, da se mora marod-no aktivno moštvo zagovarjati pred pol-kovnim raportom. Prebivalstvo, ki je videlo vojake, je ogorčeno. Rezervisti so morali basati slamnjače ob dežju na Ka-pitelskem trgu in leže na mokri slami. Uvede se stroga preiskava. Ogrsko-hrvaški državni zbor. V ogrsko-hrvaškein državnem zboru se je izjavil naučili minister proti podržav-Ijenju ljudskih šol. Košut je zopet popolnoma ozdravel. CAR IN CARICA VRNETA OBISK ANGLEŠKEMU KRALJU. Meseca novembra vrneta car in carica obisk angleškemu kralju. SHOD PROTI UMAZANEMU SLOVSTVU se je otvoril 21. t. m. v Parizu. PROTIDINASTIČNI PORTUGALSKI GENERAL. Iz portugalske armade so odpustili v Oportu generala Milano. Državni proračun izkazuje 70 milijonski primanjkljaj. — Kralj je ukazal, da se povrnejo vsote, ki si jih jc izposodil iz državnega zaklada prejšnji portugalski kralj Carlos. Dnevne novice. + Štajerski Slovenci na slavnosti v Mekinjah pri Kamniku. »Slov. Gospodar« piše: Štajerske Slovence ob meji kamniškega okraja vabimo, da pohite na praznik Kristusovega Vnebolioda dne 28. maja v Kamnik in bližnje Mekinje, kjer se vrši slavnost blagoslovljenja nove zastave »Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva«. Slavnost bo velikanska, pravi ljudski tabor. Obiščimo torej tudi štajerski Slovenci svoje brate! Zbirališče slavnostnih gostov bo ob pol 9. uri dopoldne pred kamniškim kolodvorom, na kar se z godbo in zastavami na čelu podamo skozi Kamnik v Mekinje. Na slavnosti govori državni poslanec dr. Krek. V četrtek na svidenje v Kamniku in Mekinjah! + Zmaga S. L. S. v Gor. Logatcu. Prepozno za včerajšnjo številko smo dobili brzojavko, da je pri občinskih volitvah v Gorenjem Logatcu S. L. S. v tretjem razredu zmagala. Pravica se je izkazala, to je videti iz občinskih volitev, ki so se vršile že drugikrat dne 21. maja, Gorenji Logatec je na strani S. L. S.! Nasprotniki se ne bodo, kakor upamo, oglasili nikdar več. V tretjem volivnem razredu se sploh niti pokazali niso, dasiravno so pri prvih občinskih volitvah imeli par glasov večine. Tu se kaže glas ljudske zavednosti, vztrajnosti in dela. V prvem in drugem volivnem razredu so tudi izpadle volitve v našo popolno zadovoljnost. Največji nasprotniki so izgubili v občinskem odboru svoje stolčke. Korak za korakom se dvigamo, in zrušile so se šance nekdanje nepremagljive liberalne trdnjave za zmerom. Liberalci naj se le tolažijo s ki-mavim: Fuimus — bili smo in nikdar več se ne pokažemo. + Zmaga S. L. S. v Šebreljah. Iz Še-brelj na Goriškem se poroča. Dne 18. t. m. so sc vršile v Šebreljah občinske volitve. V odbor so prišli možje S. L. S. + Jubilejni dar S. K. S. Z. Župnik v pokoju č. g. Verbajs je daroval S. K. S. Z kot jubilejni dar I krono. — Vsi somišljeniki — posnemajte ! + Učiteljske plače v Istri. V zadevi sankcioniranja zakona o ureditvi plač istrskih učiteljev sta ministrski predsednik baron Beck in naučili minister dr. Marchet izjavila, da so sedaj odstranjene vse glavne zapreke in da treba premagati le še neke formalnosti, na kar bo zakon predložen v najvišjo sankcijo. + Papežev jubilej. Jubilejni darovi iz Kranjske bodo sv. očetu izročeni 25. t. m. + »Doli s katoličanstvom!« so vpili včeraj na kolodvoru v Hiitteldorfu nemški akademiki. Bili so sami zeleni fantje, sicer pa vsi že v dolgih hlačah. Ta prizor dokazuje, za kaj gre liberalnim visokošolcem v njihovem boju za svobodno znanost. Gre jim za to, da se uniči katoličanstvo. Je zelo smešno, ampak značilno. Da imajo slovenski liberalni akademiki iste namene, je samoposebi umevno. Slovensko ljudstvo, varuj se mlade liberalne in radikalne kuge! + »Fantalinske oslarije« — Knaben-liafte Eseleien — imenuje »Deutsches Volksblatt«, ki izhaja v Stuttgartu, početje združenih nemških in slovanskih liberalnih dijakov na avstrijskih vseučiliščih. Čisto naše mnenje! O bolezni miliarija v mirnopeški tari se nam še poroča: Bolezen se je razširila iz vasi Hmeljčic, kjer sta umrli dve ženski, na vasi Mali Kal in Orkljevec, kjer so umrle tri ženske. Od tu dalje na Jablan. Vrh in Vrhovo, kjer sta umrli dve ženski. Torej skupaj 7 umrlih in nc 20. Bolnih jih leži sedaj okoli 10. Ogenj. Mariji Brodnik, posestnici na Straži pod Rako je v nedeljo pogorelo gospodarsko poslopje, hlev in kozolec. Zažgal je štiriletni otrok. Učiteljska služba je razpisana pri Devici Mariji v Polju. Požar v Opatiji. V vili »Irenea« v Opatiji, kjer stanuje že delj časa kneginja Elizabeta Windischgratz z družino, je začel predprošlo noč goreti stropnik. Požar so pravočasno opazili iu gasilci so ga kmalu premagali. Kneginja je bila pri tej priliki zelo hladnokrvna ter je predvsem skrbela za varnost malih princev. Zanimivo delo. V Šebreljah je postavil pretekli teden mehanik Iv. Plešnar iz Črnega vrha nad Idrijo sesalko, katera vleče vodo na sredo vasi po 80 metrov dolgih ceveh iz novega vodnjaka. Dva inženirja sta izjavila, da je to nemogoče napraviti: ta mož brez tehniških šol pa jo napravil, da gre jako dobro. K samoumoru v Litiji se poroča da sc je kovač, ki se je obesil, pisal Ivan Kovač. — Za drugo porotno zasedanje v Novem mestu za leto 1908 so poklicani sledeči člani sodnega dvora: Predsednikom dr. Jakob Kavčič, c. kr. okrožne sodnije predsednik. Njegovim namestnikom c. kr. višji deželnosodni svetnik Ivan Škerlj in c. kr. deželnosodni svetnik Anton Leveč. Sodnikom c. kr. deželnosodna svetnika E. Rizzoli in dr. Volčič. Namestnikom c. kr. deželnosodna svetnika Wajkart Gandini in Blaž Dolinšek. Zapisnikarjem avskul-tantje Anton Kajfež, Alojzij Komljanc in J. Janša. — Glavnim porotnikom so izžrebani: Martin Rabzelj, posestnik iz Pristave; Jakob Plut. posestnik in župan iz Vertače; Andrej Podboj, posestnik in mesar iz Ribnice; Jožef Bizjak, posestnik in usnjar iz Mokronoga; Jakob Oražen, posestnik in ključavničar iz Ribnice; Ignac Košak, posestnik in župan iz Gabrovke; Jakob Petrovčič, trgovec v Trebnjem; J. Štefanič, posestnik iz Zapudja; Ignacij Orožnik, posestnik iz Višnje gore: Avgust Kune, posestnik in trgovec v Črnomlju r Franc Lesjak, posestnik iz Zatične: Jožef Žvab, posestnik in župan iz Dolenje vasi; Janez Koče, posestnik in trgovec v Starem trgu; France Majzelj, posestnik iu krčmar v Beli cerkvi^ Andrej Lukan, posestni iz Planine pri Črnomlju; Jožef Bukovec, posestnik iz Kleč; Jurij Šutej, posestnik in krčmar iz Brezovice; Otmar Šturm, posestnik iz Metlike; Ivan Pavlin,, posestnik v Čadrežu; Andrej Stonič, posestnik in krčmar iz Štal; Jožef Novak, posestnik hi krčmar iz Orehovca; Jožef Knez, posestnik in krčmar iz Hrastovca: .1. Sporar, trgovec na Hribu; Viktor Av-man, trgovec v Krškem; Jožef Škufca, krčmar v Pešeenku; Anton Rodic, posestnik iz Mokronoga; Janez Majcen,, posestnik iz Polja; Ivan Jerina, posestnik in čevljar v Metliki; Janez Pctschau-er. posestnik iu gostilničar iz Poljan; Fr. Klini, posestnik in krčmar v Linfeldu; Fr. Pirker, posestnik in trgovec v Ribnici: Ignacij Majcen, posestnik in gostilničar v Mokronogu; Iv. Melšič, posestnik in krčmar v Metliki; Janez Novak, posestnik iz Račjega Sela; Matija Skubic, krčmar v Črnomlju; France Kržišnik, posestnik in mesar v Kostanjevici. — Nadomestnim porotnikom: Simon Sladovič pl. Slado-vički, posestnik in župan v Novem mestu: Janez Blažič, posestnik v Vel. Slatenku; Jožef Murgelj, posestnik v Dolenjem Vrhu; Rudolf Smola, grajščak v Grabnu; Anton Gačnik, posestnik, gostilničar in mesar v Novem mestu; Jurij Košir, posestnik in mizar na Brodu; Karol Rozman, posestnik in gostilničar v Novem mestu; Jožef Windischer, posestnik in gostilničar v Kandiji; Andrej Agnitsch, posestnik in klepar v Novem mestu. Vlom. Te dni so neznani zlikovci vlomili pri Ani Takač v Petrinjski ulici v Zagrebu ter ji odnesli 150 K gotovine, zlato uro z verižico in zlat prstan. — Župan v Sarajevu postane effendi Kulovič. Prvi podžupan bo Nikola Rajko-vič, drugi dr. Nikola Mandič. Smrt pod vlakom. V Stupniku se je vrgel pod vlak 14 letni čevljarski vajenec Jakšič, ker je mojster ž njim gido ravnal. Nalezljive bolezni v Zagrebu. Pro-šli teden je bolovalo v Zagrebu na davici 6, ošpicah 26, trebušnem mačuhu 1. na dušljivem kašlju 2 osebi. »Galatea« rešena. Lloydovemu parniku »Pluto« in removkerju »Belro-rie« tvrdke Tripkovič v Trstu, se je posrečilo izpumpati iz potopljene »Galatee« toliko vode, da se je dvignila do poveljniškega mosta. Rešitev ladje zagotovljena. Predavanje o čebelarstvu. Čebelarski odsek lirv. slov. gospodarskega društva v Zagrebu priredi 24. t. m. v Pri-biču praktično predavanje iz čebelar-, stva. — Stavka zidarjev v Zemunu končana. Zidarji so stavkali 14 dni. Sedaj so pričeli zopet delati, ne da bi bili dosegli zahtevane višje plače. Vojaški deški penzijonat v Sarajevu misli vojno ministrstvo iz financijelnih razlogov v dveh letih opustiti. Kot prehod se je ukrenilo, da bode od sedaj zanaprej v penzijonatu le približno 64 internih gojencev. — O aretiranju v Lipiku — ne v Lipici, kakor smo 'pomotoma poročali — zvedelo se je sledeče podrobnosti: V jeseni lansk. leta se je v Lipiku nastanil Ner-mec, ki je živel jako razkošno. Nadel si je krivo ime Endeleiter. Doznalo se je le toliko, da je bil doma v Monakovem. Naenkrat jc mladi mož umrl. Monakovska policija je javila, da tam ni Endeleiterjev, da je pa pokojnik morda istoveten z J. Michelom, ki je od tam pobegnil, poneve-rivši 78.000 mark. Po smrti se je našlo pri pokojniku le 1700 kron. Ker je umrl nepričakovano, začelo se je v Lipiku govoriti o umoru in sum je letel na najemnika vile »Domišljen«, J. Krahlerja in na zakonska Pavliček, ki so jih na podlagi tega suma v nedeljo aretirali. Preiskavo vodi sodni dvor v Požegi. — Tečaj za pridelovanje krme na Grmu. V nedeljo, dne 31. maja t. 1., priredi vodstvo kmetijske šole na Grmu tečaj za pridelovanje krme, katerega se lahko udeleži vsak kranjski kmetovalec. — Program tega tečaja je naslednji: Dopoldne od 9. do 11. ure: Pridelovanje detelj-nih mešanic za dveletno in večletno košnjo. Ogled deteljnih mešanic na šolskih njivah in v poskuševališču. Popoldne od 2. do 4. ure: Naprava novih travnikov. Praktično razkazovanje najbolj važnih trav. Sestava travniških zmesi. Ogled šolskih travnikov, naravnih in umetnih (na-sejanih) in travniških zmesi v poskuševališču. Ker jc s tem tečajem dana najugodnejša prilika za ogled šolskih deteljišč in travnikov, kakor tudi za spoznavanje raznih detelj in trav in njih vrednosti za mešanice. vabimo naše gospodarje, da se mnogoštevilno udeleže tečaja. — Silna suša in črvi. Iz Devina: Silna suša je zavladala pri nas. Vodnjaki so suhi in vodo moramo večinoma dovažati iz Št. Ivana. Trava se je poižgubila, tako da bo letos treba še večje podpore za živinorejce nego prejšnje leto. Poleg suše nas tepe še druga šiba — neštevilni črvi. Ni se še slišalo, da bi se črvi v takem številu pokazali. Po vseh njivah najdete črve, ki uničujejo setev, trte in druge pridelke. — Električni tok je ubil v sredo ob pol 10. uri dopoldne pri električnih napravah v Ronkih 401etnega delavca Friderika Lacedelli iz Tridenta. To je pri tej napravi v kratkem času že drugi slučaj. — Iz Krlnge v Istri se nam piše: Velika suša vlada. Sena bo prav malo, ker se trava suši. Ze primanjkuje vode. Več je vina, nego vode! Ako nam ljubi Bog v kratkem ne pošlje potrebnega dežja, bode zelo slabo. Kaj bode z živino? Odkod seno? — Kolportaža v Zagrebu. Kakor znano, je v Zagrebu prepovedana kolportaža časnikov. Izjema pa, kakor se vidi, velja za madžarske liste, ki se jih v delavnicah državne železnice v Zagrebu svobodno prodaja. — Samomor enoletnega prostovoljca. V Zagrebu se je v sredo zvečer iz strahu pred kaznijo, ker je bil na straži zaspal, ustrelil s službeno puško enoletni prostovoljec Viktor Brin. Zadel se je v sence ter bil na mestu mrtev. — Papež sprejel hrvatske učiteljišč-nike. Sveti oče je sprejel 25 dijakov zagrebškega učiteljišča, ki smo o njih pisali, da so se podali na poučno potovanje, tekom katerega obiščejo tudi Ljubljano. Dijaki so mu izročili umetno izvršeno uda-nostno spomenico k zlatemu jubileju. Papeža je spomenica zelo razveselila. Nagovoril je prijazno dijake in profesorje, ki jih spremljajo, ter podelil vsem apostolski blagoslov. — Topli vir v Ludbregu. Kakor smo poročali, so v Ludbregu pri vrtanju za petrolejem naleteli na slano vodo, toplo 30 stopinj Celzija. Občina je poslala vodo deželnemu zavodu v kemiško-analitiško preiskavo. V Zagrebu so dognali, da se nahaja v vodi, ki jo je smatrati za termalno (toplico) mnogo klor-natrija. Sedaj je občina prosila, da se pošlje na lice mesta strokovno komisijo. — Velesrbskega agitatorja, upravnika Srpske Rječi«, Taletona, jc bosanska vlada izgnala. Moral je že včeraj zapustiti Sarajevo. — Mož z dvema ženama. Iz Italije v Pulj je prišla Marija rojena Ditonali iskat svojega moža Alfreda di Fabio, ki je bil zbežal, zapustivši jo z dvema otrokoma. Fabio se je med tem v Pulju vdrugič poročil z Rozo Raf. To je bilo mogoče, ker je župni urad italijanski na vprašanje pulj-skega župnika odgovoril, da se Fabio ne nahaja v matici poročenih. Fabio je bil v Italiji poročen samo civilnim potom. Sedaj se bo moral zagovarjati zaradi dvožen-stva. — Zlatninar Buvan v Zagrebu zopet okraden. V sredo popoldne je prišel k zlatninarju Bulvanu neznanec, ki je hotel kupiti zlato verižico. Ko mu jih je juvelir več predložil, vstopi v prodajalno drug kupec, ki želi imeti prstan. Bulvan mu pokaže prstane. V tem zapusti prvi došlec prodajalno, ne da bi kaj kupil, in zlatninar opazi, da mu je zmanjkalo ene verižice, vredne 148 kron. Bulvan je tekel za njim ter ga je videl izginiti v Preradovičevi ulici. Juvelir hiti v zastavljavnico v isti ulici. Neznanec je bil že tam ter je hotel ravno zastaviti verižico. Bulvan spozna v njem onega moža, ki mu je pred dvema dnevoma ukradel dva briljantna prstana. Ko je Bulvan pripovedoval, kaj se je zgodilo, izmuznil se je tat skozi zadnja vrata ter izginil. Policija ga zasleduje. Štajerske noulce. š Uinrl je na Teharjih danes ob 7. uri zjutraj duhovnik v pokoju č. g. Martin Skerbec. Pogreb v nedeljo ob 8. uri. š Odlikovanje. C. g. Anton Šijanec. župnik v Št. Juriju v Slovenskih goricah, je imenovan kn. šk. lavantinskim duhovnim svetovalcem. š Z murskega polja. — Zopet zmaga S. K. Z. Dne 21. maja ob pol 11. uri pred-poldne je bila nadomestilna volitev v čitalnični sobi v Ljutomeru po umrlem gosp. okrajnem načelniku Kukovcu. Izvoljen je načelnikom okraja g. Jože Rajli starejši, kmet na Muti. Navzočih je bilo 29 udov okrajnega zastopa. Od teh je dobil gosp. Jože Rajh 17, g. Osvald Honigman pa 11 Klasov (1 listek prazen). S to izvolitvijo si je priborila »Kmetska stranka« velik korak naprej. Sedajni okrajni načelnik jc ktnet na Muti, je načelnik prostovoljnega gasilnega društva za občino Cven, je načelnik zveze prostovoljnih gasilnih društev za ljutomerski okraj, on je občinski predstojnik za občino Cven. Kmetje! Kar ste si priborili v tem možu, to le ščitite in hranite. Idento naprej! G. Rajh se je vzel iz odbora okrajnega zastopa (plenuma), na to mesto je pa voljen g. Anton Misjov. š Gosenice ugonobljajo sadonosno drevje po murskem polju. Ljudje so se žc naveličali jih moriti in preganjati. Kmetje so vsaki dan s svojci na delu, pa vse malo izda in to tembolj, ker so sc pokazale štiri vrste gosenic, in to v enem letu. Najhujše so prsteničarji, zatem zlatoritke in glogov belim. Ker pa so lirastje po gozdih pojedle sprevodnice, gredo tudi tc na sadovnjake in pomagajo onim. Tudi hrošči so delali škodo. Po polju in po goricah je vse prav lepo videti. š Zborovanja. V Sv. Lovrencu v Slov. goricah ima politično narodno-gospodar-sko društvo javen občni zbor dne 24. maja v nedeljo po rani službi božji v stari šoli. — V nedeljo, dne 24 maja, popoldne ob 3. uri, se vrši na Polenšaku v stari šoli zborovanje S. K. Z. — V Cadramu se vrši dne 28. maja popoldne po večernicah shod S. K. Z. — V nedeljo, dne 31. maja, to je prvo nedeljo po Križevem, bo veliko politično zborovanje v Gornjem gradu. — V Dolu pri Hrastniku je v nedeljo, dne 10. maja, zboroval pododbor S. K. Z. Zborovanja se je udeležilo 63 zborovalcev. š Marijine jubilejne slavnosti v celjskem okrožju. V nedeljo, dne 17. t. ni., je »Izobraževalno društvo v Celju« uprizorilo igro »Lurška pastarica« v »Narodnem domu«. Proizvajanje krasno, udeležba velikanska .okoli 800. — Isti dan je imela Marijina družba na Dobrni jubilejno slav-Ije, dopoldne v cerkvi slovesno službo božjo s skupnim svetim obhajilom, popoldne v zborovalni uti slavlje s petjem, de-klamacijami in slavnostnim govorom. — V ponedeljek, 18. t. in., so imele Marijine družbe izlet v Lurd pri Žalcu. Dopoldne je bila v Lurdu slovesna služba božja, popoldne pa v Grižah uprizoritev enega igrokaza. Udeležba jako velika, okoli 700. š Kratko prostost jc užival 19 letni Franc Klobasse iz Maribora, ki je pred nekaj dnevi ušel iz prisilne delavnice v Messendorfu. Prisiljeniško obleko jc vrgel proč ter si izprosil drugo. Prišel je v Maribor, kjer je imel pa smolo, da so ga takoj prijeli. š Uinrl ie 18. t. m. v Gradcu v bolnici šolski svetnik Franc Fasching, ki je 34 let deloval na mariborski realki. š Padel je pri stavbi nove artiljerijske vojašnice v Mariboru 72-letni tesar Jurij Osanko štiri metre globoko ter si pri padcu zlomil desno nogo. š Junaški rešilec življenja. V Dravo jc padel 20. t. m. sedemletni sin železniškega sprevodnika Korena ter bi bil gotovo utonil. da ga ni rešil iz deroče reke z lastno smrtno nevarnostjo korporal Josip Tremel od 26. brambovskega polka. š Požar. V Tržišah so 17. t. m. pogorela vsa poslopja, vse pohištvo in vse orodje posestniku Francu Widmayerju, ki je viničar pri knezu Windischgratz. Sumijo, da je zažgala zlobna roka. Škoda jc velika ter le deloma pokrita z zavarovalnino. š Umrl je v bolnici v Brežicah gosp. Martin Šerbec. — Zanimiva oporoka. V Gradcu jo umrla hišna posestnica Konstancija Kas-ner, ki je svojim zvestim služkinjam zapustila večje, svote ter jih preskrbela do njihove smrti. Nadalje je določila: Njenega konja jc takoj po njeni smrti usmrtiti. Svojim psom je zapustila 6000 K ter določila, da se jim mora vsak dan dati pol kil« mesa, po zimi naj bodo v sobi. v kateri je umrla, ter naj sc soba psom kuri. poleti pa naj bodo psi na vrtu. Ko psi končajo, pripade 6000 K cerkvi pri Sv. Krvi na Koroškem. KoroSke noulce. k Žično železnico na Dobrač od postaje Zgornja Bela zgradi baron Dionizij Kraigher. k Imenovan je za župnika v Št. Juriju pri Celovcu g. Franc Lasser, kanonik iz Gospesvete. k Roparskega morilca Andreja See-walda, ki je umoril Pucherja in mu uropal štiri krone, mrliča pa vrgel v Lavanšico, so prijeli in izročili sodišču. k Ustrelil je Ivovski dijak Jean Birk-fcldncr svojo ljubimko Wanno s petimi revolverskimi streli v celovški okolici. Morilec se je sam javil policiji in naznanil, da se ni mogel ustreliti, ker mu je zmanjkalo streliva. k Obesil se je pri Volspergu dninar Zoder na vrtu svojega gospodarja Seliej-derja. k Schulverein bo imel letošnje glavno zborovanje o Binkoštih v Celovcu. k Odlikovan je od koroške deželne vlade s častno svetinjo za 40-letno zvesto službovanje g. Florijan Kučar, umirovljeni upravitelj jekiarne grofa Tliurna. Ljubljanske noulce. lj V Marijanišču se bo v nedeljo, dne 24. maja, slovesno obhajal praznik hišne zavetnice Marije Pomočnice. — Slovesno opravilo z govorom bo ob 10. uri dopoldne, popoldne pa pete litanije ob pol 6» Obakrat je darovanje za kapelo. — Vabijo se prijatelji Marijanišča za ta dan v kapelo, ki jih letos pričakuje povečana, krasno obokana in popolnoma na novo preslikana. lj Jebačinovi vlomilci aretirani! V petek, 15. maja je »Slovenec« priobčil brzojavko iz Trsta: Včerai jutro je tržaška policija aretirala zakonska Mateja in Katarino Koren, starše Karola Koren, čevljarja, ki je bil v Zadru aretiran zaradi vloma pri podjetniku Mazzoni dne 24. marca t. I. Z njim sta bila zaprta tudi Alojzij Kavčič iz Gabrovice pri Komnu in Jožef Azon izt Trsta, prvi čevljar, drugi mehanik. V njihovem stanovanju so med drugimi našli tudi tihi sveder. Pozneje so aretirali brata prvoimenovanega Franca Korena. Ta družba se spravlja v zvezo z vlomi v Ljubljani. — Na prošnjo ljubljanske policije smo o tej zadevi nadalje molčali. Zgoraj omenjena aretacija se jc izvršila na intervencijo policijskega svetnika Lautarja, ki sc jc takoj na to odpeljal na razne kraje« kjer so imeli zaprte osumljence. Sum gospoda policijskega svetnika Lautarja sc jo potrdil ter je sedaj končno dognano, kdo so bili Jebačinovi vlomilci. Informirali smo sc natančno o celi zadevi. Obširno poročilo o tej zanimivi aretaciji priobčimo jutri. Ij Umrla je gospa Marija Češarek roj. Kromar, v 35 letu starosti. Truplo rajnee prepeljejo jutri iz Ljubljane v Dolenjo vas pri Ribnici. li Pogreb g. Emil Guttinanna se nc vrši danes, ampak jutri, v soboto, ob pol 5. uri. Sestanek o organizaciji slov. znanstvenega dela bo se v nedeljo, 24. maja ob pol 11 uri dopoldne vršil v prostorih »Matice Slovenske«. Ij Stavka v tovarni za lep. Ravnateljstvo išče posamezne delavce na razgovor, ter hoče na ta način razbiti edinost stavkajočih, kar se pa ne bo posrečilo. Danes dopoldne je bilo v pisarni odposlanstvo delavcev, med njimi samoumevno tudi dve ženski. Ravnatelj je hotel ženske odstraniti iu je izjavil, da razpravlja le z moškimi, nakar je odposlanstvo zapustilo pisarno. Nečuveno postopanje ravnateljstva je delavce še bolj razburilo, posebno, ker je na žensko odposlanstvo upil kar »Marš ven.« Mi imamo o tovarni za lep raznih zanimivih podatkov in če bo g. ravnatelj še enkrat surov, mu bomo pokazali, da smo lahko tudi mi — brezobzirni. G. ravnatelj naj lepo prizna upravičene zahteve dosedaj škandalozno izmozgavanega delavstva ter naj z delavskim odborom dostojno in mirno obravnava! Omenjamo še, da se je g. Jakobu Accetu zdelo prav, iti na roko tovarni s tem, da vozi premog iz kolodvora v tovarno. Ij Mestni pomožni uradniki in cesarjev jubilej. Piše se nam: V zadnji seji občinskega sveta se je sklenilo marsikaj storiti v dobrodelne namene o priliki cesarjevega 60letnega vladanja. V tej seji se je sklenilo, da se s 1. decembrom letos zboljša stanje mestnim uradnikom in slugam s tem, da se jim izenačijo službeni prejemki z onimi državnih uradnikov v definitivnem svojstvu. Mestni pomožni uradniki pa seveda, kakor po navadi, tudi pri tej seji niso prišli prav nič v poštev in prosijo ter stavijo vprašanje, če bodo o priliki cesarjevega jubileja postali vsaj enakovredni s slugami, redarji, detektivi in drugimi navadnimi delavci. lj Vlak povozil sprevodnika. Na Pro-seku je danes zjutraj vlak do smrti povozil sprevodnika južne železnice g. Jožefa Faturja. Zapustil je ženo in pet otrok. Ij Grozna smrt — živa zgorela. To včerajšnjo notico je v toliko popraviti, da ui zgorela Frančiška Lipovitzeva, ampak njena sestra Elizabeta. Ij Zavetišče za neozdravljive bolne zgradi povodom cesarjevega jubileja »Kranjska hranilnica« v bližini Leonišča. Z deli prično že prihodnji mesec. Ij Pogrešani zglaševalni uradnik z Dunaja Anton Cechbauer sc jc povrnil v Ljubljano. Dobila ga je njegova žena v postojnskem okraju. Ij Gospod župan — varujte se! Naj mestni magistrat ogleda v Gosposkih ulicah hidrant za škropljenje cest, ker jc skrajni čas. da se ga zamenja. Hidrant jc sredi Gosposke ulice ter od vozov ves stoičen, pokrov je brez verige, tako, da čc gre voz črez. ga vrže po en meter daleč proč in tako morajo za varnost prometa ondotni stanovalci paziti za vsakim vozom, da pokrijejo pokrov, ker sicer bi se pripetila lahko nepričakovano velika nesreča, kajti ako konj ali človek stopi v votlino, je gotovo ob nogo. Danes zjutraj jc šla neka gospa iz št. 4. v Gosposki ulici čez cesto. Pokrovec je bil popolnoma na pravem mestu. Nič hudega sluteča, stopi gospa slučajno na hidrantov pokrovec in hipoma jc bila z nogo do kolena v votlini in blatu. Ker se tudi gospod župan pelje večkrat skozi Gosposko ulico s svojimi dragimi konji, zato ni dvomiti, da se v najkrajšem času hidrant popravi, če jo ne bo gospod župan raje zavil čez Turjaški trg. Ij Velik vojaški koncert se vrši to nedeljo na vrtu hotela »Union«. Koncertuje celotna godba št. 27. pod osebnim vodstvom kapelnika g. Christopha. Koncert so vrši le pri lepem vremenu. Začetek ob 8. uri zvečer. Ij Moška in mladeniška Marijina družba iz Ljubljane. Križanke, se bode udeležila slavnosti blagoslovljenja zastave v Mekinjah pri Kamniku v četrtek, 28. majnika, z društveno zastavo. lj V »Zvezdi« ni več vode. Pri vodnjaku v »Zvezdi« jc bilo dvigalo pokvarjeno in sedaj žc od spomladi ni popravljeno. Otroci hodijo po hišah prosit vode. Ali sc vodnjaka zato ne popravi, da se v Fi-scherjevi baraki več sodovice proda? lj V deželno bolnišnico so včeraj pripeljali Jožefa Jakliča, ki se jc pri sekanju močno ranil desno nogo. Ij Nepošteni varuh. Okrajno sodišče v Škofji Loki je izročilo agitatorju za Hribarja Božidaru Zalokarju, agentu na Glin-cah, kot varuhu nedoletne Angele Konstantin 100 K, da jih porabi za vzgojo in za druge potrebne reči varovanke. Zalo-kar jc pa od tega denarja poslal le 20 K materi otroka, 20 K je zase porabil, 50 K pa posodil. Za to nepoštenost bo sedel tri mesece v težki ječi. lj Izredni občni zbor zadruge krojačev itd. se bo vršil v nedeljo, dne 24. maja t. I. dopoldne ob pol 10. uri v hotelu »Ilirija«. Dnevni red: Čitanje in odobrenje zadružnih pravil po novem obrtnem zakonu. — Protest proti uvrstitvi krojaškega obrta sploh v zavarovanje proti nezgodam. —j Odobrenje seznamka članov v preskuše-valno komisijo. — Sklep o slučajni ustanovitvi podpornega zaklada. Raznoterosti. lj Aretiran je bil snoči provizijski prodajalec podob Izidor Santy iz Burge, provincija Lucca na Laškem, ker ga jo pri policiji v Lincu njegov gospodar ovadil. da mu je poneveril za 200 K dolga. Tukajšnja policija je dobila o tem brzojavno obvestilo in jc Santvja na južnem kolodvoru aretovala, ko je izstopil iz vlaka. Santyja so izročili sodišču. lj Gobe kradel. France Klobučar, delavec iz Tomačevega, je služil pri tukajšnjemu trgovcu Rohrmanu za dninarja. Tu je izmaknil gob v vrednosti 48 K, katere jc žena pri Kordinu za 24 K prodala. Ko je pa ta zvedel od svojega hlapca, da pro-dajalkin mož služi pri Rohrmanu, mu je Kordin telefoniral, in tako so prišli na sled tatvini. Klobučar je bil obsojen na dva meseca težke ječe, njegova žena pa na pet dni zapora. Ij Pri tajni razpravi jc bil pri deželnem sodišču 46 let stari oženjeni črevljar France Medvedšek iz Ljubljane zaradi hudodelstva oskrumbe obsojen na pet mesecev težke ječe. lj Tatinski posli. Te dni je policija prijela neko 20 letno služkinjo iz kamniškega okraja, ker je svoji gospodinji in neki svoji tovarišici pokradla več knjig, žensko krilo in zlate uhane. — Dne 19. t. m. jc bila prijeta neka 17 letna deklica iz Dolenjske, ki je bila zaradi goljufije kaznovana in pred 3 dnevi izpuščena iz zapora. Neka gospa jo jc vzela kljub temu, da je vedela za njeno predživljenje v službo. Dekle jc pa že drugi dan zapustilo službo, ž njo jc pa izginilo več perila in zlat moški prstan. Obe tatici so izročili sodišču. Ij Nepreviden voznik. Včeraj popoldne je neki hlapec vozil tako neprevidno po Bleivveisovi cesti, da je zadel z vozom v kandelaber za novo plinovo razsvetljavo iu ga zlomil. Napravil je 55 K škode. lj Umrla je gospa Nežika Bučar, mati poštnega oficijala gosp. Bučarja. * * » J*" V četrtek, dne 28. majnika, v Kamnik in Mekinje. Somišljeniki, agitirajte za obilno udeležbo! "*L ZOPET ODKRITA VOJAŠKA ZAROTA V RUSIJI. V kremenčuški posadki so odkrili obširno revolueijsko organizacijo med vojaki. Zaprli so 18 vojakov in nekega trgovca. Razne stuari. Ustanovitev češke tiskovne akcijske družbe. O I o m u c, 22. maja. »Pozor« poroča, da izdaja mladočeška stranka šc nadalje dr. Kramafov »Den«. Ustanovi se za to akcijsko društvo, ki bo izdajalo »Den« do Novega leta enkrat, po Novem letu pa dvakrat na dan. Akcijska glavnica bo znašala 500.000 kron in se pozneje poviša na dva milijona kron. Zaradi šestih kron deset let težke ječe. Budjejevice, 22. maja. Porotno sodišče je obsodilo 23-letnega Franca Finka v desetletno ječo, ker jc napadel dne 10. februarja pri Horici neko žensko in ji oropal šest kron. Odvetnikov samoumor. N a c h o d, 22. maja. Zaradi finančnih zadev se je ustrelil 55-letni odvetnik dr. Miibscher. Nevihta na severnem Češkem. Karlovi Vari, 22. maja. Nevihta dne 20. t. m. je povzročila ogromno škodo. Berolinski D-vlak se je moral ustaviti na progi. Voda je segala do stopnjic. Vlak je vozil počasi v Karlove Vare. V Oblak se je utrgal na severno zahodnem Češkem. Voda je narasla za poldrugi meter in poplavlja stanovanja. S Krkonošev prinaša voda pohištvo, mrtvo živino itd. Voda je priplavila tudi neko mrtvo žensko. Strela je ubila dva delavca in je zažgala tudi več poslopij. Velika železniška nesreča. — 30 mrtvih! 58 ranjencev! Dne 21. t. m. je zavozil v Contichu (Belgija) brzovlak v nek romarski vlak. ki je čakal pred postajo na antwerpnški brzovlak. Premikalnica je bila napačno postavljena in brzovlak je prekucnil romarski vlak. Zadnji štirje vozovi so popolnoma razbiti. Pripeljal se je pomožni vlak s 30 zdravniki. Nesreča se je pripetila ob 9. uri 16 minut. Ob 11. uri so izvlekli izpod razvalin že 30 mrtvih in 58 ranjencev. Iz razvalin mole roke in noge. Našli so odbito roko, ki je držala v prstih odtrgano uho. Med mrtvimi sta tudi br-zovlakov strojevodja in kurjač. — Prof. Spiro Brusina umrl. V Zagrebu je umrl 21. t. m. vseučiliški profesor v pok., Spiro Brusina, 63 let star. Pokojnik .ie bil mnogo let ravnatelj zoološkega oddelka hrvatskega deželnega muzeja. Telefonska in Mauna poročilo. CESARJEVO ZDRAVJE. Dunai, 22. maja. Cesarjevo zdravje je izvrstno. BEG ČLANA TATINSKE DRUŽBE, KI JE ULOMIL.A PRI JEBAČINU, PONE-SREČIL. Zader, 22. maja. Karol Koren, junak tihega svedra, ki je bil v tukajšnjem prei-t skovalnem zaporu, je pobegnil. Privedel ga je pred preiskovalnega sodnika neu-klenjenega samo en stražnik. Ko je bilo zaslišanje končano iu je prišel na hodnik, zletel je po stopnjicah navzdol, in čez dvorišče, tako da je bil kmalu na Canipu Castello. Občinski redarji in narod so drli za njim ter ga končno zajeli v delavnici nekega mizarja, kjer so ga zopet ujeli. Ko so ga gnali nazaj v ječo, je rekel, da se hoče usmrtiti. RUSINSKI NUJNI PREDLOGI. Dunaj, 22. maja. Državna zbornica razpravlja o rusinskem nujnem predlogu glede zlorab pri deželnozborskih volitvah v Galiciji. ČLANI FRANCOSKE SLOVANSKE KOLONIJE V SLOVANSKIH DEŽELAH. Budimpešta, 22. maja. Pod vodstvom francoskega poslanca se poda 100 članov pariške slovanske kolonije po raznih deželah proučevat, kako se godi ondi Slovanom. Pridejo tudi na Ogrsko, kjer se pripravljajo za velik sprejem. ZAGREBŠKO VSEUČILIŠČE. Zagreb, 22. maja. Včeraj in danes sa ni na vseučilišču nihče upisal! Rauch hoče policijsko izgnati iz Zagreba vse dijake, ki so dvignili odpustnice, a se šc nahajajo v Zagrebu. Po mestu kroži letak: Predvčerajšnjim sc je na osramočeni zagrebški univerzi edino upisal Stanislav Stcinfel. filozof. Na njega pada bojkot dijakov in prezir meščanov. DVA SAMOUMORA VOJAKOV. Zagreb, 22. maja. V Brodu na Savi sta se usmrtila dva pešca 39. polka. Eden se jc vrgel pod vlak, ki ga je povozil, drugi se je usmrtil iz puške. Razlogi samoumo-rov niso znani. Uvedena je preiskava. BOLGARSKA VLADA NE MARA SRBSKIH DELAVCEV. Sofija, 22. maja. Po nalogu bolgarske vlade je podjetnik, ki zida železnico Kii-stendil - turška meja, odpustil vse srbsko delavce. To so zahtevale bolgarske delavske organizacije. RUSKI KONTINGENT VOJAŠKIH NOVINCEV. Peterburg, 22. maja. Izšel je carski ukaz, ki določa število vojaških novincev: 456.135 mož. ŽELJE ČRNE GORE. Pariz, 22. maja. Dosedaj tajna pogajanja Črne gore za spremembo berolinsku pogodbe niso imela vspeha. Spominjajte se ob vsaki priliki »Slovenske krščansko-socialne zveze!« ŽITNE CENE Budimpešta 22 maja. Pšenica za maj........1130 Pšenica za oktober......1011 Rž za okt.......... 8 83 Koruza za maj........6'53 Oves za okt.........6 85 Efektiv: nespr. Meteorologično poročilo. Višina n.morjom 306'2m. srednji zračni tlak 736-0mu Cu epa-lot&ftift Stanje baro-m&tra Temperatura po Celzija Vetrc-Ti Nab« 21 9 sveč 737 6 22 7. zjutr-2. pop 370 34 7 1 >6 16 0 24 9 si. jvzh. | jasno sr. jvzh si. jug megla del. obl. ttl 00 Srednja včerajšnja temp. 20 8«, norm. 14 8«. Odda se s 1. avgustom t. I. prostoren hlev, pri katerem je tudi obširno dvorišče na razpolago. — Več se izve: Rimska cesta št* II, v gostilni. 1266 2—i Zavarovalnica proti ognju s konkurenčnimi ceniki išče 1169 4—4 agente za Ljubljano in okrajne zastopnike za deželo. Fiksna plača in velika provizija. — Ponudbe pod ,Bodočnost" na upravništvo ,Slovenca". Zdravilišče TOPIICG m Kranjskem, dol. žei. postaja Straža-Toplice. Akrato-vreiec 380 C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revmi, išias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim. Velike kopeli, separatna kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od i. maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno 977 12-3 Zdraviliška uprava. Na prodaj so 1258 4-2 stare cerkvene orgije v župni cerkvi v Vavtivasi. Iste imajo deset spremenov in še dobro ohranjen meh. Trebalo bi malega popravila in bi bile dobre za kakšno večjo podružnico. Župni urad v Vavtivasi na Dolenjskem, Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd. 4r. m Najbolj, kosm. Zobo^ čistil, sredstvo ________ - ^ Izdelovatelj &. 3eydl "Ljubljana, Spital.-Stritar. ul. T A 127/8 Oklic. 1252 3 V zapuščinski zadevi g. Ivana Jeglič se na predlog dednih udeležencev dovolju prostovoljna sodna javna prodaja v zapuščino spadajočih premičnin in sicer prodajalnišl oprave, špecerijskega blaga, vinske posode, starih vozov nahajajočih se na Selu p Žerovnici. V to svrho se določa narok na lice mesta na Selu pri Žerovnici št. 16 na da 25. maja 1908 ob 9 umi popoldne. C. kr. okrajno so* u Radoulllcl odd. I. dne 11. maja 1908. lfeletrgowina dalmatinskega vina Br. Novakovi«; Ljubljana. — Telefon št. 244. Lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskem primorju v Dalmaciji. Priporočajo si. občinstvu svoja pristna rdeča, črna, bela in de-sertna vina, kakor tudi domači tropinovec, konjak, slivovko itd. po primernih cenah. 645 80—21 ===== Ceniki in vzorci poštnine prosti. ===== cModerne srajce za gospode spodnje hlale, soalne Srajce, ovratnici, zapestnice, naprsnimi, nogavice, naramnice, kravate, gumbe, žepne rute, vedno v največji izberi pri ?. }y[agdič, Zjubljana, Prešernove ulice štev. 7. 766 7 e a»n n w m = Za košnjo = priporočamo najboljše amerikanske kosilne stroje Mc.Cormick kateri niso samo po izreku enega samega, nego na Kranjskem že od več sto posestnikov, ki te stroje že več let vporabljajo, kot najboljfii in za naše kraje kot Vsakdo naj se ^ Qm Q O R M I C K. najsposobnejši spoznani. torej sam prepriča in kupi lekosilni stroj Opozarjamo posebno na naše nove nože z gostimi zobmi, ki posebno globoko režejo, za nizko in redko travo. 1264 6 1 —— lil <1 i ii i KHNtopniki z a Iv r* a njsko: - Karol Kavšeka nasl. Schneider & Verovšek, Lfufoljarca, Dunajska cesta št. 16. mm, 1049 30-14 zor p, n. gosp. gostilničarji, aeasebnikU Uinska trgovina Alojzija Zajca MlS! ima v zalogi najboljša in jamčeno pristna viissa iz najslavnejših vinskih goric, kakor: dolenjski cviček iz Gadove peči in iz Drenove, bizeljec, sromeljčan in druga štajerska vina, hrvaško, istrsko in goriško vino. Cena zmerna; postrežba solidna in točna; uzorci na razpolago! I I fo^rutni«* P rasa • ■•■lil.liiMl: Orabia II, Mala Ura., BUii. ulica iT, bailaa, Brni, tbikii Črtka Kaaulca, Heianki laakeig, IMUa«. Bori Jiilm, Puk j. SrtUTa la Likar««. M • n j a 1 a i u e aa Duaajn: I. Valladl« II, II. Tabaritrana 4, IU. (J.fH|MII 77 (»ag»l Ru.viga), in. L* vtogtii« ti, IV. WliJ.tr Haaplilraiii 19, T. Sttiiobra.atrilrMii 81 t, VI. Sampcaiorfentor. 22, VII. Mtrlublftriilraiit 7«, «111. LarcbtnltliltrilrMM 1)1, IX. Alirritram ». X. r>f«rllta>(raii> K. X7III. irihriagiritiaiii II. XIX. DIMIngar Haapt.tr II, XIX. n«anUti«M. II, &ta3jaln3&Ra rtstaiška družba "T * 46 ISO 173 woMseMe AJK* 5utpS4*l K 20,000 ©Oti sftfela« IK 8,5©"» ciOffi N ,»jkHla.ntm»J«ii m rmh vrat n;«:, itriavaia papirjev, akcij, prioritet, »ustavffiic, BfeCi;, aav.j;. valut ta denar)* mr J&anaejrsjiiva in Ssiribnnili snctivais i« obligacij, nrusi ia kupoaow, Podružnica i v Spljetu. b Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjev« uik«stev. 2 priporoča žrebanje glavni dobitek promese na srečke iz 1. 1864, cele a K 22 -, polovice h K 12 -, 1. junija K 300.000'— /A 0 sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje po |2 0. Podružnica a w Celovcu«i Deleiftk* glavnica 1 1 1 K 2,000.000. 1 1 1 Rezervni fond t « s i & 200.000.. i t u