Slovenski Pravnik.
Leto XVI.        V Ljubljani, 15. januarija 1900.       Štev. 1.
Ima li po civ. pr. r. (§ 183.) predsednik senata diskrecijonarno oblast glede provedbe dokazov.
Spisal A. Leveč, c. kr. deželnosodni svetnik v Novem mestu.
I.
§ 199. vladne predloge, iz katerega je nastal sedanji § 183. c. pr. r., se je glasil v št. 4: »Der Vorsitzende darf endlich in jeder Lage des Verfahrens auch ohne Antrag der Parteien, jedoch unter deren Zuziehung. einen Augenschein vornehmen, die Begutachtung durch Sachverstiindige an-ordnen und Personen, von welchen nach der Klage oder nach dem Gange der Verhandlung Aufklarung iiber erhebliche Thatsachen zu erwarten ist, von Amtswegen als Zeugen vernehmen.« — A zadnji odstavek istotam je določal: »Solche Erhebungen konnen selbst vor Beginn der milnd-lichen Verhandlung stattlinden, wenn zu besorgen ist, dass sich andernfalls fur die Entscheidung wichtige Umstande nicht mehr feststellen liessen, oder ein Bevveismittel spater nicht mehr oder doch unter erheblich schwereren Bedin-tiungen beniitzt \verden konnte.«
Skupna konferenca, ki je sedanjemu §-u 183. določila besedilo, premenila je št. 4 v vladni predlogi tako, da predsednik zamore ogled odrejati (»anordnen«) ter osebe, od katerih je po tožbi itd. pričakovati pojasnitve važnih dogodkov, za priče pozivati (»laden«); tudi je konferenca zadnji odstavek tako premenila, da se dotične poizvedbe smejo ukreniti celo pred začetkom ustne razprave.
Konferenca je torej izločila besedi »vornehmen« in »vernehmen« v št. 41) in pa besedo »stattlinden« v zadnjem od-
') Določilo v št. 4. vladne predloge „Die Begutachtung durch Sachverstiindige anordnen" se ni premenilo, ker je izraz „anordnen" ustrezal intenciji, ki jo je konferenca imela s tem popravljanjem, dasi tudi ta beseda po smislu vladne predloge znači toliko, kolikor „vornehmen".
.\. i , 1
2   Ima li po c. pr. r. (§ 183.) predsednik senata diskrecijonarsko itd.
stavku. To izločitev utemeljuje v svojem poročilu (glej motive, zv. II., str. 317 uradne zbirke priprav) takole: »Desgleichen \vurde die Befugnis des Vorsitzenden, fur sich einen Ausjen-schein vorzunehmen und Zeugen abzuhoren (§ 183. Z. 4) be-seitigt und dem Vorsitzenden nur der Anstoss zu solcher Beweisaufnahme belassen, die dann im Sinne der Unmittel-barkeit des Verfahrens in der Regel1) vor dem erkennenden Gerichte stattfinden miissen.«
Po vladni predlogi bi bil torej predsednik smel v vsakem položaju postopanja, to je ustne razprave, pred začetkom ustne razprave pa le pod pogoji, določenimi v zadnjem odstavku § 199. provesti ogled, zvršiti dati presojo po zvedencih in za-slišati priče. On bi bil tako mogel vse te dokaze uradoma provesti iz svoje moči in ne da bilo potreba kakega dokaznega sklepa senatovega (§' 277. c. pr. r.),
Jasno je torej, da je hotela vladna predloga predsedniku dati diskrecijonarno oblast tudi glede na provedbo dokazov. In ta oblast naj bi bila še dalj segala, nego li oblast predsednika glavni kazenski razpravi (§ 254. k. pr. r.); kajti po §-u 254. k. pr. r. odst. 2. o tem, je li nove priče ali zve-dence zapriseči, odločuje sodni dvor po njih izprašanju in zaslišavši stranke, po vladni predlogi pa, ker ni imela nobenega pridržka, bilo je odločanje glede zapriseganja in postopanja pri njem prepuščeno popolnoma predsedniku; po istem zakonovem določilu mora pri glavni razpravi ravnati se vedno za nova dokazila, a po vladni predlogi je bil predsednik pri izberi dokazil povsem neomejen, in dočim je dognano,2) da predsednik v kazenski pravdi ni upravičen provajati dokazov tekom predpostopanja, zamogel bi bil predsednik po vladni predlogi dokazne pozvedbe vršiti tudi pred začetkom ustne razprave, kedar bi nastopili pogoji, o katerih govori zadnji odstavek §-a 199.
Navedeni sklep konference pa je odstranil oblasti, ki jih je vladna predloga dajala predsedniku.   Dokaze je smeti pro-
') To se pravi, če se provedba dokazov ne prepusti odbranemu ali zaprošenemu sodniku.
2) Maver: Commentar zu der osterr. Strafprozessordnung, 1884, str. 324; Waser: Gerichtszeitung, 1877, št. 95
Ima li po c. pr. r. (§ 183.) predsednik senata diskrecijonarno itd.    3
vajati le tedaj, kedar to sklene sodišče, to je senat, kajti pravica predsednika, da bi za se vršil ogled in zaslišaval priče ali zvedence, je bila odstranjena in mu pripuščena le pov-zročba (»Anstoss«) takšnega sprejemanja dokazov.
Stvar se je pa zopet zasukala vsled odgovora, oddanega k §-u 183. civ. pr. reda v naredbi pravosodnega ministrstva z dne 3. decembra 1897 štev. 44 uk. Ta odgovor odstavek 2 se glasi:
»Invviefern thatsachliche Behauptungen der Parteien, zu deren Aufkltirung und Feststellung der Vorsitzende die Vornahme eines Augenscheines oder die Begutachtung durch Sachverstiindige angeordnet bat, durch diese Beweis-aufnahme als wahr erwiesen sind, hat das Gericht (der Senat) unter sorgfaltiger Beriicksichtigung der Ergebnisse der gesammten Verhandlung und Beweisfuhrung nach freier Uber-zeugung zu beurtheilen (§ 272. C. P. O.) Der Senat ist an die einer solchen Bevveisanordnung des Vorsitzenden zugrunde liegende Auffassung nicht gebunden, er kann die that-sachlichen Behauptungen, in Ansehung deren der Vorsitzende Augenschein oder Sachverstandigenvernehmung anordnete, als fur die Entscheidung unerheblich und die aufgenom-menen Beweise als fiir die Feststellung des Sachverhaltes belanglos unberiicksichtiget lassen. Eine ausdriickliche Zuriick-weisung der auf Anordnung des Vorsitzenden auf-genommenen, dem Senate jedoch unerheblich scheinenden Beweise (§ 275 Abs. 1 C. P. O.) ist nicht erforderlich«. —
Predsednik naj potemtakem dokaza po ogledu in zve-dencih ne odreja samo, to je naj zgolj ne dela priprav za provedbo teh dokazov, če bi senat utegnil skleniti njih sprejemanje, naj torej ne povzroča le provedbe teh dokazov, marveč naj je v stanu, da te dokaze provede iz svoje moči ne glede na nazore senata. Da je odgovor umeti tako, to izhaja jasno in njegovega besedila.
To pa kaže, da se je z navedeno interpretacijo §-a 183. št. 4 zopet zavzelo prvotno stališče vladne predloge, ali z drugimi  besedami: diskrecijonarna oblast, ki jo je bila vladna
1*
4    Ima li po c. pr. r. (§ 183.) predsednik senata diskrecijonarno itd.
-_-,-JL-
predloga odmenila predsedniku glede dokazovanja po ogledu in zvedencih, se je zopet obnovila.1)
Vpraša se torej, kaj bodi pravo pri vporabi tega zako-novega določila?
II.
Diskrecijonarna oblast, ki jo ima predsednik z ozirom na provedbo dokazov, je kakor znano nastala v francoskem ka-zenskopravdnem pravu in se odtod zanesla v zakono-davstva nekaterih drugih dežela in tako zašla tudi v naš kazenskopravdni red z leta 1873. Vzlic razširjenosti pa to ustanovilo kazenskih pravd ni pripoznano docela v književnosti, kajti v nasprotstvu je s principom obtožbe in predsedniku ne daje pravega razmerja do strank in do sodišča; nadalje postavlja namesto dobro preudarjenega sodnega sklepa samovoljni izprevid (diskrecijo) posameznika in odstranjuje potrebne formalnosti pravde.2)
Tudi inkvizicijska maksima, po kateri je predsednik obvezan skrbeti za materijelno resnico (§ 232. kaz. pr. r.), in ki se ž njo opravičuje omenjena predsednikova oblast, za le-to ne daje dovolj podlage; saj ni le predsednik dolžan inkvizi-torno postopati, nego mora tako ravnati celo sodišče, kar izhaja iz določb §§ 249. in 276. kaz. pr. r. Zato ni uvideti, zakaj naj bi iz tega razloga predsednik sam odločeval o dopuščanju vprašavnih novih dokazil in zakaj bi se naj izvrševanje te diskrecijonarne oblasti ne prepuščalo sodišču samemu, kojega nazor o vrednosti dokazov je konečno vendarle merodaven. Saj bi sodni dvor lahko, kedar se posvetuje o kakem vmesnem vprašanju ali o sodbi, sklepal tudi o novih dokazih in sicer tudi na predlog predsednika. Tako bi se dosegel smoter, kateremu naj služi diskrecijonarna oblast glede na pozvedbo resnice, ne da bi tako odpadle tiste  garancije, katere daje
') Pač pa se pravi v odgovoru k §-u 277. c. p. r. (v odst. 2), da predsednik zamore zbok svoje pravice voditi pravdo, na glavno razpravo povabiti osebe, od katerih je pričakovati pojasnitve važnih dogodkov, da jih je, če treba, moči zaslišati za priče (§ 183. št. 4 c. p. r.), da pa jih je smeti dejansko zaslišati samo na podlagi dokaznega sklepa senatovega.
2) Prim. Maver, na naved. mestu, st. 317 in nasled.; dalje Waser Ger. Ztg., 1881, št. 57.
Ima li po c. pr. r. (§ 183.) predsednik senata diskrecijonarno itd.    5
nadzorstvo sodnega zbora, dobro preudarjeni sklep kakega sodišča.1)
Kazenskopravdni red za nemško državo je res tudi diskrecijonarno oblast predsednika glede na provedbo dokazov odstranil, češ, da je nedopustna, in se to utemeljuje s tem, da bi formalnosti v svrho pravilnosti postopanja in pripomočki za obrambo obtoženca izgubili mnogo svoje vrednosti, če bi bilo predsedniku dovoljeno prezirati jih po svojem diskrecijo-narnem preudarku, kedarkoli bi se mu tako zdelo potrebno za pozvedbo resnice.
Tudi po načrtu II. za naš kazenskopravdni red naj bi se bila diskrecijonarna oblast uravnala po smislu zgorejšnjih na-vedeb, toda opustilo se je to v načrtu V.
Zgorej smo imeli v mislih diskrecijonarno oblast, katera v resnici predsedniku pristoja po §-u 254. kaz. p. r., namreč njegova pravica, da provede nove dokaze, od katerih je po teku glavne razprave pričakovati pojasnitve važnih dogodkov. Toda tudi tedaj, če bi se, ne glede na protivno odredbo zakona in vzlic protivnemu stališču v slovstvu, hotelo predsedniku priznavati pravico, da sme vsled svoje diskre-cijonarne oblasti (ne vsled §-a 222. kaz. pr. reda) že pred začetkom glavne razprave priskrbeti dokazila (na pr. povabiti priče ali zvedence), ki naj bi se potem provedla na glavni razpravi — to postopanje se vidi VVaserju (Ger. Ztg., 1877, št. 95) dopustno, seveda proti temu, da predsednik sporoči imenik novih oseb, ki jih je po njegovem mnenji treba na glavni razpravi zaslišati, strankam, ko jih poziva k glavni razpravi ali vsaj 3 dni pred tem, navedši ob jednem tudi dogodke, ki jih je treba poistiniti — tudi tedaj bi ne bilo nobenega pomisleka, da sodni dvor odloči o dopustnosti pro-vedbe dokazov. (Konec prih.)
') Maver na naved. m. str. 320.