•oAtnina plačana * gotovini Leto LXI i Ljubljani, v nedeljo 20. avgusta Ste v. 188 a Cena 2 l)ii> Naročnina mesečno 25 Oin, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din UredniStvo je v Kopitarjevi ul. 6/III SLO VEJSEC ček. račun: Ljubljana Št. 10.050 to 10.34*) za inserate, Sarajevo štv. 75b> Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79' Telefoni arednišiva: aimSba 2099 — IM, ZIM ia U prava: Kopitarjeva b. telef on 299» ponedeljka ia dneva po praEaiks Učiieljslvu Dokler bo duhovna kultura imela veljavo in se človeštvo ne bo pogreznilo zopet v barbarstvo, bosta duhovaka in učiteljski stan najvažnejša stanova človeške družbe. Nedavno je bila izvršena v Nemčiji anketa, kateri poklici da se zdijo ljudem najbolj potrebni. Zanimivo je, da so advokati do-dobih najmenj glasov, učitelj in duhovnik pa največ. Tudi zdravniški stan je visoko vpoštevaii; udi se pa, da danes ljudje bolj čutijo globoke rane duhovnega in moralnega značaja, ki jih zadaja človeku naša doba, nego telesne bolezni, ki jih zdravniška veda čedalje bolj spoznava in omejuje. Zato se dane« stan, ki vzgaja, dviga in svetuje človeku, da bi postal vedno bolj podoben človeku, vrednoti bolj nego kdajkoh preje. Kar se posebič našega ljudstva tiče, je dobrega učitelja vedno zelo visoko cenilo in ga ima dolgo v spominu povsod, kjer je tak vzoren učitelj in vzgojitelj deloval. V naši državi ima učiteljstvo posebno važno in hvaležno nalogo. Treba je vzgajati mladino v duhu sloge, vzajemnosti in sodelovanja treh sorodnih vej jugoslovanstva, ki je vsaka zrasli a po svoje; treh slovanskih rodov, ki imajo vsak svojo ; nrav, duševnost in zgodovino; treh bratov, od katerih je vsak odrasel, samosvoj in vsak na svoje po pravici ponosen; od katerih hoče vBak ustvarjati dalje v svojem narodnem duhu z enakimi pravicami z drugimi. Spraviti te z naravo dane razlike bistvenega značaja med seboj tako v sklad, da služijo skupnosti in jo krepijo ter ji prilivajo vitalne sile, ne da bi ona pogoltnila te vire svojega življenja in rasti — kar bi pomenilo njeno počasno izsušitev — to bi ne bilo tako težko, ako ne bi takemu pravilnemu razvoju stali na i>oti mnogi manj vredni nagoni in pohlepi ter skupinske rivalitete, da ne omenjamo zgodovinske nesloge slovanskih rodov. Treba je vsajati ljudem v dušo že od mladosti, da smo vaj enakopravni, d« ni nihče več vreden od drugega, da vsak od nas pomeni važen in nujen temeljni kamen v skupnem domu, ki bo tem trdnejši, čim bolj bo v njem prišla do veljave in izraza svobodna tvorna volja vsakega z vsemi njegovimi posebnimi silami in zmožnostmi ustvarjanja; le v soglasju, v katerem ne utonejo osnovni toni, ampak se integrirajo v simfonijo, je naš obstoj in naša bodočnost ter možnost najkrepkejšega in najbogatejšega razvoja. Iz take osnove mora naravno rasti in se krepiti ljubezen do države v mogočno in neporusljivo pa životvorno in iz duše seme svobodno vroče čustvo, kar mora biti, ako nuj ni samo varajoč videz. Taka ljubezen do skupne domovine, do našega jugoslovanskega izvora in do naše državne moči se mora sama porajati, je naraven plod naše ljubezni in našega spoštovanju med seboj, pa našega umeva-nja in vpoštevanja drug drugega, ki je mogoče šele, ko porujemo iz svoje duševnosti vso plevel negativnih čustev in nagonov: prevladanja enega nad drugim, neplemenite ljubosumnosti, zavisti, oblastiželjnosti, precenjevanje samega sebe in pre-ziranje drugega ter njegovih osobin in moralnih kvalitet. Take vrste vzgojno delo — vzgoja trdnih značajev in polnovrednih individuov samostojnega mišljenja na eni in smisla za občestvo in za složno sodelovanje na drugi strani — je gotovo težko med ljudmi, ki so živeli dobrih tisoč let ali še več ločeni drug od drugega, pa se zato ali sploh no znajo drug v drugega vživeti ali pa zapadejo nasprotnemu ekstrerou, da se drug v drugem mz-blinejo, kolikor je to sploh mogoče — toda učitelj-vzgojilelj je pač umetnik, oblikovalec duš in ne rokodelec, ki tlači žive ljudi v izdelane kalupe, pa naj so še tako neprimerni, da se živa duša v njih duši. Velika je torej naloga, ki jo ima naš učitelj in znanost mu daje danes v svojem neizmerno bogatem razvoju na razpolago toliko sredstev kakor v nobenem prejšnjem stoletju; tudi primeroma zelo lahko so znanstveni viri sodobnemu našemu učitelju na razpolago in hram pedagoških ved na univerzi je danes nadarjenemu učitelju široko odprt Seveda — treba je pravega duha, s katerim je edino mogoče s pridom približati se vrelcem prave duhovne kulture in ob njih duševno obogateti in rasti. Tu je učitelju slejkoprej največja ovira v tradiciji plitvega prosv etljenstva liberalne prošlosti, v sistemu učiteljišč — ki so bolj rokodelnice za hitro izdelavo šolnika skoro brez vsake sledi humanistične izobrazbe in vzgoje, ki je ravno učitelju najbolj potrebna — in v biro-kratizmu, v katerega je sodobni učitelj kot državni uradnik obsojen. To troje premagati, je najvažnejša naloga učiteljske samovzgoje in poglobljenja tega plemenitega poklica. Vse, kar smo zgoraj povedali, pa ima en nujen predpogoj: da učitelj ostane vrašoen v svoje ljudstvo. Moderni učitelj je državni uradnik, je zato član gotovega sistema in sodobno življenje je tako, da drugače skoro ne more biti. Toda s konci korenin svoje biti mora učitelj hraniti svojo osebnost iz duše ljudstva, ki mu mora tudi država in državni sistem služiti. Le to more obvarovati učitelja, da se ne zakrkne in zabuba v gotov slučajno prevladujoč kulturni obrazec in vzgojni sistem, ampak da ga sproti korigira po nepremagljivih zakonih ljudskega življenja. Učitelj mora zato tudi stati nad vsemi slučajnimi strujami in smermi javnega življenja, kakor so oblikovane v strankah in mora do vseh ohraniti neko dislanco kot duhoven človek, kot pravi kulturni delavec in kot soobrazo-valec ljudske duše, ki mora ostati odprta za vso dobro in idealno, za duha, ki vejo, odkoder in kjer hoče. Naše učiteljstvo ima izvrstno organizacijo, ki po duhu solidarnosti, kaiteri v nji vlada, zares vzbuja priznanje in občudovanje; v tem oziru je daleč pred profesorji, da no govorimo o drugih pjisudski kače opozicijo Reforma poljske ustave - reforma režima? Narodni demokrati so dali svoje zunanjepolitične ideje »Pilsadshijevim možem44 Varšava, 15. avgust«. Menda ne bo popolnoma res, kar ste poročali o relormi ustave na Poljskem, ker imamo mi tukaj vtis, da pomenijo gotove spremembe, Id jih je napovedal polkovnik Slawek na kongresu legionarjev v Varšavi, tudi reformo dosedanjega režima vsaj v toliko, ker obstoja upanje, da bodo pritegnjeni k političnemu delu tudi ljudje, ki so do sedaj stali v najstrožji opoziciji proti sedanjemu režimu »BB« (brezstrankarskega bloka). Narodni borci iz bivše Prusije Ako namerava namreč maršal Pilsudslri dati neke vrste politično kontrolo vitezom reda »Za vojaške zasluge« in »Križa neodvisnosti«, potem bodo posebno v zapadnem delu Poljske, to |e v poljski Šleziji, na Poznanjskem in v Pomorju poklicani j mnogi narodni borirtelji starega datuma, ki v reži- j mu »BB« niso hoteli sodelovati, ampak so ostali zvesti svoji narodnodemokratični stranki Romana Dmowskega, torej stranki opozicije, ki je tudi po državnem udaru 1926 in po volitvah 1930 ohranila svojo premoč v zapadni Poljski, torej v onih po- | krajinah, ki so se s patriotizmom in z velikimi žrt- ; vami iztrgale pruski germanizaciji. Z novo ustavno reformo se hoče torej — jaz vam poročam mišljenje tukajšnjih političnih krogov — na vsak način okrepiti moč državne oblasti zaradi velike narodne nevarnosti, ki je nastala s hitlerjevskim režimom v sosednji Nemčiji, a te okrepčane in pomnožene državne oblasti ne bodo več nosile iste politične plasti, kot so jo do sedaj, ampak se bodo pritegnile med nosite!|e poljske državne misli tudi vse one patriotične osebnosti in skupine, ki n i svojim dolgoletnim delom rešile za poljsko narodno državo vse bivše nemške province, koder »o prebivali Poljaki in ki so prinesle novi Poljski najbolj dragoceno darilo s Pomorjem in z morsko oba-lo. In ti narodni delavci so do sedaj bili večinoma ; v vrstah opozicionalne narodnodemokratične stranke. Iz tega stališča je tukaj vest o relormi ustave za enkrat napravila kolikor toliko blagodejen vtis, ker oznanja razpršitev politične fronte z monopo-liziranim patriotizmom in ustanavljanje novega političnega temelja po ključu narodnih zaslug v preteklosti, ko (e bilo junaštvo biti zaveden Poljak. Nemci: sovražniki Rusi: priiaielii Omenil sem Romana Dmowskega, voditelja narodnih demokratov, ki ima svoj sedež v Poznanju. Njegova stranka, četudi opozicionalna in še kako opozicionalna, je še v nekem drugem pogledu imela odločilen vpliv. Dočim je stara garda »Pilsudski-jevih mož«, o kateri je še nedavno polkovnik Sla-wek v razgovoru z Vašim dopisnikom izjavil, »da sc je preje vezala z vsemi in z vsakomur, kdorkoli je bil proti krvnemu sovražniku — Rusiji«, bila tudi po osvoboditvi mnenja, da je treba novo Poljsko orientirati proti dednemu ruskemu sovražniku, ki |e sedaj postal povrhu še boljševik, je Roman Dmovvski s svojimi narodnimi demokrati, mnogo bolj dalekoviden in bister kot pa so bili ostali politiki, načelno zastopal politiko prijateljstva z ruskim sosedom (vmešal se je tudi neki sentimentalni panslavizem) in bojno pripravljenost proti Nemčiji, ki da je edini nevarni sovražnik osvobojene Poljske. Dmowsid je bil zopet tisti veliki politik, ki je vztrajno svaril poljsko vlado, da naj nikair ne dre-ga v ukrajinsko vprašanje, češ, da je tako v ruskem kakor tudi v poljskem interesu lo neprijetno vprašanje pustiti pri miru. Bech povzroči prevrat Režim »BB«, Id je začel vladati z državnim udarom 1936 in ki je končnoveljavno ustoličil »Pilsudski jeve može« v držav nozborskih volitvah leta 1930, z vsemi prijetnostmi in neprijetnostmi, ki so te volitve spremljale, je v nasprotja s programom v opozicijo vrženih demokratov vodil domala dosledno protirusko politiko, se skušal približati Nemčiji in je med Ukrajinci napravil zmedo, ki ie bila toliko bolj neprijetna, ker je bila popolnoma nepotrebna. Toda že 1931, ko je moral nenadoma oditi Zaleski kot zunanji minister in jc prišel na njegovo mesto velik ljubljenec maršala Pilsudske-ga Beck, se je pokazalo, da je zavel čisto nov veter skozi ogrodje režima, ki je nastopil leta 1926. Polkovnik Beck, Pilsudskijev mož prvega reda, se prav nič ni obotavljal zavreči osnovna načela vse dosedanje poljske politike med staro šaro in poiskati ideje, ki jih je zagovarjala in jih še zagovarja narodno demokratska stranka Romana Dnovrske-ga; demobilizirati rusko fronto, kjer se morajo vpo-staviti prijateljski odnošaji, utrditi nemško mcfo m jo smatrati za življenjsko mejo svobodne Poljske, m poravnati v kolikor je mogoče vse v Ukrajini storjene napake. „Po ključu storjenega narodnega dela in ne po zaslugah konjunkture" Razvoj dogodkov tekom zadnjih 12 mesecev je v zadostni meri pokazal, da je bil ta preokret pravilen in neobhodno potreben in da se je opozicija zopet pokazala kot bolj dalekovidna in bolj konstruktivna kot pa ljudje na vladi. Z Rusijo obstojajo prijateljski odnošaji, nred tem ko je bil ravno skrajni čas, da se je mogla Poljska pripraviti, da odločno parira objestni naval hitlerjevcev na poljsko Pomorje in na prosti dostop Poljske do veli kega morja. Verjetno je, da se bo polpka zunanja politika z idejnim dotokom h opozicionalnih strank in z nji hovo pritegnitvijo k pozitivnemu državnemu delu, kar je zamišljeno z novo reformo ustave in z reor- ganizacijo političnega življenja po ključu priznanega narod, delovanja in ne več po ključu patriotizma v časih dobre konjunkture, osvežila. V to smer kažejo razni poskusi vlade priti do sporazuma z Gdansko svobodno državo in s podpiranjem zamisli baltiškega bloka med Estonijo, Litvo in La-tvijo (sedaj se takšnega bloka ni več treba bati, odkar je odstranjena ruska nevarnost) brez poljske soudeležbe. Tukaj izražajo samo ie to željo, da bi ta sveži dotok političnega realizma in slovanske zavednosti, ki izvira med narodnimi demokrati, vplival odločilno pri izgraditvi stalnega sodelovanja med Poljsko in med našima južnima sosedama, češkoslovaško in Jugoslavijo. W. Rogowski Pogajanja v Rimu Francija in Italita t o Sredozemlja Pariz, 19. avg. b. Rimski dopisnik »Matina« javlja po včerajšnjih razgovorih med italijanskim podtajnikom za zunanje zadeve Suvichem in novim poslanikom v Rima, da se bodo v prihodnjih dneh pričela pogajanja med Francijo in Italijo o sredozemskem vprašanju in o raznih drugih problemih Evrope, posebno problem Tunisa ter vprašanja pomorske enakopravnosti obeh držav. Italija in Mad ars* a: o trgovini Rim, 19. avg. b. Italijansko-madjarska pogajanja, ki jih vodi zadnje tedne madjarski trgovinski minister Fabiny, so končana in madjarski minister bo v kratkem skupaj z ostalimi madjarskimi delegati odpotoval iz Rima. Minister Fabiny je čakal, da se njegov elaborat odobri od italijanske in madjarske vlade in da se konzultira v nekaterih vprašanjih tudi avstrijska vlada. O rezultatu madjarsko-italijanskih pogajanj je bil danes objavljen službeni komunike, v katerem se pravi, da so rimska pogajanja, ki jih je vodil madjarski trgovinski minister Fabiny, rešila nekatere težkoče, ki so se bile pokazale pri funkcioniranju italijansko-madjarske trgovinske pogodbe. V vseh vprašanjih je sedaj dosežen popolen in zado voljujoč sporazum, ki ima namen dati nov impulz za trgovinski promet med obema državama. Fašistični listi ne komentirajo tega službenega obvestila. Italijansko-madjarske razgovore zadnjih dni spravljajo v zvezo s pogajanji madjarskega zunanjega ministra Kanye z Dollfussom o priliki njegovega zadnjega obiska na Dunaju, čeprav je Ka-nya izjavil, da njegov obisk ni imel službenega značaja, vendar sc jc na dunajskem sestanku ugotovilo, da vlada med Avstrijo in Madjarsko prisrčno prijateljstvo, ki |e v popolnem skladu z interesi obeh držav. Avstrija in Italija: o Hitlerju Dunaj, 19. avg. (a) Kanclcr Dollfuss je ob 13.15 z letalom odpotoval v Rimini v Italiji. Odpeljal se je na Mussolinijevo vabilo. Razgovori med obema vladnima šefoma v poletni rezidenci italijanskega premierja se bodo tikali, kakor govore v dobro poučenih IcTogih, vseh vprašani, ki interesirajo obe državi, zla6ti pa nemško-avstrijskega spora. Italija in Rusija: o politiki Pariz, 19. avg. b. O priliki sklenitve italijansko-ruskega pakta, ki je bil v francoski politični javnosti sprejel z največjo pažnjo, piše >.Matin«, da (e vsega obžalovanja vredno, da Italija ni smatrala za potrebno, sprejeti v pakt tudi klavzulo o definiciji napadalca. Definicija napadalca je eden od elementov varnosti. Francija bi z velikim zadovoljstvom sprejela na znanje, če bi Italija podpisala tudi dogovor o definiciji napadalca, ker bi na ta način skupaj z Rusijo tudi ona dokazala, da želi res evropski mir. Sestanek gospodarskega sveta Male Zveze m'* organizacij, izenačenje železni-za osešbni kakor tudi za blagovni >tembra se bo sestal na zadnjem zasedanju Male zveze v Pragi ustanovljeni gospodarski svet Ni se Belgrad, 19. avgusta, m. Koncem s' adn 3 točke" so važne pri pranju s Persllom! Na 3 vedrlce (25—30 litrov) vode se vzame 1 zavitek Perslla. Persil se raztopi vedno v hladni vodl Perilo naj se kuha '/< ure. Pazite vedno na to in dosegli boste perilo belo kot sneg, desinficirano in nepoškodovano. določeno, če se bo gospodarski svet sestal pred rednim sestankom treh zunanjih ministrov Male zveze ali še le po konferenci, ki se bo vršila nekje v Romuniji. Jugoslovanska vlada je že pripravila svoj predlog dnevnega reda v Prago, ker je letošnji predsednik Male zveze češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. Isti predlogi so bili dostavljeni v informativne svrhe tudi romunski vladi. Predlogi naše vlade tičijo predvsem: vprašanje blagovnega transita, sodelovanje paroplov- Kaoital se brani... nih družb in ških tarif tako promet, odstranitev konzularnih vizumov za potvanje po vseh državah, olajšave za notranji turistični promet v okviru držav Male zveze, ureditev vzorčnega prometa in sodelovanje vseh treh emisijskih narodnih bank. Jugoslovanska vlada ima v zvezi z gornjimi točkami dnevnega reda predlagati tudi sklenitev posebne gospodarske pogodbe med tremi državami. Naše poslaništvo v Bukarešti ima nalog, da vodi vsa topredmetna predpognjanju z romunsko vlado. Slični nalog je bil dan tudi našemu poslaniku v Pragi. intelektualnih poklicih. Učiteljska organizacija zna krepko in uspešno braniti svoje pravice in pravice svojih članov. Sile te organizacije pa se morajo v enaki meri posvetiti načelu, da bodi učitelj pravi t v o r o o. na polju umske izobrazbe in srčne kulture ljudstva, ne pa snmo pasiven sprejemalec. S to mislijo zaključujemo ta izvajanja ob priliki kongresa Društva jugoslovanskih učiteljev in učiteljic v Ljubljani, Roosevelt zadet na odpor Washington. 19. avg. (a) Rooseveltovi gospodarski načrti zo zašli v veliko nevarnost. Roosevelt in Johnson se nikakor ne moreta pogoditi z zastopniki velike industrije. Najbolj se novim gospodarskimi načrtom predsednika Roosovelta in njegovega gospodarskega pobočnika Johnsona upirajo lastniki premogovnikov. Johnson zaradi tega zdaj sestavlja okvirno pogodbo zn promogovno industrijo. Osnutek te pogodbe ho predložil Rooseveltu še tekom današnjega dne, vsekakor še pred no cojšnjim odhodom Roosevolta v Hydepark. Poizkus nasilnega pritiska na jeklarsko, po trolejskn in premogovno industrijo, ki odklanjajo Rooseveltove gospodarske načrta, bi utegnil dove- sti do ustavnega spora o Rooseveltovih najnovejših zakonih pred ameriškim vrhovnim razsodiščem. Komunisti na Danskem Berlin, 19. avgusta, b. Po vesteh iz Kopen-hagena je prišlo tamkaj do težkega spopada med policijo in komunisti, ki so napadali trgovine živežem. Policija je nastopila v oklopnih avtomo bilih. Demonstranti so sprejeli policijo s ploho kamenja. Šele ko je prišla policiji pomoč, ji je uspelo demonstrante razpršiti. Več oseb je bilo ranjenih. Iz cvetočega vinograda Dandanes slišimo pogosto stavljeno vprašanji, r čem naj prav sa prav obstoji najnujnejša naloga katolicizma. Ob trm vprašanju gre človeku nehote ua smeh, kakor bi storil vsakdo, ako bi bil vpra-šan, kakšna je naloga pomladi ali narave sploh. Histvo katolicizma je, da raste in se razcveta in on bo sam od sebe lo nalogo tudi izvršil. Treba se je vživeti samo v polnost cerkvenega življenja, ki ga preveva tv. Duh, v neizmerne milostne zaklade, v življenje svetnikov tn boi odkril nešteto in zelo aktualnih nalog. Kajti Cerkev je kakor cvetoč vinograd in vse por sod se razprezajo brsteče mladike, ki silijo tudi skozi najbolj umazane špranje časa na dan. Ko bi vtak posamezni kristjan svoje versko življenje urejeval bolj iz velikih skrivnosti in manj iz malega osebnega pobožnjaštva, bi v kratkem doživel novo notranje življenje. Iz lega življenja bi se sama po sebi obnavljala človeška družba. Bili bi priče sveže znanosti, nove umetnosti in sploh nove kulture. Usoda revežev bi bila hitro omiljena, ker bi se bogatini zavedali, kam in kako morajo porabiti svoje milijone. Se le po tej ugotovitvi je mogole govoriti o specielnih nalogah katolicizma. Zdi te, kakor da vsaka doba stavlja »a vero posebne nalog*. Največkrat gre ta ozdravljenje najtežjih ran, na katerih boleha takratna generacija. Ako pogledamo po svetu, potem vidimo, da to ie v mnogih državah zgodile bistvene spremembe. Store vladne metode parlamentarizma i« demokracije to utrpele občutne udare*. Protidemokratiin* ia diktatorska oblik* po stoletju političnih svoboščin *op*l prihajajo v modo in veljavo. Kot v {. re/ku meičansk* oblik* vladavine tako tudi danes razni kolektivizmi * imenu enakosti i« bratstva uganjajo velika nasilja nad drugače mislečimi ia pojitiino tasužnjujejo cele plasti naroda. V taki dobi ima Cerkev prav posebno nalogo, da varuje človečanske pravice človekove osebnosti in človekovega dostojanstva. Že velika socialna beda, ki zadnja leta razsaja po vsem svetu, ji je odkazala vlogo usmiljenega Samaritana, da lajša bedo najbednejših in najpotrebnejših. Uredi velikega idejnega trenja, iz katerega se poraja novi vek, stoji zopet Cerkev kakor sestra usmiljenka, ki se na življenjskem bojišču sklanja nad ranjene, poteptane in vjete. Tistega, ki prihaja v bojni vrvež z znamenjem usmiljenja in ljubezni, spoštujeta obe fronti, in posebna naloga Cerkve je, da visoko dvigne zastavo ljubezni, ki ie vedno največ velja v nebesih »n na zemlji. Razen lega bo Cerkev, ki je vekovita znanilka miru, vse storila, da odstrani vzroke, ki so privedli do današnjih težkih družabnih kriz. Glavni vzrok obstoječega nenormalnega stanja je razkroj družabnega reda. Sodobna družba skoraj ne pozna vež narodne skupnosti, ampak le še grupacijo in organizacijo po interesnih skupinah. Interesenti pa to vedno tudi konkurenti. Zato vidimo, da je sodobna družba v neprestanem boju vseh proti vsem. Tukaj mora katolicizem i svojim socialnim delom <* t svojo socialno ideologijo delati za vpostavitev nravnega reda, delati mora sa zbližanje in medsebojno izmirjenje razprtih bratov in človeški družbi vdihniti novega duha. Ko bodo sovražniki katolicizma videli, da katoliški Cerkvi ni *a moč in oblast, ampak le, da prti veliko samaritansko delo na trpečem človeštvu., bodo sami od sebe povesili orožje. Kajti človeštvo neprestano roma v Damask, potrebuje na tej poti I* čudeža ver*, ako naj i* iz Savla spre-obrn* v Pavla. V. Pasji dnevi silijo »Jutro« k nam most obupnim poizkusom, kako poživiti politični del lista, ki je itak tudi v normalnih časih skrajno pust in enoličen. K sreči je našlo patra Hlinko in impozantno slovaško manifestacijo v Nitri, ki jo sedaj gloda kakor sestradani šakal mastno kost v puščavi. Ker smo javnosti pokazali, da noben resen češki list te zadeve ne jemlje tako tragično, kakor jo jemlje »Jutro«, ki je začelo zaradi nitrskega shoda točiti debele solze, kakor da bratska češkoslovaška država že v razvalinah, nam »Jutro« sedaj moli pod nos »Lidove Noviny«, glasilo znanega prekrščenega Žida in advokata dr. St.-anskega, ki že pol stoletja ali več preganja klerikalnega zmaja na Češkem, kakor ga »Jutro« z išt >n — uspehom v Sloveniji... Če se ta dva bratca »trinjata v presoji patra fillnke in slovaškega naroda, ni to nič čudnega in če kdo hoče dokazati, da pater Hlinka in Slovaki nimajo prav, na podlagi »Lidovih Novin«, potem ima tak dokaz točno isto vrednost, kakor če bi kdo pri nas skušal dokazati, da je nekaj prav zato, ker tako trdi — »Jutro«... »Lidove Novinjr« so tat razširjen lwt, ampak resen ia oradtevan Hat v političnih zadevah niso, ker 10 znane kot framasonsko anti- farško glasilo kakor naše »Jutro«. Če tedaj to glasilo psuje in blati patra Hlinko, vodjo slovaškega naroda, katerega je on in nihče drugi pripeljal v edinstveno češkoslovaško državo, kot »fanatičnega duhovnika« in če potem še denuncira njegovo stranko, češ, da se (razume se, pod njenim vplivom!) »v državnih in javnih uradih na Slovaškem še vedno skrivajo Slovaki s madžaronsko dušo, da se v šolah čujejo ironične opazke o narodnih vrednotah in temeljnih idejah češkoslovaške države« in dalje, da »mi vemo, s kakšnim duhom je prepojen znaten del slovaške katoliške duhovščine« itd. itd. — potem te denuncijantsk« in sfkofantske fraze ne pomenijo za pametnega človeka ničesar drugega, kakor da se liberalni klerikaložrci na Češkem poslužujejo v politični borbi zoper političnega nasprotnika istega z gnojem pomazanega nečednega orožja kakor »Jutro«. S tem je stvar za nai opravljena in mislimo tudi za vsakega dostojnega ia ho-netnega slovenskega človeka. Skupščina jugostov. učiteljstva Kri teče v Iraku (Zgodovina tragedije ailrskega naroda) t Danahifl »Journal de Gen«v«« priobčuj« o ^rrarih dogodkih v Iraku, o katerih j« včerajšnji »Slovenec« obširno poročal, uvodni članek, ki ga j« napisal P. — E. B. in prinaša informacij« iz prvega vira. Za naše nedeljske čitalce ponatisku-jemo najznačilnejše odstavke tega članka, da bodo obveščeni o tragičnih borbah malih narodov za tvojo eksistenco. Člankar piše: Menda j« Evropa šele pred par dnevi Ure-dela, da živijo nekje ▼ Mali Aziji AsircL Asirci. to so verska sekta vzhodnih Nestorijancav, so v pradvojni Turčiji živeli tam, kjor sta se dotikali Turčija in Perzija, ponajveč pa v pokrajini Hak-kiari, južno od velikega jezera Van, pod gorovjem Ararat. Takrat jih je bilo še okrog 150.000. Govorijo neke vrste sirščino. Kot kristjani imajo svojega lastnega cerkvenega poglavarja — patrijarha, ki je obenem tudi njihov politični voditelj. Turška vlada j« takoj v začetka svet. vojn« sklenila, da »reši vsa manjšinska vprašanja«, to se pravi, da rs« neturške ia nemohamedanske narodnosti kratkomalo izh-ebi. Leta 1915 j« široko-potezno začela »čiščenje Turčije« in pri tej priliki poklala vač stotisoč Armencev, iene in otrok« pa »pognala r puščavo« ali jih pa stavila na razpolago svoji vojski. Takrat so tudi Asirci bili v veliki nevarnosti, da jih Turki od prvega do zadnjega n« pokoljejo. Samo, ker prebivajo v skorajda nedostopnem gorovju in ker so izredno dobri in pogumni, s« jim j* posrečilo, da so odbili turške kolon«, ki to prišle t nalogo, da jih pokoljejo, žen« pa »premestijo«. Ko se j« ta prvi poskus ponearačil, so s« zvezne velesil«, t prvi vrsti seveda Anglija, začel« za Asirc« zanimati in so jih smatral« za svoj« zaveznik« t boju proti Turkom. Asirci so •« radostno priključili zveznim armadam, in so jim stavili n« razpolago 70.000 mož, ki so zapustili gor« in prišli ▼ iraško dolino. Angleški oficirji to polni hval« o junaštvu asirskih mož. Zatira j« prišel konec sv«tovn« vojn« in mir. Angleži so pa dokaj slabo poplačali junaštvo svojih zvestih pomočnikov iz svetovne vojne. »Pomotoma«, tako pravijo tedaj, so ozemlje Hakkiari, kjer so prebivali Asirci, predali Turčiji nazaj in to tudi slovesno potrdili v lauzanskem mira 1923. leta. Irak pa, kjer so s« Asirci borili za Angleže, • postal neodvisna kraljevina. Niti za one Asirc«, ki so prišli nazaj pod Turčijo, niti za on«, ki so ostali pod Irakom, kjer so prelivali kri za Anglijo, prav ničesar ni bilo nkrenjeno. šel« 1927, ko so Torki nadaljevali »čiščenja« nad svojimi Asirci in ko*so m tudi r Iraku dogajali pokolji manjšega obsega, je Zrcza narodov zopet »našla« ta nbogi, preganjani narod in svetovala obema vladama, naj s« ne zaletavajo v Asirc«. Obe vladi tta nasvet radostno sprejeli, a nobena ga ni spoštovala. Asirci sedaj zahtevajo, da s« jim dovoli, da m naselijo v strnjenem ozemlja, ker nočejo več prenašati, da bi morali žlr«tl razpršeni med svojimi največjimi sovražniki Kurdl, po nekaj v Turčiji, po nekaj pa v Iraku. Angleška vlada je odklonila vsako vmešavanje v ntodo Asircer t Turčiji, kjer jih j« Komat pašina oprava do današnjega dn« ž« itak popolnoma »očistila«, tako da |ih praktično nič reč ni, a tudi gled« iraških Asir-cer m j« obotavljala, ustreči njihovim upravičenim leljarn, izgovarjajoč te na »neodvisno iraško vlado v Bagdada«, ki pa o kakšnem skupnem naseljevanju Asircev sploh ni hotela nič slišati. Iraška vlada pa je storila nekaj drugega. Povabila je asirskega patrijarha Mar Simuna v Bagdad, češ, da t« hoče i njim posvetovati. Ko je cerkveni knez in glavar Asircev prišel v iraško prestolnico, to ga enostavno zaprli, ker se ni hotel odpovedati tvojim funkcijam kot politični vodja tvojega naroda. Bagdadska vlada je zahtevala depolitizacijo asirskega cerkvenega kneza, toda on sc temu ni uklonil, češ, da vžlvajo slične pravica vsi vodje arabskih plemen (beduinov). In tako je ostal asirski patrijarh ▼ zaporu v Bagdadu, njegova čreda pa brez voditelja prepuščena krvoločnim Kurdom in brezbrižnosti iraških oblasti. Ker so jih začeli Kurdi zaista preganjati in so masakrirali nekaj družin ln nekoliko vasi upe-pelili, se je precejšnje število Asircev umaknilo pokoljo in zbežalo v francosko Sirijo, kakor imajo tudi pravico na podlagi posebne pogodbe med Irakom in Zr«zo narodov sklenjene na 22. zasedanja Zvez« narodov. Na posredovanje francoske vlade pri iraški vladi v Bagdadu in v Londonu, je iraška vlada obljubila popolno varnost onim beguncem, ki bi •• hoteli vrniti. In tako se je zgodilo, da so ■« pobegli Asirci hoteli deloma vrniti v svoj domači kraj, deloma pa so hoteli poiskati svoje žene in otroke ter jih prepeljati v Sirijo, kjer so s« nameravali trajno .lateliti, ne zaupajoč ▼eč nobenim obljubam iraške vlade. Ko so asirske skupine prišle na mejo, so jih tam pričakovale kurdik« obdfoSča« banu« in jih »a metiu pokiai« nad 900. Nadaijno preiskavanje, ki to ga uvedle oblasti, j« dognalo, da to Kurdi med tem pobili i« č«z titoč žena in otrok, ki so ostali v Iraku po bega njihovih mož r francosko Sirijo. Neki angleški oficir j« na inšpekcijskem potovanju severno od Mossula naletel na 356 mrličev, ki so letali vsevprek sredi razvalin požgan« rasi. Tudi iz drugih krajev prihajajo stična poročila in verjetnost j« zelo velika, da so Kurdi, sledeč povelju znanega tolovajskega vodj« Bckir Sidki beja, ki j« svoj« dni povzročil armenske pokolje in ki je s«daj komandant iraške vojske v motsulskem vi-lajeto, pobili sploh vse- naselbine v Dohuku in Hakkiarjo, hiše pa požgali. Aiirski begunci se boje, da svojih žena in otrok sploh ne bodo našli več živih, kadar se bodo, če se sploh kedaj vrnejo v svoj« domač« kraj«. Vest o prelivanja krvi nedolžnih Asircev je kot ogenj šla po vsem civiliziranem sveta. Morda | bi bile države ta škandalozni dogodek sploh Za- , molčal«, kot so zamolčal« armenske pokole1,1 ko bi ivctomi tisk n« bil tako na ves glas začel vpiti. Razburjena je Anglija, ki j« sokriva tega pokolja, ker je Iraku oskrbela popolno neodvisnost, med tem ko je očividno, da država, ki dopušča tako sramotna dejanja, sploh ni država in bi morala priti pod vojaško kontrolo kakšne kulturne velesil«. Razburila se j« Francija, razburjena jc Italija, razburjena je Zveza narodov. Najmanj razburjen je menda še Irak sam, kojega kralj je naenkrat zbolel in se zaprl ▼ svojo bagdadsko palačo ter ne pošča nobenega človeka blizu. Asirski problem je bil tako v krvavih barvah znova postavljen pred kulturni svet. Morda bo smrt tisočev nedolžnih žrtev od orožja barbarske države vendar le ganile velesile, da bodo posvetile malo več sočutja ubogemu ariskemu narodu in preskrbeli zanj, kolikor ga je še sploh ostalo pri življenju, varno zavetišče v njegovi hriboviti domovini. Čuje sc, da sc jim namerava ponuditi večja pokrajina tik ob meji francoske Sirije, kjer bi jih nadzirala Zveza narodov. Asirci gledajo nazaj na tisočletne tradicije in nočejo umreti. Noben narod noče umreti. Ni jih veliko, ali zaradi tega manj zaslužijo, da se jim deli pravica? Zveza narodov je bila postavljena za to, da skrbi za male in slabe narod«. Naj dokaž« pri Asircih, da ima njen obstoj š« sploh kakšen pomen t življenju narodov. En milijon romarjev v Trieru Berlin, 19. avg. (a) število obiskovalcev razstavljene svete tanike je doseglo en milijon. Tri-erski škof j« sprejel Terezo Neumannovo iz Kon-nersreatha. De Valera trdno stoji Dnblin, 19. avgusta, b. Po naredbi notranjega ministra bodo jatri organizacije »modrih srajc« razpuščon«, kakor hitro bi prišlo do kakršnegakoli incidenta. V manifestu, ki ga je objavil vodja »modrih srajc«, si razlagajo irski iašisti to kot grožnjo. Razbojniki v Parizu Pari«, 19. avg. (a) V zadnjem času se pariški razbojniki nagibajo k metodam svojih čikaških tovarišev. Tako je včeraj zakupnik velike kavarne na elizejskih poljih prejel anonimno pismo te-ie vsebine: Pozivamo vas, da do jutri opoldne položite na klop pred vašo kavarno vsoto 150.000 frankov in sicer v starih novčanteah. V nasprotnem primeru bojte so za svoje življenje. Ce o tem pismu obvestite policijo, bomo smatrali, da ste naš poziv odbili. Preplašeni zakupnik je dolgo razmišljal, ali naj stvar prijavi redarstvu. Naposled je »o vendar storil. Toda tu so ga pomirili, da so podobna iz-siljevalna pisma prejeli tudi drugii trgovci in bogati rentniki. Redarstvo si zaenkrat še ni na jasnem, ali gre za zločinske poizkuse, ali pa samo za neslane šale. Na vsak način je bila danes pred dotično kavarno postavljena močno redarstvena straža. Romunija ne more plačali Bukarešt, 19. avg. b. Transferni moratorij Romunije je dovedel do demarše francoske vlade. Francoski poslanik v Bukareštu d'Orniesson je izročil danes romunskemu zunanjemu ministru noto, v kateri izjavlja francoska vlada, da je prišel transferni moratorij v nepravem času, ker so pogajanja z zunanje-političnimi poverjeniki Romunije še v teku in bi bila dolžnost romunske vlade, da čaka na rezultate pogajanj. Francoski poslanik je prosil tudi za tekst moratorija, ker bo po tem tekstu zavzela francoska vlada svoje stališče. Predsednik vlade Vajda Voevod je sklical sejo ministrskega sveta, katere se je udeležil tudi Irancoski poslanik. Prejeli smo v objavo: Bela Ljubljana sprejema te dni v svoje toplo naročje jugoslovensko učiteljstvo, ki bo na tej skupščini obravnavalo vprašanja, ki tangirajo učiteljstvo kot stan, kot šolske in prosvetne delavce, a s tem indirektno celotno življenje našega naroda. V čisto stanovskih vprašanjih sta važna zanje dva problema: Pravila udruženja — in osebe, ki izvajajo ideologijo učiteljstva. Na Ealoet, večina jugoslovanskega učiteljstva ni zadovoljna z rešitvijo teh dveh problemov. Pravila, kakor tudi vodstvo organizacije ni zaželjeno od večine članstva, ln naravno je torej, da, kadar ta dva osnovna elementa ne odgovarjata razpoloženju našega učiteljstva, tedaj mu še nadalje konsekvence takega stanja ne morejo konvenirati. Izvršni Odbor Jugosl. Učit. ne le da ni varoval, ampak je celo nastopal proti onim članom, ki jim morala narekuje, da ne odobravajo dosedanjega dela predsednika JUU. Akcija nekih članov izvršilnega odbora je šla za tem, da patriotskemu in globoko nacionalno čutečemu učiteljstvu imputira čisto nasprotna čuvstva, kar i ogorčenjem odkla- njamo. Namesto sugeriranja Km lepšega in hitrejšega napredka kulturno-prosvetnih problemov itn materijalnlh ter pravnih vprašanj učiteljstva posebej, je izvršilni odbor postopal tako, kakor da je njegova največja dolžnost, da učiteljsko organizacijo potegne v politični vrtinec, ki učiteljstvo odteguje njegovi pravi narodni kulturni nalogi in ga udinja učiteljskemu poklicu tujim ki postranskim namenom. Učiteljsko dravske banovine Ima v tem položaju zelo delikatno poslanstvo; od njega je odvisno, hoče 11 iti učiteljstvo po poti, ki ga dovede k pravilno umevantan interesom domovine in naroda, ali pa bo šlo ono pot, ki lahko naredi iz učiteljske organizacije nepotrebno in anemično ustanovo. Menda ni pretirano upanje, da vse učiteljstvo dravske banovine, ki je dosedaj pokazalo zdravo razumevanje za vse ono, kar je lepo in dobro — pomaga, da se naredi konec temu nezdravemu stanju v naši organizaciji. V tem primera more učiteljstvo te lepe banovine računati na iskreno prijateljstvo vsega poštenega jugoslovanskega učiteljstva. D. M. P. Spori PR0P0Z1CIJB ZA LAHKO ATLETSKO PRVHH8TV0 KLUBOV LHP ZA L. 1958 L Prvenstvo klubov za 1. 1933 se bo vrSIIo dne 8. septembra 1933. 2. Pravo nastopu imajo vse verificirane in ne-verificirane atletinje klubov, članov LHP. Naraščaj-nice imajo pravico nastopa samo v točkah tekmovanja, ki so dovoljene po čl. 42. T. p. p. 3. Vrstni red tekmovanja: tek 60 m, met krogle, tek 200 m, skok v višino t zaletom, tek 800 m, met diska, tek 100 m, met kopja, skok v daljavo i zaletom, štafeta 4X100 m. 4. Vsaka atletinja sme nastopiti na tekmovanja največ v treh točkah teka (vključno tek štafete). 5. Za placement štejejo samo rezultati enaki ali bolji od predpisanega najslabšega rezultata, ki je za posamezne discipline sledeči: tek 60 m 9.8 sek., tek 100 m 14.8 sek., tek 200 m 33 sek., tek 800 m 2:58.6 min., štafeta 4X100 m 58.5 sek., skok v višino z zaletom 115 cm, skok v daljavo z zaletom 420 cm, met krogle 800 cm, met diska 2200 cm, met kopja 2000 cm. 6. Klasifikacija se izvrši tako, da se vsak rezultat enak ali bolji od navedenega minimuma oceni po tabeli za višeboj. Dobljene točke vseb tekmovalk poedinega kluba v vsaki točki tekmovanja se štejejo in klub, ki doseže največje število točk, dobi naslov: Prvak LIIP v lahkoatletiki za 1. 1933. 7. Prijave je treba poslati v dveh kopijah in lo prireditelju v mestu, kjer se bo tekmovanje vršilo ter podzvezi na naslov: Karba Drago, kavama »Evropa«, Ljubljana, najkasneje do 1. septembra opoldne s prijavnino 50 Din. Zakasnele prijave se ne bodo upoštevale. 8. Klubi enega mesta morajo nastopiti istočasno in na istem igrišču. Vprašanje igrišča se odredi sporazumno kakor tudi vsa vprašanja tehničnega in finančnega značaja. Za primer, da ne pride do sporazuma, odločuje podzveza. 9. Klubi v mestih, kjer nimajo predpisanih lahkoatletskih naprav kakor tudi ne dovolj izpra-šanib lahkoatletskih sodnikov, naj se udeleže tekmovanja v najbližjem mestu (Maribor, Ljubljana). 10. Tekmovanje se vrši po pravilih za višeboj. V disciplinah metov in v skoku v daljino so dovoljeni trije poizkusi, v skoku v višino brez borbe 'za mesto, a pri tekih na čas. V skoku na višino je dovoljeno vsaki tekmovalki, da skače preko predpisanega minimuma ne glede na rezultat manjše višine. V tekih se mora čas meriti najmanj i dvema urama. 11. Tekmuje se po pravilih JLASa. LOVSKO-STRELSKE TEKME SLD PODRU2-! NIČE MARIBOR DNE 12. IN 13. AVGUSTA 1933 Vsakoletne strelske tekme SLD podružnice Marirbor, so si že pridobile sloves med lovci j vse države. Izredno zanimanje je bilo za letošnje tekme, ki so se vršile o priliki Marilvor-skega tedna, posebno še zato, ker se je tekmovalo prvič za prehodni pokal, ki ga je Mestna občina mariborska pokloniln SLD podružnici Maribor v priznanje zaslug, ki jih ima to društvo za Maribor in Mariborski teden, zlasti letos s svojo lovsko razstavo, ki je bila tako vzorna in lepa, da bo šel glas o njej po vsej Jugoslaviji. Rezultati tekme, ki je potekla v vzornem redu, so bili sledeči: 1. Prehodni pokal Mestne občine si je priboril za leto 1933 v ostri konkurenci priinarij dr. Robič s 134 točkami. 2. V skupini gostov je zmagal tovarnar Jakil iz Kar-lovca s 133 točkami. 3. Skupina mojstrstva podružnice: a) dr. llobič 134, b) Vukmnnič 120, c) dr. Kovačec 120 in č) ravnatelj Sterger 103 točk. j 4. Skupina senjorjev podružnice: a) Sprager 90, b) Gošler 87, c) IUid. Janežič 80 in f)_ Wo-' gerer 74 točk. 5. Skupina juniorjev podružnice: a) .A. Linninger 61, b) inž. Scherer 60, c) Vodo-pivcc 44 in č) Pleiner 43 točk. 6. Skupina lovskih paznikov podružnice: Majhenič 25 točk. Častno darilo za dame si je priborila z lepim uspehom ga. Kušarjeva. Po tekmi. 13. t. m. zvečer so se nn prijateljskem sestanku zbrali lovci v lovski sobi hotela Orel. V prijetnem razpoloženju so ure hitro minile, toda predno so se lovci razšli, so si obljubili, da pridejo na prihodnjo tekmo še v večjem številu in da bo boj /n prvi njihov prehodni pokal še ostrejši ŠPORTNI DAN T ZAGORJU Spored eportnega dne, dne 3. septembra t 1. Ob 9.30 stafetni tek skozi Zagorje za ing. Loško tov prehodni pokal, po štafeti troboj na športnem igrišču, popoldne nogometne tekme, med odmorom švedska štafeta. Razpis: Športni klub raipisnje ia nedeljo, dne 3. septembra 1933 etafetni tek skozi Zagorje in troboj v teku, metu diska in skoku v daljavo. Stafetni tek: Start ob ».30. Proga 350X400X 1000X300X200. Nagrade: Zmagovalna štafet« kluba Hawkerc, s katerim •e je pripeljal na današnji meeting kapetan Djal. »Jlavvker« je eden najmodernejših tipov vojnih letal. Doseže brzino 400 kilometrov na uro in se dvigne lahko 10.000 m visoko. Iz Zagreba je priletelo v Ljubljano v 13 minutah. Kmalu zatem je priplul nad Ljubljano velik »Poteze, v katerem je sedel poveljnik zagrebškega letalstva podpolkovnik Radovanovič. V umerjenem letu, kakor se za takega zračnega orjaka spodobi, Je z nekaj krogi pozdravil Ljubljano. Kmalu za nJim pa smo imeli priložnost občudovati sedem dvokrov-nikov, ki so leteli v jati, predstavljajoči črko V. Kakor da bi bili med seboj speti z nevidno verigo, so leteli ves čas v enaki razdalji. Tudi teh sedem letal je priletelo iz Zagreba. Njihovi piloti in izvidniki so skoraj sami Slovenci, kii so sploh znani v državi kot najboljši piloti. Danes prispe tudi znani narodni letalski junak Bajdak, ki smo ga že pred leti občudovali na prvem letalskem meetingu. Priletel bo na »Hawkerju«. Vsi ti letalci bodo danes popoldne nastopili na letalskem meetingu, s katerim bo združena otvoritev novega letališča. Letališče bo slovesno blagoslovil prevzvišeni škof dr. Gregorij Rozman, ki bo tudi govoril. Začetek prireditve je ob 3 popoldne, konec po 6. Opozarjamo vse udeležence na navodila, ki smo jih priobčevali med tednom. Ko so bombardirali Jesenice Jesenice, 18. avg. Na letalski meeting Jeseničani sicer ne moremo, ker bi bil tak izlet združen s prevelikimi stroški, pač pa bi nas zanimalo, kakšno bo bombardiranje, katero je na programu. Bombardiranje imamo Jeseničani namreč še v prav živem spominu, saj je prav te dni poteklo šestnajst let, ko nas je Italijan obmetaval z bombami, ki pa niso bile samo za »špas«, pač pa so napravile mnogo škode na poslopjih in ena izmed teh je celo ubila dva mlada človeka. Tudi takrat je italijanska napadalna eskadra priplula nad Jesenice v obliki črke V in se šele tu razkropila v trop letečih rac. Grozne dneve smo doživljali Jeseničani v tistih dneh. Trboveljski slavčki so nas s svojim krasnim petjem razveselili na dveh koncertih, ki sta bila oba razprodana. Tudi v cerkvi so na praznik peli in cerkev je bila ob tej priliki natlačeno polna. Blejski župnik Janez Oblak, ki je včeraj praznoval svojo 70 letnico Evharistični kongres v Dobrinju na Krha Slovenci smo vajeni lepih evharističnih prireditev. Kaj podobnega kakor je bil evharistični kongres 15. avgusta na otoku Krku, pa tudi Slovenci redkokdaj vidimo. Ves otok ima okrog 20.000 prebivalcev, na kongresu pa je bilo najmanj 6000 ljudi med temi veliko mož in fantov. V Dobrinju so bile ulice, zlasti pa trg, prepletene z venci; slavoloki, katerih je bilo 15, go nosili napise, ki so razodevali globoko vero tukajšnjega ljudstva; n. pr. »Jezus, ti edini si nam pot, resnica in življenje!«, »Jezus, blagoslovi in čuvaj našo deco in mladino«, »Čuvaj nam našo sveto katoliško vero!« Povsod po otoku se je ljudstvo s tridnevnicami pripravilo na kongres. Najlepši sad kongresa je bila duhovna obnova tisočev. Že v Omišlju je bilo v nedeljo in ponedeljek na stotine ljudi pri sv. obhajilu, v Dobrinju samem pa jih je bilo za časa kongresa pri sv. obhajilu na tisoče. Pontifikalno sv. mašo je opravil škof dr. Srebrnič ob divno prirejenem oltarju, nad katerim se je dvigal ogromen križ do streli. Pri govoru med sv. mašo je univ. prof. dr. Živkovič naglašal zlasti srečo in lepoto vzgoje po katoliških načelih. Javno zborovanje je otvoril škof, govorila sta brv. književnik š. nadzornik Milutin Mayer in odvetnik dr. Cilab. Popoldne je v sekciji za fante govoril abs. jurist Mra-kovič o križu, ki je naša moč in rešitev, v sekciji za može pa se je obravnavala misel »Kristus mora vladati«. Ob zaključku kongresa je bila veličastna procesija. Splošna sodba je, da tako iskrene in pobožno-verske manifestacije še ni bilo na otoku Krku. Bila je pa to res manifestacija, od začetka do konca polna življenja: tu so ljudje peli, tam glasno molili, godbe so igrale verske skladbe; glasne v molitvi kot v petju so bile zlasti skupine mož in fantov. Ob sklepu procesije je govoril škof Srebrnič o zvezi z Bogom, ki jo moramo ohraniti v družini, v vsej vzgoji in v javnosti. Kmalu po procesiji se je vlil dež, ki ga na Krku že ni bilo od praznika sv. Petra in Pavla. Deževalo je vso noč. Ljudje so se vračali domov v dežju, ki so ga pa smatrali za plačilo za veselo in pobožno navdušenje, s katerim so se udeleževali kongresa Kdor j6 Kdor jč M Zakaj ni diiak Mirko nervozen, čeprav ima jutri izpit ? Ali ni prav nič vznemirjen? Nikakor ne! Saj on jč odlične bonbone in ti mu tako pomirijo živce. se počuti bolje ta je dobre volje, čudo osvežuje, se prileze, prija. Proizvod: Union, Zagreb, Prijeten nedeljski oddih pfllu" ^ . krc~ ** zopet *Ve- *easka, fr Ž,Vailn« 000,3 P0P01' Jcpotc, Zl * SVoie koncev ;rVa°a d° ona m/ado n , ° ^o »veio 'inPOit ELIDA Creme de chaque heure Jeseniški 50 letniki Jesenice, 18. avg. Na itfki vidimo jeseniške 50 letnike, ki so svoj jubilej proslavili pri sv. Križu nad Jesenicami, in sicer na zelo prisrčen način. Ob 9 je v ondotni gorski cerkvi daroval sveto mašo jeseniški rojak, tudi petdesetletnik, č. g. stolni župnik dr. Tomaž K lin ar. Po cerkvenem opravilu pa so se zbrali v znani Kopišarjevi gostilni k skromnemu gorske- mu »banketu«, pri katerem niti slavnih krapov ni manjkalo. Sedem sošolcev-petdesetletnikov je bilo zadržanih, štirje pa so že na onem svetu, katerih pa so se jubilanti tudi spomnili. Bilo je izrečenih več prisrčnih zdravic in krajših nagovorov. V srce segajoč pa je bil govor gospoda doktorja pri cerkvenem opravilu. Bog živi jeseniške petdeset-letnike še mnogo leti Pred volitvami v Delavsko zbornico Po vsej Sloveniji bo glasovalo okrog 80.000 delavcev in nameščen cev Zlatoporočna slavljenca Ljubljana, 19. avgusta. Kakor znano, je 16. avgusta t. 1. minister za socialno politiko razpisal volitve v delavske zbornice v Ljubljani, Zagrebu, Splitu, Novem Sadu in Belgradu, z izrecno določbo, da se imajo te volitve izvršiti najkasneje v drugi polovici letošnjega oktobra. O tem smo prejeli naslednje informacije: Prve volitve v delavske zbornice v državi so bile na prelomu novega leta 1925-26 in so bile končane 6. februarja 1926. Funkcijska doba izvoljenih delegatov traja tri leta. Nove volitve bi bile torej morale biti spomladi leta 1929. Ker pa se je tedaj preokrenil duh državne notranje politike in je bilo preveč dela z ureditvijo novega stanja v državi, so na volitve v delavske zbornice pozabili, tako da je letos potekla več kakor dvakratna funkcijska doba delegatov. V tem času se je v delavskih zbornicah kajpada precej izpremenilo in nove volitve so bile nujno potrebne. Zahtevali so jih vsi delavski sindikati. Sedaj so naposled volitve razpisane, in sioer na podlagi volivnih redov, ki so jih skupščine delavskih zbornic v vsej državi sprejele dne 6. avgusta t. 1. Vse zbornice razen slovenske so sprejele volivni red po osnutku, ki ga je sestavilo osrednje tajništvo delavskih zbornic v Belgradu; slovenska zbornica pa ima poseben voliivni red, v katerega so se vnesle važne in umestne izpremembe. | Volivno pravico bodo imeli vsi delavci in za-! sebni nameščenci, ki so bili dne 16. avgusta t. 1. bolniško zavarovani pri OUZD, pri bratovskih sklad-nicah in pri trgovskem bolniškem društvu. Pri teh volitvah odpadejo oni nameščenci, ki so člani železniškega humanitarnega fonda, in sicer zato, ker ne plačujejo prispevkov za Delavsko zbornico. Število i vseh volivnih upravičencev znaša okrog 80.000. Ko bi ne bilo tako občutne gospodarske stiske; bi jih bilo gotovo nad 100.000. Letna doba, v kateri bodo volitve, je prav ugodna, ker se mesec avgust smatra za vrhunec delovne sezije in se bodo mogli volitev udeležiti tudi vsi stavbinski delavci, ki bi sicer v zimskih mesecih odpadli. Volitve vodi glavni odbor, ki je sestavljen takole: predseduje mu načelnik socialno-političnega oddelka na banski upravi dr. Ivan Karlin, kot zastopnik oblasti; člani pa so: Melhijor Cohal, predsednik Delavske zbornice, Rado Celešnik, blagajnik DZ, Vladimir Kravos. podpredsednik OUZD, France žužek, zastopnik Jugoslovanske strokovne zveze, Rudolf Juvan, zastopnik Narodne strokovne zveze in Lovro Jakomin, zastopnik socialdemokratske Strokovne komisije za Slovenijo. Volivna doba je kratka. Do 31. avgusta morajo bolniške blagajne sestaviti volivne imenike. Ti bodo takoj odposlani krajevnim volivnim odborom, kjer bodo na razpolago 10 dni zaradi morebitnih reklainaciijskih postopkov. Približno od 14. do 30. septembra bo čas za vlaganje kandidatnih list. Volitve same pa bodo skoraj gotovo med 22. in 29. oktobrom 1933. Volili bodo v dveh kurijah, v splošni in na meščenski. Prvi pripade 50, drugi pa 10 delegatov in prav toliko namestniikov. Za splošno (delavsko) listo pridejo v Sloveni) v poštev v glavnem naslednji trije osrednji sindikati: Jugoslovanska strokovna zveza, v kateri je organizirano krščansko delavstvo, socialistična Strokovna komisija za Slovenijo in Narodna strokovna zveza, v kateri je zbrano tako zvano napredno delavstvo. Pri nameščenski listi pa bo boj med Združenimi zasebnimi im trgovskimi nameščenci (krščanski nameščenci, ki niso včlanjeni v JSZ), med Strokovno zvezo trgovskih in zasebnih nameščencev Jugoslavije (krščanskimi nameščenci, včlanjenimi v JSZ), Zvezo društev zasebnih nameščencev, ki je včlanjena v NSZ in med Savezom privatnih name-štenika Jugoslavije (socialisti). Volitve, ki so bile za javnost razpisane tako rekoč nenadoma, so funkcijonarji delavskih sindikatov že pričakovali in se nanje pripravljali. Oficijelni glavni odbor bo imel sejo 21. avgusta ter izdal nalog bolniškim blagajnam, naj sestavijo volivne imenike. Določil bo tudi volišča, ki jih bo v Sloveniji okrog 200 in ukrenil vse potrebno, da bo pisarna volivnega odbora poslovala brezhibno. Volili bodo na dva načina. Prvi način, ki se ga bo lahko poslužila večina delavstva, bo tajno glasovanje z listki. Predsednik volivne komisije bo izročil volivcu kuverto in toliko glasovnih listkov, kolikor bo kandidatnih list. Volivec pojde s temi listki in kuverto v zaprt prostor, kjer bo strgal vse listke razen onega, ki bo imel barvo njegove liste. Vse skupaj bo zapečatil v kuverto in jo oddal predsedniku. Ta način volitev je znan kot švedski st-stem. Mislili so ludi na kroglice, kar pa je tehnično neizvedljivo. V Sloveniji pa je precej krajev, kjer je samo po nekaj delavcev, ki so bolniško zavarovani. Ti bodo glasovali po pošti. Tako bo glasovalo 7000 do 8000 volivcev. Pričakovati je, da bo volivni boj v Sloveniji, ki ' so bo kmalu začel, precej oster in hud. sta Franc Nipič, pomožni železniški delavec v Mariboru, in njegova življenjska družica Alojzija roj. Pavalec. Pet otrok sta imela, eden izmed njih je umrl, ostale sta lepo in skrbno vzgojila. Slavlje-nec je v svojem življenju bil vedno vzor poštenjaka in človeka, v svojem poklicu zgled pridnega, vestnega in zanesljivega slovenskega delavca. Od meseca maja t. 1. se nahaja v zasluženem pokoju. Pred 50 leti, dne 19. avgusta, sta se združila k večni zvestobi in vzornemu zakonskemu življenju in sožitju. Bog živi vria Mavijenca šc do biserne in železne poroke! Požar pri Brezovici Brezovica, 19. avgusta. V petek, dne 18. avgusta ob pol 1 zjutraj nas je zbudil iz sladkega spanja plat zvona »Gori!« ■»Kje?«' Gorelo je v Dragomeru pri g. Ivanu Rem-škarju, po domače pri »Česnu«. Ogenj je najbrže zanetila zločinska roka. Požar so opazili že o polnoči in poklicali domače, naj se rešiijo iz goreče hiše. Kmalu je zazvonilo po vseh okoliških cerkvah plat zvona. Ljudje so prestrašeni prihiteli na kraj nesreče. Prišle so tri motorke in ena ročna brizgalna, niso pa stopile v akcijo, ker je primanjkovalo vodo. Pogorel je pod z drvarnico in streha na hiši. K sreči je hiša obokana in stanovanjski prostori niso zgoreli. Nekateri sosedje so že v četrtek ob pol 11 zvečer začutili dim, pa niso vedeli, odkod prihaja. Hiša stoji na samem, zato se ni mogel ogenj razširiti na druga poslopja. Dr. Slivnih, Radovljica /opat redno ordinira Ljubljanske vesti: Tu te ohrijejo in ostrizejo zastonj Ljubljana, 18. avgusta. V današnjih težkih časih, ko Jo kriza pri marsikom potrkala na vrata, skufa vsak najti čim cenejši način življenja. Vendar se more omejevali le tisti, ki ima še toliko potreb, da mu življenje se vedno teče po redili poti naprej, četudi se odpove tej ali drugi želji. Kaj pa naj počne tisti, ki ae je že omejil v svojih potrebah tako zelo, da ne moro najti ničesar več, kar bi se dalo še odtrgati. Kaj pa naj počne ubog brezposelni delavec, ki mu je bilo vse odtrgano. Ne sme več imeti želja, pa tudi potreb ne: Brez dela in brez cvenka v žepu mu je na razpolago — cesta. Pa vzemimo, dn se reveža usmilijo dobra srca, čeprav je to danes že težko, ker ni gotovo, ali je še zadosti dobrih src, ki bi mogla za silo utešiti vsaj lakoto brezposelnih. Ker je pa toplo poletje, gre vendar nekoliko lažje tudi brezposelnim: kopajo se lahko, 6oInčijo prav tako in če vmes malo želodec kruli, se pa potrpi, saj nimajo >težkega< dela. Okopon in umit ee človek tudi z zatemnjenim [»som počuti še nekako, vendar moti marsikoga ščemeča brada ali predolgi lasje. Seveda, brivca že dolgo ni obiskal: zastonj mu ne posname brade in ostriže las, plačati pa ne more. Tudi ena izmed potreb, ki jo je stiska postavila v kot. Voz slame v ognju V včerajšnji Številki smo med ljubljanskimi vestmi opozorili na nevarnost isker, katere siplje po Šmartinski cesti lokomotiva malega vlaka, ki vozi materijal iz regulirane Ljubljanice v gramozno jamo. Danes pa že moramo poročati o nesreči, pred katero smo svarili. Včeraj okrog pol 10 dopoldne se je peljalo po Šmartinslti cesti pet voz slame. Privozil je mimo vlak, s katerega je preskočilo nekaj isker na voz, ki ga je vodil posestnik Mavc Jakob iz Tomišlja. Mavca so mimoidoči opozorili na dim in plamene, ki 60 švigali iz slame na njegovem vozu. Mavo je brž zapeljal voz na Masarykovo cesto in izpregel, sodavičar goep. More pa je telefoniral po poklicne gasilce. Ti so bili na mestu z motorko v nekaj minutah. Brž so razkopali slamo in jo pogasili. Zgoreli so trije veliki otepi slame, ostala pa ne bo za dragega ko za steljo. Ob 1 popoldne pa so bili klicani gasilci v Prešernovo ulico št, 9, kjer so se pri čiščenju dimnika vnele saje. Ogenj je že začel objemati tramovje ostrešja. Gasilci so imeli dobro uro dela, da so ogenj z gašenjem in razkopavanjem udušili. Koledar Nedelja 30. avgusta (11. pobinkošt. nedelja): Bernard, opat; Samuel, prerok Ponedeljek 21. avgusta: Ivana Frančiška Šan-talska, vdova. — Mlaj ob 6.48. llerschel napove duje izpremenljivo vreme. KAJ BO DANES? Rokodelski dom: Ob pol 8 komedija »Vele-turist«. Kino Kodeljevo: Ob 20.30: »Sicilijanska noč« fHans Albers). KAJ BO JUTRI? Kino Kodeljevo: Ob 20.30 »Sicilijanska noč«. * 0 Komedija »Veleturist« na vrtu Rokodelskega doma. Danes ob pol 8 zvečer vsi v Rokodelski dom, da vidite »Veleturista« in prisostvujete njegovim »težkim plezalnim turam na najvišje vrhove naših gora«. Komedija »Veleturist« je polna smeha in spravi v dobro voljo tudi rednega gledaven. Vlogo »Veleturista« igra ljubljenec občinstva, kar je najboljše zagotovilo, da bo smeha in zabave več ko dovolj. Nabavite si vstopnice že v predprodaji danes dopoldne od 10—12 v Rokodelskem domu, Komenskoga ulica 12. V slučaju slabega vremena bo prireditev v dvorani. Vendar je nerodno, če človek s strlečo krtača-sto brado hodi okrog in išče dela aH pa tudi samo kruha. Saj se ga še otroci boje. Vtis, ki ga napravijo obraz, je vedno slabši — slabši tudi prejemki in upi na zaslužek. Stiska vedno druži ljudi, v skupnoeti so težave laže prenašajo in premagajo. Končno jo je pognmtala bistra glavica: brijmo in strižimo so sami. Dobra misel je rodila kaj hitro lep uspeh. Resni Matija, ki je prijel že za marsikatero delo, je imel svoj čas tudi delo pri brivcih. Iz tistih dobrih, starih časov mu je ostal še »trojček za striženje las, britev se je tudi našla, prav tako škarje, gahrn in louček, in osivel napol plešast čopič. Potrebni inventar je bil torej skoraj zbran, manjkalo je le lepo, brušeno ogledalo. Oglasil se je prostovoljec, ki ni mogel več trpeti svoje krtače na obrazu, in šel iskat primernega ogledala. Ker se spozna na mesta, kjer se odlaga f&ra In smeti iz vboljSihc krogov, — saj je po tistih kupih napravil že marsikako »racijo«, se je kaj kmalu vrnil z lepim ogledalom, ki mu ni bilo kaj reči. Čeprav ga je bilo samo pol, je bil vendar tako velik, da se je videl v njem Skoraj ves obraz. Matija je bil torej založen. Izbrati je bilo treba le še primeren kraj, kamor ne bi bilo predaleč številnim Matijevim strankam. Jasno je bilo, da pride v poštev le središče bele Ljubljane, če že zaradi drugega ne, pa vBaj iz »prestrižnih« razlogov. Krajši ogled je zadoščal in vsa skupina se je odločila za danes tako moderno nabrežje Ljubljanice, kjer ima ljubljanski »tirbec« že zaradi poglobitve Ljubljanico toliko dola. Odločitev je padla za hladnejše in senčnato obrežje za šolskim drevoredom, nekako nasproti »Kaplanu«. Ker je od poglobitve oetalo med visokimi kopicami na nabrežju še nekaj desk in majhnih lesenih koz, sta bila miza in stol kaj hitro napravljena. Matija je pljunil v roko m začel. Izkazal se je za mojstra in pod britvijo, ki si jo strokovno ostri ob pasu, padajo goste in trdo brado. Tudi strank iona že precej. Le škoda, da ne kaže, da bi oe v toj krizi opomogel in razvil svojo obrt, kljub temu, da je nastavil tako konkurenčne ceno: britje 1 Din, srtri-ženje 1.50 do 2 Din, dela skoraj izključno na kredit. Delati na kredit v današnjih časih in strankam, kakršne ima cm, pa pomen ja čisto izgubo. Včasih ga obišče tudi kak bolj odličen gost. Na žalost pa mu stražnik no izroči v obdelavo svoje brade, pač mu pa skuša odvesti, kako stranko, če se ne bi mogla — legitimirati! Toda on ima same solidne ljudi med njimi, zato po menjajo taki obiski 1» izraz® skrbne pozornosti brez hujših posledic. Največ dela ima ob gredah in sobotah, takrat čaka vedno po več strank, ki se zleknejo po travi in čakajo, da pridejo na vrsto. Ko gre ob takih bogatih dnevih opoldne na kosilo, ima v žepu komaj toliko, da si more privoščiti v Ljudski kuhinji najmanjše kosilo. Pa so tolaži, češ, bo že boljše; za sedaj pa velja: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal! Primerij Dr. L. )eše se je preselil v Gledališko ulico 14 in zopet redno sprejema od 11. do 13. ure 0 Vozni promet na letališče. Uprava policije opozarja, da jc vozni promet na letališče v Dev. Mar. v Polju in nazaj dne 20. avgusta 1933 dopoldne o_priliki meetinga dovoljen samo po 5'martinski in novi Aerodromski cesti. Od strani Zaloške ceste vozni promet na letališče ni dovoljen. Ostale ceste so rezervirane za pešce. 0 K velikem n letalskemu meetingu vozijo dne 20. t. m. nu progi Krekov trg-Tabor-šmar-tinska cesta-letališče avtobusi podjetja Grad od 12—3 popoldne. Po končanem meetingu povra-tek po isti progi. Avtobusno podjetje Grad. 0 Kam naj se dene tak revež? Četrtkov »Slov. Narod« je poročal o shodu sv. Roka v Dravljah ter je pisec med drugim to le zapisal: ».Toda berači so konkurirali med seboj s pohabljenostjo in bi najbrž ne bilo nobenemu všeč, če bi nenadno ozdravel. Eden je bal tak£en revež, da ni mogel niti sedeli ter ie ležal na vozičku ored cerkviio, kot da čaka čudeža, vendar je pa imel tudi navzgor obrnjen klobuk in se je zdelo, da berači na smrtni postelji.« — Tako pisanje je v tem slučaju strašno krivično. Revež, ki se pisec iz njega nhrca dela, je vojni invalid, ki je v vo^ni tako ohromel, da ne more niti z udom ganiti. Odkar se je vrnil z bojišča, leži tako ohromel. Do leta 1929 je dobival revno invalidnino, od tega leta naprej pa je reduciran. Odslej je sirota navezan le na javne mi-lodare. Pisec, ki je to pisal, najbrže nesrečne zgodbe ubogega invalida ni poznal. Ko bi jo bil, bi se ne bil zgražal nanj, marveč bi mu bil vrgel kak dinar v klobuk, da bi olajšal usodo revežu, ki ni sam kriv, da je moral v vojno, kjer je ohromel. l/de/ežnik j kongresa vsa Ljubljana vas pozdravlja! Za pokroftanje telesa Slamič „prima" vam pripravljal Solnce in NI VE A CREME * OLJE Uživajte svoj prosti čas na zraku In solncu, kadar lo utegnete, toda vzemite vedno seboj NIVEA! Naglo boste zagoreli in nevarnost solnčarice je domala odstranjena. Toda nikdar se 'ne solnčittv z mokrim telesom, temveč ga vedno prej natrite. Nivea krema učinkuje v vročini prijetno ohlajajoče, v hladnih dneh vas pa obvaruje Nivea-olje pred premočnim ohlajenjeui. Nivea se ne da nadomestiti, niti ponarediti, ker vsebuje EUCBRiT, kot nobeno drugo sredstvo za uegovanje kože. Nivea je poceni: krema Din 350, 6-—, 12-—, 25- Mariborshe vesti: Izgnani se vračajo v domovino Zadnje dneve se odigravajo ob prihodu avstrijskih vlakov na mariborskem kolodvoru pretresu-joči prizori. Iz vagonov stopajo izčrpane postave mož in žena s kopicami otrok. Pozna se jim, da imajo za seboj dolgo vožnjo m pomanjkanje, pred seboj pa temno negotovost. So to izseljenci, ki jih vrača Nemčija. Delali so v rudnikih, tovarnah in drugih poklicih desetletja, sedaj pa morajo zapuščati obrate, da dajejo mesta drugim. V teku treh dni je prišlo čez mejo deset družin. Vse brez sredstev, z bornim imetjem, ki jim je še preostalo v pomanjkanju; doma so po večini iz Slovenne. Eden od njih z veliko družino ie bil 15 let v Nemčiji preparator. Rodom je Mariborčan in ostal je v mestu. Pripovedoval je, da je to šele začetek izseljevanja naših ljudi. Hitlerjevska Nemčija nima prostora za tuje delavce ter jih bo izgnala brez ozira, ali imajo delo ali ne. On je bil zaposlen, pa so ga morali delodajalci pod pritiskom odsloviti. Ko pa jc izgubil delo, so nemško oblasti to izrabile ter ga izgnale kot brezposelnega. Ista usoda Čaka še tisoče. Kam bo sedaj domovina s temi ljudmi? Emigracije ni, dela in zaslužka ni... Vračajoči se napotijo s kolodvora na borzo dela, kjer jim dajo brezplačno hrano in nakaznice za nadaljevanje vožnje. Družino, ki jc doma iz Maribora, je oskrbelo mesto. Skromen prostorček v baraki in nc-i kaj sto dinarjev podpore jc začasno vse, kar je ; moglo rodno mesto nuditi. In kaj bo, ko pridejo j še drugi? 7 kriiev —---——----m >M>vs 0 V ljubljansko bolnišnico ®o pripeljali včeraj iz Trzina dva ponesrečenca. Na kmečkem vozu sta se peljala včeraj zjutraj v Ljubljano Pavlič Franc, hlapec v Podborštu, obč. Mlaka pri Kamniku in 13 letni učenec Hacin Josip iz Mlake. V bližini Trzina ee jima je nenadoma 6plaSil konj, ki je v svoji zbesnelosti potegnil voz s tako silo, da sta oba padla podenj. Dobila sta oba resne zunanje rane, Hacin pa ima poleg teh še hude notranje poškodbe. — Pred včerajšnjim pa so pripeljali v bolnišnico 29 letnega ključavničarja Scheiderja Ivana, usluibenega v tovarni »Semperit« v Kranju. Temu je stroj pri delu zmečkal roko in mu strgal z nje precej mesa. NA LETALSKEM MITINGU dobe gostje v Savini kantini za hangarjem najboljše pijače in vse prigrizke, zlasti pa odojke in jagnjeta na ražnju, srbski sir, kajmak in druge srbske specialitete. Igra vojaška godba od 15 do 22. © V Ljubljani umrli od 12. do 17. avgusta: Kramar Marija roj. Hribar, 70 let, posestnica, Stari trg II; Nabergoj Ivana roj. Klančar, 72 let, vdova železničarja, Knezova ulica 35; Vilhar Uršula, 76 let, zasebnica,' Vidovdanska cesta 9; Mulaček Franjo, 83 let, poslovodja pri I. C. Mayer, Resljeva cesta 7-1. V ljubljanski bolnišnici umrli: Globevnik Anton, 63 let, posestnik, Bašljin 11, Prečna; Ilacin Ferdinand, 36 let, dimnik, pomočnik, Zapuže 36 nad Ljubljano; Boštanj t ran ja roj. Mas, 75 let, poljska dnina-rica, Sava pri Litiji; Lichtcnecker Zdravko, 6 mesecev, 6in sluge, Moste, Koroščeva ulica 18; Raibič Frančiška, 23 let, hči delavca, Koroška Bela 1; Gole Greti, 18 let. Dolenji Logatec 47; Ljubic Alojzij, 71 let, mestni nslužbenee, Poljanska cesta 15; Strnad Antonija roj. Saje. 32 let, žena vpok. sprevodnikn Alojzija, Medvedova ccstn 38; Germadnik Marija, 4 leta, hči mest-1 nega delavca, Rimska c. 13; Pirnat Jernej, 49 j let, garderober mest. pogrebnega zavod«, Be-; žigrad 14: Sodja Ivan, 52 let, posestnik, Bohinj-1 ska Bistrica 5; Banda Marko, 51 tet, trgovski ; pomočnik, Soteska 10. © Abonente opozarjamo na dobro in ec-I neno hrano v gostilni Rokodelskega doma v Ljubljani, Komcnskegn cesta 12. © Nočno službo imata lekarni v nedeljo: i dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in mr. Bakarčič. ! Sv. Jakoba trg 9. V ponedeljek pa: mr. Bahovec. Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 I in mr. Hočcvnr, Celovška cesta 34. © Na lepem in prostornem kopališču gosp. I štirna na Ježici bo igrala danes popoldne godba > Zarja«, IGNACIJ NAR OBE, TAPETNIK^ GOSPOSVETSKA CESTA STEV. i6 jFRi LEVU). proslavlja te dni stara slovenska korenina v Mariboru, eden iz stare, odlične garde mariborskega slovenskega delavstva, Jernej Vertič, vpoko-jeni zelezniški pomožni delavec. Rojen je bil slavljenec 23. avgusta 1863 pri Svetem Marku niže Ptuja in šel pot slovenskega delavskega trpina. 19. oktobra 1883 je nastopi službo pomožnega delavca pri železnici in vršil svoje posle in dolžnosti do vpokojit-ve dne t. decembra 1932 zvesto, marljivo in vzorno. Vertič je lepo in dobro vzgojil tri hčerke in enega sina. Je dolgoletni svečar pri Sveti Magdaleni ter goreč nosilec neba pri vseli procesijah v magdalenski župniji. Zaveden katoličan, dober Slovenec, poštenjak in dobričina. Bog ga živi še mnogo, mnogo let! □ Nove telefonske zveze. Z današnjim dnevom se otvorita telefonski zvezi med Mariborom Opatijo (Abbazia) in Gradežem v Italiji. Govorna enota na progi Maribor-Abbazia stane 33.75 Din, Maribor—Gradež pa 38.25 Din. O Meso se bo dražbalo. Na javni licitaciji se bo oddala dobava mesa za mariborsko garnizijo za čas od 1. oktobra do 31. marca. Licitacija se bo vršila jutri, v ponedeljek na mestnem poveljstvu ob 11. □ 60 mer za krompir in mlečnih posod je zaplenilo včeraj na trgu tržno nadzorstvo skupno z vodjo meroizkusnega urada, ker niso bile pravilno ali sploh nič žigosane. Strah in trepet je šel po trgu pred strogo komisijo, škafi, litri in kante pa so se kopičili. Zaplenjene stvari bodo pregledali in premerili na meroizkusnem uradu, nakar jih dobe lastniki lahko nazaj — seveda proti pristojbini za pregled. □ Zimski vozni red. Na naše včerajšnje opozorilo nam sporoča mestno avtobusno podjetje, da že pripravlja izpremembo avtobusnega voznega reda, in sicer z 8. oktobrom. Izprememba bo v kratkem predložena banski upravi' v odobritev. □ Zunanjost mesta se izpreminja. Regulacija Aleksandrove ceste bo izpremenila tudi vdrtino pred Spatzekovo restavracijo. Z robnikom, ki so ga postavili, se je cesta na tem mestu znatno dvignila ter se izravnala z ostalim površjem. Del vdr-tine pred restavracijskim vrtom se sedaj zasipava. Izgled tega prostora se bo s tem znatno izpremenil in olepšal. □ Trboveljčki v Mariboru. Te dni je prispelo v Maribor 20 otrok iz lačnih Trbovelj, ki so jih sprejele nekatere mariborske rodbine potom zasebne inicijative na oskrbo do konca šolskih počitnic. Trboveljčki se počutijo v Mariboru zelo dobro. Obžalovati je, da se ta akcija ni začela preje in izvedla širokopotezno, ker bi se bilo oblažilo veliko bede in revščine. □ Jesenskih prireditev ne bo. Mariborski teden letos ne bo priredil jesenskih prireditev. Nameravala se je letos otvoriti velika razstava grozdja in sadja, toda slaba sadna in vinska letina je to preprečila. □ Vroče postaja. Bližajoče se volitve v Delavske zbornice so zlasti v Mariboru razgibale in razburile duhove. Dve skupini sta si v laseh, eni, ki že sede notri, drugi pa, ki bi radi notri prišli. Bilo je že precej razbitih in onemogočenih sestankov v mestu in okolici. □ Brez rok in nog. Pod vežo mestnega magistrata se je ustavilo ljudsko bitje in izzvalo splošno sočutje. Mlad človek, ki mu je zima pobrala roki in nogi. Zmrznili so mu udi ter so mu jih morali amputirati. Ljudje se ustavljajo ob nesrečnežu in dinarji obilo padajo. □ Nova dvorana v Kazini se le polagoma oblikuje. Končana so sedaj zidarska in instalacijska dela, na vrsti pa so sedaj parketarji in mizarji. Dovršitev je nekoliko zavrl Mariborski teden, kjer so bili dosedaj zaposleni vsi mestni delavci. □ Mariborski umetnik v ljubljanskem radiju. Zabavna ura mariborskega režiserja in gledališkega igralca Pavla Rasbergerja, bo jutri ob 15.30 v ljubljanskem radiju. Šaljivi nastopi, kupleli. O K »Maratonu«! Starši se opozarjajo, da se je v okviru tukajšnjega SK Maratona otvorila ju-niorska sekcija za dečke od 14. do 18. leta. Redni treningi bodo ob sredah in sobotah od 3 naprej na Livadi, kjer se bodo prijavljcnci tudi sprejemali □ Na tukajšnji klasični gimnaziji bodo popravni izpili 28. t. m. za I razred, 29. za II. in lil. ( razred, 30. 7» ostalo razrede. Začetek vsakokrat ob osmih. Višji leč. pismeni izpit 30. t. m. nh R. 1 ustni 31. t. m. ob 8. Nižji teč. izpit 31. t. m. sb 14. Prošnje za vse te izpite je oddati najkajsneje do 24. t. m. Vpisovanje 4. sept. za I. razred, in učence iz drugih zavodov; 5. sept. za dosedanje učence. Začetek obakrat ob 9. Otvoritvena služba božja bo dne 11. sept., začetek pouka dne 12. sept. □ Škofijska zveza Krščanske šole v Mariboru. Kakor smo že poročali, se vrši v ponedeljek, dne 21. avgusta t. 1. popoldne ob 15 v dijaškem semenišču (Maribor, Koroščeva ulica) občni zbor Škofijske zveze Krščanske šole. Vse podružnice, ki so dobile vabila, prosimo, da na zbor gotovo pošljejo zastopnike. Ravno tako tudi vse ostale, ki so dobili vabila, prosimo, da se zbora gotovo udeležijo. Zadeva Krščanske šole je važna, radi tega se morajo zanjo vsi zanimati. — Odbor. □ Nekaj drobiža Be je našlo v mariborski okolici. Vprašati pri gostilničarju Lipovšku na Glavnem trgu. □ SSK Maraton se tem potom najprisrčneje zahvaljuje lastniku Kristianovega kopališča za vljudno uslužnost in blagohotno dobrotljivost ob priliki plavanja skozi Maribor. □ Iz tukajšnje realne gimnazije. Nižji tečajni popravni izpiti bodo v ponedeljek 28. t. m. ob 8. Višji tečajni izpiti istega dno im sicer ob 8 pismeni, v torek 29. t. m. ob 8 ustmeni. Ostali popravni izpiti v petek 25. t. m. ob 8. Vpisovanje: dne J. septembra oddajo učenci svojimi razrednikom listine; 2. septembra ob 8 se plača razredniku šolnina, vpisnina 50 Din, prispevek za zdravstveni sklad 20 Din, za tiskovine 12 Din; brez šolnino torej skupno 82 Din. □ Zahvala vsem, ki so spremljali v tako obilnem številu g. Antona Frasa na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Posebno zahvalo izrekamo preč. duhovščini, pevskemu društvu »Poštni rog«, vsem sorodnikom in znancem. Maribor, 19. avgusta 1933. — Žalujoči ostali. □ Poljske tatvine so sedaj na dnevnem redu. Tako v mestu, še bolj pa v okolici ge množe iz dneva v dan pritožbe. Ponekod so kmetje že prisiljeni stražiti ponoči krompirjeva polja, ker se je že zgodilo, da je našel ta ali oni zjutraj pol njive izkopane. □ Ne v soboto, ampak v četrtek. Včeraj smo poročali o nameravani izpremembi za svinjske sejme. Vodstvo mestne klavnice ie predlagalo, da se primestijo svinjski sejmi od petka na če- trtek. Predlog mestne klavnice je uvaževanja vreden, še bolj, kakor predlog za premestitev sejma na soboto, ki izhaja iz trgovskih krogov. Če bi bili sejmi ob četrtkih, bi imeli naravnost priključek na ptujske svinjske sejme, ki 6e vršijo ob sredah. Obenem bi se tako nudila okoliškim kmetom možnost, spravljati tudi pitane svinje na semenj, ker bi jih mesarji in špeharji potem lahko ob četrtkih in petkin klali, v so-tx)to pa že spravili na trg. Predlog je bii predložen banski upravi v odobritev. □ Ukinitev prvega razreda mariborskih učiteljišč. Radi nameravane ukinitve prvega razreda vseh mariborskih učiteljišč, se opozarjajo starši, ki so nameravali vpisati svoje otroke, ki so končali 4. razred srednjih šol ali meščansko šolo, v prvi letnik mariborskih učiteljišč, da se javijo pismeno pri društvu »šola in dom«, Maribor, Glavni trg 12. □ Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden do vključno 27. t. m. Vidmarjeva lekarna pri Arehu na Glavnem trgu. □ Redek primer (Ali jc mogoče). Pod prvim naslovom v »Večerniku« z dne 17. avgusta, pod drugim pa v »Jutru« z dne 18. avgusta t 1. si predrzne nekdo omalovaževati in poniževati že itak do pogina uničeno čevljarsko stroko, kakor da bi bili čevljarji sami analfabeti. Vzlic temu, da jc po predpisu člena 18 pravil o opravljanju mojsterskili izpitov izpit javen, nc bilo pa bi treba k njim pripuščati poslušalcev, ki to izrabljajo v juvnosti in sramotijo to revno stroko, ter s tem napeljujejo vodo na Batov mlin. Po sklopu upravo združenja čevljarskih mojstrov v Mariboru si enake izpade enkrat za vselej prepovemo, prepovemo pa tudi, da bi sc na račun poedinca sramotila celokupna obrt. Nc mislite, gospodje pisci, da so vsi čevljarji analfabeti in nc znajo čitati med vrstami, da nc bi uvideli, da jc to čisto navaden napad na to stroko, radi česar bomo govorili še pred sodiščem. — Uprava Zdrnženja čevljarskih mojstrov v Mariboru. □ Prodam posestvo 28 oralov, ob veliki cesti radi preselitve. Vprašati Zgornji Žerjavci, št. 17. p. Sv. Lenart v Slov. gor. □ Izlet k teti Reziki (Laznica pri Limbušn) je najlepši! Prvovrstna vinska kapljica, pečeni piščanci. Nedeljski koncert. Jesenice Iz Ljubljane sc tiho poslavlja sin znanega Jeseničana g. Joško Kožar, bivši uslužbenec Artilerijsko Dravsko dclavnicc. Mlademu bodočemu poslovodji, ki odpotuje v inozemstvo na specijalno prak- ticiranjc v svoji stroki, čestitamo in mu želimo rnnotfo uspehov. ** Strašna družinska tragedija Zet umoril tasta Slov. Bistrica, 1R. avgusta. Dodatno k poročilu iz Laporja, da jc zet ustrelil svojega tasta, naj sledi šp lole poročilo: Zet je sedemletnega fanta udaril z roko po hrbtu, ker je popasel nekaj njive. Fantov ded se je razburil, češ da svojega vnuka na noben način ne pusti pretepati. V tej razburjenosti je nato zet svojega tasta odbil od sebe, skočil iz veže v svojo spalno sobo in vzel iz postelje samokres ter ustrelil na tasta. Po prvem strehi je tast skočil na dvorišče ter je tam pobral dolg kol in udaril zeta po desni roki. Med pretepom je zet iztrgal kol tastu ter ž njim udaril tasta tri- ali štirikrat po glavi. Medtem se je kol zlomil. Tast je hotel napasti svojega zeta, naikar je zet dvakrat ustrelil proti svojemu tastu, kateri se je pa ob drugem strelu zgrudil na tla. Žena Ana s svojim sedemletnim sinom je sicer branila svojega očeta, ker je pa bil njen mož jačji, mu ni bila kos, tudi ona je bila lahko pošikodovana. Ko sta videla, kaj je napravil z očetom, sta tudi ta dva pobegnila, misleč, da bo tudi njiju ustrelil, in klicala sosede na pomoč. Lubej je po končanem dejanju svoj samokres vrgel v 12 m globdk studenec in se še isti dan javil pragarski orožniški postaji, kjer je izjavil, da ni imel namena usmrtiti 6vojega tasta, temveč ga je hotel samo ustrašiti. Ker je pa bil močno raz- Kaj pravite? Tole zgodbo sem bral in prevel: Frida, plaoolasa deklica, je prišla, danes prvič v šolo. Nova obleka. Novi čeveljčki. Novo doživetje v priprosti dušici. Z velikimi, okroglimi očmi ogleduje učno sobn ..., številne tovarišice ..., mlado, bledo gospodično učiteljico... In prvič v življenju se ji vsili oprašanje: >Kaj bo?« Glej, gospodična učiteljica jo nagovori: »Kako se pišeš?« Frida je vzgojena in to hoče tudi pokazati: »Frida K.* se odločno glasi odgovor. ■■Kdaj si bila rojena?* izprašuje učiteljica dalje. »13. avgusta 1923.* »Kje stanujejo tvoji starši?* Tudi na to vprašanje zna mala odgovoriti. Frida je vendar modra, inteligentna, dobro vzgojena deklica. Iz dobre družine. »Katere vere?* hoče gospodična učiteljica še vedeli. V pričakovanju odgovora opazuje deklico. Velike, okrogle oči začudeno in nekam zmešano gledajo gospodično učiteljico. Usta so zaprla, nobene besede ni iz njih. »No, Frida,* ji pomaga gospodična učiteljica, »ali so Ivoji starši židovske vere ali so kristjani?* Pogledi male deklice so vedno bolj boječi, lica postajajo rdeča. Dobro čuti, da ima pes razred vanjo uprte oči in da radovedno pričakuje odgovora. Brez pomoči je. »Ne vem,* končno zajeclja in hoče zbežali. »Toda, otrok, povej,* ji zopet pomaga gospodična učiteljica, ki vzgaja otroke samostojno misliti, »ali hodijo tvoji starši v cerkev ali v sinagogo?* Glej, vidno se razjasni Fridin obrazek. Kakor da se ji je odvalil mlinski kamen s srca, reže: »Moji starši hodijo v kino...* Frida je modra deklica, inteligentna in dobro vzgojena. Iz dobre družine. Pa Frida je vendar nesrečen, zelo nesrečen otrok... G. Število prijateljev Radenske zdravilne vode stalno rastr Vsi ljubijo njen prijeten ukus. Športniki, duševni in telesni delavci si tešijo žejo z Radensko zdravilno vodo, ker jih kljub veliki vročini ohranja sveže. Za otroke pa je Radenska zdravilna voda naravnost slaščica. Poskusite sami I Dajte svojemu malemu ljubljenčku kozarec Radenske zdravilne vode in videli bote, kako prisrčno se vam bodo zahvalile njegove veselo lesketajoče oči I Vsem intelektualcem še enkrat v premislek Zveza mladih intelektualcev Jugoslavije, ki je prevzela iniciativo, da združi umsko delavstvo vseh stanov in poklicev v cilju rešitve svojih so-cialno-zaščitnih vprašanj, prireja v Ljubljani dne 3. septembra svoj I. kongres. V tej stanovski orga-nizaciji včlanjeni intelektualci, ki so jih kaotične razmere že prevzgoji le in iztreznile k resnemu delu, se obračajo tik pred kongresom še enkrat do vseh še neorganiziranih tovarišev, da nujno razmišljajo o sebi. Tovariši! — Ali socialno-bodne slike iz naših vrst ne opominjajo dovolj, da je kriza le posledica naše nesposobnosti? — Mar naj še čakamo, da nam bo pomoč nujno potrebna in ko nam zakoni gospodarstva zrastejo čez glavo? — Ali ni že skrajni čas. da iz težke sedanjosti iščemo izhodišče in se potem vrnemo v družbo kot njena potrebna in koristna plast? — Vsi, ki ne najdete še odgovora na ta vprašanja, povejte vsaj, kako živite, kako čutite! , Zberimo glavne misli in ugotovimo resnico: Ogromni brezposelnosti med inteligenco si je kriva inteligenca povečini sama. Zakaj? — Ker pr.i nastopu gospodarskih pretresov ni čutila potrebe, da bi svoj pomen in važnosl v gospodarskem življenju sploh poudarila, živela .je udobnejše ko danes, skrb za kruh in za obstanek jo nista morila, na vrednotenje duha in ustvarjanja pa ni polagala važnosti. Gospodarstvo jih je zato izrinilo kot brezpoimembneže. V državne službe so vrata zaprta. Zakaj? — Ker z našim molkom podpiramo egoizem dvojnih in večkratnih zaslužkarjev, ker dopuščamo, da so privilegiji danes monopol le nekaterih članov družbe in ker dosluženi ljudje nočejo v pokoj. Kdo naj vzame uaš problem v roke? — Kaj naj sedanja inteligenca stori, da se reši iz krize? Ne smemo se zanašati, da nas bo rešil kdo drugi, marveč vzeti moramo svoj problem v svoje roke in ga po svoje rešiti. Tega rešil ne bo eden za vse druge, reši ga lahko le skupnost v močni stanovski organizaciji. Čas je torej že, da iz te tesne sedanjosti izklešemo možnost novega socialnega življenja, v imenu dela, duha in boljše vesti. Pridite na kongres v čim večjem številu, da se rikupno zavzamemo za naše socialne težnje, da manifestiramo našo voljo do dela in da utrdimo našo »tanovsko-strokovno organizacijo! Pripravljalni odb^r I. knnirroKfl ivpm mladih intelektualcev. burjen, je pomeril naravnost proti njemu ter ga vse trikrat zadel. 1'ragprsko orožn štvo je izročilo ubijalca danes v sredo tukajšnjemu sodišču, katerega je zaslišal sodnik dr. Dobrovšek, nakar mu je i tudi obdolženec dejanje priznal. Začasno se nahaja v slovenjebistriškem sodnem zaporu. Pri raztelesenju pokojnega Simona Pleterše-ka v sredo popoldne na pokopališču v župniji Čreš-njevec je komisija ugotovila sledeče: Kosti lobanje popolnoma zdrobljene, bili so tudi ranjeni možgani, vsled česar so otrpnili. Po zunanjili poškodbah soditi je bilo sedem udarcev na glavi in eden na desnem spodnjem delu v prsnem košu. Bilo je šest smrtnih ran. Smrt je nastopila gotovo v pol uri po zadobljenih poškodbah, ki so bile takega značaja, dn bi bila tudi takojšna zdravniška pomoč zaman. Kakšne poškodbe po strelu ni bilo najti. Streli so morali vsi trije iiti mimo. Udarce, ki jih je dobil pokojni od svojega zeta, so bili zadani s sekiro ali pa s težkim kolom. Njegova žena je izpovedala, da je mož njenega očeta najprvo podrl na tla in potem šele z nekim predmetom tolkel z vso silo po glavi, tako dolgo, dokler ni izdihnil. Da bi bil tudi silobran, kakor se i izgovarja ubijalec, je izključeno, ker je sam popol-, noma brez poškodbe. Ves slovenjebistriški okraj je pod groznim vtisom tako zverinskega uimora. Kadar je vroče-SV2&£ perilo Poleti moro imeti telo, ki diha skozi perilo, dvakrat toliko zraka. Seveda mora perilo tudi dobro pro-puščati zrak, oprano mora biti z dobrim milom, ki se da do čistega iz-plakniti iz tkanine in ne zadela vlaken. Sele tedaj je perilo zares čisto in zadosti luknjičasto za vroče dni. Slovensko romanje v Rim Skupno svetoletno romanje v Rim pod pokroviteljstvom ljubljanskega in lavantinskega knezoškofa 1 dr. G. Rozmana in dr. I. Tomažiča. Letošnje sveto leto prihajajo verniki z vsega sveta v Rim, da se poklonijo sv. očetu in da obiščejo znamenita svetišča, kjer počivajo ostanki apostolov in svetnikov. Sporazumno s škofijskim ordinariatom v Ljubljani in Mariboru sta Katoliški akciji za ljubljansko in lavantinsko Škofijo določili sledeči program romanja: Odhod iz Ljubljane bo 28. septembra t. j. četrtek popoldne ob 17.11, iz Maribora 14.10. Prihod v Florenco 29. septembra ob 4.10 zjutraj, v Floren-ci bo skupna sv. maša, nato zajtrk. Romarji si ogledajo znamenite cerkve in umetniške spomenike. Odhod iz Florence ob 12.15, prihod v Rim 18.10. Z gl. kolodvora se odpeljejo romarji z avtobusi na stanovanje, taikoj po dohodu na stanovanje prejmejo večerjo. V Rimu ostanejo 30. sept., 1., 2. in 3. oktobra, na stanovanju imajo popolno oskrbo t. j. zajtrk, kosilo in večerjo (juha, meso s prikuhami, sadje, kruh in četrt vina opoldan in zvečer). 30. septembra bo gled cerkve sv. Petra in ker je ta dan praznik sv. Jeronima, bodo romarji obiskali tudi zovod in cerkev sv. Jeronima. 1. oktobra bodo obiskali romarji z avtobusi štiri glavne rimske cerkve, da se udeleže odpustkov, 2. oktobra pa bodo obiskali katakombe (Kalikstove) in grob sv. Cirila. En dan pa je določen za obisk pri očetu in za ogled Vatikana. Odhod iz Rima je določen 3. oktobra t. j. v torek zvečer ob 17. 30, prihod v Benetke v sredo dne 4. oktobra zjutraj ob 4.45. V Benetkah imajo skupno sv. mašo, nato si ogledajo cerkev sv. Marka in beneške zanimivosti. V Benetkah dobijo tudi zajtrk in kosilo. Odhod iz Benetk pa je ob 10.55, prihod v Trst 13.30, odhod iz Trsta 14.45, prihod v Ljubljano 4. oktobra ob 19.15 zvečer. Vsi izdaUki t. j. III. razred brzovlaka, vizum, taksa v Rimu, stanovanje in prehrana, ki ee začne z zajtrkom v Florenci in se konča s kosilom v Benetkah, avtobusi vstopnine znašajo 1400 Din, za II. razred 1700 Din. Potne liste si oskrbe romarji sami, vizume pa Romarski odsek Katoliške aikcije v Ljubljani. Denar naj romarji menjajo doma, ter vzamejo seboj le lire, v domači valuti smejo vzeti s seboj le par sto dinarjev. Priglase sprejema za vernike ljubljanske škofije Romarski odsek Katoliške aikcije, Ljubljana. Miklošičeva cesta 7. Za vernike lavantinske Škofije pa Katoliška akcija v Mariboru. Priglasiti se je treba do 8. septembra, do istega termina je treba tudi vplačati vso vsoto. Potne liste je treba izročiti do 20. septembra. Želeti je, da se zlasti odborniki Katoliške akcije, če le mogoče iz vsake župnije, udeleže romanja. Romarski odsek Katoliške akcije v Ljubljani in Mariboru. Samo GAZELA TERPENTIN0V0MIL0 G TJ 6»33 PER,LO Č'STO/NZR^° SEALVHAM TERRIER Najmodernejši terrier. ljubljenec vseh odločnih in odličnih dam. — Pes za lov in šport. V Angliji registrirane prvovrstne pse prodaja: „BL9GHP0ND HENHEL" - Zdenčina, San. ban Drago višarsko romanje V soboto 26. avgusta odpelje posebni romarski vlak iz gl. kolodvora romarje na sv. Višarje. Topot poroma 968 romarjev zopet na najlepšo Marijino božjo pot na sv. Višarje. Odhod posebnega vlaka iz gl. kolodvora je zjutraj ob 7.40, št. Vid-Vižmarje 7.57, Medvodn 8.08, Gorenja vas-Reteče 8.17, Šk. Loka 8.26, Žabnica 852 Kranj 8.43, Sv. Jošt 8.48, Podnart 8.58, Otoče 9.04, Radovljica 9.17, Lesce 9.24, Žirovnica 9.35, Javornik 9.44, Jesenice 10.03, Kranjska gora 10.54, prihod v Žabnico 12.15. Takoj po dohodu vlaika se napotijo romarji na sv. Višarje, kjer bo prilika za spoved. Zvečer ob 8 je običajna rimsika procesija s svečkami z blagoslovom in nagovorom kanonika dr. Klinarja, nato spovedovanje. Sv. maše se bodo naslednje jutro začele ob pol 4. Ob 5 bo cerkveni govor in skupno obhajilo. Odhod iz Žabniee okrog dvanajstih. Romarji naj po možnosti zamenjajo denar v lire že v Ljubljani, vsaj tako so prosili zadnjič ondotni krčmarji in trgovci. Pripomnimo, da več kot 200 Din v jugoslovanski valuti ne sme nihče vzeti s seboj. Romarji naj nikar na svojo pot ne hodijo po drugi poti ko po romarski poti iz Žab-nice na Višarje in nazaj. Prihod posebnega vlmka bo v nedeljo 27. avgusta ob 16.31. Kdor se je priglasil in že poslal vsoto 65 Din, ta je prejel izkaznico, vozovnico in kontrolni listek. Kdor pa še ni plačal in se je priglasil, naj taikoj pošlje denar, da mu dostavimo vozovnico in izkaznico. Na podlagi »Pulnikove« legitimacije za posebni vlak imajo od vstopne postaje do Ljubljane in nazaj 2'3 oopust. Romarji naj zasedejo nazaj ona mesta, ki so jih imeli tja grede. Pokoravati ee morajo navodilom rediteljev. Bolezni srca, živcev, lcdvic in presnove zdravi Slatina Radenci Sezona traia do 10. oktobra. Od 1. septembra j dalje pavšalno zdravljenje za osebo in 20 dni Din 1400-— Vital Vodušek: Nedeljske misli Za enajsto pobinkošlno evangelij iz Marka 7, 31—37: Jezus ozdravi gluhonemega Bilo je v listih zapuščenih krajih vzhodno od Genezareškega jezera, kjer je Jezus nasitil tisoče ljudi. Evangelist Matej pripoveduje, kako so prihajale k Jezusu velike množice, ki so imele s seboj neme, hrome, slepe, kruljave in še mnogo drugih bolnikov. Polagali so jih Jezusu k nogam in On jih je ozdravljal. Množice pa so se čudile, ko so videle, 4a nemi govore, hromi hodijo in slepi gledajo. Tako pripoveduje Matej. Marko pa. od vsega lega poudarja samo en dogodek: kako je Jezus ozdravil gluhonemega. Kdo bi vedel, zakaj? Morda pa ni Iako nespametna ta-le misel: Matej kar noče popisovati, kako dolgo se je včasih Jezus s posameznim bolnikom ukvarjal. Kako je gluhonemega vzel stran od množice, vtaknil svoje prste v njegova ušesa in se s slino dotaknil njegovega jezika; kako se je zazrl v nebo, vzdihnil in mu rekel: »Fjfeta*, to je »Odpri se!* Skoraj bi lahko trdili, da se Matej boji, da bi z dolgim pripovedovanjem v vernih ljudeh, ne omajal vere v Jezusovo vsemogočnost, ki vendar z enim gibom, enim pogledom, eno besedo lahko stori vse. Marko ima pa rad podrobnosti. (V naslednjem poglavju, ki je pa bolj malo znano, na primer spet natančno popisuje, kako je Jezus stopnjema ozdravil slepca v Betsajdi.) In zdi se mi, da nam v današnjem dogodku to Jezusa še bolj približa. Živo se zamislimo: pred Jezusom kleči na. pol bebast človek, ki je gluh in le Irudoma spravi iz sebe kak nenaraven glas. Če bi ga sedaj Jezus hipoma ozdravil, bi morda vzbudil marsikomu občutek, da ga je kar strah in sram zemeljske bridkosti in revščine in te strašne napake, ki skoraj napravi človeka za cvilečo, nespametno žival. Jezus tega noče. Najprej se umakne množici: ne dela čudeža, da. bi množici, dokazoval svoje božanstvo, ampak da bi eni sami duši razodel svojo ljubezen. Ljubezen pa je tiha in skrita. Zato ga vzame v stran. Potem se pa kar potopi v to zemeljsko bridkost, v lega ubogega človeka. V besedah skoraj čutimo ono tesno združenje: s svojimi dlanmi mu oklene glavo, s prsti kar prodre v ušesa in s slino — rekel bi — poljubi njegov jezik; zraven pa se zagleda v nebo in že razmika vrata, ki so revežu zapirala pot do ljudi in gotovo tudi do Boga. »Odpri se!* Ne samo usta, ušesa — ves človek naj se odpre, duša, srce... (pred vrati slehernega človeka, sleherne duše čakata zemlja in Bog). Matej govori o toliko čudežih, Marko samo o enem, a vendar nam s tem enim stokrat več pove. Majhni dogodki nam postanejo včasih tako zgovorni. Cerkev sama se je ob tem dogodku ustavila vse drugače kot ob kakem drugem. In vzela ga je in prestavila v svojo liturgijo: z istimi kretnjami, istimi gibi, istimi besedami odpira majhnemu otroku, ki zna samo jokati, vrata v življenje in nebo, k ljudem in k Bogu... In če bi nam bilo ob drugih Jezusovih čudežih simbolično primerjanje zoprno in tuje, nam je ob tem prav po cerkveni lilurgiji že skoraj domače in nujno. Jezus se hoče potopiti v našo revščino in bridkost. V temo, greh in bolezen moje in tvoje duše. Ne pred množico, na samem. V nemirnih dnevih, v lihih večerih, v strašnih nočeh. Smilimo se mu, čim bolj smo ga pozabili,, čim manj ga poznamo, čim bolj smo ga utrudili in žalili. On hoče biti naša rešitev in naš mir. Hoče, da mu skrijemo roko v dlani. Potem nas bo poljubil. In tista bnžja lepota, božja milost, v katero nas je prestavil sveti krst. I bo spel čisto prodrla v nas. In vsa zemlja nam bo I pojoča pesem — mi sami pa bomo kot veseli otroci I spet znali govoriti z našim dobrim Očetom, ki je v nebesih ... Lahfco je prodati fotoaparat a prodati ga tako, da se stranka v četrt ure nauči fotografirati, da ima veselje in da si koristi z aparatom, — to pa je težkoča, ki ostane naša tajnost. Drogerlja Orecioirif, d. z o. z. LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 5 Smrt med našimi na Francoskem V NoyeIles sous Lens dep. Pas de Calnis je dne 10. avgusta po krotki bolezni v Bogu za- spala gospa Justina Šterk roj. Levičar, žena rudarja Josipa Šterka. Rajnicu je doma iz ugledne Icršeanske hiše iz Sela pri tlaki, okraj Krško. Stara je bila komaj ^8 let. Zapustila jc moža in štiri nedorasle otroke. V domovini pa žalujejo za njo brat in tri sestre, izmed katerih sta dve usmiljenki v bolnišnici. Ker je bila rajnica zelo skrbna in krščanska mati ter dobra gospodinj«, je njena smrt povzročila možu zelo hud udarec. V nedeljo popoldne jo je številna množica Slovencev in Poljakov s številnimi šopki in venci spremljala k večnemu počitku. Takega pogreba v tem kraju pri Slovencih še nismo videli, kakor tudi na pokopališču ni ostalo suho niti eno oko. Naj počiva v miru v tuji zemlji. Njenemu možu. družini ter sorodnikom pa izrekamo našo sožalje. V bolnišnici v Lens je umrl dne 6. avgusta Ivan Knez, doma iz vasi Magovnik pri St. Jurju nod Kumom. Bolehal jc dalje časa za jetiko. Naj v miru počiva! Zagrebški ban za svobodo pri obč. vo itvah Zagreb. 16. avg. Za 24. september so razpisane občinske volitve v savski banovini. Radi volitev je imel banski svet savske banovine sejo, na kateri so sprejeli uredbo o volitvah. Med drugim je oh tej priliki eden izmed bnnovinskih svetnikov predlagal, naj bi se kandidatne liste vsekakor vezale na politične stranke. Ban savske banovine dr. Perovif je to odklonil in izjavil: >Osebno sem proti vsakemu omejevanju volivne svobode. V upravo občin naj pridejo najsposobnejši. Omogočiti moramo vsakomur, da vstopi v to upravo in tako odpremo vrata vsem, da lojalno delajo za kralja in narod. Nikomur ne smemo preprečiti, da ne bi lojalno sodeloval pri upravi naših občin. Ni treba, da bi morali vsi misliti tako kakor mi, toda vsi, ki bi radi sodelovali v občinah, morajo priznavati narodno in državno edinstvo.c — Doraščajoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Joselove« grenčice, ki doseza radi tega, ker čisti kri, želodec in čreva, pri dečki' in deklicah prav izdatne uspehe. Osebne vesti = Dopnst čsl. g. konzula. Konzulatu češkoslovaške republike v Ljubljani čast je sporočiti, da nastopa predstojnik konzulata, konzul I. razreda inž. Josef Ševčfk z dnem 21. avgusta 1933 svoj redni dopust. V njegovi odsotnosti ga bo zastopal akt. adj. Ctibor Bloudek. zs Poroko in srebrna poroka. Poroči! sc je g. Franc Moder iz Beričevega pri Ljubljani z gdč. Marijo Obreza iz Begunj pri Cerknici. Poročil ju jc t6. t. m. ženinov brat g. Anton Moder, profesor v škofijski gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano. Hkrati sta praznovala srebrno poroko g. Franc Jerman, zvonarski mojster iz Do- la pri Ljubljani in njegova žena Terezija, že-ninova 6e»tra. Vsem kličemo obilo sreče in na mnoga leta. — Iz finančne službe: Premeščeni so: Višji davč. kontr. VI. pol. skiip. Šuc Štefan, od davčne uprave v Konjicah k davčni upravi v Celju, po službeni potrebi; davčni kontrolor Vil. pol. skupine Cotič Alojzij iz Krškega v Maribor; davčni kontr. VII. pol. skup. Obersnu Marjan iz Litije v Maribor, oba na prošnjo. — Dnvkarji Vili. položajne skupine: Zumer Maks iz Celja v Konjice; Kump Rudolf iz Dol. Lendave v Višnjo ;oro; Jerman Alojzij iz Gor. Radgone v Ptuj; lx>trič Rudolf iz Mtir. Sobote, v Šmarje pri Jelšah. — Pom. davka rji IX. pol. skup.: Voljč Štefan iz Ljubljane okol. v Krško; Fabič Stanko iz Vrhnike v Mur. Soboto; Beznik Vinko iz Radovljice v (kjrnji grad. — Davčna pripravnika: Anton iz Kočcv*s v Preval ie: Rre<»*?r Stanko iz Šmarja pri Jelšah na Vrh f Duhovni svetnik Ivan Krančič Griže, 19. avgusta. Zopet je Božja Previdnost posegla v vrste slovenske duhovščine in poklicala po plačilo svojega zvestega služabnika, knezoškofijskega duhovnega svetnika in župnika v Grižah, ki je v petek 18. avgusta ob 11 ponoči za vedno zatisnil svoje oči. Pokojni gospod duhovni svetnik se je rodil 29. aprila 1863 na Pobrežju, župnije Rečica ob Savinji, kot sin posestnika in splavarskega podjetnika. Doma je bil iz trdne slovenske kmečke in zavedne katoliške družine. Poleg njega sta študirala še dva brata, katera oba sta dosegla odlična mesta: dr. Franc Krančič je študiral pravo in živi sedaj kot sodni nadsvetnik v pokoju v Celju, drugi brat Jože Krančič je pa dekan na Ljubnem. En brat gospodari na domačem posestvu. Ivan je študiral gimnazijo v Celju in po končanih gimnazijskih študijah 1884 vstopil v mariborsko bogoslovje in bil tretjeletnik ordiniran 18. julija 1887. S 1. avgustom 1888 je pa nastopil svoje prvo službeno mesto kot kaplan v Grižah, kjer je ostal do oktobra 1890, ko je bil imenovan za kaplana v Celju. V Celju je opravljal tudi službo ka-teheta na mestni dekliški šoli in sc ga starejše celjske gospe še jako dobro spominjajo. V Celju je bil kaplan skoraj 11 let, nato je pa dobil župnijo Griže, ki jo je prevzel 19. maja 1901 in tu ostal do smrti. Leta 1928 je postal duhovni svetnik. Pokojni je bil zelo vnet duhovnik, mnogo je storil za katoliške organizacije v svoji težavni in zelo razsežni župniji. Krono v svojem dušnopastir-skem službovanju v GrHžuh si je pa pridobil s tem, ker je renoviral vse tri cerkve; župno ter podružnični cerkvi v Lurdu in v Libojah, Bil je zelo dobrega srca, reveži so našli pri njem vedno odprta vrata. V izpolnjevanju svojih dolžnosti je bil vesten in reden in je kot tak služil za zgled vsem. Župlja-ni njegove obširne tare ga bodo zelo, zelo težko pogrešali, saj je bil pravi oče vsem svojim ovči-cam. Lahko rečemo, da ni imel sovražnika. Mnogo je storil tudi za kmečko hranilnico in posojilnico v Grižah, katere ustanovitelj in dolgoletni načelnik je bil. Bil je tudi dolgoletni občinski svetovalec in odbornik. Pred dobrim mesecem je zbolel za srčno vodenico in včeraj ponoči dobro pripravljen na pot v večnost izdihnil svojo blago dušo. Naj Vsemogočni svojemu zvestemu služabniku, ki mu je služil vzorno in požrtvovalno nad 46 let, podeli uživati rajsko veselje, preostalim pa izrekamo globoko sožalje. Pokojnega gospoda duhovnega svetnika in župnika bodo jutri, v ponedeljek, po obredih za rajne, ki se bodo začeli ob pol 10 dopoldne, položili na farnem pokopališču v Grižah k večnemu počitku, kjer bo čakal vstajenja mrtvih. KDOR JE MALOKRVEN, BLED, BREZ TEKA mu dajte za okrepitev krvi »ENERGIN«. Otrokom za okrepitev 3 male, odraslim 3 velike žlice na dan. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah >A litra 35 Din Drašler Janez - 60 letnik Ivan Meštrovič ob 50 letnici Na Veliki Šmaren je obhajal sloviti jugoslovanski kipar Ivan Meštrovič petdesetletnico svojega življenja. Naj poudarimo ob tej priliki tudi mi njegov silni pomen doma in v svetu ter pokažemo v kratkem njegovo življenjsko pot. Ivan Meštrovič se je rodil 15. avgusta 1883 v Vrpolju v Slavoniji, kjer se je takrat mudila njegova mati na sezonskem delu, prava njegova domačija pa je v vasi Otavice pri Drnišu v severni Dalmaciji. Ljudsko šolo je opravil pastirček skromnih dalmatinskih ovac pri svojem očetu, ki ga je naučil pisati in brati. Tu se je tudi poglobil v narodne pesmi, katerih zna še danes veliko število, med drugim tudi neko verzijo znane »Hasanaginice« — ter končno začel s svojim prirojenim veseljem, z iz-rezljavanjem raznih figur iz lesa in kamena, kar je vzbudilo toliko pozornost, da so celo nekateri listi prinesli vesti o čudežnem talentu dalmatinskega pastirčka. To je privedlo upokojenega kapetana Grubišiča do tega, da je poslal dečka v razne kiparske šole ter končno na umetnostno akademijo na Dunaju, kjer pa je že postajal znan po raznih ocenah. Od tu je krenil končno še v Parft, kjer se je zagledal še v tamkajšnje šole, nato pa začel razstavljati po raznih velikih mestih, kakor v Parizu, Dunaju, Rimu, Londonu itd. svoje mojstrovine, katere je sprejela evropska kritika z navdušenim priznanjem. Zanimivo je dejstvo, da je ostal Meštrovič kljub tolikim priznanjem — saj je samo v angleškem jeziku izšlo nad 300 knjig, člankov, razprav itd. o velikem Meštroviču — tih otrok svoje domačije, do katere ima toliko ljubezni, da ne more eno samo leto preživeli, ne da bi jo obiskal, se je naljubil in se znova vrnil v suhoparno mesto. Kakor je bila našemu Cankarju mati edino bitje, s katerim je bil tesno povezan in iz katerega je črpal najplemeni-tejše umotvore, tako je tudi Meštrovič še ob danes živeči materi kakor nebogljen otrok, ki najde le ob svoji materi mir in uteho. In kakor so Cankarjeva dela najmočnejša ob materinem liku, tako so poleg Meštrovičevih monumentalnih kolosov ravno najpri-srčnejše podobe njegove matere, katera je tip pri-rodne dalmatinske žene z veličastjem materinstva in v katero je položil Meštrovič vso milino otroške ljubezni. Zdi se, da so Meštrovičeva ustvarjanja mater mogla nastati v uri njegovega posebnega razodetja. Neposredno iz srca se točijo podobe v kamen. Tihe so, morebiti jih marsikdo ob velikih statuah ne opazi, toda v svoji lepi resnici in brez-danji globini materinstva so med najvrednejšimi Meštrovičevimi deli. Zdi se, ko da se je Meštrovič z grenkobo zazrl v današnje dni in videl, kako se svetišče materinih sob skruni in se celica življenj zapahuje, zato je vprav on dvignil roko in izklesal prelepe podobe materinega poslanstva. Poleg svojo matere mu pač ni bilo težko modelirati tudi podobo nebeške Matere, saj so si vse matere v svoji brez-danji veličini tako podobnel Meštrovič je preživel svojih petdeset let v večnem delu; in redkokateri umetnik bo mogel ob 50 svojih letih^pokazati tako visoko število svojih del; tem bolj je to pomembno, ker si je moral Meštrovič tako rekoč sam orati pot v svoje umetniško življenje. Danes stoje njegova dela v največjih in najznamenitejših evropskih galerijah, njegovo ime je prekoračilo meje sleherne države, kjer je razvit pojm o umetnosti, saj spada Meštrovič med vrhove sodobnih kiparskih umetnikov Evrope! Njegove razstave so danes v slehernem še tako umetniško razvitem mestu kulturni dogodek prve vrste, na primer letos v Parizu! Poleg vsega tega pa je Meštrovič — dasi samouk — med onimi redkimi umetniki, ki so zmožni v svojem delu in v umetnosti sploh povedati svojo misel v taki obliki, da povedano ni le dragoceno gradivo umetnostnemu kritiku in znanstvenemu estetu, marveč formalno in vsebinsko njihovim umetninam enakovreden proizvod. Tak je n. pr. Meštrovičev uvod v študijo o Michelangelu »0 postanku umetnine«. Če omenimo nekatera večja (po veličini) Meštrovičeva dela, kakor so: Grgur Ninski, Zmagovalec! Strossniayer, Cavtatski mavzolej, spomenik hvaležnosti Franciji, Indijanca (metalec diska in strelec) itd., kakor tudi kipi znamenitih mož iz svetne in svete zgodovine, moramo reči: Meštrovič je kot umetnik individualist, ki gradi silne osebnosti, odločne v svojem duhu in nastopu, socialne umetnosti on ne pozna. Zraven tega je Meštrovič kozmopolit, ki ne pozna ne programa ne ideologij, kakršne kulturni kritiki ustvarjajo, ne meja domovine, marveč živi široko življenje svetovnega človeka. Pri vsem tem pa je v skulpturi in risbi pustil mogočen spomin svojim Dalmatincem, ki se vsi v svojih kraških domovih tepo za bori kruh in življenje, pa so zato njihovi obrazi kot iz kamena, njihova volja iz pečine, kakor pač kažejo Grgur Ninski, oba Indijanca, Mojzes itd., pa tudi skulpture Meštroviča samega. — Meštrovič tudi še danes ni našel svojega poslednjega obraza, njegova umetniška sila si še zmerom spontano išče sočno svežih poti in pričakujemo in želimo ob petdesetletnici, da bi nam Meštrovič še kaj velikega dal iz zakladnice svojega genija, kar bo oplemenitilo nas, Jugoslovane, in vse človeštvo. Vpišite letos svojega sina, svojo hčerko v enoletni TRGOVSKI TEČAJ, ki ga prireja Trgovski učni zavod v Ljubljani, Pražakova 8/II. - Uče strokovni profesorji po najboljšem praktičnem učnem načrtu. Cene zmerne. - Pišite po prospekt! Kdo ga ne pozna — našega Janeza Drašlerja, posestnika in gostilničarja na Dolu pri Borovnici? Samonikel steber — pravi korenjak po postavi in mišljenju. Dne 14. avgusta t. 1. je obhajal v krogu svoje družinice svojo 60 letnico. Telesno in duševno krepak, vedno mladeniško navdušen se je 0 priliki svoje 60 letnice predvsem spomnil najpotrebnejših — občinskih revežev. 1 Politično se je naš Janez Drašler udejstvoval 'v bivši SLS. Kot občinski odbornik in svetovalec v občini Borovnica in kot odbornik bivšega okraj-nocestnega odbora vrhniškega v zvestem prijateljstvu s horjulskim Svedercem jf izkazoval svoje sposobnosti v korist vsega prebivalstva v okraju. Nove cestne zveze v vrhniškem sodnem okraju so tudi plod njegovih prizadevanj. Jeklen v značaju, nepokolebljiv v disciplini, skrajno postrežljiv in vljuden napram prijateljem in gostom se izkazuje naš Janez Drašler ludi kot gostilničar in trgovec. Noben siromak ne odide iz njegove hiše praznih rok, vsak gost se pohvali s postrežbo v njegovi goslilni. Drašler Janez je star prijatelj in naročnik našega lista, katerega že nad 40 let naroča in čita, V njegovo hišo redno zahaja tudi kmečki prijatelj »Domoljub«, na katerega je naročen od njegove ustanovitve. Sploh prihaja v Drašlerjevo gostilno vse dobro časopisje in je njegova hiša znana kot prava ljudska čitalnica. Drašler Janez tudi rad posojuje okoličanom razne leposlovne in poučne knjige iz svoje lastne knjižnice. Svojo katoliško in narodno zavednost je Janez Drašler vedno kazal. Udeležil se jc romanj v Lurd, Rim in Jeruzalem. Kot zaveden Jugoslovan je bil med prvimi podpisniki majniške deklaracije in ni nikoli prikrival svojega zavednega nacijonalizma, naprednega in katoliškega čustvovanja in mišljenja. K njegovi šesldesetletnici se čestitkam njegovih številnih prijateljev pridružujemo tudi mi in mu želimo, da ga Bog še mnogo let ohrani družini. liudstvu in domovini! Shnmpoo »Ln Toja« I,ooion al limon »La Toja. Za dame in gospodo idealni sredstvi za negovanje las. Zahtevajte preparata pri Vašem trgovcu! Ostale vesti — Na Kum! Letošnji veliki shod se vrši v dnevih 25., 26. in 27. avgusta. Pridite romarji od blizu in daleč v obilnem številu. Videli bodete krasno prenovljeno cerkev sv. Neže. Ne.r hote moraš goreče moliti v cerkvi in tako odnesti bogatih sadov svoje molitve za se in svoje domače na priprošnjo sv. Neže. Le pridi, oglej si, moli in sv. Neža te bo bogato nagradila. — Dr. Krekovn meščansko-gospodinjska šola v Zg. Šiški pri Ljubljani prične novo šolsko leto 1. oktobra 1933, zaključek koncem julija. Vpisnina za_ notranje in zunanje učenke 600 Din. Notranje plačujejo za vso oskrbo 800 Din mesečno; v poseben oddelek s priprosto h runo se sprejme 10 učenk po 600 Din mesečno z vso oskrbo. Zunanje mesečno z obedom 450 Din. V drugi letnik se sprejmejo tudi učenke s predpisano predizobrazbo, z drugih celoletnih gospodinjskih šol s pravico javnosti. Na tej šoli je tudi celoten tečaj za nemščino s konverzacijo. Večerni kuharski tečaj: Začetek 1. oktobra, t. januarja iu 1. aprila. Dvakrat na teden od pol 7 do 10 zvečer. Vpisnina 200 Din; za kuho in režijo 500 Din za ves tečaj. Nedeljski kuharski tečaj je od meseca oktobra do Velike noči od pol 9 dopoldne do pol 1. Vpisnina 100 Din; /a kuho in režijo za ves tečaj 480 Din. V zavod gospodinjske šole se sprejemajo tudi učenke iz drugih šol, ki imajo vso oskrbo za 600 Din mesečno. Prospekti se dobe na zavodu. Telef. 3094. — Slovenci iz Francije na obisku v domo-vinL V četrtek, 10. t. m. smo se odpeljali iz Francije in srečno prispeli v soboto, 12. t. ni. v Ljubljano. Imeli smo udobno vožnjo in z veseljem smo zaipustili v Ljubljani vlak, da po-hitimo vsak na svoj dom, med svoje znance in prijatelje. Najlepše se tem potom zahvaljujemo vsem, ki so nas pri našem odhodu iz Francije spremili na kolodvor. Vsem našim rojakom in znancem v Franciji pošiljamo iz naše lepe domovine prisrčne pozdrave, posebno pa vsem našim v Aumetzu z željo, da bi bila skora j tudi njim dana prilika obiskati svoje drage v domovini. Hudo pogrešamo našega tovariša Lojzeta Jermančiča, ki je pred par meseci tako nesrečno končal svoje mlado življenje. Kolikokrat nas je pokojni Lojze razveseljeval s svojo harmoniko, veliko veselih uric smo skupaj preživeli in ravno sedaj, ko smo prišli v našo milo domovino, ga močno pogrešamo. Njegov brat France Jermnnčič, kovaški mojster v Ljubljani, nas naproša, da se v njegovem imenu zahvalimo vsem prijateljem in znancem pokojnega Lojzeta, prav posebno se pa zahvaljuje onemu prijatelju, ki je po smrti Tjojzeta njegove stvari spravil in jih nam izročil, da smo jih predali v roke Franceta Jermančiča. Alojzij in Ana Bergant. Preselili smo se na Aleksandrovo cesto 7 Uellha zaloga obleti ia gospode In blaga v poljubnih množinah Drago Schwab, Uubliana — Na nršulinski realni gimnaziji se prično popravni izpiti v četrtek, dne 24. avgusta ob 8. Učenke, ki niso prošnji priložile izpričevala, naj ga cotovo prineso s seboj. — Zasebna ženska gimnazija pri nršnlinkah v Ljubljani: Na vsestransko vpraševanje, kateri razredi zasebne ženske realne gimnazije nršulink v Ljubljani bodo v prihodnjem šolskem letu 1933-34 poslovali, odgovarja pred-stojništvo uršulinskega samostana, da bodo ak- j ti v n i vsi štirje razredi U 2, 3. jn 4. razred. Prvi ; in drugi imata pravico javnosti, tretjemu in če-I trtemn pn je srospod minister prosvete zagotovil olistoj; \ najkrajšem času dobita tndi pravico javnosti. Poleg gojenk sprejema uršulinski zavod v oskrbo tudi take učenke, ki posečajo državne meščanske, srednje ali višje šole v Ljubljani. DOBRNA! Za srčne, živčne in ženske bolezni! Od 1. septembra do 31. oktobra 20 dnevno pavšalno zdravljenje za ceno Din 1200"— (stanovanje, štirikrat dnevno dobra hrana s kruhom, 20 kopeli, zdravnik, dovoz in odvoz z autobusom, takse in davek). — Prospekti na zahtevo! — Vpisovanje v meščansko šolo v Št, Vidu bo dne 1., 2. in 3. septembra, vsakokrat od 8 do 12. V I. razred se bodo sprejemali učenci in učenke, ki so dovršili 4. razred osnovne šOle brez ocene slabo ali učenci višjih razredov osnovnih šol, ki imajo v šolskem izkazu napisano, da so razred dovršili. S seboj je treba prinesti zadnje šolsko izpričevalo in potrdilo davčne oblasti o višini neposrednih davkov. Za učence državnih in sličnih uslužbencev, ki plačujejo le uslužbenski davek, izdajajo potrdila uradi, pri katerih prejemajo starši plačo. Popravni izpiti se bodo vršili dne 30. avgusta za dečke, dne 31. avgusta za deklice, vsakokrat od 8 do 12. Otvoritvena služba božja bo v torek, dne 6. septembra. Siromašni učenci dobijo na šoli brezplačno učne knjige, deloma tudi papir in zvezke. Natančnejši podatki so razvidni na oglasni deski v veži šolskega poslopja, — Doraščajoča mladina naj zavživa zjutraj kozarec naravne »Franz-Josei« grenčice, ki doseza vsled svojega učinkovanja kot čistilo želodca, črev in krvi zelo zadovoljive uspehe pri deklicah in dečkih. Na otroških klinikah se uporablja »Franz-Josef« voda že pri malih, češče zelo zaprtih bolnikih. — Kuhinjska stiskalnica za malo sadje. — G. Henrik Hočevar, mizarski mojster v Strugah na Dolenjskem, je izumil silno praktično in pripravno stiskalnico za malo sadje: rdeče in črne maline, ribezelj, kosmuljo, grozdje i. dr. Postaviš jo nn kuhinjsko mizo, naložiš ali natre-seš v košek tnalega sadja in zavrtiš vijak, pa ti priteče okusna, zanesljivo sveža in pristna tekočina. Čc ljubiš brezalkoholno pijačo, si jo lahko napravi jaš sproti, če si pa želiš v kipečem stanju, jo pustiš dan dva kipeti, če želiš, da po-kipi, jo pokipelo spraviš v steklenice in shraniš. Stiskalnica Henrika Hočevarja bo po kuhinjah ua mah odpravila tisto zamudno, drago in neprijetno stiskanje in precejanje malega sadja skozi rutice in druge tkanine, ki je bilo doslej v navadi; gotovo je, da se bo nova stiskalnica tako priljubila, da jo bo hotela imeti vsaka lioljša gospodinja. Naroča se pri izumitelju, franko postaja Dobrepolje po povzetju. Cena 100 Din je prava malenkost za delo in material. Po pošti ni mogoče pošiljati, ker ima vendarle okoli 12 kg teže in ji je treba napraviti le«en obod, da se po poti ne pokvari. Segajte, gospodinje, pridno po tem praktičnem in ličnem izumu marljivega slovenskega obrtnika! Advokat Dr. losip Kamušič ima svojo pisarno v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 10. — Telefon 3512 — Rogaška Slaliina znižuje cene hotelskih sob z 21. avgustom za 10 odstotkov, od I. septembra pa za nadaljnjih 20 odstotkov odnosno 45 odstotkov. — Utisi iz otroških let. Poznano je, da ostanejo utisi iz otroških let vedno v spominu in to je dovedlo poznano tovarno »Tivar oblek« do tega, dn si vzgoji krog svojih prijateljev že iz detinstva. Vzgojil si bo takorekoč naraščaj in to na nučin, da zbere otroke okrog Tivar-strička. V svojih prodajalnah bo delil legitimacije, s katerimi bodo dobili lastniki istih nagrade, kakor knjige, otroške časopise, znake itd., kratkomalo stvari, ki otroke najbolj raz-vesele. Tako bodo sta ši z nakupom oblek napravili svojim ljubljencem dvojno in trajno veselje. Rt. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani pripc. roča: Biirkli Franz: Erziehung und Uebernatur. Eine grundsatzliche Besinnung, 95 strani, nevezano Din 60. — Dehen Peter; Leben und Gegen-wart. Ein Fiihrer fiir die gevverbliche Jugend. 103 strani, nevezano Din 24. — Fiedler Emil: Der gute Gott. 156 strani, vezano Din 70. — Fiedler Emil: Warum denn zickzack genh? Wegweiser fiir junge Menschen. 187 strani, vezano Din 85, nevezano Din 68. —• Feidler Emil: Der neue Mensch. Zvvolf Themen aus dem Geiste der neuen Generation. Gevvidmet der Judend, die denkt, kampft und glaubt. 168 strani, vezano Din 76, nevezano Din 60. — Fiedler Emil: Allerhand Volk im Gottes-reich. Zeitgemasse Gedanken zu den Sonn — und Festtagsevangelien. 232 strani, Din 90, nevezano. — Manuvvald Martin S. J.: Christus Kreise. Der Jugend und ihren Fiihrern. 186 strani, nevezano Din 56. — Piliegler Michael: Die padagogisehe Situation. Gedanken zur gegenvvartigen Lage reli-gioser Erziehung. 220 strani, nevezano Din 92. — Piliegler Michael: Heilige Bildung. Gedanken iiber Wesen und Weg christlicher Vollendung. 178 str., vezano Din 58. — Vogt Peter S. J.: Bildung im Lichte der Olfenbarung. Richtlinien fiir die Erziehung in Familie und schule sowie fiir die Weiter-bildung im Leben. 227 strani, nevezano Din 70. Od leta 1813 odličen bel šifon — Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani obvešča s tem vsa društva, ki se obračajo na njo radi izposojila gledališke garderobe, da je od 15. avgusta dalje ustavila vsako iziposojilo in da ne bo reševala nobenih tozadevnih prošenj. Uprava prosi društva, da vzamejo to na znanje. — Izbira poklica. Opozarjamo vse, ki si žele nasvetov za izbiro poklica, glede raznih šol, informacij o razmerah v raznih stanovih itd., na dr. Sušnikove »Akademske poklice«, ki dajejo v teh ozirili najboljše napotke. Knjiga (ca 400 strani) se dobi v knjigarnah oz. pri SKA Starešinstvu v Ljubljani, Miklošičeva 5 za 40 Din (oz. po pošti 45 Din). . ^ -— Katja Delakova otvarja z, odobranjem ministrstva prosvete šolo za ritmično gimnastiko in umetniški ples v novi, vsem higijen-skim predpisom odgovarjajoči, veliki in svetli dvorani v Dukičevem bloku. Tople in mrzle prhe. Tečaji 1: zu dame in otroke. Vpis dnevno od 10 do 18. — Kdo pomaga izšolati brata bogoslovca? Več glej v oglasnem delu lista. — Karitas izplačuje dvojno zavarovano vsoto, če se zavarovana oseba smrtno ponesreči. Gospej Kajser Mariji v Mariboru, vdovi po pokojnem Kajser Francu, ki je dne 25. julija 1933 v Dravi utonil, je Karitas takoj izplačala dvojno zavarovano vsoto. Zavarovan je bil šele 25 dni. — Konvinkt Notre Dame nudi vso oskrbo dijakinjam vseh ljubljanskih šol. Stanovanje je higijenično urejeno. Cene zmerne. Pojasnila daje Predstojništvo Ubogih šolskih sester de Notre Dame, Langusova ulica 16. Tramvajska proga: smer proti Viču-Stan in dom. — Preselitveno naznanilo. Cenj. občinstvo obveščamo, da se je manufakturna trgovina Mara Ramovš, Ljubljana, preselila iz Tavčarjeve ulice 2-1 seda j na Sv. Petra cesto 26 v prostore prejšnje tvrdke Marije Rogelj. — Hladilnike na električni, plinski in pe-trolejski pogon dobavlja na obročna odplačila »EIektrolux«, Ljubljana, Mestni trg 25-1. — Enoletni trgovski tečaj STD vnisuje dnevno dopoldne, Zrinjskega trg 1, Maribor. Zahtevajte prospekte! — K Mariji Lurški v Rajhenburg in na izlet v Zagreb in nazaj bo za Mali šmaren vozil posebni romarski vlak iz Ljubljane (pogojno, če bo 300 romarjev, tudi iz Maribora) po 70 Din za osebo. Za podrobna pojasnila se javite takoj na Dobrodelno društvo »Varstvo«, Ljubljana, Dunajska cesta 17. — Avtopodjetje Pečnikar naznanja, da je od 19. t. m. dalje avtobusno postajališče Za progo Liubljana-Ig-Iška vas nri g. Pengov, gostilna »Rastohar« na Karlovski cesti. — Zu progo Ljubijana-Velike Lašče-Nova vas-Stari trg, pa je postajališče Krekov trg. — Dosedanje postajališče Češnovar. Dolenjska cesta je s tem opuščeno. — Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih žive, pri bolečinah v kolku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Joseiova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Izgubljeni milijoni Bežen pogled v dnevno časopisje — in rodoljubnega človeka mora obiti groza. Sedanji čas nam je s pridobitvami moderne tehnike in z novimi smermi človekovega udejstvovanja Crinesel mnogo dobrot. A te dobrote spremlja ot zvesti tovariš niz nesrečnih dogodkov, ki uničujejo življenja in imetja. Ni ca skoro dneva, da ne hi za stotisoče pogorelo raznih poslopij. V milijone in milijone gre vrednost, ki jih letno požre ognjeni element. Kje je rešitev? Izključno le v pravilnem in odgovarjnjočem zavarovanju. Vzajemna zavarovalnica, ta naš resnično l judski zavod, bo kot doslej stala tudi poslej zvesto ob strani vsakomur, ki se zaupno obrne na njo ali njene zastopnike glede vseh vrst zavarovanja. S pravočasnim zavarovanjem pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani ne rešimo le svojega imetja, temveč sodelujemo pri ohranitvi narodnega premoženja v obče. Velike reči obeta Težave na poti v vesolje: Kakor 7.nano. se je ponesrečil tudi ameriški poizkus zn polet v vsemirje. Balon je puščal plin in vodja Settle se je moral takoj zopet spustiti na tla. Na sliki vidimo, kako spravljajo dragoceni balonov ovoi Razbitine angleškega pnrnika Quildford-Castl c«. ki je v bližini Cuxhavcna na Spodnji lam trčil z drugim panukom in se potopil. Ker je razbitina zelo nevarna zn promet, jo bodo razstrelili, nakar bodo potapljači odstranili ostanke Naši računi Živimo v dobi elektrike. Vse okoli nas električne železnice, električna luč, vsakovrstno električno orodje. In povsod skrivnostni znaki. Celo na bridkem računu za elektriko čudni izrazi in označbe, ki jih marsikdo ne razume, dasi bi jih moral. Zato ne bo odveč nekaj poljudnih vrstic v pojasnilo vsaj najnujnejših pojmov. Predvsem si moramo biti o enem na jasnem. Električni tok teče iz svojega vira po napeljavi na kraj uporabe: v naše domove, tovarne itd. Podobno tedaj kakor voda v koritu, ki ga iz reke speljemo do mlinskega kolesa. Če hočemo vedeti, koliko kamnov bo mogla goniti zajeta votla, moramo predvsem dognati dve stvari: množino vode, ki jo moremo napeljati na mlinsko kolo, in silo njenega pritiska. Natančno tako je pri električnem toku. Ampere. Množina vode je isto, kar je množina, odnosno sila električnega toka. Moč toka merimo na ta način, da ugotovimo množino elektrike, ki v sekundi sječe skozi žico. Njena mera se imenuje »ampere«, in to v spomin slavnemu fiziku Ampere-u (ki je živel v letih 1775. do 1836.). Volt. Pritisk toka ali kakor to imenujemo: napetost, merimo z »voltom« — zopet v spomin fizika VOlta (1745. do 1827.). Waft. Če pomnožimo med seboj množino vode in njen pritisk, dobimo vsoto energije, sile, ki jo daje zajeta voda. Tudi pri električnem toku izračunamo njegovo silo na ta način, da pomnožimo njegovo množino z njegovo nape- za elektriko tostjo. Mera za energijo se imenuje »watt«, po inženjerju Wattu (1736. do 1819.). Torej en volt krat en ampere je en watt. Kilovvatt in kilovvattna urn. 1000 wattov je en kilowatt. Če teče en kilovvatt eno uro po napeljavi, imenujemo množino porabljenega toka eno »kilovvattno uro«. Kilovvattne ure so nam zelo znaua označba iz računov za elektriko, saj nam zaračunavajo tok po kilowattnih urah. Okrajšana označba za kilowattno uro je KWh (h = hora, latinski izraz, za uro). Istosmerni tok. Tako imenujemo najstarejšo znano vrsto električnega toka. Pod to označbo razumemo tok, ki teče neprestano v isti smeri po napeljavi. Izmenični tok. Izmenični tok je pa nasprotno tok, ki menjava svojo smer. Teče torej najprej z desne na levo, potem z leve na desno, pa zopet z desne na levo in tako dalje, neprestano sem in tja. Razlika med istosmernim in izmeničnim tokom nam bo takoj jasna, če jo primerjamo z vodo. Če postavimo dve posodi z vodo v različni višini, to je eno niže, drugo više, pa ju zvežemo s cevjo, potem bo tekla voda iz više stoječe posode vedno enakomerno v niže ležečo posodo. To je pri elektriki istosmerni tok. Če pa posodi menjaje hitro postavljamo zdaj više zdaj niže, teče voda po cevi zdaj v eni zdaj v drugi smeri — in to je izmenični tok. Vrtilni tok. Vrtilni lok je sestavljen i/ treh izmeničnih tokov, ki se vrste drug za drugim po točno določenem časovnem redu. Kraljev sin pri šolski tekmi: Vojvoda Yorski, drugi sin angleškega kralja (desno), se je udeležil šolskih športnih tekem v Suffolku, in pri teku z dvema torbami kamenja uosegel prvo mesto. Stražniška služba vleče Praško policijsko ravnateljstvo je razpisalo 500 novih stražniških msst. Še pred potekom natečajne dobe je dospelo 3100 prošenj. Med prošnjiki je 42 srednješolskih abiturientov in en absolvent naravoslovne fakultete v Pragi. Razun tega je med prosilci veliko število absolventov trgovskih akademij. Sin poročil starše V Tesarkani, država Texas, je župnik James Wright poročil svoje starše. Roditelja sta se bila pred enajstimi leti ločila, ko je bil sin še majhen deček. Zdaj sta se oče in mati zopet spravila in sin ju je znova poročil v cerkvi, v kateri župnikuje. Smešni ce Polarni raziskovalec Scott se je bil obrnil na Lloyda Georgea, da bi mu naklonil podporo za novo ekspedicijo. Lloyd George mu je izročil priporočilo na bogatega veleposestnika. »Ali je bilo kaj uspeha?« ga jc vprašal Lloyd George čez nekaj dni. Scott je odgovoril: »Dal mi je tisoč funtov, obljubil mi jih je pa 50.000, če vas pregovorim, da greste z menoj na tečaj, in en milijon, če pridem brez vas nazaj.« * »Kaj mi je storiti? Našel sem listnico ^ 2000 dinarji.« »Kot pošten najditelj inoraš objaviti oglas.« »Kateri list ima neki najmanj naročnikov?« * Krojaški mojster: »Torej kaj je, ali si pri Kosti dobil denar?« >Ne, mojster! V tisti veliki hiši stanujejo štirie Kosi in vsi so trdili, da vam niso nič dolžni, eden me jc celo ven vrgel'« »Ta je pravi! Brž pojdi šc enkrat tja!« Finski državni predsednik Svinhufvud, ki je kljub svojim 73 letom še vedno eden najboljših strelcev v deželi in je dosegel na zadnjih tekmah v Hel-singforsu prvo nagrado. Vojakova ,zadnja zaloga* v enem samem žepu Narava skrbi za enakomeren narašča* Ljudsko štetje je ugotovilo že po Napoleonovih vojnah, da je narava sama pohitela nadomestili stotisoče izgubljenih moških življenj, številu moških novorojenčkov je stalno prekašalo \ onih letih število deklic. Vendar so marsikateri ziiaiislveuiki dvomili o resničnosti teh podatkov. Narodopisni urad amerškega ministrstva za narodno zdin\je je zbral po veliki vojni podatke, ki zopet potrjujejo stare ugotovitve. V teku sto let pred vojno je vladalo vedno isto razmerje: na vsakih 100 ženskih novorojenčkov je bilo zabeleženo po 10;; dečkov. Toda nalezhjive bolezni zahtevajo v najnežuejših letih dokaj več žrtev med dečki kakor med deklicami. Vsled tega se je razlika stalno manjšala in je bilo naposled na zemlji približno enako število zastopnikov obeh spolov. Vojna je predrugačila to razmerje. Število dečkov je pričelo naraščati že leta 1916. Njih odstotek je napredoval do leta 1928 in sicer tako izdatno, da je prišlo na 100 deklic že po 108.4 dečka. Nato se je krivulja moških rojstev zopet znižala in vlada zdaj normalno predvojno razmerje. Štetje vojnih žrtev je dokazalo, da je prirastek pri dečkih popolnoma nadomestil vse vojne izgube držav, ki so se bile udeležile klanja. Narava ni zamašila samo vrzeli, temveč je to storila z matematično točnostjo. Znanstveniki niso v stanju pojasniti lega dejstva. Biologi govorijo o nagonski samoobrambi, zakonih razmnoževanja in sličnem. A le prazne besede prikrivajo samo človeško nezmožnost, da bi doumeli skrivnosti božje Previdnosti. Britski višji vojni svet jc pričel zanimive poskuse s kemično hrano. Vsi vojaki nosijo na pohodu in pri bojnih vajah ..nedotakljivo vrečo* s tridnevno zalogo živil. Vreča je dokaj težka in zelo obsovražena pri moštvu. Pravzaprav ima pomen samo med vojno, kadar iz,gubijo oddelki zvezo z zaledjem. V mirnem času je nepotrebna, ker itak sledi vsakemu vodu pioljska kuhinja. Toda predpisi so neizprosni: moštvo mora biti vajeno popolne opreme. Vojni svet je odpravil te vreče in jih nadomestil z drobnimi, sintetičnimi čokoladnimi kockami, ki vsebujejo poleg kakaoa grahovo moko. olje. mesni izvleček, citronov sok in čajno maslo. Kocke so izredno redilne in celo bolj izdatne kakor nekdanja »zadnja zaloga«, a vojak jih lahko nosi v žepu. Kolesarske tekme svetovnih mojstrov v Kaj zmore človek in kaj stroj Ugibanja o gospodarskem razvoju na naši obli so neločljiva od uloge strojev. Po uradni ameriški statistiki opravljajo stroji devetkrat več dela kakor bi ga mogli storiti vsi odrasli moški na zemlji pri osemurnem kuluku. Livar je pridela! v srednjem veku po 1 kg železa na dan. Zdaj vržejo ameriške livarne na trg po 4000 kg železa za vsakega delavca dnevno. V Napoleonovih časih so potrebovali v Zedinjenih državah za obdelovanje 25 ha polja vsaj 5 mož. Stroji so poslali štiri izmed njih med brezposelne. Prekooceanska ladja »La France« je zaposlila po 237 kurjačev, dokler je kurila s premogom. Zdaj pri tekočem kurivu (olju) rabj samo 82 mož. Delavec pri peku na deželi zgnete po 500 kg kruha v teku noči in dneva. V strojni pekarni zadostuje en mož za izdelovanje 15.000 kg kruha. Pred 20 leti so bile zaposlene neštevdlne delavke pri pomivanju in polnjenju steklenic, z napisnimi listki, zamaški in si. Zdaj odpravi 15 mož pri strojih po 150 tisoč steklenic na dan. Tehniki stalno izboljšujejo moč in brzino strojev. Težko je povedati, kdaj bo ustavila narava to gonjo za višjimi številkami. Stephensonova lokomotiva iz leta 1812 je vo-sila z brzino 16 km na uro. Zadnje lokomotive, francoskih državnih železnic razvijajo 120 km brzine ln vlečejo 300.000 kg težke vagone. Porabljena moč bi lahko dvignila vlak v višino 8-nadstropne hiše, Parizu: letalski oddelek. Mladenič Wllliam Houston je bil prejel pred štirimi leti prvo nagrado pri tekmi za absolvente srednjih šol, ki jo je priredil Edison. Veliki izumitelj je poslal odlkovanca na svoje stroške na tehniko. Zdaj je Houston inžener. Nastopil je službo v labortoriju Thomasa Edisona-sina. Houston 6e je posvetil izumu, »ki bo na glavo postavil vse sedanje javno in politično življenje«. Ne mara označiti bistva tega izuma, a rekel je, da upa do konca tega leta opravičiti zaupanje svojega velikega dobrotnika. če bi se mogel iztiriti v navpični smeri. Nova pariška elektrarna v St. Denisu je 400 tisoč kw močna. Ta struja lahko dvigne v teku ene minute v višino petih metrov ves Eiflov stolp. Posamezni deli navadnih vsakdanjih strojev razvijajo pošastne brzine. Tako naredi mali kolač navadnega avtomobilskega motorja do 3600 obratov na minuto. Če bi se zlomila os, bi zletel ta kotač 3(30 m daleč in spotoma ubil vsako živo bitje. A največje število okre-tov doseže navadna vojaška krogla. V trenutku, kadar zapušča puškino cev, naredi do 150 tisoč obratov okrog lastne osi na minuto. Terjali so zob za zob Mlekaric, ki prodajajo »krščeno« mleko, ne pozna samo sedanja doba temveč izvirajo iz sive davnine. Lyonski zgodovinar F. Magne je objavil sodnijske zapisnike iz XIV. stoletja, in med drugim pripoveduje o lastniku mlekarne, »ki je bil obseden po besu skoposti ter točil več vode kakor mleka«. Sodniki so ugotovili krivdo in sklenili, da bi bilo prisilno delo, globa ali bičanje na trgu premiki kazen za moža, »ki je desetletja izpodkopaval zdravje bolnikov in nežne dece«. Zaprli so obsojenca v ječo in odredili, da mora v njej piti mleko, »dokler ne bo spoznal lastne gnusnosti in se iskreno spokoril Jetnik je živel v zaporu 16 dni. Nato je umrl od slabosti. Sodniki so ga bili zalagali z mlekom iste kakovosti, kakor ga je. bil sam privoščil svojim odjemalcem. To mleko je bilo sama pobarvana voda. Sladkorna žetev na Kubi. Kri izdaja pijanost V švicarskem kantonu Neuenburgu je neki avto podrl moškega, ki je nato v bolnišnici umrl. Šofer se je zagovarjal, da ni kriv, ker da je bil ponesrečenec pijan in je omahnil pod avto. Sodišče je odredilo krvno preiskavo. V krvi ponesrečenca so ugotovili nad 3.50 na tisoč alkohola, dokaz, da je bil ob smrti hudo pijan. Vozača so oprostili. MLADI SLOVENEC Lojze Zupane: Marija je rože trgata Marija je rože trgala utrgala je nageljček; ta nageljčok je — angel ček. Marija je rože trgala utrgala je rožmarin; ta rožmarin je — božji sin. Marija je rože trgala utrgala je pženični klas, pšenični klas — svoj zlati las. Marija je rože trgala utrgala je vrtnice, vrtnice rdeče — svoje srce krvaveče. Pravljica o modri lučki Pred davnimi, davnimi leti je nekje živel vojak. Zvesto in vdano je služil kralju in domovini več let, ko pa je v neki bitki dobil vse polno ran, ni bil več sposoben za vojaški stan. Takrat mu je kralj dejal: »Zdaj pa lahko greš, jaz te nc potrebujem več!« Vojak je zahteval plačilo za svoje dolgoletno Zvesto službovanje, kralj pa ga je zavrnil: »Plačilo dobijo od mene samo tisti, ki mi slu-Hjo; ti mi poslej ne boš več služil, zato tudi denarja ne dobiš več.« Žalosten se je vojak napotil v svet in premišljeval, na kakšen način bi si poslej pošteno »lu-žil kruh. Ves pogreznjen v težke misli je neki večer prišel do velikega gozda in zagledal v njem lirč. Ko se ji je približal za nekaj korakov, je vi- del, da prihaja luč iz koče, v kateri je živela čarovnica. Pa je bil vojak hraber mož in se čarovnice ni zbal. — Boljše jc biti pri čarovnici sit kakor sredi gozda lačenl — si je mislil in potrkal na duri. Čarovnica je pokukala skozi lino in vprašala: »Kdo pa si, ki tako pozno rogoviliš okoli koče?« »Reven vojak sem,« je odgovoril in jo začel milo prositi: »Lačen sem in žejen in počitka potreben, usmili se me!« Čarovnica ga je strogo premrila od nog do glave in nevšečno pomigala s šilasto brado: »Takimle sestradanim popotnim vojakom ne zaupam dosti, no, kljub temu te sprejmem na prenočišče in ti postrežem z jedjo in pijačo. Ampak obljubiti mi moraš, da storiš vse, kar bom zahtevala od tebe.« »In kaj zahtevaš?« »Jutri mi okoplji vrti« Vojak je bil zadovoljen in čarovnica ga je pustila v kočo in mu postregla z jedjo in pjiačo. Ko sc je vojak do sitega najedel in napil ter se spo-čil, se je ob solnčnem vzhodu takoj lotil okopa-▼anja vrta. A naj se je še tako trudil in potil, vrta ni mogel okopaii do večera, kakor je zahtevala čarovnica. Bil je zato v silnih skrbeh, kaj bo starka na vse to dejala. Čarovnica pa mu je milostno dovolila, da kljub temu še eno noč prenočuje v njeni koči. »Ampak v zahvalo za to mi moraš jutri seža-gati in nacepiti voz drv!« Naslednjega dne je vojak žagal in cepil drva ves dan in ko se je zvečerilo, je delo dokončal. Hotel se je posloviti od skrivnostne starke in oditi dalje, pa mu je ona začela prigovarjati, naj ostane šc eno noč pri njej. »Čemu?« se je začudil nad starkino gostoljubnostjo. »Za kočo stoji star, prazen vodnjak, Vanj mi jc pred dnevi padla luč, ki še zdaj modro gori v njem in ne ugasne. To luč mi dvigni iz vodnjaka :n mi jo prinesil« Vojak je bil zadovoljen in je prenočil še tretjo noč v čarovničini koči. Naslednjega jutra ga je čarovnica povedla k vodnjaku in ga v košari spustila v globino. Vojak je pobral modro lučko in dal starki znamenje, naj ga potegne spet navzgor. Čarovnica ga je potegnila kvišku in ko jc dosegel rob vodnjaka, je iztegnila roko, da bi mu vzela modro lučko. Vojak pa je takoj zaslutil, da ga hoče hudobna starka prevarati, mu vzeti modro lučko in ga potem pahniti nazaj v vodnjak. Zato je previdno umaknil roko, v kateri ie držal modro lučko in dejal: Lučke li ne izročim prej, dokler ne stopim iz vodnjaka.« Čarovnica se je strašno razsrdila. Izpustila je frv, na kateri je bila pritrjena košara — in vojak jc strmoglavil v globočino. Pri padcu pa se ni prav nič poškodoval, kajti dr.o vodnjaka je bilo razmočeno in mehko kakor testo. In kar je bilo najbolj čudno: tudi modra lučka pri padcu ni ugasnila; gorela je z nezmanjšano svetlobo dalje. A kaj mu pomaga lučka v tej globočini? Nič! Spoznal je, da ni več rešitve in začel se je pripravljati na smrt. Da bi si nekoliko olajšal zadnje ure svojega življenja, je segel v žep in privlekel iz njega staro pipo, do polovico nabasana ; tobakom. Kresila in gobe n; ime! pri sebi, zato si je pipo prižgal ob modri lučki in začel kaditi. A glej čudo čudovito! Ko je tako nekajkrat potegnil iz pipe in je dim postal v vodnjaku gost, se je nenadoma izmotal iz njega črn možiček, se mu vljudno priklonil ter ga vprašal: »Kaj želi vaša milost?« »Kaj naj si pa želim?« se je na vso moč zavzel vojak. »Kar hočeš,« je odgovoril moiiček. »Vsako željo ti lahko izpolnim.« »Če je tako,« se je razveselil vojak, »si najprej želim, da pridem iz vodnjaka.« Možiček je brez besede dvignil z eno roko modro lučko, z drugo roko pa je prijel vojaka in ga vodil skozi skrivnostne podzemske rove. Spotoma pa mu je razkazoval zaklade, ki jih je imela čarovnica tamkaj skrite. Vojak si je od neizmernega bogastva vzel toliko zlata, da ga je komaj nosil. Ko sta tako čez nekaj časa skozi zadnji rov prispela pod božje nebo, je vojak velel možičku: »Zdaj pa pojdi k čarovnici, zveži jo in odženi pred sodišče.« Kakor bi trenil, je možiček izginil ,da izpolni ukaz. Ni minilo mnogo minut, ko se je zopet vrnil k svojemu gospodarju, sc mu lepo priklonil in sporočil: »Storjeno, vaša milost! Čarovnica je že obsojena in visi na vislicah. In kaj želi zdaj .vaša milost?« »Zaenkrat ničesar. Pojdi zdaj, kamor te je volja, ampak predaleč ne, da te lahko pokličem, kadar bo sila in potreba.« »Kadar mc potrebuješ, ti ni treba storiti drugega, kakor prižgati pipo na modri lučki in takoj sem ti na razpolago,« je odgovoril možiček in izginil. Vojak se jc napotil nazaj v mesto, kjer je njega dni služil pri kralju. Izbral si je najboljšo gostilno za bivališče, si kupil lepo obleko in naročil krčmarju, naj mu pripravi najlepšo sobo. Ko se je udobno nastanil v njej, je spet poklical mo-žička in mu dejal: »Dolgo vrsto let sem zvesto služil kralju, v zahvalo pa me je on odslovil in me prepustil lakoti in pomanjkanju. Maščeval bi se rad nad njim za črno nehvaležnost.« »Zapovej in izpolnjeno bo!« je odgovoril možiček. Pojdi v njegovo palačo in mu ugrabi hčerko sredi noči, ko bo spala. Privedi jo k meni, da mi bo stregla!« Možiček se je zresnil in dejal: »Zame je to malenkost, tebi bo pa trda predla, če izve to kralji« Vojak pa je vztrajal pri svojem in možiček sc je priklonil in izginil, da izvrši ukaz. O polnoči 60 se odprla vrata sobe, v kateri je vojak prenočeval, in že jc stal možiček s kraljevo hčerko pred njim. Vojak ji je velel: »Vzemi metlo in pometi sobol« Kraljična je to brez ugovora storila. Ko je po-metla sobo, jo je vojak poklical k stolu, na katerem je sedel in ji ukazovalno pomolil nogo: »Zdaj mi pa sezuj škornje!« Ko ga je kraljična sezula, je on zgrabil škornje in jih ji vrgel v obraz. Potem je morala škornje pobrati in jih očistiti, da so sc svetili kakor črno steklo. In tudi vse drugo, kar ji je velel, je storila nemo, brez ugovora, z narahlo priprtimi očmi, kakor v sanjah. Ob prvem svitu jutranje zarje 10 je možiček odvedel zopet nazaj v kraljevo palačo in jo položil v posteljo. (Konec prihodnjič.) Igrici Pripovedovanje pravljic. Eden od otrok začne pripovedovati pravljico, ki si jo jc izmislil sam. Ko tako nekaj časa pripoveduje, sc nenadoma obrne h kakšnemu drugemu otroku in vzklikne: »Nadaljevanje sledil« Le-ta mora pravljico po svoji domišljiji pripovedovati dalje in ko tako izreče nekaj stavkov, se obrne k tretjemu in vzklikne kakor prvi. Tretji pravljico zaključi, kakor ve in zna — in njen konec je navadno čisto drugačen, kakor je bilo pričakovati ob začetku pripovedovanja. Nato začne kdo drugi pripovedovati novo pravljico, dokler ne pridejo vsi na vrsto. Igra s krstnimi imeni. Otroci sede v krogu. Eden od njih pove svojemu sosedu neko krstno ime (na primer: Ivan). Ta mora potem povedati ime, ki se začenja s črko, s katero se je prejšnje ime končalo. (Na primer: Nace.) Tretji potem zopet pove ime, ki se začenja z zadnjo črko drugega (na primer: Eva) in tako dalje. Če se nekdo zmoti ali predolgo pomišlja, ga doleti majhna kazen. ZA ZJDANO VOLJO Usodna zmota. Iz spalne sobe dvojčkov Tončka in Francka, ki sta si podobna kakor dinar dinarju, nenadoma zasliši mama v kuhinjo glasen smeh in pretresljiv jok. Kaj pa sc je zgodilo tako strašnega?« vzklikne mama. Teta je Francka žc dvakrat okopala, name jc pa pozabila!-, sc oglasi Tonček. Pridni Janezek. »Mama, pomisli: neki deček je padel v zaboj moke; vsi otroci so sa smejali in sc norčevali iz r.jega, samo jaz ne...« »To je bilo lepo od tebe, Janezek!« ».. . namreč oni deček, ki je padci v zaboj, sem bil jaz sam!« * Učitelj je prvega prejel plačo v razredu. Vzel je denar iz ovitka ter ga pokazal učencem. -»Kaj je to, Francek?« »To je plačilna kuverta.® »In kaj je bilo notri?« >Dcnar, vaša plača.« »Dobro, ali ima še kdo kako vprašanje?« Pa je vstal mali Tonček ter vprašal: »Kje pa delate, gospod učitelj, d* dobite plačo?« Neprevidna cebra Konec: Ko je cebra okrenila glavo ln se ozrla na svojo z lepimi črnimi progami pokrito kožo, je na svojo grozo videla, da si je z drgnjenjem ob gumijevo drevo zradirala črne proge na hrbtu in tako za vedno izgubila svojo lepoto... Nehaj drugih rešitev Jelica Kramberger, učenka I. razr. mešč. šole pri Št. Lenartu v Slovenskih goricah: Ko cebra se na hrbet svoj ozre, ji skoraj sapo od strahu zapre, ker vidi, da se gumijasta snov je s kožo njeno oprijela. Poskuša zdirjati domov, pa vidi, da se v past je ujela.., Tako in včasih še vse huje se neprevidnost vsem maščuje! Marica Smole, učenka III. razr. v Celju: Na gumijastem drevesu je dremala opica. Ko se je cebra drgnila ob deblo, se je drevo tako streslo, da je opica telebnila z njega, cebri naravnost na glavo. Cebra se je prestrašena spustila v beg, prav tako pa tudi opica. Obe sta bili prepričani, da druga drugo zasludujeta, v resnici sta pa tekli obe v nasprotno smer: cebra na desno, opica na levo ... Tonček Zakrajšek, učenec IV. razr. v Mariboru: I Med drgnjenjem ob gumijevo drevo se je cebri koža tako trdno prilepila na deblo, da se ni mogla več osvoboditi. Začela je pretresljivo rezgetati in klicati na pomoč. Njeno rezgetanje je zaslišal lev, se prikradel iz pragozda ln io požrl... Rezika A m b r o ž i č , učenka III. razr. v Radovljici: Cebra se je toliko časa drgnila ob gumijevo drevo, da se je prežagala na dvoje. Ko je okrenila glavo in videla, da ji manjka zadnji del telesa, se je tako prestrašila, da je kar po dveh nogah kakor petelin odskakljala dalje... Mlnka Potočnik, učenka IV. razr. v Skof-ji Loki, je iztuhtala približno enako rešitev, kakor reševalka nad njo, samo konec je drugačen: Cebro je tako strašno srbelo, da se je drgnila ob gumijevo drevo tri debele ure in sc slednjič prežagala na dvoje. Ko ie to videla se je žalostno zgrudila na zemljo in hotela umreti. Pa je tedaj prišel mimo neki drvar, ki je bil od sile iznajdljiva buča. Rešil je cebro bridke smrti na ta način, da ji ie s smolo namazal prežagana dela in ju zlepil skupaj. Tako je cebra postala spet cela in zdrava in jo je židane volje mahnila dalje. Pred odhodom pa je drvarju, namesto da bi se mu bila zahvalila za čudežno rešitev, dala krepko brco v spomin ... Anica Markovec, učenka (?) razr. na Gorenjskem: Cebra se je toliko časa drgnila ob gumijevo drevo, da ga je podrla na tla. Ker jo je še vedno močno srbelo, je šla še k drugemu gumijevemu drevesu in se tudi ob njegovo deblo drgnila toliko časa, da ga je izruvala s koreninami vred. Pa ji še ni bilo dovolj. Lotila se je iz same pre-šemosti še tretjega gumijevega drevesa in četrtega in petega ter jih po vrsti podrla na zemljo. Pri šestem pa jo je doletela zaslužena kazen: drevo je podrlo njo na tla in cebra ie obležala mrtva. Najbrž je lahkomiselna cebra pozabila na pregovor: »Ne praskaj se tam, kjer te ne srbi!« zato jo je doletel takšen žalosten konec ... Slavko B e r g a n t, učenec V. razr. v Ljubljani: Cebra se je drgnila ob gumijevo drevo s takšno vnemo, da nI videla in slišala, kako se je od nekod priplazil velik zamorec s sulico v roki. Veselo se je zarežal, zacmakal z jezikom: »To bo imenitna pojedina!«, pomeril s sulico in jo zagnal tako spretno, da se je zadrla skozi cebrino telo v deblo — in cebra je bila pribita na drevo. Zamorec jo je dal iz kože in si jo spekel na ražnju za kosilo ... Andrejček K r e g a r, učenec II. razr. v Ljubljani: V deblu gumijevega drevesa so imele ose svoje gnezdo. Ko se je cebra drgnila ob deblo, so se ose prebudile in se razdražene osule na ubogo cebro. Opikale so jo tako hudo, da je cebro potem še bolj srbelo in peklo po telesu, kakor prej... Marija Zapotnik, učenka IV. razreda v Lj ubljani: Ko cebra je nazaj se okrenila, je v grozi na ves glas zavpila: »Naj brcne koklja te, gumijevo drevo, ker kradeš cebram lepo dlačico!« Tako je gumijevo drevo dobilo prelepo njeno oblačilo ... Tonček Mrzlikar, učenec V. razreda v Mariboru: Medtem, ko se je cebra praskala z gumijevim drevesom po hrbtu, se je predramila na veji velika strupena kača. Počas se je začela odvijati navzdol in že je iztegnila strupeni jeziček, da bi motilko njenega spanja pičila. V tem trenotku pa ie počila puška mimoidočega lovca in kača je telebnila z dre.vesa na cebro. Cebra je v smrtni grozi kakor pobesnela zdirjala naprej, kajti mislila jc, da je kača na njenem hrbtu še zmerom živa. Med begom ie pridirjala v kraj, kjer so taborili beli ljudje. Pohlevno se jim je pustila ujeti, samo da bi jo rešili nevarnega bremena. Beli ljudje so kačo vrgli s hrbta, cebro pa pridržali v ujetništvu. Tako je prva cebra prišla belim ljudem v pest.. . Od vseh reševalcev in rcSevalk jc edino Menca S t a n c e r, učenka V. razr. ljudske šole v Mariboru, iztuhtala pravilen konec, kakor ga objavljamo zgoraj pod sliko. Nagrada je bila zato prisojena njej. Dobi knjigo: Grimm, Pravljice. TEŽKA UGANKA Čebela je priletela na koprivo. Kdo ve, ali jc kopriva pičila čebelo ali čebela koprivo? STRICKOV KOTIČEK *fllimMIIIIMMItMIM*tllMMtlMIS«IIIMIMSi«tMMft»MM*ltSSIMI)IMIItSIMS*MltStll»tt 537. Dragi Kotičkov striček! Dolžnost me veže, da se Ti zahvalim za prisrčen odgovor v »Mladem Slovencu«. Mene nisi hotel ne za tetko in nC za Anico Zdaj sem spoznala da so pri Tebi vse prošnje in tožbe kakor bob ob steno. Zato sc Te ne upam še dalje motiti. Dragi striček, jaz sem Te že večkrat srečala na cesti, pa se Te nisem upala ustaviti. Pozdravila sem Te, pa si bil tako zamišljen, da nisi nič videl in nič slišal. Gotovo si mislil na Požgančevega očeta, ali pa si sanjal o Indiji Koromandiji. Imam Ti še mnogo važnega za povedati. Gotovo si se tudi Ti udeležil 1900 letnice Odrešenja in biserne maše nadškofa dr. A. Bonaven-ture Jegliča na Stadionu. Morda si bil tudi pr: sprejemu, ko smo ljubljenega nadpastirja obsuli s cvetjem? Ne morem popisati, kako je bilo iepo. Škoda, da jc del proslave skvaril grdi dež. Vrtnic Ti bom še prinesla, čc sc Ti res tako dopadejo. Polno vrečo poljubčkov in pozdravčkov Ti pošilja Marica Možetova, učenka V. ra:reda v Ljubljani. Draga Marica) Mi vsi, ki dan za dnem polnimo časopisne kolone t učenostjo in modrostjo svojega peresa in se nam vse življenje suče samo okoli »cajtng« kakor zemlja okoli svoje osi, pfejako dobro poznamo dve besedi, s katerima pridemo če-stokrat v stik: potvarjanje dejstev. Tebi sta ti dve besedi najbrž še povsem neznani, čeprav že v peti razred hodiš in tudi Tvoja učenost že zna dokaj več ko suhe hruške peči. Zdaj je mene doletela neprijetna ta dolžnost, da Ti pomen teh prečudnih besed pojasnim in sicer zato, ker si prišla navskriž z bridko resnico, ki je v večnem sovraštvu ln prepiru z omenjenima dvema besedama. Kaj je torej potvarjanje dejstev? Potvarjanje dejstev jc, če trdiš, da Tc nisem botel sprejeti za Kotičkovo tetko. Vesoljni svet in še luno povrhu lahko pokličem za pričo, da sem Te hotel sprejeti za tetko — ampak pod takim in takim pogojem (kakšen je bil ta pogoj, sem medtem že pozabil). Če tega pogoja nisi hotela sprejeti, je Tvoja stvari Jaz vztrajam pri njem in nc popustim niti za las kajti nočem, aa bi me svet po zobeh vlačil kot slamnatega moža ... Potvarjanje dejstev je dalje, če trdii, da Te nisem hotel sprejeti za Anico. Resnica je samo ena edina in to je, da bi Tc od srca rad sprejel za Anico, če bi bilo to mogoče. Pa to nikakor in na noben način ni mogoče, kajti dokler si Marica, pač ne moreš biti Anica — kako naj Te torei sprejmem za Anico? Kajne, sem sijajno pobil vse Tvoje trditve, ki so s potvarjanjem dejstev v zvezi, tako sijajno, da mi bo marsikateri abvokat z občudovanjem stisnil roko in mi čestital: »Sakramiš, Kotičkov striček, Ti ga pihneš! Zgrešil si svoj poklici« (Da, da, bridka resnical Če hi bil še enkrat mlad, nič drugega ne bi hotel biti kakor advokat, kajti advokatom denar kar sam leti iz tujih žepov v mošnjičekl) In se dalje pritožuješ, da si me na cesti srečala in pozdravila, pa Te niti pogledal nisem v svoji zamišljenosti. Bog sc mc usmili, koliko stvari sem že v življenju prezrl, pa bi Tebe ne! Celo svojo srečo sem že dostikrat prezrl, ko jc šla mimo mene in bogastvo in židano voljo in še marsikaj, kar je na svetu lepega in dobrega. Samo nesreče svoje nikoli ne prezrem, pa naj si še tako* prizadevam. Skorajda na vsakem oglu trčim z njo skup in m! nič ne pomaga, da zmedeno zajecljam: »Oprostite, ne poznam vas, ljuta gospa!« — »HohohoU se mi nesreča nesramno in hudobno zareži v obraz, »ho-hoho, bratec, ne varaj samega sebe, saj veš, da sva si dobra znanca!« In da na koncu zadovoljim šc Tvojo radovednost, če sem bil na Stadionu pri proslavi. Priznati moram, da sem zelo v zadregi za odgovor in sicer zato,' ker sem skromen mož in ne obešam rad samega sebe in svojih zaslug na veliki zvon. Lagati in potvarjati dejstev (aha, spet smo pri tisti kočljivi točkil) pa tudi ne maram, zato se moram pač s težkim . cem udati m priznati, da sem bil na Stadionu in ne samo to — celo ono poročilo o proslavi sem napisal jaz, Bog mi grehe odpusti, če je bilo slabo! Za vrtnice se Ti priporočam in Te lepo pozdravljam — Kotičkov striček. 537. Dragi stričekl — Moram Ti povedati, kaj se je v četrtek moji sestri Micki sanjalo. Prosim Te, deni me v kotiček, ker ona ne ve, da sem Ti pisala in se bo od srca nasmejala, ko bo videla, da je tudi ona v kotičku. Ko smo že vsi dobro spali, začne Micka na vse grlo kričati: »Požgančev oča, Požgančev oča, ali ste še tukaj?« Zbudili smo jo ia povedala nam je, kaj se ji je sanjalo: da so njo in mene razbojniki zaprli v neko samotno bajto, pa sva skozi okno pobegnili in hitro sedli na majhen aeroplan. Aeroplan naju je v hipu ponesel na luno. Sestro je močno skrbelo, kaj bova počeli tako sami tam gori, kjer je samo skalovje. Pa se spomni, da so Požgančev oča na luni in jih začne klicati. In so Požgančev oča res prišli. Postregli so nama z mlečnim kruhom in celo piško so nama spekli. Hm, ali je bila dobra! In tudi po Tebi so vprašali in dejali, da se Ti najbrž dokaj slabše godi kakor njim na luni... Srčne pozdrave Ti pošilja Milka S t a n g 1, učenka VI. razr. v Selnici ob Dravi. Draga Milka! — Prečudne sanje je imela Tvoja sestrica in prelepe tudi, tako prečudne in prelepe, da jo resnično zavidam zanje. Ne tolikanj zaradi lune in Požgančevega očeta — s tema dvema bom že še imel čast priti skupaj, če Bog da in sreča junaška! — nego predvsem zaradi maslenega kruha in pečene piške. Holaj, se pečena piška na moji mizi ni zapeljivo kadila že menda sto let in kakšen ie maslen kruhek, sem takisto že skorajda povsem pozabil... Zategadelj bi bila moja sreča že naravnost neizmerna in sladke ginjenosti polna, če bi se mi o maslenem kruhu in pečenih piškah — vsaj sanjalo, kakor se je Tvoji sestrici — blagor ji! Pa se mi niti o čebuli in česnu ne sanja, kamoli oa primer o velečislanih ajdovih žgancib ali blagorodni kranjski klobasi in drugih takšnih močno cenjenih dobrotah tega sveta. O vseh drugih rečeh pa ee mi sanja mnogo in dostikrat, postavim o kakšnem steklem polžu, ki me preganja čez drn in strn, o kakšnem krvoločnem brenclju, ki mi z Ijuto vnemo naravnost na koncu nosa čepi in sesa kri, ter še o tem in onem, kar počenega groša vredno ni. Sem pač pod nesrečno zvezdo rojen in mi vse jadikovanje nc pomaga nič. O maslenem kruhu in pečenih piškah najbrž nikoli ne bom sanjal in mi zato ne preostane drugega, kakor da ta odgovor zaključim z vzdihom »zaplk!« in si otrnem bridko solzo iz oči in (o namesto pike postavim na koncu stavka. Zbogom in dobro se imejta obedve: Ti in sestrica! — Kotičkov striček. Zdravile DELAVSKI VESTNIK Delavec in priroda V današnji zmaterializirani in ^mehanizirani 3obi človek zelo rad pozablja na one dobrine, ki naj bi ga duševno oplemenitile in iztrgale iz krempljev vsebujočega materializma ter tako dvignile na višino, ki mu jo je določil Bog. Delavstvo na tem največ trpil Saj je že delavčevo delo tako, da mu mora odvračati pogled od višjih ciljev in se pogrezati v vsakdanjost, skrbi in prekomerno delo, ki ubija duha. Edino za svoj ljubi kruhek se ubija, da bi mu vsaj za silo zadoščal — vse drugo pa prepusti njim, ki mu ga režejo. Današnji ljudje žive veliko več umetno kakor pa naravno, zato se tudi ne morejo počutiti srečne. Delavec pojdi v naravo! Spoznal boš veličastvo njenega velikega Graditelja in njegovo popolno modrost in lepoto. Spoznal boš, da si sam le ne-'.naten drobec v svetu stvarstva, zgrozil se boš ivoje osamelosti in zapel boš himno radosti in cahvale. Čutil boš, kakor da si breztelesen in da moreš v poletu pregledati neizmerne daljave in čutil boš, kako si majhen, le neznaten delec pred Njim. Med delavstvom se je precej pozno pojavilo gibanje, da je tudi za njega odprto polje športa in telesne vzgoje in da je tako postala narava tudi njegova. Da, tudi delavstvo potrebuje: sonca, zraka in odmora, toda kje ima priliko in čas, da se vsega dovolj navžije in tako telesno okrepi. Velika socialna krivica se v tem oziru godi ravno ročnemu delavstvu, ki nima nobenih dopustov in daljših odmorov - seveda plačanih Vsi stanovi so v tem vsaj nekaj na boljšem in delavstvo si bo to pravico moralo slejkoprej Izbojevati. Delavec, če se boš znal ozvežiti, se boš vrnil nazaj v svet močan in čil, utiral in gradil boš pot misli, da so vsi poklicani nastopiti dediščino velikega Očeta, ki jc razodeta v stvarstvu. Reševanje sporov v in delavnih odnosov v Španiji Španija je s sprejetjem nove ustave rešila veliko problemov agrarne politike, sedaj pa intenzivno rešuje tudi številne socialne probleme. Dosedaj je Španija ratificirala že okrog 30 internacionalnih konvencij in je tako pri- a na prvo mesto med državami, ki so včlanjene v Mednar. uradu za delo. Sedanja ureditev reševanja sporov iz delovnih odnosov v Španiji more služiti za vzor tudi drugim državam. Leta 1908 je bil uzakonjen zakon o reševanju sporov med delavci in delodajalci. Ta zakon je imel za podlago svobodno voljo obeh ikupin in predpisoval obvezno prijavo sporov, aajmanj 24 ur pred stavko ali en teden pred ustavitvijo dela. Po tej prijavi so posredovale oblasti pri delavcih in podjetnikih, da se sporazumejo v spornih vprašanjih. Ta sistem reševanja sporov je Španija sedaj razširila v toliko, da imajo to nalogo vnaprej italni mešani odbori, izbrani na paritetni osnovi od delavcev in delodajalcev. Ti odbori štejejo šest predstavnikov delavcev in šest delodajalcev, z enakim številom namestnikov. Ko tem mešanim odborom v posameznih krajih dospe potrebna prijava, se mora takoj vršiti o tem seja. Predsednika morajo odbrati soglasno, če se ne zedinijo, ga imenuje minister za delo. Delovni čas teh odborov traja tri leta. Mešani odbori v sporih morejo izdati odlok le, če je bil sklenjen z večino glasov. Proti temu odloku se morejo zainteresirani delavci in delodajalci pritožiti na ministra za delo, ki mora izdati rešitev že v 20 dneh. Pravomočni odlok mešanih odborov uživa avtoriteto, kakor vaaka druga pravomočna sodniška presoja in se mora brezpogojno izvršiti. Mešani odbori imajo pravno-praven značaj. Ti odbori morejo po zakonu torej pravomočno reševati v pogledu splošnih delovnih odnošajav: o plačah, o kolektivnih pogodbah, delovnem času, nadurah in o sprejemanju in odpuščanju dalavcav. V čem ie rešitev delavstva Razni 60 že bili recepti, kako pomagati delavcu iz sedanjega njegovega najbednejšega stanja do njegovih pravic in dostojanstva, ki mu kot človeku pripadajo. Večina teh receptov in programov so tako ponesrečeni, da se Jih delavstvo ne samo ne oprijema, marveč se jih naravnost ogiblje. Nekateri od teh imajo celo značaj pregovorit »Volk sit in koza cela«, značaj hlapčevskega solidarizma, po katerem bi moral delavec vsako krivico na najmirnejši pačin pretrpeti in nekam hvaležno (zato da še ji?Vsaj živ) čakati, da sc razmere zanj že kdaj urcclrugaeijo. Edino, kar more za vse čase delavstvu prinesti res pomoč, je in ostane njegova strokovna organizacija, v katero bi sc morali vsi združiti, da bi predstavljali napram enotnemu kapitalizmu enako enotno udarno silo, ki bi ee morala udej-stvovati povsod tam, kjer ee hoče z delavstvom špekulirati in mu kratiti njegove pravice. Kaj poniAga vsa socialna zakonodaja, ki morda predvideva bajnosti za delavstvo, ako pa ni sredstev, s katerimi bi 6e ta zakonodaja tirala v življenje. To so pač dobrote na papirju, ki jili pa v življenju ni. Že pokojni dr. Krek J. kot naš največji socialni videč, je vedno in vedno klical delavstvu »Združite se!« To njegovo geslo je še danes moderno in sodobno, kajti rešitev delavstva je le v združitvi, v organizaciji. Delovni čas pri nas Ko ves svet razpravlja in govori o delovnem Saša, posebno ^o skrajšanju delovnega časa, ko se skuša coločiti 40-urni tednik po mednarodnem uradu za delo obvezno za vse države, je prav, da si ogledamo, kakšen je delovni čas pri nas. Marsikdo namreč pri nas ne ve, da velja pri nas še vedno z* nekatere obrate 54-urni in celo 60-urni delovnik. Določilo o delovnem času vsebuje zakon o zaščiti delavcev ii. razne drUge uredbe in pravilniki. Do 48 ur na teden oziroma do 8 ur na dan sme trajati delovni čas najetih delavcev v industrijskih in rudarskih podjetjih, Ta delovni čas pa se more podaljšati v ru-larskih podjetjih za eno, v drugih pa za dve uri, ako sklenejo to štiri petine delavcev enega podjetja s tajnim glasovanjem. Ta sklep velja Za tri mesece, potem se mora na novo glasovati. V koliko podjetjih se je delavni čas na ta način podaljšal? Za enkrat ne vemo. Pač pa je -znano, da so podjetniki to strogo in za delavstvo zelo pravično določilo znali preokreniti v svoj prid na razne načine. 8-urmi delavnik pa je razen za industrijska in rudarska podjetja določen tudi še za banke, zavarovalnice in podobne zavode, za livarne kovin, za podjetja, ki se pečajo z natovorjenjem blaga pri železnicah ali rečnih in morskih pristaniščih, za dela v predorih, za grafična podjetja, za podjetja, ki izdelujejo zrcala, za delavnice, ki kemično čistijo in barvajo obleke in za delavnice, ki predelujejo klej. Do 54 ur na teden aLi do 9 ur na dan smejo delati kovinski slrugarji, pilarji, strojni ključavničarji, izdelovalci okrasnih predmetov iz pločevine, zobni tehniki, kamnoseki ZENA IN DOM Luči si ne damo vzeti! in lomilci kamenja, delavci v ortopedskih delavnicah, galvanoplastiki, izdelovalci mizarskih del za kovinske izdelke, delavci pri elektroakumula-torskih delih in pri delih za vulkaniziranje gume. Do 60 ur na teden ali 10 ur na dan pa sme trajati delovni čas v vseh ostalih podjetjih. Važno pa je določilo, da se odmor med delom ne všteva v delovni čas in pa, da mladostni delavci (pod 16 teti) ne smejo biti zaposleni dalje nego 8 ur na dan. Zakon o zaščiti delavcev pozna tudi izjeme od gornjih določil in sdcer se sme delovni čas podaljšati do 60 ur na teden v podjetjih, ki morajo po naravi svojega posla sli pa v javnem interesu delati v izmenah neprestano. Podaljšati se sme tudi, če to zahtevajo razlogi višje sile ali nenadne potrebe, ali če je to neizogibno potrebno, da se prepreči kvarjenje materijala, ki se uporablja pri proizvajanju. Dalje se sme podaljšati delovni čas pri podjetjih, ki delajo izključno sezonsko in ki so izpostavljena atmosferskim vplivom. Radi podaljšanja delovnega časa morajo podjetja vložiti prošnjo na politična oblastva. Dokler se ne izdajo te odločbe, ne smejo lastniki podjetij samovoljno podaljšati delovnega časa. Od 40-urnega ali celo 36-urnega tednika smo še daleč, vendar bi bilo mnogo bolje v naši domo-vtini, če bi se podjetniki držali vsaj teh določil. Vemo pa, da se jih ne in da jih nekaznovano kršijo, kadar se jim pač zljubi. Drobne vesti Kranjska industrijska družba je v Bistrici v Rožu popolnoma ustavila svoj obrat, zaradi prevelike konkurence. Delo je s tem izgubilo 119 delavcev in 18 nameščencev. Da bo industrija v USA dobila potreben mir, nameravajo s posebnim sistemom popolnoma onemogočiti vsako stavko delavstva. O dvojnem obrazu sedanjosti duhovito piše iz Nemčije neki pobegli pesnik takole: Iznašli ste letala, vozila skozi ozračje, ustvarili ste radio, poleteli ste v stratosfero, ustvarjate umetne vitamine, izračunati morete pota ozvezdij, otvarjate raketne železnice, zidate hiše v devetdeset nadstropij, morete človeški glas obdržati na platnu, fotografirati severni tečaj, v kratkem boste morda poleteli v osmih urah iz Evrope v Ameriko, živemu človeku morete presvetiti njegov skelet, pričarati mu morete slike na neverjetne daljave. .. nc morete pa nasititi lačnih ljudii Po statističnih podatkih uradnega statističnega urada ima Nemčija še štiri in pol milijona brezposelnih. V začetku avgusta je padlo število brezposelnih za 310.000, Stavka gradbenih delavcev v Strassbourgu v Franciji traja dalje in je situacija zelo napeta. Iz Varšave poročajo, da je število registriranih brezposelnih delavcev v Poljski 29. julija znašalo 213.000 oseb. Število brezposelnih se vsaki teden zmanjša za 5 do 10 tisoč. Poljska vlada je odredila, da se plače rudarjev v revirju Dobrava in Krakova. povišajo za 5 odstotkov. D« dvignejo ceno volni, so farmerji v Južni Ameriki sežgali 60.000 ovac. — Pač pretresljiva slika današnje hiperprodukcije. Ali se ne bi morda mogla volna in meso teh ovac porabiti za milijonske mase stradajočih brezposelnih?! Majhne dušice slave zmagoslavje: ženski samostojnosti, ženskemu poklicnemu delu, polnovredni ženski izobrazbi se majejo tla. Hitlerizem v Nemčiij dekretira, da se žena vrni ob domače ognjišče in naredi prostor nezaposlenemu moškemu; v tem zmislu sc iz temelja izpremeni tudi vsa ženska izobrazba, ki se osredotočuj na tisto, kar more žena uporabiti na domu. Pa tudi na Češkoslovaškem in na Poljskem pripravljajo zakon, s katerim je izključijo iz javnih služb omoženc žene, katerih možje imajo dovolj sredstev, da sami vzdržujejo družino. Kaj naj rečemo na to žene? Predvsem to: ženstvo je trumoma pognal iz domov kapitalistični gospodarski red, in tega reda niso ustvarile ženske. Drugič: iz vrst ženskega gibanja so sc bili že davno dvignili glasovi v zaščito družine pred razkrajajočimi vplivi dvojnega poklica poročenih žena (pa tudi alkoholizma in dvojne morale!). Tretjič: zavedno ženstvo jc že davno zahtevalo, da sc dekle resno pripravi na gospodinjski poklic in kol prvo opozorilo na veliko narodno-gospodarsko važnost gospodinjstva, četrtič so se iz vrst ženskega gibanja takoj, ko so sc ženski mladini na široko odprle vse šole, dvignili svarilni glasovi in ugovori, da bi študij postal za žensko mladino moda in šport; žene so zahtevale ravno pri ženskem dijaštvu najstrožjo izbiro. Katoliške feministke so se vedne načelno izrekale za tak gospodarski red, v katerem bi se mogla žena vsa posvečati družini. In katoliško ženstvo jc to načelo tudi praktično izvajalo, vsaj v veliki meri. Poznamo ženo-mater, ki je hodila dokaj let v tobačno tovarno, a ko so prišli otroci, sc je zgolj iz notranjega prepričanja odpovedala dotedanjemu pridobitnemu poklicu in sc lotila trdega kmetskega dela, da se je mogla vsa posvetiti svoji družini. Pa tudi meščansko ženstvo se na splošno, če so sredstva zadostna, odpoveduje pridobitnemu poklicu, tudi akademičnim poklicem, kakor hitro pridejo otroci. To je ugotovila obširna znanstvena anketa (lani) celo v Združenih državah Severne Amerike, kjer je ženstvo najbolj razvajeno in navezano na popolno osebno svobodo, in kjer so družinske vezi najbolj razrahljane. Kar sc tiče posebej nemškega ženstva, so tako katoliške kakor protestantske in svobodomiselne žonske organizacije izjavile, da se na ljubo celoti odrekajo pridobljenemu položaju v javnem življenju in zapostavijo feministične zahteve na ljubo domovinski misli, da služijo narodnemu občestvu tako, kakor veleva nujna potreba dnevu. Ni dvoma, da bodo enako ravnale tudi češkoslovaške in poljske žene. Če bo kdo kjerkoli ugovarjal, bo to skrajno radikalna struja feministk (taista, ki pobija zaščito ženskega dela in zahteva nekaznjivost za odpravo plodu; vsako gibanje pozna mimo središča take skrajne elemente), ki ie nikakor ne smemo zamenjavati z ženskim gibanjem kot celoto. Vredno pa jc poudariti, da bi sc vse bolj poznalo, če bi se dvojno in trojno za-služkarstvo odpravilo na celi črti in ne samo tam, kjer je drugi zaslužkar žena. Vse bolj bi se poznalo in tudi pravično in dosledno bi bilo, če bi se prekomerni dohodki na korist nemaničev pov-sodi pristrigli, pa naj jih »služi« žena ali kdorkoli. Žena nc more biti nikdar sovražna družini, to bi bilo protinaravno; izjeme nc štejejo. Samo skrai-ri marksizem, ki je od vsega početka v bistvu 10-vražen družini, odgaja družini sovražno ženstvo. Ampak seve, čc ie žena spričo potrebe dneva odreka gospodarske samostojnosti in se povsem posveti družini, sc pa nikdar ne more odpovedati pravici do »boljšega dela«, ki si ga je bila izvolila Marija, do zavestnega, globokega notranjega življenja, do samostojnega spoznavanja vsega, kar je v zvezi z življenjem: lastnim, družinskim, narodnim in vseobčim, odpovedati sc ne more pravici do resne izobrazbe, do polnovrednega članstva v narodnem občestvu. Če je družina temelj naroda in države, če je stvariteljica, varuhinja in izro-čevalka vseh narodovih kulturnih, materialnih in bioloških vrednot, potem je jasno, da mora biti mati, na kateri predvsem sloni družina, cela žena, cel človek, ne pa omejena lutka. Letos obhaja svet 1900 letnico odrešenja. To odrešenje je prineslo ženi — kakor vsem zasužnjenim in ponižanim — plemstvo polnovrednega človeštva. Kristus je prav posebno ženi prižgal luč duševnega življenja in jo izrečno opozoril, da je to boljši del. Kdo bi se sedaj drznil pahniti ženo nazaj v temo?! In ie — naj vsak ve, da bo ponesla žena to luč tudi s seboj v katakombe in jo bo skrivoma negovala, dokler je jutrišnji dan nc pozove zopet na beli dan. Gospodarska zveza, Ljubljani r. z. z o. z. Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, Jlamo, ko9omšaino in s^ecerijsko blago. kmetijske stroje in orodje, umetna gnojila, cement, premos itd. Prvovrstna moka Desider Forgacs Bačka Topola zopet ■>i«a vas prosim, da me ne vprašate, kako naj vam pomegam spalnico segrevati. F. K. — M. Zaprtost. ki jo spremljajo bolečine v križu in glavi, naj se ne zdravi s čistili, tudi če Je kdo prijatelj »kemičnih« sredstev, ampak s preureditvijo življenjskih navad glede gibanja in hrane. Kot mlad uradnik, ki Čepi po 7 ur na dan v pisarni, napravite vsak dan pošten sprehod, ob prostih dneh pn daljSi izle*. Gostilniška hrana je dobra za včasih, kot redna in stalna p« neprimerna, kfcr vsebuje preveč mesnin fn zgoščenih hraniv. premalo pa zelenjav in sadja, zlasti v presni obliki. Vživajte zdaj v poletnih mesecih za zajtrk kislo mleko ali pa sirovo sadje, pozimi pa kislo zelje. J. Z. — Lj. Tsbias (bol v bedmem živcu ni vselej »revmatičnega« značaja, časih je ta nadležna in trdovratna bolezen posledica kakšne čisto dru- gačne premembe v okostju (hrbtenici) ali drobju. Kajpada se zdravljenje ravna po vzroku; zato vam svetujem, da se daste pregledati v ambulatoriju za notranje ali živčne bolezni, kjer vas morda tudi pozdravijo ali vsaj pokažejo pot do zdravja. Odpravite »revmatizem« vsekakor pred zimo I S. O. — Lj. Koprivitast izpah je torej zares v zvezi s kopalnimi okoliščinami, kakor sem domneval. Na barju so trave »ostre«, vsebujejo namreč obilo kremenice in ta napravlja celo na zdravi koži močne odzive v obliki žare oeipe ali celo mehurjev, tembolj pri občutnih ljudeh, kakor ste vi. P. L. — R. Zobitev vašega otroka se je izvršila pravšno, 20 mlečnikov v treh letih. Skrbe vas zadnji kočniki, ki so že črno nagniti. Če ne delajo posebnih težav, pustite jih v miru, saj itak izpadejo in se nadomeste s stalnimi, ki pa tudi ne bodo bogvejeako trpežni v primeri z ostalim zobovjem. Potrebna je vsekakor nega tudi mlečnikov, po moji sodbi zaleže žvečenje trde krušne skorjice po vsaki večji jedi več, kakor vsa druga sredstva. A. — L. Neredno perilo ima različne vzroke, ki »o časih resnega, časih malopomembnega značaja, pri vas bo bržkone drugo, za kar priča vaša precejšnja teža. Vse te kočljive zadeve presojati iz dalje in javno razpravljati — ne gre, držite se svojega in samo tistega zdravnika, držite se hkrati matere prirode, ki daje mnogo veselja zvestim otrokom, a neusmiljeno tepe domišljave zmikavte, k! jo hočejo slepariti. t. Z. — Lj. Levičnost (vaš izrazi) nj toliko zdravstvena napaka kakor nerodna posebnost, ki ima svoj vzrok v prirojenem možganskem ustroju. Že več desetletij zagovarjajo in priporočajo neki vzgojitelji in zdravniki, naj se vadi vsak otrok že Iz prvih počet kov v rabi obeh rok, da zna vsako ročnost opraviti z vsako roko in postane tako desničar na obe roki, tembolj treba takih vaj pri ro-jeuem levičarju. Majhnemu otroku se časih, za kakšno všečno igro ali ljubo jed, pritrdi levica, da n« more ž njo gibati; še lažji in hitrejši bo uspeh, če pripravite otročiSka, da vidi in spozna v rabi desnice zabavno igro. O. K. — H. Revira, ne obupujte! Po hudi in srečno uspeli operaciji vas je zalotila hripa in povzročila splošno ognojitev trebuha, da se vam je odprla rana in da vam je teklo iz nje poleg gnoja in zagnojenih šivov tudi blato, kar se še zdaj časih ponavlja v neznatni meri. Vendar se vnm je po triletnem trpljenju splošno stanje izboljšalo, da j smete biti pravzaprav zadovoljna in upati na ozdravljenje. Solnčite se po navodilih, ki so bila že večkrat popisana, vživajte tri tedne čaj iz gabeza (znana velika kosmata rastlina) po eno čašo tekam dneva, nato tri ledne rmanov čaj. Odprtino posip-Ijite s praškom, ki sestoji na pol iz stolčenega oglja (bukovega ah lipovega), na pol iz stolčenega sladkorja. Ako se vam do jeseni odprtina ne zaceli trajno, pojdite v bližnjo bolniSnieo, da vam zalijejo črevo in zadelajo trebu&no steno. Drugi — potrpite z menoj v teh pasjih dneh. Kmetijski nasveti Saša je pritisoDa in vam je uoičila otavo. Bojite se, da vam bo zmanjkalo sena proti koncu zime ali zgodaj spomladi. Kaj sejati, da pridete do zgodnje spomladanske zelene krme? F. K. S. J. — Da pridete do zgodnje zelene krme spomladi, morate za to že zdaj poskrbeti. Pred vsem bi vam priporočal, da sejete za dobavo zgodnje zelene krme v spomladi zimsko grašico, najbolje panonsko grašico v mešanici z ržjo. V mešanici naj zavzema zimska grašica dva dela in rž en del. V tem razmerju rabite za hektar posetve 100 kg zimske (panonske) graiice in 50 kg rti. Oboje skupaj lahko posejete v dobro pripravljeno zemljo od konca avgusta in začetkom septembra: Čimprej izvršite setev, tem bolje. Je pa mogoče sejati to mešanico tudi bolj pozno ▼ septembru. Zato se ni treba odreči tej ozimni krmski mešanici, tudi če vam jo je mogoče sejati morda šele za krompirjem, krmsko peso ali kakšnim drugim jesenskim pridelkom. V tem slučaju lahko sejete zelo uspešno še zimsko grašico ▼ mešanici s pšenico. Ta mešanica pride na vrsto za zeleno krmljenje za 8 do 10 dni pozneje fr začetku maja), kakor pa mešanica z ržjo, ki je bila posejana morda že koncem avgusta. Zimsko grašico sejemo v mešanici s pšenico v enakem razmerju kakor z ržjo (dve tretjini zimske grašice in eno tretjino pšenice). Na hektar računamo tudi 100 kg semena zimske grašice in 50 kg pšenice. Vobče se da mešanica zimske grašice in rži dobro krmiti le 8 do 10 dni (to je v času, ko začne delati rž klasje, ker nato postane rž kmalu pretrda). Zato se priporoča in je za krmljenje tudi boljše, da posejemo nekaj zimske grašice v mešanici z ržjo in nekaj pa v mešanici s pšenico. Rž ali pšenico lahko nadomesti ▼ mešanici tudi ječmen. Pred setvijo lahko pognojite zemljo s 400 kg superiosfata in 250 kg 40 odstotne kalijeve soli. Če vam nedostaje sredstev za nakup zimske grašice, potem sejte za zgodnjo spomladno zeleno krmo rž, ozimni ječmen ali pa pšenico. Na hektar je potrebno 200 kg semena. Moramo pa dobro gnojiti z dušičnim gnojilom, ker drugače bo premalo pridelka ali bo pridelek tudi premalo tečen (nc bo v njem dovolj beljakovin). P. Kaj je bolje, da prašiče pasem po deteljiščn ali da jim deteljo kosim in na to krmim? F. R. L. Pasenje je tudi za prašiče najbolj zdrava prehrana, pa tudi najcenejša, ker nam privarči na krmi in času. Pasemo pred vsem plemenske prašiče, pri katerih moramo posebno gledati na to, da pospešujemo njih zdravje. Paša pa se prilega tudi pujskom in vsem ostalim prašičem, ki so namenjeni za pitanje. Zato je bolj primerno, če pa-sete prašiče po' deteljišču kakor pa, da jim po-kladate nakošeno deteljo v korito. Da boste pašo na deteljišču bolje izrabili in bodo imeli prašiči vedno dovolj in primerno mlado deteljo na razpolago, kar morate tudi vpoštevati, razdelite de-teljišče v več pašnih oddelkov. Ko en oddelek popasete, začnite prašiče pasti na drugem oddelku itd. Na prvi oddelek se boste lahko povrnili šele s prašiči, ko bo na njem že zopet zrastla firimerna paša. Da vam prašiči ne razrijejo dete-iišča. zaženite iih na pašo le lačne. Ko se prašiči napasejo in nasitijo, odienite jih zopet domov t tekališče. Prašič se namreč pripravi na delo s svojim rilcem, ko se ž« nasiti. Dokler je lačen in čuti lakoto, se bo raje pasel. Le če boste tako ravnali, boste pašo po prašičih dobro izrabili in prašičem ne bo treba devati v rilec nosnih obročkov, s katerimi se navadno preprečuje, da prašiči ne rijejo po pašniku. P. Nameravam hlev pobeliti. Kaj naj primešam apnenemu beležu, da ne bo več toliko muh na hlevskih stenah in stropu? J. O. L. Lahko primešate apnenemu beležu nekoliko plave barve (plavila), ki jc muham tako zoprna, da potem ne marajo biti v takih prostorih. Dalje lahko primešate apnu tudi 1 do 2 odstotka galuna. Najbolj uspešno sredstvo pri belenju sten pa je, da prizanašate v hlevu lastovičjim gnezdom in lastovkam in da delujete na to, da se čim reč lastovk naseli in gnezdi v hlevu. Gnoj in gnojnič-na jama naj sta nekoliko proč od hleva. Obenem pa skrbite, da bo gnoj dobro stlačen in pokrit na gnojniku. Ob vročini zatemnite hlev. Ko ni živine v hlevu, napravite prepih, ki tudi odžene muhe. Skrbite, da se hlev čez noč vedno dobro shladi. Pri točenja meda ste imeli velike težave. Čebele so bile hude in tako nadležne, da ste morali prenehati. Kaj je bilo vzrok in kaj v tem oziru svetujemo, da bi se to ne ponavljalo? P. L. B. Več vzrokov mora biti, da so bile čebele pri točenju tako zelo hude. Nemara ste točili ob neugodnem času. Kakor se iz Vašega sporočila more sklepati, se je to zgodilo v nedeljo 13. t. m., ki za ta opravek gotovo ni bila ugoden dan. Po več dni trajajoči vročini in razmeroma dobri paši (v hoji) je ta dan zapihal mrzel in močan vzhodnik, ki je posušil medne vire in pognal izletno žival domov. Panji so bili zaradi tega natrpani s čebelami, kar mirno delo znatno otežuje. Vse starke so bile doma — one pa ne pustijo rade, da bi brskali po panjih za medom, tem manj, če jih vreme sploh ne pusti ven. Drugi vzrok nagajanja bo iskati v slabem čebelnjaku in pa v nepravilnem ravnanju z iztoče-nim satjem. S takšnim satjem se namreč ▼ slabo zaprt ali pa sploh nezaprt čebelnjak privabijo čebele v velikih množinah, če se to satje pušča okrog. Tem huje postane, če so stare čebele doma. Te navalijo na iztočeno satje in se ne odstranijo do mraka. Vedno več jih je in vedno nadležneje postajajo in nadaljnje delo postane nemogoče. Tem bolj, ker so starice, v katerih se vzbudi roparska žilica, od sile htide. Če hočete, da se Vam v bodoče kaj takega ne primeri več, skušajte odstraniti te vzroke, ki so gotovo glavni in najvažnejši. Predvsem se pripravite k točenju take dni, ko so čebele na paši. Boljše je za par dni odriniti ta opravek, kakor ob neugodnem času jemati med Dalje skrbite, da se bo čebelnjak dobro zaprl, toči naj se pa v čisto ločenem, dobro zaprtem prostoru. V čebelnjaku samem točiti, ne da bi imeli za to strogo ločen prostor, je nemogoča stvar! Če pa nimate zaprtega čebelnjaka, skrbite nujno, da bodo iztočeni sati takoj skriti oziroma vloženi v izpraznjeni panj, ometeni polni sati pa takoi odneseni v točilo. Le tako Vam bo delo mogoče opravljati ves dan. Čim boste pa z medenim satjem čebele privabili, lahko napravite križ čez uspešno delo tistega, pa tudi bodočih dni. Poleg vsega pa zlasti po ajdovem točenju kaj prerado sledi takšnemu nepravilnemu ravnanju splošno ropanje. Opozarjamo pri tej priliki še, da je razburjanje čebelarja velik pripomoček k neuspehu. Nikakor se čebelar ne sme razburiti in pričeti z nervoznim delom — pa če so čebele še tako hude. Kar je opraviti, se mora mirno izvršiti, pa naj bo kakorkoli! Upamo, da si boste z upoštevanjem teh glavnih navodil v bodoče prihranili marsikak pik, kar v Vaše in Vaših živalic dobro zelo želimo. Če postim pujske več kakor tri tedne pri svinji, dobijo drisko. Ali je temu morda vzrok bu-kanje svinje ali kaj drugega? F. O. S. P. Da se ne bo začela svinja predčasno bukati, imejte merjasca izven svinjaka v posebnem hlevu. Potem ne bo začelo bukanje svinj že v dobi sesanja pujskov in pujski ne" bodo dobili radi tega tako lahko driske. Je pa zelo dvomljivo, da bi pujski poginili radi bukanja svinj ali da bi radi tega dobili tudi le drisko. Najbrže je temu krivo kaj drugega. Mnogokrat se zgodi, da pujski, ki začnejo dobivati ali iskati že drugo hrano, požrejo kaj neprimernega, škodljivega in dobijo drisko. Če boste začeli dajati tri tedne starim pujskom suh ječmen v zdrob, ne bodo tako lahko zboleli za drisko. Tudi bi bilo popolnoma napačno, če bi pujske radi driske tako zgodaj odstavili. Pujski bodo lažje in prej prestali drisko, če jih pustite, da še nadalje sesajo Pujski so še premladi, da bi lahko prebavljali v zadostni meri dru(>o krmo in živeli samo od nje. Zato le pustite pujske najmanj 8 tednov pri svinji. Če pa kljub temu poginejo, bi lahko radi prezgodnje odstave še mnogo prej poginili. P. Kako bi dosegla več jajcc pozimi? T. P. Z. Da nesejo kokoši pozimi, ie bolj. važno kot vse drugo starost živali. So le mlade živali, ki se v tem oziru izplačujejo. 2e v tretjem leta starosti se znatno zniža nesnost. Nadaljnja važna zahteva jc, da se kokoši lahko tudi v zimskem času dovolj gibljejo. Tako se ohranijo živali zdrave in ne zmr-zujejo niti v prav mrzlih zimskih dneh. Nc da se pa to doseči v toplem kurniku ali v hlevu. V toplih hlevih se živali le pomehkuiijo, postanejo občutljive in bolj sprejemljiva za bolezni, ki jih po- Spccijclni sata! obisk, «lnriran|c, pre d tisk naibitreil* postrežba — oajfineiše delo pri Mate h A Miheš, Ljubljana poleg hotela Stroke!) Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, raves. pregrinjal, entlaaje. Izdelovanje gumbnic Velika izbira predtiskanib žen ročnib del Vsled najmodernejše ureditve podjetis — nainižie cene za odeje in v tablah vedno v zalogi Tovarna vate A. AKBEITKR — .Maribor vzroča prehlad. Prostorov, kjer so kokoši, ne smemo umetno razgrevati. Prostor, kjer kokoši počivajo čez noč, naj bo pozimi le toliko velik, da imajo živali udobno prenočišče in da držijo z lastno telesno gorkoto toplino nad 0° C. Tamkaj postavljena voda ne sme zmrzniti. Neobhodno potrebno je za kokoši brskališče, to je prostor, kjer kokoši grebejo in brskajo. Brskališče je za kokoši pozimi prava delavnica. V tej si živali z delom od jutra do večera pridobijo potrebno gorkoto. Zrnje jim stresamo pod razstlano slamo, tako si mora vsaka kokoš poiskati vsako zrno. Žival ne sme biti nikdar brez dela. Zelene krme ali nadomestka za zeleno krmo ne sme manjkati kokošim pozimi. Mlačne mehke krme ne smejo dobiti kokoši zjutraj kot prvo krmo. Živali bi se potem nasitile z mehko krmo ter bi na to postajale ali čepele povsod okrog in zmrzavale. Najprej dajmo kokošim zjutraj pest zrnja, ki ga raztrosimo pod nasteljo, tako da začnejo kokoši takoj po nočnem počitku pridno brskati in iskati zrnje. Proti poldnevu damo mehko krmo, ki io točno odmerimo. Ko so kokoši mehko krmo požrle, odstranimo takoj nato prazno krmsko posodo. Pod nasteljo potrosimo zopet prgišče zrnja, da zopet zaposlimo kokoši in s tem skrbimo, da se dovolj gibljejo. Malo prej ko gredo kokoši spat, jih nasitimo z zrnjem. Pitna voda mora biti mlačna. Pesek, sipina, apno in zdrobljena jajčja lupina naj bo kokošim vedno na razpolago. Istotako tudi zdrobljeno lesno oglje. Vse te snovi so za redno prebavo zelo važne in ne smejo nikdar manjkati. Če boste tako oskrbovala pozimi kokoši, Vam ne bo nikdar manjkalo svežih jajc. Pod »Kmetijski nasveti« v nedeljskem »Slovencu« z dne 13 t. m. čitai v odgovoru na vprašanje »Slišal sem, da se dajo k on ser-virati jajca tudi v soli«, pravilno »deset do dvanajst mesecev« in ne »deset do dvajset mesecev«. Pravni nasveti Petje ponoči. A. P. S. Fantje so ponoči na vasi prepevali. Okoli pol 12 so jih orožniki pozvali, naj gredo spat. Fantje niso ubogali in j* eden orožnikom ugovarjal in se prepiral z njimi. Sedaj pa je prejel od glavarstva kazenski nalog, s katerim je kaznovan po čl. 74 in 78 zakona od 19. VI. 1929 na 50 dinarjev. Vprašate, če je petje ponoči prepovedano, ali kaže vložiti pritožbo itd. — Petje ponoči, ko ljudje spe, se gotovo smatra za kaljenje nočnega miru, ki je prepovedano in kaznivo. Po čl. 74 zakona o notranji upravi sme obče upravno oblastvo (okrajno načelstvo) kaznovati v denarju od 10 do 500 Din radi nedostojnega vedenja ali ponašanja na javnih ali javnosti dostopnih krajih, če se krši javni red in mir, varnost, morala ali dostojnost ali če se povzroča javno pohujšanje. Člen 78 istega zakona pa določa med drugim, da mora vsakdo čuvati v službenem občevanju z organi državne in samoupravne uprave dostojnost in pozornost, ki ustreza njih javnemu položaju, sicer je lahko kaznovan z gori navedeno kaznijo. Iz teb predpisov vidite, da bo pritožba v gornjem slo-čaja težko kaj pomagala. V računan je službe pri železnici M. J. P. — Od avgusta 1917 do junija 1920 ste služiti pri železnici kot progovni delavec, nakar sta radi odslužitve kaderskega roka izstopili iz železniške službe. V februarju 1922 ste se ponovno vrnili r železniško službo in kot premogar služili do julija 1924, ko ste podali ostavko. Septembra 1917 ste dopolnili 18. leto starosti. Sedaj ste v državni službi ▼ svojstvu podpreglednika finančne kontrole. Vprašate, če kaže postopati in kako, da se vam prejšnja leta vra-čunajo. — Čas, ki ste ga prebili v službi železnice pred dovršenim 18. letom starosti, se vam pod nobenim pogojem ne more šteti ▼ čas za odmero pokojnine. Ostali čas železniške službe bi se vam mogel priznati za pokojnino le pod pogojem, da bi služili pri železnici v svojstvu uradnika, zvaoič-nika ali služitelja. Ker ste služili kot delavec, je po sedanjih zakonskih določbah tudi ta čas ne-všteven. Odbitki pri zgradarinL A. U. T. — Pri odmeri rgradarine se smejo odbiti od kosmate najemnine stroški za vzdrževanje, upravo in amortizacijo. Odbiti se pa ti stroški ne smejo do poljubne višine, ampak n. pr. v Ljubljani 20 odstotkov. Enak procent je določen za Belgrad, Zagreb in Novi Sad. V ostalih mestih, trgih, kopališčih in leto^ščih se sme odbiti 25 odstotkov, v vaseh pa 30 odstotkov. Davka prost dohodek. A. U. — Niste povedali, na kateri davek mislite, ko vprašujete, kakšna višina dohodka je davka prosta. Zdi se nam pa. da mislite na uslužbenski davek. Pri uslažbenskem davku je davka prost znesek 400 Din na mesec in za vsakega otroka po 100 Din, če dohodek ne presega 4000 Din na mesec. Če pa znaša dohodek preko 4000 Din na mesec, je prost^ davka samo polovica prej navedenega zneska. Na dohodek preko 6000 Din na mesec ali 1440 Din na teden ali 240 Din na dan, se ne dovoljuje noben odbitek. Če pa ima kdo več služb, se vpošteva odbitek samo pri dohodku iz onega davku zavezanega službenega razmerja. ki donaša največji dohodek, Ti odbitki so pa dopustni le pri službenih prejemkih, ki se ponavljajo na mesec, na teden ali dan. Če imate dohodke iz nesamostalnega dela in poklica mož in žena, se prizna odbitek za otroke samo pri očetovem dohodku. Sprememba odobrenega stavbnega načrta. — F. F. D. Če ste zidali po spremenjenem stavbnem načrtu, bi si morali izposlovati od županstva odobritev spremembe. Tedaj bi bil lahko sosed stavil svoje ugovore. Ker jih pa ni mogel staviti, lahko nastopi s tožbo, ako spremembe na stavbi na katerikoli način posegajo v njegovo lastninsko pravico in ga motijo pri izvrševanju iste. Ker niste povedali, iz katerih razlogov zahteva sosed odstranitev verande — morda sega r njegov zračni prostor — ni mogoče povedati, v koliko je njegova zahteva upravičena. Ograja na meji. F. F. — Na meji se sme postaviti ograja samo v sporazumu obeh mejašev. Če ni sporazuma, jo sme vsak postaviti samo na svojem svetu. Potrdilo o trajanja učenja. J. J. B. — Po desetih mesecih učenja vam je mojster umrl in sedaj nimate nobenega potrdila o učenju. Kako in kje ga dobiti? Ali se bo vštela ta doba, če nadaljujete učenje pri drugem mojstru? — Čc je mojster umrl, mora izdati potrdilo o učer.iu zadruga ali občina, pri kateri se je sklenila pogodba in se vpisala. To potrdilo vam je potrebno, ker ga boste morali predložiti, ko boste delali pomočniški izpit. Čas učenja pri mojstru, ki je umrl, se vračuna v predpisano dobo učenja. Če se po službodajalčevi smrti obrt nadaljuje in ima naslednik v obrtu učence, je dolžan predvsem nje obdržati na uku in skleniti novo pogodbo o nadaljevanju učenja, če to žele zastopniki učenca ali učenec sam. Če se je učno razmerje razvezalo predčasno brez učenčeve krivde, mora zadruga, pri kateri se je pogodba skle, nila in registrirala, skrbeti, da se učenje nadaljiljl pri drugem službodavcu. Z grad ari na od hiše, ki nič ne nosi. B. I. D. — Trgovec in gostilničar ima v drugem kraju hišo, ki je prazna in zaprta ter nima od nje nobenih dohodkov. Ali mu je davčna uprava upravičeno odmerila zgradarino od te hiše? — Po zakonu js hiša zavezana davka, čeprav sc ne uporablja. Zato je odmera zgradarine zakonita. Vojnica. V. B. — Štiri mesece ste služili v kadru, uato pa ste bili spoznani za stalno nesposobnega. Sedaj ste prejeli nalog za plačilo vojnice za 7 let za nazaj. Ali ste dolžni plačati? — Ker ste stalno nesposobni, ste zavezani plačevati vojnico do dovršenega 50. leta starosti. Vojnica zastara v petih letih, zato ne verjamemo, da se nalog glasi za sedem let nazaj. Stroiki bolnišnice osebe, ki je oproščena davkov. S. A. V. — Oseba, ki je oproščena plačevanja neposrednih davkov, ker ima devet otrok, zato še ni oproščena oskrbnih stroškov v državni bolnišnici, ker oskrbni stroški niso davki. Glede teh stroškov naj vloži prošnjo za znižanje ali oprostitev pri upravi bolnišnice. Izguba poti vsled neoporabljauja. J. S. — Vprašate, čez koliko časa izgubite pot po dvorišču soseda, ki vam brani tam hoditi, ako dalje časa niste hodili. — Ako vam je sosed branil hoditi po dvorišču in tri leta niste hodili, ste pravico poti izgubili. Če ste pa še celo sami izjavili, da ne marate več hoditi po sosedovem, pač nimate povoda se pritoževati, ako vam sosed sedaj zabranjuje hojo. Ureditev meje. R. V. S. — Na sodni dražbi ste kupili posestvo, ki že več let ni imelo pravega gospodarja, ker je bilo v zakupu. Sedaj se ne morete z mejaši sporazumeti glede meja. Predlagali ste, da bi vzeli zemljemerca, pa mejaš na to ne pristane. Lani ste se s sosedovim sinom pogodili glede meje, vendar on še ni gospodar, z njegovim očetom pa o tem niste govorili. Ali je dogovor veljaven? Ali je mogoče soseda prisiliti, da pride zemljeimerec odmerit mejo in na čegave stroške bi se to zgodilo? — Dogovor s sosedovim sinom ;e veljaven, ako je bil sin od očeta pooblaščen, da z vami sklene tak dogovor. Soseda ne morete prisiliti, da pristane na ureditev meje po zemljemercu. Pač pa lahko predlagate pri sodišču sodno obnovo mej. Sodišče bo nato pozvalo v nespornem postopanju vse mejaše in bo določilo meje, ako so res postale nepoznane in sporne, po zadnjem mirnem posestnem stanju. Ako ni mogoče tega določiti, mora sodišče sporni prostor razdeliti po pravičnem preudarku. Stroške morajo plačati sosedje po meri svojih mej. Predlagatelj mora plačati stroške postopanja, ako razprava pokaže, da ni bilo treba obnavljanja ali poprave mej, ker meja ni bila sporna ali ker je bila zadosti znana, ali ker so bili drugi mejaši zadovoljni, da se izvensodno uredi. Ako pa ima mejaš pri razpravi zastopnika, mora njegove stroške v vsakem slučaju plačati sam. Sorodstvo med občinskimi odborniki. K. F. — Zanima vas, če novi občinski zakon prepoveduje sorodstvo in svaštvo tudi med občinskimi odborniki, ki so imenovani. — Zakon o občinah je stopil t veljavo in ni dvoma, da veljajo njegove določbe za odbornike, ki sedaj vodijo občine. Dopnst. B. J. — Pri enem in istem podjetju ste bili uslužbeni 18 let kot delavec in to nepretrgoma in 10 let kot nastavljenec. Koliko dopusta vam pripada? — Za nižje pomožno osebje, vajence, pomočnike, rokodelske in tovarniške delavce novi obrtni zakon ne pozna nobenega plačanega dopusta, pač pa da predpisuje Ie za ono pomožno osebje, ki opravlja r trgovskih obrtih pretežno trgovinske ali višje netrgovinske ali pisarniške posle. Ti morajo dobiti po šestih mesecih službe vsaj 10 dni dopusta na leto, po 5 letih službe vsaj 2 tedna, po 10 letih 3 tedne, po 15 letih 4 tedne, po 25 Istih 5 tednov, CITATELJEM ZA NEDELJO Boleslav Prus: Prikazen Nekega zimskega večera okrog devete ure je sedel Čerski v svoji delavnici sklonjen nad mizo. Bila je velika soba z dvema oknoma. Tla je pokrivala čezinčez velika preproga. Ob eni steni je stala omara za knjige s tremi oddelki, ob drugi pa omara s kirurgičnim orodjem. Sredi delavnice, pod visečo svetilko, je bila miza, pri kateri je delal doktor. Jutri bo moral operirati hudo bulo na vratu, zato si danes prerisuje iz knjige ta del telesa, ki je nevaren za zdravnika in bolnika. Zdravnik je srednje rasti, odlikuje ga hladen mir. Znanci govore o njem, da ima kamenito vna-njost in jeklen pogled. Znan je kot najspretnejši kirurg v celi okolici. Človeku se zdi, da vidi prav v notranjost bolnega telesa in njegovi noči imajo, akoro bi dejal, čut, zato se mu še ni pripetila nobena posebna napaka pri operacijah. Prav posebna poteza njegovega značaja je neupogljiva volja. Bil je sin nekdaj imovite rodbine, a ko je bil oče izgubil imetje in umrl, si je že v petem razredu gimnazije pričel služiti trdi vsakdanji kruh ter preživljal ne samo sebe, ampak tudi svoio mater. S težkimi ovirami in zaprekami ie dovršil vseučilišče, bil nekaj let v tujini, ko pa se je vrnil v domovino, si je hitro pridobil sloves in prakso ter se oženil. Druga poteza znamenitega zdravnika je bil globoki pesimizem, katerega kali so pognale že v otro-ik:h letih. Očetov družabnik jih je spravil ob premoženje, očete pa v grob. Ko je prišla mati k ode ruhu, da bi si izprosila od njega vsaj nekaj denarja »a ».novo vzg-;o. ji je ztibnež odgovoril: »Kdor rima tolika da bi dokončal šole, naj se loli rokodelstva. Družba ne potrebuje napol učenih ljudi z ve iikimi zahtevami ampak dobrih rokodelcev.« Po tej oeorni zavruuv1 se je obrnila uboga mati po pomoč na svoje sorodnike in prijatelje. A vsi so odgovarjali enako, naj Karel ne misli na vedo, ampak na rokodelstvo. Tako ravnanje najbližjih, sicer prijaznih oseb, se je s krvavimi sledmi zarisalo v zdravnikovo dušo ln vplivalo na njegovo poznejše življenje. Nevo-Sčljivci so pripovedovali, du je zdravnik Cerski zato znamenit kirurg, ker je izbrisal iz svojega slovarja iiraz »sočutje«, kar je potrjeval večkrat ludi sam, rekoč: »Ako bi se vznemirjal nad vsako solzo, katero vidim, bi ne mogel biti ne kirurg, da. niti ne usmiljena sestra.« Kljub temu je bil zdravnik poštenjak. Ne samo to, da je zastonj zdravil reveže, njegova hiša je bila tudi znano središče, v katerem je iskalo podpore mnogo posameznikov in družin. Zn lo je skrbela njegova žena. Kadar je vprašal doktorja kak znanec,, kako Je mogoče njegovo veliko požrtvovalnost združiti s 5e-pavlmi atorizml, je odgovoril: »Človekoljubje Je stvar moje žene. Ona naj se ukvarja s tem, če jo veseli...« »Ne črnite se \endar. gospod doktor...« »jaz se nikakor ue črnim. Za dobrodelnost »voje žene se vendar ne zmenim, puSčam jo čisto v miru. Jaz samo gledam, da ne napravim kaj slabega: ne kradem, ne ubijam, po železnici se nikoli ne vozim brez voznega listka... To je vse, kar me veseli...« Zdravnik se je čudno ujemal s svojo delavni-eo, ki je imela mračno lice, kakor bi bil vsak izmed preiskanih bolnikov pustil v njej del svojih skrbi 'n nemira. II. Pravkar so zaškripala vrata in na preprogi se fe oglasilo šiunenje svilnatega krila. »Ali si ti, Zofka?« je vprašal zdravnik ter dvig-ail glavo. »K mami grem,« je dejala gospa, »pojdeva sku-oaj k Viktorju. Ali te motim?... Oprosti.« Objela ga je okrog vratu in poljubila na lice. V svoji beli obleki je bila videti kakor cvet ob sobi. Bila je visoka, živahna žena trdih, a lepih obrisov, katere je krasila izredna ljubeznivost. Mož, katerega je oboževala, sinček, za katerega je bila pripravljena žrtvovati življenje, in razni siromaki — to je bilo okrožje, v katerem je razvijala svojo delavnoet. »Kdaj prideš pome?« je rekla. »Morda pa sploh ne prideš, ker vidim, da delaš nekaj jako nujnega?... K Viktorju pride danes nekaj ljudi samo zato, da se seznanijo s teboj...« »Morda mislijo, da jih bom, ako se z njimi seznanim, operiral bolje in ceneje?...« >Ne govori tako, to ni lepo, Karel!... Ali pa želiš, da ostanem dom«, da boš potem prost?« »Le idi, dete moje, in dobro se zabavaj. Ako ne bo ovire, pridem pote okrog dvanajste.« »Dobro. Pojdi torej poljubit Kazimirčka, rad bi očki želel lahko noč.* Ta čas otrok še ne spi?« se je začudil zdravnik. »Takoj grem tja.« Žena ga je objela in rekla: »Da se kmalu vidiva ... Ostani z Bogom ..« »No, lo ni slaba protekcija ... « je zamrmral doktor. Ako me imaš količkaj rad. ne govori kaj takega, Karel!...« je vzkliknila žena. »VČasi govoriš, kakor bi dvomil...« »Nikakor bi ne bilo težko spraviti s sveta razne dvome!...« se je zasmejal zdravnik. Eno znamenje, en majhen dokaz bitja... Kai bi 10 škodilo Bogu? ...« Ah, ne govori tako!'...« ga je znova prekinila žena s čud no grozo. -»Znamenja božja so grozna in jih ni treba izzivati. .! »Idi, idi. dušica! - ji je segel doktor v besedo. >Pojdi in oddahni se do dobra od naš'h samostanskih dolgočasnosti...« Objel jo Je, jo spremil do vrat ler se vrnil k svoji mizi. Zopet je sklonil glavo n d risar'jo, a jo takoj zopet dvignil, ker ga je zmotil neki šum. Na dvorišču je padal sneg in sipal po oknu. Včasi se je zdelo, da mečejo razjasnjeni otroci pesek na okna, potem pa zoj>et, da nekdo trka na okno. kakor bi hotel poklicati zdravnika ali pa mu naznaniti, da pride sant k njemu. Zdravniku Se je zdelo, da vidi za tem snežnim šumenjem majhne rdeče prstke, ki bobnajo po šipah v oknu. Spomnil se je sinčka, se nasmehnil in šel Iz delavnice. V veliki sobi pri luči bledomodre svetilke je spal Mirko v beli posteljici, pri kateri je bdela izkušena pestunja. »Mirko je čakal atka in čakal.. sploh se ni pustil sleči In mi je še rekel, naj ga zbudim, nko bi zaspal...«; je šepetala vzgojiteljica. »Atku je hotel želeti lahko noč in mu pokazati novega možica, katerega mu je bila danes poslala babica... In rekel je, da mu da tega možica, ako bo atek hotel, češ da je najlepša igrača, kar jih je dobil Mirko... Njemu se zdi vsaka nova igrača najlepša...« Po teh besedah je vzgojiteljica odšla in doktor je zamišljen zrl na spečega sinka, »Kako čudno je z otroki!« si Je mislil zdravnik. -Ko je prišel ta revček na evet, je bil zelo ne-prikupen, tako da sem dvomil, ali ga bom kdaj vzljirtill..'.' Nito se je niald poplavil'In me začel' zanimati. Danes pa je lako lep kerubin, ta moj najdražji zaklad... Ni Čudo..,. Ima temne materine oči in njeno prisrčno smehljanje...« Zdravniku je prišlo na misel, da je lo dete edino bitje na svetu, katero ga jlubi brez sence egoizma. Kako se poslavlja od očeta, kadar odhajal... Kako prosi, da bi ga posadili na okno, da bi prej videl vračajofega se očeta!.. Kako hudo mu je bilo, ko je moral nekoč atek oditi za nekaj dni!... »Nikoli bi si ne bil mislil, da more otrok človeka tako osrečevati...« je zašepelal zelo ginjeni doktor. Med tem se mu je ustavil pogled na sliki, ki je visela nad Mirkovo posteljico. Bil je to babičin dar, krasen angleški bakrorez, ki je predstavljal Kristusa. Odrešenik je sedel na skali, obrasli s cveticami; za njim se je videlo v daljavi gorovje in ceste, njih začetek pa je zakrival Odrešenikov plašč. Kristusova glava je bila nenavadno krasna; imela je žalosten in velevajoč izraz, ki se je čudovito lepo Ujemal z vrsticami, ki jih je bila napisala na sliko babičina roka: »Ljubite svoje sovražnike... izkazujte dobrote tistim, ki vas sovražijo in preganjajo ...« »Čudne besede I«... je dejal doktor sam pri sebi. Izgovoriti jih je mogel samo la modrec, katerega oči gledajo drugačen svet, nego je naš svet... Kajti na tejji našem svetu bi bil f>ač čuden človek, o katerem, bi se izvedelo, da »ljubi sovražnike«! je dalje premišljal zdravnik. »V enem dnevu bi ne imel na sebi drugega kot srajco in v enem dnevu bi mu izsesali vso kri...« Joža Herfort: Sentimentalna romanca Na peščenih kraških tleh je ležal zaljubljen fant. Uri&i okrog njega so zeleneli. Bdeče, modre in bele rože so se skrivale med skalami in travo. Solnce je prijazno svetilo, ta ko toplo je bilo. In če je človeku toplo pri srcu — to je šele lepo! Vem, poznam tistega fanta, tako mi je enak, kot bi sebe gledal v zrcalu. Ne še boljši je. Miren, tih, globoke, pokojne, vendar ognja polne so njegove oči. Globoko govori, še globlje gleda. Svetlomodre, siv-kaele oči ima iu valovite pšenične lase. Lepe so njegove oči, Ce j>a se tisti mrzli, a obenem žgoči pogled vsesa v tvoje oči, se ti zamujejo tla pod nogami Ouo pomlad ga je minula resnost. Globina njegove duše je prešla v pojočo, razigrano plitvino. Ne, vsa globina je prišla v tesneč mladosti, v njegovi duši je zakijielo. Zakaj, čemu? Srečal je mladenko. Kaj bi vam jo oj>isoval, kaj bi jo vam predstavljal, s tem bi samo njeno dostojanstvo in lepoto ponižal, njeno mladostno cvetje senčil. Nič, prav nič vam ne povem o njej! Samo to, da so morda ludi njene rjavosivozelene oči dostikrat iskale mirnih pogledov niodiosivili ali sivorjavih oči. Kolebala je, kot na nestalni osi, ne vedoča, kam bo omahnila. Že se je odločila in potem je ležal zaljubljeni. fant na zelenečih gorskih tleh. Njegovo srce pa je >e vednu iskalo globine dekliške duše. " Nisem vam hotel tega povedati. Drugo senti-meutalnejšo zgodbico bi vam rad povedal. Prav iM* deklica je bila takrat zraven. Po trgu sem iskal tistih rdečih rož, strupenih a vendar zdravilnih, ki tako moi/o vplivajo na srce. Vendar nisem i*kal ljubezenskih rož, teh na trgu ne -dobiš. Mimo mene je prinesel kmet v nerodnem lesenem kur-niku ptiča, zu poldrugega goloba velikega, širokih kril in širokega rejia. Teme in hrbet je imel tein-norjav, prav tako krila in rep na zgornji strani. Prsi je imel umazano rumeno-bele, podolžno rjavo progaste. Noge je imel voščeno rumene, pa oborožene z ostrimi črnoeivimi kremplji. Kljun je bil oster, močan, zavit. Udaril je s krili po lesenih prečkah ječe: zableščala se je njih sjiodnju stran, helorjavo progasta. Oči so mu sovražno, jezno sijale v sivorjavi barvi. Ižanec izj>od Krima je prinesel na trg kanjo mladico. Vsi trije smo pričeli barantati zanjo ko za konja. Najmsled sem imel ptico v rokah. »In kaj boš z njo?« me je vprašala, pa me pogledala nekam izpod čela. »Ti si prosta, jaz sem prost, naj bo prosta še ona.« »Ne, sinček!« je pošejvetal, sklanjaje se čez j>o-steljico; »ne ljubi sovražnikov in ne delaj dobrega njim, ki te bodo sovražili. SIcer ne boš imel moči in srca za tiste, ki te imajo radi...« »Ne stori tega, sinček, ne, ne!«... Medtem se je oglasil v prvi sobi električni zvonec tako nenavadno, da je osupli doktor zapustil otroško ležišče ter se vrnil v delavnico. »Deset je skoro... Kaj 6e je neki zgodilo?«... je rekel sam pri sebi. (Nadaljevanje) A': . .v v V malem letovišču Rad imam taka mala letovišča! — Kakor mlad tlovek so, ki se začne zavedati svoje lepote, moči in veljave, pa ne ve, kam ž njimi; kakor mlada la-stavička, ki je spoznala po prvem j>oletu moč svojih kril. Niso dosihmal vedela, da so tudi ona lepa, mikavna in v ceni pri ljudeh V širšem svetu, pa se njih domači svet hudo zavzame, ko pride na kako predavanje ali članek o njih ali po kakem opreznem, poskusnem oglasu podjetnega gostilničarja naenkrat vanje celih pet avtomobilov I Vse je v njih še nedotaknjeno, naravno, prvotno, prav nič preračunjenega ali prirejenega. Taka, kakor so bila od nekdaj, se kažejo tujcu, brez priprav in poprav, češ: taka smo; če Smo ti všeč, ostani in bodi naš gost, če ne, pa pojdi, bomo ludi brez tebe prebili! Ni. še v njih posutih poti in stezic, ne modernih vil, panzij in hotelov, niti klopic, drevoredov in parkov. Hrib in gozd za vasjo I i odpira vse svoje skrite čare, svoje senčne loge in prisojne trate, svoje češnje, maline in borovnice, bistra rečica pod vasjo te vabi, da se v njenem teninozelenem tolmunoku pod belo skalo brez kopalnih kabin ohladiš od poletne vročine. Zato pa tudi še ni zdraviliških in kopaliških taks, saj prl-(ttdna lepota še ni poslala tujsko prometno blago. Po zvedavih pogledih prvih dni se nihče več ne zmeni za te, izvzemši morda uslužnega gostilničarja in zgovorne poslance, ki li posreduje stike • tistim svetom, ki si ca liotč zapustil za mesec dni. Tedaj se začutiš tu, ne glede na mičnost kraja, že zaradi te navidezne izločitve iz dosedanjih razmer, vsak dan svobodnejšega , in naposled osvobojenega, se zaveš, da si se korenito rešil mesta, njegovih sitnosti, družabnih ozirov in vezi in veš, da ue zagledaš, če pojde vse po 6reči, vsaj za mesec dni preljubih znancev in prijateljev, ki se tako radi pojavijo v priznanih letoviščih in te seveda, hočeš, nočeš, takoj požrtvovalno prevzamejo v svojo družbo, bodisi pri cvičku, plesu ali taroku, naprednejši pa z ljubeznivim povabilom, da nadaljuješ ž njiimi pred meseci za p očeti bridge. Sam si torej v tej vasici, ki se je tujsko prometni pokret še komaj loteva, z božjo naravo in z dobrimi, poštenimi, od *pokreta« še nedotaknjenimi ljudmi. 8 starim čebelarjem sediš pred njegovim ulnjnkom, gledaš, kako roje čebelice okoli panjev in njih z okorno roko, a s pristno šega-vostjo naslikanih končnic, ki ti kažejo Pegama In Lambergarja, mlin, v kalerega mečejo stare babe, da jih premelje v zala dekleta, se smeješ begu devet krojačev pred enim polžem itd. V snažnih, raasežnih »hišah«, katerih leseni stropniki izpričujejo častitljivo starost o številkah 18. ali celo 17. stolelja, zazreš v »kotu pisane na sleklu slikane podobe, ki jim ni jiara "niti v ljubljanskem narodnem muzeju, zapaziš v debele stene vzidane omarice ali •:morajne«. slaro peč z vollimi pečni-rami. z zapečkom za njo, žičkoni pred njo in. čelešnlkom nad njo. Tu, uro železniške ali avtobusne vožnje od polje še pravo življenje našiti dedov, leče, kakor bistra voda v rečici pod vasjo, neskaljeno še živa slovenska govorica. »Hitro gre življenje naprej, kakor voda v dotočec,« filozofira moj stari čebelar in doda, ko izve, da sem tudi jaz oženjen, šegavo in modro obenem: »Ja! zakon je lepa igrača, spred je ovca, zad pa kača.« V vasi imajo že električno strojno zadrugo. Ni pa v njej — hvala Bogu, ne gramofona, ne tovarn in delavnic, če izvzamem žago na rečici pod vasjo in vaškega kovača, starega dragonerja, ki je prišel izpod komande svojega feldvebelna za slalno pod komando sličnega oblastnika — svoje boljše polovice. V vasi tudi ni mesarja. Mleka, presnega masla, medu, rženega kruha, ocvirkov na ajdovih žgancih, jagod in maline dobiš vsak dan, kolikor te je volja. Gostilničar, ki sicer še ni jiostal hotelir, a že premišljuje, ali bi ne izpremenil slaro domače ime gostilne >Pri kremplju« v »Hotel Slernenice« (po vrhu nad vasjo) ali »hotel Belica« (po rečici pod vasjo), pa že ve, da so mestni ljudje vsi bolj »mesni« in ti svojo hrano, ki ne vsebuje mesa, zaračuna čuda |w> ceni. prav talco svoje snažne sobice, v katerih pa še ni tekoče vode niti zvonil, a za to točno po predpisih prepoved: Ne preklinjajte, ne pljuvajte nn tla I Ne da .bi prav vedel, se pri tej hrani in v tej priprostosti življenja okrepiš telesno, v miru in svobodnem gibanju duševno, ob nizkih cenah pa flnanclelno. Ni slučaj, da so letos mala, mlada letovišča mnogo bolj obiskana ko druga Ce bodo znala ohranili svoje [losebnosti in prednosti. /Jasli svojo prvotnost in zmerne cene, jih čaku še lejia pri-hodnjost. Ptico sem vrgel v zrak, ženske so zavreščale, kanja pa je splavala. V solne u se je zasvetila svetlejša spodnja stran, s počasnimi, mirnimi zamahi velikih kril je splavala v višino in zavila fez Grad proti rodnemu Krimu. Poslej sva bila s to deklico boljša prijatelja. Boljša prijatelja iu večkrat sem mislil nanjo. Žensko prijateljstvo, katero nenadoma preneha in 9e prične ljubezen, žensko prijateljstvo, kateremu ne veš postaviti rnejel Vem, da je bilo z menoj prav tako, kot z onim mojim zaljubljenim fantom, ki je ležal na kraški poljani iu zrl v modri nebesni strop. V vročini pasjih dni sem se ono leto potil po pograjskih hostah, ona je letovala v Kranjski gori. V hladnih večerih in rosnih jutrih sem čakal srnjaka, vendar ga nisem pr &akal. Obdolžil sem ga, da je šel vasovat v Kranjsko goro, morda pa je šel k Sveti Katarini prosit zu pamet. Drugovale so mi kanje. Gnezdo se je speljalo. Gnezdile so bile v gošči, poznal sem jih že, ko so bile še majhne, belo puhaste. (Pet jih je bilo, ki so se zdaj vozile v razpaljenem zraku nad raztrganimi pograjskimi graj>ami. V jutru, vedno je bilo že po lovu, so šle visoko, visoko v zrak. Skoro kot drobne točke so bile. krožile so. krožile, zamahnile s krili komaj parkrat na minuto. Kako lepe so se mi zdele. Kako lepo so me raz,položile. Spomnil sem se na rdeče rože, ki sent jih iskal po Ijubljnskem trgu, na dek-liča in na tisto kanjo, ki sem jo takrat 6svobodil. Čudovite ptice so kanje, ločijo, krožijo skoro vedno okrog ene same točke, prav tako, kot sem se jaz sukal z mislimi okrog ene same točke. Tedaj, ono leto sem kanjam odpustil vse. Nisem videl mladih zajčkov, ki so jih odnašale, nisem videl jerebic, ki so umirale v njihovih krempljih. Vedel sem, zakaj sem to napravil. Če bi jvovedal dekletu, da sem ustrelil kanjo, ptico, ki sem ji sam dal prostost, bi bilo žalostno. Tega bi mi morda ne povedala, toda njeni očki bi bili žalostni. še dve zgodbioi vam bom povedal o kanji. Ena je zabavna, druga pa spel sentimentalna. To zabavno vam povem zalo, da mi ne boste rekli, da sem preveč zaljubljen. Korlek in Viktor sta imela mlado kanjo. Prav-zaprav nista bila prvotna lastnika onadva. Kanjo sla ujela na velikih Marmoutovih orehih ob Ljubljanici. Kako, kaj in kduj sta jo ujela ne vem, vem pa, da sta jo. Potem sta jo imela zaprto na pustem prostornem dvorišču. Tja so včasih zašli redki študentje, semintja med njimi slar profesor, ki ga je bila sama poosebljena pozabljivost. Velik klobuk je nosil, zeleno suknjo je imel, ki je bila nekdaj črna. Ogromne, čolnom podobne čevlje, ovratnik do ušes, na njem pa neizbežnega metuljčka. Kljukasto zakrivljen nos je imel in kot kak strojevodja sive oči. Ce je zavpil ali če se je zasmejal, je jiokazal svoje plankasle rumene zobe. Korlek in njegov drug sla bila falota, milo povedano. Kanjo sta naučila, bolje izučila tako, da se ji razen njiju ni smel nihče približati bolj kot na dober seženj. Stari profesor, s kljukastim nosom ju je ojiazoval s kanjo vred. To, da mora bili umetnost, žival tako naučiti in ji vcepiti nekak pojeui kulture. Pozneje se mi je zdelo, da ga je* kanja razumela in se mu bolela maščevati. Končno ga je prav dobro izplačala. Neko jiopoldne jo jc prišel obiskat. Sedela je na prečki in ga opazovala z lokavimi sivimi očmi. Profesor se je pripognil. pomaknil širokokrajni klobuk na teme in jo zadovoljno opazoval. Po bliskovo se je obrnila, dvignila rep in zelena suknja gospoda profesorja je bilo belo izbrizgana. Po slari navadi je vzel iz žepa robec, ga oslinil iu si pričel temeljilo drgniti snk-njo. Potem je porini Iklobuk na oči, jezno povedal kanji, da to ni kulturno in odšel s trdimi ko raki za vedno od nje. Ta je vesela, sedaj še sentimentalno. Z dekletom sva šla na sprehod. Vreme je bilo pusto, neprijazno, vendar tega nisva občutila, ker nisva polagala na lo važnosti. Pravzaprav nisva takrat j>olagala važnosti na nobeno stvar. Taka je pač mladost, sebe vidi in nič drugega. Tiho sva stopala, mislim, da sva bila (poglobljena drug v drugega. Morda sem se tedaj motil, vsaj ne vem. To j>a dobro vem, da mi je dejala, ko sva zapazila samotno kanjo, sedečo na drevesu ob vodi. »Glej, ta je pa brez para.« Prav ta beseda veliko pove. Prihodnjo pomlad sem se sprehajal prav ob tisti vodi. Mladi, življenju polni pari so se ob njej sprehajali. Pomlad je razgibala vse. Ko sem pa šel mimo dveh zaljubljencev, je ona tiho, vendar dovolj glasno dejala: »Glej, ta je pa brez para.« Kakor sem bil vesel z deklico, tako sem postal ob teh besedah žalosten, tako bridko mi je postalo sredi cvetja in 9olnca. Tisto poletje za sentimentalno pomladjo so mi vriskali škrjančki tako živo in veselo, mi je žuborela voda tako vzpodbujajoče, živo, sveže. V vsakem škrjancu sem videl sebe, ob vsaki pesmi je pela moja duša, postal sem spet sentimentalen zaradi one deklice. BANKA BARUCH 15. RUE LAFAYETTE PARIŠ Telef.: Trinitč 81-74 — Telef.: Trinitž 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 22 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljSem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. PoStni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064-64 Bruxeles. FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš, HOLANDIJA: No. 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG: No. 5967 Lusembourg. Na zahtevo polijemo brezplačno naSe čekovne nakainice. R. C. Reade: Zeleni pekel Averčenko: Kateri kraji na svetu so najstrašnejši? Ali neplodne ledene puščave antarktika? Ali pesek Sahare in Gobi? Ali močvirja, polna malarije, ob Gornjem Kongu? Julian Duguid, angleški raziskovalec, pozna druge kraje kot najstrašnejše, džunglo v Južni Ameriki. Imenuje jo »Zeleni pekel« zaradi nepopisnega trpljenja, ki ga je prestajal v njej in pa ker ima barvo bakra, ki ga je žveplena kislina razjedla v zeleno peno. »Tisto velikansko in strašno, kar sem imenoval »Zeleni pekel« v svoji knjigi z enakim imenom,« pravi, »je južnoameriški pragozd, ki ima obliko človeškega telesa in se tako neizmerno razprostira, da te neskončne razsežnosti ne moremo dojeti. Njegov trup se razprostira čez Brazilijo, Paraguay in Vzhodno Bolivijo: pleča mu segajo v Ecuadorju in Pernarabucu v dvoje morij, vrat mu ie pa stisnjen v Srednjo Ameriko.« O tem Zelenem peklu, ki je poln strupenih kač in žuželk, plazečih se martinčkov, prežečih tigrov, smrtonosnih orhidej in rastlin ovijalk, v či-jih zankah se lahko zadaviš, poln vampirjev, ki ti sesajo kri, muh ihenni, čijih pik razjeda kakor vitriol, poln smrtonosnega kuživa in zraka, nasičenega z mrzlico, vod, v katerih mrgole požrešni krokodili in ribe piramhe, ki te s svojimi ostrimi zobmi raormesarijo kakor stroj za faširanje mesa — o tem Zelenem peklu je spisal pravo himno strahot. Duguid ej šel navzgor po reki Paraguay in zahodno v Bolivijo skozi pragozd, ki ga beli človek še ni bil prodrl od časov španskih konkvistador-jev. Nobeden tistih, ki romajo skozi pragozd, ne mde džungelski bolezni. »Na severu je ta džungla grozna, neprodorna, v mrzlico prepojena goščava, v katere vrhovih se v vročini svetlika kakor steklena megla .To je zli, močviren kraj, kužen kakor topla gnoječa se rana, senčen, hladen, zelen kraj, kjer sc v soncu nič ne gane, in ki dela vtis lepote in varnosti, katera ie že marsikaterega novinca zvabila v smrt. Ta pragozd in njegovo sovražno žuljavo moč, ki se skriva pod mirno zunanjostjo, sem spoznaval v teku tedmih mesecev.« John Masefield omenja v svoji noveli »Odtaa« popotnika, ki se je izgubil v tej nevarni džungli. Tudi on pripoveduje o enakih strahotah, o hripa-vem kašljanju krokodilov, kriku jaguarja, južnoameriškega tigra, močvirij z ogromnimi rastlinami, ki se kakor kače vozljajo in zapletajo med seboj. Pripoveduje, kako kričijo in vpijejo nešteti eksotični tiči, ki si delajo gnezda za noč, kako oglu-Suioče rožljajo velikanski hrošči po drevesih, kako kričijo netopirji za veščami, kako milijoni žuželk stokajo, ko iščejo krvi in kako se ob solnč-nem zahodu na mah stemni. Za grozotami noči pride čudo zore, ki ne prihaja počasi, v odtenkih biserne matice, kakor v severnih podnebjih, ampak kar na mah potopi vrhove dreves v škrlatast plamen. Ena od mnogih nevarnosti tega pragozda je tarantula, pajek izredne vrste. Tem bolj nevaren lir, ker sc ti v temi lahko vidi kakor mačica. Neko noč, ko je šel Duguid s tovariši, med katerimi sta bila mož od filmskega podjetja in zastopnik menažerije, je videl na stezi okroglo stvar s črnim kožuhom. Mislili so, da je to mačica. »Muc, muc,« jo je poklical Duguid in jo ravno hotel pobožati, ko se je še v pravem času umaknil. »Mala črna kepa se je silno zgrozila, se naenkrat zvrnila nazaj na noge in dvignila dve dolgi kosmati tipalnici, ki sta se ji pred obrazom počasi in mesmerično gibali sem in tja. To je bila taran-tula. Videli smo jo v vsej njeni ogromnosti m po-iastnosti. Osem nog, ki so bile različne dolžine, pokrite z dolgo resato dlako, je nosilo ogabno, mastno vrečo. Dvoje grdih oči sta buljili nad telesom, kakor bi gledali s stražnega stolpa. Pošast je sedela na štirih nogah, ostale štiri so pa po zraku tipale in se zibale sem in tja. In vendar tega pošastnega pajka lahko usmrti majhna osa. Ta žuželka se ponovno zakadi vanj in ga vsakikrat piči, dokler ne pogine. Potem pokliče še druge ose k pojedini. Kdor tava po džungli, mora v gotovih delih biti pripravljen, da bo hodil od zore do noči v oblakih čebel, ki pa ne pikajo. Nimajo žela. To so potne čebele, ki si v pasovih, kjer ni vode, gase žejo s človeškim potom. Bolj kakor teh čebel se človek, ki zaide v pragozd, boji vampirjev. Vampir ima navado, da svoji žrtvi, med tem ko spi, sesa kri. Človek se ga lahko obrani, mezgi in konji, ki nosijo prtljago, se ga pa ne morejo. »Vode! Vode!« neprestano kličejo izčrpani popotniki »Zelenega pekla«. »Kadar smo si zvečer pripravljali obed, nismo nikdar vedeli, ali bomo dobili vode. Koprneče smo opazovali, kam lete velikanski modri in rumeni mekoji, južnoameriške papige, vodo pit v tisti zeleni samoti. Kakšenkrat nam je mezeg našel vodo. Neko noč smo prišli do struge, ki je bila suha kakor poper. Spustili smo mezga in šel je po strugi, pokriti s kamenčki, da bi našel kakšno vlažno luknio v bregu, ki ga solnce ni doseglo.« Da bi stopili v žuboreči potok, je bilo nevarno. V taki vodi se celo v srcu pragozda rade drže nevarne požrešne piranhe, majhne ribe, ki imajo zobe kakor žaga, in ki požro človeka kakor morski som. Okoli najmanjše kaplje krvi se zbirajo kakor muhe okoli medu. Roj teh rib lahko v nekaj minutah od znotraj požre krokodila, ki so mu odrezali rep, tako da ostane samo še prazna usnjata vreča. »Če hodiš skozi to džunglo, ti je, kakor bi sanjal strašne sanje. Popotnik čuti kakor bi hodil skozi kolobarje velikanskega udava (boe). Visoke zelene stene so nas obdajale in zatem-nevale svetlobo. Džungla je izdihavala duh po ples-nobi. Ta duh je nekaj posebnega. Tropični parasiti so se stegovali dol z drevesa, dočim so se nas dotikale orhideje, rastline ovijalke in kakteje, ko smo šli mimo. V tem pragozdu rabiš meč namesto popotne palice. Goste mreže ovijalk te kakor trda lesena pajčevina ovirajo, da ne moreš naprej. Te moraš vse presekati. Zato se ti roke utrudijo prav tako kakor noge. A vendar se nihče ne obotavlja v tej džungli, kjer neprestano kaj straši. Popotnik rine naprej z divjo besnostjo, kakor bi v sanjah hotel uiti nečemu groznemu ali pa tigru, ki preži nanj. Največje in edino veselje, ki ga moreš doživeti v tem strašnem pragozdu, je zadoščenje, da si mu utekel.« Ne da se popisati, kar je čutil Julian Duguid, ko je splezal na Ande m z njih gledal največjo džunglo sveta, kakor jo vidijo kondorji ah aviatikf, kot zeleno preprogo smrti, ki je razprostrta pod belimi oblaki. »Ko smo bili štiri tisoč čevljev visoko tam, kjer neha flora in smo se oddehnili, kakor se oddahnejo potapljalci, kadar pridejo na površje vode, smo bili veseli, da smo se rešili »Zelenega pekla«. Šest napornih mesecev smo orali čez hribe in goščave pragozda. Naša pljuča so se privadila sopari in pa ozračju trohnobe in gnitja, naše oči pa so se skoraj odvadile pojmu prostora. Milja za miljo negibljive zelene tkanine se je gubila v horizont.« T. K. preiskava France k s Prlekiie ma guč »TI. ali si ie čfije najnoveao novico?« me je pita margečki Južek, dere sen stopa skoz dveri v jegovo kučo. Ne sen moga drgači napraviti, kak da sen ga ša še na dumi poiska, ker mi je zodjokrot teko lepega zna povedati od Kujic. Misla si sen, ka bon še kaj več od jega zveda. »Ka pn bi se zna vi takšoga zgodilo? No, p« malo al lehko mislim: najbrž boš moga iti na rest, či ai bo prle na gerihti. Za kak dugo pa so te prtom*?« >Eh, kaj še. Sč še za drttge lidi nema jo plača, ki so bole potrebni sedeja kak pa jas. Ampak to sen ti štej« povedati, ka je gospodarska kuferenca v Lomdoni včera mrla. Vujtro bo sprevod, in jo bodo slovesno pokopali. IPoglčdni cajtinge. či ne vorjeS! TO stoji Srno na belem.« Skoča sen kviški takak da bi me buha pičila, si hitro natekna na nos dvojne očoli, ka ja ne bi kaj naopak vida, in zgrabe za cajtinge. V noglici SALDA-KONTE STRACE JOURNALE 60LSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD KODI PO IZBBDNO OBODNIH OENAB KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBEJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULIOA 0 It VA DSTROPJF sen prčštja mrtvaško naznanilo, ki so ga vOn dali jeni sorodniki in znonci. Potli pa sen na dugo im štiroko razlaga Južeki, kon sen ba prafzapraf na-mčjend iti. Zaj pa je fse moje plone zlodi vzeja. »Jas sen se že tak dugo boja, ka de se tak zgodilo. Veš, či okoli kakšnega betežnika teko ,>a-darov hodi, te more nazodje hin biti. In keko lih je vročilo toto bogo kuferenco. Z fseh držo v so prišli padari vktip. Eden je reka, da ji to tali, drugi jo zna vi kaj driigega najša. Čfldno, da še je sploh tak dugo živela«, je razlaga margečki Južek. »Tak je te ali najč jeseni ne mogla fčakati. Sirota boga!« sen jas zdehna in dja cajtinge na mizo. »Paj ti, na kormine pa bi se še fseeno ti lehko pela, či maš že ednok korto do Londona«, me je nagučova Južek. »Eh, piistva jo zaj na miri. Naj v miri počiva pa električna ltič ji naj sveti. Se je ne mela nič dobrega na totem pttklaven sveti. Mojo korto pa bon jas še že poniica. Bon se pač tak dugo okoli voza, dokič de valola.« Med ten cajton je prnesla Ajčika na mizo en liter kujičana in nama natočila glaže. S peči pa je vzela en velki talčr in postorila pred me in Ju-žeka en velki svinski hrtolec. Dere sva se malo odteščila, me pita črez en cajt Južek: »No, kak se ti Kujice dopodnejo?« »Veš, fsega človik nemre naednok viditi. To si že more več cajta vzeti. Teko pa lehko rečen: najbole fajn je tisti jorek po sredi ceste. Tudi tisti žrebec tan na tisti kuči fajn gor paše. Samo tista kuča, ge je veter notri zaprt, se mi zdi premala. Drgači pa fsa čost Kujičanom! Jas bon drugo leto priša sen na letovišče pa si bon pri Tatenbahi kvanter gor vzeja. Škoda, da je za letos že pre-keeno.« Z Južekom sva še gučala o ten pa o oven. Dere sva se fse spogučala, pa sen jas stana in vzeja svoj kufer, da bi ša znavi na panhof in se odpela dale. Južek je ša z menoj. »Kam pa se zaj nameniš pelati?« me je pita Južek, dere sva bla že bltizi panhofa. »Paj tega še zaj son ne ven. Najbrž bon ša domo v Prlekijo gledat, či me ge nticajo. Znobiti pa de znavi ge indi zame sila grotala. Boš že čree štirnajst dni s cajting zveda, kon me je nevola odnesla.« Med ten sva prišla do cuga. Segna sen Južeki v roko in stopa na cug. Cug je trikrat za f Očka pn me odpela is Kujic. Kon me je odpela, to pa bote drugič zvedli. Ivan Vasiljevič Sicilistov se je oprl na roko in prisluhnil. »To zadeva nast, je rekel svoji ženi, kd se je radi utrujenosti borila s spancem. »Vendar že! Pojdi, odpri jim vrata! Dež jih je premočil, — nič kaj prijetno ni stati na cesti.« Sicilistov je skočil pokonci in je stekel urno napol oblečen v prednjo sobo. Odprl je vrata in pogledal po stopnicah. Na obrazu mu je zaigral prijazen smehljaj. >lPričakoval sem gospodo že snoči... Me veseli .. zelo me veseli... Prosim, stopite v naše skromno domovanje!...« Orožniškemu častniku, ki je stopil naprej, se je čitala na obrazu zadrega. »Oprostite. Zdi se, da nas niste razumeli. Imamo nalog, da pričnemo pri vas s hišno preiskavo.« Gospodar se je vedro nasmejal in je moral celo zakašljati.. . >Ha, ha. ha .. Ne morem si vendar misliti, da ste prišli zato, da bova igrala eno partijo prč-ferance I« Veselo je potrepljal prišleca po ramenu. Dovolite plašč! Nagajal vam bo... Oj, kako moker je plašč! Zdaj vam moram malo posvetiti... Pozor, tu je stopnišče!« Orožniški častnik je neodločno pogledal pristava ... Stotnik je dejal nato: »Dovolite, da začnemo? Tu je povelje!« »Toda, toda ... Ne mislite na to... Z dežja, z mokrimi nogami, naravnost na delo, tu lahko nastane kak prehlad ... Povelje pa lahko podarite svoji babici! Ali ne more spodoben človek drugemu spodobnemu človeku verovati brez »povelja«? Prosim, sedite, gospoda moja! Oprostite, kakšno je Vaše cenjeno ime?« Častnik je skomizgnil z rameni, pogledal pristava in hladno dejal: »Ker imam služben nalog, da naredim preiskavo ..« Gospodar je odkimal. »Vem ... vem... Oj, ti moj Bog... Ali nam bo hišna preiskava ušla? Ali ne razumem tega? Zakaj bi se drug drugega sramovali? Ali ni tako, spoštovani Nikodim Nikanerovič? Saj se tako pišete? Ha, ha, ha!II Odkod vem to? Nikoli ne boste tega izvedeli? Čital sem vaše ime na ščitu vaše čepice ... Aha, aha ... torej! Lizočka 1 Tu je moja žena, dražestna dama... Dovolite, da Vam jo predstavim! Lizočka, daj častnikom kaj piti, da se bodo malo ugreli... Ne, ne ... Ne smete se branita, sicer bom užaljen ...« Iz sosednje sobe je stopila krasna, mlada žena. Lizočka si je v naglici popravila prelepe lase in dejala ter pomežiknila z zaspanimi očmi: »Gospoda lahko odbijete, a dame nikakor ... Tako ne ravna kavalir ...« Mož je začel predstavljati: »Moja žena — Jelizaveta Grigorjevna — Nikodim Nikanerovič orožniški stotnik. »Gospod pristav ... Pardon, nič kaj nisem vesel.. .< Pristav je bil ob prihodu lepe žene ves v zadregi, skočil je pokonci, trčil z ostrogami in se glasno predstavil: (Pristav Krutilov... Vale-rijan Petrovič...« »Valerijan... Kaj še poveste! Eden mojih sinov se imenuje Valja/... Lukerja! Lukerja!« Kuharici, ki je vstopila, je ukazal: »Vodi stražnica v kuhinjo! Segrej čaj, priskrbi klobas, kumaric... Vodke je dovolj doma ... Skratka: zaposli ga... Jaz pa prevzamem gospode častnike...« Nasmehnila se je priatavu, ki jo je začudeno pogledal in je stekla urno in koketno iz sobe... Začudeni orožniški častnik je odprl usta in začel: Oprostite toda...« Za vrati je bilo slišati ropot, otroške glasove, in v sobo sta planila dva dečka — krasotca, v starosti pet do šest led ... »Hišna preiskava! Pri nas je hišna preiskava!« sta pela po taktu, pri tem pa skakljala in bila taiko vesela, kakor da so jima prinesli čokolade ali peciva. Eden dečkov, kd je bil bosonog, je skočil k častniku in ga je prijel za roko: • »Servusl Ujčkaj me na kolenih! Daj hop, hop, konjič pa v galop!« Oče je nejevoljno zmajal z glavo: »Oprostite, prosim ... Tako so razvadi!! otroke v Odesi. Hišne preiskave so »e vršile pri meni dvakrat na teden I Za dečka je ai hiio večje zabave. Bila sta prijatelja z vsemi policijskimi častniki. Prinašali so jima čokolade, sladkorja ...« Ker je stotnik videl, da se deček bliža njegovim rdečim brkom, se je nagnil k otroku in ga poljubil... Drugi deček je sedel pristavu na kolenih, gledal njegove epolete in vprašal: »Koliko zvezd imaš? Ali smem potegniti ven tvojo sabljo? V Odesi sem vsem pristavom potegnil meč iz nožnice. Pri moji veril« Mati je stopila v sobo s pladnjem, na katerem so se lesketali različni likerji in vodka. Dejala je otrokoma z ostrim, ukazujočim glasom: »Kolikokrat sem vama že rekla, da je preklinjanje grda navada! Ne dasta Vam miru... Pusti ju vendar s kolen ..:« »Saj to ni nič, milosti va! Kako ti je ime?« »Mitja — in ti?« Pristav se je smejal in dejal: »Valja! Torej bova prijatelja?« ' Mati se je smehljala gostom, jim nalivala žganja, porivala prednje dozo s kaviarjem in dejala: »Izvolite, prosim I Nikar se ne sramujte! Jejte, pijte. . da se ugrejete... Ko bi vedeli, kako hudo nam je, da ste morali radi nas v burji in dežja z doma I« »Valja, daj mi kaviarja!«, je kliknil Mitja in cukal pristava za gumb. Stražnik Šarlamov je med tem sedel v kuhinji, si omočil sredinec, nato je vrgel na mizo karto in dejal ter udaril s pestjo po mizi: »Tako bomo pahnili vašega kralja ... Sedaj so vsi ljudje enaki.. Sedaj je vratar isto kot princ.. in Vi Lukerja Abramovna kot kaka kuharica. Ha, hal« Skromna Lukerja se je smehljala. ;x>lnila čaše z vodko in dejala: »Kaj boste še vse povedali, vi nagajivec! Da, ne pravijo zaman: novi režim!« Sah Središče jugoslovanskih šahovskih dogodkov je sedaj Sombor. Tam se vrši nacionalni amaterski turnir, katerega potek je zelo napet, ker se bori več enakovrednih moči. Posebno važna pa je bila za ves naš šah redna skupščina Jugoslovanske šahovske zveze, ki se je vršila zadnjo nedeljo v Somboru pod predsedstvom g. dr. Nikole Konjoviča. Skupščina je bila dobro obiskana in je razpravljala o vseh aktualnih jugoslovanskih šahovskih vprašanjih. Izvoljen je bil močan nov odbor, od katerega naj imenujemo predsednika g dr. Želimira Mažuraniča, ministra n. r., podpredsednike gg. dr. Konjoviča, dr. Cvijanoviča in šahovskega mojstra Vladimirja Vukoviča, od glavnega odbora pa g. dr. Antona Bajca, ki zastopa Ljubljanski šahovski klub. V odboru so med drugimi tudi šahovski mojster dr. Drezga in zelo agilni tajnik Mirko Magdič iz Zagreba. Odbor je dobro sestavljen in smemo pričakovati, da bo zveza začela s še intenzivnejšim delovanjem. — Iz turnirja za prvenstvo Češkoslovaške prinašamo danes naslednjo partijo, ki je bila igrana v prvem kolu in jo je dobil Pokorny proti Ope-čenskemu. Pokorny je začel dobro in je prišel po prvih kolih v vodstvo pred favoritom Flohrom. TramsKi gambit Opečensky : Pokornf 1. d2—d4, Sg8—f6; 2. c2—c4, e7—e6; 3. Sgl —f3, d7—d5; 4. Sbl—c3, c7—c6; 5. e2—e3, Sb8— d7; 6. Lfl—d3, d5Xc4; 7. Ld3Xc4, b7—b5 (Črni išče v tej varijanti z energično akcijo na damskem krilu oprostitev in protiigro.) 8. Lc3—d3, b6—b4 (Tako je začel igrati Canal, ki je mnenja, da črnemu ni treba z a6 izgubljati tempa, kot se je do sedaj običajno igralo). 9. Sc3—a4 (Beli skuša črnemu otežkočiti izvedbo poteze c5, kar bi dosegel tudi s Se4). 9. .., c6—c5 (Črnemu se mudi. Previdneje je preje razviti kraljevo krilo, ker beli črnemu radi oslabitve polja b5 lahko nagaja). 10. b2—b3, Lc8—b7 (Boljše bi bilo preje vzeti na d4). 11. Lcl—b2, c5Xd4; 12. Lb2Xd4, Dd8— b8 (Interesantna poteza. Črni hoče imeti kontrolo čez točko e5). 13. Tal—cl, Lf8—d6 (Napaka bi bila poteza e6—e5, ker bi beli lovec odločilno posegel na diagonali a4—e8). 14. Ld4Xf6, Sd7Xf6; 15. Ld3 —b5+, Ke8—e7 (To so posledice prenagljenja v 9. potezi). 16. Sfi—d4! (Grozi z Sc6+ dobiti kvaliteto), Th8—c8l (Sedaj bi sledilo na Sc6 j-?) t.X c6 in na LXc6 Dc7!) 17. Lb5—c6, Ke7—f8; 18. Ddl—f3, Lb7Xc6! (Na e5? bi igral beli mirno 0—0). 19. TclXc6 (Slabo bi bilo SXc6 radi Db5l), e6—e5! 20. Sd4—f5, e5—e4! 21. Tc6Xc8 + , Db8 Xe8 (Črni je uspešno odbil belega v obrambo). 22. Df3—dl (Edinol), Ld6—e5 (Skakač a4 igra sedaj zelo žalostno vlogo). 23. Sf5—d4, Le5Xd4; 24. DdlXd4?, Dc8—cl + ; 25. Dd4—dl, Ta8—c8; 26. O-O, DclXdl; 27. TflXdl, Tc&—c2; 28. h2 —h3 (Po Tal bi bila bela igra popolnoma pasivna). Tc2Xa2 (Ke7 je bilo mnogo močnejše nadaljevanje). 29. Tdl—d4 (Bolje Td8+ in Ta8), a7—a5; 30. Td4—d8+, Kf8—e7; 31. Td8—a8, Ta2—a3; 32. Sa4—c5, Ke7—d6; 33. Ta8Xa5, Kd6—c6! (Grozi Kb6! TXa3 ne gre, ker bi a pešec ušel na prvo vrsto). 34. Sc5—a4, Ta3Xb3 (Črni je dobil pešca, ki na interesanten način odloči igro). 35. Ta5— c5+, Kc6—d6; 36. TcS—c4, Sf6—d5f 37. Tc4X e4, Sd5—c3; 38. Sa4Xc3, b4Xc3 (Ta pešec hitro odloči). 39. Te4—c4, Kd6—d5; 40. Tc4—c7, Kd5 —e4! 41. Kgl—fl, Ke4—d3; 42. Tc7—d7+, Kd3 —c2; 43. Kfl—e2, Kc2—bi; 44. Td7Xf7, c3—c2; 45. Tf7—c7, c2—cl; 46. Tc7Xcl + , KblXcl; 47. e3—e4, Kcl—c2; 48. e4—e5, Kc2—c3 in beli se je vdal. * Problem štev. 30. A. C. Challenger Črni: Ke5, Tdl, Lfl, Sel, h6; P: d2, f2, f3, f7 (9 fig.) B B 111 i (p ž §§J i Hi mm i a « b c d e f g h Beli: Kh2, Dc6, Ld8, Sd6; P: e2, f6, h3, h4 (8 fig.) — Mat v treh potezah. * Rešitev problema št. 29. : 1. Ld4. ■ ■ ■ ■ ■ ■ S ■ Najstarejše, najsolidnejše podjetje: C. PICKEt tovarna cementnih izdelkov, d. z o. z. nudi po konkurenčnih cenah: betonske cevi, stopnice, raznovrsten umetni kamen za tlak, cement, apno, kameninaste cevi, ploščice za oblaganje sten, strešno lepenko, izolacijske plošče, asfalt i. t. d. — Le prvovrstno in najboljše blago! Tovarna: MARIBOR, Koroščeva ulica št. 39 — Vrbanova nlicn St. fiO ■ ■ Kaotične posledice žitnega protehdonizma Pred žitno konferenco Jutri se zopet sestane svetovna žitna konferenca. Sklicana je pod okriljem svetovne gospodarske konference v Londonu. Udeležilo se je bo okoli 30 držav. Kakor poročajo, so štiri velike države, ki so sume izvoznice /.ita, že pristale na odpravo zadevnih carin. Poleg tega so so že obvezale, da bodo zmanjšale zasejano ploskvo v dveh letih za 15%. Amerika je po svojem delegatu že izjavila, da je pripravljena pristati na vsako zmanjšanje setve. Konferenca ima v prvi vrsti namen, da bi zvišala ceno »osnovnim« proizvodom. V ta namen je nujno potrebno, da se koordinira proizvodnja in prodaja določenih vrst pridelkov. Sporazum bi zadel v prvi vrsti pridelke, ki so mednarodnega značaja in glede katerih že obstoji nadprodukcija, poleg tega bi moralo priti do sporazuma tudi glede predelanih izdelkov. Na sposazum bi morala pristati večina držav izvoznic in na drugi strani večina držav uvoznic kmetijskih pridelkov. Na vsak način bi bilo t.reba sporazum tudi praktično izvesti. Uprava ustanov, ki bi bila za to potrebna, bi pod nobenim pogojem ne smela biti komplicirana. Sporazum hi moral upoštevati gospodarske interese posameznih držav in bi moral pripomoči posameznim državam do gospodarskega ozdravljenja. To so seveda samo načrti. Vprašanje zmanjšanja zasejane ploskve je silno težavno. Tak j je bil na primer že dosežen sporazum o omejitvi sladkorne proizvodnje. V resnici so nekatere države res zasadile manj sladkorno pese, med temi je bila tndi Jugoslavija, toda druge pa zopet se niso ravnale po sporazumu in so od tega imele same dobiček. Saj so lahko dražje prodajale sladkor. V Londonu so se že pogajali glede ome-jitve izvoza žita iz posameznih držav. Skušali so določiti kontingent izvoza za posamezne države. Za podonavske zemlje so se pogajali na podlagi kontingenta 50 milijonov bušljev. Toda samo Rusija je zahtevala zase kontingent 90 milijonov bušljev, medtem ko so jih priznavali samo 25. Tndi Avstralija se je dolgo upirala omejitvi svojega izvoza, a se je končno vdala pod pogojem, da tndi druge države pristanejo na sporazum. Povsem tem je jasno, da čaka delegate na novi konferenci silno naporna naloga. Poleg vsega se je med tem časom problem še kompliciral, ker gredo države vsaka svojo pot in imajo pred očmi samo koristi svojih lastnih pridelovalcev žita. Borza Dne 19. avgusta. Skupni devizni promet v preteklem tednu je znašal Din 1,772.612.66. Efeiktno tržišče: Državni papirji so se učvrstili razen Seligmanovih obvoznic, ki so v drugi polovici tedna popustile. — V vsem tednu je bila prodana samo ena delnica KID po 800 Din; to je bil edini efektni zaključek v tem tednu. Curih. Pariz 20.29, London 17.13, Nevv Yark 881.50, Bruselj 72.30, Milan 27.25, Madrid 43.30, Amsterdam 200.175, Berlin 123.40, Dunaj 72.94 (pirivV 57.875), Stockholm 88.30, Oslo 86.10, Kopen-hagen 76.50, Praga 15.33, Varšava 57.90, Atene 2.95, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.06. Les Tendenca prijaznejša. Položaj na slovenskem lesnem trgu se v minulem tednu ni bistveno spremenil. V jel°vin> 5® še nadalje povpraševanje po m. in IV. tako, da nastane vprašanje, Ikam naj se razpeča L, II. in III. monte blago. Prav tako je opažati, da se je naša industrija v splošnem — na pritisk inozemskega kupca — tako preorijemtirala, da reže blago po želji kupca in seveda v predpisani izdelavi za ekBport. Cene so v glavnem zelo nizke ter je vprašanje, ako se bo ta produkcija z ozirom na tako mizelk nivo cen in tako visoke obresti, razne dajatve in pristojbine itd. v obče nadalje rentirala. Pretresti bi se moralo vsekakor temeljno vprašanje, da li ne bi kazalo preosnovati obstoječa podjetja v druge svrhe, bodisi v pol- odnosno v finalne izdelke. Nekoliko živahnejše je povpraševanje tudi za madriere, basting in smezzole. — V tesanem lesu ee zahtevajo le izdelki nove produkcije ter jo prodaja starih zalog skoraj popolnoma izključena. Tudi tu je cena jako šibka. — V bukovini se iščejo suhi bukovi neobrobljena plohi za takojšnje oddaje, medtem ko ee iščejo testoni za poznejše dobave. — V gorivem drvu vlada popolna stagnacija, — V bukovem oglju pa je obilno povpraševanje za »canelkK. — V tem tednu ao bili perfektuirani sledeči zaključki: 2 vagona reanelj-nov, 4 vagone desk din 3 vagone tramov. Francija na primer računa s precejšnjim izvozom pšenice in ta izvoz že organizira s pomočjo posebnega urada. >Matin< je pravilno pripomnil, da je žetev dobra, tudi priprave za izvoz so v teku, toda eno manjka: to je pže-nični trg. Francija vedno bolj intenzivno obdeluje svojo zemljo in če pojde tako naprej, bo lahko izvozila vsako leto več pšenice. Toda na ta način se vprašanje pridelovanja in prodaje pšenice, ki je že samo na sebi tako zamotano, še bolj komplicira. Kako naj Francija potem uvaža pšenico iz podonavskih držav, katerim je obljubila olajšave za uvoz pšenice? se povsem upravičeno vprašuje »Matin«. Kako naj Francija uvozi naše žito? Francija je vpeljala posebni žitni režim, da bi pridelovanje pšenice čimbolj podprla. Pri tem se ne straši umetnega vzdrževanja cene. Dejansko je danes Francija trj» sam zase, odrezan od svetovnega tržišča. Država je določila ceno, po kateri morajo kupci kupovati pri kmetu pšenico, in sicer 115 frankov za stot Ta cena naj bi se v smislu zakona nadaljni mesec dvignila za 1.50 franka. Velike kazni so določene za tiste, ki bi prodajali oziroma kapovali pšenico po nižji ceni. Toda dejansko se pšenica prodaja po nižjih cenah. Kmetje in trgovci so obšli zakon na prav premeten način. Najboljšo pšenico prodajajo kot blago slabše vrste ali pa prodajo istemu kupcu oves, ječmen, krompir in druge pridelke, za katere ni bila določena uradna cena, po nižji ceni in naredijo pri pogodbi za pšenico predpisane cene, čeprav so jo prodali po nižji prodajni ceni. Kako absurden jc položaj, ki ga ustvarja - protekcijonistična politika, nam pokaže primera med notranjih francoskim trgom in svobodnim zunanjim trgom. Francoski izvoznik lahko proda pšenico na zunanjem trgu po približno 45 fr. za stot, medtem ko je cena na domačem trgu 115 fr. Da lahko izvoznik kupi na domačem trgu pšenico po i 15, mu država plača izvozno premijo 70 frankov. Kakšno škodo trpi francoski konsument, ni treba še posebej povdarjati. Inozemsko pšenico bi Francija lahko kupovala po 45 fr., v resnici pa mora konsument plačevati kruh na podlagi pšenične cene 115 fr. Poleg tega mora konsument z davki pomagati državi, da lahko z njegovim denar jem plačuje premije izvoznikom. Žitni trg Chicago. Pšenica: september 93.75. Oves: maj 41.125, september 44.50, december 48. Winnipeg. Pšenica: oktober 70.375, december 72.875, marec 77500. Živina Ptujski živinski sejem V sredo 16. t. m. se je vršil na mestnem sejmišču konjski in goveji sejem. Prignanih je bilo 179 krav, 61 telic, 113 volov, 14 bikov in 53 konjev. Skupaj 420 glav. Prodanih je bilo le' 161 glav; torej slaba kujpčija. Cene: krave 2—4 Din; telice 2.50—4.50, voli 3—4; biki 2.50 do 4 za kg žive teže. Konji po kakovosti od 450 do 2500 Din. Prihodnji sejem bo 5. septembra t. 1. — Sejem za prašiče, v četrtek 17. t. m. je bil slabo obiskan. Prignanih je bilo komaj 98 rilcev, prodanih pa 33. Cene: svinje 6.50—8.50 za kg žive teže; prasci pa po kakovosti od 130 do 200 Din. V trgovski register sta bili vpisani tvrdki s sedežem v Ljubljani: trgovina z živinsko krmo Pro-vendeine, d. z o. z., poslovodja Louis Sander, industrije« v Bruslju, Belgija; s sedežem v Ormožu: Pevec Rudolf, trgovina s poljskimi pridelki in sadjem na debelo. V zadružni register sta se vpisali zadrugi »Planinska in izletniška zadruga Prijatelj prirode,« r. z. z o., z. v Ljubljani; Gospodarska zadruga v Ljubnem na Gorenjskem, r. z. z o. z. Poravnalno postopanje je b'o razglašeno o imovini tvrdke Vagner, trgovina z mešanim blagom v Šmarju pri Jelšah. ★ Obtok bankovcev se je po zadnlem izkazu Narodne banke po stanju 15. avgusta zmanjšal za 33.6 na 4.270,7 milij. Din. Zlato in devizno kritje se je povečalo od 35.50 na 35.53%, in to v času cd 8. do IS. avgusta. Prevozne olajšave za potnike in blago na jesenski Ljubljanski velesejem, ki se bo vršil od 2. do tt. septembra, so dovolile sledeče tuje države: Avstrija, Bolgarija, Češkoslovaška, Grška, Italija, Madjarska, Nemčija, Poljska, Romunija in Saarsko Cel}« & Vpisovanje na državni dekliški meščanski Seli v Celjn se bo vršilo 1. ,2. in 3. septembra od 8 do 12. V prvi razred se sprejmejo učenke, ki so dovršilo četrti razred oenovne šole, nimajo iz nobenega predmeta ocene slabo in niso že v prejšnjem koledarskem letu dovršile 14 let. S seboj je treba prinesti rojstni list, zadnje izpričevalo in davčno potrdilo, na podlagi katerega se odmeri šolnina, event. ubožno spričevalo. (Pri vpisu morajo vsi brea izjeme plačati 20 Din za zdravstveni fond in izpolniti s 5 Din kolkovano prijavo. Ponavljata i Izpiti so prično 31. avgusta ob 8 zjutraj. 0 Umrla sta Ivič Katica, 16 let, hči kočarja iz Brezna, Hum ob Sotli in Razboršek Marjan, 4 in pol mesece, sin služkinje, Sp. Hudinja 23. — N. v m. p.l Gledališki frizer za dame bi gospode R. Grobelnih CELJE, Glavni trg 17 in podružnica HIGIEA, poleg hotela Evropa. Cene zmerne! & Med prevodom domov umrl. V celjski javni bolnišnici se je zdravil Kooovič Dimitrij, doma iz Sarajeva. Ker se je njegovo zdravstveno stanje slabšalo, so ga svojci vzeli iz bolnišnice in ga hoteli prepeljati domov, toda Kooovič je med prevozom na brzovlaku v petek zvečer med Zidanim mostom in Zagrebom izdihnil. — N. r m. p,! 0 I čredni lovski plen. Celjski industrijalec g. Adolf Westen je imel te dni pri lovu Izredno sreča Ustrelil je namreč dva srnjaka, katerih rogovje ima izredno velikost in sicer 29, ozir. 29.5 cm. zopet znižal cene. 0 Današnji nogomet Danes ee vrtita oa Ctta- ziji dve prijateljski nogometni tekmL Ob pol 10 dopoldne bo tekma med komb. moštvom SK Celje ta prvim moštvom SK Šoštanj, ob 5 popoldne pa med SK Celjem in SK Olimpom. Dopoldansko tekmo bo sodil g. Seitl, popoldansko pa g. Ochs. 0 Koncert v korist ruskim invalidom m bo vršil danea v mestnem parku. 0 Sadjarsko predavanje v Zagradu. Sadjarska podružnica v Celju priredi danes ob 4 popoldne društveni sestanek s poučnim predavanjem pri posestniku g. Dornu v Zagradu. Vabljeni ao vsi prijatelji sadjarstva. — Pri tolščici, protinu in sladkoseč-nosti izboljša naravna »Franz-Josei« grenčica delovanje želodca in črev in vztrajno pospešuje prebavo. Raziskovalci na polju zdravilstva o prebavilih zagotavljajo, da so dosegli s »Franz-Josei« vodo sijajne uspehe. PM Spremembe na ptujski gimnaziji. Ravnatelj ptujske gimnazije dr. Josip Komljanec, znani narodni borec, je po 34 letih službovanja upo- kojen. Dr. Komljanec je bil dolga leta predsednik Narodne čitalnice v Ptuju in je stal že leta 1908, ob času znanih ptujskih dogodkih, v prvih narodnih vrstah. Na njegovo mesto je imenovan dr. Maks Kovačič, referent v prosvetnem ministrstvu in bivši starostu mariborskega Sokola. Huda nesreča se jc dogodila v četrtek 17. avgusta v Krčevinah pri Vurbergu. Posestnik Franc Sužnik je vozil s travnika otavo. Med potjo pa so se vpreženi voli splašili in zdirjali z naloženim vozom. Sužnik je padel pod voz in sta mu šli obe kolesi čez desno nogo, tako da mu je nogo prelomilo in zmečkalo. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. Njegovo stanje je nevarno in mu bodo morali nogo odrezati. Tedensko službo ptujskih gasilcev od 20. do 27. avgusta vrši druga desetina prvega voda in sicer četovodja Ernest Dachs in desetnik Vinko Zaj-šek. Reševalno službo šofer Ivan Omulec in desetnik Ivan Mere, od moštva Adalbert Hojker in Konrad Somer. Pripravljalni odbor za proslarro septemberskih dogodkov v Ptuju naproša vse zunanje obiskovalce ptujskih svečanosti, da sporoče najkasneje do 1. septembra ptujskemu mestnemu načelstvu, koliko prenočišč odnoeno postelj želijo rezervirati za 8., 9. m 10. september. — Odbor. Dllašhl dom f Plula sprejema gojence, katerim nudi popolno oskrbo, nadzorstvo pri učenju, pouk v glasbi in petju ter dobro vzgojo. Celoletna hrana-rina znaša Din 5000'—, plačljivo v mesečnih obrokih po Din 500'—. Vsa potrebna poja»-nila in ostale sprejemne pogoje daje vodstvo Dijaškega doma v Ptuju; na željo se prospekt pošlje po pošti. Radio Programi Radlo-Ltublftma i Nedelja, 30. avgusta: &15 Iz današnjih dnevnikov. 8.30 Gimnastika (Marijan Dobovšek). 9.00 Versko predavanje. 9.30 Prenos iz franč. cerkve. 10.00 Potovanje po Evropi in tujski promet (prof. O. Sest). 10.30 Pasivlzem in alktivizem (E. Boje). — 11 Opečne duete pojeta gospa Čadeževa in g. Marčec. — 12 Napoved časa, nato reproducirana glasba. — 13 Vremenska napoved. — 15 Kmetijska ura (dapL agr. Jamnik). — 15.30 Zabavna ura goep. Raebergerja. — 16.30 Harmonika solo, goep. Stanko. — 20 Pevski solistični koncert gdč. Majdičeve. — 20.45 Radio-orkester. — 21.30 Čae, poročila. — 22 Radio-jazz. Ponedeljek, 21. avgusta: 12,15 Reproducirana glasba. — 12.45 Novice iz današnjih dnevnikov. — 13 Časovna in vremenska napoved. — 13.03 Reproducirana glasba. — 19 Radio-orkester. — 20 Ljubljanski muzej (Kozlevčar) esperanto. — 20.30 Duetzu večer gdč. Vedrakive in gosp. Živka. — 21.30 Poročila »Avale«, časovna napoved; — 21.45 Radio-orkester. Bogu Vsemogočnemu je dopadlo poklicati k Sebi Svojega zve-svega služabnika preč. gospoda Ivana Krančiča duhovnega svetnika in župnika v Grižah, ki je previden s svetimi zakramenti v petek 18. avgusta ob 11 ponoči mirno v Gospodu zaspal. Blagega gospoda bomo položili v ponedeljek 21. avgusta ob pol 10 na farnem pokopališču k večnemu počitku. Griže, dne 18, avgusta 1933. Anton Oblak, kaplan. Žalujoči sorodniki. 1 3» IQ 13 n n-?S \ Samuel Lover: >j j 5 8 9--o oŠ a 5 as a,- "sttl S 5 o * Stssl ..Sj pa.- » 2 S . t S 8 v S« 1 S •oi •J gSS mO I I ; ot"« jOD' o JNinoo "S »S^N-a- o . . •• , "M Q j N » N =>J? S " a "»O > >3 > S S.g J1 e 'S Oo{24! " » S § . Zi;«0 ■81 •n m b > :a£ S-§ a | sls« ™ s . u 3 ™ t .21 if> .S.J2 a a o Ji"? > ^ 95 RORY OMORE Irski ljudski roman. Sanjaj je, kako eta se po dolgem sestala, kako je ona od sreče žarela, kako se je smehljala iu kako je bila navdušena, ko je videla, da bo njegovo ime zablestelo med prvimi. Kitko srečno bosta živela po končani vojni, ko ju bo združil zakon in ko mu bo ljubezen okoli čela ovila venec zmage. — 0, mladost, mladost, kako rajaš med zlatimi prikaznimi — dočim sanje starosti oklepa težak svinec 1 Drugo jutro se je zbudil z blaženim nasmeškom na ustih. Zbudil se je s tistim čuvstvom prožnosti in lahkote, ki srečno ljubečega dviga nad zemljo. Še ves dan so ga polnile tiste sanje. Ko 96 je potikal ob morski obali in gledal, kako se valijo valovi, kako se vse preliva, se mu je zdelo, da je morje pot, po kateri bo prišel do svojega cilja. Upanje ga je poneslo prek vseh globočin. Ko so se valovi zaganjali k njegovim nogam in se zopet peneči se odtekali, je zaslišal glas zanage, ki ga je klicala, naj začne. Nad njim so proti Franciji, domovini njegove Adele, plavali mehki beli oblaki, ki jih je oblivalo solnce. Zamislil se je vanje in dvignili so ga nad zemljo. Tuljenje valov se je izgubljalo v »rebrnih glasovih pariških vodometov, piskanje vetra, ki je šel nad morjem, je utihnilo pred sapico, ki je šepetala skozi šušteče gaje. Ko je hodil po ostrih kamenčkih, se je mlademu možu zdelo, da hodi po zlatem pesku. Med tem, ko je De Lacy dihal na odprtem obrežju, je ubogi Rory nekaj milj proč ležal ujet v tesni koči, kjer ga je dim skoraj zadušil. Po glavi so mu rojile čisto drugačno misli kakor De Laciju. Rorija in Scrubbsa so tako budno stražili, da nista mogla niti misliti na to, da bi pobegnila. Rory je videl, v kakšnih rokah je in vedel, da je nemogoče pobegniti. Če je lahko prekanil zatele-banega praporščaka, preprostega podčastnika in zaljubljenega polkovnika, tolpe tihotapcev ne more, zakaj ti so bili prav tako mojstri, kadar je šlo za preplezanje plotov, kakor je bil mojster on sam. In zato se je pogumno vdal in čakal, kaj bo prišlo. Misli so mu uhajale domov k materi in sestri. Vedel je, kako ju muči skrb, ker ga ni. To je bilo zanj hujše kakor vse drugo. Ko je bil dan pri kraju — Roriju se jo zdelo, da je to najdaljši dan v njegovem življenju — so ga s Scrubbsom vred prepeljali. V temi so ju odvedli na morsko obalo, kjer so ju vkrcali v majhen ribiški čoln z jadri. Spravili so ju v prednji skrivni del čolna, v prostor, za katerega nihče ni vedel kakor samo poveljnik ladje in še nekateri. Rory, ki je vedno imel odprte oči in ušesa, je slišal, kako se pripravljajo, da bodo odpluli na odprto morje. Zastonj je izpraševal, kaj bodo storili z njim; edini odgovor, ki so mu ga dali, je bil kakor ponavadi: »Jezik za zobmi!« Medtem je šel De Welskein k ribiški koči, kjer je De Lacy čakal in mu naznanil, naj bo pripravljen, ker bodo ponoči odpluli. »Je torej jadrnica pri obali?« je vprašal De Lacy. »Ne, gospod, nekaj milj zunaj na morju. Do nje bomo veslali v ribiškem čolnu. Ko se je znočilo, so poklicali De Lacija in De Wels-keina, ki sta se takoj nato vkrcala. Dvignili so jadra in odpluli na odprto morje. Ubogi Rory. ki je bil prvikrat na morju, je kmalu luido zbolel na morski bolezni. Nikdar prej ni slišal r, ujej in zato je mislil, da je sedaj konec, da ga hočejo umoriti ua ta načiu. Kadar mu ie miuioerede odleglo, je tožil in tarnal, češ, da mora biti obsojen na tako nesrečno smrt >Oh, da bi me vsaj ustrelili ali utopili, ne pa da človeku želodec obračajo nazven! Ov, ov... umrl bom!« De Welskein je vso noč na krovu pazil, kdaj bo zagledal svojo jadrnico in ko se je zdanilo, jo je tagledal. Ladji sta se približali druga drugi. Z jadrnice so spustili čoln in De Lacy in De Weilskein sta se prekrcala. Tudi De Lacy, zavit v svoj plašč, je bil vso noč na krovu, zakaj zaradi mešanega duha po ribah, tobaku in stari vodi, mu je bilo v jaslih, ki so jih imenovali kabino, neznosno. Ko sta s tihotapcem šla na jadrnico, mu je De Wel9kein svetoval, naj gre k počitku, češ, da ga je po tako dolgi mrzli noči potreben. Ker pa De Lacy tega ni hotel takoj storiti, je tihotapec, ki je imel nalogo, tudi Roryja in Scrubbsa spraviti na jadrnico, ne da bi De Lacy to opazil, šaljivo pripomnil, da je kot kapitan absoluten gospodar svoje ladje, da se zato mora ukloniti njegovim poveljem in mora iti v spodnje prostore. Ponudil mu je posteljo v svoji lastni kabini. Ko je bil De Lacy spodaj, so pripeljali Roryja in Scrubbsa na jadrnico. Razpeli so vsa jadra do zadnjega in ladja jo je čvrsto in kar najhitreje rezala proti Franciji. Dasi je bil ubogi Rory bolan, je vendar imel oči odprte in videl, da so ga s Scrubbsom vkrcali na večjo ladjo. Ko je šel čez krov, je slišal Dn Welskeinov glas. To je bilo zadosti. Vedel je, da mora biti tudi De Lacy na ladji. Ko so ga s Scrubbsom peljali dol in Ju zopet zaprli, ga je ta domneva lako okrepila, da je morsko bolezen veliko lažje prenašal. Kadar so težave za nekaj časa popustile, je njegova glava na vse pretego delala načrte, kako bi dal De Lacyju vedeli, da je tudi on na ladji. ....m»m DRŽAVNA liiPOIIHAHNA BANKA Centrala Ustanovljena leta 1862 KRALJEVINE JUGOSLAVIJE - BEOGRAD Sprejema hranilne vloge in plača letno 6°/0 obresti. — — — Za vse bančne obveze jamči država. V BEOGRADU Ustanovljena leta 1862 -— * ^^p V malih oglasih velja rseka beseda Din i'—; ženltovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek zo moli oglos Din 10*—. Moli oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoka pelitns vrstico po Din 2'50, Zo pismene odgovore glede molih oglasov treba priložiti znomko« Letovišča Letovišče r idiličnem krajo, oskrba • petkratno hrano dnevno 30 Din; duhovniki -penzijonisti popust. Dopisi na Vinegrad nad Dobrno pri Celju. (L) Službe iščejo Mlado dekle išče mesta kot pomoč gospodinji pri boljši družini Naslov pove uprava »Slovenca« št. 9543. (a) Gostilniška kuharica samostojna gospodinja, z Hobrimi spričevali, išče mesto. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Stalno« št. 9496. (a) Manufakturistinja starejša moč — išče mesta takoj ali pozneje. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 9429. (a) Gospodična Išče službo kot pomoč pri gospodinjstvu, najraje pri nemški obitelji za malo plačo v svrho priučitve nemškega jezika. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 9409. (a) Uradnik z znanjem slovenskega, Hrvatskega in nemškega jezika, s 15 letno pisarni-ško prakso, išče primerno a^Sužbo v pisarni kot skladiščnik ali kaj podobnega. Naslov v upravi »Slovenca« št. 9474. (a) Gospodična rmožna ročnega in strojnega vezenja ter šivanja perila, želi dobiti primerno službo. Nastop 1. ali 15. septembra. Plača po dogovoru. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 9570. (a) Kuharico popolnoma samostojno — dobro gospodinjo, zdravo in snažno, z daljšo prakso, staro nad 30 let — in sobarico, vajeno finih in navadnih sob, pranja m likanja perila — sprejmem 1. ali 15. septembra. Oseb 12 do 14. Vodovod in elektrika. Ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj, zahte-in sliko pod »Izven Ljubljane« štev. 9395 aa upravo »Slovenca«. (b) Sobarico nesljhro in vsestransko pošteno, z daljšimi spričevali, ki razume nemški jezik, sprejme v stalno službo hotel »Bellevue«, Ljubljana. (b) Pisarniško moč samostojno — z znanjem slov., hrv. in nemščine m vseh kontornih del, sprejmem v večjo trgovino ▼ mestu na deželi. Ponudbe pod »Hrana in stanovanje v hiši« št. 9460. (bj HBnica poročena, pridna, dobi za izvriitev vseh hišnih del stanovanje. Ponudbe pod »Poštena« št 9476 upravi »Slovenca«. (b) Fanta 14 letnega, zdravega, poštenega, sprejmem takoj v službo. Dopise upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Cela oskrba« štev. 9501. (b) Tkalec - mojster se išče sa Izdelovanje tkanine iz naravne svile. Ponudbe na Publicltas, Zagreb, Ilica 9 — pod »35003«. (b) Služkinja katera zna kuhati — se sprejme v stalno službo k 2 osebama in 2 meseca staremu otroku. Zidarič štefca, Maribor, Stolna ulica 5. (b) I Vajenci ii Poslovodkinjo s spričevali, za trgovino z meš. blagom, blizu Ljubljane, zmožno tudi gospodinjskega dela, sprejmem takoj. Ponudbe pod »Navedba plače« št. 9428 na upravo »Slovenca«. (b) Mlinarja poštenega, veščega dela pri valjkah, sprejmem. -Nastop takoj. Josip Košir, valjčni mlin, Škofja Loka. (b) Gospodična s primerno šolsko izobrazbo se sprejme kot inštrumentarka. Dr. Grebene, Celovška 44. (b) Služkinjo ki zna nekoliko kuhati in opravljati druga hišna dela, ne pod 30 let staro, sprejmem. Ponudbe navedbo dosedanjih službenih mest na upra-»Slovenca« pod »Či- Učenca zdravega, dobro vzgoje nega in razvitega, s primerno šolsko izobrazbo, sprejme trgovina z meš. blagom P. Koren prej Sterk, Črnomelj. (v) Priporočamo Vam najboljše šivalne strole ln kolesa Adler - GRIT2NEB Švicarski pletllni stroji DUBIED edine to pri WrdW k- i v I Zalega v Kranja: Trge vina Levtifalk Jos. Peteline, Ljubljana _ _ ■ vede. rslef. M. ssts r«M. it. »is Bresplačea peak v vesenjn. fefletee (Mutve. stanovanja IŠČEJO: Kupim stanovanje tri- do štiri«oboo, blizu centra ali električne. — Ponudbe na upravo »SI.« pod »Mirno - solnčno« št. 9513. (c) ODDAJO: Trisobno stanovanje v Slomškovi ulici se takoj odda. Več pri kamnoseku A. Vodniku pri glavnem kolodvoru v Ljubljani. (č) Dvosobno stanovanje oddam. Stožice št. 126. Dvosobno stanovanje pritikline, vrt, oddam K ure od Kolinske tovarne za 300 Din • za oktober. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9517. (č) Kmečki mladenič strogo vzgojen, ima štiri razrede meščanske šole, se želi izučiti vrtnarstva. Cenjene dopise upravi »Slovenca« št. 9468. (v) Brivskega vajenca poštenih staršev sprejme takoj Ivo Merlak, Dol. Logatec. (v) Mizarski vajenec se sprejme. Jurij Pollak, strojno mizarstvo, Kranj. Mladenič z dovršenim 8 razredom ljudske šole, išče mesto vajenca v trgovini z vso oskrbo. Ponudbe na I. Zore, Zagorje 44. (v) Gospodična želi priti kot samostojna gospodinja ali gospodinjska pomočnica k manjši družini ali k kakemu gospodu oziroma gospej. -Nastop 1. ali 15. septembra. Plača po dogovoru. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9569. (a) Strojni ključavničar absolvent delovodske šole, išče službe. Ponudbe na upravo »Slovenca« v Novem mestu pod »Zadovoljen z vsakim de- stost 9519. lom« št. 9579. (a) Poštena kuharica &če službo k boljši družini. Ne zahteva velike plače. Naslov: R. Novak, Gregorčičeva 18/1, Maribor. (a) II Službodobe Pošteno dekle ki razume dobro opravljati vsa gospodinjska dela — sprejme nčiteljska rodbina na deželi. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače na upravo »Slovenca« pod »Snažna« št 9434. (b) Poslovodjo veščega za vodstvo podružnice trg. z usnjem Prekmurju, sprejmem. — Kavcija 10.000 Din. 40 do 50 let stari prednost. — Ponudbe na upravo »SI. pod »Zanesljiv« 9557. (b) in snažnost« Sev. (b) Poslovodjo za vodstvo nove prodajalne išče tovarna v centru Ljubljane. Prednost imajo strokovnjaki špecerijske branše. Potrebna jamčevina 50.000 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zanesljiv« št. 9420. (b) Brivskega vajenca poštenega, s primerno izobrazbo, sprejme Matija Ivanuša, brivski salon — Ljubljana, Aleksandrova št. 4 (pasaža). (v) Šoferska šola E. Čeh ibivia Camernik >vi iolcrtkaiola) Ljnbliana dunajska c, JC Šola za poklicne šoferje In amaterje Prospekti Id pojasnila zastonj io tranko. 30—40.000 Din posojila iščem proti poroštvu ali vknjižbi več obrtnih objektov, ali pa (se ugodno proda novo ■grajena hiša z dvema obrtnima lokaloma in štirimi stanovanji na prometnem kraju Zagorja. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Trbovljah pod »Sigurna varnost« št. 9509. (d) Do 50.000 Din posodim onemu, ki me zaposli kot skladiščnika ali hišnega mizarja itd. DopiSe pod značko »Pošten« H. 9416 na podruž niao »Slovenca« Celje, d Enoletni trgovski tečaj Legat v Mariboru Začetek dne 9. septembra. Vpisovanje: Slovenska ulica 7 — od 10 do 12 in od 5 do 6. (u) Učenca za krojaško obrt sprejme A. Zigon, Ljubljana, Gradišče 4, dvorišče. (v) Strojno veziljo sprejme atelje »Iris« — Ljubljana, Igriška ulica, b 10 dobrih sodarjev za cepanje dog v akordu sprejme tvrdka Ivo Čater, Sp. Hudinja pri Celju, b Kuharico za vse samo z dobrim spričevalom — iščem. Ponudbe pod »Poštena« št. 9594 upravo »Slovenca« Maribor. (b) » trt težkih č»ih ae more Sc najlažje dobiti z oatano vitvijo domače pletarne. Mi ilamo vsakomur tekofe delo, ker amo odjemalci z« pletenine, dobavimo prejo ia izptatamo raalužek za pletenje, kar dokazuje mnoco 7ahvalnic. V aločajn, da hoSete delati in zaihl! obrnite po gratia-proapekte na tvrdko Domta PletaraVa lodoatri ja Joaip Tomalif, Maribor, Krekova »1.11(11 Učenca lepega vedenja, zdravega, močnega, poštenih staršev, s predpisano šolsko izobrazbo, s hrano in stanovanjem v hiši, sprejme tvrdka A. Kašman — železnina, Škofja Loka. Ponudbi je priložiti zadnje šolsko izpričevalo, (v) Učenka poštena, zdrava, s 4 razredi meščanske šole, ki ima veselje do trgovine mešanega blaga, se takoj sprejme. — J. M. Rebec, Litijj. (v) Vajenca za železnino sprejmemo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9471. (v) Vajenca za mizarsko obrt, z vso oskrbo v hiši, sprejmem. Teodor Stupica, strojno mizarstvo, St. Vid, pošta Lukovica. (t) Tri učenke sprejmem v dobro vpeljano ljudsko kuhinjo na enoleten brezplačen pouk. Poleg kuhinjskih del bi nosile tudi kosilo bližnje tovarne. Cenjene ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod šifro »3 učenke« št. 9488. (vi Dekle z dovršeno meščansko šolo, dobra računarica, se sprejme kot trgovska vajenka pri F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. — Oskrbo mora imeti pri starših. (v) Šoferska šola L GaberSčik, bivši komisar za šoferske izpite, Slomškova ulica Garaža Stupica. rmm Hranilno knjižico Zadružne gospodarske banke z vlogo ca. 10.000 Din — kupim proti mesečnemu odplačevanju in sigurnemu jamstvu. Ponudbe na upravo »Slov.« Maribor, pod »Trideset-kratno kritje« 9529. (d) Zamenjam hran. knj. Praštedione z vlogo Din 75.000 — za Ljubljansko ljudsko ali Celjsko, od-nosno Zadružno gospo darsko banko v Ljublja ni ter po nji vezanih podeželskih zavodov. (dt Za posojilo 30.000 Din dam dve sobi pritikline in garažo. — Naslov v upravi »Slov. pod št. 9545. (d) Kdo posodi 12.000 do 15.000 dinarjev proti solidnim obrestim in sigurni vrnitvi. Pojasnila in ponudbe daje uprava »Slovenca« pod »Popolna varnost« 9495. d Dve dijakinji sprejmem na hrano stanovanje. Naslov pove uprava »Slov.« št. 9515 Kdo posodi 2000 Din proti sigurnemu jamstvu ter zelo dobrim obrestim? Ponudbe na upravo »Slo venca« pod 217/9435. (d) Stanovanje trisobno, z vsem komlor-tom, blizu sv. Jožefa — oddam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 9426. (č) Dve lepi sobi kuhinja, pritikline, v sredini mesta oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9440, (s) Trisobno stanovanje v novi vili, Vodovodna cesta, oddam za novem ber. Vprašati v upravi »Slovenca« pod št. 9556. Stanovanje 1 sobe, predsobe, kuhi nje in pritiklin, se odda takoj ali pozneje stranki 1 ,ali 2 odraslih oseb. — Naslov v upravi »Slov.« pod St. 9567. (č) Soba in kuhinja se odda. Kosovo polje št 159. (č) Trisobno stanovanje komfortno, odda za 1. september na Resljevi cesti 23. (č) Trisobno stanovanje se odda za termin november v centru mesta. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9577. (č) Dvosobno stanovanje oddam za 400 Din. Glince, cesta XI., št. 4. (č) Enosobno stanovanje oddam v Rožni dolini, cesta VIII., št. 23. (č) Sobo oddam gospodu. Sv. Petra nasip 53. (s) Opremljeni sobici s posebnim vhodom, elektriko in postrežbo -se oddasta s 1. septembrom po 200 Din v bližini gl. kolodvora. Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 9548._(s) Solnčno sobo 1 ali 2 postelji, blizu učiteljišča in gimnazije, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 9479. (s) Prazno sobo in lokal poceni oddani, Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9464. (s) HSSB3I ODDAJO: Lokal šiviljo, pletiljo, Dve stanovanji enosobni — takoj oddam posamezno ali skupno. -Ižanska cesta 96. (č) Kletno stanovanje lepo, soba in kuhinja, se takoj odda. — Podaljšek Verovškove št 68. (č) Hranilno knjigo kateregakoli zavoda — z vlogo 30—50.000 Din kupim. Za obresti po dogovoru hrana in stano- ! vanje v lepem letovišč-m kraju. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Sigurna vrni- Trisobno stanovanje elegantno, s kopalnico, v Zg. Šiški 235, oddam. — Prej 1300 Din, sedaj 600 Din mesečno. - Vprašati med 2 in 4 danes. (č) Soba s kuhinjo in pritiklinami, v podpritličju, se odda za november. — Poizve se: Ilirska ulica 20, I. nadstropje, č tev« št. 9595. (d) Majhno stanovanje Št. Vidu oddam proti predplačila najemnine. -Naslov v upravi »Slov.« Ženitbe pod št. 9547. Gospodična želi poročiti dobro partijo. Ima primeren kapital. Ponudbe pod »Takojšnja 140.000« št. 8698. (ž) Državni uradnik simpatične zunanjosti, želi zaradi pomanjkanja znanja spoznati naobraženo gospodično, čiste preteklosti, staro do 25 let. Znanje obrti in premoženje zaželjeno. Tajnost zajamčena. Le resne dopise in sliko upravi »Slo-pod »Idealen« št. 9467. (ž) Štiri dijake sprejmem v čisto zračno sobo z vso oskrbo. Jenkova ulica 20, pritličje. D Dijaka nižješolca, sprejmem vso oskrbo in pomoč pri učenju. 500 Din. Ljubljana, Bolgarska 21-1. (D) Dijakinjo sprejmem na hrano in stanovanje. — Sp. Šiška, Gubčeva 17, I. nadstropje, blizu gorenjskega kolodvora. (D) Dijakinje v Mariboru sprejme akad. rodbina dobro oskrbo. — Klavir, nemščina, nadzorstvo. — Haas, Sodna ulica 14. D Dva dijaka sprejmem v popolno oskrbo in strogo nadzorstvo Naslov: H. Ziernfeld, Židovska steza 6-II. (D) (č) Stanovanje sobi, pritikline in garažo ob Tyrševi cesti -oddam za posojilo 30.000 Din. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 9546. (č) Dvosobno stanovanje takoj oddam. Vodovod, elektrika, pritikline. — Predovičeva 19, Moste, č Dvosobno stanovanje lepo, podpritlično, takoj ceno oddam. Prešernova ul. 20, Zelena jama. (č) Stanovanje dvojno enosobno, parke-ti, elektrika, vodovod — takoj poceni oddam. Bučar, Zg. Šiška 241, pod Hribom. (č) Enosobno stanovanje oddam mirni stranki. Glince, cesta IX., št. 14. Dve stanovanji eno enosobno, drugo i dvema sobama in kuhi' njo, se takoj oddasta po najnižji ceni. Sv. Križ 71 v bližini Kunovarja. (čl V NAJEM SE ODDA: Udobno veliko stanovanje v palači Mariborskega kreditnega zavoda, I. nadstropje, 8 sob z vsemi pritiklinami, v sredini mesta s 1. septembrom t. I. Prvovrstni trgovski prostori na najprometnejšem mesto, možnost velikega prometa in najboljše iz ložbe: Velik prostor na vogalu in manjši prostor se odda takoj, srednje velik prostor pa s 1. ok tobrom t. I. — Vprašati Mariborski kreditni zavod — Maribor, Grajski trg. č Stanovanje dve sobi, kuhinjo in lokal oddam takoj v centru Kamnika. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 9472. (č) Lepo stanovanje vili na deželi oddam mirni stranki — najrajši upokojencu. Dobaj, Sve čina. (č) Oddamo dvosobno stanovanje — opremljeno sobo z 2 posteljama, opremljeno so bo z 1 posteljo in sprej memo sostanovalca v sobo z 2 posteljama. Poiz-v trgovini Borštni- za jača ali podobno kro-odda Prelesnik, Šiška — Janševa. (n) Ugodna prilika za trgovce z lesom, kurivom, tesarje, podjetja, ki rabijo skladišče z železniškim tirom, telefonom, pisarno, šupo v Ljubljani — se odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9365. (n) Lokal primeren za lažjo obrt (krojaštvo, že vpeljano), oddam v sredi Ljubljane. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »350« 9425. a primeren za prodajalno čevljev ali pisarniške prostore se odda s 1. septembrom. Naslov v upr. št. 9553 Stanovanje Hotel , v prometnem mestu Bos, podpritlično oddam. Po- Novi) dobro vpeljan, 14 daljšek Verovškove ulice sob, 2 dvorani za restav- kov trg 1. (č) št. 60. (č) Dvosobno stanovanje se odda. Poizve se: Sitar Franc, Stožice 136. (č) Enosobno stanovanje z verando takoj oddam. Pet minut od postaje Kranj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 9490. (s) racijo, se da v najem. — Ponudbe na lastnika Pe-tar Jakovovič, Bos. Novi. Lokal nasproti Mestne hranilnice in blizu glavne pošte, zelo pripraven za brivni-co, se takoj odda. Maribor, Orožnova ulica 1. n I Airtomofor i Avtomobile in mofooide Dva gospoda sprejmem na stanovanje in dobro domačo hrano. Istotam se sprejmejo trije dijaki z vso oskrbo. Miklošičeva cesta 4/1, levo. Večja soba svetovnih znamk, najno- s štedilnikom se s 1. sep- vejše modele, nove, pa tembrom ugodno odda. I tudi rabljene, kupite la-Ižanska cesta 116, (s) hko proti hranilnim knji- TI ~- . žicam pri avtotvrdki — Opremljeno sobo Žužek, Ljubljana, Tavčar-snažno, poseben vhod, 'eva ul'ca 1L elektrika — takoj oddam. Friškovec 6. (s) Prazno sobo lepo, solnčno, poseben vhod, elektrika, oddam. Slovenci briškovec 6. [=) , . . . „ , -----L ki potujete v Belgrad. ne Opremljeno sobo i P°zabite posetiti sloven-o ( , L ' ski penzijonat: Zrinjske-oddam s 1 septembrom l6. Dobra domača ku-solidnemu gospodu. Na- hinja, čiste sobe, nizke slov v upravi »Slovenca« ' cene. Priporoča se Ma-pod št. 9582. (s)1 rija Jemc Spedicifsko podjetje JUBEJANA TBLKFON SfBV. 20-60 IM 31-60 (r) R. RANZINGER prevzema vse v to stroko spadajoče posle. Lastno skladišče z direktnim tirom od glavnega kolodvora Mestne trošarine prosto skladišče. - Carinsko posredovanje. _ Prevez pohištva s pohištvenimi vozovi h, avtomobili. ___ \ »SLOVENEC«, dne 20. avgusta 1933. Eahvale KARITAS mi je izplačala ob smrti moža, ki je v Dravi utonil, takoj dvojno zavarovano vsoto. Pri KARITAS je bil zavarovan komaj 25 dni. (Prej je bil zavarovan pri bivši Zadružni samopomoči v Mariboru.) To res pošteno in solidno zavarovanje vsem priporočam. Maribor, dne 16, julija 1933. Kaiser Marija 1. r. Ker nama je KARITAS po smrti zavarovanke Gratze Valburge takoj izplačala posmrtnino, se ji najtopleje zahvaljujeva in jo obenem vsem toplo priporočava. V RuSah, dne 12. avgusta 1933. Korošec K. in 1. 1. r. KARITAS mi je takoj izplačala posmrtnino po umrli Žmavc Mariji, ki }e bila zavarovana pri KARITAS komaj 13 dni. (Izplačana mi je bila veliko večja posmrtnina, kot bi je dobila pri bivši Zadružni samopomoči, pri kateri je bila preje zavarovana.) fcARITAS je zavarovanje, vredno vsega zaupanja. Nadbišec, dne 31. julija 1933. Pfhler Andrej in Alojzija 1. r. Mlekarski voziček dobro ohranjen — kupim. Kos, Črna vas 187. (k) nmrpfm Specialno izbiro modnih hlač in pumparc dobite najceneje pri Preskerjn, Sv. Petra e. Za takoj izplačano celo zavarovano vsoto po smrti Junger Lovrenca, ki je bil pri KARITAS zavarovan šele 15 dni, se naitopleje zahvaljujem. Kdor zavaruje sebe in svoje domače pri KARITAS, ta denar dobro naloži. Laznica, dne 10. avgusta 1933. Jožefa Junger 1. r. I Objave Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 30. avgusta 1933 ob 11 dopoldne nabavo 2 komadov obesnlh verig in 2 členkov za verige, Pismeni pogoji pri podpisani. Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje._(o) Obžalujem neresnične besede, ki sem jih govorila o Mariji Kalšek. — Marija Plahuta, Trbovlje, (o) Glasba Klavirje, planine prvovrstnih in zemskih znamk nudi najceneje tudi na obroke, uglašuje in popravlja Mu-Zika, Ljubljana, Sv. Petra cesta 40. (g) Orgle naprodaj Pridite jih preskusit na Krko, postaja Stična, zj. in zvefer avto. Ce se sproti plača v gotovini, je cena samo 9000 Din. Ihd Visokopritlično hišo i tremi stanovanji in 1000 m' vrta, prodam. Dob Količevo 52, p Domžalah. pn (P) Dve posestvi prodamo proti hranilnim knjižicam kateregakoli denarnega zavoda z vlogami do skupno 200.000 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »P. Gu.« št. 9531. (p) Hiše, gostilne posestva, vils, graščine, žage, mline — prodaja ^Posredovalnica Maribor, Frančiškanska ulica 21. p Parcelo ali vilo v okolici Mirja ali Vrtače, kupim. Ponudbe na lUpravo »Slovenca« pod »Tudi polovico« 9512, (p) Enostanovanjska hiša in velik vrt — naprodaj. Lovska 13, Pobrežje, Maribor. (p) Posestvo v Mekinjah naprodaj. Izve se v PodjelŽi št. 2 — pošta Kamnik. (p) Kmečki mlin na 4 kamne, blizu ceste, naprodaj, p. Dob. Studenec št. 1, (P) Na javni dražbi iz proste roke prodam hišo v Kranju v sredini mesta, v kateri se nahaja starovpeljana pe-karija z velikim vrtom, tudi primerno za mesarsko obrt. Dražba se bo vršila dne 27. avg. t. 1. od 11 do 12. Ivan Pravst, Kranj 78. (pj Lepo posestvo srednje veliko, na gornjem vrhu pri Javorju — naprodaj. Pojasnila daje Seme Alojzij, Riharjevec, Šmartno pri Litiji. (p) Vilo solidno zidano, pripravno za malo obrt, blizu kolodvora v Mariboru — prodam. Dopisi na upravo »Slovenca« Maribor pod »Kasa« št. 9597. (p Kupimo Vse rabljene stroje brez razlike v kako svrho, kupujem. Plačam najbolje. Pismeno na N. Kulberg, Zagreb, Hatzo-va 30, s prilogo 5 Din znamke. (k) Posestva Hišica nova, dvostanovanjska, na Ižanski cesti, se za hranilne knjižice proda. Ponudbe na upravo »SI.« pod »50.000« 9555. (p) Hišo t lepim vrtom, pripravno za gostilno, trgovino, pet minut od mesta, prodam. Peter Grilc, Klane št. 18, Kranj. (p) Tristanovanjsko hišo na Kodeljevem, prodam. Prevzem hipoteke, drugo hranilne knjižice. Ravno tam parcela na knjižice. — Vprašati: Kodeljevo, Slomškova 9. (p) Kmečko posestvo v dobrem stanju, za tri glave živine — naprodaj pod Šmarno goro. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9404. (p) Hiša e vrtom in gospodarskim poslopjem naprodaj v Št Vidu nad Ljubljano. Naslov v upravi »Siov.« pod št. 9561. (p) Kdor prodaja in kupuje posestva, hiše, rile, zemljišča itd., naj te zglasi v Realitetni pi-larni Adamič, Vošnjako-ra 4, Ljubljana. (p) Lepo posestvo primerno za gostilno ali drugo obrt, z žago na stalni vodi — se proda. Plača se lahko s hranilnimi knjižicami članic Zadružne zveze v Ljubljani. — Pojasnila daje: Kmečka posojilnica v Mozirju. (p) Zago na. vodni pogon, s poslopji in zemljiščem, kupim — eventuelno zamenjam za štiristanovanjsko hišo v Celju. — Ponudbe pod »Ugodno« na podružnico »Slovenca« v Celju. (p) Zlato, srebro, nlntin kuPuJe |*imiiii p0 najvišjih dnevnih cenah Mariborska Alinerija zlata, Oroznova ul. 8 Premog, drva, koks >rodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev. 16. Telefon 33-13. Perje 8 Din kg, gosje, puh, ter volno in žimo za modroce, prodaja najceneje Šega, Wotfova 12 (dvorišče). 1 m bukovih drv sekanih 105 Din. Sekana bukova drva zvezana v kolobarje a 6 Din, sekana mehka drva zvezana v kolobarje a 5 Din, nudi v skladišču tv. Št. Krže-Siard, Trnovski pristan 12. Trgovci popusti Dostav! s« tudi na dom. (1) Za šolo TIVAR obleke. To pot prinašamo za naše male prijatelje mnogo lepih novih stvari. Srčkana Amerikan otroška obleka Din 240'- Trpežna mornarska obleka Din 90- Mizarji • stavbeniki! Vse okovje in orodje izberete zelo ugodno pri »Jeklo«, Stari trg, • Tudi na hranilne knjižice. (1) Nogavice, rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene. samo pri PETELINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Na javni dražbi ugodno naprodaj: Različno novo pohištvo, dne 25. 8. 1933, ob 10. uri, Šmartno pri Litiji št. 41. 1 pisalni stroj, 1 železna blagajna, dne 24. 8. 1933, ob poli 9. uri v Zelimljah št. 43. 1 dvocevna lovska puška in 1 tehtnica, dne 29. 8. 1933, ob pol 11. uri v Št. Ilju št. 36. Fotoaparat Agfa 9 x 12, compour, malo rabljen, s priborom, ugodno naprodaj. Aljaževa 3. (1) VINA Vam nudi Centralna vinarna v Ljubljani v svoji posodi najugodneje. Prinašamo lepe, cenone, šolske obleke: Za najmlajše: Velikost 3-4 Din 70 —, 90 —, 110-Velikost 5-6 Din 90— 110--, 130-— Velikost 7-8 Din 110—, 130—, 150 — Velikost 9—10 Din 130=, 150—, 170— Velikost 11—12 Din 150'—, 170—, 190 — Za dečke: Din 200'-, 220 —, 240 — Za mlade gospode: Din 190 —, 220"240—, 290" Športne bluze Din 140"— Elegantna Kadett otroška obleka Din 210'- Bliža se začetek šolskega leta, a Vaš ljubljenec rabi novo obleko. Prosimo Vas, da si pred nakupom ogledate naše otroške obleke. Primerjajte njihovo kvaliteto in cene. če pri nas kupujete, prihranite mnogo denarja, obenem pa Vašemu ljubljencu veliko veselje. Tudi za m?ade dame smo prinesli to pot nekai novega: Hubertus za deklice Din 290'- Proti mrazu Vas varujejo naši dobri topli: otroški Din 170—, Raglani Din 290 r a g 1 a n i: 190—, 210- za dečke: 340 -, 390 — Elegantni Boy dežni plašči: Din 250 —, 320 — in Baby dežni plašči: Din 230-, 290 - Pred vetrom in dežjem ler viharnim jesenskim vremenom varujejo naši garantirano nepreinočljivi otroški Hubertusi: Din 160'—, 200 —, 240- Hubertus za dečke: Din 26o - TIVAR OBLEKE Vsakovrstno ZlafD fcnpnje po naivišfth cenab ČERNE, tuvelir, Ljubljana, WoIfo*a ulica It » Gostilna v bližini Celja, na krasni razgledni točki, naprodaj. Zavetišče za izletnike in letoviščarje. - K gostilni spada lepa prostorna veranda, gospodarsko poslopje, izvrstno urejen vinograd, z lepim donosom 7—10.000 l vina žlahtne trte, ki se lahko uporabi v domači gostilni. Zraven sadonosnik in čebelnjak, lep gozd z bukovim drevjem s ca. 1000 m3 zrelega bukovega lesa za sekanje. Živina, inventar, ca, 100 hI vinskih sodov. Ta posestva se prodajo skupaj ali vsako zase. Cena zmerna. Več se izve pri L Streinigg, Celje, Vodnikova ulica 7/II. (p) Hrastove prage in posebni les (Extraholz) italijanskih dimenzij, kakor suha drva, kupim. Ponudbe na upravo »SI.« pod »Takojšnja dobava« št, 9559. (k) Kisla jabolka vsako množino — kupi tvrdka »Malina«, d. z o. Ljubljana VIL, Med vedova ulica 4. (k) 200 oglarskih vreč rabljenih, kupim. Ponudbe s ceno na naslov Ludvik Vidmar, Ambrus pri Zagradcu, Dolenjsko. Bukova drva in oglje kupi Uran Franc, Ljubljana — Sv. Petra cesta št. 24. (k) Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi * veliki izbiri aaiugodneie m naiceneje tvrdka Kari Prelog, Llubliana. židovska ulica in Stari trg (I) Opeko vseh vrst, v vsaki množini, nudi najceneje Opekarna Jerko, Črnuče. (1) Oleandri naprodaj. Fotograf, Gosposvetska 4, dvorišče. I Brehems Tierleben veliki, prodam. Vprašati delikatesa Kovačič, Miklošičeva cesta. (1) Ugodna prilika Luksuzni porcelanasti servis za 12 oseb, alpacca srebro, pribor in razne stvari — se ceno prodajo. Ciril Metodova 13, pri hišniku. (1) V Jedrnih" kozarcih vkuhan fižol in sadje se trajno ohrani Kupujte jih pri Jos. Jagodic, Celje - Glavni trg 14 Ceniki zastonj! ZAHVALA, Vsem, ki so z nami čuvstvovali in izrekli so-žalja za našo blagopokojno srčno ljubljeno in nenadomestljivo mamico Ivano Nabergoj se najprlsrčneje zahvaljujemo. Najlepšo zahvalo smo dolžni pre-častiti duhovščini, posebno preč. p. Feliksu Tavčarju za mnogo-kratne tolažilne obiske za časa njene bolezni, gosp. dr. Ivanu DrobničU za večletno požrtvovalno zdravljenje, častitim Marijinim sestram iz Vincentinuma, posebno častiti sestri Ludoviki. Zahvaljujemo se nadalje prav prisrčno vsem, ki so jo v njeni dolgotrajni bolezni obiskovali in tolažili, vsem darovateljem vencev in cvetja, kakor tudi šišenskemu cerkvenemu pevskemu zboru za ginljive žalostinke. Končno se prav lepo zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Sv. maša zadušnica za pokojno se bo darovala v župni cerkvi sv. Frančiška v Sp. Šiški v sredo, dne 23. avgusta t. 1. ob pol 7 zjutraj. Ljubljana VII, dne 19. avgusta 1933. ŽALUJOČI OSTALI. Stavbni materijal cement, mavec, opeko, strešno lepenko, trsje, žičnike, žice, lopate, sekire, krampe, žage itd., dobavlja takoj vsako množino najceneje Odon Koutny, trgovina z že lezraino in tehn. potrebščinami, Ljubljana-Šiška, Medvedova 28, (1) Bukova drva v kolobarjih po 6 Din, mehka po 5 Din — nudi Št, Krže-Siard, Trnovski pristan 12. (1) Paviljon na Velesejmu, pripraven za živali, pijače in slično ugodno prodam ali dam v najem. Ponudbe pod »Promet« štev. 9494 na upravo »Slovenca«. (I Naprodaj prašički 9 tednov stari. Graščina Kodeljevo, Moste, Ljubljana. (1 Otroški vozički tricikli, igralni vozički, lepi modeli, nizke cene M. Tomšič, Sv. Petra c št. 52. (1) Čoln dvosedežen — naprodaj I Naslov v upravi S'ov<-n ca« pod št. 9611. (1) Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma ne, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva. Nakup in prodaja vreč Ljubljana, Dunajska 36, Alo|zi| Grebene. (t) Za preobieno zot foteljev L t d najlažje kupite blago iz krasne zaloge po konkurenčnih cenab prit R. SEVER Marijin trg št 2. Zavese, odeje, perje. puh. Posteljne mreže izdeluje na lesenih in železnih okvirjih najceneje in iste sprejema v popravilo Alojz Andlovic, Ko-menskega 34, Ljubljana, t Mlinarji! Rž. proso, ajdo in kupile oajceneje ječmen pri A. VOLK, LJUBLJANA Veletrgovina lita Id moke. Resljeva cesta 24. Sv. zakon-vrelec življenja Vsa sodobna vprašanja o zakonu načelno pojasnjena. — Se dobi v knjigarnah in v prodajalni Ničman. — Din '20-—. Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša nad vse ljubljena, dobra soproga in mati, gospa Drago Jordan roj.Hreveli danes 19. avgusta zjutraj, v 24. letu starosti, previdena s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v ponedeljek, dne 21, t. m. ob pol 10 dopoldne na pokopališče v Trbovlje. Trbovlje, dne 19. avgusta 1933. Žalujoči soprog in otroci. KMEČKA HRANILNICA IN POSOJILNICA r. s. s a. z. v GRIŽAH javlja tužno vest, da je gospod kn.-šk. duh. svetnik f f/ v« v Ivan Kranctc župnik, dolgoletni občinski svetovalec in odbornik, ustanovitelj :n načelnik Kmečke hranilnice itd. včeraj po kratki bolezni v Gospodu zaspal. Pogreb preblagega pokojnika se-bo vršil v ponedeljek, dne 21. avgusta 1933. Griže, dne 19. avgusta 1933 Načelstvo. 200 dečkov med 14 in 16 letom more pričeti svojo življenjsko pot v modernih industrijskih podjetjih Bata d. d., Vukovar—Borovo. Dolgo šolanje se danes ne izplača, ker je nagrada v primeru s porabljenim kapitalom in časom premajhna. Neprimerno koristneje je — za mladeniče kot domovino — udejstvovanje v gospodarskem poklicu s krajšo in dobičkanosnejšo potjo. TOMAŽ BAT'A, ki je ustvaril deset tisoče samostojnih eksistenc ▼ gospodarstvu, je mladim ljudem vedno govoril, da jim ni treba biti žal, ako jih roditelji niso hoteli ali niso mogli šolati, ker najboljša šola je življenje, delo najboljši učitelj, siromaštvo pa najboljši svetovalec tn pomočnik. Večina slavnih in v gospodarstvu vodilnih ljudi in v narodnem življenju sploh, je stopila v življenje popolnoma siromašna. Ni dolgo ega, ko je dtužba odprla vrata vsakemu siromašnemu dečku do najvišjega mesta. To je treba izkoristiti. Šele pred enim stoletjem, je rekel Bafa, je človek zares postal svoje sreče kovač. Z vstopom v življenje — v rani mladosti pod pogojem, ki ga zagotavlja moderno delavsko zakonodavstvo in vsak socijalno čuteč posloda jalec — prične mladenič pridobivati mnogo let preje nego bogat otrok. Bogastvo roditeljev je prav mnogokrat vzrok izgubljenega kažipota in blagostanja v starejših letih. Svobodni poklici so podlaga neodvisnosti. V njih prihajajo neovirano do izraza vse sposobnosti poedinca. Res je, da je ta pot mnogokrat zvezana z borbo, toda borba utrjuje. Podleže samo oni, ki se ne brani razvad, ki smatra, da lahko človek danes še pije, kadi itd. Razvada je mati neuspehov. — Zmernost in krepost je pogoj za zmago. — Zmagovalen pa vedno polno priznanje! Pojasnila o sprejemnih pogojih dobite v vsaki naši proclatalni. OPOZORILO INDUSTRIJALCEM, IZVOZNIKOM IN TRGOVCEM ! Redka prilika za turiste ! 6. — 21. septembra 1933 se bo vršil IV. vzhodni vzorčni velesejem »FIERA DEL LEVANTE« v BARI (ITALIJA) Razstava vseh vrst industrije Poljedelstvo / življcnske potrebščine / mehanika / elektrotehnika / kemija / elektro-kemija / oprema / gradbena industrija / konfekcija / dekorativna industrija / prevozna industrija / specijalne razstave / trgovska razstava POPUST NA JUGOSLOVANSKIH 2ELEZNICAH 50% NA ITALIJANSKIH 70°/0 PRI POVRATKU ZA OBISKOVALCE PROTI VELESEJMSKI LEGITIMACIJI — A 50% ZA BLAGO PRI DOHODU IN ODHODU Izvozniki, industrijalci in trgovci. V Vašem interesu je, da obiščete vzhodni sejem, ker ta obisk velja toliko kot poslovno potovanje na vzhod ali zahod z velikim prihrankom na času in denarju. Od zaključenih kupčii dobite 1% popusta kot povračilo potnih stroškov pustu za obisk drugih mest Italije. Rim — sveto leto Vse informacije dobite brezplačno pri : JUGOSLOVENSKO RUDOLF MOSSIi a. d. Beograd, Prestolonaslednikov trg 21 in Zagreb, Jelačičev trg 5, ter PRI VSEH BILJETARNAH DRUŠTVA PUTNIK a. d ter pri ČASTNEM DELEGATU GOSP LUJI J. MOHRU. Beograd, poštni predal 23 — Telefon 25—447 ZAHTEVA /TE PROSPEKTE! Turisti, izkoristite to edinstveno priliko, da vidite napredno mesto Bari, ki nudi s svojo lepoto zadovoljstvo ter privabi s svojim komfortom in morskim kopanjem ogromno število obiskovalcev. Ne pozabite, da je morsko kopališče v Bari še v septembru v polnem razmahu. Organizirala se bodo tudi družabna potovanja proti popustu za obisk drugih mest Italije. Rim — Z Din 100.000-- pristopi k solidnemu podjetju kot sodelavec dosedanji ravnatelj trgovskega podjetja. Ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Sodelovanje« št. 9504. i ilaniorfcan Emono k y Ljubljana Koroeosktga ti % r Oskrbnina (slan, Hrana In postrežba) dnevno 75 lin. Zdravnik: Dr. Fr. Derganc, šef-primarij v p. Radio za vsakega PHILIPS 2 cevni baterijski sprejemnik r> z zvočnikom, akumulatorjem in mrežno »OtlVU« anodo. Plačljivo v 12 mesečnih obrokih po Din 90.—. PHILIPS 2 + 1 cevni mrežni sprejemnik \\1nHrnn. z vdelanim zvočnikom, Plačljivo v 12 »/UU/ U/f« mesečnih obrokih po Din 176-—. Dobi se samo pri: PHILIPS RADIO ZASTOPSTVU II. SIITTNER. LJUBLJANA 9 Tyrševa (Dunajska) cesta št. 1 B (poleg nebotičnika). — ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI CENIKI .JADRAN, Pmelitvm naznanilo! Cenjeno občinstvo obveščamo, da se je manufakturna trgovina Mara {Ramovš Gjubljana, preselila iz Tavčarjeve ulice št. 2/1. seda/ na Sv. Petra cesto štev. v prostore preišnje tvrdke Marija Rogelj. (cutdad* Srečna — ker se je končno rešila stalnih skrbi radi občutljivosti svojih svetlih las. Ona varuje svoje lase pred nelepim potemne-vanjem in šarenostjo z rednim negovanjem s specijalnim tamponom „S. Y. S" *ti daje potemnelim lasem sijaj in svileno meh koto. Ze prvi poizkus Vas bo o tem prepričal! Oprema za enkratno uporabo Din 6'— • za trikratno Din 12"—. Dobi se povsod. Kdo mi pomaga izšolati brata bosos(ovca? Za potrebni kapital spreimem z ženo kakršnokoli delo in zaslužek. V slučaju onemoglosti dobrotnika mu z.asigur; m popolno oskrbo Ponudbe ne upravo >Slovenca« Maribor, pod »Dogovore št. 9450 Provizijski zastopniki dobro verzirani in upeljani, za raz lične rayone Dravske banovine se iščejo za razpečavanje velikega špe cerijskega predmeta. — Ponudbe ; referencami na upravo ^Slovenca", Ljubljana pod št. 9523. JESENSKI LIPSKI SEJEM 1933 Začetek dne 27. avsusta ti Na nemških državnih železnicah 33V»°/o popusta KA M Vsa pojasnila daje: ^ Vsa pojasnila daje: ING. G. TONNIES, LJUBLJANA Dvofakova ulica 3/11 - Tel. 2762 ali Zvanični biro Lajpciškog Sajma. Beograd, Knez Mihajlova 33 Ljudska posojilnico v Celin registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači sprejema hranilne vloge tn jih obrestuje najbolje. Denar |e pri njef naložen popolnoma varno, ker jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po •estn&o« z vMm svojim premoženjem. GROZDJE, eešplje, melone ter drugo sadje in zelenjava najceneje in najboljše pri Evgen Lederer bančno in kom. društvo eksport sadja in zelenjave Novi Sad, Wllsonov trg 7 Skladiče: Temerinska 21. Telefon 22-14 u. 30-15. ZAHVALA vsem, ki so spremljali v tako obilnem številu mojega dragega, nepozabnega soproga oz. očeta Frana Sulna preglednika Sin. kontrole v pokoju na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Posebno zahvalo še izrekam preč. gospodu župniku Lovšinu, g. zdravniku dr. Perparju, njegovemu najožjemu prijatelju podpregledniku fin. kontrole g. Ribariču, zastopnikom državnih uradov, tukajšnjemu Sokolu, iz srca se zahvaljujem njegovim bivšim kolegom, uslužbencem fin. kontrole, ki so prihiteli iz vseh bližnjih in daljnjih službenih mest spremit ga na zadnji poli, ter posebno onim njegovim kolegom, ki so ga nosili iz hiše žalosti k večnemu počitku. Ravno tako se zahvaljujem vsem darovalcem mnogobroj-nih krasnih vencev in šopkov, kakor tudi vsem drugim, ki so na kakršenkoli način pripomogli k temu, da se je pogreb blagega pokojnika tako veličastno izvršil. Planina pri Rakeku, 18. avgusta 1933. Žalujoča soproga z otroci. Žalostnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša draga mama in stara mama Josipina Jean vdov. Gačnik roj. Jančar v soboto, dne 19. t. m., v 83. letu starosti, po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 21. t. m. ob 5 popoldne iz zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 20. avgusta 1933. Žalujoče rodbine: Jean, dr. Modic, Bizovičar. Zahvala Za številne dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega nepozabnega soproga, brata, strica, zeta in svaka, gospoda Volbenka Amerška rudniškega upokojenega poduradnika, gostilničarja in posestnika za poklonjeno prekrasno cvetje in vence, se vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Posebej nas veže dolžnost zahvaliti se čč. gg. duhovnikom, posebno g. duhovnemu svetniku župniku Gašpariču za lepi nagrobni govor, nadalje g. zdravniku dr. Jenšterlu, Gostilniški zadrugi, delavski godbi, pevskemu društvu »Zarja« ter njegovemu prijatelju g. obratovodji Vidra ter končno vsem mnogoštevilnim prijateljem in znanccm, ki so našega blagega pokojnika spremili v prerani grob. Trbovlje, dne 18. avgusta 1933, Žalujoča soproga in otroci. Za »Jugoslovanako tiskarno« v Ljubljani: Karel Cm. IJmHnjk; f.ojie GolobiS.