Političen list za slovenski naroa. f« ^»Itl freJeMaa vtij*: oelo leto predplaean 1& fld.. r.n, pol lota S fld., la uetrt let« 4 fld.. la eii meseo 1 fid. 40 kr. 9 »^Klaistraciji prejeman Telji: Za eelo leto 12 fld., la pol leta 6 fld., la oetrt leta • kIA., 1» en meieo 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan veija 1 fld. 20 kr. več na leco. Posamezne številke veljajo 7 kr. MarežKlao prejema opraTuitvo (administracija) in ekipedicija, Semeniške ulice št. 2, U., 30 Nainanlla (inserati) le iprejemajo ia velii tristopna petit-vrata: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 še »e tiska dvakrat ; 15 kr., še se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanj^i Sokopial se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Iihaja TMk dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludne. V Ljubljani, v sobuto 25. oktobra 1890. Letiiilc XVIII. Deželni zhoi* kranjski. {Četrta seja, dne 2 1. oktobra.) (Konec.) Za poslancem Hribarjem je govoril dr. Tavčar v eaakem smislu kakor njegov predgovornik. Spo-raifljal je na lanske obravnave in iz stenografičnega zapisnika dokazoval, da je gosp. deželni predsednik tedaj sam priznaval, da § 6 obsega mauj važno določbo., kakor § 3. Oponašal je opoziciji, da je bila lani potegnila z ndrodno večino in da bode isto tako storila letos, samo da reši § 6 v obliki, ki pritrajšuje deželno avtonomijo. Obširno potem razpravlja nevarnost, ki tiči v preveliki vdanosti do vlade, in ostro kritikuje obnašanje vlade, zlasti učnega ministra Gautseba, ki kaže deželi kranjski in narodu slovenskemu manj naklonjenosti, kakor Stremajer ali Conrad. Konečno priporoči, da naj slavni zbor pritrdi predlogu poslanca Hribarja. Tretji govornik je bil poslanec Šuklje, ki je odgovarjal predgovornikoma in zagovarjal § 6, ki bode po njegovi misli vplival na prospeh šolstva, ker učitelji ne bodo tiščali na boljše službe, če se imajo nadejati osebne doklade. Trdil je, da resolucija, kakoršno predlaga poslanec Hribar, je v nasprotji s šolskimi zakoni, da to ni nagrada, kakor pravi resolucija, ampak osebna doklada, ki spada k aktivitetnim užitkom iu ki jo sme priznavati le deželna šolska oblast. Osebne doklade naj tudi ne bodo darila, ampak učitelji naj imajo do njih postavno pravico, kar je treba v zakonu samem izražati; resolucija ue zadostuje, ker je preklicljiva in se more vsako leto odpraviti. Po njeffovi misli se ni treba bati, da bi se § 6. rabil v ponemčevalne namene, če bi prišla drugačna vlada, in minister Gautsch ni tako hud nasprotnik slovenskega naroda, kakor sta trdila predgovornika, ker je za slovenski narod več storil kakor njegovi predniki. Priporoča torej, da naj se § 6. sprejme, kakor ga predlagata deželni odbor iu iinančni odsek. Rad bi bil sicer predlagal, da uaj odpadejo besedo „po pričetku veljavnosti tega zakona", ali ker vidi hudo nasprot-stro proti § 6., tega ue stori, ampak je zadovoljen, če se sprejme § 6., kakoršen je. Za njim poprime besedo g. deželni predsednik baron "\Vinkler rekši, da mu ni treba biti obširnemu, ker je žo poslanec Šuklje zadostno pojasnil pomen § 6. Tudi g. deželni predsednik misli, da resolucija nasprotuje šolskim zakonom in da bi bilo nevarno ji pritrditi, ker tudi deželnega zaklada deželno zastopstvo ne sme rabiti po svoji glavi, ampak je vezano na potrditev cesarjevo. Poslanec Svetec, ki se potem oglasi, razpravlja ogromne troške, ki jih leto za letom prizadeva šolstvo, iu ki se bodo vsled novega zakona zdatno pomnožili. Po njegovi misli ne gre, deželi nakladati še večjih bremen z določbami, kakoršnih drugi šolski zakoni nimajo. Ou je proti temu, da bi se poleg povikšanja plač učiteljem dovoljevale še osebne doklade ter priporoča, da naj deželni zbor zavrže § 6., pa odkloni tudi resolucijo. Deželni poslanec Detela zagovarja stališče deželnega odbora in se obrača proti prvima govornikoma, češ, da ni bilo treba govoriti s toliko navdušenostjo in tolike važnosti pripisavati § 6. Sklepal je z besedami cesarja Napoleona, da od vzvišenega do smešnega je le eden korak. Po predlogu barona T a u f f e r e r j a bil je sprejet konec razprave, ali govorila sta še poslanca baron Švegel in dr. Sehaffer, ki sta se bila oglasila pred sklepom razprave. Dr. Švegel se je zlasti obračal proti dr. Tavčarju, rekši, da je razvidno iz stenografičnega zapisnika, kako je on lani o tej zadevi sodil. On in njega tovariši so pritrdili § 6. ne zaradi njegovega obsega, ker so bili načelno proti osebnim dokladam, ampak ker se jim je zdelo, da je vladno oporekanje odveč, če prej ni oporekala veliko važnejšemu § 3. Kako bodo glasovali letos, se bode kmalo pokazalo; zanj in za njegove tovariše so v prvi vrsti merodajni razlogi, ki jih je povdarjal poslanec Svetec, zato bodo tudi v njegovem smislu glasovali. Dr. Sehaffer se je v prvi vrsti obračal proti dr. Tavčarju in zbudil veselost, ko ga je v začetku nazival poslanca mesta ljubljanskega. Za njim spregovoril je nekoliko besed še poročevalec dr. V o š n j a k, kateremu se je pa videlo, da mu zagovarjanje § 6. ue gre prav iz srca. Pred glasovanjem oglasil se je dr. Tavčar še enkrat ter je zahteval od podpredsednika barona Apfaltrerna, ki je med vso to razpravo predsedoval deželnemu zboru, naj k redu pokliče in pokara barona Švegelna, ker mu je podtikal, da ga je hotel v svojem govoru smešiti, kar je graje vredno, ker se kaj tacega od resno mislečih poslancev ne sme trditi. Po nekaterih sporazumevalnib besedah je bila ta reč poravnana in pričelo se je glasovanje o § 6., ki je bil zavržen, ker je zanj glasovalo samo 9 poslancev. Sedaj pride na vrsto naslednja od poslanca Hribarja nasvetovana resolucija: »Deželnemu odboru se naroča, učiteljem, kattri so kot stalni učitelji na jedni ter isti jednorazredni ljudski šoli z letno plačo IV. vrste zadovoljivo službovali deset let, zaslišavši prej deželno šolsko oblastvo, dovoljevati iz deželnega zaklada osebno nagrado letnih 50 gld., ki se pri odmeri pokojnine ne všteva in odpade, če dosežejo učiteljsko službo z višjo plačo." Poslanec Hribar še jedenkrat utemeljuje to resolucijo iu odločno zavrača trditev predgovornikov, zlasti v tem oziru, kakor da bi bila vlada Slovencem naklonjena. Če smo tudi kaj zadobili na Kranjskem, kjer prebivamo v skupni celoti in imamo v LISTEK. Nedeljske misli. II. Gospod vrednik, rad bi Vas povabil na zabavni fiiapozijon nedeljskih mislij, ko bi bil prepričan, da 80 misli sploh zabavne, ali da kaj koristijo našemu osobito v jeseni jako razvajenemu životu in želodcu, kateremu strežejo začasno nedeljski in ponedeljski Nimrodi s kupljenimi in v istini ustreljenimi zajci in semintja tudi „z racami" svoje lovske domišljije. Naravno je tedaj, da se pri nas v današnji »lovski d^bi" po osebni zanimivosti ložje razpečava divjačina, kakor resne in tudi smešne misli in da je naše Platonovo omizje vedno bolj zapuščeno. Vendar pozabili bi bili kmalu v svojih ponižnih nedeljskih mislih, da imamo baš sedaj najmanj vzrok tožiti o brezmiselni dobi svoji, ko so zbrani naši ^patres patriae" za zelenimi deželno-zberskimi mizami, ob katerih se krešeta negativni iu pozitivni pdl nasprotujočih mislij, da sodimo semtertja tudi oratoriške elektrike nevešči poslušalci na galeriji, kaj da je ekspanzivna moč nasprotujočih duhovitih in neduhovitih mislij. Zaradi tega je naravno, da absorbuje zborujoči naš deželni zbor v bratovski slogi tako siluu vse oitale misli našega mestnega življenja, da ni zaslediti niti jedne pikantne novice, ali celo časnikarske race ves teden, in da se suš^ vedno bolj slovenski listkarji na izvirnih mislih in na šegavnosti v svetek in delavnik. Na podlagi tega istinitega opazovanja si tolmačimo tudi taktum, da so vse novice in visoko leteče resolucije, sklepi in debate bolj zanimive, ko odmevajo v deželni dvorani in da jih cenijo tedaj naši politiki po najvišjem dnevnem kurzu, a ko se vračajo čez pet ali več tednov iz deželnega zbora v praktično življenje naše, so mnogo potov le bela pdla, na kateri je zapisano stereotipni »Vidi" in pa »lasciate, non licet". In tedaj je vedno najbolj bogata žetev nam sitnim dovtiparjem, kajti neusmiljeno pademo po mrličih narodnega truda iu trobimo s trobentami nekdanje Jeribe Demostenov in Shakespear-jev izrek, da je moč dovtipa odvisna le od poslušalčevih ušes, a ne od ust pripovedovalca. Le raz to stališče smemo razmotravati pravično tudi novice slavnega češkega deželnega zbora. Kajti mi, ki čujemo o neslogi Staro- in Mladočehov, ne čutimo dovtipne ironije, s katero se odevajo mladi Gregerji »intra et extra muros" in vendar trdijo oni neprestano, da naš boj ni nič druzega kot nepotreben in slab dovtip na kožo slovanstva. A da ne sodi kdo, da se je posušila v dobi deželnih zborov popolnoma slovenska dovtipna žila, poskrbimo vendar ob posebnih slovesnostih vsak po svojih moč^h za prepotrebno zabavo. Nekateri nabiramo pesek za »Narodni dom", drugi za »Sokolsko hišo", tretji se radujemo dviga-jočega se novega nemškega gledališča in zopet drugi zabavljamo na desno in levo, kakor da bi bil svet in vse njegove solnčne iu senčne strani vstvarjene le nam na jezo. Tudi narodnih naravoslovnih zbirk ne pozabimo v svoji nevolji. „Exempli gratia" napovedal je baš sedaj gospod ljubljanski župan v narodnem inseratu boj in smrt vsem ljubljanskim metuljem, muham in gosenicam, akoravno so zaslužile z bogato svojo, a že končano pašo miren zimski kotiček, da, celo ličink, ki se baje grejejo sedaj ob zamrznenem raz-orji, ui pozabil mestni ukaz. Prav je tako. Ako je resničen pregovor, ki veli: „Vse ob svojem času!" bližamo se Slovenci vedno bolj isti svetopisemski dobi,' o kateri pesnik poje, da tam ni joka — niti smeha! V prvega smo v istini zaverovani v novejši dobi Slovenci, kajti jok vsega sveta so izlicitirali naši liriki, in razveseljujejo nas ž njimi žalibože le jeden pot v mesecu, namreč kedar je polna luna, ali kedar pride kateri izmej naših leposlovnih listov na svetlo. Smeh, oj smeh, tega smo osobito potrebni, kajti on nam dal|ša življenje trdi »Sterne",in posled, kjer je smeh je tudi nekaj smešnosti in nagajivosti iu poleg nje ob nedeljah tudi Sviftijanec redivivus. rokah deželno zastopstvo, ue smemo prezirati, kako Dini minister ravnd na Stajarskem, Koroškem in Primorskem, kako dela celo pri nas na Kranjskem. Zato nimamo nobenega vzroka, vstrezati njegovim željam. Učiteljem pa bi radi naklonili to osebno nagrado, in ker se to ne more zgoditi v zakonu v isti obliki, ki se strinja z deželno avtonomijo, zato hočemo to storiti z resolucijo. Govorila sta še jedenkrat dr. Tavčar za, poslanec Šuklje pa zoper resolucijo; potem se oglasi poslanec Klun in omenja, da je bil v finančnem odseku on stavil resolucijo, katero sedaj razlaga poslanec Hribar. Vodili so ga pri tem isti predlogi, katerestaobširnorazpravljalaposlancaTavčar in Hribar, in katerih zato ni treba ponavljati. Kot poročevalec je mislil, da ne gr^ učiteljem kratiti lani dovoljeno osebno naklado, ker se pa zaradi upora učne uprave reč ni mogla več sprejeti v zakon, ne da bi bila škodo trpela deželna avtonomija, zato je nasvetoval resolucijo. Ugovori, ki so bili danes slišati pri razpravi, njega niso prepričali, da bi bila resolucija slaba, zlasti je trditev ničeva, da nasprotuje šolskim zakonom. Tudi § 3. s svojo določbo nasprotuje tem zakonom, ker deželnemu odboru daje pravico, ki jo je imel sedaj samo deželni šolski svet, in vendar se vlada ne upira tej načelni premembi obstoječega zakona. Zakaj bi se torej upirala manj važni določbi § 6? Trdilo se je tudi, da je to malenkostna reč; toda deželna avtonomija ni malostna reč, ampak ena najvažnejših zadev, zlasti za deželne poslance, ki bi jo morali, braniti na vse strani; če je sami ne bodemo spoštovali, kako hočemo pričakovati, da jo bodo spoštovali drugi? Zato se potem nikar ne pritožujmo, če pri naši popustljivosti odpade kos za kosom od naše avtonomije in nazadnje propade vsa. To so bili nagibi, ki so mene vodili v odseku in ki me vodijo še sedaj, zato naznanjam, da bom jaz glasoval za resolucijo. Pri glasovanji je bila resolucija odklonjena, ker je za-njo glasovalo samo 9 poslancev. S tem odpade osebna nagrada za učitelje. Drugi paragrafi obveljali so brez ugovora in ob '/d^. uro deželni glavar sklene sejo ter prihodnjo sejo napove za torek 28. t. m. Višja dekliška šola. Napisali smo v torek s tem naslovom članek v »Slovencu". Razpravljali smo stvarno vprašanje, ki sedaj zanima naše javno življenje. Zdi se nam, da ima dolžnost političen list, da pov^ svoje nazore o takih vprašanjih. Izjavili smo se proti osnovanju ženskega višjega izobraževališča, in sicer, ker za take drage zavode nima denarja ni dežela, ni mesto, ker so taki zavodi osnovani na taki pedagogični podlagi, o kateri je naše prepričanje, da ni zdrava za vzgojo odraslih deklic, in pa ker so nam vstanovile v Ljubljani Uršulinke šolo, katera je po našem mnenji najkoristnejša in najprimernejša našim razmeram, vzlasti ker bi bili troški za tako šolo zelo neznatni. V celem članku ni bilo za nikogar nobene raz-žaljive besede ; pričakovati smo torej smeli, da bodo tudi oni, ki so morebiti nasprotnih mislij, dostojno izrazili svoje pomisleke ter jih podprli z veljavnimi dokazi. Oglasil se je v nasprotnem smislu »Slovenski Narod"; toda kako? — Združil se je z don Kišo-tom, ter se ž njim bil z nasprotniki, katerih nikjer ni, razven v njegovi bolni obraznosti. Naš članek je govoril izključljivo le o višjem dekliškem izobra-ževališču in proti temu je stavil svoje pomisleke. Meščanske šole omenil je le mimogrede z jednim stavkom. »Narod" pa vso stvar zavije in svojemu članku d4 naslov: »Niti jedne meščanske šole nam ne privoščijo", in o tem tudi razpravlja. Ker smo o meščanski šoli, kakor povedano, le mimogrede govorili, torej je vse mahanje »Narodovo" le v — zrak! Toda tudi to naj bi bilo, da bi gospodje le dostojno, stvarno pisali! Ali kako pišejo? Med drugim pravi člankar: »Imajo te čenče (dr. Schusster-schietz na čelu »finančne", »pedagogične" in »narodne" (!) pomisleke." — To je prvi dokaz! — Dalje: »Pravijo, da bode šola stala 10—12 tisoč na leto. — Kaj že! Niti polovica tega, vsaj krška stane le 4000 gld." To naj bi bil drug dokaz. In vendar bi moral biti člankar toliko pošten, da bi svojim čitateljem povedal, da smo mi govorili o višjem izobraževališči ali liceji, ne pa o meščanski šoli. Da pa tdko izobraževališče stane tudi več, nego 20 tisoč na leto, tega se gospodje morejo prepričati na graškem dekliškem liceji, in tam naj tudi štejejo, koliko aienk ja w takih uvodih; me&čansk« Šole T Mariboru in drugod naj v mira, ker o njih ta ni govora. — To naj je dragi dokaz! .Narod" piše: .Klika Slovencev bi rada v velikem shodu begala Ijadstvo v Ljubljani zoper to šolo in hoče nahujskati celo deželne poslance za to perfidno početje." — To naj je tretji protidokazl Torej ljudem pojasniti: Dobro šolo imate brez posebnih troškov, čemu torej siliti za šolo, ki bi stala toliko tisoč, io bi bila morebiti slabša; to se pravi po .Narodu" ljudi begati, to je .perfidno" početje. Ali pa v resnici .Narod" ne bega, ne moti ljudstva, ker mu zakriva velike troške za šolo? — .Fistula dulce canit, volucrem dum decipit anceps." Hvaležni smo pa pisalen, da je tako naravnost in očitno izpovedal, za kaj da se gre pri tej šoli. On namreč pravi: „Ce bi bil blagi Gorup dal novce za samostan, kdaj že bi bili v Ljubljani dva ali tri samostane postavili. Če bi nameravali nastaviti na tej šoli nune, ti gotovo ne bi toliko ugovarjali, če bi tudi učni jezik bil nemški." — Torej samostan, nune, to je strašilo, katero se hoče odstraniti z novo šolo. Ugovor, da se boje, da bi ne bila pri Uršulinkah višja šola slovenska, to je le fraza, s katero begajo ljudstvo; boj^ se le verskega značaja, katerega bi vtisnile redovnice novi šoli. To je »narodni humbug", ki se je nedavno pokazal tudi v ljubljanskem mestnem zboru; ondi so namreč zoper ponemčevanje ljubljanskih šol kričali tudi taki slovenski mestni očetje, ki sami pošiljajo svoje otroke v — nemške šole. Pač res: »Nous ne sommes guke plus heureux, depuis qu'on a invent^ la nation!" .Katoliško politično društvo" torej izpolnuje le svojo dolžnost, da tudi ljudstvu to stvar pojasni; zakaj ljudstvo ni samo zato, da bi za šole plačevalo in stradalo; ljudstvo naj tudi izv^, kako se po nepotrebnem troški napravljajo za šole, kako se ne-• hvaležno stavijo ovire zavodu, ki že blizu dvesto j let tako nesebično in s tolikimi vspehi vzgaja Iju-, bljansko žensko mladino. Da, narod naj je poklican, j — končamo tudi mi z besedami »Slov. Naroda", j — da bode svojo sodbo o tem postopanji izrazil. Vlada in sabor. (Izviren dopis iz Hrvatske.) Te dui se je povrnil hrvatski ban zopet v Zagreb. Dlje nego po navadi je boravil na svojem posestvu čez cela dva meseca, a zdaj, ko je naš sabor sklican na 25. dan oktobra, moral je seveda tudi on priti, kajti zasedanja našega sabora si niti ne moremo misliti brez osebe njegove prevzvišenosti. Da je to istina, je najboljši dokaz, kako se je sabor sklical, kajti mislilo se je, da se bode letos saboro-valo že prve dni oktobra, ali predsednik je zborovanje radi banova odsotnosti preložil na 25. dan tega meseca. Opozicijonalnim časopisom se to čudno zdi, ter dokazujejo, da se predsedniku ni treba vezati na osebo banovo, in sicer tem manj, ker se ban še { dozdaj ni dal nikjer izbrati za narodnega zastopnika. Ali to dokazovanje je čisto nepotrebno, kajti dobro je poznat odnošaj večine našega sabora nasproti banu, katerega smatrajo celo za svojega vodjo, ter brez njega nobenega zakona in nobenega važnega vprašanja ne rešujejo. Čudno je pa vendar, da se še sec^aj ne v^, o čem bode bodoči sabor razven proračuna razpravljal. Dozdaj še ni znana nobena zakonska osnova, katera bi imela biti predložena saboru. To ravnanje je gotovo nepraktično, da se namreč o nobeni osnovi ne more prej javno razpravljati, nego pride pred sabor. Kolikokrat se mora opozoriti pri takih osnovah na dobre in slabe strani, ter je potem zastopnikom mnogo laglje govoriti in glasovati zdnje ali proti njim. Pri nas vsega tega nima: kar izdela vlada in saboru predloži, to se tudi po navadi odobri brez ozira na prigovore opozicije, ki večkrat čisto jasno dokazuje, da more biti takšna postava za narod le težko breme. Mi spominjamo tukaj le postavo o točarini, ki je našemu narodu zadala hud udarec, kakor je opozicija že naprej trdila; ali zato ni nobeden maral, narod pa vendar mora trpeti. Da se bode v bodočem saboru sedanja takoivana narodna stranka držala istih načel, potrdile so že »Narodne Novine". Sa-borska večina se ne bode bavila v bodočem zasedanji niti z državno samostojnostjo Hrvatske, uiti s samostalnim! financijami, niti z neodvisno trgovsko in železniško politiko, kajti vse to oe spada v njen delokrog. Tndi se narodna »tranka ne bode eiešala r .kakšne posle čez mejo domovine", — ojn| namreč ne bode vplivala na vprašanja, ki se U^Sejo Dalmacije in Kranjske. Ta isjava .Narodnih Novin" gotovo ni nič novega, saj se je v resnici 4anašnja večina hrvatskega sabora ie zdavnej odr«kla vsake solidarnosti z ostalimi Slaveni, tedaj tudi s Slovenci. Ali čudno se nam zdi, kako se more napustiti Dalmacija od saborske večine, saj vendar Dalmacija spada po nagodbi k Hrvatskej ter bi se morala prej ali kasneje zjediniti z ogrsko krono. Ali to zjedi-njenje ni Madjarom po volji, pa se zatorej tudi vla-dini Hrvati zdnj ne potegujejo. Na tak način so prisiljeni naši zastopniki za voljo svojih zaveznikov žrtvovati ne samo solidarnost z ostalimi Slaveni, nego celo jeden del lastnih svojih bratov pustiti nezjedinjenih z ostalo hrvatsko zemljo. Za njih se širi njihova domovina samo do Sotle in Velebita, dalje čez te meje ne smejo gledati, kajti to je želja njihovih sosedov preko Drave. Pa vendar .Narodne Novine" trdijo, da saborska večina brani nagodbo in da jo hoče držati točno in vestno. Ali ravno s tem, da so izpustili iz svojega programa celokupnost hrvatske domovine, ne branijo nagodbe, ki se seveda drži in vrši le v onih točkah, po katerih imajo Hrvati nositi vsa bremena; v onih točkah pa, po katerih uam pripadajo prava, se vsaki dan brezobzirno krši. Takšna politika naše saborske večine po tem takem gotovo ni koristna, kajti ne samo da so se morali Hrvati odreči solidarnosti z ostalimi Slaveni, nego še tudi vrb tega morajo od svojih zaveznikov marsikaj neugodnega pretrpeti, ter gledati, kako se točke njihove nagodbe od dn6 do dn^ čedalje bolj gub^, in da že sami članovi narodne stranke prav sumljivo gledajo v bodočnost, kako se bode vse to skončalo. Ali nad njimi se je izpolnila ona poslovica: »Kdor ne prizna brata za brata, imel bode tujca za gospodarja." Politični preg^led. v Ljubljani, 25. oktobra. ^otrani« dežele. Občinske volitve v Pragi bodo pokazale, ali so Staročehi tudi v glavnem mestu CeŠKe izgubili svoj vpliv, kakor so ga izgubili sploh po deželi. Češki stranki se niste mogli sporazumeti, da bi bili skupno postavili kandidate, zato bo volilna borba zelo živahna. V imenu praških Nemcev pa je izjavil dr. Scbmeykal, da se ne bodo vdeležili volitev v občinski svet; to je ečitno znamenje pojemajočega nemškega življa v Pragi. — Spravna komisija vedno nadaljuje svoja posvetovanja o češko-nemški spravi, a vse razprave gredo le polževo pot. V dolcnje-avstrijskem sboru so nemški liberalni poslanci pokazali svojo liberalnost nasproti svojemu somišljeniku Schiiffelnu. Ta poslanec je imel toliko samostojnosti, da je izjavil svoje važne pomisleke proti združenju Dunaja s predkraji in pri oskrbovanju revežev predlagal, da se oskrb ubožnih hiš izroči ali redovnicam ali zanesljivim meščanskim družinam, ki so brez otr6k. S tem se ^e pokazal seveda preveč klerikalnega in zato ga niso volili v odbor za predloge o oskrbi ubogih in »N. Fr. Presse" pravi, da ga tudi ne bodo volili v deželni odbor. To je prostost mišljenja mej liberalci: ako ne greš z njimi čez strn in drn, precej si izobčen. In taki očitajo katoliški cerkvi, da s težkimi vezmi oklepa svoje podložne, da-si v^mo, da v katol. cerkvi vlada največja prostost. Tnanje driaTe. Rim. O položaji cerkvenih razmer v Braziliji se poroča iz Rima »Pol. Corr.": Eden najznamenit-nejših brazilijskih škofov, msgr. Macedo da Gosta, se mudi sedaj v Rimu. Namen njegovega bivanja v Rimu je, da poroča po preosnovi imenovane države papežu o položaji katoliške cerkve ter se posvetuje 8 papežem, kako stališče naj zavzemajo bra-zilijski katoliki v prihodnje. Imenovani cerkveni dostojanstvenik meni, da naj se brazilijski katoliki sploh ne upirajo novi republikanski državni preosnovi. Prizadevajo naj si le, da jim podeli republikanska vlada iste pravice, kakor jih imajo katoliki v Združenih državah v Severni Ameriki. Tako se poroča v Vatikanu in govori se, da se bode papežev začasni nuncij v Rio de Janeiru v tem zmislu obvestil. Rasija. Iz Odese se je nedavno poročalo listom, da se je 200 dijakov židovsketra veroizpo-vedanja pokristijanilo, da morejo nadaljevati svoje vseučilišfne študije v Harkovu, Kievu in Odesi. (Dalje Y prilogi.) Priloga 246. štev. „81ovenca" dn6 J35. oktobra 1890. ItuHja. Če bere Caprivi, icaiio pišejo glasila radikalne in trodržavni zvezi sovražne stranke, menimo, da se preveč ne veseli svojega potovanja v Italijo. »Diritto" piše: »Crispi naj bi vendar ne m^uil, da si d& narod metati pesek v oči. Tudi ko bi sto državnih kaucelarjev prišlo preko Alp, vendar se ne bi izboljšalo prežalostno gospodarstveno stanje, katero provzročuie politika tiodržavne zveze. Francija. Iz Pariza se poroča »Pol. Corr.", da je vojni minister odobril načrt Ijonskega guvernerja, da se posamične trdnjave zvežejo z ozkotirnimi železniškimi progami. Vsled tega načrta se bodo zvezale z železnico tudi vse trdnjave v Dan-phineji med seboj, kakor tudi z Ljonom. Nizozemsito. Dočim so vsa dosedanja poročila zagotavljala, kako potrebno bi bilo uvesti regentstvo, katero naj bi prevzela kraljica Ema, iz-nenadilo ie politične kroge najnovejše poročilo iz Amsterdam*, da kraljica noče prevzeti regentstva. TurHja. »Agence de Constantinople" objavlja uradno sporočilo, katero trdi, da se turški vladi po krivem očita, da hoče omejiti dosedanje privilegije gršketa patrijarhata, ko vendar imate grško duhovništvo in srenie še upravo in vodstvo grško ruskih š^l v rokah. Tudi ostanejo še veljavni zakoni glede na dedščine, zapuščine in pokojnine. lz\irni dopisi. z Murskega polja, dn^ 22. oktobra. (Različne vesti.) Te dni je naš okraj zapustil naš bivži okrajni glavar baron Mac-Nevin preselivši se na svoje novo mesto v Celovec. Pri nas je glavaril nekaj uad tri leta, pa izvzemši novo železnico, ue moremo njegovega delovanja imenovati posebno vspešnega in koristnega za okraj, ker je delal vse prevAČ po svoji glavi. Njega naslednik je mladi grof Henrik Attems, rodom Gradčan, ki je poprej večinoma služboval po Kranjskem, in se hvali kot trezen, miren iu vesten uradnik. Preteklo nedeljo so naš rojak stolni kanonik g. dr. Ivan Križanič blagoslovili novo cerkev pri svetem Petru zunaj Radgone. Ker se je namreč v naših krajih že v tem stoletji prebivalstvo več kakor za polovico pomnožilo, postale so skoro vse cerkve pretesne. Zato 80 morali letos č. gosp. Anton Belšak, župnik pri sv. Petru, svojo župnijsko cerkev povekšati, kar 80 8 pomočjo za božjo čast vnetih in darežljivih faranov jako hitro dovršili. Na žegnausko nedeljo so imeli č. gosp. Križan'č že v novi cerkvi prvo službo božjo, h kateri so morali po letu žup ijani hoditi v radgonsko podružnico k Devici Mariji. Kakor letos pri sv. Petru, tako bodo drugo leto župnijsko cerkev pri sv. Križu na Murskem polji povekšali; kajti tudi ta cerkev je za število faranov veliko premajhna. C. g. Anton Lacko so že letos j gvojo. Telo tvoje ne bode več gledalo žarnega soinca pripravili vso potrebno tvarino, da se bode mogla ' * > - ----- —-• -------- cerkev do jeseni pod streho spraviti in blagosloviti. Enako delo še čaka tudi gospoda župnika pri svetem Jurju na Ščavnici in s časom tudi pri Mali Nedelji. Pa ne samo za povekšauje, ampak tudi za olep-šanje cerkva naše verno ljudstvo rado stori, kolikor premore. Tako je bila podružna cerkev sv. Duha na Stari Gori vsa prenovljena in olepšana, na angeljsko nedeljo blagoslovljena, in na žegnausko nedeljo so velikouedeljski dekan č. g. Albin Svinger lepo prenovljeno župnijsko cerkev pri sv. Tomaži slovesno blagoslovili. In ker že poročam o tem, kar je tukajšnje verno ljudstvo storilo za povekšanje in olep-šanje svojih cerkva, ne smem zamolčati, da so farani 8V. Antona v Slov. Goricah po prizadevanji svojega župnika č. g. Antona Vraza župnišče povekšali in lepo osnažili, da je zdaj res dostojno prebivališče za dušne pastirje. O novi železnici ste že priobčili posebno poročilo in jaz samo to dostavim, da od 16. oktobra železniški vlaki redno po Murskem polju drdrajo in zlasti mnogo pšenice in vinskega mošta prevažajo. Trgatev v ljutomerskih goricah je skoro dokončana. Kakovost mošta vse hvali, ne tako pa kolikost; kajti mnogim posestnikom goric niti ni bilo vredno prešati ter so kar grozdje na pute ali brente prodali. Ker je vinski mošt dober in ga je malo, so ga vinski kupci že večinoma pokupili in odpeljali. Plačevali so mošt od preše po 20 do 25 kr. liter. Les po goricah je letos lepo dozoril, zato imamo I. 1829. tu v Pragi in je po dovršenih študijah odpotoval 1. 1847. v London in Pariz. Leta 1848. vdeležil se je političnega gibanja, in je bil za to tri leta pozneje obsojen ua 18 let v zapor; leta 1854. bil je pomiloščen io je živel dalje v Pragi do 1. 1858 , ko je bil internovan v Deši na Sedmo-gradskem. Leto pozneje se preseli iz Avstrije in je bival v Parizu in Buroljuu. Leta 1866. izšla je koji-žura ».Jok češke krone", kojo je on spisal. Pozneje je živel v Pešti in Zagrebu do 1. 1879.; to leto so mu dovolili na njegovo prošnjo povratek v Prago, kjer je pričel izdajati svoje zbrane spise. L. 1880. je postal ZHČasui dramaturg češkega gledališča Pisal je pesmi, povesti in dramata, koje je izdaval pod imenom: Brodsky. To ime je gotovo znano č. čitateljem »Slovenčevim" iz čeških prevodov v »Listku". Leta 1851. spisal je v zaporu na Hradčanih žalo-igre »Hjuek z Podebrad"; 1. 1852. spisal je v ječi Komornu »Ulrik Hutten" in »Drahomira". V pro-gnanstvu je pa še dalje spisal od 1. 1859. tragedijo »Ivan Miizepa", obraz »Libušin soud" itd., v Parizu pa z Legerjem francoski spis o Češki: »La Bo-beme hi8torique, pittor«squo et literaire". V pro-gnanstvu je bil dt-laven kot publicist; mnogo dra-mat je tudi prevel. Pokojuik je bil sotruduik vseh čeških časopisov. Kaj je domovina zgubila ž njim, svedok jebil njegov impozantui pogreb, kojega mu je priredila »Umčleckd beseda" na višegradsko grobišče. Vdeležili so se sprevoda češki pisatelji , umetniki, češki visokošolci, vsa n&rodna društva in ogromna množica občinstva. Po cerkvenih obredih zapoj6 člani praškega »Hlahola" pesem »Salve Regina"; na to pa spregovori kauonik in župnik višegradski, č. g. Kafka, ganljive besede, koje so učinile globok vtis na vse prisotne okolu gomile. Spominjal se je najprej blagodarnega delovanja svetih slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda glede zalaganja hramov po češki deželi in na Višegradu, omenjaje, da so bile na staroslavnem Višegradu tudi prve šole; z Višegrada je pohajala omika za vso deželo, in zdaj je postal kraj, kjer imajo poslednje počivanje za narod zaslužni možje in žene. »In tako smo tudi danes spremili na sveti Višegrad velicega rodoljuba, koji je že v mladeniških letih gorel ljubezni do naroda, za kojo se je moral pokoriti, za kojo je bil proklinjan in zaprt. Napenjal je vse svoje moči, in je z besedo, s peresom in dejanjem delal za vse dobro. Ta veliki duh ostavil je truplo, s kojim se zdaj poslovimo. Z Bogom torej, veliki rodoljub, in hvala tebi za vse, kar si storil za domovino toda na onem svetu, kjer ni ječ, ni pregnanstva, sijalo bode tebi večno solnce . . ." Truplo so spustili v rakev rodbine Vavrove, blizo gomile Božene Nemcove (»Babica") in J. L. Maška. Čast njegovemu spominu! Nemška omika pojavlja se pri nas skoro povsodi v drugi podobi: v »zatvorjenem" ozemlji z ue-prijateljskim duhom zoper češko narodnost, na Dunaji iu v nemškem Gradci pa zopet s zabavami ob čeških troških. Ne trdim, da bi bili možno vsi dunajski Nemci zavzeti zoper Cehe, vendar se ne dd tajiti, da ima zasramovanje in ž&ljenje češke narodnosti na Dunaji nekako domače pravo. Priproste zabave, pri katerih se zasramuje češka ndrodnost, to povsem dokazujejo. (Konec sledi.) Dnevne novice. (Presvetli cesar) je podaril pogorelcem v Radovici 700 gld. („KatoliSko politično drnštvo") v Ljubljani priredi, kakor smo že poročali, v nedeljo dn^ 26. oktobra ob 5. uri popoldne svoj šesti društveni shod v domu katol. rokodelskih pomočnikom Poljske ulice št. 10. Na dnevnem redu je: 1. Višja dekliška šola. 2. O shodu slovenskih poslancev. — K temu shodu tem potom vabi odbor »Katol. polit, društva" vse svoje ude in po udih vpeljane goste. (Deželnega šolskega nadzornika) gosp. Joaipa ______ Šamana sprejel je cesar v avdijenci dne 23. ok- upanje, da bode drugo leto več vina, če nam ljubi ' tobra. (Drniba sv. Cirila in Metoda) objavlja po naših dnevnikih imenik svojih podružnic z dotičnimi uačelništvi tako, kakor je bilo vodstvu nazadnje naznanjeno. Ker se pa blagajn čne kujige sklepajo koncem leta, velja izkazana svota za leto 1889, kakor je tudi naznanjeno v poročilu blagajnikovem. Kar 80 slavna načelništva poslala leta 1890, pride še le v prihodnji račun. Sicer se pa tekoče pošiljatve denarnih prispevkov itak zapored objavljajo v naših dnevnikih. (Iz Smlednika) se nam piše z dn^ 24. okt.: Včeraj je bil zopet za župana izvoljen občečislani veleposestnik g. Anton Burger. Občinski svetovalci so pa gg.: Henrik baron Lazarini, Jožef Keršič, S. Knific in Janez Rozman. Volitev odbornikov je bila dosti živahna, zdaj pa je upati, da se vrne potrebni mir v občino, ker le v miru in edinosti more občina napredovati. Bog daj! (Iz Brda) se nam poroča, da je dnč 20. t. m. zjutraj ob 9. uri pogorelo gospodarsko poslopje J. Strežarja (Martinčka) v Refolčah. Kako je začelo goreti, se ne škoda znaša nad 1000 gld, zava-rovau je bil za 100 gld. Lukoviška požarna bramba se je obnašala vrlo; tudi dekleta so pridno donašale vodo; več se jih pa ui ganilo ter so le gledali. — Druga nesreča je bila 23. t. m. v Dupinjah pri gospodarju J. Jazbecu, kateremu sta otroka strašue smrti umrla. Gospodiuja je namreč šla za uekaj časa k svojim sorodovincem. Ko pride nazaj, najde vezna vrata odprta, v hiši pa poluo dima, dečka zadušenega, v stranski sobi pa na goreči postelji malo deklico opečeno. Oba otroka sta bila mrtva. (Pri volitvi v deželni zbor) v Feldbacbu na Štajerskem je bil od 317 glasov izvoljen z 270 glasovi kandidat katoliško-konservativne stranke baron Morsey, brat prednice karmeličank ua Salu pri Ljubljani. (Razstava noš na Danaji) Avstrijski muzej za umetnost in obrt namerava prve tri mesece prihodnjega leta na Dunaji napraviti razstavo narodnih ndš. Vodstvo tega zavoda se je obrnilo ua kranjski deželni muzej ,Rudolfinum" s prošnjo, da naj se vdeleži te razstave. Naš muzej si je pač pridobil zadnji čas nekoliko narodnih ndŠ kočevskih in belokranjskih, vendar je vse to premalo, da bi mogla biti kranjska dežela na razstavi primerno zastopana. Tudi po Gorenjskem in Notranjskem se dobi še marsikak dragocen komad stare narodne obleke med ljudmi. Lepo se tedaj poprosijo s temi vrsticami prijatelji ljudskega življenja in naše domovine, da naj pošljejo, ali v dar, ali pa pruti primerni odškodnini, celo obleko, ki kaže narodno nošo (iz prejšnjih časov), ali vsaj kak posamezni nje del, do začetka novembra t. 1. deželnemu muzeju ,Ru-dolfinumu* v Ljubljano. Ako bi kdo ne maral teh stvarij odstopiti našemu muzeju, naj jih vsaj blagovolil prepustiti za čas dunajske razstave. Na vodstvo »Rudolfinuma" naj se obrne, kdor hoče kaj ponuditi, ali več o tem izvedeti. (Vernih duš dan.) Ker je letos na dan 2. novembra nedelja, zato se ta dau ne bo praznoval v cerkvi vernih duš dan, marveč je preložen na ponedeljek. »Katolički list zagrebački" svetuje, da bi bilo želeti, da bi se verniki po tem tudi ravnali, da bi grobov ne razsvetljevali v soboto popoldne, marveč to lepo navado prenesli na nedeljo, da bi tudi njihova pobožnost bila v soglasji s cerkvenimi opravili. Želeti bi bilo, da bi se ljudstvo povsod na to opozorilo. (Vsled opeienine nmrl) je, kakor se poroča iz Celja, poldrugo leto star otrok posestnika Josipa Koširja v Verbnu. Večji otroci so ga vzeli na pašo seboj, zakurili, iu pri tem se je unela malemu otroku obleka. Le malo ur je še živel. Bog zopet drugače ne gospodari. (DrnStvo zdravnikov na Kranjskem) ima pri- Iz Prage, 23. oktobra. (Pisatelj Jos. V. i hodnjo sredo ob 6. uri pri »Slonu" izredni občni Frič t- — Kako se zabava Danaj. — On- j ibor. Na dnevnem redu je: 1. Predlog, da se iz-dfiček. — Ramo.) Minoli petek po noči umrl ' premeni društvena pravila; 2. poročilo o devetem je po daljšem bolehanji na Kralj. Vinogradih ue- ' shodu avstrijskih zdravnikov, poroča dr. Val en t a. umorni pisatelj Josip Vdciav Frič. Porodil se je Temu sledijo vednostna predavanja. Raznoterosti. — Tisoč goldinarjev pogoltnil.) S Solnograškega se poroča nekemu nemškemu listu: Dva imovita gospoda sta šla nedavno opoldne v neko gostilno. Jeden izmed njiju je imel seboj psa po imenu Tiraš. Ža med potjo sta imela neko kupčijo med seboj, iu prišedši v gostilno, sta se nadalje pogajala. Naročila sta si mej tem dobro južino. Krč-marica jim je postregla najprvo z mastno jubo. V živahnem pogovoru je ponudil gospod svojemu tovarišu tisočak z opombo, naj vendar sprejme ponudbo. A glej! Ko mu je tako molil tisočak, pade mu iz rok v juho svojega tovariša. Takoj ga potegne tovariš iz juhe ter drži nekoliko časa v roki, da bi se odtekla I njega juha. Tiraš je to zapazil, in meD^fi, da mu ponuja gospod kožico od klobase, hlastne bliskoma po tisočaku. V trenotku je bil tisočak v želodcu požrešnega psa. — Kupčija 8 sužnji m i. V Turčiji je še veduo ua skrivnem živahna kupčija s sužiijimi. Kupljeui sužnji pridejo največ v glavno me.sto iu razna druga mesta. Angleški zastopnik je vlomil proti tej kupčiji ugovor, in vsled tega je sklenilo ministerstvo vnanjih zadev, ostro nadzorovali pristanišča v Tripoliji, Džedahu in Hodeidi. j — Turški častniki v Nemčiji. Vsled ukaia sultanovega pojde jedenajst turških častnikov ^ v Nemčijo, da dovršč tam svoje vojaške študije. — Kapucinec-vojak. Nedavno je bilo i videti v Rastattu na Badenskem kapuciuca v vojaški uniformi. Dotičui (brat Joshira) je bil pozvan kot rezervist na desetdnevne vojaške vaje. Četudi je le poddesetnik, vendar so ravnali častniki ž njim po- ' vsem dostojno, iu zvečer mu ui bilo treba suažiti svoje oprave. I Telegrami. 1 Dunaj, 25. oktobra. Danes je pri.šel ogrski i ministerski predsednik Szaparv. Dunaj, 25. oktobra. V deželni zbor do- j lenje-avstrijski so izvoljeni: Gatterburg, Weit-loff, SchSffel, Granitsch, Kopp in Liistkandl. Line, 24. oktobra. Deželni zbor je potrdil vse volitve. Predlog levičarjev, da naj so ne potrtlijo volitve veleposestnikov in razpišejo nove volitve, {)ri katerih naj bi se žiipniki in linški škof izbrisal iz imenika volilcev pač pa uvrstili med biše deželne deske, je bil odklonjen s 33 glasovi proti 15. Ko je ce.sarski namestnik odobril volitve in škof Doppelbauer zagovarjal volilno pravico škofa in žnpnikov, so bile volitve veleposestnikov, potrjene. Praga, 24. oktobra. Spravna komisija je sprejela točki 14. in 15, predloga o deželnem kulturnem svetu. Točki 16. tega predloga, vsled katere bi mogel cesar razpustiti deželni kulturni svet ali kak njegov odsek, ugovarjali so Mladočehi, kateri so govorili za predlog poslanca dr. Herolda, vsled katerega bi bilo mogoče razpustiti le ves deželni kulturni svet. Nemci in Staročehi so bili za obliko vladnega predloga, katera je bila sprejeta po daljši razpravi na predlog kneza Schwarzen-berga. Praga, 25. oktobra. Tilšer je vložil v imenu vseh mladočeških poslancev ugovor zaradi vedenja deželnega maršala v zadnji deželnozborski seji nasproti interpelaciji Va-šatyja, V tem ugovoru povdarjajo, da deželni maršal sme sicer grajati govornika ne pa interpelanta. Grof Kinskv napove v imenu svojih somišljenikov nasprotno izjavo za prihodnjo sejo. Budimpešta, 24. oktobra. Budgetno poročilo finančnega odbora zbornice zmatra preosnovno valuto za veliko potrebo ter izraža svojo zadovoljnost, da je finančni minister pojasnil, da se trudi izvršiti v kratkem to nalogo. Rim, 24. oktobra. Današnji uradni list objavlja odlok, vsled katerega bode zbornica razpuščena in razpi.sane splošne volitve na 23. novembra. Lisabona, 24. oktobra. Osnovalo se je tukaj novo politiško društvo pod imenom „Liberalna liga", katera šteje med svoje ude mnogo znanih politikov, mej temi tudi več ministrov. Tremenfiko nporočllo. i Ca« stanje Veter Vreme opazovanja inkomera r mm tsploMn po Oliiji •gS i as cii a 24 7. u. ^ut. 1: 7425 740-4 739-8 -2'8 2-0 -1-4 sl. zap st. vih. jasno « 0 00 Srednja temperatura 2'2°, za 11'8° pi^>d normalom Dnna|«ka borza. (T«l«(tr»fi4no poroiilo.) 25. oktobra. Kpira* renta 5% po 100 gl (g 16« davka) 88 gld. 8v«brn» , 6% . 100 „ , 16% , 88 , »vstr. il»t» renta, davka prosta . . . 107 „ Papirna renta, davka prosta......100 , Akcije avstr.-ogerske banke...... 978 „ KrtditM akcij« ..........30b „ LoiUon.............115 „ 8r«bro............— „ Francoski napoleond.........9 „ CMarski oekini...........5 „ N«Hiin marke ......... 56 „ Pomenik za prijatelje citare. 72 pjesme svih jugoslavenskih narodah u jednoj knjigi stoji I for. 80 nč. i po.štarin.i 15 nč. Nariičbo neka .so upravljaju na .Jttsipa Sorgii u Zagrebu. ,i) I Zobozdravnik |Schweiger stsiinijo ►TJ^ I hotel„Stiidt (priMaliču) W Mi štev. 23 in 24. IL nadstropje, ii-H » H Ordinira vsaki dan od 9. do 12. ure ^ ■ dopoldne, od 2. do 5. ure popoldne. ||| m Ob nedeljah in praznikih od 9. Jtj ftfdoV.l. ure ■ Najnovejše iznajdbe in sredstva v zoho- ra zdravništvu. Najboljše plombe, po barvi zobem prikladne. i Za vfa tlela se Jmuri. I Najcenejši, najboljši, preskušen, rujavi lesni pomaz llRTEL-07 izvirni varuje trajno (i6—10) pomazane plotove, kolarnice, skladišča, vozove, gospodarsko orodje, tla itd. pred g^njilobo, glivami, oitorjenjem in žuželkami. V hlevih razkužuje. 1 Icgr. zoiloHua za 6 kvadratnih metrov. Trogled brcEiilfc-no. Kal(ovt«,t neprekošeno zajimčcna. 5 kur. 1-60 fld.. 100 kgr. 16 gld. z Dunaja. Najoenejia karbolna kislina, karbolno apno, kolomaz. Mihael Barthel in drugovi, kemijska tovarna v Batiaboni in na Dunaji, X. okraj, Keplerg^aaae Nr. 20. (rstanovJjena 1781.) gV Zaloga imata brata Eberl v Ljubljani. pripravljena od lekarja GABR. FICCOLI-ja v Ljubljani, je uplivno zdravilo, katero krepča želodec, meh6&, čisti, odpravlja zlato žilo in odganja gliste. Sestavljena je iz zdravilnih, v rast linstvo spadajočih snovij ter ni nikako drastično učinkujoče, marveč lahko, delovanje organov urejajoče zdravilo, katero organizmu kar nič ne škoduje, če se prav delj časa rabi. Esenco za želodec pošilja izdelovatelj proti poštnemu povzetju v škatljah po 12 stekleničic za gl. 1 3G; po 24 za gld. 2-60; po M za gld. .3-84; po 44 za gld. 4 26; po .55 za gld. 5 26; po 110 za gl. 10-30; po .550 za .50 gld. Dobiva se v steklenicah po 10 kr. le v Ljubljani v lekarni ,,Pri angelju". Dunajska cesta, v steklenicah po 15 kr. prodaja se skoro v vseh tii- in inozemskih lekarnah. (GO—7) ■S) Vinko Čamernik kamnosek T L.jubljani, Parne, ulice št. '.), filijala tik mesarskega mostu, se najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini v izvršitev naročil vsaliovrstncga cerkvenega umetnega kamnoseškega dela, slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo niijraziio-vrstneJSIh po najnovejših nafrtlli prav IlJno in Iz različnih vrst marmorja izdelanih iiai^robiiili spomenikov. l«e na tukajhijem pokopaliHoi stoječe in pri njem izgotovljene spomenike, kateri se vsled nedovoljenega zidanega temelja nagibajo, popravlja brezplačno dvakrat na leto in sicer pomladi tii pred Vsemi svetimi. Še posebej opozarja na krasen, od knjniihtiil-skega, kararskega in črnega muriiiorjii izgotovljen jjj^" M <> •>• II i If . "^Btii katerega proda po primerno jako iilzkej eeni. Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se priporoča v vsakovrstna stavbi nska dvla, IfH katera tino, trpežno in ceno izvrči. (81 v li.jiibljani, Kolodvorske ulice nasproti predilnice, priporo.'a pre("as'iti (luhovščini In sla,-nciiiu občinstvu svojo kamnoseško delavnico, v kateri so izvr.šiijojo vsakovrstua cerkvena kamenita dela, knkor: altarji obliiijiiiM' mizeiti.; so v zalogi v veliki izberi iu so izdelujejo liJni nagrobni spomeniki Jio najnižjih cenah. (2 — 2) C. kr. priv. zavarovalnica .ASSICURAZIONI GENERALI' 40,758.238-42 227.37l.63r'43 ll6,904.648-39 23,544.053 22 (Občno zavarovalno društvo v Trstu.) {Ustanovljeno 1. 1S31.) Jamstveni zaklad družbe . . . gld. Izza ust. je plačala družba fkod za » Zavarovalno stanje v oddelku zavarovanj življenja 31. dec. 1888 » Premijski listi in premije, ki se bodo v poznejših letih pobrale v odd. zavarovanja zoper požar . » DruJba zavaruje: 1. na človeško življenje v vseh mogočih sostavah. 2. Zoper škode po požaru na cerkvena, graščinska in kmetska pose.stva, stanovanja in gospodarska poslopja in njihovo vsebino, raznovrstno blago, žetve, les in oglje na prostem, kakor tudi zoper Škode v.sled podiranja in spravljanja, vsled strele, plino-vega razpoka in onega pii parnih kotlih. Občinam, cerkvam, samostanom, pobožnim ustanovam in graščinam dovoljuje Assicurazioui Generali 20" „ odpust nonn.alne iiremije. .3. Zoper škode vsled prevažanja na blago, pridelke, laiiije in druga prevaževalna sredstva mej prevažanjem ua morji, rekah, prekopih, jezerih in po suhem s poštnimi v-ednostnimi pošiljatvam! vred. 4. Zoper škode vsled razbitja zrcalnih oken in ogledal. 5. Zoper telesne nezgode na račuu prve splošnje zavarovalne družbe zoper nezgode na Dunaji. 6. Zoper škodo po toči na poljske pridelke na račun >Oger^ke zavarovalne družbe po toči iu protizavaro-valne delniške diužhe v liudapeSti«. ij^ Pri zavarovalni stroki na življenje jamčijo zavarovalni pogoji zavarovancu razven drugih prednostij: veljavnost polic v slučaji samoumora. dvoboja itd. po petlotnein ojistauku; nezastavljene police ne morejo ugasniti po triletnem obstanku; pravica do obnovljenja ('tekom a mesccev) polic, ki so ugasnile zaradi noidačovaiija zavarovalnin, popolnoma neodvisno od zdravja šo živečega zavarovanca; omejitev ničnostih razlogov za slučaj nameravane in dokazane goljulije; brezplačno razširjenje zavarovalne veljavnosti do zneska Ifi.OOO glil. za slučaj, ko hi bil ziivarovanec poklican k črni vojski, in sicer )o enoletnem obstanku; zavarovanje ne preneha me vojskinim službovanjem za zavarovance, ki so člani stalne vojne ali domo-branstva. ter se v tem slučaji priračunavajo najnižje dopolnilne premije. Nevojniki na suhem (uradniki vojaške pošle in brzojava. vojaški zdravniki, vojaški živinozdravniki, vojaški lekarnarji, vojaški clnliovniki. računski in intcn-dančni uradniki) ali vojniki na suhem od feldveblja navzdol ne plačajo dopolnilnih premij, za vojskino zavarovanje do zneska H.olK) gld.. ako je polica že tri leta veljavna. Zavarovalni oddelek na življenje je popolnoma samostojen. Ima lastno premoženje in jo od drugih strok tako ločen in neodvisen, da tmli slučajna zguba pri zavarovanju zoper požar ali škode i)ri prevažanju ne more vplivati na to stroko. Družba jamči za olajšavo, ki sn strinjajo z zdravim trgovinskim poslovanjem, tako pri odmerjanji zavarovalnin, kakor tudi pn likvidaciji škod, katere vedno točno izplačuje. (22) (lilaviii znstop v lijiibljnni: C. Tag-liapietra, Gradišče št. 4. J. BEI^I^IK-a, Uvarnu-ja v Št. Valentinu na Spodnjem Avttrijskem, r hAl ira&i na masi' za UHnJe je najboljie sredstvo, da se usnj« ne premoftl. Za likanje usnja se priporoža ravnokar izumljena, pred ponarejanjem 8 e. in kr. privilegijem zavarovana tinktura za iiHnJe. Glavna zaloga v Ljubljani pri gg. Schusnigu in Weberjl, nič ve5 pri Krisperji. (IC—4) Svarimo pred ponarejanjem. XX Cerkvene ure, ure za šole, vojašnice, tovarne in druga javna poslopia. za iudu-stri.iske naprave in kolodvore izdelujem trdne in z vsemi najnovejšimi popravami in iznajdbami po najnižjih cenah. Cerkvam in občinam dovoljujem ugodne plačilne pogoje. P" Cenike razpoSiljam na \ ieljo brez2)laeno. Stolpnih ur in mehanična , delalnica (12-10) Rihard Ijiebing lipeiHiug p7*l ]>u:taji, Hauptstrasse 66. FERD. BILINA & KASCH židovske ulice štev. 1 L.JUBLJANA Židovsko ulfcc štov. 1 priporočata svojo bogato zalogo vseh vrst rokavic od usnja (lasten izdelek), kakor tudi kaj trdne volnate zimske rokavice za gospode in gospe. Velika izbera (10-3) zimskih čevljev (Filzsehiihe) nizkih in visokih, dalje nepremočnih gumi-čevljev (Gumniiilberschuhe) za otroke, gospode in gospe. — Izdelujeta in imata v zalogi hirurffične obveze in Mine pasove jamčeno najnatančnejše in trpežne, istotako razne kirurglčne priprave. Velika izbera pof&iife ii0¥€eso¥ ta tothle^ kravat, hlačnikov, krtač, glavnikov, mila in parfumov. Zaloga pristnega ameriškega gumi-perila v vseh modnih obiifcali; najnovejše v cbiffon-, zavratnikih in manšetah. Telovniki, nogovice, tudi normalno perilo po profesor Jiigrovem sistemu. JE^g" Vse po najnižjih cenah. iindr. Druškovič trgovino z železnino na mestnem trgu 10, pripoi*o^?a po zelo xxixlii ceni okove za okna in v vata, štor je za štokadoranje, samokolnice, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in lioman-ce-unent, sklejni pajtir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in mo^iiio luirejeiia Štedilna ognjišča Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malili urali in majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne <> 1 ^"V't-ji I j|iil>ljaiii. (o^) Gradec: Lekarna Vendelina pl. Trnk6czy-ja, deželna lekarna, Sackstrasse. Dunaj: Lekarna Viktorja pl Trnkoczjf ja, „piisv.Kran-l išku", (ob jednem kemična tovarna), V., lliinds-tburmstrasse 113. (0) Nepresegljivo la zobe .saliciliakiiaTola aromatična, upliva okrepčevajoče, zabranjuje gnjllobo zol. ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. Jedna velika steklenica 50 kr. il. salicli iM splošno priljubljen, uplivajako okrepčevajoče ter ohramijezoln' svetlo-beje, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno avežl v zalogi ter vsak dan po pošti pošilja lekarna Ubald pl.Trnkdczy Dunaj: Lokama Julija pl. Trnk6czy-ja, ,.pri zlatem levu", VlIL. Josefstiidterstrasse 30. Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnk6czy-ja, „pri Radec-kiju", IIL, Radetzk.vplatz 17. Sif- Zunanja naročila se s 2n'i'o pošto izvršujejo. diplomovanl posestnik lekarne iu komik, poleg mestne hiše v Ljii-bljanl. Trgovina z železnino Albiii-a C. Alidii-a v Ljubijani, Gledališke ulice št, 8, l)riporoča svojo bogato zalogo i>olj«'«lelskogji orodja, posebno plugov, lepo in močno izdelanih po najnižji ceni, plužnih delov, motik, lopat, amerikanskih gnojnih vil, prav lepo in lehko izdelanih, a poleg tega vendar trpežnih, zobov za brane, žag za na v6do, pil za žage, delov za vodnjake, mesingastih plošč za komate, potem rož, steselcev, os, zavomio za vozove, okov za voze itd., šin za kolesa, podkev, cokel, konjskih žebljev, slokih žag, kos, srpov, slamoreznih kos, klepalnega orodja, sekir, cepinov, železnih grabelj. 28-24) staro zetczo, tnesinff, baker, kosita r, cink, srincc J.upn/e .se redno po nnjrišjih cenah. I I i i h; i rt Premija ca svetovni razstavi v Londonu 1S62, Pariza 1867, Dnnaji 1873, Parizu 1878. Klavirji na obroke za na deželo KalouNki krilasti klavir, pianine (52 38) iz tovarne svetovno znane tvrdke (Gottfried Cramer) — Wilh. Maver na Dunaji za 380 gld., 400 gld., 450 gld., 500 gld, .05U gld., (>fX) gld., 650 gld., pianine za 350 gld. do 600 gld. Klavirji druzih tvrdk za 280 do 350 gld. ifl^ Izposojilo klavirjev za na deželo pod ntoroča Jarme in druge reči za zvonove iz koviilnegii železa in iz lesa po svojem najboljšem in pri-znatc-m sistemu za liihko zvo-njeiiie Naročeni predmetje izvršujejo se naglo, ceno In z najugodnejšo plač lno pogodbo. L. liS3S. ustanovljena tovarna je prodala že 4710 zvo-^ nov. ki so tehtali 1.272.800 *■!,'o lepo, natančno i.i trpežno izdelanih W štediluih ognjišč W ^ okov za okna in vrata; i/.d'Iuje tudi __(5) ^ ^ železne ograje M [A v vsakovr tnih oblikah po po.^laiiih vzorcih ali lastnem na.irtu in sploh vsa ključarska dela po n.-juižji c ni. J^r Sprejema naročila iz in z dežele ter je izvršuje točno, poceni m ziinesljlvo. l'm' bno opozarja na svojo na Kranjskem največjo zalogo elektrotrliiiiniili proi/ivodov katera omogočujn najzancslj vejšo vpeljavo telegrafov in hlinlb telefonov v M^in poljubni dolgosti. Slednja priporo.a še posebej cenjenim gg. trgovceui m tovar- iWJ r^i narjem v varstvo pred tatovi in svrho hitroga poRlovanJii. ^ Nj)^ ^ ^ Prečast. duhovščini, veleposestnikom, tovarnarjem in sploh hišnim posest- • ^ r^j nikom se priporoča za napeljavo ^jjj W HflT Hti-elovocloA , W W katera napeljuje na stolpe, dimnike in poslopja (lO najnovešem zanesliivem M načinu; popravlja tudi že napeljane pohabljene strelovode, katerih IVI [A] zanesljivost preizkuša z navlašč za to naror-enim „elektrometrom". (2U-I!») lipi Izdajatelj in za vredništvo odgovoren: Matija Kolar. Tisk .Katoliške Tiskarne' v Ljubh«ni