Izdala zavod za gospodin -sko propagando Domžale ljubljanska 92 - Ureja uredniški odboi - Odgovorni urednik MIlan Flerin — I7.ha.ia vsakcua 15. v me secu — 21ro račun 5012-5012-3-84 — Cena 0.50 dinarjev—Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani
Leto VII. številka 3 Domžale. 15. marca 1968
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
8. marec, mednarodni praznik žena
Osmi marec pridobiva tud; pri nas iz leta v leto na veljavi in že ga po množičnosti praznovanja lahko primer amo z našimi največjimi praznila, prvini majem in dnevom republike. Ne praznujejo pa ga samo žene, ampak se v to pTMnOVr.aJe vključujejo vedno v večjem številu tudi možje ne samo s tem, da ženam »' ma ali na d: lovnem mestu M dan butare jejo bolj ali manj drobne usluge in pozornosti, ampak tudi s tem. da je tudi v njih I(tm1h praznično razpoloženj-, ki se na stur a,j kaže v povečanem številu obiskovalcev gostinskih lokalov in pa v potrebi, da se v teh lokalih podaljša »policijska ura«.
Vendar ima dan žena tudi še drug pomen. Praznujejo ga žene v tistih državah, kjer so si že priborile vsaj formalno enakopravnost in tiste žene v kapitalističnem svetu, ki se za enakopravnost zavestno bore in ki jim je ta dan primeren okvir za množično mobilizacijo listih, ki se zavedajo svoje neenakopra\rnosti in so pripravljene, se sa polno družbeno priznanje boriti z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago. Zato je osmi marce dan borbenih žena, praznik, ob ka'^rem se žene vesele uspehov, pa tudi priložnost, da se spomnijo nalog, ki še stoje pred njimi aH pa pred njimi in celotno družbo.
Teh nalog pa tUdI pri nas ni malo. Čeprav je enakopravnost žene zapisana v naši ustavi in jo potrjujejo In čuvajo tudi .vsi naši zakoni, se dolgo nismo prehodili »celotne poti do resnične uresničitve teh določil. Na vsakem koraku še srečujemo diskriminacijo žene. Ta se kaže v tem. da ji nalagamo pogosto dvejna bremena, breme službe in gospodinje. Naše žene še pogosto opravljajo dva »šihta«, ker morajo še zelo veliko prispevati k tistemu, za kar bi morali v veliko večji meri sk.-bcti možje V družini. Se je pred nami veliko dela in naporov za ureditev otroške-ra varstva, šolskega varstva, še ni povsod in v celoti izvedena popolna enakopravnost žene pri šolanju in pri odločanju za poklice. Se ni-mamo urejene prehrane za tiste, kjer sta °ba starša v službi, posebno -eda.i. ko prehajamo na deljen delovni čas itd.
In komu predvsem nalagamo nova bremena, ko na nov delovni čas prehajamo "^Pripravljeni? Samo ženam — delavkam, ki že sedaj niso mogb- opraviti vsega tihega, kar bi pri vzgoji otrok in pri skrbi *a družino morale, pa niso moelc. ker otrok često niti videle niso no cele dneve. ■Jako bomo v novih pogojih uredili otro-sko varstvo, če pa imamo pri nas v vrtcih S 'Iva procenta vseh otrok, v nodal.išaneoi bivanju v šolah pa 1.5 "/o? Prav je, da
praznujemo praznik žena in se ob tem prazniku veselimo. Ni pa prav in ni pošteno, da se na naše žene in njihovih težav spomnimo samo enkrat na leto. potem pa na vse spet hitro pozabimo, kakor tudi ni prav. da iž sredstev sindikata ali iz sklada skupne porab,- namenimo Za te proslave nekaj denarja, pri tem pa si mislimo, da smo našim ženam napravili celo veliko jslugo ali pa zanje veliko žrtvovali.
Ce bomo hoteli zboljšati položaj naše, enakopravne žene v naši družbi, potem borna morali seči mnogo globlje v žep in najti sredstva za vse tisto, kar nam manjka in kar zato. ker nam manjka, prelagamo na ramena naših žena. na njihov račun pa često trošimo sredstva za mnoge, manj pomembne stvari, ki pa so mnogo bližje možem, pri tem pa se tolažimo, da je najprimernejši vrtec dom in da je najboljše varstvo dom in da je žena tista, ki bo vse to že zmogla, ker že sedaj zmore, v isti sapi pa. ko govorimo in razmišljamo o tem in podobnem, pa na ves glas hvalimo do sežek naše družbe, ki je dala ženi popolno enakopravnost in jo osvobodila stoletne podrejenosti.
Razmislimo ob dnevu žena tudi o teh stvareh in skušajmo delovni ženi enkrat že tudi resnično pomagati — ne za en dan v letu. ampak za vse dni leta. To pa je pomoč, ki bi jo možje morali nuditi naši enakopravni in delovni ženi — enakovrednemu ustvarjalcu družbenih dobrin v naši samoupravni družbi.
O kritiki in odgovornosti
Z reorganizacijo Zveze komunistov vse bolj prehajamo v položaj, v katerem bo sleherni član ZK moral nastopati s konkretno idejno-politično kritiko, podprto z argumenti. Jalova in neučinkovita je posplošena kritika nekaterih komunistov, naperjena zgolj navzven, kar je ponavadi posledica lastne nedelavnosti in nesposobnosti.
Z reorganizacijo ZK se še bolj veča politična samostojnost in odgovornost drugih političnih organizacij, društev, pa tudi samoupravnih organizmov. Tudi poprej se je že razvijala v našem razvejanem samoupravnem sistemu ta samostojnost in avtonomnost. Morda je tudi reorganizacija ZK nekoliko premalo spodbudila pre-osnovo drugih političnih organizacij. To Pa bi pomenilo, kot rečeno, večje in samostojnejše prevzemanje politične odgovornosti, torej odpravo zadnjih ostankov transmisijskih vlog teh organizacij. Vse to pa je odvisno od komunistov, ki delajo v teh organizacijah, zlasti kot člani konference in izvršnih organov. Tudi tarnanje nekaterih komunistov o premajhni učinkovitosti drugih političnih organizacij nc moremo ponavadi pripisati čemu drugemu kot lastni nedelavnosti, neborbenosti. včasih pa tudi nenai■elnosti.
V novo oblikovanih organizacijah ZK se bomo komunisti povezovali po področjih, ki nas zanimajo! Skupine komunistov iz organizacij ZK ali komisij v občini bi pripravljale gradivo. S tem bomo racionalizirali sestajanje in dogovarjanje komunistov. Vsak naj bi deloval na tistem pod-
Matere - gospodl-dinje hite z ene dolžnosti na drugo. Na sliki delavke iz tovarne TOKO pri izhodu ob 14. uri, potem ko so opravile prvi -šiht«
ročju, ki ga posebej zanima, kjer bo lahko največ prispeval, pa tudi dobil DSpOtkc M svoje politično delo. Lahko trdim, da J«' skoraj v vseh organizacijah ZK uspelo sestanke oiiprcti javnosti. Marsikje vabijo na sestanke tudi nečlane ZK.
Od komunistov, ki delajo v drugih poli-tičnin organizacijah in samoupravnih organizmih, bo zlasti odvisno, kako bodo • «ali angažirati občane. Zato je nujno, da najprej komunisti v vodstvih političnih organizacij ali samoupravnih organizmih pripravijo tenvi za razpravo, ki občan: zanima, da je gradivo kvalitetno pripravljeno, razumljivo, strokovno ild. Na tej osnovi se šele lahko razvije sproščena izmenjava mnenj. Na takšen način moramo vplivati kot komunisti povsod, kjer delujemo. Zato so zahteve po raznih koordinacijskih sestankih neredko zakrite težnje po starih transmisijah z zamegljeno odgovornostjo.
Zaradi racionalizacije dela zlasti v sedanjem obdobju, ko prehajamo na deljeni delovni čas in ko so reformne zaostritve vedno hujše, bi bilo nujno, da komunisti v vseh političnih organizacijah in samoupravnih organizmih dajemo pobudo za delo. Nesmiselno je, da neredko zgolj sprašujemo, kaj delajo drugi. Na žalost se pri nas včasih dogaja, da se nekateri člani v vodstvih političnih organizacij in samoupravnih organizmih ne obnašajo vedno tudi kot komunisti.
Komunisti, ki delajo na odgovornejših mestih, prevzemajo s tem tudi večjo politično odgovornost ne. le za svoje delo, ampak tudi za delovanje odgovarjajočega organizma. Zato je važna naloga, da se borimo za to, da bodo na vodilna mesta prihajali ugledni In moralno neoporečni člani, ki bodo s svojo strokovnostjo in politično razgledanostjo zmožni prevzemali tudi politično odgovornost za delo, ki ga
opravljajo. S tem bodo odpadle tudi mnoge kritike, češ da se delo podvojujc, oziroma u.i obravnavajo politične organizacije in samoupravni organizmi ene in iste stvari.
Ponovno bo treba tudi proučiti sklepe VIII. plenuma t.'K ZK Jugoslavije, resolucijo VII. in sklepe IX. plenuma CK ZK Slovenije, kjer so konkretno obdelane naloge komunistov. Vendar pa, kadar problemov ne moremo povsem idealno urediti, zato ni potrebe zanikati vseh naših siceršnjih zaslug in uspehov. Mimo tega se moramo pa tudi zavedati, da poplava posplošene in ncougovornc kritike pomeni le vodo na mlin sovražni propagandi.
Samo z do', lednim izvajanjem nalog vsak na svojem delovnem področju, s politično odgovornostjo, strpnostjo in realno presojo položaja bomo lahko razreševali politične probleme, ki jih ni malo.
Jožo Krevs
Janez Vipofnik v Domžalah
Na povabilo občinske konference SZDL Domžale je Janez Vipotnik predaval o odnosih in vlogi organizacije SZDL v naši družbi.
V uvodu je opozoril na gibanje družbene in gospodarske reforme ter na brionski plenum, ko je bil napravljen nadaljnji odločilni korak od državne k družbeni lastnini in istočasno k temu, da proizvajalec postane resničen gospodar pogojev in rezultatov svojega dela. Krepit! moramo samoupravno vlogo in osebnost neposrednega proizvajalca.
Baza politične naloge in dela organizacije SZDL v naši družbi Je: delitev po delu in samoupravljanje. Ce hočemo realno oz. konkretno ocenjevati odnose ln problematiko, tedaj velja vsaj z nekaj besedami opozoriti na to, kaj se dogaja v naši družbi in kaj predstavlja osnovo za delovanje političnega sistema. Pri tem ne gre le za vprašanje, kako potekajo osnovne naloge gospodarske in družbene reforme ter realizacija socialističnih konceptov, temveč gre za vprašanje kako, kje in v kakšnih oblikah se ob teh nalogah kažejo posamezni družbeni interesi in tendence; ali je naš samoupravni mehanizem ter njegove politične organizacije sposoben razlikovati in ocenjevati določene pojave, ali je mogoče spodbuditi vse tisto, kar je napredno in kar zagotavlja razvoj, ali smo sposobni razčiščevati in preprečevati pa tudi nuditi odpor raznim konservativnim in reakcionarnim pojavom.
Kajti v našem političnem življenju so pojavi, ki se s socia-,:stičnimi načeli ne pokrivajo. Pojavi te vrste nastajajo znotraj, kakor tudi izven našega s:stema na bazi različnih posebnih interesov. Takšne pojave smo npr. imeli ob konfliktu na Bližnjem vzhodu, imamo jih v RMpodArstVU, prosveti. kulturi itd. Pojavlja se prepotencirano
poudarjanje nekakšne ogroženosti slovenskega naroda, prepotencirano je včasih pogrevanje jezikovno pravde, ob kateri stalno pozvanja tudi značilen slovenski neoklerikalizem. Pri reševanju materialnih vprašanj v kulturi, s katerimi nikakor ne moremo biti zadovoljni, se neredko kulturni delavci navdušujejo nad rešitvami v vzhodnoevropskih deželah, pri reševanju vsebinskih vprašanj pa je tem istim ljudem vzor zahodna demokracija. Opozoriti moramo tudi na naraščanje aktivnosti klera, predvsem pa njihov interes, da stopi iz cerkve na politično pozornice »Vera kot individualna zavest je realnost, Izvirajoča Iz določenih socialnih in gospodarskih okoliščin. Zato moramo imeti pri obravnavanju vere pred očmi potrebne razlike med vero kot intimnim verskim prepričanjem občanov in cerkvijo kot versko skupnostjo. To hkrati predstavlja razlikovanje vere od klerikalizma, razlikovanje vere od njene politizacije v kakršnikoli obliki, ker nasprotno stališče pomeni istovetenje vernika s klerikalcem, kar vodi v sekta-štvo (pripis avtorja članka).« Pri oceni političnih pojavov te vrste je Janez Vipotnik posebej opozoril na aktivnost ln vpliv slovenske politične emigracije na politična dogajanja v Sloveniji. To slovensko politično emigracijo obravnavamo lahko samo kot prispevek imperialističnih sil, ki ima za cilj spremembo socialistične ureditve oz. prevzem oblasti, pri tem pa ne izbira sredstev.
Janez Vipotnik ugotavlja, da mora družba ln organizacija SZDL na vse take pojave reagirati.
Prvo pomembno področje dela v SZDL so sekcije.
Ce ugotavljamo, da se v naši družbi prepletajo različni idejni vidiki, različni interesi, različni tokovi, tedaj obstaja tudi potre-
ba, da se oni razrešujejo oziroma, da ljudje svobodno izruža-jo svoja stališča. Ce naš politični sistem te možnosti ne bo dajal, tedaj lahko prihaja do tega, da bodo ljudje sami iskali in oblikovali forme za zadostitev svojih interesov.
Zato je socialistična zveza vedno prilagajala oblike delovanja različnim potrebam in interesom delovnih ljudi za čim bolj demokratično razreševanje problemov. V ta namen so predvidene sekcije, v katerih člani Socialistične zveze na osnovi svojega interesa razpravljajo o družbenih odnosih na raznih področjih dela v gospodarskih organizacijah, v kmetijstvu, na vasi, na socialno zdravstvenem področju, v izobraževanju, kulturi, znanosti, pa tudi o družbenih odnosih, ki nastajajo pri gojitvi revolucionarnih tradicij, pri delu z mladino, z družbenimi organizacijami itd. Saj gre na teh področjih za razvoj družbenih odnosov, ki zadevajo neredko tudi idejna gibanja.
Do sedaj organizacija sekcij
napreduje, vendar potrebe po njih hitreje naraščajo, kot je tempo njihovega ustanavljanja. Gre namreč za spoznanje, da bo mnogo manj težav, če bo naš politični sistem tako širok in prilagodljiv, da bo lahko obravnaval novo nastalo situacijo in da se bodo znotraj njega razčiščevali nesporazumi, kar bo seveda zreduciralo na minimum tudi administrativno ukrepanje. »SZDL bo toliko bolj napredna in moderna politična organizacija, kolikor bolj bo odprta, kolikor bolj bo demokratična za vse tokove in mišljenja, ki imajo pred seboj socialistične smotre.« Kavno to pa lahko dosežemo s sekcijami.
Krajevna organizacija SZDL se mora v celoti sestati takrat, kadar voli svoje vodstvo. Sicer pa se bodo člani sestajali v sekcijah po svojem interesu in pri izpolnjevanju programske nalo-
ge SZDL v družbeno-politlčnih ali strokovnih organizacijah. Pri tem je naloga organizacije SZDL, da koordinira de.o-vanje teh organizacij ln Jim daje podporo. Važno pa Je, da smo v svojih stališčih Jasni, kratki in razumljivi.
Pri oblikovanju in izvajanj programov politične organizacije velja posebej opozoriti na izredno koristnost angažiranja tiska, radia in televizije. Integracijski procesi, ki potekajo tudi pri lokalnem časopisju in radijskih postajah, morajo do-prlnalatl k večji kvaliteti, toda istočasno terjajo ti procesi tudi večjo zavzetost politične organizacije, saj so tako časopisi kot radio njeni operativni organi. Seveda ne gre pri tem niti za kontrolo, niti za cenzuro, temveč za Izdelavo koncepta za politično delovanje na sirž' fronti. Pri tem gre tudi za mnogo bolj intenzivno neposredno angažiranje ob vprašanjih, ki jih politična organizacija obravnava. Prek komunikacijskih sredstev mora biti občan seznanjen z uspehi in tudi z neuspehi.
Sprotno obveščanje občanov o vseh važnejših dogodkih, ProlJ blemih in akcijah, posebno fl preko lokalnega tiska, je ena važnih nalog organizacije SZDU ki pa mora skrbeti tudi za to, da bodo njeni člani ta obvestila tudi dobivali ln da bodo o njihovi vsebini in obliki posredovanja lahko dali svoje kritične pripombe. Skrb za to pa J' naloga krajevnih organizacij SZDL tudi na področju nase občine, kjer tak organ obveščanja, tj. Občinski poročevalec, že imamo.
MIlan Deislnger
DOPISUJTE V OBČINSKI POROČEVALEC
Prometna problematika na območju občine Domžale v letu 1967
Prometno nesreče:
Navajamo samo prometne nesreče, ki so se v letu 1907 pripetile v občini Domžale ln je pri njih nastala smrt, hude telesne poškodbe, lahke telesne poškodbe ali materialna škoda nad 5000 N din. Prometnih nezgod s škodo izpod S0O0 N din v poročilu ne bomo omenjali. Takih nesreč je Bilo 260 in znaša materialna škoda ca. 21.800 N dinarjev.
Prometne nesreče z materialno škodo nad 5000 N din:
Oseb
— prometnih nesreč s smrtnimi primeri..........13
— hudo telesno poškodovanih   .   . 101
— lažje telesno poškodovanih    .   . 151 Skupaj ..........265
Materialna škoda na vozilih in cestnih objektih znaša po nestrokovni oceni preko 935.205 N dinarjev.
Po mesecih so se dogodile nesreče takole:
a) s smrtnim izidom, 1 nesreča.
b) telesno poškodovanih je bilo 7 oseb. Število voznikov motornih vozil v občini
po stanju na dan 31. XII. 1967:
— skupaj VBch voznikov v občini .
— moških .........
— žensk .... ......
5220 4307 013
Starost voznikov motornih vozil:
— od 16—17 let
— od Iti—24 let
— od 25—34 let
— od 35—44 let
— od 45—34 let
— od 55—(i.) let od 65 let dalje
11 1464 2435 746 362 L06 in 16 voznikov.
januar februar J marec »pril . maj . iunij .
5		
13	avgust   . .	. 24
8	september .	. 2(1
17	oktober . .	. 27
18	november .	. 15
	december .	8
	skupaj . .	. 218
V samih Domžalah pa je bilo vsega 13 prometnih nesreč in je bilo pri teh telesno poškodovanih 12 oseb in 1 z materialno škodo.
Otroci so bili udeleženci v 15 nesrečah. Pet otrok pa jc nesrečo povzročilo.
Otroci po starosti:
— do 7 let starosti telesno poškodovanih 11 otrok,
— od 7 do 14. leta starosti 5 poškodovanih,
— mladoletniki od 14. do 18. leta staro-rosti, 3 poškodovani.
Tuji državljani udeleženi v prometnih nesrečah:
— povzročitelji nesreč:
a) hude telesne poškodbe in smrt, 9 nesreč,
b) samo materialna škoda, 3 nesreče:
— samo udeleženci v nesrečah:
— Vozniki, ki smejo voziti prikolice »E-kategorije — i.i.i.
— voznikov -A-- kategorije — 1023. \ Število kandidotov, ki so polagali izpite
za voznika motornih vozil v leiu 1967 je naslednje:
Kandidatov
— prijavilo se je k izpitom .   . 2252
— uspešno je opravilo izpite
za voznika.......1099
— niso opravili  izpita   .... 1154
Vseh registriranih motornih vozil v občini je bilo na dan :il'12-1967:
— družbena last — 252 vozil vseh vrst,
— privatna last — 3662 motornih vozil vseh vrst,
— prvič registrirunih vozil v letu 1967 v občini Domžale 1804.
Osnovni vzroki, ki so vplivali na nezgode:
1. prekoračenje dovoljeno hitrosti, voznik ni zmanjšal hitrosti pred prehooom za pešce in neprimerna hitrost glede na stanje cest, vremenskih neprilil; ln drugo:
2. nepravilna prehitevanja na zoženem delu ceste, nepazljive vožnje mimo vozilo;
3. spremembe smeri vožnje, nepravilno zavijanje v levo in nepravilno obračanje vozila na cesti,
4. prekratka varnostna razdalja. Problem zlasti v zimskem času, v megli in na poledenelih cestah;
5. izsiljevanje prednosti. Zlasti je teh nesreč veliko na cesti I 6, na kateri so odvija hitrejši promet. Preveč je odcepov in priključkov na tranzitno cesto;
6. neupoštevanje   prednosti   v križiSOih,
7. utrujenost, vpiiv alkohola, uoieieii. razUVdciiosl med vožnjo, ircnume siaoosn in drugo;
8. nepravilno naložen tovor, tehnična ncizpravnost vozila, preobremenile v vozila ,
U. vožnja brez vodniškega dovoljenja;
10. vožnja s kolesi in mopedi brez luc:. Vožnja v snegu;
11. hoja pešcev po desni strani ceste Nenadno prečkanje ceste;
12. drugi objektivni vzroki, kot so: slabo stanje vozišča, spolzka cesta, živali M cesti in drugo.
Katere napake vozniki motornih vozi! kaj radi spregledajo?
1. Cc ni miličnika na cesti ali nekje V bližini, potem vozniki promelnin znakov ne vidijo In ne poznajo. Javna cesta „>e namenjena vsem uporabnikom in ne samo posameznikom ali samo za posamezne vrste vozil. Vožnjo na javni cesti je treba uravnavali tako, da ne delamo škode drugim uporabnikom in ne cestnim objektom Koliko primerov Imamo, ko se voznik zaleti v obcestni smernik, ograjo mostu, prometni znak in te naprave poškoduje. Nesreče in poškodbe ne prijavi, temveč mirne d tile nadaljuje VOZOM, družba pa nnj lz svojih sredstev plačuje in popravlja javne naprave, ki so jih poškodovali brez vestni vozniki motornih vozil. Vozniki pogosto pozabljajo, da imajo pravico do ceste tudi pešci in drugi. Ce pa pogledamo, kako vozniki vozijo v dežju, pridemo do zaključka, cla je cesta samo za voznik«, -motornih vozil--. Nekateri vozniki se ifl smejejo, če obrizgajo pešca z blatom ali snežno brozgo.
.2. Občani pogosto zahtevajo, da bi bil miličnik na vsakem križišču in na vseh njvarnejših cestnih odsekih. To hotenje občanov jc v praksi neizvedljivo in če bi ga že izvajali, bi bil tak način izvajanja kontrole nad prometom predrag in nemogoč. Po drugi strani pa tak način policijske kontrole tudi nI združljiv s celotnim našim načinom življenja.
Zelja je. da bi občani sami spoštovali prometne predpise in težili za tem. da bi imeli vsi uporabniki cesto udobno in varno vožnjo. Ta cilj pa bi občani dosegli le s spoštovanjem drug drugega, kakor tudi če bi nudili pomoč tistemu, ki je v nesreči. Ce bi ta nnčeln izpolnjevali vsi vozniki in uporabniki javnih cest, potem bi bilo nezgod zelo malo.
3. Kaznovalna politika je tudi element, ki vpliva na zboljšanje prometa in večji red ter disciplino pri nekaterih voznikih. Vendar smo prepričani, da ni občana, ki
Preveč jo prometnih nesreč na naših cestah. Kdo jim botruje? Največkrat neprevidnost, objestnost, predrznost, po-tosto pa tudi vinjenost. Poznavanje prometnih predpisov jc
osnovna zahteva za vsakega voznika kateregakoli prometnega sredstva.  Vendar samo  poznavanje  še  ni  dovolj, tc predpise jc potrebno tudi spoštovati
hi kazen brez ugovarjanja plačal, temveč se huduje v prvi vrsti na miličnika, kasneje pa prekolne vse oblastvene in drugo organe od cestnega podjetja do zvezne lavne uprave. Tako smo pač navajeni, vendar je to res nezrela in neolikana miselnost premnogih občanov naše občine.
Opisali bomo primer, ki ga je poročal nek miličnik naše postaje, ki ga je sam doživel. ->Od Trojan proti Ljubljani je vozil osebni avtomobil znamke Mercedes z oznako RI. Ko ga je miličnik ustavil, mu .je takoj pomolil namesto zahtevanega vozniškega dovoljenja izkaznico spomeničar-ja iz leta 1941. Miličnik mu je lepo povedal, da tega dokumenta ne potrebuje, temveč bi rad videl vozniško dovoljenje. Tedaj se je ta Rečan začel dreti nad miličnikom, češ da zafrkavamo samo državljani iz drugih republik, da je to takoj vedel, da bo tako itd., itd. Ko mu je miličnik dejal, naj vozi po desni strani ceste, kot določa zakon, je odgovoril, da je on plačal prometni davek za vso cesto in ima zato pravico voziti po celotni površini.«
Težko bi komentirali tak odnos do organa javne varnosti.
4. Pogosto se hudujemo tudi na slabe ceste, da le-te niso pravilno opremljene s prometnimi znaki in tehnično urejene.
Vendar za dobrega voznika, ki pozna bonton na cesti, taka cesta ni vzrok za prometno nezgodo. Res pa je, da je vožn;a težavna, nevarna in škodljiva za vozilo. Ce pa imamo na takih slabih, nevzdrževanih cestali še slabe šoferje in tako imenovane »divjake« na cesti, potem se ni čuditi, da prid« do karambolov. Tudi mladih neizkušenih voznikov je precej in ti tudj delno pripomorejo k nesrečam, ki so v porastu iz dneva v dan.
Pogosto slišimo glasove, »včasih pa niso bile tako slabe ceste.« To je res, ker takrat tudi prometa ni bilo takega kot l( danes. Pa poglejmo, katera vozila najbolj uničujejo cestne površine. Po obstoječih cestah vozijo danes vsa vozila, ne oziraj' se na tonažo. Ta težka vozila, kot so tovornjaki s prikolicami, avtobusi, traktorji in podobna, so tista, ki ceste uničujejo, če le-te niso res klasično grajene za to obremenitev. Zato je uvedena kontrola osne;;.'1 pritiska in so ob vseh cestah postavljeni ustrezni prometni znaki. Kakor pa smo ž*: prej omenili, vozniki teh znakov ne upoštevajo, zato je razumljivo, da morajo slediti zaščitni ukrepi in kazen.
5. Tudi starši bi morali vplivati na Svoje otroke, da se ne bi vozili po javnih ce-
stah s prevoznimi sredstvi, ki jih še ne obvladajo. Ugotavljamo primere, ko se 12 let star otrok vozi z mopedom, katerega uporabo mu je dovolil eden izmed staršev. Taki starši, ki otrokom vse dovolijo, so pogosto razočarani, ker je otrok povzročil prometno nesrečo zaradi nepravilne vožnje ali pa zato, ker motornemu vozilu še ni dorasel,
Za zaključek pa naj povemo nekaj praktičnih napotkov za vse uporabnike javnih cest:
— če si utrujen, zaspan ali pod vplivom alkohola, ne seclaj za volan;
— pred odhodom na vožnjo preglej tehnično stanja vozila:
— ne izsiljuj prednosti in ne prehitevaj tam, kjer jo prepovedano ali tega ni mogoče varno izvesti;
— pri vožnji v koloni imej predpisano varnostno razdaljo:
— pri vožnji skozi strnjena naselja bodi še posebno previden;
— upoštevaj pogoje vožnje v snegu, na ledeni cesti, mokrem asfaltu in drugih podobnih primerih;
— bodi vedno obziren do sovoznikov, pešcev in drugih uporabnikov javnih cest.
F. Kalan
Za dne 6. marca 1968 je bila sklicana občinska konferenca socialistične zveze, ki je po novem statutu in pravilih občinske organizacije najvišji organ socialistične zveze v občini. Dosedanja oblika delovanja socialistične zveze je sicer tudi predvidevala konferenco, vendar ne kot stalni organ, ki se menjava na vsaki dve oziroma štiri leta, pač pa kot telo, za katerega so se na eno ali dve leti volili delegati v krajevnih organizacijah. Bistvena sprememba je ravno v tem, da so delegati, izvoljeni v krajevnih organizacijah, člani občinske konference kot najvišjega organa, ne pa delegati svoje organizacije.
To pojasnilo dajem zaradi tega, ker glede na udeležbo pri drugem sklicu konference lahko menimo, da je treba še nadaljnjih pojasnil. Od 84 izvoljenih članov konference je bilo navzočih samo 31, kar da slutiti, da delegatom omenjena določila niso jasna ali pa da vlada zaskrbljujoča pasivnost, ki organizaciji, kakršna je socialistična zveza, ne more koristiti Pravila občinske organizacije socialistične zveze v temeljnih določilih nalagajo vsem članom socialistične zveze dolžnost, iščejo načine in poti za največjo učinkovitost in kvaliteto delovanja organizacije. Občani in članstvo socialistične zveze morajo sodelovati pri oblikovanju takih sklepov in takega načina delovanja, ki je najbolj skladen z družbenimi hotenji. To pomeni, da je delovanje socialistične zveze odvisno od normalnega delovanja vseh organov občinske organizacije, od krajevne do občinske konference. Na drugi strani pa tudi pome-
ni, da dejavnost te organizacije, absolutno vzeto, ne more biti rezultat prizadevanj posameznikov, pač pa čim širšega kroga občanov.
Druga konferenca, ki zaradi neudeležbe ni mogla zasedati, bo zasedala 14 dni po prvem sklicu, kot to predvidevajo pravila občinske organizacije.
S tem pa se je zavleklo za 14 dni tudi sicer neodložljivo
sprejemanje programa in proračuna občinske konference, da ne govorim o zaključkih debate o zasebnem delu in davčni politiki, ki bi vsekak<- služili tako občanom kot Skupščini občine kot koristen napotek za nadaljnje delo.
Mnenja sem, da bodo morale krajevne organizacije, ki so člane konference izvolile, te zaradi neudeležbe in zavirr.nja dela poklicati na odgovornost. Navzoči člani konference so sprejeli sklep, naj izvršni odbor občinske konference obve-
sti vse krajevne organizacije o udeležbi i: voljenih članov ter priporoči, ili se ali aktivno udeležujejo de.'a v organizaciji ali pa mora krajevna organizacija delegata na novo izvoliti.
Na zaključku pozivam vse krajevne faktorje in članstvo socialistične zveze, da neaktivne funkcionarje znotraj socialistične zveze sami odpokličejo in na njihovo mesto izvolijo nove, družbenim ciljem predane in dela voljne tovarišice in tovariše.
Sekretar izvršnega odbora
Družbeno reformo je treba razumeti kot proces v razvijanju neposredne demokracije
Demokracija — kako pogosto slišimo to besedo, ki je abstrakcija zelo pomembnega družbenega odnosa. Po čem merimo stopnjo demokratičnosti v družbi? Po tem, koliko odraslih državljanov sodeluje v upravljanju oziroma vodenju skupnih poslov. Socialistična demokracija ni politični sistem v klasičnem smislu, ker izhaja iz občana — delovnega človeka.
V parlamentarnem buržoaz-nem sistemu sta opravljanje oblasti in vodenje politike izločeni iz družbe. Dejanski nosilci politične oblasti so politične stranke oziroma njihovi vrhovi. V buržoaznem parlamentarnem sistemu je politični sistem odtujen od delovnega človeka.
Politični sistem v samoupravni družbi, v »socialistični in samoupravni družbi« pa ni več tako formalen v pogledu izbiranja predstavnikov, ker izhaja iz položaja človeka po delu. Volilna pravica ni več samo politična pravica v klasičnem smislu, ampak pravica do samoupravljanja neposredno, delegat delovnega   človeka   je njegov
predstavnik, ki uveljavlja njegove in svoje interese, ki seveda ne bi smeli biti različni, kar pa še ni vedno tako.
Ce samo pogledamo naše programiranje v našem podjetju, tj. v Tosami na Viru, bomo videli, kako v nasprotju smo z neposredno demokracijo, ki jo je treba pojmovati tako, da delavci neposredno odločajo o vseh skupnih zadevah neposredno prek predstavnikov (članov delavskega sveta). Ti so pred kratkim sprejeli in potrdili »gospodarski program« naše tovarne za leto 1968 tako, da večji del delavcev našega podjetja nič ne ve o tem programu, da je bil sprejet, še manj pa o njegovi vsebini. Ne mislim trditi, da ta program ni dober, vendar smatram, da bi se morali držati načela: »več glav več ve«.
Vsako načrtovanje bi moralo potekati tako, da so najprej ugotovi, kaj se bo načrtovalo, določijo strokovnjaki, ki bodo osnutke programa sestavili, ko pa je to pripravljeno, mora iti tak program v razpravo po delovnih enotah, da ga delavci spoznajo
in dajo o njem mnenja in predloge. Te predloge strokovnjaki pregledajo, kolikor so umestni, jih vključijo v program, o tem. zakaj je neki predlog sprejet i/ drugi ne, pa je treba zopet obvestiti delavce. Tako sprejeti oziroma pripravljeni program šele lahko potrdijo na delavskem svetu člani delavskega sveta brez bojazni, če delijo svoje mnenje Z mnenjem svojih volivcev ali ne. Ena glavnih nalog gospodarske in družbene reforme je prav v tem, da po-mede z vsemi preživelimi oblikami etatističnega planiranja. Druga intencija reforme pa je, da delavec postaja vedno bolj subjekt proizvodnje, ne objekt. Ob starem načinu programiranja pa je potrebno vzeti v roke samo še bič in delovnega človeka, kot podaljšek stroja, kakor ga največkrat razumemo, t bičem nagnati, da se bo navdušil za sprejeti program in ga z navdušenjem izvrševal, čeprav ga ne pozna. Ali pa naj razumemo to tako, da mislijo tovariši, ki so program sprejeli, ta program tudi sami realizirali-
Usklajevati programe posameznih društev
Na podlagi programa občinske konference socialistične zveze so se nedavno tega sestali predstavniki raznih društvenih dejavnosti. Namen razgovora je bil, da bi s skupnimi prizadevanji našli oblike delovanja sekretariata in vseh sekcij za poživitev društvenih dejavnosti.
V razpravi je bilo ugotovljeno, da je med društvi premalo medsebojnega sodelovanja, da so društva zaprta sama vase, kar je posledica premajhnega števila aktivnih društvenih delavcev, da manjka predvsem mentorjev in vodičev za delo z mladimi in da je delo v društvih v občini slabo vrednoteno.
Zastopniki mladinskega kluba Domžale so obrazložili svoj program dela ter izrazili željo po večjem sodelovanju z družbenimi in društvenimi organizacijo mi v okviru mesta Domžale. Posebej je bila poudarjena zelja, da se v delo pri mladinskem klubu vključi več starejših družbenih in društvenih delavcev, ki bi s svojimi praktičnimi izkušnjami na raznih področjih uspešno usmerjali delo v klubu. Izražena je bila tudi misel, da bi morale druž-beno-politične organizacije in posebno mladinski komite v občini posvetiti več pozornosti organiziranju mladinskih klubov na celotnem področju občine. Ta misel dobi svojo vrednost šele tedaj, če vemo, da nam specializirane organizacije kot npr. TVD Partizan, kulturno prosvetne organizacije itd. združujejo v glavnem le šolsko mladino in da mlad človek praktično nima možnosti izživljanja. Seveda ob tem ne gre zanemarjati dejstva, da se precejšnji del mladih kljub nekaterim možnostim noče vključevati v organizirano delo. Prav zaradi tega je bila poudarjena misel, da bi pri tem morali sodelovati vsi družbeni činitelji, od krajevnih do občinskih.
Dogovorjeno je bilo, naj se program sekcije za poživitev društvenih dejavnosti pri občinski   konferenci Socialistične
Nasprotja ne morejo nastati med dobrim delavcem in dobrim strokovnjakom, nastanejo lahko samo med dobrim in slabim, med dobrimi proklamira-nimi načeli in slabo prakso. Vse to pa lahko premestimo samo z racionalizacijo samoupravljanja, 2 razvijanjem neposredne demokracije, tako da bomo zmanjšali razdaljo med delavci in reševanjem skupnih problemov in sklepanjem o skupnih zadevah. Zato je treba delovnega Člove ka privesti v položaj, da odloča o bistvenih problemih podjetja. Ce pa tega ne storimo, "nora nekdo v njegovem imenu ali za njega odločati.
Tone Dolenc »Tosama« Vir
zveze izvaja po predloženem programu ter obenem med izvajanjem dopolnjuje z zadevami, ki bodo med tem postale aktualne. Navzoči so bili mnenja, naj sekretariat sekcije sestavljajo predstavniki vodstev specializiranih društev in organizacij v občini, po potrebi pa naj se ta sekretariat dopolnjuje še z drugimi. V prvi fazi izvajanja programa dela sekretariata naj bi bila izvršena ocena sedanje situacije v društvih z vidika dejavnosti po posameznih panogah. Na podlagi te ocene naj bi sekretariat pripravil zaključke, ki naj bi vsebovali tako kadrovske, materialne kot tudi metodološke smernice za reševanje te problematike. Zaključki naj bi bili s celotnim analitičnim materialom predloženi v razpravo društvom in družbenopolitičnim organizacijam ter na kraju  tudi občinski skupščini.
Franc Gab/ovšek
Letošnje pustno praznovanje je bilo v znamenju otroških mask in otroškega veselja. K temu je v veliki meri pripomoglo toplo
sončno pomladansko vreme brez snega Marsikje pa so »pusta« praznovali že na pustno soboto, tako tudi v domžalskem Partizanu, kjer se je mladina pod vodstvom svojih vodnikov prijetno zabavala. Za vedrejše razpoloženje so poskrbele domiselne maske
Občni zbor občinskega s^ela^Sfi^JK
iverza
E
Odlomki iz zapisnika.
— Naša amaterska društva delajo v skrajno težkih pogojih. Kadrovsko so šibka, predvsem ni dobrih organizatorjev, ker za to delo ni nobenega priznanja, le kritika, posebno od tistih, ki sami nič nc delajo.
— Javna kritika je zdrava in je ne smemo odklanjati. V vsaki organizaciji je neki red in sistem in za vse smo odgovorni sami. Tudi drugi občani so vključeni v razne organizacije prostovoljno in so odgovorni za svoje delo. Ce je mladina napravila revolt, je tu nekaj narobe, treba je poiskati vzroke. Zveza kulturno prosvetnih organizacij naj vključi v svoje delo tudi druge organizacije, potem bo več kritike in več hvale.
— Tudi statuti krajevnih skupnosti imajo člene, ki predvidevajo kulturno delo.
— Kulturne organizacije bi morale imeti enoten program, da bi bilo financiranje lažje. Cerkev planira dolgoročno, sto let naprej. Vseskozi se bori za mladino, kar mi ne znamo. Ce nekdo izstopi iz organizacije, ga odpišemo in se zanj več ne zmenimo.
— Premalo je izobraževalnih tečajev za mladino. Dekleta ne znajo plesti, fantje ne cepiti sadnega drevja.
— Klubom so potrebni mentorji, to bi morali biti prosvetni delavci, ki sedaj vse premalo pozornosti posvečajo odrasli mladini.
— Ce mi ne bomo znali pritegniti mladine, bo odšla pač tja. kjer ji bodo nudili boljše pogoje. Tako udejstvovanje mladine kot je sedaj v domžalskem in mengeškem klubu, kjer se človek ne počuti več varen, je bolje, da ga ni in, da bo bo.j-še, smo odgovorni odrasli.
— Kritika glede mladine je umestna, vendar vsa mladina ni taka. Mladinska folklorna skupina iz Vira in Doba, ki zelo vestno in resno vadita v Delavskem domu na Viru, je zašla v težave, ker so ji zaradi izgredov na mladinskem plesu, prepovedali uporabljati dvorano.
— Ob sprejemanju občinskega proračuna je treba prepričati odbornike, da je investiranje v človeka ali v kulturo prav taka investicija kot graditi novo tovarno.
— Občinski svet kulturno prosvetnih organizacij bo skrbel, da bodo množične kulturno turistične prireditve, v Mengšu letne gledališke igre, lukovški Rokovnjači in Adam Ravbar na Krumpcrku čim kvalitetneje izvedene.
— Kultura niso samo amaterske dramske skupine in pevski zbori. Tu so zanimive izkopanine jamarjev, nešteto kulturnih spomenikov po naših krajih, delovanje likovnikov, ki jih je na našem področju veliko, kino amaterji, folklora in končno združevanje amaterske kulture s profesionalnimi kulturnimi institucijami.
— Delo na kulturnem področju je težavnejše od dela v drugih  organizacijah. Težavno.
ker sc tu pojavljata dve skrajnosti. Na eni strani trdijo tisti, ki so sposobni in bi po svojih položajih morali prispevati svoj delež za dvig kulture, da je kulture za vsakega dovolj v tisku, radiu, televiziji in poklicnih kulturnih institucijah in da je društveno življenje že zdavnaj preživeta stvar. Na drugi strani pa ugotavljamo, da najširše množice ljudi hlastajo Po zanimivih kulturnih prireditvah, ki jih je vedno premalo, dobrih seveda, in da zelo veliko ljudi želi aktivno sodelovati v kulturno prosvetnih skupinah.
Na podlagi dolgotrajne in obširne razprave bo imel novoizvoljeni občinski svet kulturno prosvetnih organizacij zahtevno in odgovorno delo, ki mu bo kos le tedaj, če mu bodo stali ob strani vsi družbeno politični faktorji, organizacije, predvsem pa — mladina, tudi kdo od tistih štiriinpetdesetih povabljenih na občni zbor, od katerih se razen Marjance Semeja iz Doba niti eden ni odzval vabilu.
Pričakujem, da sem s tem odkritim člankom ponovno odprl pot polemiki o kulturi in da bo kdo ne glede na starost in stan načel nova vprašanja in dal oprijemljive predloge.
A. Zaje
Vsem občanom sporočam, da sem prevzel TOMOS servis za mopede.
Vsa popravila TOMOS mopedov opravljam hitro, strokovno in solidno. Na zalogi imam vse potrebne rezervne dele.
Delavnica je odprta vsak dan od 5.30 do 19. ure nepreki-
njeno.
Cveto Opara
Domžale. Ljubljanska c. 123
Naše turistične zanimivosti
Arborelum - Volčji potok
Grad Volčji potok, kakor ga jc videl Valvasor
Le nekaj korakov od Radomelj leži širom Slovenije in Jugoslavije znani Arborelum Volčji potok, ki ga domačini šo danes imenujejo po nekdanjem lastniku gradu Souvanov park.
Volčji potok je sicer majhna vasica, ki ima staro cerkvico, od nekdanjih gradov so se pa ohranile le razvaline starega gradu in grajska kapela, ki je sedaj preurejena v gostinski lokal. Cerkvico s sv. Ožboltom v glavnem oltarju prvič omenja zapisnik cerkvenih dragocenosti že leta 1526. Cerkvica jc bila prvotno gotska. Hrani nekaj lepih slik Laverjeve delavnice.
Na gričku, jugovzhodno od cerkvice, nad sedanjim Arbo-retumom pa lahko še vidimo močno porasle razvaline prvotnega gradu Volčji potok. Valvasor pravi, da je ime Wolsf-buchel, v domačem »kranjskem« jeziku pa Volčji potok imenovan, nastalo zaradi nadlege volkov, ki so se često priklatili v tamkajšnje gozdove.
Kot prvi znani lastniki tega gradu se omenjajo Herman že l»ta 1220 in Konrad leta 1247. Poznejši lastniki gradu so bili graščaki Bonhomo. Valvasor nam je v knjigi »Slava vojvodine Kranjske«, ki je izšla leta 1689, ohranil tudi sliko starega in novega gradu. Stari grad jo bil že takrat delno v razvalinah. Iz slike se vidi, da je imel prvotni grad pravokotni tloris, na vseh štirih oglih pa štiri-oglate stolpe. Stavba je imela dva do tri nadstropja. Na d?sni se vidi del obzidja, ki je vezal to stavbo s še dobro ohranjenim okroglim stolpom s koničasto streho. Po arhitekturi sodeč, je bil ta grad zgrajen v 16. stoletju.
Domačini in okoličani se pa dobro spominjajo novega gradu, ki je bil pravokotnega tlorisa in prekrit s štiristransko šotorsko streho. Stavba je bila dvonadstropna, ogli sezidani iz rezanega kamna, okna so pa imela kamnite okvire. Ta grad CO po Valvasorju sezidali Bon-homi v začetku 17. stoletja.
Po Valvasorjevi dobi so bili lastniki Volčjega potoka dr. Janez Burger in njegova hči Pavlina, nato pa rodbina Gozani. Od vdove Ferdinanda Gozanija je posestvo leta 1882 kupil Ferdinand Souvan. Ta je leta 1885 dvorec preuredil, nekatere pred dvorcem ležeče njive in in travnike zasadil z drevjem in napravil park, ki ga je obdal z zidom. Sin Leon je vso pozornost posvotil ureditvi in razširitvi parka. Obzidje prvotnega parka je podrl in park dopolnil z okoli 12 ha nasadov domačega in eksotičnega drevja.
Park je ob južni jugozahodni strani obdal z ibrovo živo mejo. Leon Souvan je bil pa tudi zadnji lastnik tega novega spodnjega gradu, kajti grad je bil med vojnj 13. aprila 1944 požgan.
Park so že 26. II. 1946 ocenili kot važno znamenitost in zato predlagali, da ta izloči iz tedanjega agrarnoreformnega razdelilnega sklada in zaščitili. Po smrti Leona Souvana leta 1949 je posestvo Volčji potok prevzela ekonomija podjetja »Gradiš«, v začetku leta 1952 pa je prišlo posestvo pod upravo Agronomske in gozdarske fakultete Univerze v Ljubljani.
Po zakonu o varstvu kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti je bila leta 1950 izdana odločba, s katero sta zaščitena park in parkovni gozd v Volčjem potoku na površini 38 ha. Fakulteta je stremela za tem, da se prostor uredi v Ar-boretum, kakršnega nujno potrebujejo učne in znanstvena ustanove Slovenije.
Besedo »arboretum« prof. ing. Ciril Jeglič v knjigi »Arboretum Volčji potok«, iz katere sem povzel tudi podatke o zemljiških spremembah, označuje ta-kol-: »Arboretum jc botanična in hortikulturna ustanova, ki z revijo živih dreves in drugih rastlin komparativno predstavlja razne drevne tipe kot posamezne individue in v vegetacijskih  družbah,   tako  da lahko
presojamo njihove karakteristične oblike in druge biološke značilnosti bodisi po zgolj znanstvenih moril.h ali z vidikov, ki ustrezajo praktični uporabi rastlin za utilitarne in estetske namene.«
Arboretum je bil končno ustanovljen z odločbo sveta za prosveto in kulturo SRS dne 24. VI. 1952. Nato je bila izvršena še arondacija in tako obsega sedaj teritorij posestva 79 ha.
Tu je navedenih le nekaj zgodovinskih podatkov. Sedaj naj pa navedem še nekaj drugih zanimivosti o Arboreiumu, ki sem jih zvedel pri Lojzetu Prc-sičku, gospodarskem upravniku Arborctuma, ki je bil tu zaposlen celih 14 let. "Tršel s?m ga na njegovem domu v Domžalah v Murnovi ulici, kjer je že v tem času urejal okolico svoje hiše in se tako že sedaj pripravlja na novo akcijo za olepšavo Domžal. Čeprav pa je sedaj formalno že upokojen, še vedno rad zahaja v svoj priljubljeni Arboretum in še naprej posreduje svoje bogate izkušnje vsem, ki jih želo sprejeti.
V Arboretumu imajo prek 3.000 različnih rastlin iz vseh dolov sveta. Zbirajo tudi razno rastlinje in ga prilagajajo našemu podnebju. Obiskovalci si tu lahko sami izberejo rastlinje, ki bi bilo primerno za zasaditev okolice hiš, ureditev zelenic in parkov. Tu lahko dobijo tudi strokovne nasvete. Ker spada ustanova pod svet za kulturo in prosv?to in se mora sama vzdrževati, tudi sami proizvajajo. Letno vzgoje - 1 60 do 80 tisoč raznih sadik, i jih plasirajo na domači in tuji trg. Poleg zelenic, parkov in okolice hiš doma, so opremili že več parkov, zelenic in znanih hiš tudi po Avstriji in Italiji, sadike so pa poslali celo v Ameriko in Etiopijo. Zadnjih pet let, odkar vodi ustanovo direktor ing. Miha Ogor-jvec, ustanova lepo
napreduje. Je zares strokovnjak, že od mladih mg je navajen tega dela in dela udi fizično skupaj s svojimi ljudmi. V času sezon? ne poznajo 7-ur-nega delavnika, ampak je delavnik od ranega jutra do pozne noči. Prihajajo kamioni iz vse države. Naložiti ,':h je treba čimprej, kajti na sadike čakajo zelenic*, parki...
Vsako leto je treba očistiti vsaj eno od petih jezerc. Obiskovalci se najraje ustavljajo ob prelepili listih in cvetih lokvanjev, ki so jih ta jezerca polna. Radi si ogledujejo tudi stari in novi skalnjak s prelepimi cvetlicami.
Ze s?daj so pričeli z deli za nov rosarium, ki bo na prostoru pred drevesnico, V njem bodo zasajene vrtnice od 30 do 50 primerkov vsake vrste, in to vse od botaničnih vrtnic dalje. To bo zopet ena novih privlačnosti Arboretuma.
Morda bo zanimiv tudi podatek o obisku. Več let je tov. Pr-esiček vodil statistiko o tem. Na leto si ogleda Arboretum okrog 18.000 učencev. Največ seveda v aprilu, maju in juni-i ju. Ob lepih nedeljah v maju In juniju pride tudi do 2.000 obiskovalcev. Prihajajo člani olepševalnih in hortikulturnih društev predvsem iz Slovenije in Hrvatske pa tudi iz drugih republik.
Kadar potovalna agencija »Kompas« pelje turistično skupine na Veliko planino, Kamniško Bistrico ali Krvavec, potem si te skupine ogledajo tudi te lepote. Sem radi prihajajo tudi izseljenci, predvsem iz Amerike in Francije, pa tudi mnogi strokovnjaki iz Holandije, Nemčije, Anglije, Belgije in od drugod. Z njimi menjajo tudi rastlinje.
Lepoto Arboretuma se splača ogledati v raznih letnih časih, kajti v vsakem obdobju lahko obiskovalec vidi kaj novega.
Tome Ravnikar
IIIIIIIIIIIIB
Obvestilo
Obveščamo občane, da bo razprodaja najdenih dvokoles v sredo dne 27. III. 1068 od 12. do 16. ure na dvorišču skupščine občine Domžale. Vseh dvokoles je 35 in 7 ogrodij, za katere J> poteklo že eno leto od najdbe, oziroma objave v dnevnem časopisju v smislu navodila o postopku z najdenimi stvarmi (l >■ list FLRJ, št. 0479 z dne 31. 10. 1959). Ponovno opozarjam« oškodovance, da si ogledajo ta dvokolesa in ugotovijo morebitno svojo lastnino, da bi jih dobili vrnjene.
Prodajo — licitacijo bo vodil referent za SLP pri oddelku za gospodarstvo in finance. Niko Tcrstenjak, vsa druga pojasnila v zvezi z najdenimi predmeti pa dobite pri referentu v oddelku za notranje zadeve Zdravku Vidmarju, soba št. 16.
Iz pisarne oddelka za notranje zadeve
*^+%+%++$$+$%%//7$+/VA^%$^^
^^541^4573898979103^433^72029792^952736042^^9294739494908^895^4^
tudi na povečano stopnjo prometnega davka za avtomobile, ki jih uvažajo zasebniki, medtem ko se med dosedanje oprostitve plačila prometnega davka vključijo še traktorji do 35 KS. Prav tako je s spremembo znižana stopnja ZP. nekatere prevozne storitve zasebnikov.
Z odlokom o občinskih komunalnih taksah na motorna vozila je ustvarjen nov vir dohodkov, in sicer namensko za ceste. Predlog odloka sta pripravila svet za družbeni plan in finance in svet za gospodarstvo. Slednji in tudi skupščina sta se zavzemala za nekatere dopolnitve odloka, ki pa glede na republiško zakonodajo niso mogoče, zato so S2 odborniki obrnili na republiške poslance, naj skušajo doseči spremembo, po kateri bi bilo mogoče zavezati plačilu občinske komunalne takse tudi vozila, ki so v družbeni lasti. Sicer pa je skupščina izglasovala odlok z besedilom, kot je objavljen v uradni prilogi.
Z naslednjim občinskim predpisom Je skupščina oprostila plačila prispevka sredstva sklada skupne porabe, ki jih bodo delovne organizacije namenile za financiranje potreb, za katere se zavzema občinska skupščina s svojimi priporočili.
Svet za finance in družbeni plan je predložil skupščini predlog odloka, po katerem naj bi letna osnova in višina odmerjenega letnega zneska davka od stavb iz leta 1966 veljali tudi za leto 1967. S tem bi odpadlo vsakoletno ugotavljanje nove davčne osnove oziroma odmere glede na revalorizacijo stanovanj v družbeni lastnini, ki mora biti izvršena do leta 1970. Tako bi do tedaj novo od .iero določali na dve leti in s tem za-
gotovili večjo stalnost tud na tem področju.
Na želje občanov, ki so jih izražali na zborih volivcev in prek raznih organov skupščine, se je skupščina odločila, da se katastrska služba za našo občino s 1. julijem letos prenese v Domžale. Tako bi tudi to službo bolj približali našim občanom, pričakovati pa je tudi hitrejše in bolj tekoče uresničevanje zemljiškoknjižnih sklepov, kar bo zagotovilo tudi večjo urejenost na področju davčne odmere in plačevanja obveznosti.
Tudi na dnevni red februarske seje skupščine je prišel program zdrave pitne vode. Na podlag; smernic, sprejetih na prejšnji seji skupščine, je služba pripravila za svet za komunalne zadeve problematiko v zvezi s preskrbo z vodo in predlog meril za razdelitev občinskih proračunskih sredstev, na menjenih za zdravo pitno vodo, ki jih je na prejšnji seji nakazala že občinska skuoščina. V zvezi s tem je svet za komunalne zadeve predložil skupščini tudi predlog razdelilnika, v katerem je med drugim upoštevano načelo, da se z razpoložljivimi sredstvi oskrbi z zdravo pitno vodo čimveč prebivalcev. Skupščina se je strinjala l predlogom, da bi se razpoložljiva proračunska sredstva v letu 1968 razdelila naslednjim naseljem, ki še nisu preskrbljena z zdravo pitno vodo: Pre-voje, Imovica, Vrba, Prevalje, Dragomelj, Pšata, Krtina, Za-boršt, Drtija, Cešenik, Gorjuša, Dole pri Krašcah, Gradišče pri Lukovici, Goričica pri Ihanu, Bišče, Limbarska gora, Vrhpo-lje pri Moravčah, Mala Loka, Brdo, Sv. Miklavž, Sp. Tustanj, Dešen, Kranje brdo in Koreno.
Vendar pa bo prioritetni vrstni red odvisen od zainteresiranosti prebivalstva za sodelovanje, kajti občani, ki b.ido prvi zbrali sredstva za svojo 47,6-odstotno udeležbo ali se s pogodbo zavezali, da bodo le zbrali v določenem roku, bodo tudi prvi upoštevani, in obratno, čv prebivalci določenih zgoraj navedenih naselij niso zainteresirani, bo skupščina lahko predloženi program spremenila v korist drugega za sodelovanje bolj zainteresiranega naselja, ki še nima zdrave pitne vode. Vsa sredstva se s pogodbo dodelujejo v razpolaganje podjetju »Vodov«d.< Domžale, ki bo v strukturi financiranja udeleženo z lastnimi sredstvi v višini 25 "/o od predračunske vrednosti, kraj; v.> skupnosti z 1,1 "/„, občin, i 26.3"/. in občani s 47.6 "/o. Sla-lišče skupščine je bilo, naj bi se podjetje zavezalo, da najkas neje v petih letih oskrbi navedena naselja z zdravo pitno vo do. Pogodba s podjetjem pa naj bi zagotovila izvajanje še vseh ostalih stališč skupščine, tako v zvezi s sistemom razdeljevanja in obračanja sredstev, vključevanja v program itd.
Na dnevnem redu j. bil tudi predlog odloka o potrditvi zazidalnih načrtov, vendar ga skupščina ni sprejela, ker se zazidalni načrt za območja v Mengšu odbornikom ni zdel dovolj dokumentiran in utemeljen, in glede na posamezne pripomba občanov, ki so jih dali ob razgrnitvi. Zaradi odsotnosti delavcev, ki so delali na tem vprašanju, nis^ bili dovolj pojasnjeni razlogi, zaradi katerih pripombe niso bile upoštevane. Skupščina bo ponovno na naslednji seji razpravljala o tem predlogu odloka po predhodnem postopku, ki ga mora
zagotoviti pristojna služba. Odbornikom naj bi se namreč omogočilo, da se podrobneje in pravočasno seznanijo tako z zazidalnim načrti kot ustrezno dokumentacijo.
V nadaljevanju seje je bil odlok, s katerim so bila na predlog strokovne službe in sveta za gospodarstvo oziroma njegovega odboru za kmetijstvo določena območja, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor. Strokovno utemeljitev za ta predpis je povedal odbornik inž. Lojze Avšič ter odgovarjal na vprašnja odbornikov, da gre za t. i. »gosposki borovec«, ki ga imajo pravico saditi le gozdarji, vendar ne v katastrskih občinah, ki določene za gojenje nI) v.i. Prepoved gojitve ribeza izven območja katastrskih občin, ki so navedene v 1. členu .dloka, ki je objavljen v uradni prilogi, se nanaša tudi na posamezno rastlino ribeza, ki je lahko dovolj, da se okužijo nasadi zelenega bora. Zato bo ob-činsUa kmetijska inšpekcija zahtevala dosledno izvajanje spre-, jetega odloka. {
Nato je skupščina sprejela odlok o obveznem zaščitnem cepljenju psov proti pasji steklini, katerega namen je pred tem obrazložil občinski veterinarski inšpektor Dušan Slajpah. Istočasno je sezr.anil odbornike z uspehom, ki je bil dosežen na področju preprečevanja tuberkuloze goveje živine, kot posledica občinskega predpisa 0 obvezni tuberkulinizaciji govej-živine.
Sledila je precej dolga in kritična obravnava predloga z* soglasje skupščine k stopnjam prispevkov za zdravstveno zavarovanje delavcev. Za leto 1968 je predlagana stopnja (Nadaljevanje na 15. str.)
STATISTIČNI PODATKI O ŠOLSTVU V NASl OBČINI PO STANJU L 2. 1968
ŠOLSKO LETO 1967/68
Skupaj Učne
S o 1 a I. r.        II. r.      III- r.      IV. r.      V. r.      VI. r.        VII. r.     Vin. r.   „eencl    oddelki moif
1. OSNOVNA SOLA BRDO   .   . .	36	40	36	44	86	77	66	38	423	17	20
2. Podruž. šola Krašnja .....	17	23	20	13	—	—			73	4	3
3. Podruž. šola Blagovica ....	19	13	16	17	—	—	—	—	65	4	2
4. Podruž. šola Scntožbold ....	—	4	11	7	—	—	—	—	22	1	r'
5. Podruž. šola Cešnjice ....	8	9	4	5	6	6	—	—	38	2	2
6. Podruž. šola Zlato polje .   . .	7	6	8	9	—	—	—	—	30	2	1
7. OSNOVNA SOLA DOB    .   . .	52	54	59	49	70	58	58	44	444	16	20
	12	8	8	12	—	—	—	—	40	2	2
	2	3	—	4	—	—	—	—	9	1	1
10. I. OSNOVNA SOLA DOMŽALE	74	80	63	69	104	112	106	75	683	19	26
11. Podruž. šola Jarše......	25	22	20	—	—	—	—	—	67	3	3
12. Podruž. šola Ihan......	28	24	21	18	—	—	—	—	91	4	4
13. OSNOVNA ŠOLA V. PERKA D.	61	56	42	62	73	80	75	75	506	18	24
14. Podruž. šola Dragomelj ....	15	21	16	17	—	—	—	—	69	4	4
15. OSNOVNA SOLA MENGEŠ . .	72	65	67	78	80	100	80	65	607	20	26
	20	28	17	24	—	—	—	—	89	4	4
17. OSNOVNA SOLA MORAVČE .	44	47	49	47	82	91	78	50	488	19	24
38. Podruž. šola Peče......	8	11	10	10	—	—	—	—	39	2	2
19. Podruž. šola Vrhpolje ....	14	8	10	9	—	—	—	—	41	2	2
20. OSNOVNA  SOLA RADOMLJE	59	53	62	51	69	74	69	38	475	15	20
	5	8	—	—	—	—	—	—	13	1	1
	578	583	539	545	570	598	532	367	4312	160	192
22. POSEBNA SOLA HOMEC .   . .	11	—	18	15	16	12	8	6	86	8	10
	589	583	557	560	586	610	540	373	4398	168	202
23. Strokovni izobraževalni center											12
	96	15	45	—					156	6	
24. Tehniška srednja šola Domžale	44	54	39	26					163	8	11 '
	29	16	26	6					77	—	2
Nadaljevanje s 14. str. osnovnega prispevka v višini 5 •/• od bruto osebnega dohodka ter dodatni prispevek, ki ga plačujejo zavarovanci od dopolnilnih dohodkov, in sicer v višini 7,40"/» od neto dohodkov pri dohedkih iz pogodb o delu in 4»/» od obrti kol postranskega poklica. Predlog sla utemeljevala predstavnik oziroma član skupšeire komunalne skupnosti socialnega zavarovanji delavcev ter predstavnik službe K/S/,. Omenjena služba je sicer predložila določeno dokumentacijo, s katero je utemeljevala predlog za prtdlagane stopnje, vendar sc je zdela odbornikom v nekaterih hislve.nn postavkah pomanjkljiva. Prav tako ni dala dovolj janv.tva ludi za to, da se bo dejavnost sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev za leto 193K odvijala v okviru finančnega načrta kot je bil predložen in ki predvideva 236.610.000 N din dohodkov in prav toliko izdatkov. Z malo večino glasov je končno skupščina izglasovala soglasje k predlaganim stopnjam, ki pa so bile praktično že uveljavljene, saj je dve tretjini občinskih skupščin do tedaj že dalo svoje soglasje in to je dovolj, da so bile predložene stopnje sprejete.
Za tem je skupščina pooblastila višje disciplinsko sodišče pri občini Ljubljana-Center, da opravlja funkcijo pritožbenega sodišča za delavce postaje milice Domžale, in pri »imenovanjih in razrešitvah« sprejela sklep o
imenovanju: iniciativnega odbora za pooblastitev izobraževalne skupnosti Domžale, da opravlja funkcijo skupnosti otroškega varstva, gradbenega odbora za gradnjo osnen? šole v Domžalah, komisije za združitev obratne ambulante Indu-plati z ZD Domžale, sveta le-
Po d >!■■ i h pisanjih o problemih doni/.plske dramatike, bo 1 Domžalah le prišlo do rojstva nove dramske predstave, ki bo prišla na oder v prvih d:eh aprila. Kežiserju in umetniškemu vodji amaterskega gledališča, Marijanu Brezniku, sem zastavil nekaj vprašanj:
»Pcvc.jlc mi kaj več o samih Policajih« in zakaj ste prav to delo uvrstili v repertoar žc zapoznele gledališke sezone?« »Delo mi je v'-č po literarni plati, kakor tudi po tematiki, ki jo obravnava. Satira »Policaji« ni nova. Napisana j; bila že leta 1956. Vsekakor maramo razumeli, da je avtor dola. Poljak SIawomir Mrožek. ki je v postalinistlčni dobi dal z njim duška sebi, kakor tudi gledališki publiki, ki jc morala v stalinistični dobi požirati zgolj agitke v duhu časa.
Ker pa jc satira tako obče človeška, ni zgubila ničc&ar na svoji aktualnosti. Ce pa je delo aktualno in poleg tega še kvalitetno, je pač vredno, da ga vidi čim večji krog litidi, posebno še zaradi tega, ker še ni
karne Kai mik, strokovne komisije za pregled zaključnega računa prispevkov in davkov občanov za Isto 1067, koordinacijskega odbort. za racionalizacijo in industrializacijo stanovanjske graditve v občini Domžale novega člana sveta za komunalne  zadeve  Franca Gabriča
bilo uprizorjeno v Sloveniji, razen na radiu v Celju in v Mariboru.
Gledališče je bilo vedno, je in bo ogledalo časa, zato je prav, da ga tudi na odru pokažemo takšno, kot je.«
»Kakšno delo imate z igralci ,s katerimi delate?«
»V glavnem delam z Isto ekipo, s katero sem delal pri domžalski Svobodi. Moram reči, da sem ■ igralci zadovoljen. Seveda, n . •• cd njih do danes ni igral še tako zahtevnega teksta. Satire vtekakor ne moremo igrati kot burko ali burlesko. Avtor »Policajev« zahteva, na.i se satira igra »krvavo zares.« To sc pravi, da naj se igra brez komedi iskih trikov, pudčrtovanj. napovedovanj metafor, igrale -mora toroi govoriti strogo kontrolirano in se dobesedno režati predoisane režijske akcije dejanja.
Upamo, da bomo v štiridesetih vajah vsaj v osnov' uspeli v avtorjevih zahtevah.«
»Omenili ste, da ne boste nastopali več v sklopu domžalske
ter   o   razrešitvi dosedanjega
člana :stega sveta Metoda Zab-nikarja.
Pri »vprašanjih in predlogih odbornikov« so odborniki z območja KS Vir predložili pismena vprašanja, na .katera bodo dobili odgovor oziroma pojasnila na naslednji seji skupščine.
Svobode, pač pa samostojno, k Domžalsko  amatersko gledališče?«
»Ne bomo nastopali samostojno, pač pa pod okriljem zveze kuliurno prosvetnih organizacij, in to iz enostavnega razloga, ker v času našega di".-vanja pri Svobodi nismo dobili nikakršne moralne, še manj pa malerialn" pomoči.«
»Ali boste nastopali žc v novi dvorani?«
»Nastopali bomo še napr-j v kino dvorani, ker nova hala do termina naše premiere ne bo gotova, poleg tega pa tudi po dograditvi ne bo primerna za kulturne dejavnosti, še najmanj pa za gledališko. Skoda!«
»In še zadnje vprašanje: Načrti za bcdnenostV«
»V poletnih mesecih nameravamo uprizoriti neko večje delo na prostem za širši krog občinstva, morda kal: ljudsko igro. kolikor bomo imeli sposoben igralski kader, predvsem pa sredstva, brez katerih si lakr. <• predstave ne moremo zamišljati.«
A. Zaje
»POLICAJI« na odru domžalskega amaterskega gledališča
,. „ ti čas pKasnatL!
Se danes ne razumem, kako da me jc tisti torek, ki mu konservativci praoirno pust, prijelo, da bi šel o maškare. Še nikoli me ni in tudi M it nisem nikoli. Le-tos pa sem najbrž zapadel vplivom med-narodnih alt pa'domačih zmeinjao.
Cim sem začutil, da se neku j giblje D meni, sem že slutil nesrečo, toda upreti se spričo mojega slabega značaju nisem mogel.
V maškare torej, za osuko ceno. Čeprav nič nimam, ne maske, ne kostuma in ne ravega prijatelja, da bi mi pomagal in aj sueiooal. Ko sem brskal po predalih med staro šaro, mi jc padla v roke kdooe koliko Iti stara maska, od kdooe koga. Nič poseb-negu ni bila. Navaden, nekoliko prozaičen ženski obraz z lepimi okroglimi lict, ob katerih so viseli prameni las.
Posladkani obrazi mi ve lako niso všeč. kaj šele maske. Zt sem jo hotel zabrisati. ko mi pride navdih ali bolje: pustna obsedenost. Odslrigel sem od maske levo lice s tistimi nekaj lasmi in si ga počez potisnil na Četo, X nenavadno visokim čelom "cm učinkoval kot marsovce. Ra'iimcm. nabit inteligence. Da bi tak hodil po ulicah in gostilnah, mt je bilo sram. toda nekam moram' Navdihi pa so mi tisti dan kar dtievall.
K predsedniku!
Da bi se prepričal, če jc v pisarni, sem zavrtel njegovo številko, il'rosim. In pred-
Bedhlk,* je /apel. Tn republika, rtpubli-iki.t sem odgovoril in pitloy.il slušalko. Da bi se znebil strahotne treme, sem skočil d bife na konjak, z marsovskim č. lom v /epu scved.i.
V predsednikovo pisarno sem stopil široko, samozavestno, ne da bi potrkal. Di šalo je po kavi in čevapčičih. Predsednik se je sklanjal nad velikimi grafikoni l'o gledal me je. se v/ravnal in še enkrat po gledal in tako gledal moje visoko čelo, da sem se /medel.
~A, vi ste. republiški, zdravo tona-rii,,.?i liiepubliškii. sem luktiil. medli in ko se je on globoko priklonil.
>Ravno končujem plan Izvolite pogledati. Crna črta pomeni dosedanje stanje, rdeča pa. kakšno bo tedaj, ko bomo delali samo dva dni v tedna. Osebni dohodki sc nam bodo povečali trikratno. In tule poglejte cestno omrežje. Skozi vsa naša naselja bodo speljani nadvozi na stebrih, pod katerimi se bodo blestela otroška igrišča, hipodromi in golf igrišča. Vse bo v steklu m marmoru.
Strahotno me it začela peči nest. I /losa me je ščegetalo zaradi prežganih če-vapčičev. ki so cvrčali v tajnic ini pisarni. Moral bi kihniti. pa sem bil preveč prevzet od predsednikovega plana. Predsednik ji' po predsedniško metal grafikone pred mene. mi jih tolmačil in, o groza, tudi on je imel masko na obrazu.
Ne.   to  niso  halucinacije,   to  ni obraz
predsednika, s katerim se vsak dan srečujem v bifeju na klepetu. 1'csnično je verjel, da sem z. republike in si je zalo nadel masko resnosti, masko smrtne vda-dosli. ki je značilna za vse majhne pred velikim:.
Še mi je razkazoval pume m grafikone, na katerih so se rdeče črte strmo dvigale.
Samoupravljanje se bo razvilo do take stopnje, da bodo najneznatnejši občani tako čez noč pospravili z največjimi. Ravno obratno kot sedaj.t
Se bi mi razkriva! čudeže svojega plana, če ne bi bilo to na dan pustu. Dim prežganih čevapčičev je bil tako oster, da sem kljub strahotnemu premagovanju kihnil tako nesrečno, da mi je marsovsko oziroma republiško čelo. kakor ga je on Iretiral. o loku zletelo z (dtruz.n in pred njim sem stal gol. ves nesrečen s svojim naravnim, kretenskim čelom, komaj zadržujoč jok.
Niti zmedlo ga ni preveč. Sprva je kazalo, da me bo mahnil, pa se je o hipu prcmagul, da še zaklel ni. Tudi on je nenadoma zlezel iz svoje muske. Nasmejan me jc štosnil v ramo.
rliaraba, dobro si me... grafikoni in plan'!' Moram jih delati, tako zahtevajo. Ampak ne misli, da verjamem, kur tu piše, danes še celo ne. ker je pust. Tovari-šica. dve kavi prosim!-
V bifeju sva volem brez plana splani-ra I a precej run d po dva deci.
In nauk iz lega:
Včasih je le dobro natakniti ali pa sneti — masko.
A. Zaje
'k
Na mladimi svet stoji...
Ob polemiki, ki se v zadnjem času razvija v nažem slovenskem prostoru o vsebinskih premikih v delu mladinskih klubov, velja dodati še nekaj misli, zdi se namreč, da je to področje družbenega življenja (izvenšol-sko in rekreativno delo mladine) še vse premalo razgibano in usmerjeno v tisto smer, kjer naj bi bil pravi in edino pravi namen te, za danes še ne preveč pestre in raznotere dejavnosti (ki je. velikokrat enostransko usmerjena).
Prvo, kar človeku vdre v spoznavanj svet, je dejstvo, da so bile akcije za ustanovitev mladinskih klubov enovito izvedene in so domala povsod privedle do realizacije. Kasneje, ko bi se morala hotenja in želje ustanoviteljev pokazati na doseženih rezultatih, zmanjka volje in prave mladinske zavesti. Tako je eventualno, da je lepo in hvalevredno hotenje družbe po enotnem oblikovanju in izkoriščanju prostega časa mladine rodilo povsem različne rezultate: ponekod dobre, drugje — teh je žal več — manj zadovoljive. Nekateri mladinski klubi so se javnosti predstavili z dokaj realiziranim (na realna tla postavljenim) programom, drugje pa v realizaciji utopičnih programov niso prišli kaj prida daleč. Res škoda, žal je takih klubov največ. Prav zato je vprašanje, kakšen bodi mladinski klub in kako naj delo v njem poteka vse bolj živo in zahteva nadrobnejše obdelave.
Res je kruta resnica, da velika večina mladinskih klubov životari v amorfnem (vendar brezdelnem) hotenju za tistim, do česar se pride le z delom in med realiziranim, ki še zdaleč ni blizu tistemu, kar se od mladinskih klubov pričakuje. Mladi
— sklicujoč se na razne vzroke (nerazumevanje je že eden) skušajo svoje nedelo opravičiti. Kajti družba jim ni tako nenaklonjena, kakor kdo misli ali skuša javnosti j^rikazati.
Tako je hotenje do dela ponekod večje, drugod spet manjše. To je edini pravi oblikovalec kvalitetnega profila posameznih mladinskih klubov in nikakršni izredni, dobri ali slabši materialni pogoji. Zato je tudi včasih bobneča — mladinska zavest
— v mladinskih klubih postala le še fragment iz aktivisiičnega besednjaka. Kako bi se moglo drugače zgoditi, da se je proslave ob dnevu žena (organiziral jo je Mladinski klub Domžale) udeležilo od tristočlanskega kolektiva vsega (z nastopajočimi vred) morda deset članov Kako tudi sicer razumeti velikokrat hudo kri spodbujajoča neprimerna ravnanja mladine? Vsekakor nimajo prav tisti, ki iščejo vrzoke za to zgolj v mladini sami, ne pa tudi izven nje. Zal je takih vsestransko obsojajočih ljudi vse več. Mladina in mladinski, problemi so kompleksen
pojav in ga je kot takega tudi potrebno obravnavati.
Zdi se namreč, da leži zasnova za današnje adolcscentno mladostniško ravnanje in razhajanje že v nepravi družinski zasnovi, v vse prej kot primerni elementarni vzgoji. Ni, da bi človek vehementno delil nauke naokrog, toda kaže in zdi se razumljivo, da je za pravilno rast mladih ljudi najvažnejšega pomena tista zasnova družbenih norm in pravil, ki jih človek dobi v svojo podzavest že v rani mladosti. Prav tu se dela tista naša (morda nekoliko preveč splošno očitujoča in očitna) napaka, ki pa se v našem vsakdanu še kako resno pojavlja. Tako ravnanje, prepuščanje odgovornosti staršev na tuja ramena in velikokrat presvobod-no pojmovanje družbenih norm so le vzroki, vzbujajoči posledice, ki smo jim priča. Tako ravnanje staršev, obremenjenih z množico potrebnih in manj potrebnih reči, je vzrok, da mladina v času, kakršen je naš, ostaja zmedena, razdvojena in neusmerjena, kam naj obrne svoje moči. Ali je potem čudno, da največkrat prihajajo do besede nekakšni neformalni vodje, ki pa žal — kot vemo — še kako znajo obrniti mladinske moči.
Ni torej, tistih pravih in takih oblikovalcev mladine, ki bi jo znali, hoteli ali mogli pognati v tisti tir, ki vodi k poštenemu pravemu, poštenemu profilu človeka. Takšnih duhovnih voditeljev, ki naj mladino vodijo v kritičnih »najst« letih — skoraj n;i ti naj bi mladini velikokrat s silo vrinjeno spoznanje o pravilnem in nepravilnem, moralne mn nemoralnem, spremenili v stalen, organski, nepremakljiv del mladostnikove narave. Preveč se je žal razširilo zmotno mnenje, da je z osnovno šolo oblikovanje mladostnikove narave in značaja že zaključeno. Resnica pa je taka. da bi se morala v letih, ko mlad človek konča osnovnošolsko obveznost, skrb za oblikovanje etično pravilne osebnosti nadaljevati. Srednješolski pedagogi store mnogokaj, vendar so rezultati vloženemu trudu neadekvatni prav zaradi pomanjkanja tistih, v katerih bi redki mladinski pedagogi dobili (če ne drugega) vsaj moralno oporo. Da. žal je ni vedno tudi med starši.
Prav gotovo vpliva v zelo odločilni meri na večino mladost-nikovega ravnanja tudi okolica, ki mlademu človeku žal ne daje vedno tistega vzora, po katerem naj bi se mladostnik, v svojih ravnanjih tako heterogen, zmeden in premakljiv, ravnal in ki bi ga starejša generacija mlajši morala dati. Prav zato so mladi — in nikar naj se nam ne zdi čudno — podiralci domala vseh mitov in tradicij — v svojih ravnanjih velikokrat nasilni in prostaški.
Razlog, prav gotovo ne zadnji za zgoraj omenjene posledice, je tisto preobilje, ki je ponekod rodilo med mladino zahodnjaško miselnost (pojmovanje morale, življenja, odnosov), ki je pri nas že tako razširjena, da je mladinski problem vsak dan bolj pereč.
Ce vzamemo v preteres vsa, zgoraj napisana dejstva, bomo znali na mladinski problem gledati z drugačnimi očmi, bomo znali bolj objektivno presoditi krivdo in nekrivdo mladih.
Res bi bil uspeh — in vsaj želimo si ga, če ga še dolgo ne
bomo dosegli — da bi mladinski pedagogi mogli usmeriti delo mladine, mlade moči v pravo smer, naši družbeni skupnosti v korist in ponos.
Prav bi tudi bilo, da bi se mladina v prihodnje kaj bolj trudila, da ironijo, ki jo danes nakazuje naslov, spremeni v tisto kvaliteto, ki jo v svoji eno-pomenskosti izraža.
Do takrat pa (verjetno bo do takrat preteklo še mnogo vode) — Na mladini stoji svet... zveni nekako grenko in trpko ...
Matjaž Brojan
Jože Per-Nande
in njegovih osemdeset let
80-letnik Jože Pcr jc čil in razpoložen v širokem krogu znancev in prijateljev obhajal svoj visoki jubilej
Slovesnosti, kakršna je bila sredi februarja v Domžalah, so redke. To ni bila slovesnost z velikim bliščem in pompom. Bila je skromna, nepozabna, intimna. Bila je tako skromna in tiha, kot jc človek, ki mu jc bila namenjena.
Jože Per-Nande, star osemdeset let, prvoborce, doma iz Krajncga Brda nad Krašnjo, ki sedaj stanuje v Domžalah. V javnost ne hodi veliko, za svoja dejanja se ne trka na prsa, pozornost vzbuja njegova dolga zravnana Don Kihotska postava in kljub letom zelo veder obraz.
V prisotnosti prvoborcev in predstavnikov družbcno-politič-nih organizacij je predsednik občine v čast njegovemu jubileju priredil slovesnost, na kateri mu je podelil plaketo kot priznanje občinske skupščine. Predstavnki družbeno-političnih organizacij pa so mu poklonili spominske knjige s tematiko iz NOB, ki jih, čeprav star, še vedno rad prebira.
Jubilant Per je bil nad toplino sprejema tako prizadet in ganjen, da se je komaj znašel in obvladal. Sele ko sta začela Franc Avbelj-Lojko in Jože Pirš -Luka pripovedovati o njegovem življenju pred in med njo, so zagorele njegove živahne oči.
Bil je eden izmed zavednih Slovencev, ki je že med prvo svetovno vojno zasovražil Nemce. Zato je razumljivo, da se je vsa njegova družina takoj prve dni okupacije vključila v osvobodilno gibanje. Nemci so za to zvedeli in mu leta 1942 požgali lepo domačijo. Njemu je s štirimi otroki uspelo pobegniti v partizane, žena z dvema majh-0 nima otrokoma pa je bila preseljena v Nemčijo.
»Hudo je bilo 1942. leta«, pripoveduje sam. »Eden od otrok je rekel: ■•Ala, ali bomo zdržali, prijavimo se. Ne, za noben denar, če ne bo šlo drugače, bomo padli vsi.«
Res so padli. Dva sinova in hčerka, že leta 1942. Ta huda izguba ga ni strla. Se odločnejši jc postal in čeprav bi bil zaradi svojih 55 let lahko v zaledju, jc hotel biti vedno med borci. Bil je veseljak, poln borbene morale, s katero Jc močno vplival na druge.
To jc Jože Per-Nande, star 80 let, ki Jc preživel dve hudi vojni v prvih bojnih vrstah. Vera v resnico in poštenost mu 80 let prikrivata. Vsem. ki so prestali toliko hudega kot on. naše globoko spoštovanje, nj'.mu pa iskrene čestitke.
A. Zaje
Murnov večer na I. osnovni šoli
Nekateri učenci obeh osmih razredov 1. osnovne šole v Domžalah so v mesecu februarju dvakrat priredili Murnov literarni večer, ki je v vsakem pogledu zelo dobro uspel.
Učenci pod vodstvom Matjaža Tlrojana so v enournem programu posredovali poslušalcem izbor značilnih Murnovih pesmi, za kalere je tov. Brojan napisal vezni tekst. Z njim je plastično osvetlil Murnovo življenje in posamezne recitirane pesmi zlil v harmonično celoto.
Učenci so na tej prireditvi pokazali svoje sposobnosti v deklamiranju in zbornih recitacijah. Uspešno so npinštovali osnovno načelo recitacije, da bodi recitacija brez patetike, posredovanje vsake pesmi pa prepros'e, a vendar živo. plastično in učinkovito. Ob izvajanju so učenci upoštevali pravo-rečje. pravilno intonacijo, intenziteto, ritem in pavze ter logično in estetsko podajo.
Celotna prireditev je pokazala, da so za govorno interpre-
tacijo Murnovih pesmi tako učenci kakor režiser porabili mnogo časa in vložili veliko truda, da je ta zahtevna prireditev uspela in zadovoljila tako mlade kot tudi odrasle poslušalce.
Med mnogimi, ki so se odzvali vabilu, je bil tudi predsednik občinske skupščine Domžale Jože Pogačnik, ki je poklonil nastopajočim dva izvoda Murnovih pesmi.
K splošnemu razpoloženju je pripomoglo primerno okolje: zavese, reflektorji, portret Josipa Murna, delo Milana Merharja in Schubertovi glasbeni vložki, katere je izvajal na klavirju Tomaž Habe.
Človek se ob takih prireditvah prav od srca razveseli, ko ugotovi, koliko mladih talento -se skriva v mladih ljudeh, k) jih že v osnovni šoli lahko s primernimi prijemi pridobimo za udejstvovanje na področjih, ki presegajo okvir predpisanega in obveznega dela šole.
D. P.
Iz dela PD Domžale
Na seji upravnega odbora PD Domžale dne 30. januarja je bilo podeljeno Rnafličcvo častno odlikovanje za požrtvovalno in vestno delo pri markiranju gorskih poti na območju PDD Franciju Veselu z Vira.
Odlikovanje mu je priznala Planinska zveza Slovenije, ki praznuje letos 75-letnico obstoja in spada podeljevanje teh odlikovanj v okvir prireditev, ki bodo vse leto. Knaflič je bil namreč pionir markiranja gorskih poti. Koliko časa in truda zahteva to delo, lahko ocenimo le, če pomislimo, koliko je poti po gozdovih, pašnikih, skalovjih in strminah. Markacije so izpostavljene vsem vremenskim razmeram, ne malokrat pa še divjaštvu nekaterih nevzgojenih, največkrat mladih ljudi. Na Konju in Prescdlaju npr. je treba vso pot zavarovati z jeklenimi vrvmi in klini, ker te naprave pogosto uniči strela. Zato je treba vsako leto vse pregledovati, popravljati, obnavljati in samo veliko časa ni dovolj za to delo. Treba je mnogo več, namreč volje in ljubezni do lepe narave in želje, da bi drogi raje in varneje obiskovali planinski svet.
Pa še nekaj besed iz februarske številke »Planinskega vest-nika«. »Iluzije so potrebne, pravijo tisti, ki razmišljajo o odnosu človeka do gora. Že Al-breeht V. Haller je v svoji znani knjigi »Dle Alpen« zapisal: "•Vrednost stvari je v tem, kaj °b njih čuti no, kaj ob njih doživljamo.« Ze v začetku planinstva je bila torei jasno izražena rnisel. da je doživetje v gorah le v prav majhnem delu objektiv-n°> da je pretežno subjektivno.
V soboto, 0. marca je trgovsko podjetje -Napredek« odprlo v Domžalah ob Ljubljanski ces ti nasproti Kreditne banke novo SAMOPOSTREŽNO trgovino z bifejem. Povabljene goste in številne prisotne jc pozdravil predsednik delavskega sveta podjetja, tov. Domine Ccrar, podpredsednik Skupščine občine Domžale, tovariš Janez Kralj pa jc simbolično prerezal trak in s tem izročil ta prepotrehni objekt svojemu namenu. Novi lokal je moderno opremljen in sodobno urejen, poleg njega pa je tudi
bife, kjer gostje lahko dobe hladna in topla jedila Prepričani smo. da bo novi lokal zadovoljil upravičene želje domžalskih potrošnikov, saj bodo v njem lahko dobili skoro vse, kar rabijo v vsakdanjem življenju
Kdor misli, da je možno doživeti goro z liftom ali helikopterjem, ta hip sedeti pri konferenčni mizi, hip nato pa žvečiti sendvič na ledeniku, ta ne bo imel nikoli pojma o doživetju gore. Doživi jo le tisti, kdor se na doživetje pripravi, goro študira, jo nato prigara s telesnimi in moralnimi močmi in se z vzponom zares preizkusi. Leta bo morda deležen tiste sladke iluzije na vrhu, da se je čas ustavil, da ga je obsijala posebna sreča. Najvišja sreča v gorah je v odpovedi, v žrtvi. Najvišja slast in najgloblja bolečina sta si blizu.
Odnos človeka do gora se spreminja. Naloga sedanjosti in prihodnosti pa je, da spremembe doumemo in da smo jim kos. Ce svet danes misli, da se da vse kupiti, s tehniko vse doseči, z razumom vse dojeti, mu moramo dopovedati, da to ni res, da bo takemu naziranju sledilo razočaranje, ki ga bo treba preboleti. To ne pomeni, da bomo šli na podiranje tehnike. Nc, naša dolžnost je, da svet. kakršen je ob vedno napredujoči tehniki, s svojim planinstvom dopolnjujemo, mu dopovedujemo, da gre v planinstvu za mnogo več, kot za mehanično zavzemanje porstora na vrhu in tam gor za nekaj besed, za nekaj starih ali novih dovtipov. Ce bomo to znali in zmogli, če bomo to sodobnemu svetu dopovedal', mu v današnjih razmerah kazali pot v gore, ga prepričali, da je za telesno in duhovno ravnovesje planinstvo potrebno, bomo svojemu delu vtisnili značaj pomembne splošnosti tudi za prihodnje čase in tako storili svojo človeško in družbeno dolžnost.«
PD Domžale
Zima je prekinila dela na ureditvi Prešernove ceste v Domžalah, zgodnja pomlad ra jc »mcfeo ila.da so se spet začela. Z veseljem si radovedneži ogledujejo dela in sedaj so tudi že dvomljivci prepričani, da gre tokrat za res in da nc bo več dolgo, ko bo ta cesta urejena tako, da se bo mogel po njej vedno večji promet nemoteno odvijati
Dela na veliki transformatorski postati ob levem bregu Bistrice pri virskrm mostu gredo h koncu. Ta veliki in pomembni objekt, v katerega je investitor vložil težke milijone novih dinarjev bo pripomogel k temu, da bo naše področje oskrbovano s kvalitetnejšo električno energijo
Počitek je vir produktivnosti
Zanimivi so podatki turističnih delavcev in statistik?, ki kažejo na upadanje domačega turizma. Čeprav oni ta problem opazujejo kot ekonomsko kategorijo, nam lahko to služi, da si ta pojav ogledamo iz sociološkega vidika.
Ce si na primer ogledamo socialno strukturo tistih, ki odhajajo na letni dopust na morje in v druga počivališča, tistih, ki imajo razne vikende za tedenski počitek, bomo videli, da so to le ljudje z nadpoprečnimi osebnimi dohodki in tisti, ki imajo iz kakršnekoli pridobitne dejavnosti močnejše denarnice.
Skrajšali smo delovni teden na 42 ur z namenom, da omogočimo našemu delavcu več prostega časa, več rekreacije in da na ta način dvignemo njegovo produktivnost. Toda ostali smo na pol poti pri izvajanju te naše naloge, če ne poskrbimo, kako bo naš delavec ta prosti čas res lahko uporabil ta-ko, kot smo si to zamislili.
Do danes mnogi izrabijo dopust tako, da doma delajo na zemlji, pri gradnji hiše, mnogi pa tudi tako, da si prislužijo nekaj denarja, ker jim osebni dohodek, ki ga dobijo iz svojega rednega delovnega razmerja, včasih res ni dovolj za najnujnejše. Poleg tega pa so ti ljudje lahek plen za izkoriščanje pri raznih zasebnikih. Z »-dopusta« se vrnejo še bolj utrujeni in slabo razpoloženi, namesto da bi prišli fizično in duševno spočiti.
To nam je sicer poznano, manj pa verjetno poznamo in spremljamo pojav, ki je bolj nov, da ljudje — delavci z manjšimi osebnimi dohodki Izrabijo svoj letni dopust tudi za
bolovanje iz strahu, da se jim že tako majhen osebni dohodek zaradi predpisov socialno-zdravstvenega zavarovanja, ki niso preveč humani ravno do njih, še bolj ne zmanjša.
Sedaj, ko smo že v času planiranja dopustov in dodeljevanja nadomestil za K 15, bi morali misliti na te probleme, ki so resnejši in pomembnejši, kot jih včasih jemljemo. Namen dopusta, kot vemo, je, da se delavec odpočije in si utrdi zdravje. Zato jc treba stremeti za tem. da se ustvarijo pogoji vsem delavcem, da bo njihov dopust res dopust, tudi za tiste s poprečnim osebnim dohodkom, ker to narekujejo njihove fiziološko - zdravstvene potrebe.
Pri dodeljevanju nadomestil za K 15 oziroma pri registriranju dopustov iz sklada skupne porabe se je treba zavzemati za to, da dobijo več tisti, ki imajo manjši osebni dohodek, še boljši kriterij pri dodeljevanju regresa za dopust pa bi bil verjetno dohodek na člana družine. Poleg tega pa bi bilo dobro organizirati tudi varčevanje za dopust.
Zavedati se moramo, da je počitek faktor produktivnosti dela, ker brez počitka delavcu storilnost pri delu pada. Na vse to bi morali pomisliti tisti, ki vse prepogosto govorijo, da bodimo zadovoljni, da je sploh tako.
Tudi vse te stvari naj bi reševali samoupravni organi, seveda v sodelovanju s sindikatom, ki naj bi izbrali tudi socialno šibke in iz zdravstvenih razlogov potrebne za brezplačni dopust.
Dolenc Anton »Tosama« Vir
Bencinska čroalka v Moravčah postaja stvarnost
Že jeseni preteklega leta se je AMD Moravče odločilo, da zgradi v Moravčah črpalko. Ta bo zadovoljevala potrebe nad štiristo motornih koles in avto-
V Moravčah so zelo priljubljene tudi sprelnoslnc vožnje. Na sliki eden izmed tekmovalcev
mobilov, ki jih imajo občani Moravske doline.
Včasih je imelo trgovsko poa-jetje Napredek dovoljenje za prodajo bencina tudi v Moravčah, a .je moralo zaradi neustreznih prostorov za hranjenje vnetljive tekočine prenehati s prodajo že pred več leti. Od tedaj dalje so se občani pritoževali, da pridejo težko do pijače, ki jo njihovi žejni jekleni konjički potrebujejo — do 1 cin-ske črpalke v Domžalah pa je tako daleč .. .
Povpraševanje po bencinu pa se .je povečalo posebno še sedaj, ko so si zaradi umnega gospodarjenja nabavila P*t /ilna kmečka gospodarstva kosilnice in motorne žage. Sicer se pa v zadnjem času pojavljajo tudi zasebni traktorji, poltovornjak in tovornjaki.
Gradnjo črpalke jc izdatno podprla tudi krajevna skupnost, ki jc prisluhnila potrebam občanov in obljubila znatna sredstva v ta namen.
Že sedaj velika družina moravskih motorizirancev se vsako leto poveča za štirideset in več članov. Za vse te bo nova bencinska črpalka velika pridobitev, zato komaj čakajo, da bo dograjena
Predsednik gradbenega odbora je tovariš Peter Grabner, ki je obenem dolgoletni predsednik AMD Moravče in je bil pred petnajstimi leti tudi eden izmed ustanovnih članov društva. Da je akcija stekla, jc v veliki meri njegova zasluga, saj je v zelo kratkem času uredil vse potrebno okrog lokacije in načrtov. Povedal je, da bo črpalka dograjena le pred letošnjim poletjem. Seveda pa bodo pri tem veliko pomagali tudi marljivi člani s prostovoljnim delom. Ta-
kih članov pa ima po besedah tovariša Grabnarja moravski AMD veliko.
Pred dnevi je pribrenčal v Moravče, velik tovornjak. Radovedni obrazi so brž uganili, da je pripeljal cisterno za bodočo bencinsko črpalko. Ta bo prispevala svoj delež lepoti Moravč in razvoju turizma tudi v tem, čeprav nekoliko težje dostopnem, ■ nadvse lepem kotičku naše občine.
Tone Turšič
Moravski učenci so marljivi
S preselitvijo v novo šolo so učenci dobili možnost izven-šolske dejavnosti v raznih krožkih in skupinah. Največ učencev je zajetih v pevske zbore, saj jih Imajo na šoli kar tri. Pridno vadijo in sodelujejo na vseh šolskih in izvenšolskih proslavah. Zelo aktiven jc tudi foto krožek, kateremu je mentor tov. Nova'. . Le-ta aktivno spremlja življenje učencev naš'1 šole in redno razstavlja fotografije na svojem pano' v Poleg toga delujejo na šoli še naslednji krožki: literarni, zgodovinski, kemijski, šahovski, likovni
in telovadni. Se v tem mesecu pričnejo z delom vrtnarski, prometni in krožek mladih gasilcev. Vsak krožek ima svoj program dela, katerega želijo čimbolj dosledno izvesti. Pomoč pri njihovem delu jim nudijo mentorji — učitelji. Ekipi mladih gasilcev in prometnemu krožku pa bodo pomagali pri delu člani gasilskega društva Moravče in člani AMD Moravče. i Poleg tega je na šoli aktivna še pionirska in mladinska organizacija. Vodstvo šole bo na željo mladincev — učencev 8. razreda, organiziralo 3 predavanja
Občani — lastniki psov!
Obvezno cepljenje psov proti pasji steklini je bilo v naši občini že opravljeno, vendar je še precej lastnikov, ki se pozivu, da pripeljejo svojega psa na cepljenje, niso odzvali.
Cepljenje psov za tiste, ki so redni rok zamudili, bo v dneh 21. in 22. marca in sicer:
21. marca:
za Trojane pri Eebarju, od 7. do 8. ure.
za Blagovico pri Krajevnemu uradu, od 8. do 0. ure.
za Domžale pri .lanušu, od 10. do 12. ure,
za Radomlje pri »Balcžu«, od 14. do 15. ure;
22. marca:
za Krošnjo pri Pavlctu, od 8. do !). ure, za lukovico v Zadružnem domu, od 10. do 11. ure, za Mengeš pri Kralju, od 14. do 15. ure. Opozarjamo lastnike psov na to, da bodo po opravljenem cepljenju necepljeni psi pokončani.
Veterinarski inšpektor
o problemih, ki zanimajo mlade ljudi.
Vsi učenci pa so sprejeli sklep, da bodo seduj spomladi nadaljevali z urejanjem šolske okolice prav tako marljivo, kot so delali v dneh pred otvoritvijo nove šole. Poleg okolice šole bodo letos uredili tudi cvetlično gredo v parku.
i V času zimskih počitnic je šoln organizirala Hmuč; rski tečaj za učence 'o. razredov. Tečaja se jc udeležilo 58 učencev. Ob zaključku so imeli tečajniki tekmovanje. Tečaj jc ob pomoči ostalih vodil tov. Novak.
V počastitev 8. marca, dneva žena, so učenci — gojenci od-
d lka glasbene šole v Moravčah pripravili glasbeno produkcijo. Med nastopajočimi moramo vsekakor pohvaliti Marto Bečaj, ki je igralu na harmoniko in Ireno Cerur, ki le odlično zuigrala na klavirju dve Chopinovi skladbi. Delo oddelka glasbene šole v Moruvčah je iz leta leto bolj plodno in iz leta v leto si več otrok želj pridobiti nekaj glasbene izobrazbe. To je razveseljivo In nn-a dolžnost je. da ta ijlhov.  hotenja pod-remo.
V drugi polovici meseca marca bo šahovski krožek pripravil tekmovanje za najboljšega šahista naše doline. Vabimo vse, ki igrajo šah, da se tega tekmovanja udeleže.
Se bomo odločili za ribez ali za zeleni bor?
Pripravlja se osnutek repuMi-
Ike uredbe o območjih, ne ka<
terili je dovoljeno erujltj ribe/ in zeleni bor. Z uveljavitvijo te uredbe boilo občine določile območja, na katerih se bo lahko sadil ribez in območja, na katerih se bo lahko sadil zeleni bor oziroma bo določila. <!a se na celotnem območju sine l;:i(liti le ribez, ali le zeleni bor. V Osnutke uredbe je dalje določeno, (la rnora biti zračna razdalja mod nasadi ribeza in /^lenega bora najmanj 2 km. Illbezove grme na območju, ki bo določeno le
//n saditev zelenega bora. bo treba scžgnti. Enaki ukrepi so
,;v uredbi predvideni tudi za okužbe zelenega born z ribozo-vo rjo (mehiirjevko na zelenem boru).
11 i I )<■/.() v ;i rja napada ribe/, in zeleni bor (Pinus strobus), če se Dahaiata v bližini drug drugega. V nasadu samega ribeza, ali samega zelenega bora. se ribezoma rja ne more razviti, ker robi za svoj razvoj posrednika (hranitelja), to je zeleni bor. Ce so si nasadi ribeza in zelenega bora preblizu, ne morejo uspevati, ker rja uničuje oba. ribez in zeleni bor.
V naši občini .so ribez nahaja v pretežni večini v ravninskem območju, zeleni bor pn v .višjih predelih, "/.lasti v k. o. Kafolče iti Lukovica. Ker je ri-■bezovo rjo možno uspešno za-
tirati, smatramo, da bi bilo mogoče ribez gojiti v k. o. Domžale. Radomlje. Jarše. I lomeč, Mengeš. Loka. Trzin. Stob. Studii. Področje. Dragomolj. Dopala v :s in Ihan, v vseh ostalih predelih pa bi ostnl zeleni bor.
Proizvajalcem ribeza, ki jim
ribe/ovu rja (brona ni u m ribi-cola) dela škodo, priporočamo, da JO Zatirajo na naslednji način:
V začetku brsinja naj uporabljajo za škropljenje bakrene pripravke (bakreno apno. cu-iiroblau) in insekticid Kolidol. Pred cvetenjem je treba škropljenje ponovili z bakrenim opnom i. dodatkom enega od est-rov fosforne kisline (Melasv-stox. Kkatin ali Diinecron). Po cvetelju škropimo z bakrenim pripravkom / dodatkom Diazi-noiui.
ro končanem obiranju nasad polk ropimo /, I titanom ali drugim   earbomatom   I dodatkom
I liazinona.
Vabimo vse proizvajalce ribe/a. kmetijske in gozdarske strokovnjake ter drugo zainteresirane osebe, tla s svojimi predlogi o določitvi območij za nasade ribeza in nasade zelene-go bora pripomorejo k Čimbolj-ši rešitvi obravnavane zadeve.
Jz pisarne kmetijske inšpekcije S( )l> Homžnle
OiisnpijCL htad nami
Čeprav se je hrup. povzročen ob olipijskih igruh v Grenoblu že polegel in se vroča kri smučarjev vsega sveta pretaka spet normalno, menda ne bo odveč, če rahlo obudimo spomine na te velike dogodke, ki so po zaslugi naših smučarjev vlili vsaj slovenski športni javnosti veliko optimizma.
Cisto neopnzno se je zimskih olimpijskih Iger udeležil tudi naš rojak France Hak, organizator smučanja v Ihanu.
Ko se je vrnil, sem ob razgovoru z njim zapisal tole:
Bil si v Grenoblu. ml lahko poveš, kako si uspel priti tja. mislim, v čigavi organizaciji In s kakšno pomočjo?
Mene in Jožeta Jermana iz Dola pri Ljubljani je poslala kot gosta Smučarska zveza Slovenije.
To se sliši kar imenitno. Za lo redko čast sta si res lahko obliznila prste.
Sva, vseh deset in še več bi jih, če bi jih imela — od lakote.
Kako?!
UPORABLJAJTE
INDUPLATI — LEACRJL ZAVESE
POTEM BO TUDI VASE STANOVANJE SODOBNO OPREMLJENO
induplati
Plačali so samo vožnjo, oziroma bone za bencin za osebni avtomobil. Vse drugo je šlo na naše stroške. Poleg naju sta šla še dva smučarja iz Dola, katerima je njihov klub povrnil del itrOSKOV. Eden je vozil svoj avto.
Gotovo je bila že sama vožnja zanimiva in če te prav razumem, ste imeli malo denarja s seboj. Kako sle shajali na tako dragem potovanju, kod sle se vozili in kaj ste doživeli?
Po sončni cesti smo se peljali do Torina. Na prelazu, med Italijo in Francijo med Mont Blan-com, v višini 2.311 metrov, kjer je bilo štiri metre snega, smo se prvič ustavili. Dobrodošlico so nam voščile olimpijske cene. Bili smo tovariši, zato smo tistih nekaj deviz, ki smo Jih zbrali vsak po svojih kanalih, zbasali v kolektivno denarnico In jo za predvidenih sedem suhih dni že kar na prelazu trdno zavezali. Ce nc bi doma napolnili svojih torb z dobrimi priznanimi argo juhami in še s čim, bi nam trda predla.
Ker smo bili sami bivši smučarji — tekači, je bil naš cilj, da si ogledamo smučarske teke. Središče teh pa je bilo daleč stran od Grenobla, ob manjših naseljih. Tam smo tudi prvič odvezali nogavico z našimi devizami, da smo plačali prenočišče v skromnih gostilnlcah.
Ste si ogledali samo teke ali tudi kukr druge discipline? In veliko športno halo. ste videli?
Seveda, z iznajdljivostjo In tovarištvom naših reprezentantov, ki so nam ljubeznivo na »šverc« posodili svoje reprezentančne modre trakove za na rokave, s katerimi smo po »francoska« vkorakali v halo na hokejsko tekmo med Homunijo in Jugoslavijo. Ogledali smo si tudi trening skakalcev, ki je potekal po istem redu kot samo tekmovanje. Vstopnino je bilo treba plačati vsepovsod, tudi ob tekaških progah. Ker pa smo imeli s seboj smučke, smo se vedno nekako izognili nepotrebnim izdatkom.
Kaj pa z jezikom, ste dobro shajali?
Ne, govejega, ki smo ga imeli s seboj, smo hitro pospravili. Naših lastnih pa razen medsebojnega pogovora nismo mogli uporabljati. V številnih krajih okrog Grenobla smo zaman iskali človeka, ki bi poleg francoščine obvladal eno samo besedo tujega jezika. Zato smo včasih ustvarjali smešne situacije z divjim mahanjem rok in pa-čenjem obraza, če smo hoteli kaj zvedeti.
Se pravi, da organizacija ni bila najboljša?
Super najboljša, kar se tiče komunalnih naprav. Ob štlri-meterskem snegu so bile ceste bolj prevozne kot pri nas pri desetcentimetrskem, pa tudi vse ostale naprave so bile brezhibne. Pogrešali pa smo tolmačev in vodičev v raznih jezikih. Na stavbi, kjer so stanovali naši tekači, ni bilo jugoslovanske zastave, zato smo jih v razmeroma majhnem naselju dolgo iskali.
Ste se poleg naših tekmovalcev srečali še z kakimi znanci?
Smo, z Gorenjci. Občinske zveze za telesno kulturo Kranj. Jesenice in Hadovijica so poslale svoje stare organizatorje smučanja v Grenoble, kjer so bili deležni vsega konforta. Da nam ne bi bilo preveč težko zaradi razlik, ali pa njim, se nismo dosti družili v. njimi.
V imenu bralcev našega poročevalca, hvala za olimpijske podatke iz domačega zornega kotu. Želim ti, da greš v Mehiko, seveda bolje založen kot v Francijo.
A. Zaje
pred dnevi ju bila v mengšu javna tribuna. zaradi aktualnosti obravnavani-: problematiki: bomo obširnejše poročilo objavili v NAslednji številki
Še enkrat na temo: kegljanje v Domžalah
Marsikomu je znano, da je na kegljišču v domžalskem športnem parku kegljaška aktivnost v zadnjem mesecu dni in več, precej živahna. V tekmovanju republiške lige v kegljanju (v njej nastopa 16 članov) se bodo na domžalskem kegljišču v treh mesecih zvrstila vsa najboljša slovenska moštva. Ob taki bogati športni aktivnosti (gostujočih keglja-ških klubov) se postavlja vprašanje, kako je z domačim, domžalskim kegljanjem. O tem vprašanju smo se pogovarjali z enim najmarljivejših keglja-ških organizatorjev v Domžalah in bojda najboljšim domžalskim tekmovalcem. Vidom Vavpeti-čem, ki je član KK Papirničar Količevo.
Uredništvo: »Zakaj tekmovanje republiške lige poteka prav v Domžalah, čeprav vemo, da ni v republiški ligi niti enega člana (ekipe) iz Domžal!?«
Odgovor: »Domžale so si z zgraditvijo modernega kegljišča ustvarile vse pogoje za kvalitetno kegljanje. Čeprav se najkvalitetnejše kegljaško moštvo v občini ni uvrstilo v republiško ligo (gre za KK Papirničar — op. M. B.) smo sklenili, da bomo na našem kegljišču organizirali vsaj kvalitetne keglja-ške tekme. Tako poteka letošnja republiška liga v kegljanju na treh kegljiščih — na Jesenicah, v Celju in Domžalah. Ce ni drugega, je mnogo vreden tudi kvalitetni stik (prijateljski odnosi), ki ga tako ohranjamo z vsemi najboljšimi slovenskimi kegljaškiml ekipami.«
Uredništvo: »Kakšno je v Domžalah zanimanje za kegljanje?«
Odgovor: »Ce v Domžalah ne bi imeli takega kegljišča — kot ga imamo, bi se verjetno pojavljale trditve, da v Domžalah ni kvalitetnejšega in razvitejše-
ga kegljanja zato, ker ni primernih objektov. Tako pa objekte ima (v Domžalah in Jaršah), žal pa moramo ugotoviti, da ni tistih delavoljnih organizatorjev, ki bi hoteli integrirati moči, organizirati tekmovanja in skrbeti za kontinuirano delo v kegljaških moštvih, čeprav je v Domžalah za kegljanje zanimanje precejšnje. Velika škoda za domžalsko kegljanje je, da vse delo pade na ramena nekaj aktivnih tekmovalcev. Vsi vemo, da je aktivno kegljanje nezdružljivo z organizacijskim delom. Ce se nam to nekaterim dogaja, gre na račun naših tekmovalnih rezultatov.
Uredništvo: »Kako delajo v posameznih kegljaških kolektivih v občini?«
Odgovor: »V Domžalah obstajajo naslednji kegljaški kolektivi: KK Invalid Domžale, KK Induplati Jarše, Kegljaške sekcije v Mlinostroju, Toku. Združeni kemični industriji, Tosami. Vodovodu ter KK Papirničar Količevo, ki je najkvalitetnejši kegljaški kolektiv v občini. Za omenjene kegljaške kolektive velja, da si nekateri prizadevajo mnogo bolj kot ostali. Sedaj, ko so dane raznovrstne možnosti za treniranje, opažam, da nekatera moštva gojijo samo preprostejše oblike kegljanja (borbene igre). Prav bi bilo. da bi se zlasti nekateri bolj kvalitetni kegljači večkrat pokazali in pomerili z drugimi klubi iz občine svoje moči.
Uredništvo: »Kje vidite kvalitetne perspektive domžalskega kegljanja?«
Odgovor: »Zavedati se moramo, da je vzgoja kvalitetnega kegljača dolgotrajno delo. Kvaliteten tekmovalec se ob obilici
tekmovanj vzgaja pet do šest let. Množičnost, ki se je pokazala na nedavnem občinskem tekmovanju v borbenih igrah, je porok, da je zanimanje za kegljanje veliko, da pa je trenutno zelo potrebno dobiti take organizatorje, ki bi znali pognati precej omrtvelo domžalsko kegljanje v množična tekmovanja in kvalitetne okvire. Z obilico tekmovanj pa bi prav gotovo tudi kvalitetno prišli kam dlje, kot smo zdaj-
Urodništvo: »Kako poteka delo v najboljšem domžalskem krtdjaškcm kolektivu — KK Papirničar Količevo?«
Odgovor: »V naši domžalski javnosti obstaja zmotno mišljenje o velikih sredstvih, ki jih KK Papirničar porabi za svoje delo. Pravzaprav v Pnpirničarju ne potrebujemo funkcionarjev, ker opravimo vse delo — tekmovalci. Za svoje delovanje (široko in množično) smo porabili veliko manj, kot se nam velikokrat podtika.«
Uredništvo: »Kako naj hi bilo s kegljanjem v Domžalah v prihodnje?«
Odgovor: »Res je škoca. da tisti starejši tekmovalci, ki so .svoje v kegljanju že rekli in bi znali popeljati domžalsko kegljanje v kvalitetnejša smer — nočejo delati, tisti, ki bi pa hoteli — ne znajo. Tako po mojem mnenju obeti za napredek občinskega kegljanja niso kaj prida rožnati. Prav bi bilo. da bi kegljanje — kot specifična zvrst rekreativnega delavskega športa zaživelo tako, kot si vsi želimo, tako kot nam to omogočajo pogoji za njegov razvoj.«
Razgovor vodil Matjaž Brojan
Nekaj o prom etnih napravah v Munchnu, ZR Nemčija Ytk0
Pred meseci je AMD -»šlander ctt Celja organiziralo petdnevni strokovni izlet v Munchen. Udeleženci so bili i/ vse Jugoslavije, bilo jih je nekaj čez HO. Poglavitni namen je bil ogled prometnih naprav in organizacij, ki se bavijo s prometno vzgojo in varnostjo v tem lopem milijonskem mestu na jugu Nemčije. Posredujemo nekaj vtisov od udeleženca iz naše občine.
Munchen, ki šteje 1.2fX>.000 prebivalcev, ima registriranih 330.000 osebnih motornih vozil. Pripravlja se na zimsko olimpiado, ki bo v tem mestu leta 1972. Zato so v teku obsežne priprave in gradijo tudi že podzemeljsko železnico. To je vzrok, da so mnoge ulice zaprte, promet preusmerjen in zato še bolj gost kot pri navadnih razmerah. Prometni organi žele. da bi prihajalo v samo središče mesta čim manj osebnih avtomobilov. Za osebni promet je na voljo cestna železnica, ki je močno razvejana in zelo zasedena.
O prometnih nesrečah. Na policijskem načelstvu so nam dali naslednje podatke. V prejšnjem letu je bilo na območju mesta nekaj čez 40.000 prometnih nesreč. Od teh je bila dobra polovica lažjih, brez bistvenih telesnih poškodb. Ostale so bile resnejše narave, pri teh je izgubilo življenje čez 200 ljudi. Vseh pobegov ob nesrečah je bilo okoli 2000, od katerih so večji del povzročiteljev našli.
Posebno prometno vzgojno sredstvo za lažje kršilce prometnega reda je obvezna udeležba na prometnih predavanjih. Za prvi izostanek na takem predavanju je predvidena globa 50 DM (ok. 150 Ndin).
Prometne naprave in osebje. Miinchen ima na policijskem načelstvu posebno se-maforsko središče, od koder nadzirajo in urejajo vso semaforsko mrežo. Ključna križišča imajo snemalne naprave, ki stalno posredujejo slike na televizijske zaslone v to središče. Od tod jih lahko tudi obračajo v poljubno smer. Vseh sodelujočih semaforskih križišč jc čez 500, na televizijskih zaslonih pa spremljajo promet na kakih 20 križiščih. Vsa naprava je prirejena tako, da se bo lahko postopoma preuredila na dvakraten ali celo trikraten obseg. Ima dva elektronska stroja za samodejno urejanje in vodenje vseh naprav ter za izbiranje najprimernejših rešitev v delovanju semaforjev ob posameznih prometnih razmerah. Vsa mestna policija ima okoli 3000 zaposlenih, vendar pa primanjkuje stalno kakih 500 ljudi.
Vzgoja novih voznikov motornih vozil. V šolah še ni uvedena obvezna prometna vzgoja kot poseben predmet. Za vzgojo vozniškega naraščaja imajo posebne šole. večinoma v privatnih rokah imenovane T'ahrsohulet. katerih je v vsej Nemčiji 15.000. Vsaka taka šola mora imeti s pred-
pisi zahtevano opremio. Vsako leto gre skozi te šole 1,300.000 novih voznikov. Teoretični del šolanja obsega okoli 12 ur pouka, praktične vožnje pa je po potrebi ou> 10 do 30 ur, kjer se šteje za eno uro 4/M minut. Za teoretični del so običujne cene 40—50 DM, za eno uro praktične vožnje pa tO—18 DM, ker se tudi tu čuti močna medsebojna konkurenca. S praktično vožnjo začno v Miinclienu takoj nu javni cesti. Izpitni organi so člani posebnega oblastnega združenja, ki delujejo neodvisno od policije ter morajo imeli izobrazbo dipl, inženirja. Izpit sestoji podobno kot pri nas 12 teoretičnega dela (testov) in praktične vožnje.
Ceste, promet. Avto ceste, ki so zgrajene prod več kot 30 leti. kažejo poškodbe podobne kot pri nas cesta Šentvid—Kranj-Postajajo tudi že pretesne za promet, posebno na vzpetinah, zaradi počasnejših težjih vozil. Stalno jih obnavljajo po odsekih-dolgih 5—10 km. Promet v mestih je pod"-ben kot povsod. Ni veliko drugače kot v Ljubljani ob gostem prometu. Prav enaka je stiska s parkirnimi prostori, tako. da *e našim voznikom ni bilo težko vživeti \ I1' prometne razmere. Ob času konic se hitreje pride peš na kratke razdalje kot s prometnim sredstvom. Tako je bilo od našeg* stanovanja do muzeja peš manj kot 15 nii' nut, z avtobusom pu smo rabili 40 minil«