Jesenice dz
BRCA2
poštnina plačana pri pošti 4271
rr\
ro o
COBISS 0
220130260,18
-id (N
OJ C

Občinska
Trg Toneta Čufarja 4 4270- Jesenice
Uvodnik__________________________________
Koliko od vas, dragi naši mladi bralci Brce, vas vsaj enkrat na teden prečekira spletno stran Kluba jeseniških študentov? Koliko od vas pa stran Mladinskega centra Jesenice? Koliko vas ve, da na Jesenicah deluje Mladinski svet? In koliko aktivnosti, namenjenih mladim, ste se udeležili v študijskem letu, ki se izteka? No, če odštejemo zabavne in štejemo le izobraževalne, kulturne in športne? Študentska leta poleg študija seveda prinašajo obilo zabave in za večino brezskrben čas, med katerim pa se dobršen del študentske populacije tako razvadi, da ob tem ne pomisli na aktivnejše sodelovanje v kateri od mladinskih organizacij, na kakšnem projektu ali pa pri pripravi/udeležbi enkratne aktivnosti. In ko pride čas zagovora diplome in obdobje po njem, se marsikdo vpraša, zakaj v času študija ni bil bolj obštudijsko dejaven in si s tem pridobil prepotrebnih izkušenj in kontaktov, ki bi mu tedaj utegnile priti prav. Tole samo tako, v poletni razmislek.
Sicer pa vam pričujoča številka mladinskega glasila - tokrat z okrepljeno zasedbo - ponuja kar nekaj tem, o katerih boste lahko brali med poletnimi počitnicami, nekje na plaži, ob jezeru ali morju. Zato vam želim ravno prav vroče in dolgo poletje, mi pa se zopet vidimo septembra!
Eva Brane
Kazalo
Občinske štipendije
I Kopališče Ukova
Sem produktiven ali samo aktiven?
Trim steza oz. »gorenjska« rekreacija
q Sašo Duduč - Tavči (tatoo artist)
3 Floorball, kaj je to?
4 Pogovor z Lili Tkalec
»Pomanjkanje mladinskih prosotrov
Brcatelji
Izdaja: Klub jeseniških študentov e-pošta:: info@kjs-klub.si Urednica: Eva Brane Lektorica: Eva Baš Urednik fotografije: Rok Kalan Oblikovanje: Adnan Varmaz Urška Kalan
Pisci: Eva, Nika, Tjaša, Anže, Ana, Klemen, Matevž, Rok
Tisk: Jakinet Group,
Jaka Intihar, s.p.
OBČINSKE ŠTIPENDIJE
Poleg državnih in Zoisove štipendije, ki se podeljujejo na državnem nivoju ter kadrovskih štipendij, lahko tudi občine razpišejo svoje štipendije. Pogoji za njihovo pridobitev se razlikujejo od občine do občine, včasih so namenjene najbolj nadarjenim, drugič tistim iz socialno šibkega okolja ipd. Kako je z občinskimi štipendijami na območju, ki ga pokriva Klub jeseniških študentov, smo povprašali na občinah Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica.
V občini Jesenice občinske štipendije definira Pravilnik o štipendiranju in denarnih pomočeh pri izobraževanju za potrebe v občini Jesenice, namenjene pa so državljanom Slovenije, ki se obvežejo, da bodo ostali v delovnem razmerju v javnih zavodih jeseniške občine za najmanj enako obdobje, kot bodo prejemali štipendijo, ob tem pa morajo prosilci imeti status študenta in ne smejo prejemati katere koli druge štipendije. Osnovna višina štipendije znaša 14 odstotkov minimalne plače v državi, zraven pa se prištejeta še dodatek za prevoz in učni uspeh. Kot so nam sporočili z občine, je Občina Jesenice tako v letu 2004 podelila eno tovrstno štipendijo, prav tako leto kasneje, leta 2006 pa se na objavljen razpis ni prijavil niti en kandidat. Ker v naslednjih letih javni zavodi niso izkazali potrebe po štipendiranih kadrih, pa v javnih razpisih od leta 2007 dalje kategorije štipendije sploh ni bilo objavljene.
Občine Kranjska Gora so sporočili, da zaenkrat še nimajo sprejetega zakonskega predpisa, po katerem bi dodeljevali občinske štipendije, vendar pa na tem področju pripravljajo spremembe. »V letošnjem letu nameravamo začeti s pripravo zakonske podlage (pravilnika ali odloka), ki jo mora nato potrditi Občinski svet. Tako bi sredstva lahko načrtovali že v Proračunu za leto 2014,« so nam sporočili. Prav tako občinskih štipendij do sedaj niso podeljevali v Občini Žirovnica.
Za primerjavo sicer lahko povemo, da Občina Radovljica tako letošnje šolsko leto kot v preteklih letih polovično sofinancira eno kadrovsko štipendijo. Njena višina je 95 evrov mesečno, do nje pa so upravičeni občani občine Radovljica, ki so študentje 2., 3. ali 4. letnika elektrotehnične, strojne, kemične ali druge tehnične smeri. Kot so še sporočili z radovljiške občine, sta osnovna namena občinskega štipendiranja
spodbujanje študentov tehničnih smeri in njihovega zaposlovanja pri delodajalcih.
Zdi se torej, da možnost občinskega štipendiranja v zgornjegorenj-skih občinah ostaja neizkoriščen potencial tako s strani delodajalcev in občin kot štipendistov. Tem vseeno ostane možnost štipendiranja v okviru Gorenjske štipendijske sheme, kjer podeljujejo kadrovske štipendije ali pa Zoisova ter državna štipendija.
Eva Brane
grafike
design oprema zjg^j
4*i
print reklam
vizual sistemi
KOPALIŠČE UKOVA
O problematiki jeseniškega kopališča smo se pogovarjali z direktorjem Zavoda za šport Jesenice, Zoranom Kramarjem. Razkril nam je probleme jeseniškega kopališča, kolikšen je obisk in kakšni so njihovi načrti za prihodnost.
Kopališče Ukova je danes staro 53 let, izgled kopališča pa se v vseh teh letih ni spremenil. Zadnjo manjšo obnovo je doživelo leta 1970, ko je bilo organizirano večje tekmovanje v skokih v vodo. Oprema je po vseh teh letih seveda že zastarela in dotrajana, a žal denarja za obnovo ni.
Naj povemo, da imamo Jeseničani 50-metrski olimpijski bazen in ob njem edini slovenski 10-metrski betonski skakalni stolp. Tu pa se pojavijo že prve težave. Po novih normativih bi moral imeti skakalni stolp lasten bazen, a ker gre za listino, podpisano že dolgo nazaj, s tem nimajo težav.
Največje težave se pojavijo pri vodi in ogrevanju, saj je voda pod skakalnim stolpom globoka kar 5,40 m, kar močno poveča količino vode v bazenu. Za primerjavo: bazen v Radovljici je enako velik, največja globina pa je »le« 1,80 m. Včasih so vodo za bazen dobili brezplačno iz železarne, danes pa morajo vse stroške za vodo in ogrevanje kriti sami. Malo je verjetno, da bo jeseniški bazen kdaj pokrit z balo-
nom in tako v uporabo skozi celo leto. Vse to bi bil prevelik finančni zalogaj za občino, zlasti pri tolikšni količini vode in nizkih zimskih temperaturah pri nas. Med drugim nam je g. Kramar povedal, da z vstopnino že sedaj pokrijejo le 20 odstotkov stroškov. Naslednji večji problem so parkirni prostori, ki jih praktično ni. Zagotovo največ preglavic to povzroča družinam z majhnimi otroci. Posledično se verjetno marsikatera družina raje odpelje drugam, čeprav opažajo, da se obisk mladih družin v zadnjih letih vseeno ponovno povečuje.
Kratka sezona, ki traja le dva meseca in pol, ni dovolj za resnejše delovanje npr. kluba za skoke v vodo, poleg tega primanjkuje tudi strokovnega kadra ter samega zanimanja pri mladih, čeprav imajo 5-metrsko skakalnico le še v Mariboru. Nekajkrat v sezoni sicer organizirajo rekreativno skakanje v vodo s skakalnice, vendar žal tudi za to ni pretiranega zanimanja s strani obiskovalcev, kljub temu da gre za izjemno atraktivno panogo.
Že kar nekaj časa nazaj se je šušljalo,
foto: Eva Brane
da naj bi pri novem upravnem središču zgradili tudi nov bazen, a zaenkrat kaže, da bo pri govoricah tudi ostalo. Na žalost je finančno stanje občine še vedno slabo, čeprav je govora o zanimivi lokaciji, odmaknjeni od stanovanjskih objektov, ki bi dopuščala tudi dovolj parkirnega prostora, za nameček pa je blizu tudi toplarna. V tem primeru bi bil bazen zgrajen brez skakalnega stolpa, zato tudi ne bi bila potrebna tolikšna globina vode, cenejše bi bilo tudi ogrevanje. Tako bi si morda lažje omislili tudi pokritost bazena in s tem obratovanje skozi celo leto.
Z obiskom na kopališču vodstvo ni najbolj zadovoljno, predvsem jih moti majhna aktivnost društev in klubov, ki bi lahko pomagali dodatno popestriti dogajanje na kopališču. Vseeno v kopališču lahko počnemo kar nekaj
zanimivih stvari, saj tam deluje potapljaški klub, rekreacijsko pa lahko igramo vaterpolo, plavamo in skačemo v vodo s skakalnega stolpa. Dvakrat letno je organiziran tečaj plavanja, sicer pa se vodstvo trudi izpeljati še vsaj tri do štiri prireditve na teden. Projekti za novo sezono ostajajo enaki zgoraj naštetim, poleg tega pa napovedujejo še duatlon, triatlon in 12-urno neprekinjeno plavanje. Prvič letos Gledališče Toneta Čufarja organizira gledališko igro Otok zakladov, ki se bo seveda odvijala na vodi. Lahko rečemo, da kopališče Ukova ni popolno, se pa vsekakor trudijo ljudem ponuditi čim več, zato bodi na otvoritvi (od 20.-22. 6.) prisoten tudi ti!
Nika Plečnik
SEM PRODUKTIVEN ALI SAMO AKTIVEN?
Vedno sem zaposlena, naj bodo to obveznosti za faks, študentsko društvo, študentsko delo ali šport, vrh vsega pa bi rada v svoj dan vključila tudi čas za socialno in ljubezensko življenje. Na koncu dneva ugotovim, da nisem nič bistvenega naredila.
Ce se v tem prepoznaš tudi ti, ti bodo koristili naslednji napotki pri organizaciji študentskega urnika.
Najprej si postavi cilje. Kaj želiš delati v življenju, kaj te bo najbolj osrečilo in izpopolnilo? Ko veš, kaj želiš, so stvari preproste. Izogni se tistim nepomembnim stvarem, ki jih opravljaš mimogrede in nič ne doprinesejo k tvojemu cilju. Vprašaj se, katere dejavnosti so tiste, ki jih ne maraš, ampak jih počneš samo zato, da dobiš občutek produktivnosti. Nauči se reči NE in se posveti tistim stvarem, ki so zate pomembne. Kako to storiti?
(	" 'N
Zanimivost : Na poti do največjih ciljev ni pretirane gneče, saj je 99 % ljudi na svetu prepričanih, da so povprečni.
V L ____________________________J
Za začetek pospravi sobo in mizo, saj boš tako bolj osredotočen na naloge, ki jih delaš v tej sobi. Potem si 3 dni zapisuj vse, kar počneš, od vstajanja,
hranjenja, urejanja, vožnje na faks, časa, ki ga porabiš za faks, družbena omrežja in elektronska sporočila, vse! Nato se posveti analiziranju. Ugotovi, kakšen človek si, bolj jutranji ali nočni? Moraš ugotoviti, kdaj tvoji možgani najbolje delujejo, saj si takrat najbolj produktiven. Torej svoj čas razdeli na produktivni in neproduktivni del dneva.
r "	\
Zanimivost: Če krepiš stvari, v katerih si dober, se produktivnost veliko bolj poveča, kot če gladiš svoje napake, saj boš v stvareh, ki ti ne ležijo, na koncu le povprečen.
Parkinsonov zakon pravi, da se bo vsaka naloga opravila v skladu s časom, ki nam je na voljo, a nič manj kvalitetno, zato si določi čas v svojem produktivnem obdobju dneva, ko boš opravil pomembnejše naloge. Svojo družino in prijatelje obvesti, naj te takrat ne motijo. Pomagaj si s »to--do« listo za naslednji dan, na kateri
naj bo le nekaj nalog, razvrščenih po pomembnosti. Težje naloge razbij na manjše dele ter te naloge tudi opravi, vsako posebej, brez prekinitev. Osredotočenost je najpomembnejša za produktivnost, zato ne smeš delati več stvari hkrati, kljub lažnemu občutku produktivnosti ob tem. Raziskave so pokazale, daje t.i. »multita-sking« smrt za produktivnost.
Določi tudi čas, ko tvoji možgani ne delujejo najbolje in takrat opravljaj dela, ki jih lahko spremeniš v rutino (npr. nakupovanje hrane, pranje perila, pranje las, plačevanje položnic). Tako se boš izognil prepogostemu ponavljanju in izgubljanju časa. V tem času se lahko posvetiš tudi pomembnemu počitku in športu.
(	— N
Zanimivost: Večina informacij krade čas, je negativnih, nima zveze z našimi cilji in nanje ne moremo vplivati.
V ____________________________J
Pri analiziranju pomisli, kaj vse te je odvrnilo od tvojega cilja in česa ti ni bilo treba narediti. Zapiši si 5 stvari, ki ti po nepotrebnem kradejo čas in jih ukini. Najhujša motnja oz. ubijalec produktivnosti v sodobnem svetu je računalnik. Nikoli se ne usedi predenj, če nimaš jasnega seznama nalog. Družbena omrežja uporabljaj
le za ohranjanje stikov s prijatelji, ne pa za opravljanje in gledanje tujih slik iz morebitnega zavidanja ali občudovanja. Za tiste, ki dobivajo ogromno elektronske pošte, ker so bodisi v študentskem ali kakem drugem društvu, je priporočljivo, da pošto preberejo le dvakrat dnevno, prvič opoldne in drugič ob štirih popoldne, ker ob jutranjem pregledovanju pošte sproti prebiramo tudi pogovore, ki se nas ne tičejo. Vsem, ki te potrebujejo, lahko sporočiš, naj te za nujnejše stvari pokličejo, ker odgovarjaš na pošto samo dvakrat na dan.
Torej, boš sledil svojim sanjam takoj ali jih boš odnesel s seboj v grob?
Tjaša Kikelj
TRIM STEZA OZ. »GORENJSKA« REKREACIJA
Bližajo se vroči dnevi in s tem vedno več razgaljene kože. Pomlad je že tu, fitnesi in skupinske »švic« vadbe so nabito polne ljudi, žejnih poletne postave. Imate željo po bolj fit telesu, pa vam že presedajo zaprti prostori? Obstaja rešitev! Jeseničani smo namreč lahko ponosni na prenovljeno trim stezo, katere uporaba je brezplačna.
Jeseniška trim steza je bila zgrajena tri desetletja nazaj in je služila, tako kot danes, za rekreacijo občanov in občank. Sčasoma je podlegla zobu časa, od leta 2010 pa imamo omogočeno rekreacijo na prenovljeni stezi. Nahaja se nad bolnišnico Jesenice, ima 15 vadbenih postaj s preprostimi navodili, napisanimi na tablah poleg postaj. Steza je postavljena na 1,5 km dolgi progi, naredimo pa približno 100 m višinske razlike. Celotna steza poteka po naravni gozdni poti ter je poleg z vadbenimi postajami opremljena tudi s klopcami ter koši za smeti.
Zakaj trim steza? Kaj so njene prednosti in slabosti? Nahaja se zunaj, v naravi, kar ponuja določeno sprostitev za telo in um. Ponuja možnost tako aerobnega kot anaerobnega načina vadbe (v primerjavi s tekom v naravi, ki je izključno aerobnen tip vadbe). Za neuke - aerobno pomeni »z zrakom«, anaerobno pa »brez zraka«, čeprav definicija nima najbolj za-
črtane meje.
Nekaj koristnih napotkov: tek vam bo pomagal izgubiti kakšen kilogram, za privlačnejšo zadnjico pa poskrbijo razni Sprinti po klancu navzgor, počepi, izpadni koraki itd. Za izoblikovan trebuh ter zmanjšanje težav s križem
foto: Anže Flipaj
(sedaj ali v prihodnosti) priporočam trebušnjake in hrbtne zgibe. Ne pozabite tudi na roke; da boste punce lahko same odprle kakšen kozarec kumaric, pridejo v poštev razne modificirane sklece in zgibi s povečanim naklonom.
Z vajami z lastno težo lahko razvijemo zgornji del telesa do iste stopnje kot z dvigovanjem uteži, le da je pri vajah z lastno težo možnost poškodb manjša, poveča se stabilizacija trupa ter ne prihaja do zakrčenosti mišic. Da ne bo »kokošjih« nog, priporočam razne Sprinte v klanec in počepe, če pa je lastna teža premalo, s seboj na trim vedno lahko prinesete veliko vrečo, polno peska.
foto: Anže Flipaj
Na trimu postane bolj zabavno, če se tja odpravite v družbi, saj tako čas hitreje, produktivneje in bolj zabavno mine. V svetu postaja vse bolj popularen način vadbe, imenovan »Street vvorkout«. Ljudje se zbirajo v parkih s telovadnimi postajami, trenirajo in si poskušajo izmisliti razne vaje z lastno težo ter hkrati uživajo v zdravi zabavi. Tak način športa se je začel širiti s pomočjo Voutuba, kjer posamezniki ali skupine pokažejo svoje veščine. Priporočam, da oko na globalnem spletu vržete na skupine kot so Barstarzz,
BarBrothers in podobni. Več jih najdete na spletni strani www.madbarz. com; med njimi so tudi slovenske skupine, jeseniška žal še ne obstaja. V Sloveniji imamo tako Barbending Slo v Ljubljani, Bar-Connection v Celju, BeastMode v Kranju in še bi se našlo kakšno.
Seveda ima trim steza tudi kakšno slabo stran. Klopi se kar pasejo naokoli, zato je cepljenje že kar nuja. Prav tako je treba paziti na sonce - čeprav je najboljši vir vitamina D, opekline niso ravno prijetne. Pozitivne lastnosti trima vseeno prevladajo, ker je koristen tako za telo kot duha, zato naj obisk trim steze postane del vaše dnevne rutine!
Anže Flipaj
SASO DUDIC - TAVCI (tattoo artist)
S poletjem na piano kukajo tudi tetovaže vseh možnih oblik, ki izražajo posameznikovo osebnost, njegov stil itd. Marsikoga je že zgrabila želja po tetovaži, nemalokdo se opogumi in se pusti ovekovečiti za zmeraj. Danes tetovaže niso več v stilu »JNA tetovaž« nekaterih očetov in dedkov, ampak postajajo prave umetnine, če vas v svoje roke
prime pravi »tattoo artist«.
foto: Arn Thor
Med slednje spada tudi Sašo Dudič, triindvajsetletni Hrušičan, ki si je na Bledu ustvaril studio, kjer z neverjetno željo po ustvarjanju vihti svojo »tattoo mašino« nad vse tiste, ki zberejo dovolj poguma. Ti, ta pogumni, pa Tavčiju, kot mu pravijo prijatelji, s svojimi željami postavljajo izzive, ki njegov stil ustvarjanja samo še dodatno izoblikujejo - od
ene tetovaže do druge. Tudi Brca2 je zavila v Sašev studio, a le na debato.
Se je prihod poletja čutil tudi v tvojem tattoo studiu?
Ja. To je itak vsako leto tako; ko prihaja poletje, bi veliko ljudi še prej rado imelo tetovažo. Pa še pred kratkim je bila konvencija (3. mednarodna tattoo konvencija v Ljubljani, op. a.). To je tekmovanje v tetoviranju in tam sem prejel nagrado - 2. mesto v kategoriji Best of color (najboljša barvna tetovaža), kar tudi vpliva na zasedenost, čakalna doba je pri meni sedaj mesec in pol do dva.
Kako pa je s tetovažo pred poletjem? Pretirano razkazovati soncu je ne smemo, predvidevam.
S svežo tetovažo ne smeš na sonce. Za en mesec sonce odpade. To ne pomeni, da ne smeš iti niti na kavo, ampak le, da ne smeš izpostavljati soncu tistega predela, kjer je sveža tetovaža. Dokler ta ni zaceljena, lahko sončni žarki, neposredno usmerjeni na rano in barvo, povzročijo, da zbledi. Ne smeš se kopati v
morju. Slana voda naredi krasto, vanjo se nabere barva in ko se »zaceli«, skupaj s krasto odpade tudi barva. Sicer je pa pri nas zdaj še precej prisotno razmišljanje v stilu »Ooo, zdaj, ko je poletje, se pa raje še ne bom šel tetovirat!« Kaj pa v deželah, kjer je non-stop poletje, pa se ljudje vseeno tetovirajo? Treba je pazit, tako ali drugače.
Kam si ljudje najpogosteje dajo narediti tetovažo?
Na rebra, zapestja, narte, sicer pa imam občutek, da se to spreminja.
Kje boli najbolj in kje najmanj?
Za stranko so najslabši deli kosti, rebra, nart. Ti predeli so zelo občutljivi. Najmanj pa boli, kaj pa vem, na ramenih, rokah.
Pri 23 letih imaš že svoj studio, kdaj si se potem že začel učiti veščin tetoviranja?
Prvo tetovažo sem naredil že približno dve leti in pol nazaj. Samo to je tako -pač eno narediš. Bolj konkretno, »zares«, pa tetoviram dobro leto.
Kako pa to, da si si upal odpreti lasten studio pri tako mladih letih? Imaš mogoče kakšen nasvet za tiste, ki bi si želeli narediti kaj podobnega?
Ker je vedno en kup dvomov, ker vedno nekdo stoji za tabo in govori, da »to ne bo šlo skoz«, ker so čudni časi v naši dr-
žavi, ker majhnim »podjetjem« naša država ne daje priložnosti, ker je tako drago, da sploh »ne gre skoz« ... Ker moraš dokazat da se da, da se najde pot... Če imaš nekaj dovolj rad, se da! Če ne s studiom, pa drugače. Samo, da nekaj ustvarjaš. Nasvet za mlade: preračunajte stvari, naredite načrt in mu sledite. In če je še tako težko, delajte zase, ne za denar in potem VSE uspe!
Kdo so bili tvoji prvi poskusni zajčki?
Jaz sam. Po svoji roki, nogi, ni da ni (smeh). Pa bližnji kolegi.
Do danes je bila tvoja najzahtevnejša tetovaža...
Uh, to bi bilo pa malo za razmislit ... Težke tetovaže so, recimo - na kar človek sploh ne bi pomislil -, navadni geometrijski liki. Treba jih je dobro »zadet«, da so na koncu ravni, ker telo zaradi elastičnosti kože in gibčnosti naredi svoje. Jaz v teh stvareh najbolj uživam, redko kdo pa to sploh dela. Drugače pa tudi »realizem« zahteva veliko mero potrpežljivosti in zbranosti, ker nikoli ne veš, ali bo to izgledalo tako, kot mora. Rekel bi realizem, združen s kakšnimi liki. To je bilo sigurno do zdaj najtežje, ampak sem ob tem tudi najbolj užival.
Koliko časa ustvarjaš povprečno tetovažo, ki za artista niti ni zahtevna? Seveda odvisno od tega, kaj je zate povprečno.
Ja, saj to. To je zelo različno. Tetovaže se lahko delajo po eno uro ali pa po dve leti. To je popolnoma odvisno od financ, časa, dizajna, načrtovanja... Vedno bolj se gradi na tem, da so tetovaže zahtevne, dovršene. Dobra tetovaža pride iz tega, da se usedeš, da se pogovoriš o željah, da poskusiš stvari in da ne začneš takoj s tetoviranjem. Tako da tetovaže vzamejo veliko časa. Imam občutek, da več kot ti vzame časa in več kot je vloženega truda, bolje na koncu vse skupaj izpade.
Ali kdaj zavrneš željo stranke?
Pogosto, ja. Recimo, zdaj ne delam več znakov za neskončnost, to pa iz preprostega razloga - dobim namreč vsaj dve takšni želji na dan. Če to delaš vsak dan, bo nekdo to imel, na plaži zraven njega pa bosta imela enako tetovažo vsaj še dva, celo trije. Zavrnem oziroma »preusmerim« želje tudi kolegu ali kolegici, če imam občutek, da bo lahko kaj drugega bolje narejeno. Se mi zdi, da je tudi prav, da se tako dela, da oni pošljejo k meni kakšne »želje«, ki jih jaz rad delam, jaz pa k njim svoje, saj tako dejansko lahko delaš stvari, ki jih imaš rad.
Tattoo artist ima tudi veliko odgovornost, saj tetovaža posameznika zaznamuje za vselej. Se bojiš napak?
Sigurno se bojim kiksov, mislim pa, da je to tudi zdravo, če se bojiš napak. Če
se jih ne bi bal, bi, mislim, do kiksa prišlo prej. Zdrava mera strahu je tudi dobra, da ostaneš skoncentriran.
Ustvarjalno se dopolnjujeta tudi s tvojo punco Simono, ki je sicer odlična ilustratorka. Koliko časa si jo prepričeval v ustvarjanje tetovaž na pravi koži in nič več na listu papirja?
Nisem je jaz nič prepričeval, to je bila popolnoma njena želja. Pogosto ji je kdo rekel: »Ej, lahko meni tvoj fant naredi tvojo risbo?« Jaz sem itak z veseljem to naredil, ker z nekom, ki tako dobro riše, kot recimo ona, je užitek delat. In ja, tako je rekla, da bi pa poskusila in itak, da daš to možnost svoji punci (smeh). Po drugi strani pa ima velik potencial že s tem, ko tako izjemno dobro riše.
Vedeževalsko: Tavči se v prihodnosti vidi...
... ne upam si napovedat. Pač delam na tem, da bo nekaj dobrega, da se bo to razvijalo v pravo smer. Upajmo na najboljše, da bom razvijal svoj stil, da bom gradil na tem, da bo ... pač kul. Ali pa ne bo, ej, ne vem, bomo videli! Tri pikce ...
Sašo in www:
www.tavci-tattoo.si
LAJK: Tavci tattoo (Facebook)
FLOORBALL, KAJ J E TO?
Palica, gol, ograda, led, drsalke? Skoraj, za razliko od hokeja na ledu, je floorball igra, ki se igra na parketu z manjšo ogrado, palico in žogico. Je preprosta različica hokeja z minimalno opremo in ravno zaradi takšne podobnosti s hokejem je floorball na Jesenicah vse bolj priljubljen in zato želimo, da ga spozna tudi širša jeseniška javnost.
Korenine tega hitro rastočega športa lahko najdemo v ZDA, kjer so v poznih 50. letih prejšnjega stoletja nadebudni mladci začeli z igranjem igre, ki so jo poimenovali floorhockey. V zgodnjih 70. se je začel pojavljati v Evropi in nogometni evropejci so »pak« hitro zamenjali z žogico. Mednarodna floorball zveza (IFF) v združuje že 55 članic ter skoraj 300.000 registriranih igralcev. Vedno glasnejše so pobude, da bi floorball postal tudi olimpijski šport. Igra je trenutno najbolj razvita v Skandinaviji, Švedska je kar sedemkratni in tudi aktualni svetovni prvak, se pa razlika med najboljšimi vztrajno manjša.
Začetki igranja floorballa v Sloveniji segajo v leto 1992, ko se je ta šport najprej pojavil v svoji preprosti obliki - trije igralci, igra brez vratarja, manjše igrišče. Ker je ta šport hitro pridobival na popularnosti, so leta 2000 ustanovili Floorball zvezo Slovenije. Trenutno v Sloveniji pod okriljem zveze igra šest ekip v ekstra ligi ter enajst ekip v drugi kakovostni ligi.
V	elitni skupini nastopa tudi jeseniški predstavnik, Floorball klub Thun-der Jesenice (FBC Thunder). Klub je bil ustanovljen leta 2002, lahko pa se pohvali tudi z osvojitvijo naslova državnega prvaka v sezoni 2003/04, v lanski sezoni pa je zasedel končno peto mesto in tako za las zgrešil uvrstitev v končnico. V jeseniškem klubu si želijo ta lep in poceni šport razširiti tudi med mlade, ki ga še ne poznajo.
V	svoje vrste vabijo vse, ki ste pripravljeni na nove športne izzive in želite imeti kondicijo. Vse zainteresirane vabijo, da jih kontaktirajo preko njihove elektronske pošte fbcthunder@ gmail.com. Vse podrobnejše informacije o klubu pa lahko dobite tudi na njihovi spletni strani www.fbc-thun-der.si.
Včasih smo se podili po cestah in parkiriščih, sedaj pa smo se modernizirali tudi na Jesenicah.
Klemen Mire
POGOVOR Z LILI TKALEC
Veliko mladih ima ideje, kaj vse bi izpeljali v mestu, v katerem živijo. Nekatere so neizvedljive, a vredne posluha. Druge so izvedljive in vredne še dodatne informacije, motivacije in strokovne pomoči, da se jih uresniči.
S takšnimi idejami in željami se vsakodnevno srečuje tudi vodja OE Mladinskega centra Jesenice, Lili Tkalec, ki, kot pravi, s svojo ekipo spodbuja mlade k aktivnosti, sodelovanju pri prostovoljnem delu, projektih, mednarodnem vključevanju, uresničitvi svojih idej - z namenom, da pridobijo koristne informacije, izkušnje in kompetence.
Zaradi vsakodnevnega stika z jeseniško mladino in izoblikovane slike o željah mladih, je Brca2 Lili Tkalec povabila k pogovoru, ki se dotika vseh nas, mladih. Povedala je, kaj v mestu imamo, pa se tega premalo zavedamo, česa nam primanjkuje, kje so priložnosti in še kaj.
»NIČ NE DOGAJA«
Mladi pogosto rečemo, pa ne samo na Jesenicah, da v mestu nič ne dogaja, a Lili ima o tem drugačno mnenje. »Samo čakati, kaj bodo naredili drugi, pa naj bo to mlajša ali katerakoli populacija občanov, je slaba poteza. Veliko bolj produktivno bi bilo, če bi se tisti, ki tako razmišljajo, aktivno pridružili s svojimi idejami.«
Produktivnih mladih občanov pa si ekipe Mladinskega centra Jesenice (MCJ), Mladinskega sveta Jesenice (MSJ) in Občine Jesenice zelo želijo. Občina namreč za obdobje od leta 2014 do leta 2017 pripravlja Lokalno strategijo za področje mladih na Jesenicah, h kateri so povabili tudi MCJ in MSJ. »Obema partnerjema, tj. nam, ki smo bližje mladim, kot tudi Občini, je v interesu, da pomagamo zgraditi nek most med lokalno politiko in mladimi,« mi ob opisu sodelovanja MCJ pri omenjenem dokumentu pove Lili.
MCJ in MSJ sta že objavila anketo za mlade, ki zajema teme, kot so izobraževanje, zaposlovanje, mobilnost, informiranje, zdravje in aktivno sodelovanje mladih. Lili mi zaupa, da je »v starosti od dvajset do trideset let odziv slabši, kot smo si na MCJ, MSJ in Klubu jeseniških študentov (KJŠ) želeli.« Študentje, tj. mladi do trideset let, imamo namreč že nekaj več izkušenj in, kot pravi Lili, »tako tudi določene pripombe, mnenja in priporočila za prihodnje.«
Sicer pa bodo mladim pri pripravi
lokalne strategije na voljo še knjiga želja, delavnice, možnost sporočanja svojih želja in pripomb preko elektronske pošte neposredno na njihov naslov. Predvsem pa si želijo konstruktivnih predlogov, kako v občini izboljšati situacijo na področju mladih.
JESENICE MLADIM PONUJAJO ... Mladinski center Jesenice se trudi mladim približati določene vsebine, izkušnje pa si lahko naberejo tudi tako, da, kot pravi Lili, »ob naši vsestranski podpori svoje ideje speljejo v neke konkretne dogodke/dogajanja, pri čemer jih mi celostno podpremo. Menim, da podobno študentom nudi tudi KJŠ in da je tudi precej ostalih društev, kjer si starejši člani želijo zapolnitve vrst z mlajšimi, se pravi z mladinskimi sekcijami. Če pa mladi še vedno ne najdejo možnosti za zadovoljevanje svojih interesov, pa je praksa drugje večja, kot na Jesenicah - mladi ustanavljajo svoja društva ali pa vsaj sekcije v okviru že obstoječih društev, kjer potem lahko zadovoljujejo svoje skupne interese.«
PRIMANJKUJE NAM ...
Preko svojega dela vodje OE MCJ, opažanja tamkajšnjih zaposlenih in mladih, moja sogovornica na vprašanje, česa mladini v Občini Jesenice primanjkuje, izpostavi »ustreznejšo
infrastrukturo za mladinsko delo. To pomeni, da bi bili zelo dobrodošli druga lokacija za mladinski center -na mestu, kjer bi okolica lahko prenesla tudi dogajanja v poznih večernih urah in stavba, ki bi nudila prostor vsem mladinskim organizacijam in organizacijam, ki z mladino delajo, z nekimi skupnimi prostori, ki bi jih vse organizacije lahko koristile in seveda s posameznimi pisarnami, da bi lahko mladinske organizacije imele tudi svoj sedež.« Bistvo, iz katerega bi izhajala tudi vzpodbuda za boljše organiziranje mladih, za večji zagon z njihove strani, pa Lili poleg že omenjene infrastrukture vidi tudi v novih nastanitvenih kapacitetah, kot je mladinski hostel, saj bi te prišle prav tudi drugim jeseniškim organizacijam.
RAZPISI IN MLADI NA JESENICAH Svoje projekte z dobrim načrtom lahko mladi uresničimo tudi preko razpisov. MCJ in Zavod za šport Jesenice sta letos objavila Javni razpis za mladinske projekte 2013, za katerega je sredstva zagotovila Občina Jesenice. Gre za drugič objavljen razpis in Lili je med tistimi, ki se pogosto soočajo z razpisi oziroma razpisnimi vlogami; ti med jeseniško mladino niso zelo razširjeni, čeprav obstajajo. »Mladi so kljub našemu informiranju še premalo obveščeni o tem razpisu, po drugi strani pa so, ne glede na ta razpis, tukaj slabše obveščeni o možnostih, ki
jih ponuja tudi nacionalni nivo. Razlika je recimo opazna pri prijavah na razpise zavoda MOVIT (zavod za razvoj mobilnosti mladih, op. a.), kjer so druge regije Slovenije zelo dobro pokrite, v Zgornjesavskem delu pa so te vloge prava redkost.«
Bilo bi prav, da bi mladi svoje načrte na razpise prijavljali pogosteje, saj bo zaposlovanje preko projektov nekoč morda naša edina možnost zaposlitve. »Nekako se mi zdi, da bo verjetno veliko več zaposlovanja preko projektov, v zadnjem času se je zaradi možnosti sofinanciranj preko razpisov povečal trend ustanavljanja društvev in zasebih zavodov, ker so znanja in kompetence, pridobljeni tudi na manjših razpisih, vedno dobra podlaga za naprej.«
Seveda pa moramo najprej mladi pokazati samoiniciativnost in se vključiti v razpise, ki se jih, kot pravi Lili, v naši občini dobi tudi »za področje turizma, za kar pravzaprav tudi ni nobene ovire, da se mladi, združeni v sekcija oziroma društvo, ne bi prijavili. Mi pa preko naše spletne strani objavljamo razpise nacionalnih mladinskih organizacij, včasih je treba le pregledati našo spletno stran in strani nacionalnih organizacij - povezave nanje lahko mladi dobijo tudi pri nas.«
Kje Lili Tkalec vidi možnost napredka mladih Jeseničanov? »Predvsem v
medsebojnem povezovanju in boljši organizaciji (sekcije, društva,) ter v aktivnejšem državljanstvu mladih (vključevanje v lokalni mladinski svet itd.).«
Kakšni so načrti in cilji za prihodnost Mladinskega centra Jesenice? »Če gledamo lokalni okvir si želimo, da bi nam še naprej uspelo vsako leto spodbuditi vključevanje mladih v programe, ki jih ponujamo. Da bi se mladi še več vključevali s svojimi idejami in s svojim delom, da ohranimo vse dogodke, ki jih pripravljamo za otroke skupaj z mladimi, da nam uspe ohraniti počitniške programe za osnovnošolce ... Da se v Lokalno strategijo za mlade zapiše potreba po načrtovanju doglednega časovnega roka, v katerem bi mladi na Jesenicah lahko računali na ustreznejšo infrastrukturo, ki bi vzpodbudila in omogočila mladinsko delo celostneje in v večjem obsegu.« Razpoložljiva mladinska infrastruktura je namreč tudi eden izmed pogojev letnega razpisa Urada za mladino, kjer MCJ pridobiva programska sredstva.
Mej na internetu: www.mc-jesenice.si
Ana Pirih
POMANJKANJE MLADINSKIH
PROSTOROV
Jesenice imajo nekaj manj kot 15.000 prebivalcev, dobršen del teh pa predstavljajo mladi. Čez teden se na Jesenicah vsak dan ustavijo tudi dijaki Gimnazije Jesenice ali Srednje šole Jesenice, bolj znane pod imenom Žic. Vsi ti mladi pa zaenkat nimajo kakovostnega prostora,
kjer bi lahko preživljali prosti čas, pali nova prijateljstva.
Nekaj primernih mladinskih prostorov Jesenice sicer imajo, vendar so ti premajhni za organizacijo večjih dogodkov. Podobno velja za Mladinski center Jesenice, kjer je tudi sedež KJŠ in je sicer center jeseniškega dogajanja za mlade. Tu se organizirajo dogodki in aktivnosti, vendar težava nastane takoj, ko so namenjeni večjemu številu ljudi. Takrat je potrebno iskati primernejšo lokacijo, kar pa takoj poveča stroške in oteži normalno izvedbo.
Za mlade bi bila zelo dobrodošla lokacija, ki bi jo vsi dobro poznali in jo imeli za svoj drugi dom, saj so Jesenice razpotegnjeno mesto, kar mladim otežuje srečanja. Poleg takšne lokacije bi za med šel hostel, ki bi lahko sprejel tudi goste iz drugih slovenskih ali pa celo tujih mest, ki bi se tako lažje udeležili večjih dogodkov. Tak prostor bi lahko združil vsa društva, ne samo mladinska, pač pa tudi športna, kulturna ali politična, kar bi znatno
se dodatno izobraževali ali pa skle-
zmanjšalo stroške in rešilo več težav naenkrat. Na Jesenicah takega mul-tifunkcijskega prostora za petsto do tisoč ljudi zaenkrat ni.
Kot pravi Miha Rezar, pa morajo tudi mladi povzdigniti glas in za takšen prostor dati pobudo. »Krivda delno leži tudi na neaktivni mladini, ki svoj prosti čas preživlja za računalnikom, hkrati pa si želi sprememb. Marsikdo si tak prostor želi, zanj pa ne bi storil nič, ampak bi delo le prelagal naprej. Z občino se moramo dobiti na pol poti oziroma najti skupen jezik. V Ljubljani, kjer je sredstev dovolj, mladi take prostore imajo. Vendar se lahko zgodi, da teh prostorov nihče ne ureja in nihče ne skrbi za programe, zato so kmalu uničeni. Vseeno pa so glavna težava denarna sredstva.«
Rezar še dodaja, da na vsakih nekaj let Evropska unija razpiše sredstva za mlade. Iz takšnega razpisa je Ajdovščina dobila kar 85 odstotkov sred-
štev za izgradnjo danes uspešnega mladinskega prostora, podobno pa bi lahko storili tudi na Jesenicah. KJS je za prejšnji razpis sicer dal pobudo, vendar na koncu do dogovora z občino ni prišlo. Tak razpis bo Evropa znova izdala prihodnje leto in z dovolj veliko podporo s strani mladih bi lahko storili korak proti rešitvi prostorskih težav. Tudi občina bi vse skupaj verjetno vzela bolj resno, če bi se pred občinsko stavbo zbralo 200 mladih s transparenti, ki bi se glasno borili za nov mladinski center.
Na Jesenicah se vsako leto zvrsti kar nekaj zanimivih dogodkov in kadar so
na prostem, se jih udeleži nezanemarljiva množica ljudi. Vseeno pa je pripravljenih tudi kar nekaj dogodkov, ki za izvedbo potrebujejo pokrit prostor in takrat se organizator sooči z veliko težavo, saj takega prostora na Jesenicah ni. S skupnimi močmi bi ga v bližnji prihodnosti v železarskem mestu lahko dobili. Prvi korak so storili na KJS, sedaj pa so na vrsti druženja mladih, ki občini lahko dajo vedeti, da tak prostor resnično potrebujejo in si ga želijo. Zadnji korak pa leži na plečih mož v občinski stavbi, ki bodo morali projekt še finančno podpreti.
Matevž Polajnar
STALNI PROJEKTI
Aerobika TVD - 1 obisk	2,00 EUR
Aerobika TVD -10 obiskov	20,00 EUR
Bazen Radovljica	2,00 EUR
Fitnes Žirovnica	28,00 EUR
Fitnes Samson (cel dan)	28,00 EUR
Fitnes Radovljica	30,00 EUR
Fitnes TVD Partizan	20,00 EUR
Frizer - žensko striženje	15,00 EUR
Frizer - moško striženje	5,00 EUR
Frizer - barvanje	20,00 EUR
Frizer - frizura	8,00 EUR
Hotel Špik - squash	6,00 EUR
Hotel Špik - izposoja opreme za squash (loparji, žogice)	3,00 EUR
Hotel Špik - kopanje in savna (cel dan)	15,00 EUR
Hotel Špik - klasična masaža	25,00 EUR
Kino Planet Tuš Kranj (plačilo v kinu)	3,30 EUR
Kino Železar	1,50 EUR
Kolosej (40 EUR)	30,00 EUR
Manja - depilacija celih nog	12,00 EUR
Manja - depilacija polovice nog	7,00 EUR
Manja - nega obraza	16,00 EUR
Manja - relaksacijska masaža	16,00 EUR
Občinska knjižnica (do 18. leta brezplačno)	5,00 EUR
Squash Bled (popoldne, Kompas hotel)	8,00 EUR
Squash Bled (dopoldne, Kompas hotel)	6,00 EUR
Sportpoint - servis smuči	12,00 EUR
Sportpoint - servis koles	12,00 EUR
Studio Vital (1 obisk)	5,00 EUR
Studio Vital (8 obiskov)	28,00 EUR
Studio Vital - solarij 50 min	21,00 EUR
Studio Vital - solarij 100 min	40,00 EUR
Studio Vital - fitnes (mesečna)	28,00 EUR
Tenis Jesenice	2,00 EUR
Tenis Žirovnica	2,00 EUR
VVellness Živa (teden)	10,00 EUR
VVellness Živa (vikend)	12,00 EUR
Zlata Ribica (počitek + kopel + savna)	44,00 EUR
Zlata Ribica Masaža	28,00 EUR
Zlata Ribica Solarij (20 žetonov)	24,00 EUR
Gornjesavski muzej Jesenice	BREZPLAČNO
Tandemski polet z jadralnim padalom	50,00 EUR
Tandemski padalski skok	140,00 EUR
NASI SPONSKI PROJEKTI
MORJE 2013 - ZAKINTOS
Sredi izpitnega obdobja nam misli vsem uhajajo na počitnice. S Klubom jeseniških študentov se letos ponovno odpravljamo na Zakin-tos in sicer 15.9.2013. Redna cena je 369 EUR, cena Kluba jeseniških študentov je 270 EUR, za simpatizerje pa 330 EUR.
Število mest je omejeno, prijave pa zbiramo do sobote, 29.6.2013.
Za dodatne informacije smo na voljo: 040 652 482 (Maja)
KO RADOVLJICA ZAŽIVI
Tudi letos se bo odvijal festival Ko Radovljica Zaživi 2013. Dogajanje bo potekalo 28. in 29. junija, nastopili pa bodo super glasbeniki.
Redna cena dvodneve karte je 10 EUR (Eventim), člani KJŠ lahko na uradnih urah do sobote 22. junija kupite karto po subvencionirani ceni 8 EUR.
SCHENGENFEST 2013
Tudi letošnje leto se s Klubom jeseniških študentov odpravljamo na festival Schengenfest, ki bo potekal od 2,- 4. avgusta. Redna cena festivala je 58 EUR, za člane kluba pa 48 EUR.
Prijave so možne do sobote, 13.7.2013. Število kart je omejeno, zato pohiti.
Vroče bo :)
DODATNI POPUSTI ZA ČLANE KJŠ
K-FOTOGRAFIJA (CENTER TUŠ JESENICE) -15 %
K-Fotografija (Cesta železarjev 4b, center Tuš) nudi vsem članom KJS 15-odstotni popust pri vseh fotografskih storitvah. Če popust želite uveljaviti, morate predložiti veljavno člansko izkaznico.
PICERIJA FONTANA - 20 %
Picerija Fontana nudi 20-odstotni popust na vse jedi. Če jedi naročite na dom je dostava brezplačna, embalaža pa se doplača.
Cesta maršala Tita 106 (zraven Mavrice)
4270 Jesenice Tel.: 059 226 439
SVET ŠPORTA JESENICE - 15 %
Trgovina Svet športa nudi 15-odsto-tni popust na vse redne cene blaga v trgovini (razen gorništva) ter na servis koles in smuči. Na program gorništva nudi 10-odstotni popust.
Svet športa Jesenice Cesta maršala Tita 16 Tel.: 04 5836-120
FRIZERSKI SALON MONIKA (MOJSTRANA) -10 %
Frizerski salon Monika nudi 10-od-stotni popust na vso ponudbo. Frizerski salon Monika, Monika Jereb Klinar s.p.
Dovje 27 4281 Mojstrana Tel.: 041 569 615
FRIZERSKI SALON URŠKA - 10 %
Frizerski salon Urška nudi 10-odstotni popust na vse storitve. Frizerski salon Urška, Urška Jerala s.p.
Moste 31a, Moste 4274 Žirovnica
Tel.: 031 660 365, 04 580 12 40
FRIZERSKI SALON JANA -20%
Frizerske storitve za vse priložnosti po ugodnih cenah.
Cesta na lipice 6, 4248 Lesce Jana Šebjanič, tel.: 070 710 300
EVFORIA MEDITACIJE
V Studiu Vital potekajo tedenske tematske meditacije pod vodstvom Mo-nje Bolte. Redna cena je 12 EUR, za študente pa 5 EUR. Več informacij: Alen (040 217 330)
Naš KJŠ
Po dolgem času zopet listate po Brci in večina vas niti ne ve, da je maja sploh ni bilo. Spodobi se, da vam predstavim situacijo vašega-našega Kluba, ker se vas naše delo še kako zelo tiče. Z veseljem vam sporočam, da smo v začetku maja prestali notranjo revizijo. Razrezali so nas podolgem in počez, Grega malenkost potegnili za živce in na koncu ugotovili, da se je'pri nas vedno dokaj gospodarno ravnalo z denarjem in se še vedno tako ravna, zlasti v primerjavi z preostalo študentsko državo.
Maj, vonj poletja, tanke pajkice in za začetek nepozabna Škisova tržnica (napaka, če ste jo zamudili). Doma smo odprli sezono poletne hrane in imeli prijeten piknik, pričeli smo s poletnimi športnimi aktivnostmi in zagnali projekte, za katere smo letos kar uspešno kandidirali na raznih razpisih. Bil je prijeten, ve-seljaško-naporen mesec in zopet smo se nategnili vsi, ki smo februarja pustili kakšen izpit za poletje, kot da že za sam poletni semester nimamo dovolj dela. Ne da se mi učit!
Obeta se nam še kar nekaj projektov in če vas še nismo zasuli z informacijami na FB, preglejte našo spletno stran, kjer se za vsakogar nekaj najde, za vse ostale pa obstaja zavihek »predlagaj projekt«. Med izpitnim obdobjem vam želim vso srečo in veliko uspehov. Mrzlo pivo, BTK - sej je poletje! in pol face ananas!
Vaš Rok
FOTO KOTIČEK

foto: Žiga Ropret
foto: Ema Zupan
¥
Projekt je sofinanciran s strani Občine Jesenice	,y
v okviru Javnega razpisa za mladinske projekte 2013, razpisovalca PUI	1 vV
Zavoda za šport Jesenice - OE Mladinskega centra Jesenice	1; J	J