#       !   "      Tisti, ki se namerava bojevati v morski bit- ki, prej v pristanišèu in v mirnih vodah kr- mili, vesla ter pripravlja `elezne kavlje in klju- ke za pritegovanje ladij. Vojake razporeja po palubi iz desk in jih navaja, da stojijo trd- no z uravnote`enim korakom na spolzkih tleh. Vse to z namenom, da se ne bi prestra- šili, ko bi prišlo do prave bitke, saj so to iz- kusili `e pri vaji. Tako `elim tudi sam, dolgotrajnemu mol- ku navkljub, k èemur me je pripravil tisti, kateremu je moj govor muèen, najprej va- diti z majhnim delom (da bi z jezika otrl neke vrste rjo), da bi mogel preiti k pisanju ob- širnejše zgodbe. Namenil sem se namreè pisati zgodovino (èe mi je vendar Gospod dal `ivljenje; in èe me bodo moji kritiki, vsaj zdaj, ko sem ube`- nik in zaprt v samostan, nehali zasledovati) od prihoda Odrešenika pa vse do naše dobe. Torej, od apostolov, pa do gošèe tega èasa, v katerem `ivimo, da bi pokazal, kako in po kom se je rodila ter ojaèala Kristusova Cer- kev; da je zrasla s preganjanji in so jo oven- èala muèeništva. Ko pa je dosegla kršèanske vladarje, je sicer pridobila na oblasti in bogas- tvu, vendar izgubila veliko kreposti. A o tem drugod. Zdaj pojasnimo tisto, kar je oèitno.  #   $       %  Maroneja je vasica, ki je od Antiohije v Siriji oddaljena 30 milj proti vzhodu. Potem ko je imela mnoge gospodarje in patrone, je prišla v èasu, ko sem se kot mlad mo` mu- dil v Siriji, v last mojega prijatelja škofa Eva- grija, ki ga na tem mestu imenujem zato, da bi pokazal vir svojih informacij. Bil je torej tam neki starec po imenu Malh, ki mu lahko latinsko reèemo “Kralj”. Sirec po rodu in jeziku; res pristen domaèin. Z njim je `ivela starka, ki je bila zelo onemogla; zdelo se je celo, da je `e na vratih smrti. Oba sta bila tako vneto pobo`na, tako redna obiskovalca cerkve, da bi bilo mogoèe verjeti, da sta Za- harija in Elizabeta iz evangelija, le da na sredi med njima ni bilo Janeza. Z veliko mero za- nimanja sem o njiju poizvedoval pri sosedih; kakšna vez je med njima, krvna ali duhovna, ali je to zakon. Enotno so odgovarjali, da sta sveta, da ugajata Bogu in tako sem o njiju do- bil nenavaden vtis. Radovednost me je zape- ljala, da sem zaèel spraševati še z veèjim za- nimanjem o resnici tega, kar sem slišal. Izvedel pa sem sledeèe:  & ' ( Dejal je: “Moj sin, obdeloval sem majhno polje pri Nisibenu; bil sem edinec. Starši so "# )   ' & ' Vita Malchi monachi captivi, ki ga je Hieronim napisal okoli leta 391, sodi med tri Hieronimova dela hagiografskega zna~aja (Vita Pauli monachi — okoli 376 in Vita Hilarionis — okoli 391). Sicer obstaja mo`nost, da temelji na nekem predhodnem delu, verjetneje pa je, da je avtor izhajal iz zgodbe, ki mu jo je v Halkidski puš~avi povedal asketski menih Malh sam.      me kot dedièa dru`ine in potomca svojega rodu silili k poroki, a sem odgovoril, da bi bil raje menih. O, kako zelo je oèe grozil in se mati dobrikala, da bi izdal svojo èistost. Dokaz za to je `e samo dejstvo, da sem zbe`al od doma, od staršev. In ker na vzhod zara- di bli`nje Perzije ter stra` rimskih vojakov nisem mogel, sem se obrnil proti zahodu; s seboj sem vzel nekaj malega za na pot, da bi me vsaj malo branilo pred revšèino. Kaj to- liko govorim? Naposled sem prispel do puš- èave Halkida, ki le`i med krajema Immas in Beroja ter je obrnjena bolj na jug. Tam sem našel menihe in se prepustil njihovemu vods- tvu. @ive` sem si slu`il z delom rok, po`e- lenje mesa krotil s postom. Po mnogih letih pa se je v meni pojavila misel, da bi se po- dal proti domovini, dokler je bila mama še `iva. Za oèeta sem namreè slišal, da je `e umrl. @elel sem jo potola`iti v njeni ovdo- velosti, kasneje pa bi prodal naše majhno po- sestvo. Del izkupièka bi namenil revnim, z delom bi pomagal samostanu, del pa bi si ohranil za lajšanje lastnih stroškov. Le kaj zar- devam pri priznavanju svoje nepoštenosti? Aba pa je zaradi tega zaèel vpiti, da je to hu- dièeva skušnjava in da se pod pretvezo pra- viènosti skrivajo spletke starodavnega sovra`- nika. Dejal je, da je to primer psa, ki se vrne k svojemu izbljuvku. Na tak naèin so bili za- peljani mnogi menihi, kajti hudiè se niko- li ne poka`e jasno. Navedel mi je številne zglede iz Pisem, med katerimi je poudaril ti- stega, pri katerem je hudiè na zaèetku pre- tental celo Adama in Evo s pomoèjo upanja, da bosta postala bo`anstvi. In ko me ni mogel preprièati, me je na kolenih rotil, naj ga ne zapustim, naj se ne pogubim, naj ne gledam nazaj, kako dr`im plug. Gorje meni, nesreèniku: z najbolj bed- no zmago sem premagal svaritelja. Med tem sem pomislil, da ne te`i za mojo blaginjo, temveè mu je samo za lastno lagodje. Sprem- ljal me je torej na poti od samostana, kakor da bi šel na pogreb, na koncu pa je v slovo dejal: “Vidim te, sin, da si zaznamovan s Sa- tanovim `igom. Ne sprašujem po razlogih, ne sprejemam izgovorov. Ovca, ki gre iz ovèje staje, je takoj izpostavljena volèjim zobem”.   *"     Na poti od Beroje v Edeso le`i v bli`ini dr`avne ceste pušèava, po kateri se sem in tja potikajo Saraceni, ki so brez stalnih bivališè. Strah pred njimi v teh krajih popotnike zbira v mno`ice, da bi se preteèi nevarnosti lah- ko izognili z vzajemnim sodelovanjem. V moji karavani so bili mo`je, `ene, starèki, mladenièi in otroci; skupaj okoli sedemdeset ljudi. In glej, kar naenkrat so prebivalci Is- malije na konjih in kamelah planili na nas. Na glavah so imeli dolge lase ovite s trako- vi, njihova telesa so bila na pol gola, nosili so široke vojaške škornje in ogrinjala. Z ra- men so jim viseli tulci, opremljeni so bili z nenapetimi loki, vihteli so dolga kopja. Niso prišli z namenom, da bi se bojevali, temveè da bi plenili. Ugrabili so nas, mi smo se raz- pršili in se razdelili na razliène strani. Sam pa sem medtem, daleè od pridobitve svoje dedišèine, prepozno ob`aloval svoj sklep. Skupaj z neko `eno sem se znašel v su`no- sti istemu gospodarju. Odpeljali so naju, pravzaprav celo odnesli visoko na kameljem hrbtu skozi širno pušèavo. V vsakem trenutku sva se bala pogube, na hrbtu sva bolj visela kot sedela. Naša hrana je bilo na pol suro- vo meso, naša pijaèa kamelje mleko.   !   "   Potem ko smo konèno preèkali veliko reko, smo prispeli do notranjega dela puš- èave, kjer sva morala skloniti glavo, da bi v skladu z ljudskim obièajem poèastili gospo- darico in njene otroke. Na tem mestu sem, kakor da bi bil zapornik, zamenjal obleko, kar pomeni, da sem se uèil sprehajati se gol. Vroèina je bila namreè tako neznosna, da ni    # dovoljevala zakrivati niè drugega kakor tisto, èesar se je potrebno sramovati. Zaupali so mi ovce, da bi jih pasel. V primerjavi z vsem sla- bim, kar se je zgodilo, mi je bilo to v tola`bo, saj sem redkeje videl svoje gospodarje in so- su`nje. Zdelo se mi je, da imam nekaj takega kot sveti Jakob, spominjalo pa me je tudi na Mojzesa. Nekoè sta bila oba pastirja drob- nice v pušèavi. Hranil sem se s sve`im sirom in mlekom, `ivo sem molil in pel psalme, ki sem se jih bil nauèil v samostanu. Moje ujet- ništvo me je razveseljevalo, zahvaljeval sem se Bo`ji volji, da sem v pušèavi našel meniha, ki bi ga bil v domovini izgubil.     !    ! # "    A pri hudièu ni nikoli niè varno. O, kako mnogovrstne in neizrekljive so njegove za- sede. Tako je tudi mene, èeprav sem se skri- val, našla zavist. Gospodar je videl, da je nje- gova èreda zrasla in da pri meni ne more najti niè nepoštenega. Poznal sem namreè aposto- lovo naroèilo, da je treba gospodarjem slu`iti skoraj tako zvesto kot Bogu. @elel me je na- graditi, s èimer bi me naredil še bolj zvestega, zato mi je podaril ono `eno, ki je bila nekoè moja sosu`nja v ujetništvu. Ko pa sem jo za- vrnil in dejal, da sem kristjan in mi ni do- voljeno vzeti za `eno `enske, ki ima še `ivega mo`a (njen mo` je bil ujet z nami, a ga je od- vedel drug gospodar), je bil gospodar nepo- mirljiv v svojem besu. Izdrl je meè, ga naperil proti meni in èe ne bi brez odlašanja izteg- nil roko ter se polastil `ene, bi bil pri prièi prelil mojo kri. @e je prišla noè, temnejša kot ponava- di, in meni mnogo prezgodnja. Novo ne- vesto sem odpeljal v na pol porušeno vot- lino, kjer nama je bila `alost za dru`ico. Drug drugega sva preklinjala, a tega nisva priznala. Tedaj sem zares obèutil svoje ujet- ništvo, vrgel sem se na tla in zaèel objokovati meniški stan, ki sem ga izgubil, rekoè: “O, jaz nesreènik, ali sem bil rešen za to? Ali me je tako daleè pripeljala moja malopridnost, da bom s siveèimi lasmi na glavi izgubil svo- jo nedol`nost in postal mo`? Kaj pomaga, da sem za Gospoda zanièeval starše, domo- vino, zasebno lastnino, èe bom naredil to, èemur sem se izogibal, s tem ko sem ono za- nièeval? Razen èe to prenašam zaradi tega, ker sem pogrešal domovino ... Kaj poèneva, moja duša? Bova pogubljena ali bova zmagala? Bova poèakala na Gospo- dovo roko ali se bova prebodla z lastnim bo- dalom? Vase naperi meè! Bolj se moram bati tvoje smrti, duša, kakor smrti telesa. Tudi ohranjena èistost ima svoje muèeništvo. Kri- stusova prièa naj le`i nepokopana v pušèa- vi. Sam sebi bom in preganjalec in muèenik!” To govoreè sem izvlekel meè, ki se je za- lesketal celo v temi, obrnil sem ost proti sebi in dejal: “Pozdravljena nesreèna `ena, raje me sprejmi kot muèenika kakor mo`a”. Tedaj pa se je vrgla k mojim nogam in rekla: “Ro- tim te pri Jezusu Kristusu, prosim te pri neiz- be`nosti te ure, ne prelij svoje krvi meni v zloèin. Èe si se odloèil umreti, najprej proti meni obrni meè. Zdru`iva se raje na ta na- èin. Tudi èe bi se moj mo` vrnil k meni, bi ohranila èistost, ki sem se je nauèila v ujet- ništvu; raje bi celo umrla, kot jo izgubila. Za- kaj bi umrl, da bi prepreèil zdru`itev z mano? Sama bi umrla, èe bi si zdru`itve po`elel. Imej me torej za sopotnico v èistosti; bolj me ljubi v tej duhovni vezi kot bi me v telesni. Gos- podarji naj verjamejo, da si moj mo`, a Kri- stus bo vedel, da si moj brat. Zlahka jih bova preprièala, da sva poroèena, ko naju bodo vi- deli, da se tako ljubiva.” Priznam, obnemel sem, `e prej sem ob- èudoval `enino krepost, zdaj pa sem jo kot `eno ljubil samo še bolj. Nikoli nisem str- mel v njeno golo telo, nikoli se ga nisem do- taknil, saj sem se bal, da bi v miru izgubil ti- sto, kar sem v bitki rešil. V takšnem zako- nu je minilo veliko dni. S poroko sva se gos-        podarjem še bolj prikupila, tako da sploh niso sumili, da bi lahko pobegnila. Vèasih sem se tako za ves mesec kakor zvest pastir èrede iz- gubil v pušèavi.  %"(       Potem ko je preteklo `e veliko èasa, sem nekega dne sam sedel v pušèavi. Poleg zem- lje in neba nisem videl nièesar drugega, zato sem zaèel sam pri sebi premišljevati. Med drugim sem se spomnil tudi svojih tovarišev menihov, najbolj pa obraza svojega oèeta, ki me je vzgajal, me vzdr`eval in izgubil. Ko sem tako premleval, sem zagledal mno`ico mravelj, ki so vrvele na ozki gorski poti. Vi- del sem, da imajo bremena veèja kot tele- sa. Ene so s klešèami na ustih kotalile neka rastlinska semena, druge so iz jam prazni-    # le zemljo ter z nasipi zapirale pot vodam. Tiste, ki so se zavedale prihajajoèe zime, so prinesena semena prej odrezale, da ne bi mokra zemlja `itnice spremenila v travo. Druge so s sveèanim `alovanjem odnašale mrtva telesa. In kar je še bolj nenavadno pri tolikšni mno`ici: tiste, ki so odhajale, niso ovirale tistih, ki so vstopale. Nasprotno, èe so videle katero, da se je pod tovorom zgru- dila od te`e bremena, so ji priskoèile na po- moè s tem, da so podlo`ile svoja ramena. Kaj toliko govorim? Ta dan mi je ponudil lep prizor. Tako sem se spomnil, kako nas Salomon pošilja k preudarnosti mravelj in spodbuja lene “duhove” s takšnim zgledom, da se mi je ujetništvo zaèelo gnusiti. Pogre- šati sem zaèel meniške celice, hrepenel sem po podobnosti z mravljami, pri katerih se dela za skupno dobro, in ker ni niè od ni- kogar, je vse od vseh.  +  Ko sem se vrnil k svojemu le`išèu, mi je prišla nasproti `ena. S pogledom nisem mo- gel prikriti `alosti v srcu. Vprašala me je, zakaj sem tako pobit. Povedal sem ji razloge in jo spodbujal k begu; moje ideje ni zavrnila. Pro- sil sem jo, naj o tem ne govori, kar je tudi obljubila. Neprestano sva se šepetaje pogo- varjala o zadevi, a bila sva še neodloèna. V moji èredi sta bila dva izredno velika kozla, ki sem ju zaklal, iz njune ko`e naredil me- hove, njuno meso pa pripravil za popotni- co. Nato pa, zgodaj zveèer, ko so najini gos- podarji menili, da sva se na skrivaj odpra- vila spat, sva se podala na pot. S seboj pa sva vzela mehove in del mesa. Ko sva pris- pela do reke (kajti oddaljena je bila deset milj), sva napihnila mehove, se povzpela na njih in se prepustila vodi. Polagoma sva ve- slala z nogami, da bi naju reka odlo`ila na drugem bregu veliko ni`je kot tam, kjer sva se vkrcala in bi zasledovalci s tem izgubili sled. A med tem se je meso navla`ilo, del sva ga izgubila, obetalo je hrano samo še za tri dni. Pila sva, kolikor sva sploh lahko, da bi se pripravila na prihajajoèo `ejo. Hite- la sva naprej, a sva se venomer ozirala nazaj, in raje napredovala ponoèi kakor podnevi. Po eni strani zaradi zased Saracenov, ki so se klatili okoli, po drugi zaradi prevelike vro- èine. Reve` sem se prestrašil tudi takrat, ko sem razmišljal o tem, kar se je zgodilo; in èe- prav sem bil v duhu popolnoma miren, sem se stresel po vsem telesu. , -" ' ( ! Po treh dneh sva daleè v obrisih zagledala dva na kamelah, ki sta se v diru pribli`eva- la. In takoj sem v duhu zaslutil, da nama je gospodar namenil smrt; zdelo se je, da sonce spet èrni. Medtem ko naju je bilo strah in sva ugotovila, da so naju stopinje v pesku iz- dale, se je na desni odprla votlina, ki se je raz- tezala daleè pod zemljo. Èeprav sva se bala strupenih `ivali (kaèe, kušèarji, škorpijoni in druge `ivali te vrste so se navajene umakniti pred vroèino na takšne senène kraje), sva vsto- pila vanjo. Takoj pri samem vhodu v jamo na levi sva si našla zavetje in nikakor nisva šla naprej, da ne bi, medtem ko sva pred smrtjo be`ala, padla v njen objem. Pri sebi sva tako preudarjala: èe Gospod pomaga ne- sreènim, imava rešitev; èe prezira grešnike, sva si našla grob. Kaj misliš, kakšni so bili najini obèutki? Kakšna je bila groza, ko sta pred votlino ne- daleè stran stala gospodar in sosu`enj, ki sta do skrivališèa prispela s pomoèjo izdajalskih stopinj? O, koliko te`ja je smrt, ki se jo pri- èakuje, kot tista `e povzroèena! Ponovno sem od napora in strahu jecljal; kakor da si ne bi upal govoriti, ko bi slišal gospodarja. Poslal je su`nja, da naju spravi iz votline. Sam pa je dr`al kamele in z izvleèenim meèem pri- èakoval najin prihod. V tem èasu je slu`abnik vstopil za tri ali štiri komolce, iz skrivališèa sva videla njegov hrbet, èeprav naju on ni vi-          del. Narava oèi je namreè takšna, da po vsto- pu s sonca v temo nièesar ne vidijo. Njegov glas je odmeval po votlini: “Malopridne`a, pridita ven; vidva, ki sta na pragu smrti, pri- dita ven! Kaj stojita, kaj se obotavljata? Pridita ven! Gospodar vaju klièe.” Še vedno je go- voril, ko sva v temi zagledala, da ga je napadla levinja, ga zadavila in ga s krvjo pokritega od- vlekla v notranjost. Dobri Jezus, kolikšen je bil tedaj najin strah, kolikšno potem vese- lje! Videla sva umreti najinega sovra`nika, gospodar pa tega ni vedel. Ko je ugotovil, da se su`enj dolgo ni vrnil, je predvideval, da se dva upirata enemu. Neuèakan v svoji jezi, še vedno z meèem v rokah, je stopil k vot- lini, in z blaznim krièanjem grajal nemarnost su`nja. Še preden pa je prišel do najinega skri- vališèa, ga je napadla divja `ival. Kdo bi kdaj verjel, da se je pred najinimi oèmi za naju borila zver? Pretrpela sva ta strah, a `e se nama je pred oèmi odigrala podobna smrt naju samih, le da bi bilo bes leva la`je prenesti kot jezo èlo- veka. Navznoter sva drgetala, èakala sva na nadaljevanje dogodkov, ne da bi si med to- likšnimi nevarnostmi sploh drznila premak- niti, ograjena samo z zavestjo èistosti, ki je bila za zid. Levinja pa, ki se je bala zasede, in je èutila, da sva jo videla z zobmi prijeti mladièa, ga je odnesla stran ter nama prepu- stila svoj brlog. Pa vendar nisva lahkoverna takoj odhitela ven, temveè sva dolgo èasa èa- kala. Ko sva premišljevala o odhodu ven, sva si vedno predstavljala sreèanje z njo. , . /          ' Znebila sva se torej strahu in ko se je dan ̀ e prevesil, sva proti veèeru prišla ven. Našla sva kamele, ki jih zaradi izredne hitrosti imenuje- jo dromedarji. V ustih so obraèale pre`veèeno hrano, jo pogoltnile in jo še enkrat potegnile na- zaj. Zajahala sva jih, jih po`ivila s sve`im zrnjem, nato sva po desetih dneh potovanja preko puš- èave konèno prispela do rimskega tabora. Pred- stavljena sva bila tribunu, ki sva mu povedala vse po vrsti. Od tam so naju poslali k Sabini- janu, ki je poveljeval v Mezopotamiji, kjer sva dobila plaèilo za kamele. In ker je oni moj aba `e spal v Gospodu, sem se odpravil v te kraje in se vrnil k meniškemu ̀ ivljenju. @eno pa sem izroèil devicam, imel sem jo namreè rad kot se- stro, pa vendar ji sebe nisem zaupal kot sestri.” Malh je meni, mladenièu, to zgodbo po- vedal `e kot starec. Tudi sam sem vam jo pripovedoval kot starec. Èistim predajam zgodbo o èistosti. Device spodbujam, naj varujejo svojo deviškost. Vi pa prenašajte zgodbo potomcem, naj vedo, da med me- èi, pušèavami in zvermi ni krepost nikoli ujeta in da èlovek, predan Kristusu, sicer lahko umre, ne more pa biti premagan.  $%&'(